•'i'/-"-'' • g ()t'i 'v •:^->V.>, .vv^vVvri^: • :V-V-.V SV#tj^| 5 #^&K; ocialistična zveza pa naj bo pobudnik širokih razprav o perspektivnem programu. Državljani, člani strokovnih društev in orga-aieacij, upravljavci v kolektivih in vsi dragi naj vsak po svoje prispevajo, da bo pri nadaljnjem hitrejšem družbenem razvoju sodeloval vsak naš delavec, vsak kolektiv in sleherni državljan komune. Za inin rasi proHaih sil, tram »in standarda Medtem ko so posamezni člani okrajnega odbora SZDL na zadnji seji v razpravi poudarili potrebe in probleme gospodarskih vej v okraju — vlogo in naloge kmetijstva, probleme združevanja sredstev vseh gospodarskih organizacij v okraju, vlogo okraja kot vskla-jevalca interesov komun, realizacijo letošnjega polletnega plana, večjo skrb za človeka, problem cest in PTT uslug v okraju, skrb za konkretne občinske perspektivne plane in pod. — je tovariš Viktor Avbelj-Rudi posebej poudaril, da je v novem programu na vsak način treba zagotoviti vsk'ajen in harmoničen razvoj proizvodnih sil, družbenih služb in standarda v okraju. Tovariš Viktor Avbelj je pri tem opozoril na skladnost celotnega nadal njega gospodarskega razvoja v okraju, ki pa hkrati terja skrb za pravilno rast šolstva, zdravstva, gradnje stanovanj, razvoja družbenih služb, skratka - sfcrb za nadaljnjo rast družbene ravni. Pravilen odnos med razdeljevanjem sredstev na sklade in osebne dohodke je pri tem bistvenega pomena. Ta odnos se je od lani na letos spremenil v škodo skladov. Marsikje se je seveda storilnost tako povečala, da rastejo močnn tudi fondi, na splošno pa drži. da ospbni dohodki naraščajo še hitreje. Edino pravil-nn ie, da povečanje osebnih dohodkov povezujemo s povečano potrošnjo. Letos tega sorazmerja n povsod. Komune morajo vedeti, kaj delajo kolektivi in kako narašča nagrajevanje. Ko ie razpravljal o uspehih letošnjega I. polletja, je tovariš Avbelj med drugim dejal, da postaja zdaj vsem jasno, da nam novi gosnodarski sistem nrinaša večji učinek, večje uspehe. Njegova osnoi?na odlika je v tem, da objektivizira delovanje gospodarskih instrumentov za vse organizacije enako, kar odpravlja prejšnjo veliko oblast državnih organov. Razveselji- 1'uglcU v sejno dvorano med zadnjo sejo okrajnega odbora SZJJL Med sejo vo je, da že prihaja do konfliktov med aparatom komune in interesi podjetij, ko se predstavniki kolektivov obračajo na višje organe z vprašanji, kdo ima prav: ali naj odločajo posamezniki o delitvi al, na) to dela komuna. Veseli smo lahko povečane mobilizacije in zavesti posameznikov in organov samoupravljanja, ki se čedalje bolj zavedajo svojih pravic odločanja. Ko ocenjujemo gospodarsko dejavnost, ne smemo oceniti le odnosov med podjetjem in družbo; prav tako važno je, kako deluic novi sistem znotraj pjdjetja. Tu so važna vprašanja: deHtev dohodka, izkoriščanje vs h kapacitet v ko'ektivu, problem nagrajevanja, ekonomske enote in vedno večje uveljavljanje neposrednega proizvajalca. V vsem tem moramo videti in občutiti, kako tu notranji odnosi -•socialistično dihajo*. Trt se še marsikaj zanemarja, dostikrat ni socialističnih odnosov. Pri vsem tem ne smemo pozabiti prikazati, kako novi gospodarski sistem pozitivno učinkuje. Navadno radi samo potožimo, kaj na gre, ne prikažemo pa do-brih strani tega, kar je novo. Zdaj, ko pripravljamo plane za 1962,- je to še posebno važno. Področje znotraj podjetij moramo temeljito obdelati in spoznati, kaj vse nam nudi novi sistem. Podpredsednik GO SZDI. Slovenije tov. Franc Kimovec je v razpravi opozoril na odnos do perspektivnega programa. Političn a.c-:iv prevzema polno odgovornost za vrsto nalog. Podrobne priprave za uresničevanje programa in letnih planov bodo organizirali bčinski plenumi SZDL. pri tem pa je povsod treba ljudem naliti čistega vina, kot pravimo. Voditi moramo širšo socialistično politiko, pri čemer so nam vsi drobni problemi pokazatelji za nadaljnjo politično akcijo. 15. decembra bo okrajna konferenca SZDL Člani okrajnega odbora SZDL so na zadnji sej; sklenili, da bo redna konferenca Socialistične zveze našega okraja 15. decembra. Dotlej bodo vsa občinska politična vodstva pripravi!^ stališča do vseh aktualnih problemov, delegati pa bodo pravočasno prejel; temeljita poročila o delu SZDL in njenih nalogah. Sprejet jo tudi pravilnik, po katerem bodo občinski odbori SZDL na vsakih 300 članov Socialistične zveze volil; po enega delegata za okrajno konferenco. VREME od 13. do 22. oktobra Zopet se bo vzpostavilo pretežno suho, oziroma lepo vreme. Kratkotrajne padavine se Se pričakujejo okrog 12. oktobra in morda Se srodi oktobra. Dr. V. S seje okrajnega odbora SZDL: tovariš Niko Belopavlovič, Viktor Avbelj in Franc Kimovec (z desne proti levi) med branjem poročila Hiter razvoj sevniške komune Nedavno sta sveta za družbeni plan In finance ter za gospo- smo iz adminlstra. tivnega sistema delitve v velikem — odpravili smo ga z novim gospodarskim sistemom — prešli na administrativni sistem v malem, ki nastaja na tak način v podjetju zato, ker skupina tehnokratov in birokratov reže kruh m deli pravice. Proizvajalci so v novem sistemu že osvobojeni mezdnih spon in si morajo sami, v krogu širokega sodelovanja, razprav in primerjav, izdelati v podjetju sistem, ki bo zagotavljal razvoj podjetja in posa- meznika. Primeri, ko si vodstva podjetij aU ozek krog ljudi lastijo pravico do Izdelave pravilnika, so družbeno škodljivi in pomenijo zanikanje razvoja socialističnih družbenih odnosov. Vsi, ki delajo tako. prevzemajo nase zelo veliko odgovornost. Ni pa dovolj niti to, da O pravilnikih, torej o notranji delitvi dohodka ln delitvi osebnih dohodkov, razpravljajo samo delavski svet ln upravni odbor. O tem mora razpravljati ves kolektiv kot celota, glavno besedo pri tem pa bi morala Imeti sindikalna podružnica. GUSTAV AVBAR, NOVO MESTO: »Ne instrumenti, temveč sistemi« Delegati in gostje med branjem poročil »V prvem obdobju uveljavljanja novega gospodarskega sistema smo samo primerjali, kako se odražajo njegovi instrumenti v luči številk zaključnih računov za leto 1960. S tem smo ocenjevali samo delovanje instrumentov In pa delovanje novega sistema kot celote. Njegovo bistvo in odlike niso več v instrumentih ampak v gospodarski organizaciji. Razvoj In procvlt kolektiva sta odvisna od tega, kako gospodari in upravlja. V novomeški komuni je bilo letos nekaj špekulacij, ki so zelo blizu staremu, administrativnemu sistemu. Ponekod so »planirali« zelo visoke materialne stroške, čisti dohodek pa je nato pora-stel čez planirano realizacijo. Tako nastala sredstva so nato prenašali na osebne dohodke. Tak primer je bil v hotelu Grad Otočec, pa tudi v tovarni zdravil Krka je bilo opaziti težnje po nezdravem povečevanju osebnih dohodkov. Se najmanj je to razumljivo v IMV, ki že dlje časa rešuje svoje težave s pomočjo družbenih sredstev. Takšni pojavi so v nasprotju z družbenimi odnosi v naši družbi. Kolektivu je družba zaupala sredstva v gospodarjenje, zato je pač dolžan z njimi pošteno gospodariti. Sebi sme odrezati le toliko kot je zaslužil, s preostankom pa naj umno gospodari v svojo ln družbeno korist. Takšni pojavi so dokaz, da so vodstva nekaterih gospodarskih organizacij delovanje novega sistema ocenila površino. Sindikalne podružnice so nasedle njihovim izjavam in svoje vloge pač niso opravile. Dokler ne bodo začele ugotavljat; in analizirati ekonomska razmerja, ki jih nov sistem delitve v kolektivu povzroča, ne bodo mogle v kolektivih preko pravilnikov zagotoviti gospodarske politike in razvoja družbenih odnosov, ki bi bila za kolektiv sprejemljiva. Tu so vzroki tega, da so ponekod prejemki »vodilnih« 10 krat višji od delavčevih In vzroki povečanja osebnih dohodkov na račun skladov. Prvo povzroča v kolektivih hudo kri, oboje pa je škodljivo!« ■ Sovjetska zveza in še nekatere druge vzhodnoevropske države so priznale novi režim v Siriji. Tudi ZDA se skupaj z Veliko Britanijo pripravljajo) da priznajo novo vlado v Damasku. Zahodna Nemčija bo se »nekoliko počakala«. ■ Trije laoski princi: Suvana I'mm i, Suianuvong in Bun Ura so se naposled sporazumeli, da bo predsednik prihodnje laoške koalicijske vlade pobornik zmerne nevtralne struje Suvana Kuma. Čeprav so tega lani strmoglavili z ameriško pomočjo, je WashJngton danes zadovoljen z izbiro Suvan i Fumo za novega laoškega premiera. ■ Redni program alžirskega radia so pred nekaj dnevi -ne prvič — nenadoma prekinili: Namesto nJega so ljudje zaslišali na isti valovni dolžini drugo »piratsko« oddajo. Oglasil* se je organizacija OAS — organizacija tajne armade —, ki J* napovedala, dia bo pred koncem leta štela sto tisoč oboroženih ln discipliniranih ljudi, ■ v Seulu v Južni Koreji s« aretirali štirideset oficirjev i» uradnikov, obtožili so Jih, d* so pristransko ugotavljali premoženje nekaterih seulsklh Industrij cev. Novo predsedstvo OSS Delegati so na občnem zboru izvolili novi plenum okrajnega sindikalnega sveta, ki šteje 39 članov in nov 5-članski nadzorni odbor. Delegati so hkrati izvolili tudi 12 delegatov, ki bodo zastopali nase področje na občnem zboru republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Izvoljeni so bili: Avgust Avbar, Jože Borštnar, Zoran Dular, Stane Hc, Jože Jankovi«'-, Ludvik Kcbe, Ivan i .miner, Lojze Pajnič, Zofija Sopčič, Slavko Sribar, Mišo K.-ršič in Rade Vrlinu'. Po zaključenem občnem zboru se je na prvi seji sestal novoizvoljeni plenum in iz svoje srede izbral predsedstvo OSS. Za predsednika Okrajnega sindikalnega sveta je bil ponovno izvoljen Ludvik Kebe, za podpredsednika Jož« Plave, za tajnika Stane Hc, za člane predsedstva pa Avgust Avbar, Miha Jalovec, Ix>jze Pajnič, K.rislina Plut, Slavko Sribar, Zvone Suštaršič. Ivan U senik in Zel j ko Železni k. Vsem organom Okrajnega sindikalnega sveta, ki so bili izvoljeni na občnem zboru, želimo obilo uspehov pri bodočem delu, še toliko bolj zato, ker so naloge zelo velike! Stran 3 Za utrditev zdravstvene službe Občinski zdravstveni center občine Videm-Krško jj:> do konca leta sestavil podroben načrt svojega deta, nakar bo o njem razpravljal občinski svet 3* zdravstvo — Za široko zdravstveno politiko Pod predsedstvom Mihe Molana s Senovega je bila septembra seja Sveta za zdravstvo ObLO Videm-Krško. Razprava je bila pestra in zanimiva, saj so spravljali 0 cepljenju otrok, o uveljavljanju družbenega upravljanja v zdravstvenih domovih, o nalogah Novega občinskega zdravstvenega centra in o trdS-zdravstvene službe nasploh. Iz poročila o cepljenju °trok razberemo, da so bila uvedena vsa cepljenja po ^ogramu. Samo v okolišu 2*avstvenega doma iz Vid-^a-Krškega je bilo letos J*°ti otroška paralizi po •fikrat cepljenih 2.675 otrok . ' 84,7 odst. Neopravičeno «e vljen Občinska zdravja'eni center s sedežem na ■^loVerh. Upravnik centra dr. Jože Čakš je kot glavne naloge centra označil naslednje: ■* — ugotoviti območja zdravstvenih domov v občini; — pričeti načrtno ugotavljati zdravstveno stanje prebivalstva, zato naj ba se pri centru uvedla zdravstvena statistična služba; — okrepiti preventivno zdravstveno službo. Njena glavna naloga naj bi bila usmerjena na izvedbo načrtnega zdravstvenega pregleda šolske mladine in delavcev; — dobro organizirat: higiensko službo. Pri zdravstvenem centru raj bi zaposlili higienika; — podroben program dela novega zdravstvenega centra izdelati do konca leta in ga predložita svetu v razpravo. Svet je razpravljal tudi o neurejeni zdravstveni služba v Vidmu-Krškem. Na tem zdravstvenem območju sta samo d' a stalna zdravnika, zato ne zmoreca vsega. Zavarovane in bolniki itčejo zdrivstvene pomoči pri zdravnikih na Senovem ali v Brežicah, kjer kupujejo tudi zdravila. Zaradi tega pa bo lekarna v Krškem postala pasivna. Člani sveta so se zavzeli za ureditev zdravstva v Krškem, zato so smatrali, da je gradnja z/iravstvenega doma neodložljiva. Nujno je treba povečati tudi zdravstveni kader. Upravnici zdravstvenega doma naj bi dodelili pomočnika, ta. bi opravljal vsa administrativna dela. D. K. VEDNO VEC OBISKOV Iz Dolenjskih Toplic Hrana v zdravilišču je zelo dobra in marsikdo izmed pacientov z neugodjem ugotavlja na tehtnici v veži recepcije, da prirastek na teži ne pada ... — Po nekaj mesecih se je pokazalo, da bo v Kostanjevici možno razvijati kulturni turizem kot eno izmed panog narodnega dohodka. Urejena restavracija, skrbno vzdrževalni Dom na Polomu, predvsem pa popularna galerija I. mednarodnega simpozija kiparjev privabljajo iz dneva v dan vse več ljudi. Zato je SZDL v Kostanjevici na svoji zadnji seji razpravljala tudi o tem, kako se pripraviti na prihodnje leto, da bodo stvar' čim lepše tekle. Veliko nalog čaka v prvi vrsti Turistično društvo, ki bo moralo marsikaj izboljšati In preurediti. Ze zdaj prihaja v Kostanjevico vsako nedeljo po več avtobusov z gosti, prihajajo pa tudi med tednom, in to iz najrazličnejših krajev Slovenije in Hrvatske. Poleg številnih skupin In posameznikov je v zadnjem času obiskal simpozij in Gorjupovo galerijo tudi državni sekretar za informa- Pogodbeno sodeovanje v Breslao ci ^Kmetijska zadruga v Bresta-tijj nje s kmetijsko zadrugo, ["tovoru: Uju^druga je že pred leti vo-! " akcijo za pogodbeno sode- ledeno nski gozdni sklad (J*0 predlogu OLO so na uj!', upravnega odbora dj.ajne kmiit usko - gospoja 'sl*e zbornice v Novem razpravljali o o&no->wlu medobčinskega gozd-taiT8 sklada, ki bi poslova. 0(^° kot sklad za šolstvo. ">e bi v ta sklad odvali *. *5 odstotkov sredstev, S Jlh dobe od gozdnih taiks. skl 'T^tvi medobčinskega c0 ^ bi rešili mairsikate- ^rašanje v gozdarstvu. ^rovni organi grmske *i>le izvoljeni tij et soustanoviteljev Sred-rnu '"netijske šole na Gr 1« v'e predlaea>° svoje čla-H0Ve uPravni odbor te usta-bo ' V upravnem odboru lUr, 1 Predstavnikov okraj-\ kmetijsko-gozdarskih "-ta Predstavnik inter-V«eh Profes°rji in en dijak. tov , Predlaganih kandida-°kr-Je II. Upravni odbor sk0 ^ kmeti 1sko-gozdoT-Stu "krnice v Novem mc-^volu ^ndidaite soglasno lovanje. Sprva se za sodelovanje nisem navdušil, nato sem poskusil s pšenico ilalijanko in pridelaj več. Lani sem imel z jaarugo v pogodbenem sodelovanju nektar travnika in hektar pšenice. 50 arov vinograda ter 50 arov koruze. Korisu, ki jih Imam od zadruge, me spodbujajo k nadaljnjemu sodelovanju. Umetni gnoj, ki ga dobim spomladi, lahko plaćam jeseni, zadruga mi oskrbi vsa semena. Največ pa je vredno to, da mi zadružni traktor globoko zaorje zemljo. S konji bi oral hektar zemlje 3 dr.i, traktor pa opravi to v treh urah. To Je ogromna prednost ln korist. Zadovoljen sem, želim pa, da bi bila obrestna mera uslug za pogodbene sodelavce nižja.- Pogodbeni sodelavec Jože Badej iz Dolskega 24 je povedal: -Kot predsednik upravnega odbora kmetijske zadruge sem bil prvi pogodbeni sode,avec in agitator. Pridobil sem okoli 20 ljudi za sodelovanje. 3 pozornostjo spremljam njihovo sodelovanje in vem, da so mi vs hvaležni. Zdaj pridelam na primer 38 centov italijanske pšenice na hektar, praj sem pa najveć 22 centov. Povprečen pridelek pšenice v bivši občini Senovo je dosegel 12 do 15 centov na hektar, danes pa pridelamo povprečno po 10 centov. Visokorodne italijanske pšenice pa dajejo po 32 do 35 centov pridelka. Mar niso to velike koristi? Zato nI slučaj, da imam v pogodbenem sodelovanju z zadrugo i ha pšenice, 2 ha sadovnjaka, 2 ha travnikov in 50 arov krompirja. Strojne usluge, semena, umetna gr.ojua ln brezplačni strokovni nasveti veliko prispevajo k razvoju kmetijstva.« V zvez) z Izjavami pogodbenih sodelavcev Je upravnik kmetijske zadruge Slavko /..iust-k dejal: »Obrestnih mer pri plačilu strojnih uslug ne moremo znižati, ker znašajo obrestne mere od naSlh obratnih sredstev pri banki prav tako 6 odstotkov. Sicer pa so drugod običajne obrestne mere za usluge S odstotkov. Zlito si bomo prizadevali nuditi nnslm pogodbenim sodelavcem večje usluge tn več prednosti Drl odkupnih cenah pridelkov ln prt stroinlh uslugah.« Orago Itaslcllc cije tov. BOGDAN OSOL-NIK, ki je v knjigo obiskov zapisal: »Kostanjevica dokazuje, da kultura ni in ne sme biti privilegij velikih in bogatih krajev in narodov! Vse priznanje ljubezni in trudu, ki ga vlagate v kulturno delovanje!« Od tujih gostov pa so med drugimi prišli: predsednik združenja likovnikov ZAR Abdel Kader Mokhtar, predstavnik ministrstva za kulturo ZAR Anvar Abdel Mawla indijska veleposlanica, predstavnik izraelske vlade Jehuda Tamir. Zaradi bližajočega se jesenskega deževja in drugih vremenskih sprememb bodo umetnine v kratkem prekrili in bodo tako čakale novo pomlad. V Sevnici prva občinska skupščina Svobod Prva občinska skupščina Svobod in prosvetnih društev v okraju bo v nedeljo, 15. oktobra, ob 8. uri v dvorani Jugotanina v Sevnici. Na skupščino so se društva in občinsko vodstvo Svobod temeljito pripravili, tako da pričakujemo plodna poroči- la in učinkovito razpravo o vseh najvažnejših problemih. 0 Stanovanjska zadruga MOJ DOM na Mirni se lepo uveljavlja. Letos bodo zgradili 7 enostanovanjskih hiš do strehe. Iz obč. sklada je zadruga najela posoj Ho 1,890.000 din, kolektiv podjetja »MIRNA« pa je prispeval 1,400.000 din iz presežka pri ObLO za posojilo v prihodnjem letu. Jeseni se. Dnevi so megleni. Narava se odeva v rjasto barvo. Divjad stika za ostanki poljskih pridelkov. Vinogradi so prazni. Trgatev je minila. Zarume-nelo listje vinskih trt šumi v vetru. Proti večeru se zbere otročad im se razkropi po vinogradih. Paberku-jejo. Pesem trgačev in trgačic je utihnila. Stulci in brente so pomiti. Preše ne škripajo več. Sosedje se pogovarjajo. »Si veliko pridelal?« vpraša prvi. »Bolje kot lani. Dovolj. Zadovoljen sem. Pa ti?« »Prehitro sem potrgal. Grozdje še ni povsem dozorelo. Malo ga je tudi toča. Kdo bo pa čakal slabšega vremena!« -Boš kaj prodal?« zanima drugega. PO METLIŠKIH VINOGRADIH Se smo ujeli vlak. da se popeljemo proti Metliki na zadnji dan trgatve. Meglen dan ni obetal vročine, pa tudi dežja he. Po eni uri in pol srednje hitre vožnje smo izstopili in se pomešali med potnike, ki so s košarami in škafi hiteli v Metliko in od tam na razne strani. Na Vinogradniški cesti smo dohiteli starejšo ženico s polnim jerbasom na glavi. ČRIČEK JE UTRUJEN »Tole nesem svakinji, ker mi je prejšnji teden pomagala v vinogradu. Grozdje je že kar velo. Počakajte, boste videli!« Odložila je zvrhan jerbas in ponudila velik grozd portuga'ke: »Poskusite!« Res so bile jagode malce zmehčane, toda nenavadno sladke. Pripomnili smo: »Ce bo vino tako sladko...« -Mošt je zdaj močan. Do Martina bomo pa že videli, kakšna bo kapljica.« Prašna cesta se je vlekla vse do Drašičev. Spotoma smo srečali nekaj s sodi naloženih voz. Kmetovalci so vozila mošt v Metlike. »V vinsko klet v Metliko peljemo.« so odgovarjali. »Pa kar toliko?« smo bili radovedni. »Zakaj ne. saj dobro plačajo! Mi Belokranjci ne bi popili vsega.« ' V vinogradih okrog Drašiče", Vidošičev, Rado viče in drugod je bilo prve otobrske dni le malo ljudi. Ustavili smo se pred zidanico, kjer je vinogradnik, doma blizu Rosalndc, pravkar stiskal zadnje škafe vinske brozge. »2e v preži hoče zavreti,- se je pošalil, ko smo se zanimali, kda.i bo pijača naired. »Ste dodali kaj sladkorja?« »Samo tega ne! Letos ga je v grozdju več kot dovolj Kar poslušajte, kako vre v kadi!... No, bo. kajne? ... Ce bi bilo v času zorenja še malo dežja, bi se grozdje bolj napelo in bi več nateklo. Vseeno sem zadovoljen. Ce bo vina manj. bo pa zato boljše« In je še enkrat zavrtel glavni potisni vijak na stiskalnici. Temno rdeča, malce gosta tekočina je spet zacurljala v štulec. Povsod je dišalo po svežem vinskem moštu. Ze malce utrujeni in naveličani naporne hoje med belokranjskimi vinogradi smo se radi odzvali vabilu deklet, naj z njimi prvi poskusimo modro frankinjo. »Ta bi v Ljubljani dobila na'manj srebrno« smo omenili. Plavolaso dekle je odvrnilo: »Kaj še! Kolajne gor, ko- lajne dol, le da boš naš oče z njim zadovoljen!« Nato je zaklicalo: »Oče, sem pridi! Obisk!« Malo niže sta- dva fanta na legnarjih prinesla manjši sod. -Ne čudite se, ni poln!« sta takoj uganila, zakaj smo začudeni obstali. »Bo pa kmalu dobil svojo mero. Oče pravkar melje.« »Ga bo več kot lani?« »Nekaj ga bomo peljali v metliško klet. Ostalo bo za dom. Sicer ga "bo za vse dovolj.« Ko smo se spuščali po strmi poti mimo zadnjih vinogradov, smo srečali gručo otrok. »Kam?» srmo jih pobarali. »Vino pokušat,- se je odrezal najmanjši, komaj sedemletni Jaikec ... Hitro sme morali od tam. »Na svidenje na Martinovo,« smo se poslovili od metliških goric. »Gos prinesite, pijačo vam že mi pripravimo!« so zatrdili odgovori... »Martin bo kmahi» Martin bo kmalu« — ni hotelo iz misli... Takrat pa smo že bili v vinski kleti v Metliki. V SODIH SUMI »Ste slišali, kako šumi? Vre, »so povedali v upravi vinske kleti v Metliki. Človek kar ne bi verjel, če se ne bi sam prepričal. V na glavo postavljenih sodih po 8 tisoč litrov je res šumelo. Na vrhu tekočine so se delali mehurčki, kot bi nekdo neprestano pihal iz dna. Zaradi vrenja se je v kleti napravila precejšnja toplota. »Mošt je zelo dober. Vsebuje 11 odstotkov alkohola in 8 promil kisline Barva je zaradi suše svetlejša.« To so podatki, ki precej povedo. Za modro frankinjo in žlahtno črnino, ki dasta znano metliško črnino, se že zanimajo razni kupci. Kvalitetna vina bodo predvsem na stalnem območju vinske kleti, torej na gorici Sv. Jana, v Dravoganščaku, Draganiču, Pridiču, Vranjem dolu, Drašičih, Vidošičih. Krmačini, Radovici, Graforovici, Vinomeru in drugod. In dotok v metliško klet je še vedno precejšen. -Pridelovalci vozijo mošt v klet na lastno pobudo .. Vse to je vinarske strokovnjake v Metliki spodbudilo, da so začeli razmišljati o namestitvi cistern, tako da bi se zmogljivost kleti povečala na okrog 250 vagonov vina. Bela krajina je vabljiva ne le zaradi prirodnih zanimivosti, pač jo mnogi obiščejo, da-bi poskusili res dobro vinsko kapljico. In drugod? Letošnja trgatev se je v vseh vinorodnih predelih našega okraja začela zelo zgodaj. Ze proti koncu septembra je bilo v vinogradih vse živo. Ljudje so hiteli. Večtedensko suho vreme jih je primoralo k taki naglici. Tako je bilo kljub občinskim odlokom, ki so urejali čas trgatve, prejšnji teden pri tem opravilu le še malo ljudi. Tudi na Bizeljskem. Trški gori in drugod so vinogradi že dalj časa prazni. V kleteh in zidanicah se je že naredil močan mošt. O Martinu ga bodo pretakali in »krstili«. Dovolj je bilo truda zanj ... CRI, CRI. VSE DNI, VSE NOCI... Jeseni se. Dnevi so megleni. Narava se odeva V rjasto barvo. Vinogradi so prazni. Rumeno listje odpada od trt. Čriček ne poje več. Potihnila je tista njegova: »Cri, čri! Vino zori. Zori, zori, utrujen je. Vse pozne poletne večere je presedel na trtnem kolju in poslušal... Bedel je nad grozdjem tn nihče se ni zmenil zanj. Komaj je čakaL da se posladka .. Tudd paberkovati nimajo kaj. Vinogradi so polni otročadi. Morda se ga bo še kdo spomnil v veseljaški pesmi ob dobri kapljici. Toda čriček tega veselja ne bo spoznal ... V teh meglenih dnevih preletava s kola na kol. Včasih sede na zemljo in utrujen zapoje: »Cri. čri. vse dni in vse noči...« IVAN ZORAN ZLATI VRELCI V DOLENJSKIH TOPLICAH <*... Zgodovinsko pa je dokazano, da so že v 14. stoletju, če tudi prosto pod milim nebom, rabili vodo v zdravstvene namene. Voda je prihajala iz velikih razpoklin. V teh so si takratni prebivalci napravili sedeže, ob slabem vremenu pa so se kopali pod skalnato streho. Se le Ivan Vajkard Knez Auesperg je dal v drugi polovici 17. stoletja vrelec, kjer je sedaj knežja kopelj, priprosto obzidati in napraviti streho. Druga dva odtoka sta ostala prosta v porabo revnejšim ljudem ...« Šestdeset let je minilo, kar je novomeški tiskar J. Krajec izdal brošurico »ZDRA-VISCE TOPLICE na Kranjskem — Kranjski Gaštajn — Gorke in grezne kopeli«, ki jo je spisal Pavel Zhuber pl. Okrog, založilo pa »zdrav Išč-no opravništvo« v Dolenj-*kih Toplicah. Knjižnica je danes v Toplicah prava redkost, marsikak podatek v njej pa je še vedno zanimiv. Grofje, knezi in baroni se v Toplicah ne namakajo več, odkar so se začeli v termalni vodi pod košatim Rogom kopati prvi partizani. Vse do zadnje vojne pa je bilo le malo zdravilne Topliške vode »proste v porabo revnejšim ljudem«, kot jih zgoraj navaja Zhuber. Dolenjske Toplice so se po letu 1945 razvile v močan in pomemben zdravstveni center. Tu se vsako dopoldne koplje do 200 pacientov Iz vseh slovenskih pokrajin, k. prihajajo sem po zdravje. V bazenih, v recepciji, jedilnici, v sobah in na sprehajališčih v lepih parkih srečuješ Primorce ln Gorenjce, ljudi od Savinje, Drave in Mure, pa domačine s porečja Krke in Kolpe. Prava republika v malem. Delavci in uslužbenci, nekdanji borci in invalidi, upokojenke in delovni invalidi, kmetje in obrtniki. Pisana druščina, v kateri prevladujejo socialni zavarovanci, vedno- pa je vmes tudi nekaj ^samoplačnikov«. — Lani sem prišla sem še S palicami, letos gre že brez njih) navdušeno pripoveduje starejša žena iz Slov. Konjic novi znanki iz Gorice. , — Cisto me je že zvila revma, pa so me poslali sem. Ali pomaga? — sprašuje pri kosilu novinec družbo »starih«, katerim se počasi približuje 21. dan zdravljenja in z njim odhod iz zdravilišča. — Fantje, nova portugalka na Riglju! se muzata železničar in mizar iz Novega mesta rudarju iz Idrije, prekmurskemu vrtalcu nafte in uslužbencu iz Ljubljane, ki so sklenili nenapisano pogodbo o tritedenskem prijateljstvu. Kaj se ne bi Dolenje! postavili kot dobri poznavalci okolice! Saj so, posebno še Novomeščani, v Toplicah kakor doma. Zjutraj, dopoldne, pri kosilu in zvečer steče zlasti starejšim beseda najraje o boleznih in zdravju. — Kajne, da je tale voda zdravilna!? Mar nima, zdravilne moči' proti išlasu, rev-mi, proti bolečinam v križu, proti trgantju v kosteh In sklepih? Tako me daje že leta in leta, pa so me poslali na komisijo ... Stokrat povedana, a vedno enako goreča želja po zdravju je skrita v spraševanju in pripovedovanju, kje vse In kako ti voda lahko pomaga. Vprašajmo še zdravil Išč-nega zdravnika; dr. Božo Oblak bo prijazno pojasnil: • Glavno zdravilna moč vode je njena toplota! »Na prehladne in degenerativne bolezni topla voda vsekakor zelo dobro vpliva, zlasti Se naša, ki ima 37 stopinj Celzija. Za to je več vzrokov. Izmed katerih vsi Se niti niso docela raziskani. Predvsem je njena zdravilna moč toplota, ki pregreje celo telo In, poživi krvni obtok, k Čemur prispeva precej tudi izdatna količina ogljikovega dvokisa, ki je raztopljen v topliški termalni vodi. Gibanje v vodi je zaradi vzgona mnogo lažje, kar seveda močno pomaga pri zdravljenju naštetih bolezni. V Dol. Toplicah pa bi razen tega lahko zdravili tudi nekatere bolezni srca in ožilja, nekatere ženske bolezni in nekatera obolenja Živcev, na vsak način pa tudi rehabilitacijo (razgibanje) po poškodbah. Kaj je razen kopanja Se važno? Predvsem je nujno ležati, šajo milijardno škodo. Le po nekaj ur na dan so bazeni v Toplicah polni pacientov; nekaj ur se kopljejo v njih turisti, vsaj tretjino dneva — če ne več — pa so prazni. Zdaj se zdravi na leto v Dol. Toplicah od 2600 do 3000 ljudi. Topla voda jim vrača zdravje in moč. »Lahko pa bi jih sprejeli na leto tudi do 6000!« nam pove na naše vprašanje direktor zdravilišča tov. Viktor Kečkeš in še doda: »Razen stalnih pacientov, izmed katerih nas mnogi obiskujejo tudi kot samoplačniki in stanujejo po 3 tedne izven zdravilišča, imamo še do 3500 prehodnih gostov, ki ostajajo v Toplicah noč ali dve. Zdravilne vode je dovolj za paciente in izletnike, le prostora in ležišč nam primanjkuje. Vsi pogoji so, da bi se Dolenjske toplice razvile v večji revmatolo-ški center, ki bi imel odličen pomen za široko javnost.« • Zdravilišče ali turizem? OBOJE, TODA L0CEN0! Res, to vprašanje je takoj pri roki, ko načneš pomenek, v katero smer se bodo Dol. Toplice razvijale. Ni namreč nobenega dvoma, da so Top- Ozko grlo v zdravilišču je premajhna kuhinja, ki že davno ne zadošča več sedanjemu vedno večjemu prometu. Kljub temu si kolektiv kuharskega, strežnega in drugega osebja prizadeva na vse načine, da bi pacientom zagotovil kar najudobnejše bivanje v Toplicah sicer Je kopel sama neučinkovita. Po potrebi uporabljamo seveda še razgibavanje v vodi in na zraku, masažo, razna obsevanja in zdravila. Poudariti pa moramo, da samo kopanje brez 2-3 urnega ležanja po kopeli nima posebnega učinka. Človek se s pregretim telesom lahko samo še bolj prehladi ., • Idealni pogoji za revmatološki center Za hip se ustavimo. Znano je, imamo čedalje več prehladnih bolezni: v gospodarstvu nam povzročajo ogromen izpad delovne sile. Revma, išias, obolenja hrbtenice in rehabilitacija nam prina- lice zelo pomembne tudi kot turistično središče. Od tu vodijo vsa pota na Partizan-, ski Rog; ni daleč na Mirno goro in naprej v Belo krajino, mikajo pa Izletnike tudi Gorjanci, Brezova reber z medvedi, Frata, bližnje Novo mesto, ribolov v Krk; in sprehodi po čudoviti topllski in obkrški dolini. Tu je odprti športni bazen, ki ga že zdaj obišče do 25.000 kopalcev v sezon!. Ni bilo malo nedelj, ko je parkiralo v Toplicah tudi po 400 do 500 avtomobilov, od tega večkrat tričetrtine iz Zagreba in Ljubljane. Asfaltirana cesta Novo mesto—Dol. Toplice, urejena in delno tudi že asfaltirana cesta Ivančna gorica—Žužemberk —Straža In odlične zveze z avtomobilsko cesto, vse to dviga vrednost Dol Toplic. Letos oz. prihodnje leto bo dobil novi športni bazen še čistilne naprave; v njegovi neposredni bližini že rastejo prve vikend hišice, vedno več pa je tudi domačinov, ki pripravljajo oz. že imajo urejene lepe sobice za oddajanje izletnikom in dopu-stnikom. Prištejmo še skupine Izletnikov, ki stalno prihajajo v Toplice (precej jih mora zdravilišče tudi odkloniti, ker nima potrebnih zmogljivosti) In tiste, ki bi prišli, pa se Toplicam izognejo prav zavoljo pomanjkanja prenočišč, pa ni težko izračunati, da bi razen 6.000 pacientov lahko preživelo počitnice al. krajši oddih v tem prikupnem kraju tudi do 12.000 turistov na leto. Seveda pa je osnovni pogoj: ločeno zdravilišče od turističnega gostinstva. • Razveseljivi obeti in načrti O tem se v upravi zdravilišča, na krajevnem odboru in med Topllčani zadnje tedne precej ugiba in razpravlja. Pri direktorju zdravilišča lahko Izvemo o tem neKa razveseljivih novic: - res Ia njegovo pobudo je bilo letos obnovljenih in z rožimi okrašenih precej topliških hiš-Vajlepše urejene bodo v krat-em nagradili. Lani je bilo zbrane v Topli' .ah približno 800.000 dinarjev .uristiCne taJcse, letos pa je W verjetno že kar milijon. Po* trebna bo še čvrstejša povezava društva ln zdravilišča, da bo ta denar kar najkoristnej« uporabljen. Tu je nadalje skrl) za camping prostor, to moderno ooiiico turizma delovni" ljudi, pa skrb za urejanje parkov ln nasadov, za ureditev S* kakšnega gostišča (pred vojno jih je bilo v Toplicah 8, zda) pa je razen zdravilišča samo S« gostilna »Lovec«), za vzgoj* domačinov, da bodo resnično zadihali s turizmom - s to svojo pomembno bodočnostjo-Ni še mogoče reči, da bi že vsi prebivalci Toplic zares vedeli« kaj jim turizem lahko prinese že čez nekaj let! Marsikaj bi za olepšavo domačega kraj* lahko naredili sami brez vsakih investicij. Pa Jih je le š« precej, ki se kar nič ne zmenijo za napredek in prikuP* nejšo podobo Toplic ... • Nepotrebne sence < Prisluhnili smo že pomen-kom zdraviliških pacientov i* prav jim je treba dati, ko kritizirajo: , - da v Toplicah ne more« kupiti v trgovini niti kilograma jabolk, hrušk ali grozdjh čeprav vse naokoli plava v Izobilici sadja ... - da bi bilo treba za vecj* družabnost v zdraviliškem kraju Se kaj storiti, ker se ljudj« dolgočasijo (posrečeni piknl* zdraviliške uprave Je na pri* mer takoj našel posnemal"* - dokaz, da ljudem manj k* družabnosti!); ^ - da domačini ne M sn><" metati v suho strugo Suši«? vseh mogočih odpadkov, sa) imajo verjetno Se kaj drugi" smetišč; - da bi lahko imela trafik* naročenih več izvodov dnevni" in tedenskih listov, zlasti v glavni sezoni, ko Je na zdravljenju vsak dan več kot 20» ljudi; - da bi lahko v gostilni -W vec« bolj pogosto skrbeli z* večjo snago in prikupnost 10* kala. Se Je nekaj podobnih senft ki zdraviliškemu kraju res niso v čast. • Naši »zlati vrelci« Naj zaključim z besedam* starejše pacientke, ki se Je pred dnevi vračala po končanem zdravljenju v Ljubljano; znanki, ki jo je spremila k avtobusu, je ginjen« dejala: »Pogle'te, s socialnega s" me spet poslali sem "8 zdravljenje. Kot pomlajen« se vračam ln dobro vem. op me ne bo bolelo vse do prihodnjega leta. Zame je *° zlata voda .. .< »Zlati vrelci« Dolenjskih Toplic dobijo takih pohv"* in ocen Iz leta v leto ve*-Prav je zato, da so vpisan* v prvi vrsti rekonstrukcij, •»* so za obdobje 1961-1965 namenjene našim TopiUcanV Cateškim, Dolenjskim & Šmarješkim—. V sedanje"1 petletnem programu gospodarskega razvoja novomeškega okraja je med drug-" tudi zapisano: »Začeti s sistematično turistično izgradnjo deli"' Krke«. V dolini Krke pa so že * njenem zgornjem toku dragocene Dolenjske Toplice svojimi »zlatimi« vrelci, W£ terlh zdravilno moč In pf-J jetnost naj bi spoznali no^ tisoči ln deset tisoči bol"'' kov in zdravih delovnih li1*' di. TONE GOSNlK A y Kako je pri ZADRUŽNIKU Zadnje čase je bilo slišati mnogo razprav pa tudi kritik na račun trgovine. Nedvomno je prav tako, saj lahko samo cb izmenjavi mnenj najdemo najboljšo pot. Kolektiv trgovskega podjetja »Z a d r u ž -n i k « iz Novega mesta pa je mišljenja, da je bil v teh razpravah nekajkrat po krivici obsojen napak, ki jih ni ne storil in ne zakrivil. V tem sestavku želi povedati ne-kaj več o svojem delu in o svojih težavah — teh namreč nikjer ne manjka — in jav-nost objektivno informirati, da hi lahko stanje nepristransko ocenjevala;_ naše stroške močno povečalo. Ko je bila konec leta 1960 razformirana Gospodarska poslovna zveza v Novem mestu, je bil ustanovljen obrat, ki je prevzel vso njeno trgovsko dejavnost. Ta obrat se je pozneje preimenoval v samostojno podjetje »Zadružnik«. Ljudski odbor občine Novo mesto je na svoji seji ustanovitev »Zadružnika« potrdil in mu tudi določil predmet poslovanja. Razen drugega je bila v predmet poslovanja vključena tudi trgovina z gradbenim materialom. Zelo radi nam očitajo, da je takšen predmet poslovanja, kot ga je imelo in ga še ima naše podjetje, dokaj nemogoč. Ukvarjamo se namreč s trgovinr-s kmetijskimi pridelki in hkrati s trgovino z gradbenim materialom. Priznamo, da kombinacija res ni posrečena, vendar je v času, ko nam je bil tak predmet poslovanja odobren, vladalo na trgu veliko povpraševanje Po gradbenem materialu, ki fia je močno primanjkovalo. Vrhu vsega smo bili tedaj v obdobju najmočnejših investicij v kmetijstvu. Obstoječa trgovska mreža ni mogla zadostiti močnemu povpraševanju na trgu, z našo Pomočjo pa je bilo nedvomno storjenega mnogo več, kot bi bilo sicer. Tega ne •nore nihče zanikati. CepraV torej združujemo v sebi »nemogočo« dejavnost, smo vendar z njo tudi koristili. Pozneje bomo to trditev pod-Prli s številkami. Gradbeni material smo dobavljali največ kmetijskim organizacijam v našem okraju in v Mtali Sloveniji, manjše količine pa tudi kmetijskim zadrugam ob hrvaški meji, Vendar samo tak material, ki J* bil na trgu v izobilju. SKLADIŠČI SO RAKAVA BANA Trgovina • kmetijskimi Pridelki je po svoje zelo občutljiva panoga, ker se kmetijski pridelki zelo radi kvarijo. Za manipulacijo z nji- mi so potrebna velika skladišča. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da v Novem mestu še vedno primanjkuje primernih skladiščnih prostorov. Naše podjetje ima v Bršlinu pri železniški postaji svoja centralna skladišča, HLADILNE NAPRAVE: NUJNOST, NE LUKSUZ! Novomeški potrošniki se gotovo spominjajo, da so lani ugotavljali, kako dobro je trg založen s sadjem in zelenjavo, ki je vsa leta prej močno šepal. Preskrba s tovrstnim blagom se je izboljšala največ zaradi hladilnih naprav, ki so nam bile dodeljene. Te so nam omogočile, da smo brez tveganja nabavljali potrebne količine pokvarljivega sadja in zelenjave in jih brez nevarnosti skladiščili v hladilnici. Hladilne naprave so nam bile že lani odvzete, nato smo jih nekaj časa še uporabljali kot najemniki, letos pa nam je bilo tudi to onemogočeno. Posledica tega so, v precejšnji meri vsaj težave v preskrbi Novega mesta s sadjem in zelenjavo, ki so se letos ponovile. Ze velikokrat smo ugotavljali, da je preskrba Novega tu, ki bi proizvajal in hkrati zalagal novomeški trg, in takšno rešitev pozdravljamo. EKONOMSKE ENOTE: NOVA SPODBUDA ZA USPEŠNEJŠE DELO Da bi kolektiv spodbudili k boljšemu gospodarjenju, smo ustanovili ekonomske enote. O tem smo razpravljali dlje časa in se odločili za pet ekonomskih enot. V začetku letošnjega leta smo jih ustanovili, konec prvega tromesečja pa so že zaživele. Takrat smo opravili prvi obračun in ugotovili še nekaj pomanjkljivosti. Ker je dejavnost podjetja' kaj pestra, smo brez večjih težav ločili posamezne panoge. Trgovina s kmetijskimi pridelki je postala samostojna ekonomska enota, prav tako naš avtopark, trgovina s pivom in vinom, trgovina z gradbenim materialom in trgovina z živino. Zdaj imamo še 4 ekonomske enote, ker smo trgovanje z živino opustili. Strinjali smo se z ugotovitvijo, da je živinorejska proizvodnja že dovolj razvita, da lahko neposredno zalaga trg, in da .je v takšnih pogojih vsako posredništvo v prodaji škodljivo za potrošnika, ker draži meso. Ostale 4 ekonomske enote poslujejo vsaka v svojem delokrogu na gospodarski osnovi. Po prvem četrtletju smo opravili nekaj popravkov V obračunu. Ugotovili smo, da so osebni dohodki v nekaterih enotah nesorazmerno narasli, vendar na račun konjukture in ne po zaslug I prizadevnosti kolektiva enote. Osebne dohodke smo nato postavili še bolj v odvisnost od dela in prizadevnosti, predvsem pa skr- V podjetju polnijo tudi steklenice s "pivom; promet s pijačami daje kolektivu precej dela vendar so vse prej kot primerna. Vrhu tega je prostor zelo majhen, temperatura v njem — ta je za kmetijske pridelke najpomembnejša! — pa je žal nestalna. V tem skladišču ne moremo zbrati večjih količin blaga, pa tudi sicer je vsako skladiščenje zelo tvegano. Ker je prostor pretesen, ne moremo blaga prebirati, kalo, ki ga povzroča gnitje, pa je zato večji. Te težave veljajo predvsem za sadje. Iz težav smo si pomagali tako, da smo prodajali na trg vagonske pošiljke, kadar je bilo to le mogoče. Pri zalaganju novomeškega tržišča se težavam na ta način žal nismo mogli izogniti, to je pa marsikdaj Kolikor je grozdja iz domače okolice premalo za trg In za druge interesente, ga »ZADRUŽNIK« tudi uvaža iz znanih vinogradniških okolišev z juga 9 milijonov 932 tisoč dinarjev osebnih dohodkov. PROMET PO EKONOMSKIH ENOTAH Štiri ekonomske enote, ki delujejo v našem podjetju, so opravile v prvem polletju 351,534.000 dinarjev prometa. Obračunska enota sadje-ze-lenjava, ki obsega maloprodajne poslovalnice v Novem mestu, je opravila 34,354.000 dinarjev prometa, ekonomska enota za trgovino s kmetijskimi pridelki na debelo 15,316.000 dinarjev, ekonomska enota za trgovino na debelo s pijačo (pivo in vino) 81,338.000 dinarjev in ekonomska enota za trgovino na debelo z gradbenim mater t- mesta s sadjem in zelenjavo težavna, ker mesto ne potrebuje količin, ki bi zagotavljale rentabilnost poslovanja. Zato tega ne bi ponavljali. Brez dvoma drži tudi to, da bi bilo mogoče potrebam Novega mesta zadostiti s proizvodnjo iz bližnje okolice, ki bi pa morala biti cenena. Ml sami nismo mogli prisiliti nobenega proizvajalca, da bi proizvajal '.n nam prodajal proizvode, ki jih novomeški trg potrebuje. Pa tudi s tem ne bi bilo vprašanje v celoti rešeno, ker še vedno ostaja odprto vprašanje zgodnjega sadja in zelenjave. V celoti se strinjamo z ugotovitvijo, da je treba razmišljati o kombina- O pomanjkanju prostora govori tudi posnetek iz skladišča z gradbenim materialom mmmmmmtmmmmmm\..........u wmm......mm.......r>------ *M1M je premalo; če pa bomo hoteli urediti ^.J^^ff ^ precej sredstev tudi Je v nova skladišča in hladilnico beli za pravi odnos med osebnimi dohodki in skladi. Ko smo ugotovili neskladnosti v osebnih prejemkih posameznikov v ekonomskih enotah, je kolektiv predlagal razumno rešitev: nekaj ljudi je treba odpustiti in izboljšati organizacijo dela. To smo storili, promet pa se je na ta račun še celo povečal, nesorazmerje v prejemkih, ki je povzročalo hudo kri, pa je bilo odstranjeno. SK7JUH KAŽEJO, DA SMO DOBRI GOSPODARJI V prvem polletju letošnjega leta smo ustvarili 19 milijonov dinarjev skladov. Pri delitvi čistega dohodka smo dosegli, da je odnos plač do skladov 53:47, kar je najbrž najboljša delitev med trgovskimi podjetji v vsem okraju. Naj poudarimo to, da trgovska zbornica skuša doseči razmerje vsaj 80:20. Osebni prejemki v našem kolektivu niso presegli povprečja osebnih prejemkov v podjetjih trgovske stroke, čeprav bi lahko na račun skladov naše osebne prejemke, če bi le hoteli, znatno povečali. V prvem polletju smo izplačali alom 220,526.000 dinarjev prometa. Ekonomska enota za trgovino z gradbenim materialom je izmed vseh najmočnejša in najbolj bode v oči. Ustvarila je 220 milijonov dinarjev prometa. Splošno znano je, da je na trgu še vedno zelo veliko pomanjkanje gradbenega materiala nekaterih vrst. Tega gradbenega materiala nihče ne ponuja, pač pa je treba storiti mnogo korakov in bit: iznajdljiv, da ga dobiš. Mi smo ga v letošnjem letu priskrbeli že precejšnje količine mnogim Investitorjem v okraju, ki bi sicer ostali brez njega. Gotovo je to dolžnost trgovine, ki je pač posrednik med proizvajalcem in kupcem, brez dvoma pa držj tudi to, da tolikšnih količin kritičnih gradbenih materialov v naš okraj brez našega podjetja ne bi bilo! MILIJON IN 200 T1S0C DIN ZA IZGUBE V TRGOVINAH S SADJEM V sestavku smo že spregovorili o tem, da so pri preskrbi Novega mesta s sadjem in zelenjavo večje teža- ve, in smo nekaj takšnih tei žav našteli. Potrošnikom, ki so včasih tudi upravičeno godrnjali nad preskrbo, bj vendarle radi povedali še to> da smo letos porabili za kritje izgube v poslovalnicah! s sadjem in zelenjavo 1 mi-« lij on 200 tisoč dinarjevl Vzroke smo že našteli, vsaj nekatere, brez dvoma pa sa>» mo dobra volja tudi nI do-« volj. Naš kolektiv je prispe* val 1 milijon 200 tisoč dinar-« jev za pokritje izgube v man 1oprodajni mreži! \ INVESTICIJE ZA ZBOLJŠANJE TRGOVINE V naši stroki so hitri pre-vozi zelo pomembni, zato smo kupili 2 tovorna avtomobila TAM. Omenili smo že, da so skladišča, ki jih imamo v Bršlinu, neprimer-na. Kolikor se je najbolj da-« lo, smo jih preuredili in usposobili vsaj za zasilno po-i slovanje. V sklad ščnih pro-i štorih ni bilo vodovodne napeljave, zato smo jo uredilL Ker imamo tam urejen tudi oddelek za pretakanje p.va in polnjenje steklenic, jo bilo treba urediti tudi kanalizacijo. Pri izpiranju steklenic z vodo se namreč porabi precej vode, zato mora kanalizacija brezhibno delovati. Tudi za to smo poskrbeli. Polnjenje steklenic s pivom je zamudno opravilo, zato smo postopek izboljšali« Popravili in preuredili smo polnilne stroje. Sami smo 'z-delali naprave za tekoči trak* Pred temi preureditvami jo pri polnjenju piva delalo 14 delavcev in delavk, odtlej pa jih dela le 8. Ker smo večino omenjenih del pri preurejanju in ureditvi skladiščnih prostorov in oddelka za polnjenje steklenic opravili sami, so bili stroški sorazmerno majhni. Za nakup tovornih avtomobilov in preureditev skladišč smo uporabili dokaj malo: nekaj manj kot 5 milijonov dinarjev. Prodajalne sadja in zelenjave v Novem mestu so zastarele in le stežka krijejo potrebe. Nemalokrat se primeri, da stoje gospodinje, kadar nakupujejo, tudi na pločniku, ker v trgovini ni dovolj prostora. Zato resno razmišljamo o modernizaciji In preureditvi prodajaln s sadjem in zelenjavo in bomo v ta namen prihodnje leto vložili 15 milijonov dinarjev« To stran smo odstopili trgovskemu podjetju »ZADRUŽNIK« iz Novega mesta. 133. S Silverjcm sva odšla proti koči. Kmalu srno sedli k obilnemu zajtrku. Silver je sedel med mornarje s papigo na rami in se hvalil pred vsemi, kako pametno in spretno jih vodi, kako je prav, da me Imajo za talca, in da me bodo pošteno poplačali, ko izkopljejo zaklad. Roparji so bili spet dobre volje. Jaz sem bil strašno potrt. Zdravnikove zadnje besede: »-Čuvajte se viharja!« so mi bile velika uganka, zato mi zajtrk ni prav nič teknil. Bal sem se roparjev in Silverja. 134. Po zajtrku smo se odpravili na pot iskat zaklad. Odhajali smo v umazanih mornarskih oblekah. Vsi roparji so bili do zob oboroženi. Silver je nosil puško čez rame, za pasom težko sabljo in dve pištoli. In da bi bil videti še bolj čuden, mu je čepela na rami papiga, ki je venomer žlobudrala. Ostali mornarji so se kaj čudno otovorili. Eni so nosili sekire, krampe in lopate, drugi so si oprtali vreče s svinino, krutom in žganjem. Korakali smo drug za drugim proti obrežju, kjer sta čakala čolna. 135. Posedli smo v oba čolna in odveslali. 1* u vožnjo so se živahno pogovarjali o zemljevid' [J Rdeči križ, ki je bil na njem začrtan, ni k3*; natančne zaloge zaklada, pač pa opazke, da % zaklad v smeri visokega drevesa in okostja P"*] gori, z imenom Daljnogled. Seveda so bile »"j, značene še druge podrobnosti. Po precej d\ jih dotlej videl. zdaj tja. Midva s Silverjem sva ('"Ja. Mene je privezal na vrv, sam pa ■8Jdil in močno so pihal. Bližali smo se "Vjjj , ko je nekj mornar na ves glas 'V. "Jašel zaklada, pač pa je ob vznožju iS*8 ležal človeški okostnjak. Silver 'ijv?'1' da je okostnjak kažipot. Podatki so to potrjevali. Roparji so tudi J« a °H *° eden od mornarjev, ki so ^remu Flintu zakopati zaklad in ki KDO BO PA LONCE DELAL? V popoldanskem soncu leži fcentjernejsko polje, kot da bi izumrlo. Prisluhniti moraš, da zaslišlš tu in tam vaške otroke, ki otresajo prepolno jablano. In slišiš tudi cviljenje desetletja stare stiskalnice za jabolka. Ne, ljudje kljub vročini ne mirujejo. Kako bi vendar, ko jih čaka povsod toliko dela! Seveda, tudi za pijačo je .treba poskrbeti. Delavci bodo žejni, treba bo stisniti .čimveč jabolk. Ledeča vas ... Sliši se kot vrtenje kolovrata, ko stopiš v njegovo hišo. Ignac Skoda vrti kolovrat, tako kot so ga vrtel: njegovi predniki. Lončar je. Z boso nogo vrti kolo, ki je zvezano po vzvodu z mani-šim kolescem, na katerem Cbllkuje lonec ali karkoli bo. Dblike se menjajo, sedaj se {ti zazdi, da bo lonček za ro-fce, sedaj, da bo pravi veliki kuhinjski lonec. Kaže, kot fia ga delo ne utruja. »Koliko časa že vrtim tole kolo?« je ponovil moje jrprašanje. »Leta ln leta Re . .. Kdo bi vedel, kol .ko čil- .1 . . .« In tako pove ta ln tako povedo drugI. Pa jih nI več jrehko. Nasprotno. Vedno manj lončarjev je dandanes. Pa prej? »O, prepričan sem, da so faa šentjernejskem polju lon-£arili že staroselci, ajdje.« Je povedal lončar Skoda. ►Gline je tukaj kar precej in kako si naj bi staroselci kuhali, če ne v glinastih posodah ...« »Torej je vaš poklic res (eden najstarejših ...« »Menda je, toda ne bo več Bolgo. . . Nam, šentjernej-BJttm lončarjem, bo prej aH »lej odzvonilo. Danes so za fco delo zgrabile tovarne ... [Ampak s tem nočem reči, da bom popustil... Ne, to pa ne ...« In v njem se je prebudila strast ljudskega umetnika. Zavrtel je kolovrat In glina se je začela spreminjati in dobivati novo obliko. »Glino nakopljem v Grob-ljah. Kakih 60 centimetrov zemlje moram odkopati, da pridem do nje. O, pa ni vsaka dobra . . . Da, v Grobljah so že večkrat naleteli na kakšno kamenje. Menda je bila tam prej rimska naselbina ... Glino naložim na voz in jo odpeljem domov. Tu jo s srpom očistim. To gre zelo počasi. Režem jo na drobne kosce in odstranim ves pesek in kamenčke. Trikrat jo tako zrežem in zopet zgneteni skupaj. Nato jo z nogami in rokami šestkrat pretlačim ...« Njegovo pripovedovanje se sliši kot ljudsko izročilo. Tako tukaj lončarijo že od »Majolka ti si kriva, da s' fanta napojila...« — kdo je ne pozna, prešerne pesmi o vinu in veselju? Tule drži naš šentjernejski lončar majoliko še vso nedolžno v rokah; še malo, pa bo izoblikovana nekda\i- Delček ljudske umetnosti je v tem. »Šestkrat jo z nogami pretlačim, šele potem je dobra za oblikovanje. Vržem jo na kolovrat in jo s svinjsko kožo med vrtenjem oblikujem ...« Potem pokaže še peč, kjer žge izdelke, ki so se že prej na soncu presušili. Nedaleč od hiše je, pod leseno streho. »Tukaj žgem, dvakrat po osem ur ...« Lopa je pravo skladišče njegovih Izdelkov. Na policah se vrstijo lonci različnih velikosti, majolike, petelini, prašički in piščali. »No, kako se vam zdi tale majolika?« s pravo šentjer-nejsko hudomušnostjo pokaže na ličen vrček ... »Lepa je,« mu moram pritrditi. »Pa bi znali piti iz nje?« »?« »Ej, ta majolika je nekaj posebnega,« pravi. »Ob robu ima vse polno luknjic. Dve med njimi pa sta posebno važni. Ti dve, ob ročki.. . Ti dve moraš zatismti in, ko pijcš, ne smeš nagniti vrča. Ce majoliko nagneš, kot kako navadno, se poliješ po srajci ... Pred nedavnim so me povabili na televizijo v Ljubljano. Tam sem moral izdelati nekaj loncev in ma-jollk. S seboj sem prinesel tudi eno take vrste, kot je ta. Pa se je neki mož od televizije postavljal, da zna piti tudi iz te. Nalll sem mu cvička, ki sem ga imel s seboj, in mu dal majoliko. Seveda je imel takoj vso srajco rdečo... Bil pa je tako navdušen nad njo, da je takoj naročil tri... Gotovo jih je sedaj že preizkusil pri svojih prijateljih . . .« Toda že je pohitel k delu... Po tri tedne mora delati, da enkrat pelje na trg. • Vinska trta nima grla da bi vince sama žrla ..-.« je povedal enega Izmed napisov, ki jih naredi na ma-jolik; lončar Stanko Punger-čar iz vasi Gruča, nedaleč od Šentjerneja. Njegova delavnica je večja in njegova noga kar naprej vrti kolovrat. »Ze moj oče je bil lončar, pa sem se po njem vrgel,« je povedal z mladostno prešer-nostjo. Med pogovorom je vrtel kolovrat in lonci so se na polici kar vrstili. »Povedal vam bom nekaj zanimivega,« je rekel. »Ko sem šel pred leti v Krakovo preizkušat glino, sem naletel z lopato na kos vrča ... Bil je temen, verjetno zaradi ležanja v glini. Pa precej grob izdelek je bil. V starin časih niso znali najbolje peči glino in tudi očistili je niso dovolj...« »VI pa jo dobro očistite?« »Glina mora biti povsem čista ... Sicer so posode zanič. Razbijejo se. O, pa tudi če je čista, včasih vrag pobere vso pošiljko, ki jo dam v peč. Nekoč sem dobil naročilo iz Ljubljane. Izdelati bi moral krožnike za na steno. Take z okraski... Dal sem jih v peč. Ponoči me je prebudil pok. Vse je pobilo. Peč je razneslo. In zjutraj sem, precej klavrn, s samo-kolnco odpeljal ostanke v bližnji potoček. Začeti sem moral znova.« »Greste večkrat na sejem?« »Vsak mesec enkrat.. • Zgodilo se ml je, da sem nekoč malo prodal. Skleni sem, da se popeljem še malo po vaseh in spravim kakšen lonček v promet. Pa je šlo vse skupaj v »promet«. Na vozu sem zaspal in bila je noč. Nenadoma sem začutil, da se je nekaj zaletelo v voz. Bil je avto. Ze sem bil v \ iNo med le \ * In ieta. JF% "na ^ Orenka Krt Smrt' Skupina otrok se igra ob potoku, ki teče skozi vasico. »No, kaj boš ti, ko boš velik?« povprašam prvega. »Šofer,« se odreže. »Pa ti?« »Pilot,« in pokaže na avione, kl preletavajo polje. »Pa lončar, kdo bo lončar?« povprašam. Zmigajo z rameni In se zatopijo v svojo igro. Prsti lončarjev na šentjernejskem polju pa kljub temu oblikujejo glino. Kaj bo iz nje? Lonec? Majolika? Oživela glina. Peter Briši ak Medvedek pobegnil iz črnomaljskega svinjaka nazaj v gozd! Pred tedni smo poročali, da so črnomaljski lovci ujeli prav blizu Črnomlja medvedka, ki ga je verjetno pičila kača, saj je bil ves otekel in brez moči. Na »hrano in stanovanje« ga je takrat vzel tovariš Ciril Prelog, poslovodja tehnične trgovine podjetja »Potrošnik«, ki je navdušen lovco. Zdravnik dr. Dereani je živali z injekcijami rešil življenje in prve dni jc bil kosmalinček dvo-nožcem še kar hvaležen za pomoč in gostoljubje. Rešitelji pa so mu začeli kasneje presedati in že kak teden po ozdravljenju je hotel pobegniti; takrat so ga ujeli potlej pa je bil kar stalno zaprt v svinjaku, kjer je prav milo jokal. Lovci so prvotno menili, da bodo medvedka štiri, pa nobena resna... BREZ BESED — Ob, Minka ... Tole sem Jaz. Zdaj menda •■azumrš, zakaj sem raz-rla zaroko ...!?« — Bil je imeniten vojskovodja, tod« slab jezdec prodali v tujino In dobili ■zanj devize, toda vse kai«> da se inozemci niso posebno zanimali za to ljubko živalco. Lovca Ciril Prelog 1" Vojko Kvas sta se že pogovarjala, kako bi medvedk* spustila v svobodo, ker *e jima je žival le preveč smilila. Načrta pa nista utegnila uresničiti: medvedek *j je pretekli torek sam polsk-' pot nazaj domov: v svinja' ku je izkopal luknjo ln sC skobacal na prosto, pregr'*" nil je tudi zunanjo žično ograjo ln odkorakal naravnost proti hostam v črnomaljski okolici. V spomin »* neprostovoljno ujetništvo 10 »zdravljenje« pri črnomaU' skib lovcih se je sredi ceste še pošteno očedll In M1' nil... Kakor pripovedujejo, *' ga zadnje dni že videli * spremstvu kosmate mater« in bratca v gozdu — bil*" kraja, kjer so ga pred m«' seci našli. Franc Derg*0' ^tocana ^ sila !?Varna ^ %naPravila £ 4. ure, za P^V n Varne in>m so «f* okoli. ^ Psi urami vse tisto, kur ne bi človeku prišJo na um, so ure tekle brezhibno in točno. Sami boste odločili: listova glava bo po vaii želji in odločitvi • rdeča, • zelena, • modra ali pa • rjava I čez 3 tedne sodelujte v nagradni anketi I PARTIZANI V ANEKDOTAH H Kaj je najslajše Pozimi leta 1943 je XV. maje-viška brigada taborila na Crvenih Stenah pri Sarajevu. Hrane je bilo malo, največ krompir, pa še zanj je trda predla. Zato je bilo za borca pravo veselje, če je kje našel krompir in ga spe-kel v ognju. V prostem času so se partizani zabavali na razne načine. Nekega dne so ugibali odgovore na znana vprašanja: kaj je najmočnejše, najtrše, naj-ostrejše itd. Ko je prišlo vprašanje, kaj je najslajše, je borec Ljubo v trenutku odgovoril: »Najslajši je krompir!« ■ Za vsak primer Bolničarka Ruža je zmeraj najprej pojedla juhnati del kosila, meso si je pa prihranila za nazadnje, za »poslastek«. Nekoč, ko se je začel obed, so nenadoma napadli Nemci, četa partizanov je zavzela nov položaj in seveda morala pustiti polne porcije hrane. »Poslej bom pa zmeraj najprej pojedla meso, juho pa nazadnje«, je godrnjala Ruža, ko se je umikala v gozd. ■ Tovariš kvorum Mladinski aktiv nekega bataljona se je zbral na sestanek. Med njimi so bili preprosti fantje in dekleta, ki niso poznali raznih tujk. Sestanek bi se že moral začeti, pa so še zmeraj čakali, zato je tovariš Savo vprašal sekretarja: »Tovariš sekretar, zakaj pa ne začnemo?« »Se nimamo kvoruma« (po- trebno število navzočih za. sklepčnost), je odgovoril sekretar. Čez nekaj časa je Savo spet začel: »Začnimo, tovariš sekretar!« »še nimamo kvoruma.« »Pa povej, kje je ta kvorum, da ga grem iskat,« se je ujezil Savo. B Odrezan od glavnine Pop Ante Dragoš, popularen zaradi svojih naprednih pojmov, je leta 1942 šel v partizane. Po naravi je bil zelo plašen. Ko so se nekoč. xJbitki z Nemci načele partizanske enote umikati v Cincar, je pop Dragoš prešel v Dalmacijo na Vidovo in se ves upehan oglasil v Štabu dinarskih Odredov. »Zlomka, pop, kaj pa je s tabo?« so ga začudeno vprašali tovariši. »Ne sprašujte me!« je odgovoril pop. »Verjemite, da ni pilo lahko — Nemci so me odrezali od glavnine.« ■ »Konji naš bodo prekleli« Dolge dneve so partizani trpeli lakoto in nekaj časa so v Bosni jedli samo ovsenico — neslan kruh iz nepresejane ovsene moke, polne luščin. Ko Je nekoč Ljuba Bakić zamišljeno požiral tak bodeči kruh, Je stopil k njemu tovariš: »Kaj pa tako globoko premišljaš, Ljubo?« »Premišljam, kako nas bodo konji prekleli, ker jim bomo požrli ves oves,« je odgovoril Ljubo. 19 Sam sebe je pcčasSil Tik pred drugim zasedanjem AVNOJ je dr. Ivan Ribar, predsednik Izvršnega odbora AVNOJ, počastil spomin članov, ki so padli v NOB. Na zadnjem mestu je prebral tudi ime Svetozara Veinoviča, o katerem se je raznesla novica, da je padel. Po prebranem spisku so vsi zborovalci vzkliknili: »Slava jim!« Vzkliknil je tudi Svetozar Veinovič, ki je pravkar stopil v dvorano. »Kaj boš sebi vzklikal, saj si živ!« so mu rekli tovariši. »Nič zato,« je odgovoril Veino-vič. »Bolje, da skupaj z vami počastim svoj spomin, kakor da ste to vi storili brez mene.« Bogastvo jezikov Kot ugotavljajo statistiki, je na vsem svetu 2500 samostojnih jezikov, medtem ko je narečij na deset tisoče. Vsak narod ima svoj jezik, včasih pa tudi po dva, trije narodi govorijo isti jezik: angleški Anglež: in Amerikanci, nemško Nemci, Avstrijci, del Švicarjev. Pet jezikov govori po več kot sto milijonov ljudi: kitajski, angleški, španski, ruski in hindu-urdu. Kitajski jezik govori okrog pol milijarde ljudi, angleščino 230 milijonov, španščino 118 milijonov, ruščino 100 milijonov in 6to milijonov govori hindu-urdu jezik (Indija in Pakistan). ' Nemški jezik govori 92 milijonov, japonski 80, malajski 70, portugalski 66 «*> — ' [ ' 50 milijonov. Mleka bo trikrat več V zadnjih letih je bila v Jugoslavija letna proizvodnja mleka na prebivalca 110 K-trov. Upoštevajoč čedalje hitrejši razvoj našega kmetijstva in gospodarstva sploh, so ekonomisti izračunali, da bomo kmalu dosegli letno proizvodnjo mleka po 300 litrov na prebivalca in v skupni vrednosti 140 milijard dinarjev. Povečana proizvodnja mleka bo vsekakor uspešno zavrla potrošnjo alkoholnih pijač. Ljudje bodo porabljali čedalje več mleka, ugotavljajo strokovnjaki, kar bo ugodno vplivalo na splošno zdravstveno stanje Jugoslovanov. Spričo porasta proizvodnje mleka, ki jo obetajo planerji, bo kaj kmalu nastalo resno vprašanje industrijskega izkoriščanja mleka, saj bi takih količin prebivalstvo ne moglo popiti, tudi če bi hotelo. Ker je domača industrija mleka nezadostno pripravljena, bodo strokovnjaki Izdelali celotni načrt za izkoriščanje mleka v industrijski predelavi. Tako je v načrtu pripravljanje različnih ln okusnih mlečnih pijač v kombinaciji s sadnimi sokovi in drugimi, zlasti vitaminskimi sestavinami. Sele potem bodo brezalkoholne pijače lahko dobile polno veljavo in postale resen konkurent alkoholu. Angel je opazoval negibne obraze vseh teh ljudi, kj so ga obkrožali. To res na bila vesela družba in le Angel je bil zmožen takega optimizma, da je lahko zaključil, kako je »položaj zanimiv« Sicer je pa bil že večkrat še v hujGem položaju... Vilet dn VVilcroft sta pokazala svoje karte: gotovo sta povezana z gangsterji in nekje morajo biti tudi dokazi. Viletova ponudba vsekakor ni bila iskrena. Angel še malo ni verjel, da bi gansterji pustili politiku, da mu izroči dve sto tisoč dolarjev, ga sprem: do ladje in mu vošči srečno pot v Evropo. Zdaj bi bilo najbolje, da se poslovi od gangsterjev in zgine. Aid kako? Vilet je začel šepetaje govoriti s svojimi sodelavci, potem je pa spet nagovoril Angela: »Slišali ste moj predlog. Sedaj še lahko izberete!« »Sem že izbral,- je odgovoril Angel. »Eobro.. Imeli ste možnost, da se rešite. Ce pa niste hoteli...« Vstal je in z Wilcroftom stopil k vratom. »Torej, Myme, kakor smo 6e domenili,« je rekel novemu šefu bande. »Angel stopite sem,« je rekel Myme 6 hripavim glasom. Angel se Je smehljal in gledal My-meja. Ve/iel je, da trenutno ni nobene poti, da bi se rešil. »Precej nas je zabolela glava zaradi vas, Angel. Zato mislim, da nas počakajte v sosedni sobi« Angela so zgrabili za roke. Ni se branil. »Dutch in ti Geoffrev, popeljita Angela malo na sprehod! Potem se pa vrnita sem...« o O o V spremstvu dveh oboroženih gangsterjev je Angel zapustil .Papagaja'. Stopili so čez ulico dn se usedli v črno limuzino. Dutch ln Geoffrev sta posadila Angela medse in uperila revolverje vanj. Tretji gangster je sedel za volan. Ange je premišljeval, kako bi se rešil iz tega »zanimivega položaja«, ko je opazil, da pred barom stoji Sony Rake. Klobuček ji Je metal senco na oči in Angel ni mogel videti, če ga gleda. Sicer pa... Niti oči ji niso trenile, ko mu je Peter Myme izrekel smrtno obsodbo. Zakaj bd ga torej sedaj gledala?... »Le pozorno si jo oglejte!« je nenadoma spregovoril Geoffrey. To je rekel brez posmeha, skoraj vljudno, misleč, da je to pač zadnja lopa ženska, ki jo Angel Se lahko pogleda. ENAINDVAJSETO POGLAVJE Nekaj trenutkov so luči Broadwaya še osvetljevale avtomobil, potem pa je nastal mrak. Angel se je naslonil na žametno sedišče. Kljub neomajnemu optimizmu so ga včasih le spreleteli mravljinci po hrbtu. Varnostni ukrepi gangsterjev, njihova hladnokrvna odločnost — vse to je dajalo Angelu kaj malo upanja, da se reši. Angel je bil že doslej nekajkrat blizu smrti, toda zmeraj je dmel zadnji izhod: lahko je poklical na pomoč policijo. Tukaj v New Yorku ga pa policija ne bi mogla rešiti, narobe: takoj hi ga zaprli. In dobro je vedel, kaj bi bilo z njim spričo takih oblastnikov, kakor sta Vilet in Wilcroft. Ko se je avtomobil ustavil pred splavom, ki naj ga prepelje čez reko Hud-son, je Angel vprašal povsem mimo: »Oho! Alj gremo.tokrat v Jersey?« »Da! Upam, da imate radi spremembo,« je odgovoril Datch. Prometni policaj je nadziral prehod avtomobila na splav. Šofer se je nagnil skozi okno in mu plačal za prevoz. Angel je sedaj le spoznal, kakšne so metode ameriških gangsterjev, ki se jim je včasih smejal, in kakšen je klasični »sprehod z avtomobilom«. Besnel je v sebi, ker je bil brez slehernega orožja, toda svojima spremljevalcema ni pokazal niti najmanjše vznemirjenosti. »Kdo pa je ta Sony Rake?« je vprašal. »Cemu vas zanima?« je rekel Geof-frey. »To je ena od lahkih.« Angel je videl, da ga Geoffrey ne bo mogel poučiti o pravi vlogi plavo-lase Sony med gangsterji, vendar je znova poskušal: »Hudiča, lepa pa je! Prava lutka. Vendar dvomim, da bi vam lahko bila v posebno pomoč. Mimo tega človek žensk; nikoli ne more povsem zaupati.« Gcoffrey ga je pomilovano pogledal: »Motiš se! Sony ima veliko v glavi. Več kot jaz in ti skupaj.« »Eh,« je malomarno odgovoril Angel, »to se pač tako reče... Ce pa je res bistroumna, potem je še bolj nevarna. Naj se v koga zatreska pa bo vse izdala.« »Le koga ba lahko izdala! Sony je naša zveza z .Nevidnim gospodarjem'.« »Zveza?« je vprašal Angel, kakor da sploh ne razume. »Ea. Ona govori namesto njega. On nam svoje odredbe posreduje po nji. In če bi mu mi radi kaj sporočili, naročimo Sony. Ona je med nami edina, ki vse v.\« Anael je začutil praznino v želodcu. Gangster mu govori tako odkrito zsto, ker ve, da je to Angelova poslednja pot... »Skoda, da nisem spoznal .Nevidnega gospodarja',« je rekel po kratkem molku. »Sreča zate,« se je nasmejal Geof-frey, »da si prišel nama v roke. Ce bi te dobil .Nevidni gospodar' ... raje zamol-čim, kaj bi storili s teboj. »Hm, vse kaže, da je .Nevidni gospodar' precej nevaren možak.« »Malo prepozno si to spoznal, ne?« »Vendar mi ne gre v glavo,« je spet začel Angel, »kako to, da vsi izpolnjujete ukaze človeka, ki ga sploh ne poznate ...« ».Nevidni gospodar' ima več pameti, kot mi vsi skupaj. In če najdem tipa, ki je dovolj razumen, da vse organizira kakor je treba, mu pač služim, kakor mu služijo drugi. Veš, denar je postal prekleto redek, kar so ukinili prohibicijo. Vsi tisti, ki so bogato služili 6 prodajo alkoholnih pijač, so potem, ko je prodaja alkohola spet postala zakonita stvar, ostalj na cedilu, šli so med gang-steirje, ker je pač treba živeti.. .* »Razumem!« je potrdil Angel. »Toda zaslužek ni bil lahak Policija je grdo delala z nami, ker 60 ji usahnilj bogata viri provizije od tihotapstva alkohola. Potem pa je prišel .Nevidni gospodar' in nam omogočil, da veliko zaslužimo.« Splav je trčil ob pristanišče. Šofer je pognal motor in avto je zdrsel na suho. Zavil je skozi predmestje, nato pa zdr-vel po široki cesti. Angel nj vprašal, kam gredo, saj je vedel, da cilj ne more biti več daleč. Njegova spremljevalca niti za hip nista postala neoprezna. Ce se le zgane, bosta počila dva revolverja ... Šofer je nenadoma zmanjšal brzino, potem pa obrnil volan in zapeljal na ozko stransko pot, obraslo z drevjem. Torej se bliža razplet... Napetost An-gelovih živcev je prešla nevarno mejo, strah ga je minil. Morda se bo sedaj, na koncu, le kako rešil. Ce ne, bo to konec pustolovskega življenja Al Bro-oka, ki mu pravijo Angel... Gozdna pot je bila čedalje ožja in pokrita z gostimi vejami. Šofer je ustavil dn ugasnil žaromete. Kraj je bil kot nalašč za uboj, koliko žrtev je že tukaj plačalo dolg Petru Mymeju, Ullmanu in .Nevidnemu gospodarju', je pomislil Angel. V mraku je videl peščeno planoto, poraslo z drevjem jn grmovjem. Kdor bi tukaj klical na pomoč, ga živa duša ne b; slišala. Angel je spoznal, zakaj so ga gangsterji odpeljala tako daleč iz mesta. Okoli semiškega spomenika V našem tedniku smo že poročali, da je za spomenik padlim borcem NOB v Semiču izbran prostor med »farovškim podom« in prosvetnim domom. Izvršni odbor krajevne, organizacije ZB se sprva ni mogel odločiti, kje naj bi spomenik stal. Bili so predlogi za prostor pri gasilskem domu.na bivšem sejmišču, na trgu, za staro šolo, pod krojačem Dergancem in pod. Da bi se laže zedinili in bolje od-loči'i. smo prosili za pomoč Hane okrajnega odbora ZB tov. Jančiča in Zemljena, inž. Hanzljevo in Emila Skrabarja iz Gradca. Komisija si je- ogledala vse naštete prostore, vendar }i ni-?o ugajali: spomenik oz. njegova višina nista bila nikjer dovolj poudarjena Komisija si je nato ogledala še zdaj predlagani prostor in ugotovila, da je najprimernejši. Toda tudi po tej odločitvi smo čuli pripombe, da naj bi spomenik raje stal pri cerkvi oz. pri gasilskem domu. Da bi se izognili morebitni nepremišljenosti, smo prosili za pomoč še republi-blišlco spomeniško komisijo 7veze borcev. Skupno z njo smo si ogledali vse kraje, kjer bi spomenik lahko stal. Tudi republiška komisija je Tudi okolje na Cviblju je Veličastni spomenik junakom NOB, ki so na področju Suhe krajine žrtvo-,:ali svoje življenje za lepšo prihodnost naših narodov, sprejema številne obiske. Razen delovnih kolektivov prihajajo k spomeniku svojci in soborci padlih, Pa tudi najvišji naši in tuji državniki. Obiskovalci prav gotovo opazijo, kako neurejena okolica kazi spomenik. Prav bi bilo, da bi okolje s spomenikom postalo privlačna in urejena točka. Ureditev niti ne bi veliko veljala, saj lahko organizacije SZDL, ZB, LMS Ln pionirji mnogo pomagajo z delom. Sredstva bi potrebovali le za nabavo sadik lepotnega grmičevja, trav, razna semena in ure- Pionir : Grafičar 371:335 Pior.ir se je začel pripravljati na letošnja kegljaška tekmovanja. V ta namen Je povabil ke-gljaško ekipo Graflčarja iz LJubljane in odigral v nedeljo z njo prijateljsko tekmo na kegljišču v Bršlinu. V prvih dveh netili so bili gostje precej boljši in so vodili, potem pa Je domača vrsta goste dohitela in slavila zmago (371:338). Pri domačih so se najbolj odlikovali Vesel, ki Je sam podrl 59 kegljev, 2ldanek (44) in PililH-lč (41). (en) potrdila od okrajne komisije predlagano lokacijo. Vsakdo bo moral priznati, da se je krajevno vodstvo ZB dovolj potrudilo, da bi našlo najprimernejši prostor za naš spomenik, ki bo stal tu dolga stoletja. Sodelovali so znani predstavniki spomeniškega varstva in kulturnega življenja iz občine, okraja in iz Ljubljane, Zategadelj se nam zde neumestne kritike, ki se v Semiču še pojavljajo, češ da bo spomenik stal na neprimernem kraju. Zdi se nam potrebno, da na izjave raznih godrnjačev javno odgovorimo. S praznim kriti-kastrstvom ne bomo nikamor prišli! Ko bi v letu 1951 ne bili poslušali prav takih godrnjavcev, bi Semič ne bil izgubil plavalnega bazena! Takrat pa so nekateri prav tako neumestno godli: »Lokacija ni primerna, 25 metrov dolgi bazen bo premajhen« in pod. Čeprav je takratni OLO Črnomelj obljubil vso pomoč, pokojni inž. Bloudek pa je bil dvakrat v Semiču, bazena v Semiču še vedno ni. Zveza borcev si za postavitev spomenika veliko prizadeva, pri tem pa jo podpira tudi večina prebivalstva s prostovoljnim delom in na druge načine. Le go-drnjavci stojijo ob strani. Krajevna organizacija ZB, Semič Jutri bo 5. seja OK ZKS Jutri ob 9. url bo v sejni dvorani OLO v Novem mestu 5. seja Okrajnega komiteja ZKS. Na dnevnem redu je predvsem poročilo in razprava o delu osnovnih organizacij ZK v gospodarstvu po občinskih konferencah. Brigadirji pozdravljajo Mladinci in mladinke No-vomeško-goriške MDB 22. julij, ki delajo na avtomobilski cesti pri Skopju v Makedoniji, pozdravljajo vse domače, prijatelje in bralce Dolenjskega lista. štab Novomeško-goriške MDB 22. julij Antonija Pisansky - 70-letnica 4. oktobra je praznovala 70-letnico svojega življenja Antonija Pisanskv iz Kostanjevice na Krki. Kdo je ne bi poznal! Vedno nasmejana in živahna je svoja leta tako spretno "■tajila«, da ji ni nihče prisodil tega jubileja. Antonija Pisanskv ali Tanka, kakor ji v Kostanjevici vsakdo pravi, je doma v revirskem Hrastniku. Kot dekle je bila v službi pri kostanjeviškem rojaku dr. spomenika treba urediti! ditveni načrt. Nasad bi lahko gojili pionirji in mladinci žužemberške osemletke. — Obiskovalcem bi morala biti na razpolago tudi knjiga, v katero bi zapisali svoje vtise in predloge za odpravljanje pomanjkljivosti. Hkrati s soborci bi lahko dopolnili še marsikatere pomanjkljive podatke iz časa NOB v tem predelu. Ivanu Oražnu, prvem starostu jugoslovanskega so-kolstva in velikem dobrotniku slovenskih študentov. Tamkaj je srečavala vse tedanje slovenske kulturne, znanstvene in politične predstavnike, s katerimi je bil dr. Oražen v stalnih stikih. Zato ji niso neznana imena Župančiča, Cankarja, Smrekarja, Vavpotiča, Go-larja i. dr. V Kostanjevici si je z možem ustvarila doni in v njem s svojimi tremi otroki srečno živela do 21. oktobra 1943, ko so ji Nemci ugrabili moža ter najstarejšega sina in ju na Malencah ustrelili. To je bil najbolj črn dan njenega življenja, dan, ki ga ne bo nifcoli pozabila. Tonka Pisanskv je bila vsa zadnja leta zelo aktivna v organizacijah in društvih' ter je prav tako aktivna tudi danes. Želimo ji, da bi praznovala še veliko jubilejev in ostala kljub vsemu, kar je v življenju grenkega prestala, vedra in zdrava. Šivalni tečaj v Semiču Te dni se semiške žene in dekleta mnogo pogovarjajo o živilskem tečaju tvrdke Sin-ger, ki naj bi se začel 15. oktobra v Semiču. Prijave zbira tovarišica Rezka Der-ganc; če bo prijav dovolj, bo tečaj pravočasno začel delati. Prapor Partizana v Straži V okviru praznovanja občinskega praznika Je »-Partizan« Straža-Vavta vas razvil v nedeljo, 17. 9. društveni prapor. — Društvo Je za kuma praporu naprosilo tov. Ludvika Kebeta, predsednika okrajnega sindikalnega sveta, ki se Je prošnji ljubeznivo odzval. Ob deveti url dopoldne se Je pred domom »Partizana« zbrala skoraj vsa mladina fet Straže in Vavte vasi ter okoliških vasi, r.ekaj Jih Je prišlo celo Iz Dol. Toplic. Po krajšem pozdravnem govoru in razvitju prapora se Je mladina uvrstila v sprevod In krenila mimo spomenika padlih borcev v Vavti vasi, kjer je položila venec. — Sprevod se je nadaljeval proti Straži, kjer so spomin padlim borcem počastili z enominut-nlm molkoim in vencem. Da bi bilo bolj svečano, Je bil »Partizan« mnenja, naj bi prt sprevodu sodelovala tudi domača godba. — Ljudje se upravičeno sprašujejo, kdo Je kriv, da se to ni zgodilo. da Srečanje v Topushem Preteklo soboto in nedeljo so v Topuakem, malem zdraviliškem mestu v karlovškem okraju, priredili mladinski zbor »Bratstva in enotnostih, ki pa zaradi slabega vremena ni uspel tako, kot so organizatorji pričakovali, zbor mladine šestih okrajev Hrvatske, BiH in Slovenije so priredili v počastitev 20. obletnice revolucije, imel pa je namen zapolniti vrzel, ker letos ni bilo tradicionalnega zlota »Bratstva in enotnosti«. Mladinski zbor se Je pričel v soboto s Športnimi prireditvami, katerih se Je udeležila tudi naša okrajna mladinska reprezentanca. Tekmlovall so v odbojki, namiznem tenisu ln šahu. Novomeška odbojkarska ekipa Je bila sestavljena iz mladincev, ki za seboj razen Koprivu Lka se nimajo težjih tekem. Na naSe veliko veselje so odbojkarji pomanjkanje tehni- ke nadoknadili z veliko borbenostjo in z 2:0 premagali Blhač. Po zmagi nad Karlovcem z 2:0 se je v finale plasiral še Si6ak, ki pa je Imel v svojih vrstah starejše Igralce, kot so določale propozicije tekmovanja. Novomeška ekipa Je • Siskom izgubila 2:0. V namiznem tenisu Je bila novomeška ekipa favorit, vendar je imela precej težav, predvsem v polfinalu z ekipo Karlovca, rjivoboj z Ogulinom so Novomesčani Turk, Plaveč ln Somrak odločili v svojo korist (5:0), s Karlovcem pa so dobili s težavo (5:3). Z zmago s 5:3 Je novomieška okrajna ekipa osvojila prvo mesto na namiznoteniškeni turnirju in prejela diplomo prireditelja. V šahu tekmovanje zaradi slabe organizacije nI bdlo končano. Novomeška okrajna ekipa, v kateri so poleg Novome- ščanov Hodnika, Adamiča ln Mrvarja igrali še CizelJ iz Krškega ter Ceglar ln Kmetec s Senovega, Je bila v prvem kolu prosta. V polfinalu so se srečali s Siskom. Zaraadi spodrsljaja Cizlja, ki je imel že skoraj dobljeno partijo, bi dvoboj skoraj izgubili s 3:2 (Ceglar ln Kmetec sta zmagala, Cizelj, Adamič in Hodnik pa so izgubili), toda za Sisak je nastopil mojstrski kandidat Vrkljan, star 32 let, ln vodstvo novomeške ekipe se Je pritožilo. Vodstvo tekmovanja Je pritožbi ugodilo ln registriralo dvoboj s 3 3 za Novo mesto. Zal pa tekmovanje ni bilo končano, ker finalni dvoboj z ekipo Ogulina v nedeljo ni bil odigran. Nastop novomeških okrajnih ekip v Topuskem moramo oceniti kot zelo uspešen: eno prvo mestQ, eno drugo ln ena delitev 1,-2. mesta so lep uspeh, saj je bila konkurenca precej močna. fm Za televizor bolnikom TBC: zbrano in porabljeno 402.947 dinarjev Vsem, ki so sodelovali pri zbiranju prispevkov za nakup televizorja bolnikom pljučnega oddelka bolnišnice v Novem mestu, sporočamo, da je po zadnji objavi nakazal še kolektiv podjetja LIP iz Ribnice 5.000 din, tako da znaša skupna vsota za televizor 402.947 dinarjev. Od tega je bilo porabljenih: 170.000 din za televizor; 26.765 din za anteno, izolatorje in zaščitnik proti streli; 69.950 din za radijski sprejemnik z gramofonom; 4.200 din za gramofonske plošče; 15.000 din za delno poravnavo računa za omarico; 19.057 din za montažo televizorja in uporabljeni material; 36.079 din za popravilo ojačevalca in za ozvočenje pljučnega oddelka, medtem ko smo razliko 61.896 din nakazali včeraj upravi pljučnega oddelka v Novem mestu za nakup gramofonskih plošč in knjig za bolnike TBC. Vsem, ki so v tej akciji sodelovali, se v Imenu bolnikov TBC oddelka ponovno javno zahvaljujemo! UREDNIŠTVO IN UPRAVA ' DOLENJSKEGA LISTA Športno snidenje v Konižarici Strelci treh delovnih kolektivov: »Kožarske industrije I. Marlnkovič« iz Karlovca, »Tovarne obuče« lz Varaždina ln Rudnika v Kar.ižarici so se že pred časom dogovorili, da se bodo vsako leto trikrat pomerili med seboj za prehodni pokal. Tekmovanje z malokalibr-sko puško se vrii izmenoma v krajih, kjer so sedeži posameznih podjetij. Tako so se preteklo nedeljo strelci že drugič srečali, to pot v Kanlžarlci. Zmagali bo domačini s 16 krogi prednosti pred drugoplasirano ekipo lz Varaždina. Tretje mesto so zasedli Karlovčani, V zmagovalni ekipi kanižar-skih rudarjev so tekmovali Jože Macele, Alojz Spellč, Franci Klevišar in Tone Jankovič. Najboljši posameznik je bil Frane Mataković lz Karlovca z 208 krogi, drugo in tretje mesto sta zasedla člana DPD Svobodo — Kanliarlca Jože Macele s in« krogi in Alojz Spellč s 176 krogi, četrti Je bil Ivan Vuk iz Varaždina s 17S krogi. Zmagovalna ekipa Je prejela prehodni pokal, pet najboljših posameznikov pa praktična darila. Ob tej priliki sta se na dvo-steznem kegljišču DPD Svobode v Kar.ižarici pomerili tudi moštvi keljačev lz Karlovca ln domačih rudarjev. Zmagali so domači kegtjačl, -pb- Naši pismonoše Gotovo ste že sami uganili, da je pismonoša. ReS je, pismonoša MARTIN UDOVC se vam smehlja s sli' ke. Četrtkovo jutro je bilo, ko smo prišli v Stopiče. To je tisti dan v tednu, ko dobe vse naše poŠte zajetno pošiljke Dolenjskega lista, ki dajo pismonošom dokaj dela. Tovariš Uđovč je bil zelo zaposlen, zato smo s" pogovorili kar med tem, ko je razvrščal pošiljke P" dostavnih okoliših. — Področje pošte Stopiče obsega 25 vasi za dostavo, izven dostave pa so le tri. V začetku je bilo razdeljeno na dva dela; vsak dan sem moral obhoditi polovico. Vračal sem se pozno v noč, upravnica pa ni mogla za' ključiti računov. Razmišljal sem in našel rešitev. Izdelal sem predlog za nov način dostave. Področje sera razdelil na 6 delov. Vsak izmed njih obsega vse področje, zmanjšano za majhen del, vendar tako, da obi' ščem vsako naselje vsaj dvakrat na teden. Pri tem je vse nazorno razložil na zemljevidu do* stavnega področja, ki ga jo narisal sam. Vsaka niša je označena na njem, za vsak del dostavnega področja pa je narisal še poseben zemljevid. Tovariš Udovč Jc invalid brez desne roke. Izgubil jo je leta 1932 pri ne-sreči z razstrelivom. Kljub temu zelo spretno opravlja vse dolžnosti pismonoše, prav lepo piše z levico in vsa* dan opravi naporno 18 do 20 km dolgo pot po strrrof poteh in klancih. Vsak teden potrka na 280 vrat v sto* piskom koncu in izroči naročnikom Dolenjski list, razen tega pa vsak dan prinaša naslovnikom še vse drug* poštne pošiljke. Tudi upravnica tov. Angelca Knafelc - pod njenim vodstvom se je stoplška pošta lepo razvila - J* prizadevnega pismonošo Martina Udovca nadvse P0" hvalila. On pa je, smeje se, dejal: — Dovolj je bilo govorjenja! Na pot bo treba! »►Dolenjca« že vsi težko čakajo!« Oprtal je težko torbo J* urno odšel. Se ena zmaga košarkarjev PARTIZAN (Nm) : PARTIZAN (RIBNICA) 64:47 (34:30) Zadnja prvenstvena košarkarska tekma v letošnji sezoni, ki so Jo preteklo nedeljo igrali v Ribnici s tamkajšnjim Partizanom, se Je končala z zmago novomeških košarkarjev s 64:47 (34:30). V novomeški ekipi so dosegli koše: Petrli 10, dr. Gron-dovec 17, Setin* 12, Spllhal 17, Franko 8, Klemene, Kopač, Dular in Jakopin. Ob prvi Številki glasil« 0K LMS Prve dni tega tedna Je i**«* Bilten, glasilo okrajnega ko"1' tej* LMS v Novem mestu. i'r,m številko so izdali v 200 izvod«; ln je vsebinsko zelo pestra. Kakor Je v uvodu zapisal Pr'j\ sodnik OK LMS Slavko D*»~ Je bil že skrajni čas, da J« t:.1* suo izšlo, v nJem bodo nu»<»" cl in inilatlinkc pisali o svoj** delu ln problemih, tako da ™ Ust res ogledalo njihove dcj»,r nos ti. , Bilten bo Uhajal po po^l?! Računajo, da bo prihodnja s vilka izšla še letos. OBDARITEV OTROK V ŠMIHELU Za teden otroka Je Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu pripravil otrokom posebne osnovne šole v Smlhelu prijetno presenečenje: prispeval Je denar za nakup oblekic, učil. Igrač ln orodja za šolsko delavnico. Ob Izročitvi daril 9. oktobra je bila na Soli majhna svečanost, katere so se udeležili poleg otrok, učiteljskega kolektiva in šolskega odbora tudi predstavniki Okrajne«« zavoda za socialno zavarovanje in Okrajnega zavoda za prosvetno-peda-goško službo. Otroci so za to priliko prlpmviu ln Izvedli kulturni spored, s katerim so hkrati pokazali tudi uspeh šole pri usposabljanju otrok za življenje. Na šoli (bivša pomožna šola) Je sedaj 51 otrok, zvečine lz novomeške komune. Polovica otrok stanuje v Internatu, kjer I« zanje kljub raznim težavam prav dobro poskrbljeno, in so nadvse zadovoljni. Ostali prihajajo vsak dan v Solo od domu. Učni uspehi več kot opravičujejo obstoj take šole. Prav bi bilo, da bi v to Solo vključili vse tiste otroke, ki zarodi različnih hib ne morejo na splošnih Šolah uspevati. Učiteljski kolektiv Šole, ki se z veliko ljubeznijo ln požrtvovalnostjo posveča vsakemu otroku posebej, Je jamstvo, da bo marsikateri otrok, ki bi bil lahko vse življenje socialni problem. po*txl koristen in enakovreden član družbe. Upravni organi 3»voda za socialno snvarovnnH' v Novem mestu zaslužijo pohvalo, da »o se v tednu otrok spomnili te mladine. Bela krajina: 1MV 7:0 V nedeljo, 6. oktobra, Je bij* odigrano m. kolo novome*11" nogometne lige. V Crnomljuj! gostovalo moštvo novome** Industrije motornih vozil W * . pokazalo kot solidno mošt*"' ki bi bilo lahko za zgled ost* llm novincem. 0j» V začetku so se uspefno UP rali izkusenejšim CmomalJ*:'■ ^ vendar so jih v drugem 0%, igre domači znatno nadli"1*^. Bela krajina Je dotegla 1 Y'e aprotnikovih golov. Novo»£j ščani pa so prodrli prav P*^ gol Bele krajine, vendar mreža nI zatresla. „.,n Tekmo Je sodil v P**^«' Športnem vzdušju sodnik " hek, ki nI imel težkega dela- v Pripominjamo, da se >~,%v tem delu tekmovanja na j* Se pokazal novomeški Elan. ^ z nedisciplino ln drugim duje nogometu na Dolenjs*^ Stražniki ali vzgojitelji? S sodobno filmsko vzgojo bi bilo treba začeti najprej med starši, učitelji in drugimi, da bi lahko nato zaživeli filmski krožki kot važen pripomoček za seznanjanje mladine s filmsko umetnostjo — S preprečevanjem obiskov posameznih filmov ne bomo dosegli kaj prida uspehov; veliko koristnejša bo pomoč mladini! Ze večkrat smo pisali in govorili o dobrih in slabih vplivih, ki jih napravijo na mladino razni filmi. Ugo-. tovili smo tudi, da se mladina navdušuje nad njej neprimernimi predstavami, in začeli razmišljati, kako bi napravili konec le prevelikemu pritisku na blagajne naših kinematografov. Ob tem smo zelo pogosto omenjali razne »stroge ukrepe*, ki naj bi na mah rešili to vprašanje. Veliko se govori o nele-pern odnosu mladine do kvalitetnih in vzgojnih filmov, na drugi strani pa, da se navdušenje nad kavboj-kami, kriminalkami in drugimi nakičenimi komercialnimi filmskimi deli. Ni čudno, da o teh odnosih go. vorijo mnogi časniki in revije, da je zlasti v času po. uka na šolah (ko se zbere največ mladine) primerov nelepega vedenja v kinematografih vedno več. Ce kdo piše o teh problemih, nas ne preseneča; bolj smo začudeni, če zvemo, da določene šole pošiljajo svoje ljudi pred kinematografe, da bi učencem preprečili obisk te ali one predstave. Dežurna služba te vrste naj bi tudi pomenila *strogi ukrep*, o katerem smo govorili v uvodu. Kaj pa bi s tako imenovanimi »strogimi ukrepi« dosegli? Ali smo res v ta-sy, da je treba za vsakomer pošiljati osebnega stražnika? Drugih načinov ni? Naj povemo le to, da bo mladina spričo takih nadzorstev še z večjim veseljem prihajala na pred- stave, zlasti da bi videla filme, ki so zanjo prepove, dani. Nedvomno se mladina tako ponaša zato, ker ji ri-smo pomagali! Ce bi v redu delali programski sveti pri kino podjetjih, bt jo lahko že vnaprej opozorili na prihodnji filmski spored in ji obisk priporočali ali odsvetovali. Seveda bi morali v zvezi s tem vprašanjem govoriti o primerni filmski vzgoji, ki je tako boleča rana pri nas sploh. Imeti bi morali kino gledališča, ki naj bi jih vodili ljudje, ki bi znali že sami oceniti pomen in vrednost filma, zlasti, kako bo n. pr. film odjeknil med mladimi gledalci. Družba je poklicana, da izvaja načela filmske vzgoje. Najprej bi morali začeti z izobraževanjem odraslih, učiteljev, staršev in drugih. Kako naj na primer starši povedo otroku, zakaj naj si film ogleda oziroma da je bolje, če ga ne vidi, ko pa vedo o filmu velikokrat manj kot sam otrok. Filmsko vzgojo naj bi predvsem začele uvajati Svobode, prosvetna društva, SZDL, DPM. mladinska organizacija, šole itd. Filme bi obrazložili v krožkih tam, kjer se ljudje ko. ličkaj zanimajo. Vemo, da ima film v socialističnem družbenem redu precej drugačen namen kot v kapitalizmu, kjer s filmi varajo gledalce ali pa jim delajo utvaro. Pri nas naj bo .film umetniška vrednota in kulturno razvedrilo. Utopističnih (izmišljenih filmov smo naveličani, nasprotno pa kritike to zelo redko omenjajo. Za kritika je pač važno le to, kako je dejanje na platnu zamišljeno in odigrano, ni. kakor pa ne, kaj hoče film pravzaprav povedati, mislimo vsebina filma. Zavedati bi se morali, da bi bilo treba spričo vzgoje pri nas nabavljati filme primerne tej vzgoji, in ne kavbojk, kriminalk, tarzanijad in drugih, ki so v modi v kapitalističnih državah. Tak film vpliva slabo zlasti na majhnega otroka, polnega želja, da se uveljavi. — Zato ne bo zapravljen čas, če bo učitelj vsaj enkrat na teden učencem pripovedoval o filmu, ki je na sporedu v domačem kinematografu in otrokom podrobno naročil, zakaj naj si ga ogledajo oziroma zakaj jim tega ne svetujejo. Mladini bi bilo treba vzbuditi občutek za kritično presojo, da bi mogla izluščiti iz filma, kaj je laž in kaj resnica, kaj dobro in kaj slabo v slehernem filmu. Pre-ivnem bi bila naloga reformiranih šol, da bi v redni učni program uvedle tudi filmsko vzgojo. Sami se lahko prepričamo, kako je filmska vzgoja potrebna za vse. Ce gremo z otrokom c kino, nas bo vedno nadlegoval z vprašanji: »Zakaj? Zakaj? Zakaj?...t Ce sami filma ne znamo oceniti, zlasti če ga nismo pazljivo gledali, ne bomo mogli odgovoriti na nobeno vprašanje. S tem izgubimo otrokovo zaupanje, ki bo iskal odgovor na svoje vprašanje pri starejših otrokih. Seveda ta pot ne bo najboljša, saj se bo otrok kasneje, ko mu bodo tovariši povedali, kaj bo pri predstavi lahko videl, sam odločil, da 'mora videtU. Tako nam bo uhajal, mi pa naj zastražimo vsa vrata v kinematografih... To še enkrat potrjuje misel, da bi morali filmsko vzgojo začeti najprej pri starših. Iz vsega tega lahko še sklepamo, da so filmski krožki zelo koristni in potrebni, kajti le tako bomo izobrazili človeka, ki bo znal ceniti tudi domače filme in ne samo kavbojke, indijanarice, kriminalke in druge,, največkrat slabe filme. Zato ni potrebno groziti mladini z ukrepi, pač pa ji je treba nuditi možnosti za filmsko izobrazbo. Ne bi smeli biti stražniki, ampak vzgojitelji, ki bi bili res sposobni rešiti vprašanje filmske vzgoje mladine. Sf. Izobraževanje v Kostanjevici Te dni je kostanjeviška šola začela z večerno šolo za odrasle in kmetijsko gospodarsko šolo. Večerna-šola za odrasle je letos vključila vse tiste, ki nimajo sedmega in osmega razreda osemletne šole .oziroma tretjega in četrtega razreda bivše nižje gimnazije. Letos je okoli 30 slušateljev, ki si bodo v petih zimskih mesecih dopolnili osnovno izobrazbo. Kmetijsko gospodarska šola je dvoletna. Doslej je že šest letnikov končalo svoje šolanje. Tu gre predvsem za praktični pouk. Razen kmetijskih tehnikov poučujejo tudi zdravnik, veterinar, gospodinjska predmetna učiteljica, praktična kuharica ln babica. Letos je v program kmetijsko gospodarske šole vključen tudi prikrojevalni in šivalni tečaj, ki ju prireja Tovarna šivalnih strojev na Mirni. Razen navedenih oblik ljudskega izobraževanja bo Prosvetno društvo skrbelo tudi za sistematična predavanja z raznih področij ln še nadalje prirejalo razstave, ki so za ljudske izobraževanje zelo koristne. Šolski prostori v občini Videti Krško postajajo pretesni V občini V ldem-Krško število otrok v prvih razredih narašča vsako šolsko leto. Samo letos je bilo v prve razrede vpisanih 507 otrok: 262 dečkov in 245 deklic. Drugi razred obiskuje 540 Senovška knjižnica spet odprta Pred kratkim je spet začela poslovati knjižnica se-novške Svobode. Urejena je v pevski sobi osemletke in ima veliko obiskov. Letos je dobila nekaj novih leposlovnih knjig. V knjižnico redno prihaja mladina, pa tudi odrasli radi bero. Tavarišica Milena Vrhovnikova Ima vsak dan polne roke dela. Bralci bi radi še več novih knjig. S prispevki izposojevalnine se pač ne da nabaviti nova oprema, zato bo treba pomoč iskati kje drugje. Kb. V vsako hišo: DOLENJSKI UST! otrok (274 dečkov, 266 c klic), tretji razred 594 oti (321 dečkov In 273 dekl četrti razred pa 597 oti< (320 dečkov in 277 deklic) nižjih razredih }e torej 2.: otrok. V višjih razredih i je 1949 otrok (934 dečkov 1015 deklic). Na teh šol poučuje 145 rednih in 17 h norarn'h učnih moči. V vajeniški šoli v Vkhr Krškem je 208 vajencev: I moških in 19 žensk. Pouči jih 6 honorarnih učnih mr Tehniško srednjo šolo o skuje 260 dijakov, preda-teljev pa je 14. V glasbeno šolo je vpi n;h 120 gojencev: 47 mošl ln 73 žensk. Tu poučuje rednih in ena honorarna v na moč. D. . Lepo darilo v letošnjem jubilejnem letu je knjiga Toneta Seliškar-ja »LJUDJE Z RDEČIM CVETOM«. Izdala Dolenjska založba. Knjigo dobite v vseh knjigarnah. Kadarkoli pomislim nate, Bela krajina, sem mehak kakor vosek na soncu. Srce zadrhti od lepih spominov, solze silijo staremu kujonu v oči, jezik bi rad zapel hvalnice ob vsaki uri, ob vsakem letnem času. Zlata dežela si, Bela krajina! Ne bogata z zlatom, bogata z zlatimi srci! Premalo te častimo, preskopo slavimo, vidiš, pa je že tako na svetu vselej, da se nobena ljubezen tako ne vrača, kot se je razdala. Toda zate ve-'Ja to samo v besedah, kajti v skromnih, poštenih, izmučenih partizanskih srcih kraljuješ še vedno kot dežela zlatih src in najsi so vsi ti tvoji partizani da-n's kjerkoli že, vedno jim misel uhaja k tebi, kot k ljubljeni ženi, ki jo je kdaj kak človek ljubil pa ne Poljubil! Nekajkrat sem te prehodil podolž in počez s puško ha rami, pa tudi kasneje, ko smo postavili puške že v kot, in vsakokrat sem bil pijan tvoje ljubezni. Ne vi«a, kajti tvoje vino smo pili spotoma in prav pošteno smo ga pili. nič me ni sram tega, in čeprav so zadaj *a Semičcm mitraljezi ropotali. Da, pijan sem bil tvoje ljubezni, ki je bila takrat opojna, žareča in zvesta, ljubezni, kakršne danes ni več. Morda je, pa smo na-"ji> pozabili, ali pa je ne znamo več razpihati k takšnemu plamenu, ker drvi čas neusmiljeno kar naprej j" naprej ln se odmika časom, ko smo se s tvojo ljubeznijo košatili kot ženin na svatbenem potu. Ves skru-s<"» stojim pred tabo, ker si me ljubila kot vse druge '""j<- bojne tovariše, vračal pa ti nisem tako, kot bi "'"ral. Nekaj skromnih pesmi sem ti napisal, vse pre~ ^alo zate, ljuba dežela zlatih src, vse premalo za tvo-*» silno ljubezen! Vidiš, Marjan Kozina, recimo, ta več-"| glasbeni skitalec, pa ti je z notami napisal simfo-JJJjo! To je že precej več in letos na pomlad je tvoje •""e blestelo na koncertnih programih v Buenos Aire-Su> na, kak sloves gre o tebi po svetu! In zato sem tule naPlsal, kako sva te z Marjanom Kozino prvikrat spo* vzljubila ln se tvoje ljubezni (ne vina, spet po-J'lariin!) napila. Morda je prav takrat ta drobni, še-Ravi glasbeni možiček v srcu napisal prve note te sim-^hlje. Xo je hudo, ker se na glasbo ne razumem, ara-Dak zdi se ml, da je zgoraj nad Rožnim dolom (ali je ie *te na svetu tako lepo Ime kakemu kraju?) — ko sva okrvavljenimi nogami počivala, v prah poti s palico Tone Seliškar: DEŽELA ZLATIH SRC da je treba poslati na konferenco v korpus vse načelnike propagandnih odsekov in še koga, po dva iz divizije in vsake brigade. Kozina je bil prav tiste čase mršav, kilav, hajka mu je stisnila kosti in kožo, da ga Je bilo komaj za dobro pest. Oči je imel upadle, pole-žaval je v našem kulturniškem brlogu v Mrkopalju. Rad bi ga imel s seboj, toda kako bo takšen, kakršen je zdajle, premagoval težave dolge In nevarne poti? Zbirališče delegatov pa je bilo v Polomu pri Kočevju.. »Kozina, na konferenco bi šel z menoj v Polom. .1« sem mu dal vedeti. »Polom, Polom... Saj sem ves polomljen!« je zajec al na slami in srdito mrcvari! uš, ki mu je prilezla izza srajce. »Nazaj jo bova mahnila čez Belo krajino, pomisli, fant!« sem ga hujskal, čeprav sam nisem verjel v to pravljično možnost. Blesk v njegovih očeh se je vžgal, skobacal se je na mršave noge, obupno radostno se mi je zazrl v oči in spregovoril na smrt resno: »Fant, čeprav na kraj sveta, le da bova res prišla v Belo krajino!« Sla sva h komisarju divizije. To je bil priljubljeni partizanski komisar, ki je bil na dobri roki s kulturniki. Kaj bi ga zamolčal, Janko Rudolf je bil, pa amen! Prebrisano si je pogladil brčiće, zakorakal nekajkrat po kmečki izbi — naši so se tolkli pri Fužinah ln kurirji so tekali ven in noter, pa se nama je nasmejal, »No, junaka, naj vama bo! Po končani konferenci ie štiri dni za Belo krajino!« Ko sva se stiskala skozi vrata v strahu, da si ne premisli, naju je poklical nazaj, spet zasukal brčiće m naju zvito dobrotijivo pogledal: »Sta kaj pri denarju? Ne...? Nata, tule je nekaj drobiža, da ne bosta delala sramote diviziji!« je dejal In stopil k telefonu, ki je tulil kot parniška sirena. Zunaj pred štabom se je Kozina za hip zamis se važno zazrl vame in dejal spoštljivo: »Ti, takšnih komisarjev je malo, kar se kultur kov tiče! Rečem ti, fant, mož bo napravil kariero, bo ostal živ!« Poti v Polom ne bom opisoval, ker je predolga, < di tega ne, da je bila v Polomu polomija, konferer odpovedana, da je tamkaj zadišalo po nemški ofenz' ki naj bi se vsak čas sprožila iz Karlovca proti E krajini, in da so bili vsi delegati zavrajeni v takojšt vrnitev v svoje enote. Midva pa sva imela v žepu š dni za Belo krajino! Ko sva se premetavala ponoči golih tleh neke osmojene bajte in so naju žrle naj in še tuje uši, ki sva jih spotoma nabrala, sva tak sklenila: »Ukaz je ukaz, torej nazaj v enoto! Toda v uU ni nikjer rečeno, po kateri poti. Torej jo bova mat la čez Belo krajino, čeprav je dvakrat daljša! Če res ofenziva iz Karlovca? Pa v ofenzivo, g romska st la, saj imava puške!« Zapustila sva nesrečni Polom in sva jo rezala i vprek čez Rog v Belo krajino. Noge so krvavele, sva blodila skozi neizmerno tišino roških gozdov, kaj vse sva doživela tamkaj! Zima pa mila, brez s ga, in sonce! Bos, v nogavicah, sem prestopil prag čudovite dežele. Star znanec iz glavnega štaba je > ma prijezdil naproti in nama razodel, da ofenzive bo. Nemci da so vse zbrane čete nenadoma pričeli -žiti v Italijo, kjer se izkrca vajo Angleži! Preutruje da bi se mogla veseliti ob tej za naju tako važni i vici, sva z nočjo padla v neko bajto pod Semičcm kateri se je že trlo partizanov iz vseh vetrov. Ko • imela na mizi pred seboj polič vina in je tudi za n gospodinja nastrgala iz globokega lonca nekaj žlic četa, so naju oblile solze, kajti na Hrvaškem smo ' lačni kot pajki in tri mesece je bila beseda »vi črtana iz besednjaka našega intendanta. Nekaj 1 Ijic te pijače je kanilo na mizo. Kozina je s prs šaril po tekočini in že se je pokazalo pet črt in linski ključ. Na glasbo se ne razumem, toda gl grem stavit, da so bili to prvi zarodki Belokran: simfonije! Tu se ni dalo nič drugače misliti kakoi to, kar je velelo srce. In brž ko je partizan stopi) tla Bele krajine, je bil že zaljubljen vanjo, pes-in glasbeniki pa so tako vedno zaljubljeni! Pesem bučala po izbi, da so se šipe tresle, gospodinja pa so ji partizani kot egiptovske kobilice pojedli vse sr ti, je v eni roki pestovala dojenčka, v drogi polno klenico in se je — smehljala! Ob takih prilikah se 1 ko smeje samo človek z zlatim srcem! (KONEC PRIHODNJIČ Minuta pred vzletom: samozavestna padalka — v letalu sedi Mara Levičar, dijakinja novomeške ESS — se bp povzpela 1500 metrov visoko in od tam skočila na prečensko letališče vleko (motorno letalo odvleče v zrak jadralnega) in 32 ur športnega letenja, pridotrtli so 2 B znački, 2 C znački in 1 pogoj za srebrno C značko (našemu jadralcu je uspelo, da je ostal 5 ur v zraku). Morda so videti pogoji lahki, vendar ni tako. Včasih nagaja vreme, primeri se, da nimate časa, da bi odšli na letališče, dež razmoči letališče in ga onesposobi za vzlet, drugič spet ni letalo sposobno za polet, pokvari se avto vitel in še vrsta nevšečnosti je, ki vam kljub dobri volji lahko preprečilo polet. V našem aeroiklubu pa se neredko primeri tudi to (tako so ml zaupali mladi letalci), da so vsi pogoji kar najlepši, pa nI denarja za bencin, ki poganja motor... pa je opravilo letos 265 poletov in bilo 54 ur in 11 minut v zraku. Vsenci drevja, na ravnici za Prečno, se skriva velika stavba ■ pol k rožno streho. Na visokem drogu trepeta v vetru vrečka. Povsod naokoli ravnica, porasla s travo. To Je prečensko letališče. Na enem koncu letališča ležita na tleh Jadralni letali CAVKA in JASTREB. V sredi letališča frfota v vetru platnena streha senčnika, takšnega, kot ga Imajo v gostinskih lokalih. Skupina mladih ljudi stoji tam. To so padalci Aero-kluba Novo mesto, Njihovi pogledi so uprti v letalo, ki kroži pod nebom. -Se en kros, pa bo imel 1500 m višine, nato bo Marička odskočila!« Letalo opiše še en krog v zraku, nato šum motorja nenadoma potihne. -Je že na krilu!« -Zdaj je odskočila!« vzklikne nekaj glasov. Od letala se Je res ločil teman predmet, ki drvi proti zemlji. Nekateri štejejo polglasno: enaindvajset, dvaindvajset, triindvajset... vse do enainštirideset. Takrat švigne lz drvečega predmeta bela gmota in v naslednjem hipu Matička že zaniha visoko pod nebom na padalu. Skočila Je z zadržkom. Tudi ona je, ko Je na višini 1500 m odskočila, štela od enaindvajset do enainštirideset. Nato Je potegnila za ročico padala in padalo se je odprlo. To je skok z zalržkom. Dobršno mero spretnosti zahteva, predvsem pa dovolj srčnosti. Letalo — šolski dvokrilec PO-2 — je medtem že pristalo m vzelo naslednjega padalci. Marička J; medtem doskočila, zložila padalo in prišla k učitelju. Strumno je pozdravila in Izgovorila: -Tovariš nastavnik, javljam se b kritiki!« Padalski učitelj JI je nato naštel napake ln pohvalil dobre strani skoka. Marija Je odstopila in se pomešala med ostale padalce, ki so Ji stiskali roko, povpraševali o vtisih in bili z njo vred veseU. Tako se vrste drug za drugim. Odhajajo visoko pod nebo ln se spet vračajo. Vsi trdijo: kdor je bil enkrat v zraku, ne bo tega nikdar več pozabil, želel si bo še ln ie vračati se nazaj. Tako skače vrsta pogumnih deklet in fantov. Vežejo Jih tovarištvo, široki razgledi z višav ln nepozabna doživetja iz zraka. Vsi so si edini v ugotovitvi: če si začel, ne moreš nehati, tako lepo Je pod nebom I Toda nikar ne mislite, da je njihov šport sama sladkost. Neredko se primeri, da padalec med skokom zagreši kakršnokoli napako. Na tleh ga čaka stroga kritika. Skupaj z učiteljem »premeljeta« nalogo, nato pa sledi kazen: 20 ali 30 »ka-riol-| Brez besedice upora se poda fant ali dekle k hangarju; poišče samokolnlco ln zvozi naročeno Število samokolnic zemlje na del letališča, ki ga planirajo. • ln vendar je res! Kaj neki T Da imamo v našem okraju letalsko šolo I Do-Hej smo vas spoznali samo s padalci. V okviru Dolenjskega letalskega centra in Aeroklu-bov pa Je še vrsta dejavnosti, za katere morda niti ne veste. Prisluhnite! Dolenjski letalski center razpolaga z dvema motornima letaloma: z dvokrllnikom PO-2, z enokrilnlkom AERO -2 ter s tremi jadralnimi letali: z Kodo, > Cavko in z Jastrebom. Dokler ni bilo letal. Je bilo težko; ko so dobtll letala, pa so nastale nove težave. Letalska fola Je sen vsakega aerokluba, saj šele z njo postane samostojen ln lahko vzgaja jadralne letalce, motorne letalce ln padalce. Sola pa mora imeti po predpisih aviomehanlka, ki skrbi za strokovno vzdrževanje letal. Našli so ga. Ni, da bi govorili o težavah s sredstvi. Sola Ima upravnika in aviomehantka. Vsa dotacija — 800.000 din na leto — gre za njuni plači, pa še prejema upravnik samo akontacijo, ker za vso plačo zmanjkuje sredstev. Za šolanje mladih letalcev v prečenskl letalski Soli plačujejo aeroklubi, vendar Imajo ti navadno zelo malo sredstev. Največkrat ne zaleže to, kar dajo, niti za porabljeni bencin. Iz težav si pomagajo s prostovoljnim delom, da, celo veselice prirejajo, samo da bi bil denar vsaj za najnujnejše potrebe! • »Otročji« modelarji Najbrž Je že marsikomu Izmed nas vsaj v mislih ušla ta opazka, ko smo videli starejšega človeka, ki se je ukvarjal z letalskim modelom. Modelarstvo Je posebna panoga, vsi aeroklubi pa JI posvečajo največjo pozornost. S pomočjo modelarstva se vzgoji največ bodočil letalcev ln ljubiteljev letalstva. Kdorkoli tz -bratovščine sinjega neba«, kot bi morda lahko rekli letalcem, vam bo brez pomišljanja potrdil, da Je vsakdo, ki Je bil nekdaj modelar, »zastrupijen-z letalstvom. Najboljši letalci 60 zrasli prav lz modelarjev I Modelarstvo Je zahteven šport, ne zahteva samo veliko ročne spretnosti, ampak tudi mnogo bistrega razuma ln obsežno znanje lz fizike, matematike ln kemije. Mnogo truda Je potrebnega preden model poleti v zrak, marslkak pa se razbije ali pa tudi -uide«, kot pravijo modelarji. Modelarski krožki delujejo v Novem mestu ln v Birčni vasi, v Metliki, v Cerkljah tn Brežicah; skupaj Jih Je 10. V občini Novo mesto Je 80 aktivnih modelar- uku, ki združuje meteorologijo, mehaniko in fiziko, se začno poleti. Najprej na dvosedežni Rodi. Učitelj in mladi jadralec sedita v Jadralnem letalu, ki ima dvojne komandne vzvode. Učitelj lahko učinkovito in med poletom sproti popravi vsako napako učenca. Roda je šolsko Jadralno letalo, ki vzleti s pomočjo avto vitla — naprave, ki hitro navija tisoč metrov dolgo vrv, na kateri je Roda navezana. Ta se pri tem dvigne v zrak, vendar polet običajno ne traja več kot 3 ali 4 minute. Ko se mladi letalec usposobi na Rodi za samostojno letenje, dobi A značko. Nato mora opraviti 25 samostojnih poletov na Cavki, enosedežnem jadralnem letalu Tako pridobi B značko. Ko mu Je uspelo ostati s Cavko v zraku trikrat po pet minut, dobi C značko. Ce Je nato v enem poletu Jadral 5 ur, preletel 50 km dolgo pot ln se brez pomoči dvignil 1000 m visoko (relativna višina), dobi srebrno C značko. Irt uspehi naših letalcev? Niso majhni, res nel 31 Jadralnih pilotov Je v novomeškem aero-klubu, 307 poletov z avto vitlom ln 32 ur letenja so opravili letos, 93 poletov na a ero • še enkrat: padalci Triindvajset jih Je v Aeroklu-bu Novo mesto. Sami mladi fantje in dekleta. Poleg njih Jih je zdaj pri vojakih 9. Letos so opravili 137 skokov. V Juniju so dobili padala na posodo za 14 dni. Opravili so le 19 skokov, ker je nagajalo vreme, V septembru, ko so dobili padala drugič, so opravili kar 118 skokov v 14 dneh. pridobili so 13 A značk za opravljen skok), 10 B značk (za opravljenih 5 skokov) in 3 C značke (za opravljenih 20 skokov). Pet naših padalcev Je bilo letos na šolanju v Zveznem letalskem centru v Vrscu, kjer so opravili 75 skokov. • Ka] pa pravi piloti? Da, to so tisti, ki lete z motornimi letali. Osem Jih Je v Aeroklubu. Letos nI bil še nobeden Izmed njih v zraku. Ni bilo denarja za bencin ... Morali so se odreči veselju in užitku, da je lahko motorno letalo opravilo dovolj poletov za aero vleko ln se dovoljkrat dvignilo, ko Je poneslo v zrak padalce. Motorno letalo PO-2 • Letalo, ki nam je ušlo... Povrnimo se še enkrat k sredstvom. 800.000 din dotacije dobi Letalska Sola na leto, 180 tisoč dinarjev dotacije pa so dobili za Aeroklub še od novomeške občine. Letos so Imeli že i milijon 218 tisoč dinarjev izdatkov, pa imajo le nekaj rnajhnih dolgov. 90.000 so porabili samo za bencin pri skokih s padali. Zdaj bencina ni več, blagajna pa je prazna. Otroci po Novem mestu ne bodo več tekali in kazali s prstom v zrak: Avion! Avioooor.!, kajti PO-2 stoji tih in spokojen v hangarju. Njegovi rezervoarji so prazni... Avionski mehanik tov. Šuštar je tudi navdušen modelar In vendar se žilavi člani Aerokluba niso vdali. Razmišljajo o reklamnih poletih. Imajo mrežo, na kateri vleče letalo reklamni napis. Za Tovarno zdravil Krka so takšno rekla- mo že delali. Tudi s trošenjem listkov bodo morda S'e kaj zaslužili. Razmišljajo o gospodarskih uslugah. Pri snemanju zemljišča, pri kontroli gozdov in za nujne prevoze se da letalo koristno uporabiti. — Ce bi imeli 3-sedežno motorno letalo, bi ga lahko koristno uporabili za zračni taksa! Ob primerni reklami bi lahko za turistični ogled Dolenjske, ki bi trajal le pol ure poleta, od marsikaterega tujega turista zaslužili 30 tisočakov I Da, ko bi ... — ln zmajejo z glavami. Lan! so imeli priložnost kupiti za 300.000 takšno trosedezno letalo (sicer štaine 5 milijonov dinarjev!!), pa ni bilo ne sredstev ln ne razumevanja ... Najbrž je bilo predvsem razumevanja premalo. Stirisedežno turistično letalo je še vedno cenejše kot osebni avtomobil Mercedes. Večja podjetja, ki imajo stalna potovanja na daljših relacijah, bi si ga z združenimi močmi lahko omislila. V inozemstvu ima takšno letalo vsaka količkaj večja firma! Pri nas pa bomo morali premagati samo še strah! Vsem, ki se boje, naj povemo: največ nesreč je z avtomobili! Najvarnejše prevozno sredstvo je ladja, sledi mu letalo, nato vlak in šele na zadnjem mestu je avto! Naši poslovni ljudje bd lahko v treh urah pripotovali lz Novega mesta v Beograd, če bi zložili denar za letalo! »Pogumna mladost- smo napisali v naslovu. Nadvse pogumna je. Ponosno in junaško se pne v nebo ln si širi obzorja. Zaupa v jutrišnji dan! Letalo ni več posebnost, niti drag šport. Kadar zabrnl na nebu jekleni ptič, samo ?e najmanjši skačejo ln kriče: Avion! Avio-oon! Tudi v tem Je kanec napredka, saj Je bilo še pred dvema desetletjema, če je videl letalo, za vsakogar pravo doživetje. »Bratovščina sinjega neba« prav zato zaupa v bodočnost in bo gotovo premagala vse težave! MUoš Jakopec FINALE EKIPNEGA PRVENSTVA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE V ATLETIKI Spet stara pesem: nedisciplina! ln sedaj Se o ekipnem tekmovanju. Verjetno zaradi slabega vremena niso na tekmovanje prišle ekipe Kladiva rja B, Jesenic in Litije, tako da so se pri moških pomerile le tri ekipe, pri ženskah pa dve. Novomeški ekipi sta bili v obeh kor.kuroncah glavni favorit, toda spet Je prišlo do že običajnih neopravičenih odsotnosti nekaterih tekmovalcev ln tekmovalk, tako da Je prvenstvo pri ženskah že dokončno pripadlo kranjskemu Triglavu, v moški konkurenci pa Je še sporen tek na 400 m. Kranjčani so se namreč pritožili glede Iste-nlčevega nastopa, ker je bil ta spomladi Se čjan ljubljanske 01ymptje, Junija pa se je po končanem šolanju vrnil v Novo mesto ln pristopil k Partizanu. Ce bo Atletska zveza Slovenije potrdila pravilnost nove registracije Isteniča za Partizana (Kranjčani se sklicujejo na neke formalnosti, ki pa niso bistvenega pomena), potem bo v moški konkurenci končni vrstni red naslednji: Partizan - Novo mesto 11.354 točk, Triglav (Kranj) 11.308 točk ln Partizan - Črnomelj 7.09« točk. Ob nepričakovanem porazu ženske ekipe smo prisiljeni, da povemo, kje je vzrok tako hudega poraza. Gre za neodgovorno ravnanje nekaterih nediscipliniranih atletinj, kot na primer Kotnikove, Gantarjeve, Ueginove, Drčarjeve ln Barto-Ueve, ki so obljubile, da bodo nastopile, vendar se na stadionu, ko so bile najbolj potrebne ln ko se Je odločalo, kdo bo ekipni prvak Slovenije, niso pojavile. Tudi pri moških ne bi bilo sedanje nejasnosti, kdo Je novi prvak, če bi ekipa ruisto- Pred vsakim poletom in skokom je temeljit pregled opreme ena glavnih dolžnosti osebja na letališču Jev, v vsem okraju pa okoli 170. Letalski modeli so lahko jadralni ali motorni. Da, prav majčkeno letalo, popolnoma podobno pravemu, Ima vdelan bencinski motorček ln leti, da Je kaj i NaSl modelarji so na republiškem prvenstvu letos dosegli s svojimi modeli med 14 nastopajočimi ekipami sedmo mesto, v tekmovanju posameznikov Je naj motorni model zasedel i. mesto, na državnem prvenstvu pa smo letos bili prvi! Poleg naštetega so modelarji priredili letos več medklubsklh tekmovanj, v bodoče pa se pri svojem delu nameravajo tesneje povezati z Ljudsko tehniko, ki bo lahko veliko pomagala. Aeroklub bo dal inštruktorje, v okviru tehničnega pouka pa bodo morda Se v tem šolskem letu na vseh osemletkah Izdelovali modele. • Svet miru in tišine Postati Jadralni pilot je najsvetlejši cilj vsakega člana aerokluba. Pot do tega ni lahka. Po temeljitem teoretičnem po- pila kompletna - z Zurcem, Maznlkom tn Spanom. Kot kaže, se nekateri premalo zavedajo dolžnosti, ki jih imajo do društva, katerega člani so. Ne zavedajo se, da sta zaradi njih na Škodi cela ekipa ln ugled novomeške atletike. REZULTATI: MOŠKI: 100 m: Galjot (T) 11,1, Pavlina (C) 11,8, Padovan (Nm) 11,9 400 m: Istenlč (Nm) 54,C. Ai ko (Nm) 55,3, Kleč (T) 55,4 Zadnje tekme odbojkarjev Zaradi mladinskega zbora v Topuskem Je bila prvenstvena tekma republiške odbojkarske lige z Jesenicami preložena na nedeljo, 22. oktobra. Premor pred, nadaljevanjem republiške lige (11 oktobra so Igrali razveljavljeno tekmo z ekipo ICa-nala) so Novomeščani izkoristili ln pretekli četrtek Igrali v Kočevju prijateljsko tekmo s tamkajšnjim Partizanom v okviru prireditev za občinski praznik Kočevja. Novomeška ekipa Je zmagala s 3:1. NovomeSčane čaka v oktobru še nekaj pomembnih srečanj v okviru republiške lige. V nedeljo, 15. oktobra, se bodo v Novem mestu pomerili s Kamnikom, v soboto, 21, oktobra, prav tako v Novem mestu z ZOK Ljubljano, naslednji dan pa z Jesenicami. 2enska ekipa Je s tekmovanjem v republiški ligi že končala, čaka Jo samo S-e finalni dvoboj z mariborskim Branikom za prvaka Slovenije. 1500 m: Hafner (T) 4:14,0, Pavlin (T) 4:31,0, Lukšič (Nm) 4:35,8 3000 m: Florjančlč (T) 9:30,1, Kordet (T) 9:33,8 4x100 m: Partizan - Novo mesto 47,6, Triglav 48,1, Partizan -Črnomelj 48,3 skok v višino: Potrč (Nm) 180 cm, Bavdek (Nm) 175 cm, Svab (T) 165 cm skok v daljino: Spilar (Nm) 619 cm, Svab (T) 596 cm, Galjot (T) 592 cm m« krogle; Penko (Nm) 14,74 m, Blenkuž (t) 13,91 m, Hafner (t) 12,88 m met kopja: SPILAR (Nm) 68,52 m (nov dolenjski rekord), Blenkuž (T) 51,04 m ŽENSKE: 100 m: Mlakar (Kladivar - lz-venl 13.6, Tolar (T) 13,8, Pravst (T) 13.9 800 m: Udovč (T) 2:29.0. Tolar (T) 2:29,3, Crnlč (Nm) 2:46,2 4x100 m: Triglav 5ti,2. Partizan - Novo mesto 56,5 skok v višino: Salmič in Stok (obe Triglav) 13S cm, Hude (Nm) 130 cm skok v daljino: Hude (Nm) 438 cm, Pravst (T) 437 cm, Kuk-man (Nm) 417 cm met krogle: Vidmar (Nm) 9,54 m, Mežek (T) 9.30 m, Vrhunc (T) 9.30 m met kopja: Vidmar (Nm) 30.75 m. Mežek (T) 27,05 m. Vrhur.o (T) 20,65 m fn» Krški prvak: kolektiv Celuloze Rokometni turnir v Vidmu-Krškem v nedeljo Je bil v ICrškom rokometni turnir moštev lz Sevnice, Brežic ln obeh krakih ekip. Na Igrišče Je privabilo le okrog 30 gledalcev. Navzlic dežju Je bilo zanimivih srečanj na pretek. Mlado sevntško moštvo se Je zagrizeno borilo proti krhkim ligašem, vendar Je klonilo z 12:2. Krčani so podlegli kombiniranemu rokometnemu moštvu lz Brežic s 6:3. Rezervno rokometno moštvo lz Krškega pa Je nudLlo nasprotniku večji odpor, saj Je podleglo le s 4:6. Mladi rokometašl lz Krškega so povsem zasluženo premagali svoje vrstnike lz prve ekipe z 10:9. Prvo mesto na turnirju so zasedle Brežice. Slede: Krško U. Krško I tn Sevnica. Maloštevilni gledalci so zopet razočarani zapustili igrišče. Nobeno moštvo ni pokazalo lepe igre, najmanj pa seveda krški slovenski ligaši. Kaže, da u krškim rokometom nekaj nI v redu. saj je nedavno zuradl neurejenih razmer v klubu Izstopil It moštva eden Izmed najboljHh Igralcev. D. K. Pretekli teden so se pomerili športniki delavskih kolektivov občine Vldem-KrSko v šestih Športnih panogah. Kljub sorazmerno slabi reklami se Je zbralo na tekmovanjih več sto gledalcev. Med Športniki Je bilo več delnih Invalidov ln starejših delavcev, ki so v vrstah mlajših vsak po svojih močeh doprlnašali točke kolektivom. Iz nastopov delavcev, ki so nastopali zlasti za manjše kolektive, smo razbrali, da jim ni vseeno, kako se bodo plasirala njihova moštva, sicer bi ostali doma, kot so to storili nekateri mlajši delavci. Rezultati tekmovanj so bili naslednji: Atletika: 1, Tovarna celuloze In papirja »DJuro Salaj« 4395. točk, 2. Rudnik Senovo 4380, 3. Elektrarna Brestanica 1570 točk. Namizni tenis: 1. Tov. celuloze in pap. -DJuro Salaj. 20:2 dob. Iger, 2 Elek-tro Krško 16:9. 3. Rudnik Senovo 15:12. Streljanje: 1. Rudnik Senovo 604 kroge, 1. Tov. cel. In pap. -Dluro Salaj« 578, 3. Elektrarna BresUi-nica 554 Sah: 1. Elektro KrSlco, 2. Tov cel In pap. -D). SaloJ«, 3. Elektrarna Brestanica. Nogomet: 1. Rudnik Senovo, 2 Tov. ccL ln pap. -Dj. Salaj-. 3. Kovinarska zadruga Krško. Odbojka: 1. Tov. cel. in pap. Vidcm-Kršiko. 2. Sindikat uslužbencev občine Videm-Krško. 3. Elek-Uarna Brestanica. v skupnem plasmaju: 1. Tov. celuloze m papirja »DJuro Salaj« 165 točk, 2. Elektrarna Brestanica 132, 3. Rudnik Senovo 126, 4. Elektro Krško 107, 5. Sindikat občine Videm-Krško 68, 6. Kovlnai-ska zadruga Videm-Krško 52, 7. Valvasorjeva tiskarna Videm--Krško 36, 8. Sindikat prosvetnih delavcev 21 točk. v vseh tekmovanjih je nastupilo 198 tekmovalcev. Ob slavnostnem zaključku so prejeli prvaki v lahki atletiki ln streljanju diplome, ekipni prvaki v posameznih disciplinah pa Učne prehodne plakete. Prvaku v skupnem plasmaju Je Izročil prehodni pokal Občinskega odboru SZDL predsednik S/.DI« tov. Lojze SUh, ki Je čestital vsem sodelujočim ln Jih pozval, nuj tudi v bodoče sodelujejo v podubnlh prireditvan ter pritegnejo v svoje vrste Se ostale delavce, tako da bodo delavske športne Igre odra* kvalitete, predvsem pa množičnosti v naših delovnih kolektivih. S. M« Suša v metliški občini Smetišče sredi mesta Po dolgih sušnih tednih je pretekle dni prepotre-bcn dež spet malo namočil žejno zemljo, čeprav še vse Premalo. Še pred prvim deževjem je naš dopisnik prosil v Metliki tovariša Škofa in Molka, da sta odgovorila na nekaj vprašanj glede težav, ki so jih imeli prebivalci metliške občine to poletje in jesen z vodo. Poletna suša v avgustu in sePtembru je prizadejala Precej škode zlasti prebivalcem hribovskih vasi v Metliški občini. V tem času Je le enkrat zelo malo deževalo, drugače pa je bilo vseskozi zelo suho vreme. Ob tem je zopet nastopilo vprašanje dokončne ureditve vodovoda, zajetja izvirov pri Jamnikih v prejšnji rada-tovški občini. Predsednik občinskega odbora SZDL tov. Ivan Skof "atn je v zvezi s tem problemom povedal naslednje: — Posebno se je suša občutila v septembru. Najbolj je bil prizadet suhorski konec; nekatere vasi nimajo vode že dalj časa in jo morajo voziti iz Metlike. Najbolj so bile prizadete vasi: Gornji in Dolnji Suhor, Hrast, Dragomlja vas, Bere-ča vas, Bušinja vas, Lokvica in Trnovec. Tudi v Boja-nji vasi in Slamni yasi je veliko pomanjkanje vode. — Kako ste skušali rešiti ta problem? — Pobuda, da bi vozil vodo s cisterno, je prišla od Nov zdravstveni dom' na Senovem Pred meseci so pričeli preurejati zgradbo bivšega ObLO za zdravstveni dom. Bela se bližajo koncu in do *•>. oktobra bo novi zdravstveni dom odprt. V domu sanatorijskega ti-Da bo splošna in zobna ambulanta, dispanzer za žene, Posvetovalnica za matere z dojenčki, laboratorij, bolnici oddelek s 15 posteljami 111 porodniški oddelek z 8 Posteljami. V domu bodo opravljali tudi manjše kirurške posege. Z razširitvijo delokroga ^nravstvenega doma bi na Senovem nujno potrebovali Se enega zdravnika splošne Prakse. Dve novi bolničarki I" več strežnic pa so že sprejeli. Preureditev stavbe je stala ol Vodovod Trebnje - Ponikve Kratke sevniške novice 0 Občinski ljudski odbor je dodelil šolam na Studencu 200.000 dinarjev, na Bučki 300.000 in v Tržišču 333.000 dinarjev za popravilo šolskih zgradb. 0 V trgovini z zelenjavo so imeli 4. oktobra v prodaji le majhne količine solate (po 50 dinarjev), zelja (po 20), jabolk (po 25), krompirja (po 23) in čebule (po 90 dinarjev). V tem letnem času bi trgovina že morala biti bolje založena. # Na seji sveta za komunalne zadeve so sklenili, naj bi se takoj pričelo z zbiranjem sredstev za asfaltiranje ceste skozi mesto. Z asfaltiranjem bodo pričeli prihodnje leto. % Za pospeševanje in obnovo gozdov državne lastnine je bil nedavno ustanovljen občinski gozdni sklad. 9 Kmetijski zadrugi v Sevnici je rok odobrenega investicijskega posoj ila, ki ga je pri občini najela za izgradnjo hmeljske sušilnice, podaljšan od pet na deset let. 0 Prejšnji mesec je občina kupila nov avtobus za prevoz otrok v šolo. Trenutno ga uporabljajo tudi za avtobusno progo Sevnica — Studenec — Bučka. # Sevniške trgovine so letos dobro založene z zimskim blagom in oblačili. Nekaterim blagom so znižali cene. VODOVOD Trebnje-Ponikve Dela pri gradnji vodovoda Trebnje—Ponikve dobro napredujejo. Se letos bodo skušali dokončati gradnjo do Ponlkev, da bi vasi od Trebnjega do Ponikev končno le dobile zdravo pitno vodo. Novi vodovod bo za vse prebivalce velika pridobitev. DOVOLJ GNOJIL IN SORTNIH SEMEN Kmetijska zadruga v Trebnjem je oskrbela 250 ton umetnih gnojil ki bodo s staro zalogo 120 ton zadoščala za jesensko setev. Razen tega so nabavili tudi 5 ton sortnega semenskega ječmena in 15 ton visokoTOdti ih vrst ita»ijanske ta francoske pšenice. Visoko-rodne vrste žitaric bodo lahko dobili za 6etev samo kooperanti. Ječmena že zmanjkuje, ker ga od semenske službe ni bilo moč dobiti večje količine. Za Jesensko setev Je v zadrugi vse pripravljeno. ODKUP KROMPIRJA ' Letošnja letina krompirja Je na trebanjskem področju, ki Je sicer znano kot pridelovalec krompirja, srednja. KZ Trebnje je dozdaj odkupila približno 100 vagonov krompirja ta ga že odposlala kupcem po državi. Odloiipna cena Je 12 din za kg. Precej zmede pri odkupu so povzročile sindikalne podružnice iz večjih mest, ki so kupovale krompir neposredno pri proizvajalcih in cene višale. Vse intervencije zadruge slo bile zaman, ker trebanjska komuna nima tržne inšpekcije, ki bi v takih primerih morala posredovati. Odkup krompirja je zadnje dni upadel, ker kmetje pričakujejo r.ekakšno zvišanje odkupnih cen, vendar iz tega ne bo nič, ker bomo precejšnje količine krompirja letos uvozili po zelo nizkih cenah 1 15 VAGONOV SEMENSKEGA KROMPIRJA Semenski krompir sorte »cve-tnik- je na področju kmetijske zadruge Trebnje letos zelo dobro obrodil, saj so ga pridelali kar 15 vagonov. Krompir »cve-taiik« je domač križanec. Ves Semič - živahno gradbišče Novometo kronika vi* V novih prostorih, ki so 'etos prizidali zgradbi ObLO "oveni mestu, so se že pred «"evt namestili: oddelek za Jr^bene službe, oddelek za ij^bene in stanovanjske za-tt^6. Zavod za zaposlovanje £!«>vcev m sodnik za prekrš-j-' V Zdravstvenem domu na »iSl^vt cesti Je ostal le Se ^Mčru urad. Postopoma bodo oa?^1 občinskega ljudskoga br^a le prišli do primernih ^"štorov, saj vemo, da Je bilo Stan nju Ceste komandan-KJU-lo Je ostal v bližini to-2^ ko^avU meter visok pas ^krgj^k' da se zemlja udira, "Kart« čez Krko Je oteta polna Jam kakor kaka zapuščena- poljska pot. Na sredi poti proti blokom Nad mlini so geometri po opravljenem merjenju pustili Jamice v premeru SO centimetrov, kakor da se Jih to nič ne tiče. In vendar bi se dalo omenjene stvari odpraviti z nekaj lopatami gramoza. ■ V ponedeljek, t. oktobra. Je bil novomeški živilski frg prav dobro založen. Naprodaj so bila jajca po 33 din (v LJubljani Jih Je po trgovinah dovolj po 30 din!), solata po 100 do 120 dLn, kumare za vlaganje po 120 din, velike kumare po 60 din, breskve po 80 din, slive po 50 dta, paradižniki po 50 din, parprtka po 50 din, kostanj po 60 din, zelje po 15 do 20 dta, ohrovt po 40 din, pesa po 40 din, kisla repa In zelje po 60 din, grozdje po 130 do 140 dta, Jabolka po 15 do 35 din, hrušk,, po 40 dta. Čebulo, poteršilj, korenje itd. Je blilo dobiti le za sproti določeno ceno. Pletenin, otroške konfekcije, ogrlic ta zaponk Je bilo dovolj, prav tako lončenih izdelkov. Tokrat jf» bilo naprodaj prečoj kokoši po 600 do 800 din, vendar so Sle slabo v promet, ker Je bila cena previsoka. ■ Gibanje prebivalstva: rodile so: Emilija Dvornik lz Društvenega trga 2 dečka, Pep-oa Prime iz Ulice Majde Sile 0 - deklico, Marica Drab lz Ko-tarJeve 4 - dečka, Jožefa Nl-kolov lz Kolodvorske 10 — deklico in Štefka Jankovlč s Kurirske poti ( - dečka. - Poročila sta se: Frano Papež, kmetijski tehnik iz Kristanove 13. Ponesrečil se Je Dušan Mirtlč iz Jerebove 8, ki JP padel na kamen ta si poškodoval trebuh. ■ Semičani te dni kar ne morejo verjeti, da je res, kar se godi pred njihovimi očmi: v Semiču je živahno, kot ni bilo že leta in leta! Dela na cesti napredujejo na vso moč ln prav lahko upamo, da bo cesta skoz! trg do krajevnega praznika že asfaltirana. Kamioni stalno dovažajo material, kompresor brni po ves dan, delavci pa pridno vrtajo, kopljejo in nakladajo. Dela vodi tov. Krisper, pomaga pa mu tov. Verdun.- Res, take živahnosti ni bilo v Semiču vsa povojna leta! Ljudje so hvaležni poslancu dr. Jožetu Vilfanu in predsedniku OLO Niku Belopavloviču, ki sta jih pri domačih pobudah podprla, in se vneto udeležujejo prostovoljnega dela. Vsak dan pride na cesto tudi do 40 prostovoljcev — ljudje jim še kar vedno pravijo »udarniki«, saj še nismo pozabili delovnega poleta v povojnih časih! — 4z vasi od Strekljevca, Podre-bra, Vavpče vasi, Kota, Stranske vasi ln Crešnjevca. Za nedeljo se je prijavil celoten kolektiv posestva lz Crmošnjic (40 ljudi), ki bodo prišli na delo s traktorjem. Delovodja enote z Blatnika tov. Ivan Oven Ima doslej vpisanih že 15 delovnih dni I ■ Pripravljalna dela za Obrtni servis teko h kraju ln te dni bo začela delati nova kovaška delavnica; delala bo po naročilih, lotila pa se bo tudi izdelovanja raznega orodja po naročilu. Zaposlila je strokovnjaka z Dvora pri Žužemberku. — S 1. novembrom bo Obrtni servis prevzel tudi pekarljo. Zaradi pomanjkanja sredstev zdaj še ne bodo mogli začeti z drugimi obrati, radi pa bi čimprej odprli mehanično delavnico. Vsekakor je napravljen korak naprej in spet bo dobilo kruh nekaj ljudi. ■ Avto-moto društvo v Semiču, ki Ima skoraj 100 članov, je sklenilo počastiti krajevni praznik in odkritje spomenika s skupnim pohodom vseh motornih vozil kraja. Računajo, da se bo povorke udeležilo 90 motoristov In 10 avtomobilistov. Člani so obljubili, da bodo pomagali tudi pri vseh prevozih, potrebnih za krajevni praznik. Upravičena je njihova želja, da bi v Semiču uredili vsaj pomožno bencinsko črpalko, potrebna pa je še mehanična delavnica. Obrtnemu servisu bi kazalo pomagati, da bi uredil oboje, saj je mehanizacije tudi na podeželju iz leta v leto več. F. D. ThOVODSS nišom Nevarna otroška igra 3. oktobra opoldne je Izbruhnil požar v gospodarskem poslopju Martina PoLaka iz Ap-nenika nad BoHanjem. Zgorel Je živinski hlev s skednjem, kozolec ta drvarnica. Požar se Je razširil še na bližnji kozolec posestnika Slavka Salamona. — Skupna škoda Je 4 milijone dinarjev. — Ugotovili so, da so ogenj zanetili otroci, ki so se Igrali v enem izmed pogorelih poslopij. letošnji pridelek bo zadruga porabila prihodnje leto za pogodbeno proizvodnjo na 100 ha. DOLGOROČNO POGODBENO SODELOVANJE Na dolgoročno pogodbeno sodelovanje se pripravljajo v kmetljsiki zadrugi Trebnje. Ze leto« sklepajo pogodbe za dobavo suhih povrtnta z resnimi kupci, katerim bodo pridelke te vrste dobavili prihodnje leto. Potrebne količine pridelkov bodo dobili iz pogodbene proizvodnje s pogodbami, v katerih se bodo kmetje zavezali prodati pridelek kmetljsiki zadrugi. Na ta način bodo odpravili težave s prodajo pridelkovj ki večkrat nastajajo v Jeseni. PRI DOBRNICU: INTENZIVNI GOZDNI NASAD Kmetijska zadruga Trebnje pripravlja intenzivne gozdne nasade na površini 63 ha pri Dobrniču. Pogodbe 6 kmeti, lastniki teh gozdov, so že sklenili, ves les za posek Je že odrejen, s krčenjem gozdnih površin pa so že pričeli. Posek opravljajo posebne delovne skupine, si j ta Je najela zadruga, vendar lahko lastniki tudi sami pomagajo. Istočasno popravljajo cesto za odvoz lesa. Ves odvoz bo opravila zadruga s svojimi kamioni. M SENOVO: še krajevni avtobus! Senovčani so v zadnjem času dobili redne prometne zveze. Dobro so urejene avtobusne proge proti vsem večjim središčem v Sloveniji, le krajevna proga je slaba. O tem so razpravljali že zbori volivcev in se potegovali zlasti za avtobus, ki bi vozil k vlaku, ki odpelje proti Zagrebu nekaj po sedmi uri zjutraj. S tem bi pomagali v prvi vrsti otrokom, ki obiskujejo šolo v Krškem ln Brežicah in morajo več ur čakati v čakalnici. Senovčani upajo, da bo to vprašanje le ugodno rešeno. Kb. RINHMIlttlinM Gospodin am svetujemo Hitri družbeni razvoj zahteva od žene gospodinje vedno več. Skoraj nujno je, da se zaposli izven doma, poleg tega pa Jđ ostane še vsa skrb za dom ln družino. Toda kako vskladiti službo in domače delo? Za to so poskrbele stanovanjske skupnosti z organizacijo nekaterih servisov. Le škoda, da so servisi še premalo razvili dejavnost, pa tudi nekatere usluge so še predrage. Skoraj nerešeno je vprašanje prehrane dzven doma. Zaposleni dobijo malico ln opoldanski obrok v obratu družbene prehrane podjetja, večerjo pa morajo gospodinje skoraj povsod pripravljati doma. Če imamo bolnika, zanj v Novem mestu ne moremo dobiti kosila, ker še ni dietne menze. Zavod za napredek gostinstva in gospodinjstva bo na željo mnogih gospodinj organiziral krajše tečaje po naslednjem vrstnem redu: 1. Konzerviranje pozne zelenjave — 3 večere po 3 ure, začetek tečaja 13. okt. ob 19. uri . 2. Pijače za različne prilike — 2 večera, začetek 18. okt. ob 19. uri 8. Nenaden obisk — 5 veče- rov, začetek 19. okt. ob 19. uri 4. Hitro kosilo — 8 večerov, začetek 23. okt. ob 19. url 5. Ekspres večerja — 8 večerov, začetek 23. okt. ob 19. url Temu bi sledili po želji - obiskovalk še tečaj za bolniško prehrano, kuhanje na olju itd. Skratka, nudili so usluge, ki pa v bodoče ne bodo prezplačne, ker je s 1. septembrom postal naš Zavod s samostojnim finasira-njem. Zene in gospodinje, ki se zanimajo za tečaje, naj se določeni dan oglasijo v prostorih dosedanje gospodinjske šole v Sindikalnem domu, kjer bodo zvedele podrobnosti o poteku tečaja. Tečaji te vrste imajo dvojen namen: nuditi strokovno pomoč zaposleni ženi, da bo znala laže ln hitreje pripraviti potrebni obrok, na drugI strani pa, da bo 8 poznavanjem materiala in z ekonomično uporabo materiala ter kuhinjskega Inventarja — skrajšala čas priprave in zmanjšala porabo energije in materiala. Zavod za napredek gostinstva in gospodinjstva Novo mesto Pijana mladost V zgodnjih pomiadanskih mesecih so se lz Žužemberka proti Prapročam vračali F. M., čevljarski pomočnik lz Dol. Križa, in njegovi tHJe tovariši. Naproti jim Je kmalu pripeljal osebni avtomobil, last M. B. iz Celovca. V njem so bili štirje potniki. Ko Je voznik fante, ki so Sli vštric, zagledal, Je zmanjšal hitrost ta se Jim počasi približal. V trenutku, ko je pripeljal do njih, so se raz- Na sejmišču nič novega 9. oktobra je bil na novomeškem sejmišču promet s prašiči srednje dober. Naprodaj je bilo 895 repov, prodanih pa 791. Zaradi jesenske suše rejci odlašajo z nakupom prašičev, ker jim primanjkuje krme. Cena je bila za manjše prašičke 3.000 do 5.000. din, za večje pa 5.000 do 15.500 din. delili: dva na levo, dva na desno. Tedaj Je pričelo bobneti po strehi avtomobila: F. M. je lz objestnosti udaril s pestjo po sprednji Stpl in Jo razbil. M. B. je avto takoj ustavil. Ko fantje le niso hoteli plačati škode, je odšel po organe LM. Ko se Je vrnil, pijanih mlade-ničev ni bilo nikjer. Pobegnili so v strahu pred varnostnimi organi. Lastnik avtomobila Je poškodbo takoj prijavil. Pred senatom okrajnega sodišča v Novem mestu so se fantje iz Suhe krajine pred tedni zagovarjali. Glavni krivec Je biil po mišljenju sodišča F. M. ln Je moral avstrijskemu državljanu plačati j i■' i.. - ■ ' i avtomobila fr mu novrnlli druge stroške. Ker F. M še ni bil kaznovan in se je napil zato, ker so ga "-hoteli imeti v družbi lantje, ki so šil na nabor«, Je dobil neprimerno manjšo kazen, kot Jo Je sicer zaslužil. Čeprav škoda na avtomobilu nI bila velika, Je noipad na tujega državljana le prehuda stvar. Kaj naj si o nas mislijo tujci? Ali lahko še pričakujemo, da nas bodo tuji go6tje ■wt obiskali? Stran 12 DOLENJSKI LIST j — Stev.4« («0?J 1 V TEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, 12. oktobra: Maks Petek, 13. oktobra: Kosina Sobota, 14. oktobra: Nedeljko Nedelja, 13. oktobra: Terezija Ponedeljek, 16. okt.:Jadviga Torek, 17. oktobra: Marjeta Sreda, 18. oktobra: Luka tj) Na Vinomeru pri Metliki bo od 12. do 15. oktobra seminar za člane občinskih idejnovzgojnih komisij, ki ga bo priredil OK LMS. Proučili bodo problematiko izobraževanja delavske, kmečke In šolske mladine. A) V Dol. Toplicah teko pogajanja za odkup nekaterih s'anovanjskih hiš sredi trga, kjer namerava uprava zdravilišča zidati nov povezovalni trakt med stavbama, v katerih so kopalni bazen! in glavna dvorana. Idejni gradbeni načrt predvideva razen Izgradnje zdravilišča in prostorov za turizem tudi gradnjo novih počitniških hišic. O Brežiška kmetijska zadruga se je na jesensko se-iev dobro pripravila. Za traktorje !je pred kratkim kupila posebne »jeklene copate« — napravo, ki jo nataknejo ca zadnje kolo ln ki omogača vožnjo po najbolj spolzkem terenu; traktor je v takem primeru podoben goseničarju. Ta mesec je KZ kupila še 2 nova kombajna; zdaj ima 4 male in 3 velike kombajne, njena strojna postaja pa ima razen tega še 8 buldožerjev. 4J> V Strunjanu pri Izoli je ta teden seminar predsednikov občinskih odborov SZDL; udeležujejo se ga tudi vsi predsedniki obč. odborov Socialistične zveze iz našega okraja* razen njih pa sta tam tudi predsednik in sekretar okr. odbora SZDL. # Novomeška gradbišča bo zaradi ugodnega vremena prav tako živahna kakor barvarna O apretura proizvaja kvalitetne bombažne tkanine, surove in beljene, v širini od 70 do 200 cm, industrijsko prejo do štev. 50, prejo za domačo obrt: mulle, double, knitting in hardwater. Komisija za delovna razmerja pri Komunalnem podjetju »SNAGA« - Ljubljana Povšetova ulica 12 sprejme večje število delavcev za težaška dela Nagrajevanje po učinku, samska stanovanja in hrana zagotovljena. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov ali se osebno zglasite na upravi podjetja. SPORED RADIO LJUBLJANA DOVOLJ SKRBI ln odgovornosti inr vaš pismonoša v vsak danjem delu. Nikar mu jih ne povečujte z odgovorom: »Plačal bom prihodnjič!«, ko se bo oglasil pri vas zaradi naročnine za domači tednik. Prosimo vas, pripravite polletno naročnino za DOLENJSKI LIST in mu jo takoj Izročite, da se mu ne bo treba predolgo muditi. Ne pozabimo: tako željno kot ml čakajo pismonošo tudi naši sosedje in znanci! Zato pomagajmo pismo-nošeni pri njihovem napornem delu! SOBOTA,* 14. OKTOBRA: 5.00 do 8.00 Dobro Jutro! (Pisan glasbeni spored) — 5.25 Nekaj domačih - 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji -8.30 Češka ln romunska zabavna glasba - 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo - 9.23 Šesta simfonija — 10.15 Naš zvočni magazin - 12.00 Poje Ljubljanski komorni zbor — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.23 Ansambel Srečka Dražila igra narodne — 12.45 Hammond orgle — 13.30 Bran ms ln Čajkovski - 14.00 Vedri napevi — 14.33 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 15.40 Concertino slmfonico za klarinet ln orkester — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Sedem pevcev - sedem popevk — 16.40 MoSkl pevski zbor »France Prešeren« lz Kranja - 17.00 Lokalni dnevnik - 17.15 Mandoline ln godala - 17.30 Po kinu se dobimo - 18.00 Za vsakogar nekaj lz arhiva operne glasbe - 18.45 Okno v svet - 20.00 Domača glasbena uvertura za sobotni večer — 20.20 Radijska komedija - 20.58 Melodije za prijeten konec tedna - 22.15 Oddaja za naše Izseljence - 23.05 Plesna glasba. NEDELJA, 15. OKTOBRA: 6.00 do 6.23 Jutranji pozdrav -6.25 Melodije za dobro voljo -7.33 Venec narodnih melodij z Juga - 7.50 Lirični lntcrmezzo — 8.00 Mladinska radijska Igra -B.37 lz albuma skladb za otroke - 8.52 Trije plesi iz baleta Ga-Jane — 9.03 Zabavna glasba za novi teden — 9.43 Tenorist Miro Brajnik zapoje tri samospeve — 10.00 Se pomnite, tovariši. .. 10.30 Pisan glasbeni dopoldan - 11.30 Milenko Sotoer: Plemenita višnja — maraska — 11.50 Klaus Wunderllch s svojim ansamblom — 12.03 NaSl poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 13.30 Za našo vas - 14.00 Ljud- ske glasbene motive raznih narodov Izvaja grupa Georga Es-pitailera - 14.15 NaS-i poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - 15.30 Operne melodije — 16.00 Humoreska tega tedna - 16.20 Igramo za vas — 17.03 V trlčetrtln-skem taktu - 17.15 Radijska Igra — 18.01 Simfonični poem -18.15 Trlo Honvedel - 18.30 Športno popoldne — 19.05 Naši mladi reproduktivni umetniki — 20.00 Izberite melodijo tedna! — 20.30 Zabavni Interniezzo -21.00 Mozart v Pragi - 22.13 Nočni akordi — 23.05 Plesna glasba NEVAREN POSTOPAČ PRIJET V sredo, 4. oktobra, so v Sadinji vasi pri Dvoru opazili sumljivega tujca. Poizvedoval je po priimkih in imenih raznih gosrx>diarjev in od njih zahteval hrano, pijačo in denar. Tudi svoj obraz je spremenil: obril si je brke. Ljudje so bili zaskrbljeni, a tudi budni. Hoteli so preprečiti, da bi nasilnež izkoristil noč. Zvečer so ga povabili na žganjekuho, hkrati pa okolico varno zastražili. — O vsem tem so takoj obvestili tudi dežurnega miličnika na Dvoru. Ta je takoj odšel v Sadinjo vas, radoveden, koga bo srečal. Ko je tujca hotel legitimirati, se je t* poskušal izmuzniti. Sele odločnost miličnika in drugih prisotnih moških ga je ukrotila. Tujec je bil aretiran. Poslali so ga na postajo Ljudske milice v Žužemberk. Tam so spoznali nevarnega postopača, ki je imel na vesti že več podobnih dejanj. Budni državljani, ki so organom Ljudske milice nudili pomoč, zaslužijo res priznanje in pohvalo javnosti. M. S. DOLENJSKI LIST LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odboi SZDL v Novem mestu - IZDAJATELJSKI SVET: Milan Baškovič, Tone Gošnik, inž. Davorin G ros, inž. Jože Legan, Franc Molan, prof Ema Muser. Maks Pogačar, Miran Simič, prof Tone Trdan, Janez Vitkovič in Viktor Zupančič UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Miloš Jakopec, Drago Kaslelic in Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20 dinarjev — Letna naročnina 900 dinarjev, polletna 450 dinarjev; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1800 dinarjev — Tekoči račun pri podr. Narodne banke v Novem mestu 606-11-3-24 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 (vhod iz Dilančeve ulice) — Poštni predal: Novo mesto 33 - TELEFON št. 127 — Rokopisov ln fotografij ne vračamo — TISKA: Časopisno podičite -DELO« v Ljubllam