PriCakovali smo, da bo obč-ni zbor Društva visokošol-skih profesorjev pripomogel k izboljšanju odnosov na nekate-rih fakultetah, kjer so ti med profesorji in študenti kritični. 2al pa so nekateri govomiki pokazali ravno nasprotno ten-denco, njihova diskusija ne predstavlja prispevek k izbolj-šargu. Ni treba posebej poudar- jatl, da je zlasti na visokih šo-lah potrebno tesno sodelovanje med profesorskimi zbori in štu-denti, kar je ugotovila tudi konferenca ZKJ in oba plenu-ma ZŠJ. V borbi za izboljšanje odnosov bi morali najvidnejšo vlogo odigrati ravno komunisti-profesorji in komunisti-študenti. Zal na občnem zboru ravno ko-munista-profesorja ing. Sever lng. Copič ne le da nista stre-mela za tem, temveč sta v svoji diskusiji zašla v skrajnost. Ing. Sever je trdil, da je bila III. skupščina ZŠJ navadna de-magogija ter da se je na njej počutil kot na zatožni klopi. Vsi politični forumi priznavajo naši skupščini plodni in delovni zna-čaj. Njegova trditev je za nas žaljiva, nesprejemljiv je pa tu-di njegov odnos do študentov, katerim odreka pravico vpliva-nja na učne načrte. Ing. čopič je bil po svojih lz-vajanjih in tonu najostrejši, Podal je celo vrsto očitkov ne samo na račun študentov, tem-več tudi na račun operative, ki je po njegovih besedah zahte-vala, da fakultete skuhajo inže-nirje splošnega tipa, ki so šll kasneje v zapor. (Prepričani smo, da mu bo praksa na to le-po odgovorila). Smelo je zvrntil vse, težave dolgega študija na gradbeni fakulteti na lenobo študentov, dokazujoč to z opi-sotn svoje marljivosti, kar je podkrepil s primerom svojega kolega, ki je diplomiral dvaj-set let za njim. Zelo presenet-ljiva pa je njegova utemeljitev, da so gradbeniki bojkotirali za-to, da se afirmirajo kot politič-na organi/acija v javnosti. Zve-zi študentov m potreblia taka afirraacija, ker smo se afirmi-rali v brigadah, na demonstra-cijah za Trst itd. Iz trte pa je Nadalj. na 3. str. KAKO BO s štipendijami ? Precej Casa se že slišijo govorice o pripravi nove splošne uredbe o štipendijah, ki naj bi odpravila dosedanjo vrzel v tem pogledu. Pravzaprav se je po naših predavalnicah, labora-torijih in domovih že precej govorilo o tem vprašanju, slišala so se različaa mnenja, ugibalo so je marsikaj, vendar so bile bistvene postavke nove splošne uredbe o štipendijah širšemu krogu nepoznane. Posebna komisija Zveznega izvršnega sveta, ki je dalj časa pripravljala osnutek nove uredbe, je pred kratkim končala delo in predlog dala na diskusijo združenjem ZŠJ. Načrt nove uredbe je pred namt in zahteva, da ga po-zorno ocenimo. Uredništvo »Tribune« žell s tem pisanjem se-znaniti šiudente in naše bralce z glavnimi postavkami nove uredbe o štipendijah. Studentom, ki redno študira-jo, se po pravilu lahko dode-ljujejo štipendije s strani okraj-nih Ijudskih odborov, občinskih ljudskih odborov in mestnih ob-žin, lahko jih pa podeljujejo tu-di republiški izvršni sveti, fa-kulteie, visokc in višje šole ka-kor gospodarske in družbene organizacije. Štipendije so upra-vičeni prejemati štndentje, ki lmajo zadovoljiv učni uspeh, če skupni obdavčeni dohodek z dohodki iz delovnega odnosa g'>spTd3nj~*va, kat-crRmn Hvč.T.t priprda, ne presega višine 7000 din mesežno na člaia gospo-dinjstva v mestu stalnega biva-lišča. Za študente, ki se šolajo Izven mesta stalnega bivališča, je ta vsota pomaknjena na 8000 din. Okrajni Ijudski odbo-ri, občinski Ijudski odbori in mestne občine dodeljujejo šti-pendije s posebnimi pravicami v višini od 3000 do 7000 din, običajno se podeljujejo v skup-nem znesku 3000—5000 din, v izjemnih primerih pa se lahko dvignejo na 7000 din raesečno, če so vczane na določeno stro-ko, obvezo sprejema službe ali posebnih uspehov. Višine šti-pendij se bodo odrcjale po pre-možcnjskem stanju prosilca, vrsti študija in strokovni tisme-ritvi oziroma po izdatkih pri študiju ln učnem uspehu. Po-vsem je razumljivo, da bodo okrajni ljudski odbori, občinskl ljudski odbori in mestne obči-ne dodeljevali štipendije štu-dentom svojega področja. Razen štipendij okrajnih in občinskih ljudskih odborov in mestaih ob-čin bodo Stipendije lahko dode-ijevali fakultetni sveti, visoke šole, gospodarske in družbene organizacije, seveda v primeru, da skupni zncsek štipendij ne presega določene višine. Takšne štipendije se dodeljujejo v obli-ki konkurzov v me«eč.«e.--i zne sku 3000 diti prvenslveno na osnovi učnega uspeha, kjer bo upoštevano tudi premoženjsko stanje. Studentje štipendisti iz-gub© tudi pravico do otroških doklad. Nadalj. na 6. str. Razvoj socializma zahteva višjo stro- kovno raven vseh delovnih ljudi LJUDSKS SKUPŠČINI UUDS SKE REPUBLIKE SLOVENUE Univerzitetni plenum Zveze študentov Ijubljanske Univerze, Visokih šol in Akademij se obrača kot pred-stavnik slovenskih študentov na Ljudsko skupščino Ljudske republike Slovenije kot na najvišji oblastni organ, da prouči in reši nekatere pereče probleme znanstvenih ustanov in študentov. Nadaljnji razvoj socialistične graditve zahteva vedno večji strokovni ni/uo vseh delovnih Ijudi. Sodi-mo, da ima pri tem visoko šolstvo v povezavi s prakso odločilno vlogo. VI. kongres Zveze komunistov Jugo-slavije govori o tem naslednje: »Osnovno vprašanje v nadaljnjem razvoju šolstva in znanstvenih ustanov je dviganje znanstvene ravni, utrjevanje in razvijanje demokratizmat zlasti pa povezovanje znanstvenega de-la s stvarnostjo in gospodarstvom države ter sadobno stvamostjo sploh« itd. Taka linija Zveze komunistov in našega državnega vodstva je vzrok stalnega nara-ščanja visokokvalificiranih kadrov, kar je razvidno iz stanja v industriji, zdravstvu, prosveti ter oblastnih in upravnih organih. V skladu s tem smo mnenja, da je današnje število študentov in dotok študentov v kasnejših letih pravilno z obstoječim stanjem in per-spektivami razvoja. Mislimo, da so trditve o preveli-kem številu študentov in hiperprodukciji inteligence napačne, saj ne upoštevajo perspektiv socialističnega razvoja, ki zahteva tudi na manj pomembnih mestih čim više kvalificiran kader. Za uspešno uresničenje teh perspektiv je potrebno zagotoviti vse širše mož-nosti razvoja znanstvenemu delu. Rešvtev teh vprašanj je nakazana že v resolucijl VI. kongresa ZKJ, ki ugotavlja potrebo povezovanja znanstvenega dela s stvarnostjo in gospodarstvom. Konkretizacija gornjega zahteva znatno povečanje proračunskih sredstev za naše znanstvene ustanove. Dosedanja proračunska sredstva so premajhna, saj ne-kateri naši inštituti in laboratoriji proti koncu leta ali pa že v sredini prekinejo z delom zaradi pomanj-kanja m.aterialnih pogojev. Tudi stanje ostalih učnih pripomočkov jp za današnje število študentov neza-doi oiy :o, k\.-\isr't.Tr,.x • ikuu inodei nih učnll- p-^po^ot-kov, kot so mikroskopi, demonstracijska sredstva itd. Prav posehej je pereče vprašanje uvoženih učnih pri-pomočkov. Naše visoke šole dobivajo absolutno pre-malo deviznih sredstev. Za povezovanje znanosti s praktičnim delom ter za seznanjanje študentov z modernimi znanstvenimi pridobitvami so potrebne ekskurzije in prakse. V ta namen pa so proračunske postavke naših visokih šol nezadostne, zato ekskurzij skoraj n% ali pa se vrše s podporo delovnih kolektivov. Naša podjetja kažejo nerazumevanje in nezainteresiranost za zaposlitev praktikantov, kar povzroča zgolj teoretsko usmerje-nost naših diplomantov. Vredba o svobodnem vpisu študentov na unwerzo, visoke šole \n akademije omogoča neomejeni tok slu-šateljev na fakultete. Vprašanje predavalnic in semi-narjev je bilo že pred uredbo nevzdržno. Po uredbi pa to stanje moti reden potek predavanj in na neka-terih oddelkih onemogoča vsem študentom udeležbo na predavanjih. Tako stanje je na filozojski fakulteti pa tudi drugod. V zvezi z vsemi gornjimi problemi, ki so pereči ne samo za naše msoke šole, temueč tudi za naše gospodarstvo in družbo sploh, se obračamo na Ljudsko skupščino. da kot že večkrat doslej tudi to pot pokaže polno razumevanje za naše težave. Ob sestaui novega proračuna naj se ti problemi upoštevajo. Obračamo se na Ljudsko skupščino tudi s prošnjo, da apelira na gospodarska podjetja, da pomagaio po svojih močeh znanstvenim ustanovam, saj od njih do-bivajo kader. Pri naših visokih šolo.h naj M se formi-ral poseben foud, v katerega naj bi podjetia dajola prispevke, ki se jim bodo bogato obrestovali. Ob tej priliki se čutimo dolžni, da Ljudsko skup-ščino obvestimo še o nekaterih problemih, s katerimi se naša organizacija bori. Na našbh visokih šolah je nenormalna dolžina študija, katere ni nikjer v svetu, kar povzroča: po-manjkanje strokovnega kadra, ekonomske težave naših slušateljev in s tem v zvezi občutna škoda za naše narod.no nospodarstvo. Socialni sestav naHh Študp.ntov ne ustreza težnjam prosvetne politike, saj je 61% študentov iz meščan-skega sloja, medtp.m ko je procent delavske in kmečke m.ladine nizpk. Mi vMimo vzrok temu v dospdanjem načinu podpiranjn študentnv z otrnSkimi dok.lada.7ni. Prosimo, da LjudsJca skup?.6ina podvre predlog naše organizacije za odpravo otroških doklad in ponovno uvedbo štipendbranja, kar bo omogočilo spremembo socialnega sestava vn boljši način nagrajevanja štu-dentov. Posebno pereče je vprašanje dograditve študent-skega nasslja. Z dograditvijo Studentskega naselja bi se znatno izboljšal socialni sestav naših študentov, ker bi za mnoge slušatelje odpadel problem stanovanja. Zveza študentov se bo še nadalje borila za ostva-rvtev lika socialističnega intelektualca. Borili se bomo za resnejši odnos do študija, da bomo izpolnili zaupa-nje delovnega Ijndstva, ki nas vzdržuje. Prosimo Ljudsko skupščino, da pretrese vsa ta pereča vprašanja, najde v okviru danih možnosti reši-tev m ustnovi komisiio, fci bo te probleme praučila. UNIVERZITETNI PLENUM ZŠJ SESTANEK CO Okoli 20. januarja bo v Beo-gradu seja sekretariata CO ZŠJ, ki ga tvorijo predsedniki univerzitetnih odborov. Sekre-tariat bo razpravljal o pripra-vah za II. kongres ZŠJ, ki bo marca v Skoplju. Vsi predsed-niki univerzitetnih centrov bo-do podali poročilo o strokovnih problemih in ekonomskem po-ložaju svojjh organizacij. Naša združenja in Univerzitetni od- bor ZSJ že pripravljajo elabo-rat. Elaborati bodo na CO pre-gledani ter predani nato v raz-pravo Zveznemu izvršnemu svetu in Zvezni skupščini. PREDLOG ZA ZAMENJAVO Studentska nacionalna zveza UNEF in zveza pariških študien. tov medicine skušata do««čl iz-meaijavo francoskih in naših študentov mediciaie. Gsnuiek uredbe o šiipendirgnju Zvezni izvršni svet je izdelal osnutek uredbe o štipendiranja, ki ga je TJO ZŠJ dostavil vsem rdruženjV j z nalogo, da osnu-tek pregledajo ter z njim se-znanijo članstvo na sestankih po letnikih. Osnutek uredbe predvideva štipendiranje po ljudsMh odborih, kot je bil prediog naše organizacije. Do-ločila so sa nas sprejemljiva. Nekatere točke, ki niso ugod-ne, so postavljene kot alterna-tiva ter smo proti njim še po-dali svoje pripombe. Clanstvo naj zahteva od odborov, da uredbo dajo na vpogled vsem študentcm. Ali je diplomantom ekonimije inženlrsk! naslov res potreben? V novem gospodarstvu nove dolžnosti Ce si hočemo odgovoriti na to vprašanje stvarno, nam ni treba iskati vzrokov ne vem kako globoko, kajti t'i so t\-sto blizu — v vsakdanji dina-miki našega življmja. Ni še dolgo tega, kar so bili ekonomisti le delčki celotnega strogo centralističnega apara-ta. Njih naloga je bila le iz-vrševanje direktiv višjih orga-nov, za kar je bdlo treba pcr leg pismeoosti in vestnosti po-znati še nekaj splosnih eko-nomskih pojmov, M pa so si jih lahko pridobili kaj kmalu na raznih krajših tečajih. Ta način gospodarstva je bil nuj-na posledica povojnega polo-žaja, ko smo imeli na eni stra-ni politično močen aparat, na drugi strani pa v gospodarstvu Ijudi, ki so poskušali in tudi škodovali, kjer so le mogli. Težave s kadri so bilp ^gron-ne (saj je samo med NOB pad-lo 90.000 strokov. delavcev in 40.000 inteiektualcev;. Zato so prišli v začetku na odgovorna mesta povečini strokovno ne-sposobni, a politično odgovor-ni ljudje. To je bila v&ekakor objektdvna nujnost. Posledica , je bila tudi jasna. Veliko gro-bih napak, ki jih občutimo že danes. Tako na primer v eko-nomiki kmetijstva kot tudi drugod. Na drugi strani pa je prav ta politika v gospodar-stvu terjala centralistično ob-last, ki je zaradi neznanja lju-di razvijala vedno bolj biro-kratski aparat. Zakaj pa se ekooomisti (pod tem pojmom mislim le diplomirane ekonomiste s fa-kultetno izobrazbo — potreb-na je namreč obrazložitev za-radi splošnega nepoznavania samega pojma, ki se še pogo-&to razlaga s funkcijo »ekono-ma«) danes bore za svoj na-slov inženirja — iz lastne sla-vohlepnosti ali so tudi tu dru-gi, objektivnejši vzroki? Nadalj. na 3. str. OBISKI V ATELJEJIH: kipar Jakob Savinšek Lansko le^to so v nekem vihamem in deževnem avg-usto-vem popoidnevu na trentarski straai Vršiča odikiriili s,pomenife Juliju Kugyju, pisatelju svetovno znamih knjig o Julijskih AiU pah m osrednji osebnosti tiste »zlate dobe« našega ailipAn.izma, v kateri so bcgati gospodje s svojimi vodniiki domačini odlia-jalj odikrivat do tedaj nepoanane gore. Vltt v bron v nadnaravmi ve-liko&ti sedi širo.ko>pleči staxec v planinski opravi, po-krit s po-nošenim klobukom, nad zeleno dolimo Trente im dviga svoj po-gled na sive vrhove, ki jim je posvetil svoje življenie. Ni tre-ba, da je elovek aipinist, kot je bil Kugy, ki je šel mimo vseh mamil živLjenja v viharje Mont Blanca, v divjine Julijcev, do-ma pa sedal za svoje orgie k Bacbu in Pa'!estrini, niti da ste hipersenzibilsn estetski uživač, ki bi obstrmel nad združiitvijo umetnik-ovega dela ini mogoične gorske prirode — ob pogiledu na ta s.pomenik boste začutili nekaj kaikor olaišainie po vs-eh številnih primerih pokopališike plastike, ki se je v zadtnjih le-tih nakopičiia po Sloveniji. Mo-goče, da so to kam-eniti skla-dl, ki s tsko silo govore člove-škemu srcu, ali samotni stari mož, k? se na zaito>nu svoje živ-ljemiske p-oti poslavlia od njih. 5>Nič ni tako samotnega kot vi-sok plečat mošlki, ki gre po prazni ulici,« je napisal Fauillk-ner. Mogoče je še nekaj bolj — pogled na široki hrbet fftarega Kugyja, ki naTahlo skljtičen sedi sredj gora. Toda govoriti sem nameraval o Savinšilcu, kipaarju, ki je mo. delira-1 ta spomemik. Srečal sem ga na cesti v Rožnl dolini, ko se ie vračal v svoj atelje, tru-dein od nakuif jfvanja z zavitlri papirja, knjig in risarskega orodja pod pazduho. Ni bil vi- Iz pisarne Univerzitetnega odbora Rozveseljiva vest za obsoivenie Tovariši iz Centralnega od-bora Zveze študentov Jugosla-vije so bili pred nedavnim pri tov. Rodoljubu Colakoviču in Dobrivoju Radosavljeviču, kjer so ponovno urgirali za ureditev absolventskega problema. Bralcem je znano, da je Cen-tralni odbor ZSJ o absolvent- ¦ skem problemu razpravljal na ¦ zadnjem sestanku ter o tej za-- devi naslovil na pristojne fo-i rume več pisem. Izvršni svet je, kot že večkrat, tudi to pot pokazal razumevanje. Tovariš Čolakovič je obljubil, da bo v tehu meseca januarja Zvezni i izvršni svet izdelal uredbo o . pravicah absolventov. Repub- ¦ liški izvršni sveti pa bodo to i uredbo prilagodili v sporazumu s šolskimi oblastmi in ZSJ. deti ravno dobre volje. Vziroik Pa je bila Umetoiiška zadiruga, ki s« ukvarja bolj 3 piireja-njem naičekiih debat kot s tem, da bi svojim člaaom pffiiakrbela material, ki ga potrebujejo za delo, vsaj po takih cenah, po katerih ga lshko k'Uipijo v osta-lih trgovinch. Njegov at€ilje, ki si ga je ure-» dii v bivši opekami, je za na-&e razmere veliikih dimenzijs prostorna visoka dvonaina z otkini na strehi in naipolinjena s kiparskimi s-tojali. Na eneim iz-med njih stoji poikrita z moikri-mj connjami »Sramežljivka«, eno zadnijih Saviinšikovih del. »Clo-vešiko telo je samo izrazmo sredstvo za to, kar hoče umet-nik poveda.ti,« pravi kipar, med-tern ko odvija vlažne cumje z gl'i'n»ste ženske figurice, ka.teire oblo telo se napemja na stojalu v zg-iibu, s kat&rim va,bi in obenem sramiežljivo odibija. Sa-mo ILnijo telesa je tu kipar upodobil, večni prastari ženski način, izmikajoč, izzivajoč ia dražeč — z limijo telesa, ki so lahiko supermod&rne aerodirna-in tisočikrat ponavljane od ta-krat, ko je človek z.ginetel iz ilovice figrnro bog.inje rodovit-nosti. Figiurica nima nosu, noga so anatortiisiko nemogoice im su-gestivni zgib rc«k se nad glavo ob natančnem poglediu izkaže za povsem samovoJjno kiip&rje-vo UiStvarkev. To je povisem novi Sao Ijudje, ki ne žele mladih ka-drov zaradi konkurence ali pa tudi zato, da ne bi mešali na-prednih misli v starejše kroge. Vračamo se v obdobje cehov-ske miselnosti. inteligence V prejšnji številki Tribune se je nekdo dotaknil proble-mov na MVS ter jih nakazal celo \Tsto. Ista stvar je z geo-logi, geografi, baje tudi s sla-visti, umetnostnimi zgodovi-narji in morda še nekaterimi. Ob vseh teh pojavih naše pro-svetne oblasti nikakor ne bi smele stati ob strani. Drži, da nikomur ni mogoče braniti vpisa na katero koli fakulteto, vendar bi moral obstajati ne-kakšen pregled, kako kaže za posamezne stroke za bodočnost. V hiperprodukcijo kadrov v današnji situaciji ne moremo verjeti, vendar bi morali naši prosvetni organi pokazati v svojem delu večjo per&pektiv-nost. Cudimo se, da tudi uni-verzitetne oblasti ne posvečajo dovolj pažnje tem vprašanjem in ne začno z odločno politiko na filozofski in prirodoslovno-matematični fakulteti s tem, da bi formirali študijske gru-pe, ki jih praksa potrebuje. S samo geografijo ali samo zgo-dovino bo že težko vršiti dolž-nost profesorja. Ali pa bodo morali diplomanti predavati predmete, za katere ne bodo usposobljeni. Vsem tem razmišljanjem o hiperprodukciji in v zvezi s tem brez perspektivnosti, kj je ponekod zavladala med štu-denti, je treba napraviti odlo-čen konec. Naj se uradno ugo-tovi, kje taka nevarnost stvar-no je (geografi, geologi), ter naj se store ukrepi, da se že sedanjim generacijam na teh fakultetah da taka usposoblje-nost, da bo strah pred bodoč-nostjo odveč. Menim, da je dolžnost študen-tov, da v samih predavalnicah cah zahtevajo obrazložitev za izjave, ki se ponekod dajejo. In če teh obrazložitev ne bo mogoče dobiti, je treba takim ljudem povedati, kaj mislimo o njih. Ob vsem tem se nam ponov-no postavlja vprašanje, ali res 6000 ljubljanskih študentov s tako različno in pestro proble-matiko ne bi moglo imeti za-stopnika v Svetu za prosveto in kulturo, kjer so zastopana vsa mogoča društva in forumi? Ali res mnenja in problemov ljudi, ki bodo jutrl na odgovor-nih strokovnih mestih, ni vred-no poslušati, kadar se razprav-lja o prosvetnih problemih? Sinkovec Janez Ali sedanji sistem doktorjev stimulira znanstveno delo Vedno bolj se v naši družbi čuti potreba po znanstveni ob-delavi posameznih problemov. To prihaja posebno do izraza ua področju družbenih ved, kjer nagli razvoj zahteva znanstve-no obdelavo, teoretično analizo in nakazovanje perspektiv. Da bo to delo uspešno, mora zajeti čim širši krog ljudi, ki imajo sposobnost in voljo, da se tega dela lotijo. Kot jurist bom skušal osveth-ti, kakšen je položaj v pravni stroki, ker je po mojem mnenju vprašanje vključitve širšega kroga juristov v znanstveno de-lo najbolj aktualno. Hitri raz-voj naše družbe dobiva svoj iz-raz v pravnem sistemu, ki se mora zelo elastično prilagajati novim družbenim odnosora. To zahteva poglobljeno delo naših znanstvenikov, ki pa zaradi iz-redne številnosti pravnih norm, naglih sprememb in dopolnitev zakonov često ne morejo slediti temu naglemu razvoju z obde-lavo vseh problemov, ki se pri tem pojavljajo. Menim, da je edini izhod iz tega stanja za-interesiranje večjega števila ju-ristov za znanstveno delo. Sedanji stimulans za znanstve-no delo, naslov doktorja znano-sti, se je sprevrgel v svoje pro-tislovje. Namesto da bi vzpod-bujal mlade pravniške kadre, Obvestilo Inštrukcije Vam preskrbi štu-dentska Samopomoč. Reflektan-ti naj se zglase na odboru štu-dentske Samopoči (Rektorat TVS, III. nadstropje) v uradnih urah (vsak torek irn četrtek od 13.30 do 14.30). Interesent naj odda prazno dopisnico s točnim naslovom, da ga lahko obvestimo, kadar razpolagamo s kakšnim mestom. Odbor štud. Samopomoči UREDNIŠTVU TRIBUNE Rekltor Medickiske visoke šo-le tov. proi. dr. Pavel Lumaček je v zvezi s čdankoin Zakon piagozda na mediciini ali kdo bo koga, ki je bil objavljem v 18. štteviiki naišega lista, poslal pasmo z naslednjimi ugotovit-vami: »1. Olamek je v mnogočem netočen, tako na primer po sproiš'čenem vpisu kriterij za »selekcijo« niso nezadostne pro-storninske razmere, temveč iz. ključno znanje in volja za delo. 2. Mnogi očiliki ne zadevajo MVS, ' na prirnei1 razmežčainje ' zdravnikov, ki sodi v kompe. tetico Sveta za zdravstvo jn so-ciadino polititoo oa. drugih fo-rumov. 3. V člainiku so navedene iz-jave in postopki raznih profe-sorjev, toda brez navedtoe imen. Ce so ti očitki osnovami ali ne, lahko razišče rektorat MVS ter ukrene vse patr&bmo šele, ko dobi ustrezna imena.« Na te pTiponmbe tov. rektor-ja bo TRIBUNA v naslednji številiki objavila daljSi članek, ki bo analiziiral stanje na MVS. SHvesfrovanje Študentskega naselja Kakor lansko leto so tudi le. tos študenlje z Naselja organi-ziralj silvestrovanje, ki je bilo v Emonski kleti. Program so izvajali člani zabavnega veče-ra radia Beograd, ki so kmalu po polnoči prišli iz doma JLA med nas. Program je bil vesel in kvalrteten, razpoloženje pa domače. Cene so bile zmerne, kar ustreza prav nam študen-tom. Takšnih silvestrovanj si želimo tudj v pribodnje. Upravi Stuidentskega naselja gTe po. sebno priznanje. S -k. jlh odbija od znanstvenega de-la, namesto da širi krog znan-itvenih delavcev, ga nevarno sožuje in končno ustvarja mož-nost za pridobitev tega naslova le najožjemu krogu tistih, ki se poklicno bavijo s teoretičnim znanstvenim delom na naših univerzah. To je pa pravo na-sprotje današnjih teženj, &i so vse usmerjene v široko obrav-navo našega pravnega sistema. Razvijanje demokracije ln va-rovanje zakonitosti so danespo-membne naloge in je *:ato ireba kadrom, ki so za to cdgovorni, dati priznanje. Vloga pravnika je v današnji družbi daleč od-govornejša in pomebnejša kot kdaj koli poprej. Menim, da bi se med seda-njlmi pogoji za prldobitev dok-torskga naslova morala nujno črtati postavka, ki za.hteva od kandidata dve leti manstvene prakse. Ta postavka v zakonu o pridobitvi znanstvene stopn.ie doktorja znanosti (Ur. list št. 89-48) je postala cokla v našem naglem razvoju. Doktorat posta-ja tako privilegij asistentov in docentov na univerzah, hkrati pa se apriori odreka znanstve-nost tistfm delom, k! ne pride-jo iz rok ozkega kroga privile-girancev. Da Je res tako, nam kaže statistika. Od 1948 do da-nse je na naši fakulteti po do-ločbah tega zakona pridobil doktorskl naslov 1 univerzitetni predavatelj. Kdo naj ver}ame, da med številnimi pravniki v Sloveniji ni tudi dovolj takih, ki bi se z veseljem posvetili znanstven! obravnavi posamez-nih problemov, posebno če bl za svojo vnemo dobili prlzna-nje? Ali bo zakon še nadalje onemogočal, da mladi progre-sivni pravniški kader zavzame tisto mesto, ki mu v družbi pre, oziroma ali naj bo še vedno diskrimlniran v odnosu do sta-rejše generacije doktorjev? Zdi se mi, da je s sprostitvijo sistema doktoriranja moSno ubiti dve muhi na en mah. 1. Koristilo bo splošnim inte-resom, saj bo širSi krog juristov pritegnjen k znanstvenemu delu. 2. Vsakdo bo prejel zato tudl zasluženo nagrado. (Princip: vsakomur po njegovem delanaj udi tu pride do izraza. Da ne bo nesporazumov, 8e tolel Sprostitev sistema dokto-riranja pomeni samo sprostitev v pogledu števila kandidatov. Gelde ostalih pogojev doktori-ranja sodim, da jih je treba ce-lo poostriti. Poleg predložitve doktorske disertacije, ki rnora pokazati dobro poznavanje sno-ni znanstveno metodo, naj bi se uvedel Se ustni izpit (nekak-šen rigoroz) iz tiste skupine predmetov, Iz katere Je vzeta tema. Rigoroza bi bili oprošče-ni eventualno le tisti, ki so iz tiste skupine predmetov opra-vili diplomski izpit z odličnim ali prav dobrim uspehom, ozi-roma tlsti, ki poleg disertaceije predlože fie nekaj dobrih semi-narskih nalog ali znanstvenih monografij, objavljenih v stro-kovnih glasilih. To poslednje bl podrobneje urejeval fakultetni pravilnik. Na ta načln bi lmeli študenti vzpodbudo, da že v Ca-su študija pripravljajo kvalitet-ne seminarje In se pripravljajo za znanstveno delo. Ostale, kl so v praksl, bl to vzpodbujalo, da s svojimi stališfl nastopaio v strokovni llteraturl in tako pripomorejo k obilnejši žetvi na znanstvenem polju. Zeleti bi bilo, da bl se o teh vprašan^ih sprožila šircka raz-prava ter da se potem tudi ne-kaj ukrene. P. V. Kranjski študentje predavajo na strokovnih šolah V novem šolskem letu Je prl-čel KAD razvijati širšo delav-nost v okviru mesta in okraja vzporedno s svojim organizacij-skim utrjevanjem. Društvo se je povezalo z mla-dinsko organizacijo in SZDL zaradi člmboljšega sodelovanja pri sestavi plana dela in njego-vega izvajanja. Prav tako se je odbor pogovoril s predstavniki LOMO in OLO. V okviru okraja je KAD dal pobudo in pomagal skupno z mladinsko organizacljo prl osnovanju klubov v Skofji Loki in Tržiču. Tako sedaj obstajajo v kranjskem okraju 4 klubi in je to verjetno edini okraj, ki ima v vseh večjih krajih samo-stojne klube. Pri tem so dru-štvu pomagale mladinske orga-nizacije teh mest in okrajev. Skupno s klubom v Skofji Loki je KAD organiziral kon-cert APZ iz Ljubljane, ki je nastopil v decembru z uspehom v Kranju in Škofji Loki. Z mladinsko organizacijo me-sta je društvo organiziralo pre-davanja v strokovnih šolah o raznlh temah. Za boljše spoznavanje mladi-ne med seboj je klub organizi-ral plesni tečaj za zadnji raz-red vseh strokovnih šol in gim-nazij. Društvo je v okviru SZDL prevzelo organizacijo predavanj Ljudske univerze, ki uspešno dela. DruStvo si prizadeva poma-gati »ocialno šibkim, toda do-brlm študentom. V ta namen je odbor organiziral anketo o so-cialnem in materialnem stanju ter učnem uspehu članov. Na tej osnovi je bil napravljenpre-gled in dan na vpogled tnest- nemu In okrajnemu odboru, ki sta predlog podprla in sestavila komisijo pri Svetu za kulturo in prosveto LOMO in OLO. Ta komisjia dela z uspehom. V njej so tudi predstavniki študentov in dijakov. Komisija je izdelala predloge in je podpore že raz-delila študentom in dijakom, ki izpolnjujejo pogoje. Poleg tega sta LOMO in OLO vzela za svo-je potrebe nekaj študentov kot stalne štipendiste. Denarne pod-pore se bodo delile tudi v bo-doče po finančni zmožnosti ob* čine in okraja. V društvo je do sedaj včla-njenih 60% študentov, s čimer pa nismo zadovoljni. Največ jih sodeluje v raznih komisijah, ka-tere obstoje v okviru društva za uspešnejše delo. Upamo, da se bo tudi ostali del študentov včlanil in pomagal pri našem delu. .....,---t-7 -*-—-•..- Sedanji pozitivni začetek dela bo društvo nadaljevalo in raz-širilo tudi v bodoče. Pri tera računamo na podporo mladin-ske organizacije in ljudskih od-borov, katerim smo istočasno hvaležni za dosedanjo pomoč. A. P. , ŠTUDENTI - ŠPEKULANTI? V tjudsk* pravici - Borbl je 10. decembra izšel podlistek »Naskok na Sestico«, ki meče dokaj čudno luč na današnjo visokošolsko mladino. Podli-stek je povzročil zaradi skraj-no žaljivega tona in nekaterih popolnoma neutemeljenih ugo tovitev in namigavanj upravi-Ceno ogorčenje med vsemi štu-denti, ki se trudijo, da bi s svojim delom utrdili ugled vi-sokošolske mladine in obenem dokazali svojo politično zre-lost. Pisec ugotavlja, da vlada med študenti in banko sovra-štvo. Da bi jo izigrali, pravi pisec, so se študentje, ki niso doma v Ljubljani, hranili pri Sestici na objavo, ki so jo pre-jeli po sindikalni liniji od star-šev, potem ko so že izkoristili od univerze prejeto objavo za letni dopust. Pri iskanju poti za izigravanje zakonov in predpisov so po mišljenju pis-ca verjetno prednjačili ekono-misti in pravniki kot strokov-njaki za finančna in pravna vprašanja. Zato, da se povest ne bi pre-hitro končala, je pisec presko-čil od študentske ljubezni do Šestice na ljubezen do šestic na fakultetah. Sest je namreč najslabša, toda še vedno za-dostna ocena pri izpitih. Svoj članek pa je zaključil z ugotovitvijo, da zato nobenega študenta ne bo bolela glava. Kdo naj bi se pa znašel na koncu leta v kupu sindikalnih objav? Za nameček pa Se opazka, da so študentje LjubljanČani nezadovoljni s to zgodbo, ker niso mogli sodelovati pri iz-koriščanju dvojnih počitnic — poleti in pozimi. Vsekakor je pisec tega član-ka pokazal dobršno mero iz-virnosti, ko je razdelil študen-te na dve skupini, in sicer na študente, ki izkorišča.io našo Čudovito deželo kot zlato molzno kravo (povzeto po nje-govem članku), in na študen-te, ki so nezadovoljni, ker je ne morejo izkoriščati. Nihče mu ne bi zameril tega, če bi vsaj enkrat postavil pred sa-mostalnik študentje besedico »nekateri«. Na podlagi tega članka so inšpekcijski organi MLO uved-li preiskavo in ugotovili, da je pri Sestici v zadnjih štirih me-secih izkoristilo objave za let-ni dopust 99 gostov. Potemta-kem število študentov, ki so se hranili pri Sestici, nikakor ne more biti večje od navede-nega števila, Seprav je jasno, da ni bilo vseh 99 gostov štu-dentov. Vendar, celo v tem skrajnem primeru bi pred-stavljali neznaten odstotek do objave upravičenih izvenljub-ljanskih študentov« Ceprav pa: celo v tem skraj-nem primeru ne bi šlo ze množično nepravilno izkori-ščanje objav za letni dopusi (po 54. predpisu 10. številke Uradnega lista FLRJ z dne 4, marca 1953 namreč študentje ne morejo izkoristiti tega do-pusta v kraju, kjer je njihova univerza), ni pisec pri študen-tih uporabil besedice »nekate^ ri«, temveč jih je orisal ko1 pretkane in načrtne izkorišče-valce socialistične družbe. Popolnoma neosnovana je trditev, da imajo študentje tu-di na fakultetah najra.iši še-stice. Iz opazke, da bi študen-tom nihče ne prišel do živega, če bi lahko na fakultetah kai naročali šestice, pa si bralec nehote ustvari vtis, da je štu-dentom že sedaj težko priti do živega. Ker je precej neverjetno, da bi pisec tega članka kot zrel človek izgubil smisel za oceno dejanskega stanja zaradi igre z besedami, morebitne zavero vanosti v lastno duhovitost ali pa večje učinkovitosti zgodbe, če se nanaša na študente na-sploh, je popolnoma upraviče-no vprašanje, kakšen je bil namen tako neobjektivnega obveščanja javnosti in kje je pisec črpal argumente za ne-katere precej neodgovorne tr-ditve in drzne domneve. N0VA ZOBNA AMBULANTA S posredovanjem predsed-nika Kuratorija tov. prof. dr. Kyovskega smo študentje dobili nov zobozdravstveni stol. Verjetno bomo že januarja od-prli novo ambulanto na Stu-dentskem naselju. Naša tcžnja je, da se celotna zdravstvena služba ZSJ s upravo prenese na Studentsko naselje, za kar je pa potrebno postaviti ustrezno zgradbo. Studentje bomo morali začeti z odločnejšo akcijo za dogradi-tev Naselja. NOVI KLUBI V preteklem mesecu In letos je bilo na novo ustanovljenih že več študent&kih ldubov po okrajih in sicer Tržiško aka-demsko društvo, Radovljiški akademski klub in Revirsko akademsko društvo Trbovlje. Novim klubom želimo pri delu mnogo uspeha. PomoS socialno šibklm in bolehnim S posredovanjem Rdečega križa smo ljubljanski študentje dobili kot novoletno darilo 300 paketov organizacije CARE. Darilo so prejeli socialno šibki, bolehni in poročeni študenti. Rdečemu križu, že pos ostali ©b strani. V diakusiji 90 bila abravaavaaia nekatera važna vpra&anja, kot problem *tn>-kovnega študija, kritifca l>an-e&oletnega dela odibora zveze in vtpraAainie študij&kega načrta na germanistiki. Poudarjeno }e bilo, da bi se moral na germa-aistSki dati večji poudarek mo-dernemu aingileakemu in nem-Hcemiu jezilku. Sledinjič Je bil tevoljen nov trlčlanski «3bor Eveze germanistov, ki naj bi nrodil delt) v tefoočem letu, Prljateljstvo In Ijubezsn Beograjski profesor Veljko Ribar je predaval v študent-Bkemu klubu Agronomske fakul-tete v Zemunu 0 temi »prija-teljstvo in ljubezen«. Potrebno je poudaritl, da je to že šesta ponovitev istega predavanja, kl ga je imel omenjeni profosor na vefi beograjskih fakultetah. Povsod se je razvlla zelo Li-vahna diskusija. V zadnjem le-tu se opaža, da so movalni pro» blemi na nekaterih fakultetah v ospredju diskudje na stro-kovnih sestankih. Posebej J« treba omeniti razprave o zako-nu in morali na filozofski fa-kulteti. Beograjskl kolegl !n mestno prevozno podjetje Zaradi preobremenitve prome-ta v glavnem mestu je sklenilo mestno prometno podjetje ome-Jiti veljavnost mesečnih kart in uvesti podobne ukrepe. Pri tem bo bili prizadeti predvsem štu-denti, ki stanujejo v študent-skem naselju v Novem Beogra-du, ki je nad 7 km od najbliž-jih predavalnic v mestu. Vsi žtudenti so zelo ostro reagirali in povsod so burne debate. Raz-prava še ni končana. V novo-letni številki svojega glasila pa so študenti zaželeli direktorju mestnega prevoznega podjetja za novo leto, da bi se vsaj en-krat peljal z avtobusom na zlo-glasni liniji 36! MED ŠTUDENTI PO SVETU Ljubljanski šiudenti kemlje na oblsku v Turčijt Nastanili so nas v starem delu Carigrada. Studentski dom, kjer je bilo pripravljeno stanovanje za moške, je bil zelo bllzu Hagije Sofije. Ta-koj smo imeli priliko že takoj ob prihodu videti to monu-meotalno delo bizantinskih arhitektov. Naša dekleta so stanovala v študentskem do-mu za dekleta, ki e bil od-daljen kakih sto korakov od našega doma. Tu je budno ču-val vratar — kot Cerberes pred Hadesom — da ne zanese noga kakega moškega bitja v ta posvečaii kraj. To je osta-nek stare navade- Ogledali smo si oddelek za kemijo in oddelek za fizikalno kemijo tehniške fakultete, ki so dobili prostore v novozgra-jeni stavbi. Ta je večja od pow slopja naie kemlftae fakultete. Ceprav ?e ni popolnoma do-grajena, dela modočen vstis s svojiml štirimi nadstropji In z veliko zazidano ploskvijo. LabOTatoriji še niso popolnoma urejeni, ker so se pred krat-kim preselili sem. Vendar pa so zelo prostorni in svetlL Zdaj smo bili s študenti ž€ dobri prijatelji. Onl so se ze-lo čudili, da je vsakdo izmed nas znal kak tuj jezik. Tam namreč zelo težko dobiš šju-dente, ki bi znali tuje govo-rice. Od tistih, ki jih dobiš, jih večina zna francoščino ali nemščino; zelo malo pa ti po-maga, če znaš angleščino. Iz pogovora sem opazil, da je nji-hovo strokovno znanje na dobri višini. Tudl o svojlh problemih so nam pravili. Najbolj pereč problem, ki je isti kot pri aas. je nastavitev diplomiranih in-ženirjev. Vsi ti bi hoteli ostatl v Carigradu, medtem ko jih na deželi primanjkuje. Pripovedovali so ml, da imajo dvomesečno prakso v tovarnah. Tukaj so honorirani po uspehu in zanimanju, kl ga pokažejo pri svojem delu, oe pa po šabloni. Zanimalo me je, kako je pri njih s štipendijami. Pojasnili so mi, da so pri njih redkl, ki prejemajo štipendijo. Tisti, ki prejemajo državno štipendijo, so vezani pogodbeaio z državo, kl jih po kcnčanih študijah razporedi v svojih tovarnah. Tudi s profesorji smo se spoznali Veiina profesorjev Je turžke narodnostl; med pro-fesorji na raznih fakultetah pa je tudi nekaj Nemcev. Ogledali smo si več tovarn, n. pr.: tovtrno volne v Bursi, tovarno usnja, tovarao kera* mike in druge. Večina teh to-varn je državnih, manj privat-nih. Pravzaprav je lastnih teh tovarn banka, ki pa je pod kontrolo države. Seveda ie Turčija še pretežno kmetijska država, toda iz dneva v dan rastejo nove tovarne. To je delo Ataturkove revolucije, ki je pripomogla, da se je Turčija dvignila tako hitro iz zaosta-losti. Tovarne, ki smo si jih ogledali, so po večlni nove 1 mcdernimi stroji in napra-vami. Zaščitni ukrepi v tovarnah so veliki, vendar socialnega zavarovanja v našem smislu nimajo. Socialno zavarovanie delavcev je ali v privatnih ro, kah ali pa delavci odvajajo del svojih plač v skupnl fond Zelo smo se čudili, da v tek-stilni tovarni, ki smo sl jo ogledall, dela le ena tretjina žensk. »To je pri nas uspeh. — ln še kakšen uspeh! Pred Ata-tiirkom ni v tovarnah smela delati nobena ženska« so nam prijazno pojasnjevali. Hitro je prišel čas za odhod. Le neradi smo se ločili od štu-dentav-gostiteljev, ki so se na vso moč trudili, da bi mi čim-več videli; videli smo novo Turčijo — delo Atattirka in nove generacije, spoznaii smo tamkajšnje ljudstvo ter našli dobre prijatelje. Z. P. ZDA Tekmovanja v procesnem 70 amerlških pravnih fakultet se bo udeležilo prihodnjega na-cionalnega tekmovanja v pro-cesnem postopku, ki ga vsako leto priredi komite mladlh ju-ristov newyorške advokatske zbornice. Fakulteta, ki bo posla-la k temu tekmovanju najtolj-še moštvo, prejme nagrado 500 dolarjev. Za razsodnike pri tem tekmovanju je določenih 17 naj-boljših odvetnikov. NORVESKA Posojiia za inozsmce Inazemskl študenti, kl študl-rajo v Norveški, bodo mogli od-slej najemati posojila iz štu-dentskega fonda z lstimi pogoji kot norveški študenti. Nov zdrcvstvenf center Nov študentski zdravstveni center za tub€rkulozo tn ostale boleznl bo v januarju 1954 pri-čei poslovatl v Oslu in bo vršil preiskave prl vseh študentih brezplačno. V določenem obse-gu bo možno tudl splošno zdrav-ljenje študentov. URUGVAJ Nov univerzltefni zakon Senat Unlverze v Montevldeu je z večlno glasov lzglasoval nov unlverzitetni zakon. Univerza naj bi po tem zakanu v pirihod-nje imola večjo prostost prl za-sedbi profesorskih stolic, notra-nja uredltev pa naj bi se v ž^n večjl meri demokratizirala s so-delovanjem študentov. Senat Univerze naj bi se v prihodnje sestavljail lz l/s profesorjev, štu-dentov ln blvših študtntov, ki 90 ie v svojih poklicih. EGIPT Sodelovanfe v Kairu Manj kakor doslej je bllo v začetku novega študijskega leta pobud na kalrskl Univerzi, ker j» veliko število na novo vplsa-nlh žtudentov v preteklem letu r^Tpiolnorna onemogočllo ncrma. len pouk ln potreben kontakt med profe&orjl in Studenti. Za HOLANDSKA Pr! Izmenjavl študehtov sHo-landijo je bilo v letu 1953 ude-leženih 18 držav s skupno 3783 študentl v nasprotju z letom 1952, ko je bilo izmenjanih 3493 študentov. Poveč2nje je bilo možno, kear je industrija stavlla štipendije za izmenjavo. i pejsaž študlj potrebne knjlge naj bl se pocenile, naort za uvedbo enotnih oblaiil za vse študente in študentke doslej še ni bil uresniden. FRANCUA Spet demonstracije v Parlzu 2500 pariških Studentov j« de-monstriralo proti premajhnl do-taciji za prosveto v proračunu. Demonstranti &o tm.ell govore In se napotili protl parlamentu. Medpotoma jih je zaustavila policija in je prišlo do spopa-dov, v katerSh je bilo ranjenih 30 študentov, med njiml tudi predsednik študentske zveze LJNEF Jan Mark Mosseron. Stu-deati so se vrnili na prvotno zbirališče, kjer so dall duška svojemu ogorčenju v glasnih govorlh, ker tri četrtlne študen-tov nima prostora v predaval-ntcah In ker morajo tisočl štu. dentov stanovatl ln študiratl v hladnih podstreSnih sobicah. Manjše skuplne študentov, ki 60 ponovno hotele priti do par-lam^nta, so naletele na policij-ske kordone. V teku dineva je bilo aretiranih okoii 120 štu-dentov, ki so bili izpuščeni šele zve6er. CILE Protesti in stavke Proti otežkočenju s &premem-bami študijskega plana in nepo trebnLml stroški, zlasti pri do_ segl doktorskega naslova, so protestirali študentl medicine čilske Univerze s stavko, katerl so se prldružili tudi vsi ostali študenti. Stavka je bila p-reki-njena šele, ko so univerzitetne oblastl pooblastile posebno ko-mlsijo, sestavljeno iz zastopni-kov študentov, da le-ta sestavi obsirno poročilo o njihovi sL tuaciji in predloži pred-loge za izboljšanj«. V državl Cile je trenutno v praksi 8000 zdravnikov, potrebno1 pa bl bilo še dvakratno število, vendar zapustl Univerzo letno le 120 medlclncev. ZA AKADEMSKI HASLOV Prcfesorji in ?tudenti uni-verze v Innsbruaku so izdeliali načrt za nccv Studijski red. Na^rt se zavzema za ponovno vpeljavo akademskega naslova za e tme> ka> ielJ na, čakujemo. OzkosrHo* bi v takem s™>° ,n?r°d.n0St: ^5"™ W primeru imela le slabe posledice. hrez brbtmice-Važno pa je pri tem nekaj dru' Seveda, da bi potoval jugoslo-gega. Privzgojhi je treba mlademu vanski Uudent na nacin in $ sred-človeku samostojnost in sa- stvi, kot je to običajno za hn~ mozavest. Tisti splosni zelji po denta na zahodn: tu se pojatA potovanju je treba dati vsebino, takoj »ponos*, celo več: uza\)e-razbijiti famo, da je inozemstvo nost. ?.a mladega človeka pravljični svet, poznal Sem dve Uudentki it kjer je vse najboljse. Vse, kar Avstralije, ki sta s skromnimi smo do sedaj storili, je to, da sredstvi prepotovali vso Evropo. nismo storili ničesar ali pa smo Krompir jima je bil vsakdanja 2 odvračanjem od potovanj se trikratna pesem. AmerSkemu hu-bolj podzigali fantazijo in poto- Jentu je yu0 poj lastjOi da bi valno mrzlico. Poleg tega smo prosjacil dsnarna sredstva za *o-bdi pnca mnohcnemu potovanju tovanje v Evropo. Dve leti je tuiib hudentov po nasi drzavl f,ranii Lenar, y Parizu pa mu n\ Rezultat vsega tega ra izostal. yu0 poj iast-]0 kl,uy temUi ja je Nezadovoljstvo, mlacnost, manj- Amerikanec, lisiiti ulice in tako mednostni kompleks, pa tudi be- priti do potrebnih denarnib srei-sede o demokraaji so neredko iz- stev^ zvenele s kaj iudnim prizvokom. .,*.,. tr j ^ j l • Bilo bt skramo napacno ome- Kadar imamo pred seboi ome- • . • ' , v- • L . . 11 v ' • . njene pnmere posplositi, ker se njem problem, nam ze a pnon ' • .. . r , , , L »••!•» -l v ne poiavhaio v celem kompleksu. sinejo skozt glavo najbolj nega- T/ j ; ; , L ,. iy t ¦ ....-•L• L. * Vendar gre za uabosti, katervn tivm pojavt, kt so se na potova.' . , * , ,' . «. y . . 1 j-v . te treba trezno pogledati v oa. nm po mozemstvu dogodih, ter , ,. / 6 . ¦• • *. • -l t-<" )¦• >. •! h Pa t*di res, da so te v tujtnt smo pn najboljsi vol',i pntrav r_ r *• j' Ijeni )ib posploiiH, napraviti za- ™0*0, ^ .°[ttne. r/Vn° zaraf pik -in stvar je rešena. *«*¦*" se !lh *» dr^th n™d'. r ' nostih skoraj ne da zapaziti, pn —::— nas pa smo nh obsojali le z ne- Studentska zveza }e predvsem ^^snih, abstraktnih moralnib dolžna. da se med svojimi ilani a-isc' bori proti malomelčanskim za.plan~ Dejstvo )e, da so Ijudje poto~ karskim težnjam in razvadam, kp.- vali in da bodo potovali vedno terim smo mnogokrat 2 nesmisel- bol\, kar )e popolnoma v skhin nlmi gestami dajali sami razmaha. z družbeno in ekonomsko stabUi~ Kahor je vedno in povsod v sre- zacijo. Kaj potern? Ali bimo se discu nase stvarnosti borba za nadalje birokratsko raT.glabl']X'J 0 socialistične odnose, tako je tudi teh stvarehf Ah pa bomo stvar moralno-politična podoba studenta prijeli na pravem kraju in se bo-kot dlametralno nasprotje malo- rili proti negativnim pojavom, ki mesčanske malokrvnosti njerta na- so tual tu nujni spremljevalec, in loga, ki )o je treba ostvarhi na nstvarjali pogoje za izkristalizi-konkretnlh primerib. Socializem }e ranje "studentskega javnega mne-predvsem socializem tudi zato, ker nja tudi v teh problemib? L__________________________________________ STUDIUM GENERALE VREDNO P0Z0RN05TI... - ."a mednarodni konf erenci študentov esperantistov lani po-leti v Ljubljani so delegati go-vorili tudi 0 zaniirivi temi: KAJ SO STORILI V POSAMEZNIH DR2AVAH, DA BI ŠTUDIJ NE BIL PREVEC OZKO STROKO-VEN? Studium generale se ime-nuj^jo posebna predavanja, ki jih organizirajo na nekaterih evropskih univerzah za slušate-lje vseh fakultet in imajo zna-ča} »splošno zanimivih tem«. V večini primerov so te programe sestavili 8 sodelovanjem študen-tov ali z anketo. V Nemčiji in na Nizozemskem so taka preda-vanja dobro obiskana, na Dan-skem in v Belgiji, kjer so učni programi posameznih fakultet še zelo obsežni, pa Iahko manj štu-dentov poseča predavanja »stu-dium generale«. Nekako takle je STUDIUM GENERALE na Nizozemskem: Sistem tega Studija je grajen na principu, da naj se intelek-tualec seznanl na univerzi z vse-tni problemi, ki jih bo srečal v življenju, in ne le s stroko, kl jo študira. Na tej podlagi so predavanja razdeljena v dve skupini: a) tako imenovani »je-drski« program ~In b) predavanja s posameznih fakultet, prireje-na za širšo publiko (splošna). »Jedrski« program obsega n. pr. teme: Razni kulturni pogle-di v 19. stoletju, Ideje o razvo-ju znanosti v 19. stoletju, Filo-zofija o človeku in njegovem mestu, Enakopravnost in neena-kopravnost ljudi s psihološkega stališča, Znanost in družba, Pregled teoretične strukture in praktične vrednosti posarneznih znanosti. Splošni program pa obsega n. pr. sledeča predavanja: Medna-rodni pravni problemi, Splošnl pojavi religij, Antropologija, Diktatura v starem Rimu, Mo- derna angleška llteratura, Nizo-zemska literatura, Rusija po 1. 1850, Zgodovina Indonezije, Glas-ba v letih 1870—1914, Uvod v splošno jezikoslovje, italijanski švedski, danski jezik, Zgodovina italijanske gradbene umetnosti, Kaj je ^ksistenclalizem, Zgodo-vina političnih teorij, Družbene organizacije pri »civiliziranih« narodih, Javno mnenje in pro-paganda, Moderna zgodovina in sociologija Indonezije. Ko smo pred letom dnl vpiso-vali obvezen predmet varjenje, katerega je prof. inž. Dobromil Uran takrat začel na našl fa-kulteti predavati, si nismo predstavljali, da bomo od dveh ur tedensko v času 1 semestra izvedeli toliko o eni najsodob-nejših panog tehnike. Poleg teo-retičnih predavanj, kjer smo spoznali osnove varjenja, je skupina slušateljev obiskovala tečaj za obločno varjenje, ki jih redno organizira Društvo za va-rilno tehniko. Ker so material-ni stroški, za vsakega, ki obi-skuje tečaj, zelo veliki, nam je le po prizadevanju prof. inž. Urana in uvidevnosti Sveta za znanost in kulturo uspelo dobiti potrebno vsoto denarja. Na te-ča}u Je namreS poleg preda-vanj,, ki 30 vsako dopoldne, po-poldne 5-urno praktično delo v delavnici. 21 udeležencev XIII. začetnl-škega tečaja za obločno varje-nje je prišlo skupaj z vseh stra-ni; fantje, ki so hoteli postati poklicni varilci, tehniki in in-ženirji iz proizvodnje ter štu-dentje. Razvrstili smo se v sku-pine po 3 in vsaka skupina je imela svoj varilni agregat ali pa transformat. Varilni mojster nam je vsak dan pokazal novo vajo, ki naj bi jo tisto popoldne naredili. Sprva so bile vaje lah-ke, a postopoma vedno težje In težje. V tako pisani druščini te-fajnikov so seveda nekaterl Še kar dobro znali variti. Student-je pa smo Imeli držalo za elek-trodo prvič v rokah in Je ra- zumljivo, da nismo v začetku imeli kaj velikih uspehov. Za-četniške težave pa smo z nekaj prizadevnosti in pazljivosti vsi premagali. Vodstvo tečaja nam je nudilo vsestransko pomoč, tako da na§i uspehi le malo za-ostajajo za poklicnimi varilci. Teoretična predavanja so bila prilagojena izobrazbi varilcev, tako da so jih razumeli tudi de-lavci. PAKISTAN Načrt za študentski center Stanovanjskl problem študeai> tov v Characiju je še vedno ze-lo pereč, ker razmeroma mlada Univerza še vedno ne more za-četi z gradinjo študentskih do-mov. Studenti, katerih je okoll 15.000, stanujejo v nehiglenlč-nlh razmerah, vellka večina pa je prlsiljena prekinlti študij za. radi prevelikih Izdatkov za pre-življanje. Naroeravajo zgradltl študentski centeT, kjer naj bl bila menza, stanovanjskl pro-stori, knjižnica ltd. Studenti so se ponudill za sodek»vanje prl gradnji. VSU je v svojem pro-računu predvidela prlspevek v znesku 1700 funtov za gradnjo AVSTRIJA Na dunajski visoiki Soli za sve-tovno trgovino so leto« prvič uvedli poseben oddelek za tujski promet. Študij na tem oddelku traja Itiri semescre. AbsoJventi tega kurza bodo v turistično viso-ko razvii Avscriii iraeli zelo ugcr orablja)f vidimo, dia vplivana miselnost človeka, ki se vse bolj reducira zgolj na eavest-no miselni proces. Kot posledica že obstoječe miselnosti a>li pa kot glasnik bodoče je abstraktna umetinost. Kajti ona je najbolj zavestno ustvarjanje in zahteva največjo stopnjo intelekta. Ker se ta za-vestnost v slikarstvu ni mogla več razvijati v smer optičnega sveta, je pričela komponirati abstraktne like na osnovi doži-vetja resničnega sveta. Do kon-ca je torej razbila optično for-mo in z njo uipodabljajočo, lite-rarno vse'bino. Daje nam le ab-stjakten lik in barvo kot edino estetsko vrednoto ('barvo kot muzikalno, lik kot asociativno vrednoto). Vse to zahteva od gledalca mnogo novega razume-vanja (1). Gledalec se mora namreč tohko strpeti pred sliko, da se ne vpraša, kaj to pome-ni, ne sme čakati, da bo njegov »zakaj« dobil odgovor »zato«. Prisluhniti mora harmoniji kom-pozacije likov, prisluhniti ritmu barv. FZStopil bo tako na novo pot, ne bo ob konkretnih pred-stavah, temveč na bogastvu slu-tenj in lastnih asociacij. V tern ga bo moigla abstraktna slika zadovoljiti in obogatiti. Za tako skromnost pa mora imeti tako likovno kulturo, da bo čutil po-trebo po tovrstnem doživljanju. V matematiki sreiujemo ab-straktno računstvo — algebro. Kdo )e prokl njej, kdo zanikuje njen pomen — njeno uporab-nost? Ne nasprotujemo torej »algebri« v slikarstvu, saj bo gotovo tudi ona ffbogatila vsa-koinevno resiničnost (2). Ab-straktnost bogati resnični svet, resničinost daje abstraktni izraz, tako je zapisano v sodobni psi-hologiji. Ce ta odnos velja v miselnem svetu, zakaj bi se to ne smelo upoštevati v slikar-stvu in bi abstraktnoist uporab-ljalo v večji meri kot doslej (3) Kdor bo priznal napredek v družbl, ga bo moral priznati tu-dl v umetnosti, v slikarstvu, pa četudl ne bo uspel razumeti ga s prlmitivnlmi razlagami. Danes moramo vsekakor pozitivno ce-niti dela bratov Subicev, ne moremo ve6 zanikati vrednosti slovenskega impresioaiizma, to-da ni napredno, če bi propagl-rali, naj slikamo kot Grohar. Kajti raz-oj o^ tu dalje je kre-nil svojo pot in kdor je ne vidi, ta se paž ni daleč dokopal v razumevanju novih stremljenj v slikarstvu. Ali — milo reče-no — novega slikarstva ne ra-zume. Taki ljudje zelo radi v svoji stagnaciji (pogosto jih sli-širno: »likovni svet nima izho-da«, je »v zagati« in podobno) mečejo vsa nova prizadevanja v en koš in ga nazivajo »mod-nost«. Ta naziv pa zasluži samo prlzadevanje, ki nima nikakšne-ga vpliva na kasnejšo do'bo, ki je kratkotrajno in ki nima splo-šne ovezave z današnjo ali bo-dočo družbo. Take legitimacije pa abstraktna umetnost nima. Dejstvo je, da se abstraktna umetnost znova in znova poraja v svetu in še nismo doživeli njeneiga zatona. Nasprotno, raz-vija se še vedno v nova prlza-devanja. Nekateri izkoriščajo »čire-čare« otrokove duše, dru-gi pa jo oplajajo s sanjskim svetom (4). Dokler pa je pred njo odprta možnost razvoja, to-liko časa bo živela in se razvi-jala, kajti nihče ji ne more od-vzeti radosti nad odkrivanjem novih slutenj. Danes gre vsepovsod življ«-nje z velikimi koraki dalje. Včeraj neuk človek, ki je skoraj podzavestno živel — jutri že poln vsakovrstnega znanja. Svet naglice v podiranju starega sre-čujemo vsepovsod. Poraja se nova družba, ki je razbila staro. In končno, ko žlovek v sebi razdere stari svet, se usede in pogleda okrog sebe. Z istimi ro-kami, kot ga je podrl, prime vsak kamen stare s-tavbe, ga te-hta in ocenjuje, koliko bi mogel služiti novemu namenu. Koliko je take sličnosti v umetnosti! Ali je abstraktna unaetnost slutnja bodočih dni ali pa je njihova predhodnica, bo poka-zala prihodnost, Morda 'bo ostala njena vrednost v kompoziciji in barvi, morda pa bo dala povod za novo razvijainje podzavest-negs rveta v umetnosti, ki ga bomo gojili z nameiiom, da se družba ne bo enostransko raz-vijala, paž pa dajala soldnost novim pokoleuiem. Zavedati se moramo, da nam tehnika nudi le materialno kulturo, a umet-Nadaljevanje na 6. stranl MISLI O ZATONU SVETA ILKE VAŠTETOVE To, da nekdo slabo pozna no-traoji mehanizem zgodovinske-ga dogajanja, da pa je zbral ves zurtanji zgodovinski material strogo pozitivistično in ga opre-mil in napolnil s primerno ro-mantično zanešenostjo, še zda-leč ni tako napačno, dolgočasno ali neokusno. Zgre&ena, dolgo-časna in neokusna š>a postane stvar, ki je pisana strogo po nekem intelaktuailno skonstru-iranem načrtu, kjer se pozitivi- stičmo zibrani material tndi po-zitivistično podaja in roman-tična zanešenost zamenja svojo svežino za stereotipnost in ša-blono, s katero se prekrijeta ce-nenost čiistev in revnost misli. Malce nerodno, če mora umet-niško resnico v literarnem delu zamenjati zgodovinska resnica, ki aiti ni resnica. Zanimiva je z ozirom na to tale dilemarple-meniti patriarhalmi starosloven-ski svst proti pokvarjenerau nebratskemu sodobnemu svetu. Nasilno je in zato krivično po-veličevati neki družbeni sistem na račun drugega zgolj zato, ker slučajno vidiš v njem afirma-cijo nekega, (kakor se Tebi zdi) večno zdravega principa druž-benega razmerja — enakosti. Ljudje smo se že zdavnaj do-kopali do spoznanja, da v zgo-dovini nimatmo ab«olutne resni-ce. Resnica je samo ena in to je resnica v razvoju. Zato j« črno-be^la karakterizacija pri-mitivne jpraslovemske skupnosti proti germanskemu fevdalizmu nele nesmiselna v najpopolnej-šem pomenu te besede, ampak tudi neokusna v svojem primi-tivizmu, s katerim najde mesto v meditacijah krepostnih juna-kov ali v avtoričinih zaključkih meditacij krepostnih junakov. Zanimivo: novi «v«'. očitno prihaja z moralno pokvarjenost- jo oziroma pohujšanostjo posa-meznikov, ki si žele razkošja. Zato prekleti ti izdajalci brat-skega slovenskega duha!! — — Prisrčni orisi starih Slovenov kot najplemenitejših, naj'borbe-nejših, najkultiviranejših, naj-gostoljubnejših, naj... nas ga-nejo in prijetno f>rivzdignejo. Taljubova mehka, rahlo in než-nobu-pu in nakaonoisti, a kljub temu v lepiati, ki je daleč od naivne lahkotne lapo^te, ki je pri Sa-vinšikiu ne najdemo. Clovek, ki je toiliiko in taiko rad risal slep-ce, pohabljene od vojne in umofeolne z niihovimi blodniimi očmi, se ne zapira pred pro-blematiko življenja. Pripada ge-neraciji, ki je šla sbozi koncen-tracijsika taborišča diruge sve-tovne voj>ne. Stopila sva k veliikemu kaip-tonu, ki pokriva dve dolgi ste-ni v ateljeju: načirt za relief v Crnomlju (tema NOB), ki bo po obdedavd za nas predistavljal novost (paznali so jo že staTi Egipčani). Kl&sanje v kamen direlktno po piredlogj s kairtona, brez odlitka v mavcu, ki pu^ča umeitniku še pri klesaiiju v ka-mem popoLno proistost in umet-nišiko iaivencijo. Ni sLuičaj, da je ravno Savisn-šek s Kutgyj€vim spomeniikom doseg^i tak uspeh. Spomenilk je kot bloik gmote preTaiJurLan ial vlkomipoinirain v soglasju s gkaU no maso Jadov^evega vrha v azadBi. Umetniik je pireživel minogo dini v Julijskih Alpaiu Stutdiral je skalne bloke, pre» lome apne.n.čevih skladiov i-n ri-sal akvarele. Neikaj njegovih nsjtboljžiih stvairi so ravno ^l aikrvareli z gora, študije oibla-kov im svetiloibe, ki spremiaiia gmoto sikale v neprestaino me. njajoče se sanjske sJike. Njego. va plaistiika kri'a v s&bi nekaj strukfturnih značiinosti apnafn-ca, njegovih razčlemib, obldm. La ostriih prelomov. Saviinšeik, rafimiran., » vsemi tehiničniini pridobitvami oprera-ljen kipar XX. stoletja, je svo-je delo navezal tudi na primi-tivtno airhaičtno ustva-rjainost ribnišikih lončaxjev in njihovih gilimastih kanjičikov. Samo po-glejte njegovega plesočega klovna: plesoča vrisana forma, ki poživlja njegove oblike, bi bila ptav tafco lahko narisaoia v delavnici lončarjev, ki so svoje lončene konj-ičlke popisa«li z meain-derskimi ornainenti. »Umetmostni kritiki na D^unaju, ki pozinajo vse4 od um-etmosti Kube do plemenov v centralni Afniki, so zazijajj v preseneče-nju ob raproduikeiji ribnišikega gilinastega kanjička,« pravi uimetaiik in modTe očj se mu posmehljavo zasvetijo. Poslovil setn se. Nisem ga vprašal, ali je za moderno umet-nost ali proti njej. SavinšeJc ustvarja dtela, ki so plod nje-gove ni'OČne uimetniške osebno^ sti, domače zemlje, naslona na bomo tradioijo, koilikor je iroa-mo, doibe, v kateri živi. Senil-ni foritaci pa bodio ob njegiovih zad-njih delih spet lahiko zapeli pesem o plemenitein Straussu in hudobnih zamorcih, ki so s srvojim bugy-wo©gyjem potkvairi^ li damašnio mladino. KUZ Literarno-glasbeni večer } Zveza študentov Ijubljanska Univerze vabi vse študente na literarno glasbeni večer, ki Do v četrtek 21. t. m. ob 19.30 v študentskih prostorih na Miklo-šičevi cesti 5a (v bivših prosto-rih AŠK). Svoja dela (pesmi ixt prozo) bodo brali tovariši: Pe-ter Levec. Ivo Minatti, Janez Menart, Kajetan Kovič, Ciril Ziobec, Lojze Kovačič in AndreJ Hieng, Še enkrat o kulturnih spomenikih 26. decembra sem v »Ljubljan-skem dnevniku« opozoril na ka-tastrofalno stanje bivše cerkve samostana S. Maria in fontis v Kostanjevici grajene v prehod-nem slogu med romantiko in gotiko, na zapuščenost veličast-ne gotske arhitekture v sklopu Pleterske kartuzije in na pozno, čeprav vse hvale vredno kon-servatorsko akcijo Zavoda za varstvo kulturnih spomenikov na gradovih Tosti vrh in Otočec. Spomeniške imenujemo tiste arhitekture iz preteklosti- ki s svojim značilnim funkcionalnim ustrojem strukturo konstrukcije, dekoracijo in obdelavo materia-la reprezentirajo določeno ob-dobje in način življenja nekega socialnega kroga. Zato imamo pri nas, kakor imajo tudi v tu-jini poseben Zavod za zaščito kulturnih spomenikov. Slovensko ozemlje hrani zelo številne kulturne spomenike in med njimi spomeniške arhitek-ture. Ker je bilo naše ozemlje skozi stoletja podvrženo »prepi-hu vplivov«, ker so se tu že od nekdaj križale trgovske poti, ker se tu stikajo različne civi-lizacije je stilna zakladnica na-ših spomeniških arhitektur nad-vse pisana in bogata. Lahko bi govorili na dolgo in na široko o naši »spontani« ljudski arhitekturi, o stilnih elementih v njej, o romaniki pri nas (Vuzenica, Muta, Jare-nina, Trebelno, Stična, Kosta-njevica, Laško, Maribor ...), o naši gotiki (zgodnji v Kostanje-vici in potem v Novem mestu, Celju, Mariboru, Crngrobu, Kra-nju), o »kranjskem prezbiteri-Ju«, o slovenskera baroku, o gradovih vseh tipov in velikosti, o srednjeveških urbanističnih zasnovah naših mest. Ta dolga vrsta spomeniških arhitektur je zaradi svoje zgodovinske ia umetnostne vrednosti dejansk* materialna dobrina in kulturna vrednota našega naroda in jl gre zato vsa skrb in pozornost. V težkih gospodarskih pogo-jih povojne graiditve ni bilo magoče vedno misliti na pro-padajoče zgodovimske objekte. Tako je moraila ostati dejav-nost Zavoda za spom. varstvo nujiio v ožj&m obsegu in ni mogla zajeti vsega, kar je bilo po/trebno intervencije. Poleg te-ga pa sta malomaimost kx pri-mitivnost lok.aln.ih činiteliev ter saroovoLjinoisit posaineznikov zakrivLli več, kot bi se smelo odipustiti. Tako so si kmetje iz odoolice Hmeljmika in dirugih gradov popravljali kozolce ia hiše z dragoceniimi arhit&ktur* nimi detajli 15. in 16. staletja, Dež in sneg z zmrzalia pa so opravilf svoje Ln taiko stojimo danes pred izredino težko, a imperativno nalogo -~* zavarovati to, kaa- je ostalo, konserviraiti vsaj ruševine ia vključii zarpuščene zgodovinsk« vrednote v tok in zahteve no« vega življenja. ' Bizjak Nande nam pripoveduje Tokrat o ženski vrsti AŠK Pred nedavnim se je oglasil v naSem uredniStvu trener žen-eke ekipe ASK tov. Bizjak Nande. Izkoristili smo priložnost ln ga naprosili, naj nam pove nekaj podrobnosti o ekipi, ki jo trenira. Tov. Nande se je rad odzval našemu povabilu in že po dobri url prinesel popisano polo papirja. KDAJ STE USTANOVILI PRI ASK ZENSKO VRSTO? Ze na ustanovnem občnem zboru novoustanovljenega ko-šarkarskega kluba akademikov je bilo govora tudi o ženski eki-pi. Do ustanovitve le-te pa je prišlo šele v maju 1952 na po-budo takratnega podpredsedni-ka AŠK tov. Milana Mravljeta. ZAKAJ NISTE USTANOVILI 2ENSKE EKIPE OBENEM ! Z MOSKO? Prva in glavna zapreka je bl-la ta, da smo bili finančno te-daj zelo šibki in je tudi moška ligaška ekipa težko životarila. Druga zapreka pa je bila ta, da smo morali pričeti popolno-ma znova, kajti vse igralke biv-še Enotnosti, ki naj bi formi-rale žensko ekipo AŠK, so pre-stopile k Zelezničarju. Morali smo najti nove igralke. Glinšek Joža frOVEJ NAM KRATKO ZGO-DOVINO TVOJE EKIPE 2e po enomesečnem treningu smo sodelovali na mladinskem prvenstvu LRS in nepričakova-no osvojili I. mesto. Preijiagali smo tudi prvaka Hrvatske Lo-komotivo iz Zagreba za vstop na državno prvenstvo, na kate-rem pa nismo sodelovali zaradi pomanjkanja finanfinih sredstev. V letošnjem letu smo sode-lovali v slovenski republiški li-gi kot seniorska ekipa in dose-gli II. mesto z istim številom točk kot prvak ljubljanski Ze-lezničar. Poudarjam, da smo ljubljanskega Zelezničarja v zadnji tekmi prvenstva prema-gali z razliko 11 točk, kar kaže, da naša ekipa ne zaostaja za vrsto Zelezničarja, ki je zasedla na državnem prvenstvu v Spli-tu III. mesto. Mislim, da bo na prlhodnjem prvenstvu velika borba med večnima rivaloma AŠK in Zelezničarjem tudi pri ženskih ekipah. Naša ženska vrsta še ni dosegla maksimalne zmogljivosti, kajti sestavljajo jo izključno mlade igralke, ki ima-jo še precej možnosti nadalj-njega razvoja. Sabljači, odbojkarji In strelcl Vsi trdijo, da 90 t mrtvi sezo-ni. Sabljači imajo začetniški tečaj, odbojkarji pa tarnajo, da so brez dvorane. Po »privatni liniji« so našli telovadnico, ki jim je na razpolago celi dve uri na tedon. Strelci upajo, da bodo lahko v feratkem uvedli zimsko vadbo. VAŽNO OBYESTILO Predsedniški svet Počitniške zveze poziva vse tiste, kl žele postati, in tudi tiste, ki žele ostati člani PZ, da se čimprej javijo na Svetu, n&jkasneje pa do 31. Januarja. Uradne ure so vsako sredo in petek od 12. do 13. ure na Univerzi (soba 8 poleg Kvesture). Dne 25. januarja bo ob 19. nri važen sestanek, katerega se morajo udeležiti vsi pred-sedniki in blagajniki na fakul-tetah. Udeležba je strogo ob-vezna. KAKO SI ZADOVOLJEN Z EKIPO? S samo igro sem glede na to, da ekipa obstaja šele eno leto, zadovoljen. Moram reči, da se ekipa na tekmah srčno bori in mnogokrat nadomesti s tem po-manjkljivo tehniko. Nasprotno pa sem zelo nezadovoljen z obi-skom treningov, na katere pri-hajajo le nekatere redno. Upam, da se bo tudi to uredilo, kajti vzrok nediscipline na treningih mi je znan: premajhno število tekem. KAJ STE STORILI ZA POPULARIZACIJO ZENSKE KOŠARKE? Tudi na to smo mislili. Iz-vedli smo veliko akcijo in usta-novili košarkarske krožke na VII. in I. gimnaziji. Te začet-niške treninge obiskuje skupno 60 deklet, iz katerih bomo črpa-li kader za izpopolnitev naše prve ekipe in ustanovili še mla-dinsko vrsto. Na tem mestu bi se zahvalil tudi prof. telovadbe tov. Vovkovi in tov. Dočaku, ki sta nam pri tem nesebično pri-skočila na pomoč. KAJ PA PRVENSTVO UNIVERZE? Mislim, da bi bilo prav, če bi naš klub organiziral prvenstvo Univerze tudi za ženske. Tu bi lahko našli nove talente in jih vključili v našo vrsto. KATERE IGRALKE LAHKO NAJBOLJ POHVALIS? V naši ženski ekipi lahko po-hvalim tov. Glinškovo, ki je najboljša igralka ekipe in je tudi najbolj disciplinirana. Nje-na prizadevnost se kaže tudi v napredku in mislim, da bo že letos kandidirala za državno re-prezentanco. Zelo disciplinirane so tudi Porentova, Prešova, Novljanova, kar se kaže tudi v njih kvaliteti. Zanlmanje za jiu-jitsu Ta sekcija, čeprav se 0 njej ma-lo govori, je ena iztned najmoč-nejših na Univerzi. Vadijo vsak dan in imajo 7 različnih tečajev s 150 udeleženci. Še ta mesec bo klubsko prvenstvo, združeno z izpiti. Srečali se bodo pa tudi _ s študentskim klubom Mladost iz Zagreba. Letos bo mnogo tekmovanj Ni še dolgo, kar se je zaklju-čilo namiznotsniško prvenstvo študentov Jugoslavije v Skoplju, in že so začeli % delotn in ve-likimi pripravami smučarji. Smučarji ljubljanske L iverze se že dalj časa pripravijajo na tekmovanja, seveda vsak zase. Prva tekma, ki jih čaka, bo že 24. januarja. Alpski vozači bodo odšli v Zlcbe, tekači in skakalci pa se bodo pomerili v Sentvidu. To tekmovanje ima veliko prednost pred vsemi prcjšnjimi: blizu Ljubljane bo! To bo omogočilo prirediteljem, da bodo lahko povabili na tek-movanje neomejcno števiio srnu-čarjev, in tako bomo lahko prvič dosegli, da bo smučarsko prvenstvo naše Univerze res množično. Na tem prvenstvu bo izbrana reprezentančna vrsta, ki bo sodelovala na državnem prvenstvu v Zagrebu. Doslej so bila vsa prvenstva v Sloveniji in prav zato se zagrebški štu-dentje trudijo, da njihova pri-reditev ne bo zaostajala za prejšnjlmi. Tekmovanje bo v dneh od 14. do 17. februarja na terenih Slemena. S tem spored naših smučarjev še ni iz-črpan. Sodelovali bodo še na tradlcionalnem troboju med du-najsko, graško in ljubljansko univerzo. Povabljeni so tudi v Nemčijo na tekme v Oberamer-g&u. Odbojkarji In košarkarji bodo organizirali državno prvenstvo v Ljubljani. Za to je dovolj NovoEetni turnir LUŠK Ljubljanski univerzitetni ša-hovski klub je priredil velik novoletni šahovski brzoturnir prvokategornikov. Vse partije so odigrali v enem dnevu in sodi ta turnir med najnapornej-Se turnirje v zadnjem času. V teku 10 ur so morali odigrati reci in piši 44 partij. Prvo mesto na tem turnirju je osvojil Trampuž, ki je vodil od začteka do konca. Nabral je 82 točk. možnosti, saj imamo v LJublja-ni lepo igrišče za košarko in odbojko pod Cekinovim gra-dom. Državno prvenstvo bo sre-di maja, teden prej pa bo prvenstvo ljubljanskih študen-tov. Tako bomo videli v Ljub-ljani odlična odbojkarska in ko-šarkarska moštva, saj vemo, da so med študenti odlični igralci obeb športnih iger, pogostni so celo državni reprezentanti (v Ljubljani Skerbinek in Kristan-čič). Sabljači, ki so komaj začell z resnim delom, bodo že v janu-arju priredili svoje prvenstvo, potegttjejo pa se tudi ca hrred-bo državnega prvenstva. O igralcih namiznega tenisa na naši Univerzi smo doslej kaj malo slišali. Sedaj pa so skle-nili, da bodo uvedli prvenstvo, ki se bo začeto že v tem mesecu in se bo nadaljevalo do maja. Nastopale bodo ekipe nasled-njib fakultet: filozofske, agro-nomsko-gozdarske, pravne, eko-nomije, MVS, rudarsko-meta-lurške, elektro, strojne, kemije, gradbene, arhitekture in geode-zije. O načrtih drugih sekcij bomo poročali v prihodnji številkL Po silvestrovnnfu v P!™™1 Kranjska gora je bila na prvi dan letošnjega leta kot izumrla. V dopoldanskih urah ni bilo nobenega smučarja niti na cesti, kaj šele na Bukovniku. Prvi so prišli po kosilu. Bilo jih je res veselo pogledati; — prava šola modernega smučarvja. Med veselim petjem in z majhnimi očmi so se »smučarji« veselo spuščali po strmih terenih. Kako — to vam najbolje pove naša slika, ki je veren prikaz razpoloženja Studenti in Počitniška zveza Kaj Je s PočitniSko zvezo, ko-liko je popusta in kdaj, zakaj ni popnsta za posameznike — taka ln podobna vprašanja so danes med študenti-ferialci prece] razširjena, da ne ome-nim najrazličnejših drugih prl-pomb. Se dobro, da je raz-širjevalcev teh opomb, teh svo-ji organizaciji tako »predanih« članov le malo in da se bo nji-hovo števllo v kratkem še bolj zmanjšalo. Vsakomur, ki je vsaj malo seznanjen z delova-njem PZ, Je jasno, da so to zadnji ostankl tistih špekulan-tov, ki so mislili, da je PZ po-tovalni urad, ki za članarino nudi vozne olajšave. Na vseh skupščinah družin Počitniške zveze .so bili jasno poudarjeni in začrtani glavnl cilji, smoter in značaj te orga-nizacije. Na vseh skupščinah je bilo tudi dovolj povedanega 0 aktivnosti članstva, o pravicah in dolžnostih in končno tudi o voznih olajšavah. Prav gotovo je res, da direkcija JD2 ni po-kazala dovolj razumevanja za upravičene zahteve Počitniške zveze. Minimalne vozne olajša-ve so skoraj edina negativna postavka v organizaciji. Res pa Je tudi to, da ta okolnost ni-kakor ni predstavljala nepre-mostljive ovire za tistega, ki je trdno sklenil, da bo potoval po naši domovini in se seznanjal 2 njenimi prirodnimi lepotaml, zgodovinskiml ter kulturniml znamenitostmi. Kdor se je vpisal v PZ s tem namenom — in le ta je res pra-vi ferialec, je prav gotovo znal poiskati prave organizacijska oblike, ki so mu ob široki orga-nizirani mreži sprejemališč in prenočišč, ki je v Sloveniji od-lično delovala, gotovo pomaga-le, da je dosegel cilj, ki si ga je zastavil. Dejstvo, da bo per-spektive razvoja Počitniške iveze v bodoči sezoni veliko Slrše (taborjenja, kolonije doma in v inozemstvu, letovanja ob morju), bi utegnil sicer kdo od laži-ftlanov imeti za demagogi-jo, toda gotovo je, da pripomo-re k razjasnitvi položaja in po-stavitvi organizacije na trdne noge. Ni moj namen ideallzirati po-ložaj, v katerem je PZ na Uni-verzi in Visokih šolah. Res je, da preživlja krizo, katere glav-ni povzročitelj je že omenjeno koristolovstvo posameznih čla-nov. Razumljivo je, da bomo prebrodili to krizo le s tem, da bomo ta nezdrav pojav elimini-rali, v naših družinah pa zbrali le take člane, ki so res pravi ferialci in ki vedo, kakšne so njihove dolžnosti do organizaci-je. Nič hudega ne bo pri tem, 5e bo število Članstva padlo. Prvo je kvaliteta in potem šele kvantiteta. Izrabljam priložnost in opo-zarjam vse funkcionarje, naj čimprej rešijo problem 51an-stva, finančne zadeve in podob-no ter gestavijo sezname in po-ročlla predsedniškemu svetu. Le na ta način bomo lahko ure-dili svoje vrste, utrdili organfc-zacijo in tako pripravljeni sto* pili v novo sezono. Komar Oojmir Ustanovljen študentski smučarski klub V decembru prejšnjega leta Je bil na pobudo in v okviru AŠO pri ZŠJ Ijubljanske Uni-verze in Visokih šol ustanov-Ijen Akademski smučarski klub. Ustanovitve kluba ni narekova-la samo potreba, da se sestavi dostojna ekipa, ki bo zastopala našo univerzo na letošnjih meduniverzitetnih tekmovanjih doma in v tujini, ampak pred-sem zanimanje za to lepo in privlačno športno panogo med študenti naše Univerze. Tako si je klub zadal kot najvažnejšo nalogo, organizirati več smu-čarskih tečajev s sodelovanjem Planinskega društva Univerze ter tako omogočiti čimvečjetnu številu študentov izpopolnitev v tej panogi in nekaj prijetnih dni na smučiščih. Tečaji bodo v mesecu febru-»rju na Krvavcu, Starem vrhu ali Mozirski planini pod stro-kovnim vodstvom. 24. januar je bil določen za univerzitetno pr-venstvo, ki bo v Žlebeh prl Medvodah v slalomu, v Sentvi-dti pa se bodo pomerili skakal-ci in tekači. Na tem tekmova-nju bo tudi izbrana reprezen-tanca Univerze, ki se bo udele-illa medfakultetnega prvenstva 13. in 14. februarja v Zagrebu. Pred tem tekmovanjem bo skupni trening reprezentance v Kranjski gori ali na črnem vrhu. Predlagali so tudi organiziranje večje prireditve z mednarodno udeležbo v okviru Planiškega tedna. V tej sezoni se bo naša smučarska reprezentanca udele-žila mednarodnega prvenstva nemških univerz v Oberammer-gauu, ki bo februarja, v aprilu pa bodo sodelovali na tradicio-nalnem troboju med dunajsko, graško in ljubljansko Univerzo. Klub bo primoran pri sestavi reprezentance še vedno upošte-vati študente, ki so tekmovalci drugih klubov v Sloveniji. Ven-dar bo to verjetno v prihod-njem šolskem letu dokončno urcjeno z registracijo našega kluba pri SZS. Ne glede na to bo klub že v tej sezoni posvetil pažnjo nekaterim uspešnejšire mladim tekmovalcem, ki bodc morali v naslednjem letu nado-mestiti nekaj starih asov. Da bo delo kluba res uspeS-no, nam priča prizadevnost od-bora, kateremu načeljoje ioi Hočevar Stefan, Clanl pa so: tov. Suhač, Leitgeb, Obersnu, Varžacha ter znana lekmovalca Hladnik Damjan in inž. Bizjak Ljubo. Delo kluba se bo v pri-hodnjem šolskem letu razširilo tudi na srednje šole, v svoje vrste pa bodo vključill tudi ko-lege, ki bodo zapnščali našo Univerzo. Klub ima svoje prostore y pl-sarni PDU na Miklošičevi e. 5 a in uraduje vsako sredo od 18. do 19. ure. študenfsko prvenstvo v nomlznem tenlsu ZAGREB PRVI LJUBLJANA TRETJA Pred odhodom na prvenstvo nam je tov. Ahačič obljubil, da nam bo dostavil poročilo o tem tekmovanju. Svoje besede ni držal, zato moramo posneti naše poročilo po raznih dru-gih virih. Državno prvenstvo v namiz-nem tenisu je bilo odigrano zadnje dni decembra v Skap-lju. V dvorani Tehnične fakul-tete so se študentje vseh fa-kultet v državi pomerili v borbah za posamično in ekip-no prvenstvo države. Svojo udeležbo so obljubile tudi eki-pe iz Carigrada, Ankare in Aten. 2al te ekipe niso prišle na tekmovanje. Tako je to pr-venstvo izgubilo mednarodni značaj. Nastopila so moštva iz Za-greba, Beograda, Ljubljane, Sarajeva in 2 ekipi iz Skoplja. Prvo mesto na turnirju je zasedla ekipa zagrebških štu-dentov v postavi Uzorinac, Kras, Hudec, Solar in Korbar. Vsekakor je odlični Uzorinac, ki je tudi član državne ekipe, največ pripomogel k odlične-mu uspehu Zagrebčanov. Na drugem mestu je Beograd, ki je nastopil z igi^alci: Mihajlo-vič, Plener, Ostojič, Veselino-vič in Mihajlovič II. Zanimi-vo je, da je moštvo Zagreba gladko premagalo Beograjča-ne kar s 5:0. Ljubljančani so zasedli 3. mesto. Pokazali so lepo igro, saj so moštvu Zagreba nudili največ odpora. Za ekipo Ljub-Ijane so nastopili: Ahačič, Kocjan in Rebolj. Naše mo štvo je doseglo naslednje re-zultate: Ljubljana : Skoplje I. 5:0 Ljubljana : Sarajevo 5:1 Ljubljana : Beograd 3:5 Ljubljana : Zagreb 2:5 Ljubljana : Skoplje II. 5:0 Na 4. mestu je moštvo Sara-jeva v postavi Rkman, Andže-lič I, Andželig II in Seksan, Moštvo prireditel.ia iz Skopljg so sestafvlja!i: Mitrovskl, Ali-ulvl, Boškov, Burko, Borič ir Matejevič. Druga ekipa Skop-lja, ki je tekmovala izven kon-kurence, Je bila sestavljena ij naslednjih igralcev: Vukosav-Ijevift, JovanoviC, Ilijevski ir Stankovi& Se en brzotBrnlr LUSK Je organiziral brzotur- niT moastrsklh kandidatov Slo- venlje, UdeležUi so se ga igral- d ix LJubljane, Maribora, Dom- Lal in Kranja. Prvo mesto je osvo^ll dlaa UJSK tov. Gros« SNEG JE TUDI NEVAREN Pozimi so gore težavnejše in zahrbtnejše. Snežna pota in mraz zahtevajo več vztrajnosti in utrjenosti. Zato naj se nihče ne odpravlja na dolgo turo brez predhodnega treninga. Največja in poglavitna nevarnost je vse-lej in povsod telesna oslabelost; zakaj brž ko človek obnemore, naraste moč in silovitost zuna-njih nevarnosti (vihar, metež, megla, mraz). Opešanec, če je sam ali pa če mu tovariš ne more pomagati, običajno zmrz-ne. V metežu In megli izgubi voljo, da bi nadaljeval pot. Vi-har mu je nevarnejši, ker ga laže vrže v prepad. Torej ne takoj iz šolskih klopi na dolgo pot! Ena najbolj razkričanih ne-varnosti je plaz. Plazov je vefi vrst. Najbolj znana sta suhi pršičasti plaz, ki zdrvi silno hi-tro in ustvarja močan zračni pritisk, in pa težki mokri plaz, kl polzi počasneje, a opravi svo-je razdiralno delo temeljito. 4 do 6 dni po novozapadlem sne- Turnlr elektrotehnikov V soboto 9. januarja so se po-merili v namiznem tenisu slu-šatelji elektrofakultete. Od 18 prijavljenih se je udeležilo tur-nirja 15 igralcev. Tekmovanje je trajalo 5 ur. Odigranih je bi-lo 38 partij 8 85 seti. Igralci so se po žrebu razdeli v dve sku-pini. V eni skupini je tekmo-valo 7 igralcev, v drugi pa 8 igralcev. V prvi skupini je bilo odigra-nih 8 partij na 3 sete in 10 na dva seta, medtem ko so igralci druge skupine odigrali vsa sre-čanja v dveh setih razen enega. Tekmovalci »o se uvrstili po naslednjem vrstnem redu: 1. NavinSek Boris (IV. letnlk), 2. Petrovič Miodrag (I.), 3. Kor-dlč Ivica (abs.), 4. Povh Dušan (L), 5. Fratina Andrej (I.), 6. Rupnik Anton (I.). V drugi skupini pa: 1. Sarifi Srdan (IV.), 2. Todo- rovW Dragan (I.), 3. Uršič Franc :. (II.), 4. Vastič Viljem (L.), 5. Za- gorc Anton (I.), 6. Vrgora (abs.). gu drvijo plazovi čez stene in po gladkih pobočjih, zato ta čas ni primeren za smučanje in planinarjenje. Brž ko začne sne-žiti, je takojšnji povratek s ture brezpogojno nujen. Kogar zaja-me metež, naj sestopa po terenu, ki je plazovom manj izpostav-Ijen, čez plazovita področja pa naj se spušča v ključih (v ser-pentinah od enega roba do dru-gega). V megli in metežu torej ne nadaljujemo pota. Prvič se ne moremo orientirati, drugič pa nevarnost plazu vsak hip raste. Na starem trdem snegu namreč zdrsi novozapadli že v tankih plasteh. Močno sonce neredko odtali kamen v stenl, ki prifrči v mogočnem loku na pot. Na grebenih nikoli ne stopaj-mo na rob! Veter je nasul nad steno celo gredo snega, ki «nr-zne in moli kot snežna streha ali rilec na nasprotno stran gre-bena. Pod majhno obtežitvijo s« udre. 4 Eden izmed starih sovražni-kov planincev j« pozimi mraz. Primerna obleka in hrana sta najvažnejši sredstvi proti nje-mu. Najvažnejši del obleke je obutev. Noge so najbolj izpo-stavljene ozeblinam, stalno ti~ čijo v snegu, zato jlh moramo najbolj zadčititi. Nevarnost oze-bline nastopi takoj, ko prstov ne Cutimo več. Daneg svetujejo ogrevati zmrzle ude z mlačno vodo. Stari način drgnjenja 8 snegom nikakor ni brezuspefen in sneg je bolj pri roki kot mlačna vodal Ekonomisti na Mali Večkrat smo že poizkušaH v centralnem merilu ustanovi-ti in zgraditi smučarski dora, si bi služil ljubljanskim Stx*-dentom. Začeli smo že z grad* njo na Jelovici, toda vse jii padlo v vodo. Kar se ni posre-« čilo našim centralnim orga^ nom, to je uspelo študentskl organizaciji na ekonomski fa-kulteti. Sedaj je dograjen nov dorri na Veliki planinl in ekonomi-sti so izkoristili priložnost tei? vzeli v najem stari dom. 55a dokaj majhno odškodnino (mesečno 1700 din) so dobili ta dom za vse zimske mesece. Dom je popolnoma opremljen in 6aka na goste. Dom bo služil študentom ljubljanske ekonomske iakul-tete za smučarske tečaje. po-leg tega pa bodo poslali tja študente, ki so slabega zdrav-ja in jim bo sveži gorski zrak gatovo koristil. Poleg tega bo dom na raz* polago tudi Študentom dmgih fakultet za Izvedbo smučar-skih tečajev. Vse kaže, da se ga bodo lahko posluževali t^di Studenti drugih ekonomskih fakultet v državi. K izvedbi te zamisll so pri^i pomogla tudl nekatera ljub« ljanska podjetja, ki so prispe-vala nekaj živil in raznega drugega materiala. Ekonomistom moramo dati vse priznanje za njihovo agil- (Nadaljevanje na 6. strani) Pravijo da je grozno NEDELJSKO POPOLDNE, TRIJE SLOVEMSKI ČASOPISI, RADIJSKA REPORTAŽA IN RAZMIŠLJANJA 0 ... Pravijo, da je grozno, če se peljete nagi po britvi z Lune na Zemljo. To le pravijo, res pa je, da so grozne tudi bolj pre-proste stvari. Poizkusite preži-veti sam samcat nedeljskl po-poldan s Slovenskim poročeval-cem, TT in Dnevnikom, dovo-ljeno je tudi, da poslušate *Pla-čali ste — poslušajte!* in vse, kar sledi. Dejali boste, to je vendar nemogočel V silipavrag muhe žre ... To se mi je resnlčno zgodilo ln od tistega dne se ne poCutim več najbolje, treba bo k psi-hiatru. Začelo se je z Mamico mojo, ki ima zlate solze, z »Br-da, brda« in končalo s Kekče-vim slavospevom dobri volji (smiEel za ironijo!). Če niste ti-sto nedeljo poslušali radio-re-portaže o sprehodu po nočni Ljubljanl, ste nekaj zamudili, kar se ne da nadoknaditi. Stvar z reportažo kljub resnim name-nom izpade komično in so sol-ze tudi za moške obvezne. Re-porterja vprašujeta meddrugim nekega prometnega uradnika na nočnem »šihtu«, če res pade kot snop v posteljo, ko pride zjutraj domov, sledi intervju z neko Babiko v čakalnici za ma-tere in otroke, katera Izjavi, da je njen oče rudar (pomislite!), končno zaideta še v Evropo, kjer opazujeta zaljubljence, kl se drže za roke ln pogovarjajo z očmi, ter streseta iz rokava dve »dami, ki nervozno kadita cigareto za cigareto«. Vsekakor ima ta reportaža tudi socialno poanto!? Potem sem pričel čitati TT all kakor se mu pravi po domače T-iskovna T-atvina (sodeč po vsebini!). Dejali so mi, da je to višek novinarskega ustvarjanja po vojni pri nas in da list prav nič ne zaostaja za fenomenal-nim Družinskim tednikom, ki je pred vojno osvajal srca na de-želi in v mestu. Kmalu sem se prepričal, da to res drži. Tiči pa so, tl naši novlnarji: iz majhnega revolverskega lističa se je v kratkem razvil TT v pravo »tribuno«, ki odlično uspeva ob visoki nakladi in na finančno zavarovanih tleh. Vsak začetek je težak, saj ima tudi TT svojo zgodovino in »evo-lucijo« pri prehajanju s treh »PP« na dva »P« in potem kar na »T«! V začetku so ga psovali in vpili, da nl socialističen, da-nes pa: danes pa? časopis je vseblnsko isti, a bog ne daj, da bi ga kdo napadal! Večina vsebine je >preplonka- • ua«, znesena z vseh vetrov, to-da vestno prevedena! Cast, ko-mur čast! Da pa je vsa stvar le videti malo »orlginalna« ?n bolj v »stilu«, natisnejo na prvi stra-ni razgovor s tov. Titom in gre-do miličnika pred pošto vpra-šat ,kaj meni 0 prvem snegu. Vse ostalo pa so uboji, špiona-že, poljubi, kriminal, dvojčki, kuharski in sentimentalni na-sveti, moda In strip ter tu pa tam kaka resna kulturna kaplja in amen. List vzbuja sum, da se hoče približati morda za-grebškemu VESTNIKU U SRI-JEDU ali beograjskim NE-DELJNIM INFORMATIVNIM NOVINAMA, ki sta najboljša lista te vrste v državi. Dobro bi bilo, če bi TT res uspelo pre-sekati ta gordijski vozel, toda postavlja se vprašanje, če bo spoštovanlm slovenskim bralcem to všeč? Navadili so se že na prozorne zgodbe in skromne senzacionalnosti ter ne opazijo, da se časopis pravzaprav nor-čuje iz njih in gre v bistvu le za visoko naklado in kar temu sledi. Tisti popoldan, ko se Je zmra-čilo ln ko mi je zmanjkalo drv, sem že prebral ves TT. Lotil sem se branja Poročevalca in ugotovil, da so v njem zanimivi le mali oglasi in kino-program, vse drugo pa je kot težak zrak. Potem se mi je celo noč sanja-lo, da berem brigadni stenčas in prepričan sem, da dnevni do-godki prispevajo večji del k nočnemu sanjskemu programu! In končno sem moral prebrati še Dnevnik, v katerem so zani-mivi le podatki o nesrečah. Na-ša mlekarica je namreč dejala, da je zato Dnevnik najboljši slovenski časopis! Na žalost BORBE-LJUDSKE PRAVICE nisem imel doma, verjamem, da je to najboljši in edini dobri časopis v slovenskem jeziku, vendar ne spada v razmišljanje 0 slovenskem tisku. Nisem več vedel, kaj naj bi še bral, pa mi soseda prinese MLADINO. V za-meno za TT, seveda! Nemalo sem se začudil, saj dekle nikoli ni hodilo na sestanke in pravi, da je politika sploh ne zanima. Vsa stvar mi je kmalu posta-la jasna. Tudi Mladina je ubra-la tlsto »tetejevsko« pot k zvi-šani nakladi. Tu je neka što-rija 0 COLOMBI, grozote zele-nega pekla in rajrazličnejše RAZNO. Treba je včasih tlskati tudi kaj takega, kar ljudje be-rejo, in to je res: ljudje berejo to, ker ni na razpolago kaj bolišega. Toda človeku se milo stori, ko po nekaj nedeljskih po-poldnevih, prebitlh v samoti, ugotovi, kaj je časopis in kaj je stenčas; primeri so zelo ilu-strativni. »TovariSl, ml kot bodoča so- cialistična inteligenca ne sme-mo v naših vrstah trpeti mlač-nežev, malomeščanov, karieri-stov, brezperspektivnih ele-mentov, deklasirancev in sploh vseh, ki ne sodijo v naše vr-ste. Odločno se moramo boriti proti vsem pojavom, kot so malomeščanstvo, karierizem, brezperspektivnost... Tovari-Ši, Marx je dejal, Lenin je to podčrtal, pa tudi naši vodite-lji često omenjajo ... Družba zahteva od nas zrelih, pre-udarnih in predanih ljudi... S takima bomo mi pometli. Nobemh izgovorov ne bomo trpeli. Naše demokracije ne pojmujmo anarhično ...« »Ta pravega imamo za pred-sednika, obvlada aktivistični slovarček.« »Ce bi prej vedel, ne bi zanj glasoval.« »... Naj bo današnji sesta-nek prelomnica v dosedanjem delu.« »Misliš, da bo predlagal ko-misijo?« »Ne verjamem, sem ga vi-del, ko je bral Djilasa.« »Zakaj pa potem frazarl?« »Se nl na tekočem, sicer pa, kar naj govori, sestanek mo-ra biti.« *... Najti moramo konkret-ne oblike dela, na katerih bo-mo preverjali dejavnost član-stva. Tovariši, teden Tribune je. Agitirali bomo za naročni-ke...« »Ti, boš naročil? Naj te pre-pričam, da bom lahko poročal o uspehu?« »Bom, če boS tudl tl, Jaz bom pa tebe prepričal!« »Velja, ampak slika si!« » ... Začeti moramo z oči-gledno agitacijo. Imamo še do-sti problemov. V pisarni zdru-ženja mora biti dežurni...« »Kaj se bo hudič še spom-nil?« »... Nadalje ne moremo bi-tl brezbrižni do drugih vpra-šanj, vendar naj o tem spre-govori še diskusija.« Tišina. Nihče se ne oglasi. Predsednlk je nervozen, s svinčnikcm se poigrava. »Stavim, da se bo oglasil nekdo od profesionalnih di-skutantov. Meni se zdi, da je to bolezen, saj take kar pri- Z nekega sestanka lahko torej, da ta lirična pasto-ralna komedija idealizira sklad-nl svet devetnajstega stoletja, da pretvarja njegovo humanost in njegovo urejenost v lirično iluzijo o življenju. In ta vsebi-na, ki živi vsaj deloma v vsa-kem izined nas, je storila, da je film dosegel svoj uspeh. Toda Vesna se dogaja v Ljub-ljani in na platnu govore slo-vensko. Naš porevolucionarni svet pa je nabit s problematiko, bodis moralno, bodtsi ideološko, bodisi splošno človeško in splo-šno družbeno, življenje je v to-liki meri intenzivno in postav-lja pred vsakogar akuten pro-blem njegove družbene in člo-veške eksistence, da je ustva-ritev filma, kot je Vesna, iz na-šega duhovnega sveta pravza-prav nemogoča. Vsl naši pro-blemi se morejo izraziti v in-tenzivno prizadetih, malo ob-jektivnih stvaritvah, ki rešujejo neko določeno vprašanje, ne morejo pa se izražati v nekoli-ko odmaknjeni liriki. In zafo je ob Vesni večina gledalcev ob-čutila, da to ni film, ki bi se porodil lz sodobnega življenja, da je film, ki je sicer lep in dober, vendar po vsebini ne more biti naš film. vzdiguje. Potem pa... A, sem ti rekel? Ze moli taco, za če-trt ure smo dobri.« »Tovariši, jaz se v celotl strlnjam z izvajanjl tovariša predsednika, vendar bi hotel nekaj bistvenega podčrtati...« »Dober je, da si zapomni. No ja, saj je vedno enako. Drži se pa, kot bi Manca za zajtrk pospravil... Aha, je že proti koncu, dviga glas, mož se tea-tralno obrača na občinstvo, gestikulira...« «... mi tovariši moramo čimveč doprinesti za zmago socialističnih sil na univerzi.« »Amen.« »Tovariši«, govori predsed-nik, »mislim, da bi se moral še kdo v diskusiji oglasitl. Kaj pa tovarišice, diskutirajte, saj ste enakopravne.« »A, babe je zbodel. Za moje pojme nlso enakopravne, do-kazano je, da imajo nekaj možganov manj kot mi...« »Zadnjift je na partijskl konferenci ena govorila, pisalo je v Poročevalcu. To mora biti neka emancipiranka. Priprav- ljale so se, da ustanove pose-ben babji ferajn, da bi kasne-je organizirano pljuvale na gospode soproge. Sinki menda n.i prevelik simpatizer ženske enakopravnosti, jih bo že za-moril, saj ima hujši jezik kot naš predsednik.« »No, tovariši, ker se nihče ne javl k diskusiji, bi predla-gal sklepe: 1. Borili se bomo proti mi-sticizmu, malomeščanstvu... 2. Vršili bomo očigledno agitacijo za Tribuno. 3. Dežurali bomo, po abe-cednem redu.« »Jasno, po abecedi, ker je gospod predsednik z 2.« »Predlagam, da glasujemo za sklepe z dviganjem rok... Hvala, je kdo proti? Nihče.« »Jaz se vzdržim, sicer pa bova midva izvedla sklep o Tribuni. Kje pa je Vitja? Ga že slišim, poslušaj, kaj vpije.« »Spoštovano članstvo, ta se-stanek, ki je prelomnica, se zalije. Boj proti alkoholizmu, zato uničujmo alkohol! VANJA VODA, H-BOMBA IN KENGURUJKE (Vtisi 1 kratkega bivanja v Avstraliji) Nenavadno je ln morda na boste verjeli, toda kar je res, je res. Bili smo do popka v topli morski vodl, ko smo si drug drugemu zaželeli srečno in ve-selo novo leto. Ne bi vam mo-gel natančneje povedati, na ka-teri širini je to bilo. Vem le toliko, da smo pristall v Sid-neyu in da smo se potem nena-vadno hitro nekam vozili z av-tomobilom. Miza nas je čakala pogrnjena in na novoletni jelki so v prvem mraku prižgali sve- 5e. Cez kako nro so te ugasnile zaradi soparnega zraka in v sle-deči uri se je parafin razlezel. Ko smo se po polnočnem kopa-nju vrnill v hišo, smo na mi-zah našli skromna darila, ki nam jih je tu pustil Dedek 2ar. Bila so skromna darila, ne vred-na oraembe. Bilo mi je omogočeno kot Ju-goslovanskemu uradnemu pred-stavniku na novoletnih slavno-stih v Avstraliji, da si na krat-ko ogledam to deželo. Vso nofi smo drveli preko puščave v ve-likih avtobusih kot čreda moto-riziranih slonov in na lepem nam je v jutranjem svitu zmanj-kalo vode. Vse se je ustavilo, ljudje so pili le žganje. Vendar avto potrebuje vodo in ne žga- Urecfnižtvo naproša študente, kl bi bili pripravljeni odstopiti 13. štev. lanske Tri-bune od 7. oktobra 1953, da jo prinesejo na uredništvo, kjer jo bomo odkupili po 15 din zaradi izpopolnitve našega arhiva. nja. Sli smo jo iskat. Po dve in pol urnem iskanju smo našli napisno desko na križišču: bila je narisana vodna pipa in »sa-mo 3000 milj«! Če svet ne bi bil izumil helikopterjev, ne vem, kako bi se bili izmazali. Obiskali smo tudi domačine, ki so sedaj v stadiju velikega na-rodnega preseljevanja. V sredi-šču tega slavnega kontinenta sedaj namreč na veliko delajo poskuse z raznimi letečiml in neletečiml bombami, z letali brez pilotov, skratka s stvarmi, ki strašno pokajo in imajo pri-merno razdejalno moč. Vse te stvarl presegajo fantazljske zmožnosti preprostih možganov domačinov, ki v tem ne vidijo več bogov strele in ognja, tem-več čisto navaden krlminal. Mednarodna organizacija za be-gunce se še ni pobrigala za te ljudi. V državnem lnštitutu za av-stralsko favno so mi pokazali celo generacijo kengurujev, ki so jih naučili, da ne lulajo več v mamin žep. Ta zadeva je bi-la prej namreč velik problem za avstralsko favno in je dru-štvo prijateljev kengurujk po-krenilo to akcijo. S tem se je moje kratkotrajno bivanje na avstralski celini končalo. Spet Nadaljevamje s 5. strani nost Brez dvoma bo ta dom mnogo pripomogel k razvedri-lu študentov med počitnicami, kar je tudi namen. Dobri smu-čarji bodo lahko našli lepe te-rene za svoje izpopolnjevanje in se tako pripravili tudi na tekmovanja. Prav bi bilo, da bi le-ti pomagali slabšim, ki bi na ta način lahko mnogo pridobili. Na koncu bi lahko pripom-nili le to, da naj se tudi dru-ge fakultete ravnajo po vzgle-du ekonomistov. Ne moremo rečl, di ni možnosti, da bi še ostala združenja zaživela tudi v športnem in družabnem po-gledu. Ta oblika je prav go tovo ena lzmed najboljših. so me po predhodnem stiskanju rok in poljubljanju strpali v le-talo in do Rima se skoraj ni-sem zavedel. Vem, da mi vsega tega ne bo-ste verjeli, in tako je prav. No-čemo, da bi naš list zaostajal za drugimi listi, kajti zlato no-vinarsko pravilo je: brez poto-pisov ne gre — če nihče ne po-tuje, pa si kaj izmislite in na-pišite: Pred nedavnim je naš Abstraktno slikarstvo Nadaljevaorje s 4. strani nost duhovno. Vsekakor pa je preuranjeno na slepo tolči po abstraktni umetnosti, saj s tem izpričujemo lastno kratkovid-nost in zaostalost v likovni kul-turi. Opombe: (1) Pri nas se o tem premalo govorl, ne dogaja se namreč sa-mo to, da povprečni ljudje o tem dames prvič razglabljajo, dogaja se celo to, da si tudi študentje tako umetnostne zgo-dovine kot likovne akademije niso o teh stvareh na jasnem. (2) Poizkus bogatenja resni^-nega sveta na osnovi ugotovitev abstraktne umetiosti erečujemo pri slikarju Riku Debenjaku in moirda je prav to dejstvo tisto, ki mu daje veljavo glede na Ijegovo mojstrsko sposofonost v mednarodinem likovnem svetu. (3) Abstraktne elemente sre-Sujemo v mnogih dobah, celo v ren^sansi, toda doslej niso toli-ko preplavili likovnega izraza kot v abstraktni umetnosti. Mor-da najdemo nekaj sličnega sa-mo v prakulturah, ko je takratni človek težil za tem, da je z ab-stranlktniimi liki krasil svoje uipora^btne predmete. (4) Primer slikarja Staneta Kregarja, saj mu je sanjskl svet blizu, kar je razvidno iz prej-šnje dob<, in s tem da}e svo-jim slikam osebno noto. Politična afirmacija Ko smo že pri pravnikih, ne bo odveS nekoliko besed o za-mišljeni politlčni afirmaciji. »Juristi, prosim vas, zabave v Domu JLA so za nas zelo koristna stvar. Mi se preko podobnih zabav politično afir-mlramol« Čas - Conwayevi Nadaljevanje s 4. sbrani Zivljenje in svet lahko spo-zna samo tisti, ki v tem svetu tudi resnično živi — to se pra-vi tisti, ki se dan za dnem borl s protislovji življenja, jih neprenehoma razrešuje in od-kriva nova. Allan Conway pa je popolnoma pasiven^ že po svoji naravi. Ne zna si prido-biti dekleta, ki ga ljubi, in vdano, čeprav z bolečino v sr-cu gleda, kako mu jo prevza-me njegov lastni, malopridni brat. Cez dvajset let, ko so vsi ostali Conwayevi zdrknili iz svoje bleščeče dežele sanj na realna tla, je Allan že vedno tam, kjer smo ga pustili pred dvajsetimi leti: dober, vse ra-zumevajoč tolažnik, pooseblje-na nemoč in nedejavnost, ki ne gane niti z mezincem, da bi spremenil svoje pusto in praz-no življenje. On sploh ne živi, temveč vegetira, ne da bi ve-del, čemu. Samo nekaj ima: svojo »življenjsko modrost«. Ta pa lahko velja samo za ljudi njegovega temperamenta in njegovega značaja. Ce govorimo o »človeku«, Imamo pri tem v mislih člo-veka, ki živi. Zivljenje samo pa je tisto, ki nas neizprosno sili k nenehni aktivnosti. Če bi ta morala odpovedi in pa-sivnega razumevanja lahko botrovala že našemu davnemu predniku v kameni dobi, bi mi vsi še sedaj živeli po votlinah, odeti v živalske kože, in jedli surovo meso. Na srečo si ta prednik ni uravnaval svoje razvojne poti sam in tako smo zdaj tam, kjer smo — namreč v »atomskem« stoletju. Pa tudi če izpolnimo vse te pogoje, ki nam jih Priestley in Allan postavljata, nismo prav nič na boljšem. Če se še tako potrudimo, da razumemo živ-ljenje in svet in hočemo nato »varno hoditi po njem« (kakof pravi Allan), nam ta svet ne bo pustil, da ga bomo v ka-kem kotu mirno in vdano ra-zumevali, temveč bo vsiljivo prišel za nami in zahteval svo-je. Kajti sveta in življenja na moremo nikoli do kraja razu-rneti. »Razumeti« se pravi raz-rešiti vsa protislovja, protislo-vlj pa je neskončno, vedno znova jih odkrivamo. Kdor bl to zanikal, bi priznal obenem že končni razvoj človeštva. Tu pa se pojavi kopica še nepri-jetnejših vprašanj, ki zahteva-30 odgovora. 3. Režiser Broni Battelino je za obdelavo te drame našel ustrezajoč izraz. Delo je podal z neko mešanico različnih ele-mentov, ki so temu dobro ustrezali. Prisrčnost, toplota, sentimentalnost, lahkotnost, na preveč izrazitosti — vse ta elemente je režija vsebovala, vendar nobenega ne preveč. Režiserju se je posrečilo zliti vse te elemente v neko har-monično celoto, ki so 30 igralci z res dobro igro lepo oživljall. Najbolje so zaigrale Iva Zu-pančičeva kot Hazel, Nika Ju-vanova kot Madge, Slavka Glavinova kot Kay in Alenka Svetelova kot Carol. Manj sta ustrezali Judita Hahnova kot Joan in Vladoša Simčičeva kot gospa Conwayeva. Med moškimi vlogami je daleČ prednjačil Saša Miklavc kot Allan, solidno mu je sekundi-ral tudi Janez Rohaček kot Robin, medtem ko sta bila za razred slabša Miro Veber kot Ernst Beevers in Lavrih kot Gerald Thornton. Vsekakor pa uprizoritev Priestleyeve drame predstavlja nedvomen uspeh Mestnega gledališča in kot ta-ko jo je tudi občinstvo hvalež-no in navdušsno sprejelo. —šls ŠTIPENDIJE Nadaljevamje s 1. strani Dipiomiranim študentom, ki pokaiejo izreden uspeh in spo-sobnost za znanstveno delo, se lahko dodeljujejo štipecdije ea specializacijo in izpopolnjevanje v večjem znesku, kot je pred-videno v žlenu, kl govori 0 vi-šini štipendij. Tabšne štipendije v višini 10.000 din dodeljujejo okrajni in občinski ljudski otl-bori, mestne cbčine s posebni-mi pravScaini kakor tudi gospo-darske in družbene organizacije. Osebe, ki jim je bil zaradi NBO onemogočen pravoeasni zaključek študija, in tiste, ki so zaradi važnih državnih la drnž-benih nalog prekinilc redni štu-dij in sc zopct vračajo, so upra-vičene do štipendij, ki so lah-ko višje. Te štipendije delijo republiški izvršni sveti. Vprašanje štipendij absolven-tov je rešeno tako, da se absol-ventom ne bodo dcdeljevale šti-pendije. Obstaja alternativa, po kateri bi se absolventom dode-Ijevale štipendije samo v času absolventskega staža, ki je do-ločen s fakultetnim pravilnikom. Stipendije se dodeljujejo to-liko časa, kolikor je po predpi-slh o šolanju potrebno za do-končanje študija in opravljanje splošnih lzpitov. Dalj časa se štlpendije dodeljujejo samo ti- stim študentom, kl so saradi dolgotrajne bolezni zamudiii Iz-pite, tako da so izgubili seme-ster. Štipendije se načelno do-deljujejo samo v času predavanj in izpitov, največ 10 mesecev V letu. Revlzija štipendij bo ob kon-cu šolskega leta glede na uspeh pri strokovnem delu in premo-ženjsko stanje. Štipendisti so dolžni izpolnjevati obveznostl, ki so jih prcvzeli s podplsom pogodbe. Co štipendist ne izpol-njuje vseh obveznosti, fci jih ja prevzel, ima podeljevalec pra-vico štipendijo ukiniti. Izgublje-na štipendija se lahko povrne, fce štipendist dokaže, da so ml-niii razlogi, zaradi katerih j« bila šiipendija ustavljena. Osnu-tek splošne uredbe o štipendi-jah bi morala združenja teme-ljlto prediskatirati, predvsem pa pereče probleme ab3olven-tov. Po novi uredbi absolventi nimajo pravice do štipendije. Ponekod je absolventski staš prekratek in nemogoče je pra-vočasno diplomirati. Uredba bi morala določiti po stroki študl-ja določeno dobo, v kateri bi blli absolventi opravičeni pre-jemati štipendije. S takšnim predpisom bi se omogočilo pra-vočasno diplomiranje in obenem kvalitetna priprava za diplomo. O zatonu sveta Nadaljevamje s 4- stiranl geografskega in etnografskega inateriala. Med drugim: mi, po-tomci, smo že tako degenerira-ni, da nekaterih izrazov svojih dedov sploh ne poznamo več (ttimen, kosez, koseg, čatar, tri-rna, badnji večer...) in bi po-trebovali slovar. Minilo je komaj 40 let, kar je izšel Finžgarjev roman Pod svo-bodnim soncem. Kljub ogromni razliki v fabulativni in stilni izdelavi rasteta obe deli iz ro-mantične in močno idealizirane, da ne rečem idilične predstave o dejanju in nehanju naših slavnih prednikov v njihovi pa- NEMCIJA la francoske študente Zupan mesta Frankfurt j« predlagal, naj bi se v Frank-furtu zgiradilo stanovanjsko po slopje za francoske študente kot protiutež stanovanjskl hlši, na-menjenl nemškim Studeintom v pariikl uuiiverzitetni četrtl. S tem naj bi se vzpodbudiill fran. coski študenti za študdj v Nem-čiji. Trenutoo je število nem-ških študeaitov, kl Studlrajo v Franciji, znatno večje kot obratno. OBVESTILO Gorenjska smitlarska podzveza obvešča smužarska druJtva, klube in sekcije na naslednja tekmova-nja v okviru Gorenjskega zimsko-iportnega tedna: Sobota, 16. janaarja ob 10: tek na 15 km, člani; ob 10: velesla-lom za člane s Črnega vrha nad Jesep^nmi; ob 11.30: veleslalom za članice, prav ta.m; ob 13: ve-leslalom za mladinke, prav tam. ZDRAVSTVENA ZAŠČITA S prehodom zdravstvenih ustanov na samostojno finan-siranje se je pojavil nov pro-blem zdravstvene zaščite štu-dentov, ki teh ugodnosti nimajo preko svojih staršev. Takih slušateljev je na ljubljanskih visokih šolah z absolventi vred 35%. Zveza študentov je o tem resno razpravljala na seji CO na naši skupščini ter na zvez-nih in republiških forumih. Razumljlvo je, da ljudska oblast ne bo pustila vnemar zdravja tolikega števila štu-dentov. V naših upravičenih zahtevah smo uspell. Zdrav-stveni fond ZSJ bo sklenil po-godbo z republlšklm zavodom za socialno zavarovanje, pav-šalni tnesek pa bo vplačal Svet za zdravstvo LRS. Za top-lo razumevanje se Svetu za zdravstvo najtopleje zahvalju-jemo. _ triarhalni skupnosti. Pustimo jima to naivno in samovšečno predstavo! Zanimivo je nekaj drugega: Finžgar je človeški in fabulativni element svojega ro-mana podredil iskreoiemu in spontanemu nacionalnemu pa-tosu. To je takrat ležalo v du-hu časa«. Naši očetje so prepe-vali Hej Slovenci in Mila do-movina: sprejeli so delo z na-vdušenostjo ln hvaležnostjo. — Avtorica je pri miselni zasnovi Sveta v zatonu zasledovala ne-kak sličen cilj. S svojim nepre-stanim poveličevanjem patriar-halnega drurbenega reda in njegovega ibistva: enakosti, ena-kostl po delu, stanu in premo-ženju (kaj je Taljub drugega kot upornik zoper neenakost, upornik zoper privatno lastnino, upornik zoper razredno diferen-ciacijo), zbuja prijetneiluzije na dediščino, ki naj jo naša druž-bena stvarnost podeduje (in se ob njej moralno vzgo)i!) po ple-meniti praprednlci — slavnl, či-stj, popolnl patriarhalni slovan-ski skupnosti. Na žalost kljub tej »aktualnostl« nismo nitl na-vduSenl, niti hvaležni. Ali smo postali kritienejii, *li pokvarjenejši? .... —ra v TRIBUNO ANMETjI Draigi kolega. Današnja anketa ni nagradna, kot je to navada v naših časopisih in revijah, temveč je anonimna. Namen te ankete je zbrati čimveč zanimivih podatkov o tem, koliko mi študentje obiskujemo kulturne prireditve in o vsem, kar seveda sodi zraven. Prosimo Vas, da izpolnite anketo čitljivo in oddaste do konca februarja v nabiralnik Tribune (pred uredništvoim) ali pa pošljete po pošti. 1. Postavite številko 1 za tisto vrsto prireditve, ki Jo najraje obiskujete, in potem še številke 2, 3, 4... k prlre-ditvam, kakor jih oblskujete. gledališče ................ šport ...................«, balet ...................... • •.. razstava upod. umet......M film....................-.....« opera ...................,} konceart .................. kinoteka ..............., Prečrtajte tiste prireditve, kamor sploh ne greste. 2, H kino predstavain grem... enkrat tedensko.......... dvakrat tedensko ........ dvakrat mesečno.........; enkrat mesečno (aJi manj) 3. Ali ste že bili v Narodnem muzeju? ................ 4. Katere tri knjige, ki ste jih brali v preteklem letu, so vam bile najbolj všeč (strokovne knjige ne pridejo v poštev!)? 5. Ali vam strokovno delo — študij daje še dovolj časa, da lahko berete in obiskujete kulturne prireditve, kot bi vi želeli? dovoljuje ml................ ovira me................, ne dovoljuje mi................ 8. Kako preživljate sobotne večere oz, nedelje: očlgo-vorite obširneje (ali greste v gledališče, na izlete, na ples, v kino, študirate, ne veste, kaj bi počeli... — anketa je anonimna!) 7. Kaj menite 0 TRIBUNI, kaj vam je všeč In kaj ne? 8. Podatkl: kaj Studirate.............................m spol .......M.._......„..,>......., leto študija......-*........^1 DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA * želi vsem delovnim Ijudem mnogo uspehov pri delu v poslov-nem letu 1954 in se priporoča s svofimi poslovalnicami: (Df*cLe**t;ci ,,ž/ea eesto čt (Parfuttferija ,,*Vacfa", S^Ca^cffeva 3 @arfuntetija p,{feHe€*", ISitcva 53 «•••««»•• ••«••••• •»••••••• •*•••*••! •«•••*••• •«••••••• ••»••••• .•..«..•• •«•••• .«••« ••••«• ••••••••. ••••••••• •••»••••• .••••«.•. ••••**.•• •«..«••«• «•»•..«. M E D V SLOVENI3AOUGOSLAVI3A I Z D E L U i E: firneže. ollnate barve, lake, emajle, ste-klarski kit, umetne smole, nitrolake, špi-ritne lake, trdilo za obutev ŽEUMO VAM SREČHO Mm LETO! Srečno in uspešno novo leto 1954 želi vsem študentom in slovenskemu ljudstvu v Črnomliu .«..•. .•..«. .•«•..•• .«..•..•• .•..«..•• ^M»..». .•..«..•. .«..•..•. .« ,,.#, ,,..#..#, .«.....,. .»..«..«. .«..«..«. .»..•..•• .«.,«H|. .•..*..•. .•..«..«. *•»«. Obilo učnih uspehov v novem letu želi vsem študetitom krškega okraja KRŠKO • >••» ••••••••• ••••••.«• ••»••••• ••«••«•• •••••»•* •«m«m** r-LJUBLJA oskrbuje znanstveno-raziskovalne niedicinske in indu-strijske laboratorije na področju FLRJ s kemikalijami, ste-klovino, porcelanom, aparati ter drugimi laboratorijskimj potrebščinami ŠTUSENTJE IMAJO PRi NAKUPU 10°/o POPUSTA Trg revolucije 15 Telefon 21-550 UVOZNO PODJETJE ••••••.•• .*..•..•• .«..«••••.«. .•..«..•..•..•..«. Vsem odjemalcem in delovnim kolektivom želimo v novem letu 1954 čim več uspehov v izgradnji naše socialistične domovine Naš deiovni kolektiv bo svoie kvalitetne izdelke v bodočem letu skušal še Izboijšatl In nuditi vsem našim odjemalcem doma In v Inozemstvu res prvovrstno blago Vsem cenjenim naročnikom in dobaviteliem se zahvaljvjemo za zaupanje in naklonjenost v letu 1953 in se priporočamo zn naroči-la v tesarsko in mizarsko stroko spadajočih del tudi za leto 1954 Ob tes priSiki voščmc vsemu delovnemu Ifudstvu srečno in uspesno novo Eeto DELOVHI KOLEKTIV PODJETJA -g^^^^_ .=ExH~Ta~rti= TRGOVSKO PODJET3E ¦¦ želi vsem študentom in vssmu delovnemu Ifuifstvu srečno novo leto! •••••• ••>.»..•• ••..»..•« .o»»»»« ••••••••• ••••••••• MLO LJUBLJANA česft[QD§emšfudenfoino5noT:emf€fu1954in jim Jefi v fe&očem fefu mnogo učnifi lupefiot?! • •> ••«•••••• ••M««.*. •••••M*« •«••«•••• >••»•• •*•••••» Delovni kolektiv steklarskega podjetja MLO L3UBLDANA, TITOVA CESTA 14 .•.>•..«..•..•..•. •••••••••«•• Novo mesto ~A čestita vsem študentom, posebno klubu novomeških študentov za novo leto 1954 in jim želi pri štu- diju mnogo uspehov! •••••••#• ••«#«<#•••••••••« »¦««>'¦>« •••••»*• ••••••••• »•«••••• •••' RESTAVRACIJA >, LJUBLJANA, leti vbQm &vojim edjcmaieem brecne in ve&eio novo ieto Drogerija Srečno in uspesno novo leto 1954 želi vsem svoiim poslovnim prijateljem Delovni kolekliv PREDILNICA INTKALNICA PIM M AR I BOR KARTOTEKE — KONTNIKE IN PROTOKOLNE KNJIGE PISMA — Va.se zivlienie in imetie f &m%tt dopvette, in chugc ne,viečer f .stefiCo, avtQ~fiaf>fiQf jatnstvo, ttanhpert zavaruje DIREKCiJA ZA LR SLOVENIJO Vam izdela lepo in po soVdni ceni LJUBUANA —Breg 10-12 Tisk in izdelova celofanskih vreck. POMNHE: Zavarovanje Vas lahko obvaruje škode, ki bi jo morda dolgo občutili in obžalovalil Podružnice v vseh večjih mesfih - zasfopnišlva v vseh veqih krajih! Sima je tul Za zirnski šport si tzpopolnite svoio opremo za smuk drsanie in tudi za druge vrste športa edinole z izdelki podjetja za proizvodtvo športnih potrebščin UUBLJANA, Likozarjeva 10 V novem letu želimo športnikom mnogo uspeha! Vsi našt izdeM so soiidnt m trpežnt Izdeluiemo tudi p o meri