^SSN 0350-5561 9 WU^^U ^^UUI, ca konec todn« Večinoma sončno in spet topleje bo. 54 let Številka 26 četrtek, 5. /u/f/a 2007 1,25 £l/R • 300 s/T lEAlllO Šoštanj bi ustoličil Sašo Milana Krstič • Planine V Šoštanju Jim samozamfi ne manjka. A saj danes moras hid tak. da kaj dofm. Zdaj so ćmi pač drugačni. Sknnmmt? Siran z njo! Cakarfje. da ^anio kaj pade? Uiopija! nisem àaio prepričana, da so mislili resno, so pa izrek/i: sedež bodoče fxykrajifie SA SE nttf bo Šošianj! In /le samo, da so izrekli. S tem predlogom in swjo pomidho hodo seznanili ttidi vlada Kepa Mike Slifvemje. V sosednjem Velenju - zanj pravijo, da Je samo mesio pel kilometrov stran, kar za en New York se razdalja ni - pa so zaetikra! .fe tiho. Predvideva m pa. da se muzajo ... Predlog vladi, da sedež pokrajine »dodeli« Šoštanju. uteinelJuj(^o s lem. da Je bil ta v celotni zgodovini obsKtfa naj/H)menfhnejšc i^ospodarsko in upravfio središče regije, trenutno pa z obema elektroenergetiki ma kompleksoma, TE^-em in Premogovnikom, /jomemhno vpliva na zagotavljanje ener^tske oskrl>e celoine Slovenije. Ob tem ni nepomembno, da se v Šoštanj .Uri rudi poslovni sistejn Gorenje. Ta čas z oklepniki. Oblina Sokianj ima menda že tndi prostore, i^>irebne za sedež pokrajine, in bi lako začetek delovanja pokrajinslie uprQ\-e omogočila z minimalnimi zagonskimi sredstvi. 'Iako pravijo. P(>tem pa (xystajiejo všečni. Menijo namreč, da ustanovitev pokrajine ne stne vplivati na f>ovečanJeJavnih flnanc in imečanje zaposlovanja v Javni 11 pravi, temveč Je potrebno tako denar kol kadre za^tovid s prerazporeditvami znotraj obstoječega obsega javnih Ji-nanc in zaposlovanja, hi delovanju pokrajin ie nujno za%i^oviti decentralizacijo izvajalca nalog pokrajinskih uprav in zagotovili enakomenui zastopanost zaposlovanja strokovnjakov iz vseh občin v posatnezni pokrajini... No. pa je izrečeno. Po i\foziriu tudi v Šoštanju. V Velenju pa so ^e kar prepričatn. da so nekatere stvari same po sebi umevne. Pa so res? Tuđi minuli teden /e M v Saieški ćoiini bogat s prireditvami, ljubitelji kraijice športov so na tradicionalnem atletskem mitingu videli nekaj odmevniti dosežkov, ob Skalskem jezeru so uživali ljubitelji konjev. Več kot 2000 ljudi pa je spremljalo tradicionalni skok iez kožo. Konec tega tedna pa bo pri Velenjskem gradu že 21. tekmovanje v smučarskiii skokih za rudarsko svetilko in 11. za pokal Gorenja. (S, Vovk) 9770350556014 Še pomnite^ gospodje? Praznik HEBa in srečanje dobitnikov spominskega znaka »Golte 91« Lajše, Golte 28. juny • Vojna /a Slíwenijo pred šeslnajslimi leli je bila morchiU res krdlka, pravijoji descldncvna vujna, a je kJjub lemu zahtevala žrive in ležkc odločitve. Ena takih je bil ludi prestop posadke helikopicrja JlA. Jožeta Kalana in Bogrmiiija Šuslarja. 28, junija 1991 na (joluh aad Mo/irjem v lakraino TO, zdajšnjo Slovensko vojsko. Tega dogodka so se /.e sedmič /aporcd spomnili v I.Hjšah pri Š<«ianju in na Cîolieh ler hkrati počastili praznik helikopierske^ja bataljvanja v družbo z omejeno (Odgovornostjo, je Gorenje. Z njim so sc o lem píigovarjali dalj časa. obenem pa krepili sodelovanje s pi>wzanima dru/bama Keniis in Surovina, s katerima načrtujejo v CRICu kljitčno sodelovanje ludi v prihodnje. Ob CÍoretýu imata v l-RJCo 26-odsiotni delež v lasti lemioelckirama Šošiaiij, 23 odstoikov pa Premogovnik Velenje. ■ mkp Pomagajte Rdečim noskom Ljtibljana. Velenje - Sredi junija je Drtisîvo /.a p(mioč trpečim. Rdeči Ui)8ki - klovni zdravniki kdo, ki jih ne po/na?), začelo i/vajali akcijo/hiranja starega denarja, valut, kijih je zamenjal ev-ro: lir. mark. šilingov, tolarjev... lako bankovcov kot kovancev. V ta namen so dali izdelati zbiraDiike. ki so postavljeni v različnih mestih po Sloveniji, tudi v Velenju, kjer je zbiralnik v prostorili poslovne enoie Bank Austrija Creditanstalt tia Šaleški cesti. Rdeči noski bodo veseli, če se jih spt)mrile v tej akciji. ■ mkp Prvi lesarski praznik Nazarje - Občina Nazarje bo v sodelovanju z Savinjsko-salesko razvojno agencijo Mozirje pripravila jutri (v petek) in v soboto v nazarskem domu kulture prvi lesarski praznik - vseslovensko in mednamdno srečanje lesarskih podjetij, strokovnih razvojnih in i/.obražcvalnih institucij, zbornic, ministrstev, občin, Osrednji cilj praznika naj bi bila ponovna uveljavitev lesarske panoge in izraba lesne mase ob upoštevanju tradicije predelave lesa, nujnost poso dobitvc lesnopredelovalne dejavnosti in postavitev njenih prioritet, uvajanje novih znanj in proizvodov. Projekt dehit) softnaiicira IvU v okviru Programa pobude Skupnosti Interreg lil A. Projekt bo razdeljen na dva dela. in siccr strokovni - razvojna konferenca lesarjev, ter kultumozabavni. na katerem bodo prikazali obujanje starih navad in običajev ler lesarskili delavcev. Na stn> kovnem delu pa bodo udele;^enci med drugitn govorili o slovenskem lesnem gospodarstvu z vidika izrabe lesne mase ob upoi^teva-nju trajntwînc rabe lesa. o stanju dejavnosti v Sloveniji in ekonomski plaii uporabe lesne mase, o sedanji ravni razvitosti in prihodnosti lesnega gospodarstva v regiji Saša ter izzivih, uspehih in čereh lesnega podjetja. Ob tej priložnosti tw^do predstavili se lesarski razvojni centcr Nazarje ter 'tehnični lesni center Vojnič (Tehnički drveni centar Vojnić). Nazarje so zaposlitveno ingospt>darsko središče Zgornje Savinjske doline. Gospodarski razvoj seje začd leta 1901 s postavitvijo prve industrijske žage, takrat druge po velikosti v Sloveniji, obseg lesne predelave pa je postopno naraščal z gradnjo novih proizvodnih obratov vse do druge polovice SO. let. Vse do danes je (esna industrija doživela mnoge organizacijske spremembe ne ic v Zgornji Savinjski dolini, ampak tudi v celotni čezmejni regiji. Danes se zaradi neprUagodliivosli podjetij, preživetih proizvodrdh programov, nizke tehnološke zahtevnosti proizvodov in proizvodnih procesov bori za obstoj. Zalo ne preseneča, da so se v občini Nazarje odl<íčili za organizacijo prvega lesarskega praznika. mtp častnikov Velenje in predstavniki 15. helikopterske brigade Slovenske vojske, predsiavniki Poveljstva sil Slovenske vojske, lokalnih skupm^sti občin Velenje, Šoi^tanj in Šmartno ob Paki. dobitniki spominskega znaka Golte 1991 in drugi. Zbrane je v imenu veteranov nagovoril predsednik OZWS Velenje Stane Tepej v imenu 15. HT.B-a pa poveljnik bataljona podpolkovnik Srečko llabjančič. Oba sta se ozrla na pomembjîe dogodke pred 16- leli in poudarila, da se vse premalokrat spomnimo, daje bil tisti čas čas odločnosti, da slovenski narod izbojuje svobodno Slovenijo. V sklop praznovanj pa sodi 28. junij, kije praznik Ilť.B-a, in to od leta 2004 dalje. Po kratkem kulturnem programu. v katerem so sodelovali veterani vojne za Slovenijo, in pozdravu govornikov je del skupine s helikopterjem poletel na Golte nad Mozirjem, Na tamkajšnjem objektu hotela so leta 2001 odkrili spominsksamosvojitveni vojni. Ob spominski plošči sta spregovorila nekdanji načelnik X9. območnega štaba TO Velenje, E'ranc Vovk in pilot helikopterja v enotah HEBa je tudi nekaj žensk Jože Kalan, ki je obnovil spomine na dogajanje ob predaji lieli-kopteija. V /jiak časti jc dodal tudi besedo za pokojnega pilota in poveljnika štaba TO Jožeta Prislana, ki je takrat sodeIbmočjc sanacije premogovniških ugreznin z elektroilhrskim pepelom ter s sadro. »V štirinajstih letih, kar setn bil nazadnje v Šaleški dolini, ste izjemno napredovali na področju okoljskih izboljšav. Takrat je bilo stanje še slabo, sanacijski programi pa so že bili začrtani in so se začenjali uresničevali. Ko gledam vaše rezultate danes, moram vsem akterjem, ki ste sodelovali pri okoljskih projektih, iskreno čestitati,« je bil navdušen pmfe-sor Katz. Pohvalil je urejenost odlagališča komunalnih t^dpadkov. Temeljito Prof. Sidney A. Kat2 čestital vsem, ki so sodelovali pri okoijsklh projektih. je pregledal rezultate čiščenja odpadne vode na Centralni čistilni napravi .Šaleške doline, ki jo je sofinanciral finančni mehanizem lill-lSPA, oziroma od leta 2004 dalje sredstva kohezijskega sklada in proračun Republika SKwenije. Navdušen je bil nad tehnološko naprednostjo in učinkovitostjo lega objekta. Tudi ekološko sanacijo Tenm)elekirame Šoštanj je ocenil kot vrhunski dosežek ter se strinjal, da zastarele bloke velja Čimprej nadomestili z moderno tehnologijo (gradtija VI. bloka). Po osnovni izobrazbi je kemik, zato ne preseneča, da se je precej Časa zadržal v laboratoriju inštitu-ta l.RlGo Velenje in pohvalil njegovo opremljenost, odzivnost ter produktivnost. řV Šaleško dolino bom še z veseljem prišel, saj me vedno znova presenečate s svojim optimizmom in vrhunskimi dosežki na področju okoljskih tehnologij,« je ob slovesu dejal profesor Katz. I Izbiramo lahko le dobavitelja, ne cene \ Zdaj pa na tržnico po elektriko! - Žalec, kraj srečnega ali nesrečnega imena - Rop in Janša na sodišče? - Virant s sobotnim delom zadovoljen^ delavci ne Pù amo dočakali, će^ar si nekoč še zamis/jalî ne bi mo^li. hi česar, rfisnici mi ljubo, mno^i pri im iV tiili ne razutui^o. Da lahko euasHivno izbirajo, od ko^a bodo kufmtili eleklriko aH zemeljski plifh Sa/ refh durle do njih vodijo ie eni vodi! Kako ae lahka po ich žicuh drenju elektrika različnih dnbm iieijev, mi pa si izberemo ravno od liste^a. za. katerega smo se odločili. Kot bi izivruli na tržnici! Ljubše bi Jim bilo. če /«' si lahko Izbirali tudi ceno, ne !e dobavitelja. Kuj hoč^emo, mnosii pač raznih $t\arl pri tm ne razumejo. Ne v giJ.sywJt/anYiv/ ne v fxyliliki^ Naša i)olitika Je kot letošnje vreme - zelo nestanovitna. Eni pričakujejo, da je vsaj za LDS naš Žalec kraj srečnega imena. A) tem. ko so se v te/ stranki in okoli nje dolf^o kresala različna mnenja, so dobili za novo predsednico Kresalow. Ta je prepričljivo premagala bližnjega »sokraiana*f. nekdanjesa predsednika te stranke, ki jo je popeljal v slovenski vrh in dd^o časa obvladoval državo. Potem so .se ijudje in razmere spremenili in zdaj imamo, kar imamo. /jyS bi se rada znova ix)stavila na mt^e. pri tem ji poma^^ajo tudi nekateri ljudje z ua.^a območja • Iz gospodarstva tudi nekdanji direktor laške pivovarne Ume Turn šek. Se Je pa. kot je znano, z na.^im sedanjim premierom resno zapletel nekdanji prvak LDS-sovcev in nekdanji premier Rop, stvar .vť je zaradi >*prisluhovif tako zaostrila, da se bosta mon/a znašla celo na sodišču in tako še powčala lefaiv našega sodstva, ki se še ne more in ne more rešiti sodnih zaostankov. Na sodišču naj bi se srečala zaradi Sove in njenih prisluškomnj. In to takib. ki so dosegli celo mednaro-dne razmere - in bodo prav v času. ko Slomici znova množično deremo na Hrvaško, poslabšali odnose med državama. Pa lahko tako znova pnčukujemo kakšna neprijetna vznemirjania naših turistov na hrvaški obali. Sicer pa je ^lede domnevnega prisluškovanja »Piranskemu zalivu«, kjer naj bi Sova ujela tudi Janšo in Sanaderja, še veliko nejasnosti Pred preiskovalno komisijo Je priča! le Rof). Podbre-gar, fiekda/iji prvi moz Sove, ne, ker Je ime! s sabo odwtnika, Veti-darle sta izjavila, da Sova ni delala nič nezakonitega. Kaj konkretno to (Mmcni, ho Podbre%ar verjetno pi^asnil naslednjič. Ja\no naj bi le bilo, da ni odredil pri.sluškovanja nekdanjemu prvaku naše 0i)0zicije aH sploh kateremu državljanu na.se države niti premieru sosednje države. Je pa zadovoljen minister Vinint. Pravi, da so občani potrdili pravilnost njegove od ločil ve. da državni uradniki delajo tudi oh sobotah. Prvi nuJiski in junijski .'{ob002ÛI33B54 E-naS: press's r^as.si OHIkDvanja In grsf. priprava: Kal d 00. Ttt Té^ snad. NalâA: S.400 ízrackiv Ninaročintti lolDprťl k rdcDpbw m vraânot Po matronu o CCV ^ fias' med prcizvođe inforntatMie^a u^aća^ o kaTeifi se pla&ije ciav«k po 8,5^ zri2an stconjl. Letno iziđe 52 devik SEJE SASA v Šoštanju? Občina Šoštanj upravi pokrajine SAŠA ponuja prostore - Za sredstva za obnovo vile Mayer bodo kandidirali na vseh možnih razpisih -Varnost nič bolj problematična kot drugod Milena Hrsiic - Planine Šoštanj. 2. julya - Čeprav so ^ašlanjski svcliiiki na ponedeljkovi seji - zadnji ])red počilnicami -obravnavali šcsioajsi lock dnevac' ga reda. pa jih je bila večina bolj ali manj fnnnalnosi. I/siapalI sla le dve: (obravnava predloga sklepa vlade Republike Slovenije za <}oky čilev območij pokrajin, njihovih sedežev in unen zaradi /e)je St)š-tanja, da postane sedež pokrajijie Odloki, odloki Soštanjski svetniki so sprejeli Odlok o ustanovil vi skupnega organa občinske uprave Medobčinski inspektorat. Odlok n odvaja* nju in čiščenju komunalne odpadae ter padavinske vnde, v desetdnevno obravnavo pa dali osnutek Odloka o dejavnosti sisiemííkc-^â operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in distribuciji toplote v Občini Šoštanj. ter predstavitev idejnih zasnov projekta obnove vile Mayer in vrta, ki sta jo všečno pripravila in predstavila avioija arhitekta Saša Piano In Gregor Gojevic. SAŠI ponujajo prostore Ob obravnavi predloga sklepa vlade Republike Slovenije /a določitev območij pokrajin, Djihl^ vih sedežev in imen so ioillanjski svetniki menili, da lahko mesto pokrajinski upravi ponudi potrebne prostore. Predlog, ki ga bodo posredovali vladi Republike Slovenije, je prvi predstavi) Drago Koren (NSi). wPrelog, da bi Občina Šoštanj ponudila prostore /a pokrajinsko upravo, izhaja iz tega, da imamo v S svetnikov glede odcepitev enote vrtca iz Vrica Šoštanj in priključitve k tamkajšnji osnovni šoli storili ?.c nekaj korakov. Sesli sí) se na ptv govorih z vodstvom Občine Šoštanj in novo ravnateljiccj zavoda, ki izločitvi ne nasprotujeta, tudi z ravnateljem šmarske osnovne šole so o tem razpravljali že nekajkrat. Določili so okvirni rok za i/^ peljavo postopka. To naj bi bil 1. september prihodnje leto. Toliko komisijo, ki bo bdela nad postopkom. v razpravi je svetnik Bojan Kiadnik menil« da /godba tte bo enostavna in bo do ra7,plcta zahtevala veliko usklajevanja in dogo-vaijanja. Ciledc na to. da sta šola in vrtec največja proračunska porabnika. bi bilo pred začetkom aktivnosti potrebno izdelali analizo. kaj bo občina s tem pridobila oziroma bi bilo potrebno - po besedah svetnika Janka Kopušarja -ovrednotili projekt, določiti cilje, na osnovi argumenlw videli, kaj pomeni to za žolo, sam vrtec, uporabnike. zapdo dobile prostor v vili. bodo tematsko in arhitektummin na njihovo preteklost, ki je vili In mestu pustila svojevrsten pečal. Svetniki so bili îiad predstavitvijo navdušeni. spllemV) pjilicijske postaje. Slednje si želijo že dolgo. zdaj imajo v tnesm le [vîlicijsko pisarno. V prihodnje več povezovanja V Velenju potekal 8. kongres o srnjadi -Sodelovali strokovnjaki 15 evropskih držav in Kanade Vťlenje (25. do 29. jttnua) - Po večdnevnih predavanjih, razpravah in tudi prijetnem druženju so udeleženci sprejeli sklep, da se prisu)pi k sistematičnemu povezovanju (t.i. mreženje v »Roe Deer Network«) vseh zainteresiranih evropskih raziskovalcev iiî upravljavcev s populacijami srnjadi, ob upoštevanju vseh njenih značilnosti (razširi en ost. ekološke, biološke značilnosti, možnost nastanka konfliktnih situacij z ljudmi -m) Namen projekta, katerega koordinacijo in izvedbi) bo prevzel inštitut r.RJCo Velenje, bo omogočiti izmenjavo znanj in izkušenj Dr. Mark A J. Hewison in dr. Boštjan Pokorný • predstavnika znanstvenega oditora kongresa na novinarski konferenci znotraj mreže raziskiivalcev (npr. izmetyave študentov in pr rajda ni. Tako prejšnji direktor kol tudi sedanja ekipa želimo razviti ustanovo v uspešen, pred« vsem rehabilitacijski center /a srčne bolezni. Nismo pa zaziiali podpore za še nekatere druge usmeritev pljučnega oddelka, predvsem loraks centra, tudi za zdravljenje nekaterih rakavih bolniki)v po vzoru Maribora in Golnika oziroma zdravljenje bolezni s kemoterapijo, ki ni iak<^ zelo draga. Ne morem obljubiti da bomo lahko to sedaj i/vcdli v celoti in v zelo kratkem času. Je pa jasno, da za morebiten neuspeh poslej ne bo več kriv pri-marij Poles.« S C im. Plenile, s!e preprivnii liste, kist) va/ii daliptniporof ttV lom primeru ni šlo za prepričanje. Ljudje so videli» da smo se znašli v slepi ulici, in kadar so to zgodije najbolje, da se ekipa ali vsaj del nje zamenja. Večina delavccv v bolnišnici je menila, da so spremembe potrebne. Osrednja razvojna usmeritev bolnišnice bo ostala enaka.« I^ekateri fKenjiijejo. da sle bolj po meri ministrsivtí z-štev kakršnoktili zapiranje ustanc)ve, saj je medrogljska bolnišnica za zdravljenje pljučnih bolezni bolnikov od Koroške do reke Kolpe. Poleg tega 80 najbrž šli v pozabo načrti izpred 3 let. po katerih je predvidena k^il. bi^lnišnica za vojne in izredne razmere. Oe bo v prihodnje to pokrajinska bolnišnica, bo te načrte potrebno urediti.« Torej ni g/n^ora o negoi'aîni bolnišnici? »Ne. nobenega. Dom za starejše občane bodo zgradili na mestu gasilskega doma,« Nova metla, nove spremembe. Bodo med njimi tudi kadivvske? »Upam, da bomo uspeh izpeljati nekatere kadrovske spremembe, vendar ne takšnih, da bi sedanji kadri odšli (kot se je to dogajalo prej), ampak takšne. ki bodo privabile nove k<5 lege, pripravljene pomagati, narediti kaj za ugled bolnišnice. S pri m a rij em Po lesom se normalno pogovarjava, čeprav za vsak pristop nimava enakega mnenja. Kol pravi, bo nadaljevali delo kot kardioUïg. Upam. da si b<3 izbral svoj količek, da bomo gradili skupaj.« Največja akcija, ki jo vodijo bolnlKnica^ Univerzo za twje življenjsko obdobje in .Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje, je nakup i'T aparata. Jo bosle nadaljevali v zacrlani smeri? )»Ne vem, če je to največja akcija. Je pa v tem trenutku najbolj atrakiivna. Pljučna boltiišnica za hitro m učinkovito diagnostiko rabi laslcn CT aparat. Ker še liisem v celoti prevzel poslov, ne vem, katere terjatve so odprte in katere ne. in zato ludi ne morem reči, v kakšni fazi je akcija, /branih naj bi bilo menda manj kot tretjina potrebnega denarja. Najbiv Ije so sc odzvala gospodinjstva, posa- mezniki, nekatera podjetja, niso pa še nastopile velike firme. S priraarijem Po-lesom še nisva uskladila finančne konstrukcije. koliko bo kdo prispeval. Na seji sveta zavoda sem se zavezal, da biv mo to naredili v mesecu dni. Ta trenutek ne bi mogel reči. kdaj je predviden nakup aparata. Ko bo izdelana podrobnejša finajíčna konstrukcija, bo potrebno pripraviti še prostore.« Čeprav sle dejali, da boste pripravili strateški pian nadaljnjega razvoja bolnišnice do konca leta. pa vendarle • v kakšni smeri i^a vidite vi? »Imam občutek, da bi bili ljudje v Šaleški dolini pripravljeni žrtvovati več dela. več denaija zalo. da bi se bolnišnica razvila v regijsko. Ne naenkrat, ampak postopoma, ker pri lem ne gre samo z^ denar. Potrebni bodo tudi kadri. V primerjavi s sedanjo zasedbo jc to precej več ljudi. Vsekakor bi morali najprej urediti nekatere stvari na pljučnem oddelku. Med drugim bi tu morali znova piv vezati zdravnike v dispanzerjih, da bi tako omogočili kakov{)stno pulmologijo ludi /a sosednji bolnišnici. Hkrati pa bi pr> korakili pripravljali tudi ostale stvari, za kalere smo sposobni. Mnenje ljudi bomo pri tem zanesljivo upoštevali. Caka nas veliko usklajevanja in dogo valjanja tako kot na í>slalih podmčjih delovanja pokrajin.« RETICI.t 5 O .. Primarij Janez Poles o tem, kaj ko tlelal sedaj, ko po 27 letih ni več direktor Bolnišnice Topolšica: »Za zdaj listajam v bolnišnici, počel pa bom tisto, za kar sem sc odločil pred več koi leti. Zdravnik btHn. Bolnikov je veliko, kardiologija je moja ljubezen številka ena. Če bo di> de}i)vni pogoji v bolnišnici primerni in prijetni in če bo možno ra/vijali slRiko tudi v pcrspekliv-nem diagnostičnem centru oziroma pokrajinski bolnišnici, bom v Topolšici tudi ostal. Sicer pa bom tam, kjer botn lahko normalno opravljal svoje delo.« Vodilni proizvajalec fermentiranega programa in sirov V celjski mlekarni v letošnjih petih mesecih odkupili več mleka, kot so načrtovali - Poslovanje brez rdečih številk prednost pred drugimi slovenskimi mlekarnami - Zastavljenim ciljem sledijo tudi pri naložbah Tatjana Podgoršek Arja vas, 27. jnnija - Osrednja tema novinarske konference, ki sojo pripravili v celjski mlekarni, je bila predstavitev zahtevne prireditve - 5. rekreacijskega kolesarskega maratona Logarska dolina (mlekarna ga je organizirala minulo soboto, oa njem pa je sodelovalo več kot 400 kolesarjev iz cele Slovenije). Priložnost pa so izkoristili tudi za predstavitev novega izdelka - napitka iz sirotke. Direktor mlekarne Marjan Jakob je povedal, da so napitek pred leti že ponudili potrošnikom, vendar so ga zaradi tehničnih težav morali umakniti iz pr nu v Velenju in na sedežu družbe. DOGODKI A\■ drujcjo o predlogu boUočili pokrajin in v konlcksiu slikanega postane kaj hiiro jasno, Ja vućinn sploh ne ra/mislja o vzrokih in po sicdicah /cnitvc s šaleškimi občinami. Svclnlkom v bislvu ni kaj /ijnicriii, pač v glavnem korakajm pa ostajajo člani rečiskega občinskega sveta enotni v podpori SAÍi. vendar z rahlim pogojem, ki jc po vsebini lahko samo skromna upanje, da bodo usklajeno delovali in sc o tem vprašanju enotno odločali z ostalimi občinami /gornje Savijijske d inline. Zodruga pred sanadjskini programom /gornjesavinjska kmetijska zadruga Moziije je preteklo leto zaključila s štirimi milijoni lolarji dobička, skupni promel se jc v primerjavi z letom prej povečal za dobre štiri odstotke, kar kaže na pozitivno ickočc poslovanje. Manj kot bilanca uspeha jc razveseljiva bilanca stanja, zaradi katere je velenjska revizijska hiša Boniteta predlagala vodstvu Zadruge nič manj k-slojni rečiški občini, se jc i nedeljskimi družabnimi igrami med krajevnimi Ziiselki nadvse uspesn(i iztekla v pričak zil: vodi ga Kan Sovlnsek. V relativno kratkem (jbdobju so z udeležbo na različnih prireditvah opozorili nase in poskrbeli za osnovno dejavnost društva - resiavriranje in obnavljanje starodobnih vozil ter pravilno vrednotenje kultunio-telmične dediščine iz preteklosti. /a predsednika Ivana Sovinska je enako p^v membno tudi poslanstvo mednarodnega druženja, ki med drugim promovira turistično p'v nudbo Zgornje Savinjske doline. Številni slanv dobniki iz različnih krajev Slovenije in tujine Si) se zbrali na Ljubnem ob vSavinji. Cilavni namen je ohranjanje dediščine ter druženje ljubiteljev starih vozil. Po prijavi na startu so se sta- Vif 'rr-'T^jvr-;:. Hajboij zanimiva so bila vozila iz prve polovice prejšnjega stoletja. rejši. a še vedno povsem vitalni avtomobili, moloiji in njihovi vozniki, odpeljali na 64 kilo- metrov dolgo pot po /gornji Savinjski dolini. ■ Edi Mavric • Savinjčan Gasilci uživali v veselem druženju v okviri praznika Občine Gornji Cîrad so v Novi Štilli organizirali tradicionalno občinsko tekmovanje gasilskih društev, Bolj kot rezultati je bilo pomembno sproščeno druženje ljudi, ki v gasilski (»rganiz-aciji sodelujejo zaradi občutka solidarnosti do sočlcfveka, kadar je piv moči potreben. Od najmlajših cicibanov do veteranov častitljive starosti so v tekmovalnem duhu. pod strogim očesom sodnikov, ki jih je zagotovila /gomjesa^njska gasilska zveza. /iivzeto opravili predpisano vajo bolj zaradi preverjanja lasiue sposobnosli kol za dosego najboljšega rezultata. Kljub temu jc po končanem tekmovanju gornjegrajski župan Stanko Ogradi najboljšim podelil pokale, se jim zahvali] za prizadevno služenje v gasilskih vrstah in jih pozval, naj še i^aprcj ohranjajo pristno vez prijateljstva in medsebojnega vzpodbujanja. ■ Edi Mavric - Savinjčan Gasífci so občinsko tekmovanje izkoristili za prijateljsko druženje in utrjevanje medsebojnega sodelovanja. '^HlàS 'm Od do torki * svet it doaoTUi Sreda^ 27. junija Delničarji Mercaiorja se» na skup^iiii polrdili 20<)dsiolno do-kapitalizaciji) družbe: nadzorniki so poir- DetnIćarJI Merkatorja so potrdili dokapitallzacijo družbe, dili predloiř uprave, da sc /.n izplačilo skupťíj nameni 14,8 milijona cvrnv, Dirckior Gcodeiskc uprave jc sporoCil, da bo la s terenskim delom popisa nepremičnin končala do avj^usta in da bodo stroški popisa /a 1,3 milijona evrov višji, ktu so načrtovali, kar ho skupaj /neslo 10.5 milijona cvrov. Med razlogi /a /aosianck so nerc'^na lastniska sîruklura. kompleksna lipologija gradnje in punianjkanje popisovalcev. Jane/ Drnovšek je na obisku v Slt)vcnj Gradcu zavrnil irdllvc, da bi / neudelezbti na proslavi bojkotiral državljane, ki so ga izvolili. Povedal je. daje izrazil interes govoriti lîa proslavi, vendar lo ni bilo sprejelo. Potem ko je iranska vlada napiv vedala, da bo cije in zlorabe položaja. Za nezaupnico, ki sta jo predlagali Hrvaška narodna stranka in Social demokratska stranka, je glasovalo 37 poslancev, medlem ko je vladaj podprlo 7(J poslancev Hrvaške demokratske skupnosti in njenih partneric, vključno z dozdajšnji-mi nasprotniki iz Hrvaškega demokratskega zbora Slavonije in Baranje. Sobota^ 30* junija Na kongresu stranke l.DS je Katarina Kresal z veliko prednostjo glasov premagala Maljaža .Švagana in zjîscdla mesto predsednice stranke. Delegati so lavo-ritinji namenili kar 2X7 glasov, tekmecu Švaganu. ki se je za kandidaturo odločil precej pozjio, pa Sobota LDS Je dobii novo předsedu/co: lepo In pametno Katarino Kresa/. samo 42. Po izvolitvi je Kresalova dejala, da se bo potrudila izpolniti svoje obljube in da ho z delom začela že v ponedeljek. Novoizvi> Ijena predsednica je zaradi visoke zmage izrazila veselje in zavrnila očitke, da naj bi z njeno izvolitvijo kapital prevzel stranko, V Ljubljani se je okoli 400 slovenskih gejev in lezbijk s tradiCHv nalno parado ponosa zavzemalo za pravice in priznanje Istospolno usmerjenih. Prireditev pod geslom »Ponosno naprej« je spremljal tudi bogat kulturni program, ki se je odvijal na cilju pohoda na Prešernovem trgu. V veljavo je stopila uredba o znižanju cen gostovanja pri tujih operaterjih mobilne telefonije v Evropski uniji, imenovana roaming. Nova uredba, ki bo veljala tri lela, predvideva postopno nižanje najvišjih dovoljenih cen mťíbilne telefonije. Cene naj bi se znižale tudi do 70 odstotkov, v Sloveniji za štirikrat. Giper pa je zajel hud požar, v katerem je bilo uničenih več pcv čitniških hiš, evakuirali pa so dve vasi. Gasilcem so pri gašenju pomagali tudi britanski helikopterji iz britanske vojaške baze na otoku, ciprske oblasti pa so na pomoč pozvale še Italijo in Izrael, ki naj bi pomagala z gasilskimi letali. Nedelja^ 1« julija v Bohinju so se na že 51. Srečanju v moji deželi zbrali slovenski izseljenci, ki so zaradi različnih razlogov Ziipusiili domovúio. Predsednik koordinacijskega od-bora /ii proslave Aleksander /oni je Drnovšku poslal vabilo, da bi bil govornik na pn>slavi v Brkinih, /orn je predsednika države prosil, da mu /aradi nadaljnjih priprav odgovor, ali bo sprejel govorništvo, sporoči do 10.7., saj bodo morali ob morebitni zavrnitvi poiskali drugega gt>vornika. Uradno se je končalo za-k o n s k o določeno obdobje dvojnega označevanja cen, ki je bilo pri nas s 16 meseci najdaljše v e v ro o b-m o č j u . Ćeprav so na ministrstvu /a gospodarstvo dejali, daje /akon dosegel svoj namen in njegovega izvajanja ne nameravajo podaljšali, seje veliko irgovcev odločilo za nadaljevanje dvojnega o/načcvanja. Portugalska je i/ r<îk Nemčije za pol leta prevzela predsedovanje llv ropski tiniji. ki ga bo nai(î konec leta predala Sloveniji. Portugalski premier Jose Socrates, ki je krmilo unije prevzel iz rok nemške kanclerke Angele Mer-kel, je piirtugalski pn)gram strnil v štiri besede: nova pogodba. Afrika. Brazilija in Lizbonska strate- Ponedeljek, 2. julija Iz celiske boltiišnice so sporočili, da so med strokovnim internim nadzorom ugotovili, da dežurna zdravnica pokojnega B(»jana Kaj-tiie ni pregledala. Strokovna direktorica celjske bolnišnice Frančiška Škrábl Močnik je povedala, da je zdravnica svojcem pojasnila, da so ga oživljali, a žal neuspešno. Po tijenib besedah Kajtna ni vstopil v ambulanto dežurne zdravnicc. ki je edina oseba za ugotavljanje urgentnosii statva bolnika. Afriški voditelji so na vrhu 53-članske Afriške unije razpravljali o prihodnosti celine, med drugiin tudi o oblikovanju vseafriške vlade. Za skupno vlado seje najbolj potegoval libi-iski voditelj Moa- Predsedovanje EU Je prevzela Portugalska -naslednja v vrsti Je Slovenija. merGadall, ostali predsedniki pa niso delili njegovega navdušenja, ludi /aradi bojazni, da bo /aradi tega v ozadju ostalo reševanje kriz v Zimbabveju. Somaliji in Darfurju. žabjcr perspektiva Britanci se (spet) bojijo napadov^ v Veliki Britaniji so zaradi nevarnosti morebitnih terorističnih napadov še vedno veljali močno po{>streni varnostni uicrepi. Po siy botnem napadu na letališče v (îlasgowu so na Otoku razglasili peto. najvišjo stopnjo pripravljenosti, ki Še vedno velja. Britanci pa se bojijo mtirebiinih novih napadov. Ameriški predsednik (îeorge Bush je na svojem posestvu v Mainu na prijaieljskem obisku g{)siil ruskega kolega Vladiniirja Putina. Torek, 3. julija Oglasili so se svojci Bojana Kaj-tne, ki so dejali, da se izsledki spletnega strokovnega nadzora v celjski btjhiišnici ne týemajo z navedbami prič. Brat pokojnega je izjave dežurne ekipe v noči, koje umrl njeg*misliri daja-jočUh komeniarjev (popidishvnih in manj poptiUsiičnih) na Bm-hevo dejanje. Spomenik stoji v bližini Kapitohke^a ^riću v Wasim^ionn in je deh ameriškega kiparja Tliomaaa Aiarslm. >*Bopri;o demokracije" so leta I9S9 nosili kitajski ufx)rniki na trgi/ Jlananmen v Pekin^i. preden so jih /mlrehle oblasii, Umennk za skulpturo ni zelei plačila, sqlje omenjene grozote videl /w lelei'iziji in v časopisih in se ni hotel okori.uiti s človeškim trpljetijem. V umetnosti vidi orodje za preoblikovanje osebnosti in druibe, v spomeniku Demokraciji pa lep prinfer umetnosti te vrste. Na lem nm-tu ga kritizira Mark Vallen. prav tako un/elnik in avtor bloga o druzi)eno kritični umetnosti. Pravi, da njegovo dejanje ni povezano z dobrodelnostjo in ni odse\' njegove empatič/tostl, 'leniu i)ra-vi preprosto desničarska propaganda, .':aj je Marsh znani podpornik Busheve politike. Med brskanjem po sloven.'ikih imerrictnih forumih sem naletela m marsikal zanimivega. V večini se ljudje pritožujejo nad postavitvijo spomenika. Nekdo se sprašuje, kdal bodo sv(^ spomenik dobile žrtve kapitalizma. Kar je kar dobra ofjozka, ce )'emo, koliko ljudi (tudi otrok) v državah tretjega sveta in drug/e dela v obupnih pogojih za praktično nič denarja. Made /n Bangladesh, muile in China, made in Romania ... Ne brigu nas. od kod je. samo da je, Dntid komentar je bil na temo korejskih in vietnamske vojne. Simnnimo se vojne v Afganistanu, pa Iraku ter ameriških vmešavanj v Juáni Ameriki. Ne le Bush mlajši, tudi njesov oče in večinoma vsi predsedniki ZDA so se imeli za i}oklicane reševati probleme v drugih državah. Na drugi .strani Zemlje ponavadi^ Vse ljudi pa so rešesuh pred komunizmom. To Je (bilj glavni motiv. Očistili swt te nadloge. Vmes so obračunavali še : domačimi privrženci marksiznta, socialisti ah čimerkoli »nedemokratičnima Tudi v Ameriki je ogromno ljudi izginilo zaradi politiáiega i>repričanja. izgleda, da je to jasno .'iamo Casim ter nekaterim južnoameriškim. azijskim in arabskim državam: vsi drugi s(m)o lepo tiho. Najbrž je lažje tako. .S stwmenikom milo rečeno ni.'io najbolj zadovoljni niti Kitajci niti Rusi. Kar je logično in razumljivo. Poleg tega je hladnu vojna mimo in s takimi potezami se pogrevajo stare zamere. ZDA trenutno z Rusijo niso v najboljših odnosih zamdi postavitve protiraketnega ščita, s Kitajci fHi so vedno tako tako. Bedasto In bilo misliti, da se bodo po tem dogfHÍku imeli bolj radi, Približno tako bedasto kot govoriti, da slovenska odpoved ohiska v Rusiji ne bo vplivala na nuše ot/nose s to državo, ki Jo imamo za manj vredno in manj pomeml)no. Všeč mije bil članek v sobotnem Objektivu z naslovom »Pa kaj se gremo s temi Rusi?< Antiša Korljan ugotavlja, da si kot majhna država podcenjevanja Rusije ne moremo privoščiti, saj je že nekaj časa na poti. da spet postane .rvetovna velesila. Tako gospodarsko kot ix>UtiĆno. In da nam ni najbolj jasno, kako 7iaj se obnašanu) do nje. Strinjam se ludi s tem, da slovenska vlada nc^hrž ne hi odpovedala konference v ZDA. Ker mi v bistvu f držimo z njimi*(. Jn po mojem ne bo dolgo, ko bo na mestu velenjskega Tita stala takšna aH drugačna »Boginja demokracije*. □ GOZDARSKI VnU inehonsko c\\ ^IbIjto tildrovli&io upnr^ionle o(i35kNdodOíd<(od3,Sldo8t) □ HlíNtAVUÍNKEniMIRj pogon vth eiBkrroniotorifl oti tnAJrojo od 6 tdo 201 MOŽEN ujinanmiKOv □ OSTAUOOZDUSKAOPRillU brdonsb gredi, doljlrski ufmnTfdo, iS&ie vrvi.. È a Vos trpoMC KZ iakiktt dolino UNIFOREST d,o.o., Oobnla vds I4o, 3301 Pstrovb, Tel.: 03/713 1410. lnÎoâuni(i>rBst.si PRAZNIK RUDARJEV SedeminštiridesetK skočili čez icožo Na svečani, atraktivni in zabavni prireditvi je v soboto na mestnem stadionu ob 3, juliju, prazniku rudarjev, v rudarski stan skočilo 66 novincev - Častni skok opravil dr. Milan Medved - Generalni direktor HSE dr. Jože Zagožen »obljubil« vsaj še štirideset let rudarjenja Milena Hrstič • Planine foto: Stane Vovk Velenja. 30. junija - Osrednji dogodek praznovanja 3. julija, dneva rudarjev, je skok Cc/. kožo. po katercni v Velenju po siarcin običaju v rudarski sian sprejmejo novince, I.cioi^nji je bi) 47, po vrsti, čez kožo je skočilo (>(> mladih. Častili skok pa je opravil dr. Milaii Medved, predsednik NS Premogovnika Velenje, ki je pelnajsl lel sam vodil ceremonial in v rudarski slan »sprejel« več kol 1.000 /Jinva doka/ali. da Áivíjo / rudarji in 1 julijem. Zaielo se je leta 1961 Slovenski rudaiji praznujejo v spomin na petdnevno gladovno stavko, ki so jo izvedli julija 1934 zasavski rudarji- V Velenju skok če/ kožo gojijo od leia 1961. koje v tedanji industrijski rudarski soli končala ši)lanje prva generacija učcncev. Doslej je čez kožo skočilo 3.145 novincev, samo letos 23 rudaijev, 6 rudarskih teb- Dr. Milana Medveda (na sredini) /e skrbelo, kak bo doskok. Ni še dolgo, ko je imel koleno v "remontu." Vaje, koje doma ^akal s stota, so pripomogle, da fe šlo kot po massif. Dr. Jože Zagožen dr. Evgenu Dervaricu: "HSEie z vamil novincev. Ne glede na lo pa je v sobiUo, Lako kol drugi novinci, moral ubogati vodjo parade in ceremoniala Marjana Lampreta. Za boira pa so mu določili tehničnega direUoija Premogovnika Velenje rnag. Marjana Kolenca. da mu bo. će bo treba, sveluval pri delu in življenjskih sliskah. S iribun jc dogajanje opazovala injií»2íca, v kaleri je bilo med drugim celotno p<îSlovodslvo IISII (prišel JC tudi Damjan Kolelnik). nekateri poslanci državnega zbora. predstavniki ministrstev, župani. častni skakači, predstavniki fakultete, poslovni partnerji... Predvsem pa množica prebivalcev Šaleške doline, ki so lelos tiikov, 12 inženiriev rudarstva in geoiehnologije ter 1$ dijakov elekiro-strojne smeri ki so v leni solskem letu končali izobraževanje na Šolskem centru Velenje. Slavnostna sobota se je začela že zgodaj zjutraj z budnicami, atraktivna prireditev pa seje pričela ob 17.30 na Titovem irgu v središču Velenja, od koder je parada uniformiranih rudarjev, zaposlenih in upokojencev ter novincev ob zvokih Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje krenila na dober kilometer dolgo pot proti osrednjemu pri/ori^ču skoka čez kožo, mestnemu stadionu. Stan rudarski, bodi nam pozdrovljen Slavnostni govornik je bil dr. Jože Zagožen, generalni direktor liSV.: »Holding stoji čvrsto z vami in bo storil vse, da rudarjenje v Šaleški dolini irajalo vsaj še stirideset let. Tako usmeritev podpira tudi vlada Republike Slovenije. kije blok 6 uvrslila v prednostni n ac i (m a I n i progra m S love n ij e.« je med drugim poudaril. Direktor Premogovnika Velenje dr. Evgen Dervaric niu je ob tej priložnosti podaril /ialnik sv. Barbare, zaščit-nice rudarjev, Potrem pa se je oglasil tisti znameniti Stan rudarski. ob katerem je množica sp skill stiskah. Ko so vsi novinci opravili skok. so dali svečano za-obljub(i, da bodo pošteno oprav- ljali svoj poklic in spoštovali tradicijo stanu. Mlajši generaciji šolajočih rudarjev so predali še ključ in svetilko in Že seje zaslišalo: Naj Živi nam večno, naš rudarski Srečno! Potem so se odpravili na tribmie, kjer sojini dobrodošlico s krepkim stiskom roke zaželeli starejši rudarji in jim s tem dali ptur-ditev. da jih sprejmejo medse. Potem je bilo veselo še p<'>zno v noč. Piko na i praznovanju je dal rudarski piknik z brezplačno pogostitvijo za vse. ki so ptlšli. To pa je bila tudi priložnost veselo druženje, ki so ga mnogi, zlasti sta-i^jši, izrabili za obujanje spomin novem pa naj bi jih bilo toliko, kol bo regij, /a zdaj sta v Sloveniji le dva In nai MÎC je vzorčni primer za ostale. Na ministrstvu /A šolstvo glasno govorijo o tem, da naj bi bil ostal na dr/avni ravni.e^ je dejal Kotnik in nadaljeval: «Jepa res, da smo MIC v Velenju zgradili s partnerskim si> delovanjem souslanoviielja SCV - Premo- ivan Kotnik: >'Niti slučajno no raz-mišliamOf irřtí ne moremo razmié" I jati o privaUzaciji MiC-a ne ^feife na fo, da s spremembo Šofske za* konodaje obstajajo možnosti za javno in zasebno partnerstvo v izobraževanja,- govnika Velenje, tukajšnje lokalne skupnosti. delniške družbe Cîorenje Velenje in že koga. Ti so prispevali polovico odločilnega denarja zato, da je preostalo polovico /a nalo/bo primaknili) ministrsivcj za solsivo in Spon. Slednje je ta denar tako oplemenitilo, kol ga ne bi moglo nil i na Uv lu. V tem trenutku je ministrstvo ne glede na visijio vlaganj soustanovitelja in Mestne občine Velenje ludi edini lastnik SCV. Ker je lako in ker želimo zagotoviti pari-neijem v projektu koriščenje uslug MIC-a glede na njihova vlaganja, si bomo prizadevali to predvideti pri dopolnitvi ustanovitvenih aktov. Nenazadnje želimo lako zavarovali ludi blizu 250 tisoč evrov sredstev, ki jih je Šolski center vložil v opremo. Če bi se res kdaj zgodila přival i/a cija. bi namreč stavbe ic/ko odpeljali, opremo pa lažje.» Kolje se pojasnil Ivan Kotnik, so MIC načrtovali zalo, da bodo lahko poteg kakovostnega praktičnega izobraževanja, povezovanja splošnih, strokovnih in praktičnih znanj udeleženci izobraževanja pridobili čim več uporabnih znanj in da biv do ie bolj organizirano tržili izobraževalne sloritve, ki jih doslej niso mogli, ludi na tujih ii?ih- Predvsem v republikah bivše Jugoslavije. Za dt^sego lega cilja in zaradi plačevanja stroškov bo potrebno socialno partnerstvo. Namreč za potrebe dijakov in študentov koristijo usluge MlC-a od X. do približjio 16. ure, preostali del dneva pa so prostori ter draga oprema povsem neizkoriščeni. Oe te vrzeli ne bodo zapt>lnili s Tunkcionalnim izobraževanjem, predvsem iz regijskega okolja, bodo stroški laki. da bodo imeli težave na SCV in na minisirstvu. »Zavedamo se roka trajanja« Na vprašanje, ali bi bilo lahko dejstvo, da mu poteče mandat direktorja SCV I. oktobra, razlog /a govorice o njegovih prizadevanjih za privatizacijo MK'-a, je Kotnik odgovoril: »Tega ne morem ptzvezali s tem. Sam in tudi ravnatelji šol centra, ki jim prav tako kmalu za mano poteče mandat, se zavedamo, da smo javni uslužbenci s pomembnim poslanstvom in da imamo 'rok trajanja'.v Se bo prijavit na razpis za direktorja SCV, za kar je menda kar uekaj kandidatov? Bo. Podpirajo ga pristojno ministrstvo, sousl ano vite Ij ŠCV, lokalna skupnost. Dogovorili naj bi se. da bodo naslednji mandat uresničevali poslanstvo ter začrtano strategijo centra v podobni sestavi, ki vodi usiantîvo in njene šole danes. Nenazadnje tudi zato. ker čaka na uresničitev še kar nekaj /j: dogovorjenih stvari. Dober obet za nadaljnji razvoj gospodarstva Državni zbor potrdil ustanovitev Fakultete za energetiko s sedežem v Krškem in dislocirano enoto v Velenju - Vpis prve generacije študentov v akademskem letu 2008/2009 Tatjana Podgoršek S sprejetjem Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru je državni zbor dal zeleno luč za ustanovitev Fakultcic za energetiko s sedežem v Krškem in dislocirano enoio v Velenju. Na novinarski konferenci v prostorih laktiltete v Krškem, minuli petek, so rektor mariborske univerze pn)f. dr. Ivan Rozman. predsednik delovne skupine za pripravo programa fakultete prof. dr. Dali Dzon-laglc ter župana Občine Krško Franc Bogovic ter Mestne občine Velenje Srečko Meh izrazih zadovoljstvo ob tem dogodku, saj so ocenlh (lako kot gospodarstveniki, ki vseskozi podpirajo študijski pri)gram ). da podpis pogodbe pomeni dober obet za nadaljnji razvoj gosp se odločili skupaj z ustanovile-Ijem. to je MestiKî občino Velenje. S povečano dostopnostjo, izboljšano ponu-dbo ter sirt^kbitev za občane in tibčanke mesta Velenja. Skrbno smo pretehtali vse možne lokacije in prve reakcije, prvi pogcmv ri z občani nam potijujejo, da je bila odločitev za Cankarjevo prava,« pravi direktorica I.ekame Velenje Sabina Grm. mag. farm. V tej le kam i bosta zaposleni dve magistri farmacije in dva farmacevtska tehnika. Zadovoljen je bil tudi župan Mestne občine Velenje, Srečko Meh. »Kot ustammielji se ne mešamo v to, kako delajo zjioiraj zavoda, pogosto pa Nasmejani: predsednica zbornice mag, Andreja Čufarf župan Srečko Meh, direktorica Leiiarne Velenje Sabina Grm, mag. farm. Varovanci VOC Ježek z direktorico Oarjo Lesnjak so se za donacijo zahvalili s pesmi/o. DOBRODOŠLI LEKňRNft CANKARJEUA Nova mestna lekarna je preprosto lepa. pravim, da delajo dobro, da delajo pa-melno. Taka njiliova vlaganj.a kol je to. pa pomenijo vlaganja v razvoj in lega sem posebej vesel.« Lekarna Velenje bo odslej lekarniško dejavnost izvajala v okviru treh lekarniških efiot na območju mestne občine Velenje ((^enler. Kersnikova in <"-ankarje-va) ter po eni v Šoštanju in Šmannem ob Paki. Otvoritvene slovesnosti v Velenju se je udeležila tudi mag. Andreja Ciifar, predsednica Lekarniške zboniice Slovenije, ki je dejala, da vsaka nova lekarna za Lekarniško zbornico iu vse farmacevte pomeni pravi praznik. »V večini evropskih držav - in tako je ludi pri nas v Sloveniji • veljajo določeni geografski in demografski kriteriji o tem, koliko lekarn na določenem območju. Lekarne naj bi se ustanavljale tam, kjer obstajajo potrehe za lekarno, zato so določeni kriteriji - 5 do 7 tisoč prebivalcev na eno lekarno. V kraju, kjer je lekarna, naj bi bila organizirana tudi zdravstvena služba. To pa /m-to, da se lekarne odpirajo iu zagotavljajo ludi v odročnih krajih, kjer ni koncentracije prebivalcev, kjer je manjši tržni interes, potreba prebivalcev pa obstaja. Tam, kjer so take kriterije odpravili, so ugotovili, da so se lekarne zelo skoncen-trirale v mestih. Mi se trudimo, da bi sc kriteriji za ohranitev lekarn oliraniii, ker dokazujejo, da je služba vzpostavljena v skrbi za zdravstveno varsivo državljanov. ne pa z.goli koi trgovina,« Pa naprej? Lekarna Velenje bo mrežo j^e sirila, v katero smer, na CîoriwJ ali v Šalek. pa bodo se tehtali. posebej prisrčno pa je bilo ob koncu, ko je direktorica Lekarne Velenje direktorici VDC Ježek Velenje Darji Lesivak. izj'očila donacijo v višini 1.000 evrov, i»VDC nujno poirebuje nov kombi za prevoz varovancev, tudi tistih na invalidskih vozičkih. Vem. da je naš prispevek skr<^men. želimo pa z njim spodbudili ludi druge, da po svojih močeh prispevajo v tej humanilarm akciji,« je ob tej priložnosti dejala Crrmova. Da so donacije veseli, pa so pokazali varovanci sami, ki so se Lekarni oddi^Ižili s pesmijo. DOGODKI besedah Ro/mana jih caka sedaj oblikovanje organov fakultete (akademski zbor. sonal, vod-stva). organizirati hu potrebno studijski pmces in znanstveno raziskovalno delo. Takulteta bo lahko • po napovedih Dtoila^iřa • sprejela prvo gon era dj o šiudcnlov v akademskem letu 200H/2n09. 7a vsako lokacijo ho razpisanih SO studijskih mest: 40 za visokiv sniski in prav toliko za univerzilct-iii pn)grani. llniver/iletni magistrski program so oblikovali po vzoru tujih u||lednih univerz in ne predstavlja konkurence obstoječim priigramom na t)beh slovenskih univerzah. Pod okriljem fa-kuitele bo deloval tudi Institut ta znanstveno in raziskovalno dejavnost s sedežem v Mariboru in enotama v obeh oblinah. V leh dneh pa delovna skupina zaključuje projekte za hidrotchnični laboratorij v Krskem in lermoteh-iiiCni vVcIeniu. Oba naj hi k(mča-li do leta 2ain. Td mesec bodi) objavili mednarodni javni poziv k sodelovanju pri izvajanju Studijskih programov v obeh občinah, saj naj bi tako zagotovili primemo kadrov-sk omrežje. Nameravajo pa zgraditi še pločnik ob objektu 1er ozj^ačiti ccste in parkirišča. Za potrebe fakultete so v Velenju, je povedal Srečko Meh, žc postorili kar nekaj zadev. Tako so že uredili učilnico na (.judski univerzi, drugo še bodo, o koriščenju laboratorijev na Medpodjctnls-kem izř>brazevalnem centru so se dogovorili s Šolskim centrom Ve-lenje, priliodnje leto naj bi uredili še dijaški in študentski dom za nastanitvene potrebe udeležencev izobraŽevanja. Na Zavodu za urbanizem so kupili prostore za potrebe dekanata, v proračunu imajo zjigt>i ovsena srodstva, studijski program podpirajo pomembna podjetja, kot so Gorenje. Teš in lisotech, »Skratka, vsi projekti tečejti tako, da bomo imeli do začetka Studija vse na-red,« je dejal .Srcčkpol- dan, saj bodo na kiUalkališču potekale kreativne in glasbeno delavnice, sproščeni pogovi}ri, igranje košarko, besedno ustvarjanje in ludl ples. Presenetimo pa lahko tudi s kakšno improvizacijo, Tudi med količki se boste lahko zjipeljali z roleiji ali pa se pcmicrili v družabnih igrah s svojimi prijatelji in znanci- Sp(îznajte čar velenjskega popoldneva tudi v naravi, na prostem. Cc boste s sabo vz^li naliv-nik in zvezek ali kakšen rekreativ^ ni pripomoček, iic boste z^irešili. »pravi Maja Hostnik, programska vodja MC Velenje. V Rdeči dvorani, kjer Je že vsa leta ludi lokacija Mladinskega centra, pa bo v teh dneh. vse do 12. julija, od ponedeljka do petka ta odprt od 14. do 20. ure. Ob koncu tedna, ob peikili in sobotah, pa bodtî poskrbeli za prijetne ohladitve. Kot>rdinate in tematiko petka in sobote izveste v Mladinskem centru, naj pa napovemo, da v soboto. 7. julija» pripravljajo tematski večer Vsi drugačni, vsi enakopravni. Slyatka, to poletjee se bo dogajalo tudi okoli Rdeče dvorane. Vsak ktmec tedna v juliju imajo pripravljeno m vas posebno /zgodbo, bodite i tudi vi. Pri tem so-delujejkna Kunigun-de. kjer razstavljajo svoje fotografijo član: fotokluba /.mo. ■ bš, foto: Tjasa s:: 7- Specializirani za izdelavo grelnih teles za goriva uinosâ FMjetje 2a prohrvoctnjo in stpHtve do-o 20 let samostojne elektromehaníčne dejavnosti laní preraslo v podjetje VimosQ, d. 0.0. 1. julija je minilo točno 20 lel, odkar je Vinko Požek začel z lastno dejavnostjo na področju elektromehanike. Kot samostojni podjetnik je takrat začel izdelovati električne objemne grcice kot rezervne dole za stroje za predelavo plastike. Že po letu dni delovanja podjetja Elektromehanika se je podjetnik pričel srečevati s povprasevanjenj za iz.deta-vo drugačnih t^blik in iy,vedb grel-nili teles, zato se je začel intenzivno ukvarjati z razvojem in iskanjem novih tehnoloških rešitev. Lansko leto, 1. septembra, se je zaradi rasli podjetja in dejavnosti odločil, da samostojno podjetje statusno preoblikuje v družbo z omejeno odgovornostjo. Ker je bila v delo in razvoj podjetja vsa Icla vpela vsa dru^^j-na, so se v družini Požek odločili, da p<îdjetjc poimenujejo VT-MOSA, d. o. o. Ime je sesiavlje-no \2 prvih dveh črk družinskih članov (Vinko - Mojca - Sa^a). VIMOSA. d. o. o., je danes siv Direktor Vinko Požek dobno družinsko podjetje, ki ima v prihodnosti še veliko raz-vojnili načrtov. V novih, sodobnih prostorih, ki so jih uredili v nekdaiijih ši^alnkah \1 cluba iia Koroški 37/c v Velenju, so pogoji za delo, pa tudi dodatno širitev dejavnosti, zelo dobri. O razvoju podjetja v dveh desetletjih obstoja in o viziji razvoja smo se pogovarjali z ustanoviteljem in direktorjem Vinkom Požekom. Z elektromehaniko ste se kot samostojni podjetnik začeli ukvarjati pred dvajsetimi iefi. Se se spomnite začetkov? »Se. in lo zelo dt)bro. V stari drvarnici ob hisi za velenjskim gradom sem postavil prvo deliiv-no mizo. omaro za orodje in vrtalni stroj ter začel izdelovati rezervne dele za različne stroje. Delo me je izredno veselilo, pravi izziv pa mije bilo že takrat iskanje novih rešitev in razvoj lastnih inovacij na piidročju grelnih naprav.* Lansko lefo ste se preobli^ kovali v podjetje Vimoso. d. o. o. Verjetno tudi zato, ker ste v tet) letití postali precej veliki. Koliko vas Je v podjetju danes? »Preoblikovanje je bilo nujno. / razvojem dejavnosti je prejšnje podjetje preraslo svoje okvire. Kc3 smo se odločili za večjo investicijo in ureditev novih prostorov, smo se odločili ludi za preoblikovanje samostojne podjetniške dejavnosti v družbo z omejeno odgov(îrnostjo. 'IVenui-no je v podjetju zaposlenih 12 ljudi, največ elektrotehnikov in elekiričarjev, zaptislenih pa imamo ludi nekaj nekvalificiranih kadrov za lažja dela.« Kako se je dejavr)osf vašega podjetja v dveh deset-ietjiti spreminjala In kakšna je danes? »Vse od začetka se ukvarjamo z razvojem in izdelavo grelcev. Začel sem s preprostimi objem-nimi grelci, ker pa je tržišče zahtevalo tudi druge vrste grelcev, sem začel razvijali tudi te. Z leii je bil razvoj uspešen, dejavnost seje širila in zato sem se moral prilagajati ludi prostorsko. Doslej smo se selili trikrat, sedaj pa smo sodobne prostore uredili na Koroški ."^T/c. V zadnjih letih veliko vlagamo tudi v novo tehno- logijjj, ki je zaluevala tudi nakup novih strojev. Uvozili smo jih iz Švedske. Sedaj načrtujemo še povečano proizvodnjo, saj nam bo to oniogiKila prav ta invesli-cp.« Zlati ceh za unika- V defu nekdartjih šivatnic M ctuba je podjetje Vimo&a d,o,o, uredilo sodobne proizvodne in upravne prostore ten grelec Vsa leta se torej ukvarjate tudi z razvojem in inovacijami? )»Dcjavnosi podjetja je usmerjena v izdelovanje unikatov. Delamo izdelke po naročilu, za znanega kupca. Hkrati pa tudi svetujemo, ko se pojavijo težavo pri obliki in uporabi grelccv. Na samem mostu uporabe po s kusamo rešiti težavo, če do nje pride. Da lahko sami razvijamo grcice. moramo slediti ludi razvoju Ln napredku na tržišču. Usmeijeni smo v proizvode, ki jih ni na širokem tržišču. Torej razvijamo posebne oblike grelcev. Tako smo čudi razvili grelec za ogrevanje goriva.* Za koga pravzaprav delate? »Skorajda 70 % proizvodnje namenjamo tujemu trgu, predvsem nemškemu. Kupci nas najdejo predvsem na osnovi dobrega glasu. Sodelujemo tudi na specializiranih sejmih, sejmov za Široko potrošnjo pa se ne udeležujemo, ker SD30 podjetje, ki se ukvaija z namenskimi proizvodi.« Na Mednarodne/T) obrtnem sejmu v Celju ste dobi-ii tudi najvišje cetiovsko priznanje, kajne? »V devetdesetih letLU prejšnje- ga stoletja, v letu 1991, ob razpadu Jugoslavije, se je tržišče vsem. ki smo bolj »majhni«, strahovito zamajalo. Prisiljen sem bil poiskali nove trge, nove kupce. 'lakrat sem se prvič odločil, da sodelujem na sejmu energetike v Mariboru. Tam so me našli nemški prcnzvajalci tiltrov za gorivo. Stekli so pogovfîri o sodelovanju. polem pa sem za njih razvil grelec za gorivo. Razvoj jo po tekal okoli } leta. Leta 1999 sem zanj dobil /lati ceh. saj jo bil unikaten in plod lastnega znanja. Proizvodnja teh grelcev - izdelujemo dva lipa. ki so v letu 2006 postali proizvod slovenskega porekla • danes predstavlja pomemben delež serijske proizvodnje našega podjetja. Ravno ta del proizvodnje je zahteval vse večje proizvodne zmogljivosti in novo delovno silo.« Dones so pomembni tudi standardi kakovosti. Ste jiti že kaj pridobiii? »S standardi kakovosti smo se srečali že v letu 2000, vendar do sedaj še nisnio bili polno vključeni v nobenega od njih. Ker je kakovost osnovna usmeritev in vodilo podjetja, smo že leta 2005 pričeli postopek pridobivanja standarda kakovosti ISO 9001:2000. V juniju leios pa smo ta certifikat tudi uspesno pridobili. /. njim smo dobili tudi dokazilo, da je kvaliteta naših izdelkov evropska.« Kakšna je vizija razvoja podjetja. Imate nove prostore, ki so zelo lepo urejeni in delavcem prijazni. Boste proizvodnjo še širili In nadgrojevali? »Ker se ukvarjamo z neserijsko proizvodnjo, nniramo ta del samo dopolniti. Siljenje dejavnosti je zjîzeljeno, a moramo prej sedanje kapacitete polno izkoristiti in z grelci, ki jih že izdelujemo, še uspešneje prodreti na tržišče. Ciljamo v male serije, od enega izdelka naprej. Usmerjeni smo na kupce, ki poirebujejtJ neserijsko ali maloserijske grcice. 'lo pa zahteva močan tazviy in kvalitetne kadre. Teh žal na trgu ni, saj ugotavljamo, da je v naši stroki pomanjkanje delovne sile. Manjka predvsem samoiniciativnih ljudi, ki se zavedajo, da mora biti vsak izdelek kvaliteten in mora ustrezati evropskim normam.« Ce se najdete v zadnjent opisu in iščete delo, so oglasite v podjetju VJMO.SA. Delovna mesta so tíamreč še odprta. Več o podjetju viMOSA d.0.0. najdete na spletni strani podjetja www.vlmosa.si IWÍfjlíJ Hotenja so bila in bodo 25 avtorjev zbranih v 17. številki Hotenj -letos sanjali in sanjarili. Veknj«. 28. junya • V airiju Velenjskega gra Ju sc jc zbralo man> šc število navdušonccv poezije m proze - lako lisiih. ki radi berejo, kot tistih, ki se v lej vrsti umetnosti tudi i/ra/ajo. I/šla je 17. šte\ilka Hotenj - literarnega zbornika, v katerem člani društva llutcnja predstavljajo svoja ra/misljanja skozi pesmi in krajše odloJiike. Nekaj je bilo tudi tistih, ki so sodelovali na razpisu '>Zapiski i/ sanj<^ lil si / uspesnim udejsivovanjem prislužili svoje mcsin v reviji. Hotenja imajo dolgoletno tradi- Za prijetno predeta^itey sta poskrbela Danijeta Tamše in Boštjan Oder, cijo. Društvo deluje žc od leta 1977, izdajanje zbornikov otIto- nia revij pa seje pričelo leta 19X1. Vsakoletni ptispevki na določeno temo predstavljajo p<îmembeii dejavnik literarne kulture v Šaleški dolini in sirsi okolici. V letošnji šlevilkl se predstavlja 25 piscev, pestrost pa Se dodajajo IblograJlje Amadeje Komprej. Zbornik je. kot je ptjvedal Peter Rezman • glavni in cîdgovorni urednik, lahko ponos domaČi in z^led sir^i okolici. V airiju sta na petkov večer za prijetno predstavitev poskrbela Danijela Tanise in Bo&tian Oder. Ker sta oba ^e dol^o v igralskih vodah, jima interpretacija besedil ni tuja, kar sta s prebiranjem del tudi p<îkazala in s tem publiki približala objavljena dela, Dodatno je k prijetnemu programu prispeval Simon Gorišek • tabornik, marsikomu poznan kot »Simtm s kitaro«. Prisluhnili smo Dnevu nes ki menih sanj in drugim pesmim. ki so polepšale večer. Ob koncuje seveda sledila podelitev revij in vrtnic sodelujočim, ki so se večera na gradu udele/ili. ■ Tjaša Letos največja udeležba Velenje, 29. junija • V Cialeriji Ve)enje je bila zaključna ra/slava XVHI. kolonije diplomantov ALUO Ljubljana. Kolonije se je udeležilo 14 mladih slikarjev in slikark, ki so pod tnenlorslvom prof. Bojana Gorenca en teden ustvarjali na Velenjskega gradu. Kot je povedala Petra Kapi - samostojna kuratorka in umetnostna kritičarka, so umetniške kolonije dragocene pmdvsem zaradi odmikanja od /e preveč trdno zasidranih vzorcev raztnišljanja in ustvarjanja. Nudijo možnost razmišljanja. avt ore fleksije in komunikacije. Poleg lega pa spodbujajo miade ustvarjalce pri njihovem umetniškem izražanju. Vsak udeleženec eno svi;je delo pusti za stalno zbirko galerije. Vsako leto so nekateri izdelki tudi nagrajeni. Tokrat so podelili dve tretji nagradi - A|ja Krofi in Ana Kravanja sta jo prejeli za skupno delo »Sledmi. Andreja Po-točkar pa za sliko »Brez naslova«. DrugtMiagrajetiecje postal Veli-bor Barišic /a delo »(lalerije« in tako ga naslednje leto čaka sanuv stojna razstava v velenjski galeriji. Prvo nagrado - odkup del, je za ciklus portretov prejela Jovita Pristovsek. V galeriji je potekala še ena razstava. katere avtorica je 'Hna Dob- rajc. lanska nagrajenke kolonije. Svoje umetnine je naslovila s skupnim imenom »Izpovedi«. Gre za njeno i^rvo povsem samostojno razstavo. ^ razstavljene slike je ustvarila še v času študija na akademiji, pot v slikarstvu pa je nadaljevala doma. / i/povedjo sporoča svojo zgodbo, ujelo v platno in zajema opažanje celega sveta. Obe ra/stavi bosta na ogled do 18. avgusta. ■ Tjaéa Abstraktno slikarstvo v črni garderobi Velei\ie. 29. junija - /lata paleia je pnjjekt Zveze likovtiih društev. V Velenju so v petek, v črni garderobi muzeja premogovništva Slovenije odprli tretjo razstavo v nizu /.P. 2007, Na njej se predstavlja 44 umetnikov 14 likovnih druš- tev cele Slovenije, Akademski kipar in rcstavralor ljubo Zidar, ki je bil tudi član žirije /a izbor del. je povedal: »Vse slike, ki so se uvrstile v ožji izbor, so prepričjive v tem, da vsebujejo močan barvni volumen in so kompozicijsko ure- jene. Avtorji kažejo veliko mero delovnega truda in razmišljanja o osnovnih likovnih elementil), kot so črta, kompozicija, volumen barve in harmonija barve.« Za pester kulturni program ob otvo ritvi je poskrbela Helena Plazi s svcjim avtorskim plesom »Iščem čisLo«. Ob koncu pa so si prisotni lahko privoščili pravo rudarsko malico. Dela bodo na ogled do 17, junija. ■ Tjaéa r^ET. KIOLONA Sorela Ana Hladnik Mesía. grajerui ť pTaznui^> ahrahamu. Velenje Je za uruiini ro/slni Jan določilo .%e}> lember in lako si lahko \'eliko slasje obelarno čez dobri dve leu\ člalo svetil pa je izkušnja, kako so ae praznovanja iotili v slo-vakkeni nwsiu Noxa Duhnica. kije junija pred peideseilnil leii. do-hih 'iUUm noT<>g/i. ^ii me^ta. v t'ikwîfmn /)f)lWčnem Jezihi poimtimwnega Pr\v socialistično meslo na Slovaškem. Danas^nja nmina oNasi se Je odločila, da bo glavni {mdarek namenila sponmu na glavnega arhUekia in urbanisia mesta: z delavnicami. Izdajo publikacij, pronmijskih in turističnih materialov 1er nenazadnje s poslin'ilvijo spominskega ohelečja sredi mesta. Podrobneje si poglejmo powjnl arhitekturni lu urf)anisiicni raz\vj v tedanji Češkoslovaški. Ta se je logično navezoval na predhodni Junkdouulizem. Po februarju MS. ko Je Ceškosloraika postala ena <'kJ na\'ih \luàskih demokracij, so tudi v arhiieklurnili vrstah Iskali novo arhitekturo za novo druibo. V leni času so večinoma levo orientirari arhitekti, ki so še iz časa avantgarde verjeli v pravičnejšo dnčbo, iskali lastno, racionalno in ekonomično poi Njihov vzor Je bila arhitektura skandinavskih držav. Eden takšnih je bil nekdanji avantgardi.st, češki arljitekl .liri Krtx-ha, ki Je napovedal i)rihod soejalisiičjjega realizma tudi v CSR. Krocha je avtor mesta Nova Dubjika na Slovaškem, ki se Je raz\'ilo kol naseie za velllisu Architektura CSR izšel čJanek, ki hi .se v izvodu glasil »'Življenje v času kai)italizma in v času gradnje socializma^, prepojen s stalinistično retoriko, ki nazorno })rikazttje víř> zmedo o tem. katera Je edina prava arhitektura. Ob članku so namreč fotograjlje novih hiš za delavce tekstilne tovarne v Kužomberohi, vendar le n'dakdji u.^lo dejstvo, da so bile hiše postavljene že v času vojne, leta 194J, po načrtih nacistično angažiranega nemškega arhitekta llansa Paara v koncefHu ''domače gradnje". Paradoks Je tudi tu, da so Jih da/all kot zgled pozitivne socialistične gradn/e in boja proti nem.^kenm in nacističJtemu obdobju. Kako so si na Češkoslovaškem pred.sia\ijall arhitekturo s socialistični obsegom z nar<}(ùu>stno formo?Kratico S()-RE-LA. ki predstavlja .sinonin/ za arhitekturo socrealizma na Ce.\ko.red' stavljajo delavce ah živali, in grafiti, vkomponirani na fasadah hiš. Mnogo agresinníjša prepoienosi in vmešavanje ideologije v arhitekturno življenje sovjetskih satelltos' še po.'iebej poudari drzno.^i odločitve lokalnih oblasti v Novi Dubnici, da kljub odklonilni etiketi, ki se Je na neKdanje socialistične átdeže pňlei)fla nekje v osemdesetih. češ da smrdi/o po grdih, umazanih :>odallsličJtih blokih, ob častitljivi obleinici olwleži s/x>min na arlUtekta svojega me.'ita. Obiskovalcev je bilo na otvoritvi veliÍduega video festivala z naslovom lUeklrićne podgane sanjajo vide<.) sanje, ki bo v Celju od 6. do 8. julija potekal na različnih prizoriščih. Pred koncertom skupiue Laibach bo mullimedijski performance avtorja Sianeia Špegla a I is House-Mouse. aAer party pa se bo zgodil v Celjskem domu, kjer bodo nastopili Ihrec of many. Več informacij o dogodku najdete na strani www.videorals.org. Rajanje na Rock Otočcu se pričenja r.na najbolj norih zabav v Sloveniji, fesiival Rock Oločec, bo na idilični lokaciji za gradom Oločec, ob reki Krki. letos prvič potekal ^Uri dni in siccr oć danes, 5., do nedelje, 8. julija. Med glasbenimi gosli so Buldožer, Hladno pivo, Bajaga, lido Maajka, Pomaranča, legendarni pevec skupine Uriah Heep John Lawton (na sliki), trikratna tiominiranka za nagrado Grammy Lynn Marie, nosilec naziva Meteor 2006 irska skupina liumanzi in še tridesei drugih skupin. Na Rock Oločcu je seveda poskrbljeno. da obiskovalcem ludi sicer ne bo dolgčas. Predstavile se bodo gledališke skupine I m pro le p-tika, Kavazu. liki l radia kovnjaki so pojasnili, da dejstvo, da »> školjke pobarvane in imajo na sebi namerno narejene luknje, kaže na to, da so jih uporabljali kot dekoracijo. Na nekaterih luknjah školjk so celo jasno v i • dne sledi, ki kažejo na to. da so jih nosili bodisi posamezno ali pa povezane v ogrlico. Lutka otrok Skupina japonskih raziskovalcev je razvila humanoid. ki se ob- Mednarodna skupina arheologov jc najdb;) majhnih ški^ljk. potopljenih v rdečo glino, označila za najstarejši najdeni človeški okras na svetu. Do sedaj so na v/hodu Maroka našli nsianke §koljk. ki segajo v obdobje pred 82 tisoč leti, Vsaisa od njilj ima v sredini lukn>) in je premazana z oker barvo, pradavnim barvilom. naša kol majhen otrok. oziroma Child-Roboi so razvili znanstveniki i univerze v Osaki na zaliodu Japonske. Narejen je tako, da se premika kot olrok. star od enega do treh let. 1.2 m visoka in 33 kg ležka mehanična lutka med drugim lahko spreminja tudi obrazne grimase, se plazi po Ueh in govori z umet- nimi glasilkami. Mlnoru Asada. profesor na univerzi v Osaki. kije vodil projekt, je pt)vedal da so robota v prvi vrsii razvili za proučevanje razvoja otroka. Upajo namreč. da jim bo uspelo razumeli, kako se otrok nauči jezika in kiv municiranja z ljudmi. Stopnja testosterona je pomembna Raziskavi^ ameriških raziskovalcev so pokazale, da moški z nižjo stopnjo testosterona po petdesetem lelu starosti umrejo mlajši. .Študija 800 mošlcih. starih 50 iet, je pokazala, da imajo tisti z nižjo stopryo tesiostemnakarza 33 odstotkov večjo mo^.nost. da v naslednjih IK letih umrejo. Raziskovalci so povedali, da (ne glede na rezultate študije) ne priporočajo jemanja dodatkov testostero ua, saj bi to lahko imeli zelo negativne stranske učijike, ampak poudarjajo. da bi se moški za vzdrževanje visoke stopnje testosterona morali dovolj gibati. Konec sveta leto 2060 Pred kratkim so na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu predstavili do zdaj manj znane rokopise angleškega znanstvenika Isaaca Newtona, v njih je pisal tudi o kcmcu sveta. Kot je bil prepričan eden najbtjij vplivnih znanstvenikov vseh časov, naj bi bilo sveta konec leta 2060. Rí)kopisc je javnost prvič lahio videla leta 1969 v okviru razstave Newtonovo skrivnosti. Newton, ki je bil zaljubljen tudi v tedogijo in alkimijo Je svojo razlago utemeljil na odlomku iz Danielové kjîjige Svetega pisma. Tako je zapisal, da se bo svet končal natanko 1260 lei po ustanovitvi Sveiega rin-.skega cesarstva Karla Velik^^a. kar se je zgodilo leta 800, Odtrgala mu |e testis Britanka je v navalu besa svï)je-mu nekdanjemu fantu odtrgala testis, Sodišče jo je zaradi izpada obsodilo na dve leti bi pol zapora. Čeprav Britaiici ne veljajo za na> boj strastne ill vročekrvne ljudi, je prepir z nekdanjim fantom 24-let-no Aiuando točilno dovc^lj razburil, da mu je z golimi rokami odtrgala levi testis in ga celo poizkusila pogoltnili. Čeprav ji to ni uspelo in ga je na koncu izpljunila, zdravniki odtrganega premoženja 37-leinega Geoffreya niso uspeli priiiti nazaj. Očitno so Amandine-mu dejanju botrovala čustva, ker ji. vsaj po ničnih besedah, še ved- no njjasntî, zakal je lo storila. V pismu, ki gaje poslala sodišču. seje (»praviCiia in poudarila, da nikakor ni nameravala škodovali Geoffreyu. Kljub temu sodnik divji Amandi s kaznijo ni prizanašal. saj je povzročila zelo hudo poškodbo, ki ni bila storjena v samoobrambi. Tri leta brez dekleta Nekemu nasilnemu Kanadčanu je sodišče za naslednja tri leta přepiv v e d a I o imeti dekle. saj naj ue bi bil sposoben za ljubezensko zvezo. Sodnica Rhys Morgan je 24-letncniu Stevcnu C'rauleyju, ki jc bil oblo/.en telesnega napada na svoje nekdanje dekle, za kazen prepovedala in"cti ljubezensko razmerje do leta 2010. Kn gaje namreč dekle zapustilo, je Sleven to slabo prenesel in jo napadel. Med prepirom, ko je ona hoicla poklicali policijo, je pretrgal žico telefona in jo začel besno prele-pali in brcati- Kaje ugotovil, kaj je stV(ïst ba/enske ko pHlrio vode v celjski regiji. Na ob-nioCju ccljske regije jc voć kot sio bazenov, kar je čciriina vseh bazenov v Sloveniji- l lzikalne meritve r^a Icrcnu 1er mikrobiološke in kemyske hboraiorijske anali/e vzorcev vode (eios ka/ejo, da je kopalna voda tîa ba/cnskíh kopa-iiSćili v regiji večinoma primerna /a kopanje. Ponekod Si) ugotovili manjia odsu^panja od priporoce-nili vrednosti za posamezne para-meirc, vendar v nobenem primeru voda ni bila nevarna za zdravje. »Pri pregledu rezultatov laboratorijskih analiz v/.orccv ba/enske kopalne vode opažamo, da so rezultati praviloma boljši pri bazenskih kopališčih, ki obraiuteju skozi vse leto. Ugotovitev ne preseneča. saj so takšna kopaliSČa <ïbiê«jiio tehnično boljše opremljena,« je pvcdala Simona Ur-šič. dr. med.» specia listka liigiene, vodja službe za higieno na Za- Na Zavodu za zdravstveno varstvo (Vije so poudarili, da se na bazenskih kopali^ ćih lahko o ustreznosti kopalne vode prepričajo tudi kopalci sami, saj imajo na informacijskem mestu pri upravljaicu kopališča pravico in možnos*. do vpogleda v laboratorijske izvide kopahie vode. vodu za zdravstveno varsivo Celje. Poudarila je temeljna priporočila za kopalce, s katerimi lahko prispevamo k boljši ustreznosti kopalne vode in zmanjšamo možnosti za nastanek okužb: »Kakovost kopalne vode ni odvisna zgolj od upravljalca (od ustrezne bazenske tehnike, ustreznega vzdrževanja bazenov, nadzora nad številom kopalcev), ampak precej tudi od nas - kopalcev. Najprej pod tuš Osnovna in najvažnejša skrb pa'd vstcjpom v bazen jc vzdrževanje osebne higiene. Priporočljivo je. da si telo dobro umijemo, še preden odidemo na kof^ališče. S tem odstranimo številne mikrobe. ki se zadržujejo na koži. tudi znoj, izločke lojnic in propadle celice kožne povrhnjice. Ko smo že na kopališču, se vednc^ oprhamo pred vsakim vstopom v bazen in scvcdd tudi dosledno uporabljamo prhe za razkuževanje nog oziroma vstopamo do bazena preko vstopnih malih bazenov. V ba/enu ne pljuvaincj in pazimo. da pri plavaiiju \u požiramo preveč vode. Na kopališču redno uporabljam;} stranišča -teh naj nikoli ne nadomesti kopalna voda. Na pravilno vedenje na kopališču navajamo tudi otroke. Z vidika zaščite zdravja je ktîrtstno tudi, da z zadiževanjem v vodi ne preliravamo. sai je zaradi izpiranja zaščitnega kisliji-skega plašča koža v celoti bolj podvržena okužbi, prav lako pa je nevarnost okužbe večja takrat, ko je organizem podhlajen in utrujen. Zato je boljše iti v vodo večkrat in krajši čas. Na ustrezen čas zadrževanja v vodi moramo biti še posebej pozcjrni v t. i. vročih bazenih.« V bazenih se moramo zavedati tudi možnosti nastanka poškodb, Pri tem je pred- Na divjih kopaiišiih ne preverjajo kakovosti vode v celjski regiji vse leto obratujejo n«sledtua kopališča I. zaprtimi in odprlimi bazeni: Naravno zdravilišče Topolšica, Terme Dobrna, Terme /reče. kopališče lloiel Planja, (lote! Sava -Tcmic l.otus. Terme Olimje. Riigaška Riviera. Kopališče Hotel D{)nai, ííotel Plesnik, Zdravilišče l.ijško, lerme (^itež, kopališče SIO^ Rd«ča dvo rana Velenje, kopališče Cîolovec. V poletnem času se jim pridružijo še letna kopališča, ki so v Celju, Šoštanju, Slovenskih Konjicah, Sevnici, Orlovi vasi, Radečah in Preboldu. Na Celjskem predstav-1 ajo bazenska kopališča edino možnost za varno kopatîje, saj na tem obmt>čju nimamr) registrira- nega nobenega urejenega naravnega kopališča. Sicer je v celjski regiji oh jezerih, tudi ob Velenjskeni jezeru, in zlasti ob Savinji velikt» pn)Storov (divjih kopališč), ki jih prebivalci obiskujejo pde in je ne morejo preveriti, prhanje po kopanju ni omogočeno, predvsem pa ni poskrbljeno za n i-hovo varnost. Zalo strokovnjaki priporočajo, da se po kopanju v reki ali jezeru čim prej oprhanio in tako preprečimo možnost kožnih okužb. vsenî potrebno upoštevati k(îpali-ški red. Izogibajmo se skakanju v vodo. saj je možnost poškodb zelo velika. Pri uporabi vodniii igral upoštevajmo navodila, saj lahko tiepravilna drža telesa na toboganu a!i neupoštevanje čase v vnega zamika pri uporabi tobogana prav tako povzročita poškodbo. Potapljanje ni priporoč- ljivo tako zaradi večje možnosti okužbe kot tudi zaradi večje možnosti tiasianka poškodb, še zlasti v natrpanem bazenu. ■ Bs, foto: vos Varno kopanje strokovnjaki zagotavtjajo la v bazanih, oh Jezerih in rekah pa to počnemo na lastno odgovornost. îuàl kdhovostf vode v njih ne preverja nihče. Sonce v Sončnem mestu Letos udeleženih 62 otrok - Že tretje leto preživeli aktiven teden na Golteh v potetneni času je dejavnosti za otroke v Velenju veliko. prvi teden počitnic seje na Golteh, v organiiaciji Medvedani. kot Tarzan med lovci, Plamen in puSčIca. pa Winchester 73, pa Bagdadski ta Uč, pa Zlomljena puščica! Sami dobri filmi!« »C\ij. ne bodi nor!« »No, za Lassie se vrača pa ne morei^ reči, da ne bo lep lllm!« *Ćuj, ti fantek! Res lepa filma Sla Dama v hermelinu in Poročna noč v raju, veš. To sta nima! Komaj tudi čakam, da pride v naso kim»dvorano Maja v tenčici! Ta filni pa grem gledal, četudi bi) prepovedan in četudi dobim ukor po ravnatelju. Ne bom celega življenja zapravila in vse zamudila!« »Maja v tenčici? Saj Maja je pa vendar lepo vzgojena deklica, da čico! Nisi vesela, da ga bos spel videla? a ftCuj. ne se hecat! Kekca sem videla in rada hi videla 5e kaj drugega!« je ostro odvrnila. -»Veš, za Kekcem bodo vrleii film Bamby. pa Dumbo, potem pa pride zelo hecen film Gospod lluloi na počimicah, Tobo lepo v kinu, jubuhu!« »Cuj, ne ga stat!«' »Kaj bi pa ti rada gledala. Anica?« •Jaz hi pa rada videla Tramvaj Poželenje ali pa Ljubimca iz Verone! Tudi Plesala je eno samo *Butl! Ne tvoja Maja, ampak zahodni, napredni film Majavten-čici^ ki ga po svetu vrtijo že dve leti, ti bedak. V na^o kinodvo-rano pa prihajajo filmi s siifileino zamudo, jebenu i!« Tonček je sploh ni mogel več prepoznali. Nt bilo več masnice na kiikali. pri šivilji si je naročila tričetrl hlače, dokolenke si je kupila v žirafa vzorcu in taka paradirala po kovačevem dvorišču. Tudi g(v vorila je čisto drugaO<;, bolj po ljubljansko. Tonček jc z grozo ugotovil, da je ne pozna več. Zamišljeno je odšel domov. Ni mu bilo za rižev puding, s katerim ga je mama hoieia pocrtljali za večerjo. Na nočni omarici ga je čakala Knjiga o džungli. Jeznih jo je odrinil in v šolski torbici poiskal knjigo, ki mu jo je ponudila covarišica Klan čni kov a, ravnateljeva žena; «Veš. Tonček, sedaj si že tako velik, da boš lahko bral tudi takšne knjige!« je dejala in mu jo vrinila v roke. Bili so Tolstojevi »Spomini na mladost«. KONEC padalski klub Skupina cniu/jastov, ki vidi eno od smeri razvoja spona in širitev ter popestritev turistične ponudbe ludi malo adrenalinsko, je v Velenju ustanovila padalski klub Adre-nalinasport Velenje. Klub ho deloval predvsem v smislu širienja in usposabljanja padalske baze in so* deloval na padalskih tekjnovanjih doma In v tujini. Pri padalskem klubu deluje tudi padalska šola, v kateri sc bodo usposabljali padalci za različne naloge. V íunstično ponudbo Velenja se bo vključeval s komercialno ponudbo, v kateri bo mogoče opraviti landemske skoke, se izšolali m padalca ali pa uživati v Military lifu, pa še kaj več, /a predsednika kluba je bil izvoljen Dušan Ajtnik. ■ OAB Na stiki stojijo (od ieve proti desni): Zdenko Hriberšek, Matjaž Hlemenčič, Marko Baumanj Borut Erjavec • večkratni svetovni prvak, 11.000 skokov, polkovnik Gabrijel Možina, Josip Petrah; spodaj Dušan Ajtnik in Stane Tajnsek. Zbrali kar 169 kilogramov Na OS Ciuslava Šiliha Velenje je v čeirtek, 21. junija, potekala p<ïde-litev nagrad šolam, ki so se najb(v Ije odrezale v nagradni akciji zbiranja odpadnih baterij ^^Koš m zbiranje baterij je mesto pravo, tako bomo ohranili naravo zdravo«. Akcijo jc organiziral Pomurski ekološki center v okviru projekta Mobilizacija slovenskih in hrvaških regij za uporabo koncepta Namen akcije, ki jo je st)-časno izvajal tudi čezmcjni partner Udruga Zelena Istra, je bil ozaveščanje otn)k. učiteljev, staršev in vseh občanov v šolskem oki^Hšu o pomenu odgovornega ravnanja z nevarnimi odpadki, med katere spadajo ludi odpadne baterije in baterije mobilniknv ter drugih elektronskih naprav. Akcija je trajala nd razdelitve zbirnih posod za odpadne baterije v prvih dneh aprila do kdila smo po tem le prebrali. V bližini našega dounwanja je bila tipična pivnica, ki smo si jo morali ogledali tudi v notranjosti in pi\j izkusiti pivo. Ker je bil s skupino osinili žensk le en moški, je takoj /budil pozornost. Kaki» so mu zavidali, se je kmalu pokazalo. Počaščeni smo bili s pivom, nakar smo po stari slovenski navadi liho zapeli nekaj narodnih. Kt) smo odhajali, je pristopil domačin in dejal:« U was a lovely singing«. V pariamenlu smo poslušali razpravo o šolstvu. Nič novega, kot da smo doma, le da so Angleži včasih bolj glasni in se ludi prav naglas smejejo, Temzo smo prečkali vsaj trikrat peš in si z vrtljivega kolesa Rye of London približali podobo mesta. Vse so presenetile velike zjilcne površine v mcsru, ki jih znajo koristno uporabiti. V centru je zanimiv opoldanski čas, ko uradniki v temnih oblekah in kravatah pridcj(» na odmor in posedejo na tratah ter odvijejo svoje zj^ike z malicii. To je veijetno posebnost velemest. Zadnja večerja v Londonu je bila v posebnem stilu. Obiskali siuo japonsko reslavrdcijo in se Ziibavali ob vrtljivih skodelicah, v katerih je bila tipična japt>n-ska hrana. Mi bi verjetno rekli temu pokušina, saj gre za majhne količine hrane, ki pa ima svoj čar in seveda okus. V Londonu jciolikii zanimivosti, da je pet dni premalo. Žal, si nismo mogli ogledati kakšne gledališke predstave, ki so lam pravi spekla kel Thank g [viln ljudi, kol «i bili ^r<)d(wi oblegani v času kincCki uporov! Pa n: šlo /a nikakršne de-nionsiracije, ampak za meiodiccn većer. ki ga jc pnpravil Šaleški Studen iski oktei. presenečenji. Prizorišče je med drugim obiskala nenavadna teta Micka, s pomočjo kaiere so malce poielovadili. Ker ŠŠO obsiaja žc lep čas (4 iela). so se člani odločili, da podelijo priznanja čajsinim čla-n(mi. Ta naziv sla si prislužila Da- Dobelsck pa je moral malce zaplesali. Koi velik navdušenec Michael Jaeksonajc plesno točko i/vajal na od njcgíwih pesmi, ki so jo zapeli ostali iz okieta. Zadnje slirl pesmi so bile domnevne glasbene zelje. Seveda je bilo že v naprej dogovorjeno, kdo si jo hcj izbral, a vseeno je bila popestritev programa tako ponovno iz\irna. Skladbe, ki so jih zapeli, pa ^e bolj. Med drugim so pnîdslavili priredbo pesmi Itedya Millerja Vedno si sanjala njega", kar je na obraze občijisiva privabilo nasmehe do uses, hkrati pa zbudilo Kol je že na začelku pcivcdal Uroš Kuzman: "Okiei scslavlja de-vel fantov, ampak takšne In drugačne ancmiallje so /z naš<^ dolino nekaj čisto običaj nega ^ Fantje v sestavi Aleš Ugovšřk. Davor Kuf-i^ak. Blaž Dolinšek, Domen Stru-peh. Nejc Osenar, Rok Grol>eliiik. Jože Doberšek. Uroš Kuzni»n In Rok Bastl, so že ob prvih korakili na oder poželi velik aplavz, s katerim je publika sp jili predstavili, so bile odlično izvedene, popestrene pa še z mnogitni niča Pirečnik in Viyem Kaučič. [b pa ni bila edina podelitev v tem večeru • Davor Kutnjak in Jože Do bersek sla prejela priznanje JSKD peiletn») ustvarjanje v odraslih pevskih zborih - pipeta ludi v AP/. Da jc bila podelitev priznanja slednjima dvema bolj zanimiva, sta oba morala opraviti določeno nalogo, ki so se je dtraislili ostali pevci- Davor» Id poje bas» je tako moral zjjpeti soIo lenorja, kar pa ni bilo enostavno, zaio so mu pt>ina-gall zba Ionom, vkaterem je bil helij- Globok vdih in nalogo je bilo možno izvesti, po alriju Velenjskega gradu pa so se razlcgle salve smeha in seveda ploskanja. Jo/e spoznanje, da lahko Se tako neumne pesmi z dobn) izvedbo izzvenijo navdušujoče! Ob koncu programa nI ^lo brez dodatkov. Cc bi fanije Imeli dovolj mt>či, bi bili poslušalci gotovo pri-prav(ienl na gradfu ostati so več kot kakšno uro. Ampak vse dobro se enkrat zaključi in lako je bilo tudi ta večer. P<'»leg določene vsole. ki si jo je ŠSO prislužil z vstopnino, bo faji-tom od lega koncerta gotovo ostalo ludi zjdowljslvo. da imajo v Šaleški dolini velikih podporo. To pa je ludi ena od stvari, kijih laiiko prepriča, naj v svt)jem ustvaijanju vztrajajo. | TjaŠa Blegoš z zeleno kapo Llidi v poletnih mesecih smo po-hodniki pri KIJ Gomnje z^lo aktivni In nadaljujemo načrtovani program pohodíw. Za tokraten cilj smo si izbrali prvaka v Školjelo-škem pogorju nad dolinama Poljanske in Selske Sore - Blegoš, visok 1562 metrov. Zaradi ozkih cesi smo se odločili, da se pripeli enîo do gorske vasice Gornje Žetine. IzslopiD smo na vzorno urejenem kmečkem turizmu Vodnik, kjer so bili ptjsneli nekateri prizori Tavčarieve povesti Cvetje v jeseni. Zaskrbljeni smo pogledovali proti vrhu Blcgoia. saj je bil la pokril z belo oblačno kapo, / vzpodbudnim geslom: »Blegos ima zeleno kapo, zato ti da sf>el lahko sapos smo se odpravili proli sedlu Orni kal. Tu smo si izbrali lažjo pot do koće. V hladu mt)gočnih bukovih g<^z-dov in v spmščenem klepetu o vsakdanjih stvareh smo po eni uri hoje zagledali kočo. za njo pa travnato plešo Blegoša. Po kraji^em ptičiiku v prijetnem okolju planinskih pašnitaw in travnikov, bogatih s planinskim cvetjcm, smo prispeli na vrh BlegoSa. kjer se nam je odprl čudiTvit pogled na bližnje vasi (Sorica, Mariinji vrh), na zahodu pa na Davčt), najbolj razscžno slovensko vas. Pogled na oddaljene vrhove je zastirala megla, na robu pobočja Blegoša pa so nas molile betonske ulidbe obrambnega si- stema Kraljevine Jugoslavije proti llaliji. Grmetije nekje v ozadju nas je opozorilo, da se moramo poslovili in sprehoditi do avtobusov. Vrnili smo se polni lepih vtisov na ta lep In oddaljen planinski svet. Prihodnjič se vidimo na Raii-loveu. ■ HI VABILO na PLANINE: • Sobota. 7.7: BUKOVNIK • GROHAT -RADUHA-(ZZ in Z poti-PO Velenje. Sekcija Bolnišnica Topol§lcd« •Nedelja. 15.7.: VARNO V GORE (Avstr. Koroška) - tri različice zelo lepih poti PETZ, PEZ in 505 V soboto je bilo v Max dubu zvečer zelo temno. Pa ne preprosto zato, ker je bila že noč, ampak zato, ker so bili tudi vsi obiskovalci preiežno t>blečcni v črno. Lahko hi rekli, daje šlo še za en shod "Množice Hkslrava-gantnih Temnih Atraktivnih Ijudr metalcev. Odvijal se je koncert, na katerem sta nastopili domači skupini Inmate in Kaoz. Vedno znova ugotavljamo, da je pri koncertih, ki ptnekaj(^ v MC-ju so oder zasedli člani skupine KAOZ, ki jo sestavljajo Matjaž Zaje. Dejan Djordjevič, (îoran Ju-govič In Davi>rin Štorgclj. Veki^-ska new-age ihrash metal skupina obstaja že od leta 1993. V soboto so nastopili s štirimi novimi pesmimi, ki so poslušalce d\Tgnile na noge. Će so bile dobro sprejele tu. bodo gotovo tudi na ííxit festivalu v N(wem Sadu. kamor se kiJt edina slovenska skupina odpravljajo 12. julija. govorimo o tem, se ne lepemo. lini pojejo belo, mi pa črno. Goran: Sem oče otmka, kije 5 let star, in ko pridem po njega v vrtec, so njegovi sošolci čist nori -lej. ali od Igoria je prišel, ko ma brado, brado ma. Kaj hi bih poin'bno naivtiitis da hi nastopiii v rozostih majicah? Goran: V bistvu nam lega še nihče ni predlagal, sami pa se tudi nismo spimmili. Pa ne bi imeli roža majic. Ce bi pisalo gor kaj takšnega. ko\ je kili, die ali kaj p(v dobnega. piitem msti jc namenil predvsem nam. ki smo zastopali druge države. Pogostil nas je s pijačo, jedačo, za spomin pa sm pripravljen, íívala imeniini publiki, ki mi jc pomagata k temu dosežku.« Matic Osovnikar *V Velenju jii vsako leto izjemna tekma, saj pi>navadi na slovenskih sia-dionili pogrešamo dobro publiko, ki pa je tukaj no manjka, in skupaj z njo je poiem lek-movanje pravi užitek. Vendar danes s svojim tekom nisem najbiïlj zadovoljen, l.elos sem namreč lekel že veliko hitreje. Slabo sem siarial. Moj cilj je, da čim bolj popravim svoj državni rekord na SP« Boštjan Buć; *Po resnici po veda no, tj d naspr za memonal Mira Novaka, znanega slovenskega konjarja. Pri icj ickmi morajo ick- mnvalci skočili i/ tekmovalnega parkuija 1er nekaj ovir preskočili zunaj, na hribu. Ovire so bile pjv stavljene na višini 1,20 m, parkur pa je bil dolg kar cel kilometer. Najboljši od vseh in dobitnik nagrade (gorskega kolesa) je bil Luka Založnik (KK i.esce) s ko-bilo Sporiina • Harlequin, brez kazenskih lock, manj kot sekundo za njim (tudi brez kazenskih točk) je bila Špela Cerne (KK Posiojna) z i.ennoxom, tretja pa Italijanka Michaela Bi-anehi s konjem Daurio Du Levant. Najboljša Velenjčanka je bila Janža Lenassi (Quiss me) na petem meslu, šesta je bila Tina Pilih (Chmpus), X. Aleš Pevec (Aherglaube S) in 20. Matic La-šič (Iris I.), (ilavni del pa je bil lorej v nedeljo • zaključek državnega prven-siva za mlade konje. Prvi so se med seboj pomerili 5-letniki, in sicer je najb<5ljši med njimi poslal konj nemškega porekla Duka "S Carinil on z jahaćem Renato m Le-vanicem (KK Vrtnica - Nova Cio rica). Drugi je prav tako nemški konj Adam: jahaia ga je Nastja Uvrstitve Velenjionov na ostalih tekmah: Petek: kaiegorija A2, tekmovalci z licencami M in S: 1. Janža Le-iiassi (Chief). 2. leja Cîlavnik (Bonclli). 5. Matjaž Clk (Alison); tekmovalci z licencami A in 1- 1. Malic l.asič (Iris L), 21. Tomaž St)vič (Cann); kategorija I.. ieknv»valci z licencami I. in M: 7. Matic Lašič (Iris I.): lekmovalcl z licenco S: 4. Tuia Pilih (Celano), X. l.ovro Blatnik (Lafaet). 17. Janža I^nassi (Quiss me/): Sobota: kalegorija A2. tekmovalci z licencami M in S: S, Matjaž Oik (Alison), 9, Maijaž Cik (Urame). 10. Jan/a Lonassi (Jackson 012), 12. Janža l.enassi (Chief)» 15. Robi Ska/.a (-( ann); tekmovalci z licencami A in L: 1. Katja Svarc (Doli), 9, Tadej Skaza (<'antusZ). 17. Matic l,ašič(lris 1.), 24. Borut (lajšl (Admiral AS), 29. Tomaž Sovič (Cann): kategorija S*: 2. Robi Skaza (Myer), 16. llrh Bauman (Loving dancer HI.). 19. Ales Pevec (Riviera), 2.^. Matjaž Ćik(!.emunde Z); Nedelja: k alegorij a A2, le km ova lei z licencami M in S: I. Robi Skaza (Cann), 5. Tajda Bosio (Up Uwn (îiri), 6. Janža l.enassi (Chief), tekmovalci z licencami A in 1.: 5. Tadej Skaza (Camus Z). 6. Katja .Švarc (Doli); mladi konji 4 in 5 let: 2. Rtîbi Ska/a (Armagedon S), 5. Borut Ciajsl (Admiral As): kategorija L, tekmovalci z licencami L in M: 5. Tadej Skaza (Cantus /.). 8. Malic l.asič(lris I.), 10. Teja Cilavnik (Important): tekmtjvalci z licenco S: I. Tina Pilih (Celami), 5.Urh Bauman ( lequila S). 10. Matjaž. nk(Btmclii); UdovK (KK G any med Žalec). In ireiji konj L Amour z jahačem Luko Založnikom (KK l.escc). Med šesiletniki je bil najboljši ol-denburžiin Le Grand, ki je lasi Jurija Godca (KK Piramida), (io-dec trenira pri velenjskem trenerju Matjažu Oiku. Drugouvr-ščeni ieslletnik prihaja s Konjeni» škega kluba Ugar iz Ribnice; to je Unaniem, ki ga je jahala .Manja Koren. In tretji. Aragon, last Ve- lenjčana Robya Skaze. Med se-demlelnimi konji je zmagala k^v bila Arcont Dolly z jahačem Urošem Kocbekom, drugi sia bili Ciol-den Lady in Sabina Rajti, iretja pa tekmovalec domačega kluba Urli Bauifian in Loving dancer III. Se/one za jahače pa še ni konec. Caka jili še veliko tekem lako v Sloveniji kol ludi v lujini, Če imate željo, pojdite in navijajte za njih šc naprej. ■ z Obrvanom do državnega naslova? Priznani hrvaški trener je podpisal pogodbo z a tri leta Po stresni sezoni se je Miro Po-zun. ki je za menjal neizkušenega Danca Waltherja Larsa, in po letu odsiunosii spel pripeljal nv kornela^ Ciorenja v ligo prvakov, odločil, da ne bo več trener prvega moštva, v vlogi sirokoMiega ko< ordinato rja sc spet posvetil deju z mladimi v klubu. Medtem pa so iz kluba sp-rnetaš in sedaj priznani trener. 41-letni Ivica Obrvaii. Igralsko pot je končal leta 1999. Med njo je bil med drugim z Zagrebom dvakrai evropski prvak, pa je ludi koi irener že dosegel nekaj odmevnih rezultatov-predvsem z ekipo Melkoviča, s katero je osvojil pokal LHF in sc še enkrat uvrstil v rinale ter bil tudi če-triilnalisi lige prvakov. Predsednik kluba Jani Žhko je prepričan, da bodo s lem izbo- r lovo najtežja. V njej so sc madžarski Veszprem, nemški Gum-mersbach. Viking Mali (Litva) /Valur Reykjavik (Islandija). Začetek poletnih tekmovanj v skokih Jutri 21. tekmovanje za rudarsko svetilko, v soboto 11. tekma za pokal Gorenja na skakalnici 94-metrski skakalnici Olane velenjskega srnučarskoskalnega kluba je ludi letos dole-lela čast in s lem ludi odgovornost za izvedbo uvodnih tekem [c-los njega poletnega celinskega pokala. Revija skokov bo trajala dva dni. Prva, 21. lekma za rudarsko svetilko, bc^ na sporedu julri, v petek, /iičela pa se b tekali od ponedeljka do petka na stadionu v ŠošLanju, plavanje v termah Topol sic a, prevozi, hrana in pijača, /a vrhunec vsega pa smo dočakali obisk vrhunskega nogometaša Slovenije, reprezen-Lania Roberta Korena, ki trenutno igra v drugi angleški ligi v West lirom wic h u, v preteklosti pa je igral za Dravograd. CMC Publikum terna Norveškem, kjer je tudi dobil laskav naslov »naj igralca norveškega prvenstva«. Rev berî jc z našimi najmlajšimi preživel ves dopoldan. V tem času pa Jim je podal veliko zanimivih informacij terjim pokazal nekaj ncv gometnih trikov z zogo. Zadnji dan kampa so otroci prejeli tudi diplome in majice, ki jih jc podelil župan Občine Šoštanj Darko Menih. V klubu so bili zelo veseli velikega števila otrok, saj jih je bilo preko trideset. V letošnjem letu pa je NK Šoštanj dobil tudi novo kreativno vodstvo in čisto nov grb» v katerem se vsekakor kaže dolgoletna pripadnost mesta Z novo upravo ter delovnim zagonom obljubljajo, Ca bodo postavili trdnejše temelje enega najstarejših nogometnih klubov v Sloveniji. Vsekakor pa je to dobra spodbuda za prihodnja leta, da se bo nogometni duh v Šoštanju lahko razzi-vci. ■ Aiei($arKfra Cavnik «•iiom » številne aktivnosti Pred dnevi so se člani Smučarskega kluba Nordica zbrali na zaključnem zboru, kjer so potrdili poročilo o delu v minuli sezoni, sprejeli plan za tekočo sezono ter obnovili mandat sedanjega vodstva Vesna GUnsek O delovanju kluba smo se pogovarjali s predsednico mag. Vlarijo Zimšek: »S prostovoljnim delom članov in s števDnimi sodelovanji smo uspeli izvesti veliko aktivnosti- Lansko leto smo namreč izbrali novo vodstvo, ki je najprej vzposiavilo osnove za delo. v mesecu septembru pa se je klub uspešno predstavil na predstavitvi športnih klubov MO Velenje na Titovem trgu.« V nadaljevanju leta so začeli obnavljati članstvo (danes imajo preko 110 članov) in nato največ energije usmerili v tekmovalce. »Na novo smo uspeli sesiavii: 5-člansko mladinsko ekipo, ki jo vodi priznan trener Jože (iaz-voda,« pove Marija. Skrbijo tudi za podmladek, saj imajo organizirano Alpsko šolo. Kot ze vrsto let, so (udi v lanskem decembru organizirali sejem smučarske opreme, izreden zbor članov kiuba. na katerem so uskladili pravila kiuba v skladu z novo zakonodajo, organizirali so pet pomembnejših tekem, izpeljali kadrovske tečaje za učitelje smučanja ter sodelovali v razpisu za Tmanciranjc profesionalnega trenerja ter razpisu za vzpodbujanje množične aktivno sti. Novo vodstvo je odločalo o delovanju kluba in usmerjalo aktivnosti na 15 sejah izvršnega odbora. »Lahko povem, da smo zagotovili dovolj sredstev za nemoteno delovanje kluba, izvedbo treningov in tekmovanj, kar je v veliki meri prispevek naših sponzorjev in donatorjev,« razloži. Imena so objavili na svojem kombiju, ki ga uporabljajo za redno dejavnost. Predsednica je našla pohvalne besede tudi za tekmovalce: Kljub temu. da so imeli vsi težave s poškodbami, so dosegali dobre uvrstitve. Posebej bi izpostavila Ano Drev in Andraža Po-gjadiča. ki sta bila razglašena za športnika leta v MO Velenje, vsak v svoji kategoriji. Ani je naš Jovan dosegel normi MUdi Kok Jovan K' dosegel dve normi za nastop na sveii>-vncm prvenstvu za mlajše mlad nce, ki h v gradbeništvu je, nasitilo v^aj sebe. ćc že /a družino nc bo ostalo veliko, se jo nje kunčala v sredo pred pisarno podjel nika. /a kalcrega so dela]], na najbolj krui način, z odpu-sioDi in brez plačila. Policija, ki je prišla pred pisarno podiei a DUMfl'A. d. o. a., iiH Sianieiavo v Velenju, kol poroča Janez PravdiC, jc lahko ugo lovila le. da je prišlo lam do spor« mtd deliivci in dirckiorjem. po nasiJî podaikih Perom Prcve* i^ičeni. Ril/log je bil odpust. »Delavci so osiali brc/, plačila» že dva dni so bili bre/. prebivališča in sredstev za preživljanje, deuaija. da bi se lahko vrnili domov, pa ludi niso imeli,« je povedal. Šio pa naj ne bi za osamljen primer, saj naj bi bilo podobnih primerov po Sloveniji šc veliko. Policisti so obupane delavcc prepeljali na Policijsko posiajo, obvesiili o dogodku Inšpeklorai za delo, Ceiiier za socialno delo in bumanilarno organizacijo Rdeči kri/, ki je sestradanim delavcem izročil pakete za hrano. •S podjetnikom pa smo se dogovorili, da je delavce začasno sprejel nazaj na bivanje. Ilkr^ii smo od oškodovancev sprejeli prijave za sum storitve kaznivega Jcjanja kršitev temeljnih pravic dcJavcev. v zvezi s leni obveslila $e zbiramo.« jc povedal Pravdič. Mi smo se v zvezi s lem dogodkom {>brnili na Inšpekiorat Republike Slovcfiije za delo. CHavni inšpektor mag. Bt>rui Brezovarje povedal, da je inšpektorica uvedla inšpekcijski posiopek. »Ker pa je zadeva se v teku. vas v zve/i z rezuluti tega postopka še ne moremo seznanili,« je zapisal in dodal, da so na Inšpekloraiu RS za delo že doslej opravili številne inšpekcijske nadzore pri družbah, v katerih je Pero Prevc-šič zakonili zastopnik. V času od IJaimarja 2005 do 1. maja 2007 so v teh družbah opravili skupno IH nadzorov, od teh so nekalcri posiopki še v leku. V tem času so pri obravnavi teh družb izdali osem odločb o prekršku, iri ureditvene odločbe, eno prepovedano odločbo in dva plačilna na-loga. Obupani detavci so vzklikali: -Mafija, mafija ,„». (foto: Stane Vovk) Iz policistove beležke Sin s pestmi nod mamo v petek, 29. junija, je v stanovanju na Foilovi v Velenju polnoleini sin mamo udaril s pestjo v obraz. potem pa ji z vrali na več mesiili poškodoval še roko. tako da je morala iskali zdravniško pomoč. Sosed pretepel soseda v petek, 29. junga ponoči, je pred stanovanjskim blokom na Kajuhovi v Sošlanju po prepiru sosed preicpel soseda in ga pri icm lažje poškodoval. Znesli so se nad (vetlunimi koriti ••• Pred lokslom Kofelar'ca na Cankarjevi v Vcle-uju so se v petek irije mlajši moški znesli nad in-vcmarjem In cvetličnimi korili. Kršitelji lahko pričakujejo plačilne naloge, vsak za 104 evre. •«•in nad BMW-jem v nedeljo. 1. julija ponoči, pa so se Irije ki^rc-njaki spravili na osebni avlo BMW, parkiran na Prešernovi v Velenju. Ra/bili so stekla in pt>krov pnljainika. Lažna prijava v soboto. 30. junija, ponoči so šli policisti v stanovanjski :)lok na Jenkovo v Velenju. Tam naj bi sosed motil nočni mir sosede. Prijava sosede pa ni bila resnična. Resničen pa bo plačilni nalog, ki ga bo prejela za lažno prijavo. Zlomil mu je nos v ponedeljek, 2. julija, so v dežurni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje nudili pomoč pre lepenému mladoletniku. Tega je na parkirnem prostoru za Kajuhovim dom ovadbo privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, kije zoper njega odredil sodno pridržanje. ■ Vredno pohvale v p;inedeljek, 2. julija popoldan, se je pri velenjskih policistih oglasil moški In s seboj prinesel denarnico z denariem, ki jo je našel pri MT Centru na Prešernovi v Velenju. I.aslrik seje policistom že javil in izgubljeno prevzel. Pri temu mu je vidno odleglo. Kaj pa, če lastnika ne bi bilo, kaj se zgodi v leh primerih? Policisii pravijo, da v kolikor v enem letu lastnika nc hi našli, hi de-narni:o z denariem vrnili najdilelju v irajno lasi. NOVO V Velenju! Zastopnik M-MOm- Mtlm Piiovnik s.p., Pvtbsnslu ul. 3» im V^dAje G&M.:051 330 6(7 ^itibU: m1*iT>orTtQvol]a.n«t PVC okna in vrata vAvw.simer.sí Vse manj policistov Velenje, 2. julija - Člani Sosveia /a izboljšanje varnosti občanov Velenja, ki ga vodi Bojan Ki>n-ilč. so v ponedeljek znova govorili o motorisiih v peš conah. K temu jih je napeljalo s'vetniško vprašanje. postavljeno v ni es lne m svetu. tf^olavljali so. da so se mr>iorisii. ki $o bili včasih prava nadlega centralnih predclt)V mesta, zdaj očitno preselili drugam. Čeprav je policija pri stalna tudi na drugih lokacijah in ne le v centru, povsod ne more bili nenehno. V Velenju namreč, kíH so ugotavljali, za prevenirvmj dejavnosi kronično prin>anjkuje polici si o v. V razpravi je bilo slišali ne (e. da je šievilo poli-cisiov v PP Velenje vse manjše, postaja tudi ni primemo opremljena, slab je vozni park. s katerim razpolaga. V zvezi s tem bt)do. kol so sklenili, Po liciji posredovali poziv, (^benem pa ji znova predlagali. da iz proračuna MOV zagotovijo sreds(va za plače za dodatne policisle. Skozi rdečo v dva avta Velerýe, 26. junija - V torek zvečer je prišlo do promel ne nesreče v križišču Šaleške in (lOriške cc^ sle. Mladoletni voznik kolesa /. mi>iorjeni je /aradi vožnje sko/i rdečo luč na semaforju irčil v dva osebna aviomf)bila. V trčenju se je hudo telesno poškodoval. / reševalnim vozilom so ga jjdpcljali v Bolnišnico Celje. Baker še vedno hit âostaiij, 26. junija - Z Vile Široko v Meilečahje v Kjrek neznanec ukradel metrov bakrenih žlebov. 6 melrov cevi in IX kva-dralnih metrov bakrene strešne kri I i ne. Na Tomšičevi cesti v Velenju pa je istega dne neznanec i/koristil odsolnosi delavcev samostojnega podjetnika in s tovornega vozila vzel električni agrergai zelene barve, po zgornji sirani poškropljen s črno asfalino emulzijo. Tatovi imajo radi Icolesa Velenje. 29. jinija - V noči na petek je s Prešernove ceste izginilo zaklenjeno gorsko kolo znamke balance, sivo-rumeno-črne barve. V soboto pa jc neznanec pred pekarno na Sta net ovi odpeljal od- klenjeno starejše gorsko kolo zjiamke scotl, modre barve. Piknik bo organiziral sam Velerye» 2. julya - S priredilve-nega pmsiora pri restavraciji Jezero je neznanec ukradel mohilni aparai za točenje piva, zložljivo mi2o s klopema in dve raziegliivi aluminijasti lestvi dolgi šliri melRi. Vlom v hišo Šempeter, 2. julija - V ponedeljek popoldne je bilo vlomljeno v sianovanjsko \\Ho na Rimski cesli v Šempetru. Lastniki pogreiajo /lato kravatno iglo in 300 evrov. Turistična Topolšica polna kosovnih odpadkov Turisti se sprašujejo, kaj se dogaja, ljudje pa nalagajo in čakajo, da kosovne odpadke kdo odpelje TopoLška. 3. julija - B)klicali so uas iz 'Ibpolšice. da síí v kraju, ki se ponaša z oznako turistični, že kak teden stojijo kupi kosovnih odpad-ktîv. kijih nihče ne odpelje ic za katere se nihče ne zmeni Ljudje pa nalagajo in nalagajo, od pohišiva pa do gum, turisii pa se čudijt*... Da bodo pobirali kosovne odpadke, naj bi jih osem dni prej obvestil Pup îiauberm mâcher. Da naj jih odložijo na mesto, kjer jih bodo poiem lahko tovornjaki naložili in odpeljali. Ne bi mogli lega opravili prej, ne sredi luristič-ne sezone? Nekaj podobnega se je menda dogajalo tudi lani. Mi smo poklicali Marcela llri- Če bi bili vi turí&t, bi vas tota motUo aH na? (foto: vos) berška s PIJP Saubermacherja. Kosovni odpadki. Povedal nam je. da tolikšnih količin leios niso pričakovali, zato so bili kljub iru-du v zaostanku zodvo/xîm. Bodo pa zadevo ®počistili« v najkrajšem možnem času. Pa prihodnje leto? Se zaradi lurisiov ne bi dalo prej? To bi bilo pa menda težko, ker PUP Saubermmacher ni pristojen samo za Topoišico. Delajo po razporedu, ki je lak, kol je. nam je bilo pojasnjeno. Spremenili pa se ga da. Ali pač ne? ■ mkp Srečanje starodobnikov V Smarinem ob Paki so uspešno speljali že šesto src:anje ljubiteljev siarodobnih vozil. Kljub kislemu vremenu seje na koncu v Martinovi vasi zbralo dvaj-sel motoristov in trinajst lastnikov siarodobnih avtomobilov. Skupaj s sopoiniki se je na koncu /.bralo skcraj petdeset udeležencev. Aviomobilisli srao mo» rali dokazali, da obvladajo dimenzije svojih vozil (širina, parkiranje v garažo, natančno ustavljanje motoristi pa so po vijuganju med kcglji morali vozili po ozki brvi in na koncu pokazali še nalakarske spretnosti (poln kozarcc so morali prenesli z ene na drugo rai2o, brez da bi polili tekočino in si opili ua Ua'i. Potem so se iidpeljali na lovski dom v Skorno. Tam smo tekmovali še v sireljanju z zračno puško in se pomerili v pikadu. Po končanih tekmah sia predsednik kluba Marijan Pflih in v<îdja sprcl nosi nega lekmovaoja Dani Arčan podelila medalje najboljšim na posameznih tekmovanjih in pokale za namlaj-šega in najsiarejšega udeleženca cer za najstarejša ú\o in šliri kolesnika. ■ EmiiŠtorb^nk ^HjiS ČETRTEK, 5. julija PETEK, 6. JulUa SLOVENIJA 1 0615 Uriroevi O/.OD Porotila fllin Dobmimrn nQ.nD PvubI» nfl.in Onbmiiiiro mi\ Pnmi^la 09.D6 MiibyDínkmskrivnmuíelals M;). 4/76 0975 Risanka 09.3D Malosivoi:eliQi,kv(/ 10.16 labomikj m úm: Naprej po Irenu 10;i[) Ra^iamjkíivivprmníiu.VÍfl linn PormOidna^pmià^.rlQk. ll.Sn Svclnitisvet 13.00 Pnmňla. SptirL vrefMS 13.16 Cokf)larinDSflniB.V10 13.-15 Polnotniklub 1bJ]0 Poro&la. prnmet Ib.lD M(tsliv) 1Í45 Krasiatiapaimlja, 11/13 1G.D5 RiSiinka 16.1(1 Mijiarrjlkajgri^nilihi 16.?6 inajsla^la 17.(10 Nrwicp, SpDfi.vrcirs 1/.3Q Jasno in glasni 1B.16 Duhovrnuinp 1Q30 1840 MnfSliirMilta.ri^anka 19i)0 Dneviïk, vreme, ^porc 19.bb Kdosťho|irir.|Rnr;d (iok. nddaia 70,50 FaM /!?,QD UdriiBVi. kultura, ^urt. vTKnie Ki^i airsnobrisa ?37n Glsá)tfni VBicr 00,45 NikariakoMrio! Ol.lb lluhnvniiJlrtp OU'ïn Dnuviuk 02.10 liilokanal SLOVENIJA 2 06.3D /abm infrikanal 0/.D(l liilok^nal 09.nn TVpriiiiaja 09.:^Q ZiihavnirniDkanal 11.DD Oifo§ki infokanal 12.[)D /abavni inftikanal 13.3ÍI IVpriidaja M.DD labinni 14.b0 Oeíal0Svei3.(r.fÍQk.s«fJO/13 1S40 Ble§64;8. oddaja ninotfi 16.10 Mu/aik 17,05 MiRidVi BreviriRja ISDO Pomirila ISDb OcKÍe;Ool|]a. dolga pol 16.bb / glazbu I ri p ton.. I94b KrQnik3^línls nuni. iilnt 71.30 SievjlliD.8/I3 77,10 Ne sai»a..anipak vetino. angl, TV íilni 73.55 l/tir£ sorodnisd. it. íilrr 01.30 Qnpvnik/ainBiskísIV 01.55 /abaviti infokanal SLOVENUA 1 06.15 Odinervi 0/.D0 PoruCila 0/,líI Dobroiiiim 08.no ÍViroňla 03.10 Dobro (Uliti 09.00 Poroâla 09.05 Baimr. risana rnn. 09.75 Pinfivin Ga§par. risanka 09.30 ;!verjniccfíReziio. 10/13 09.50 Moja rolka. igrani fikm 10.06 ?ivaískivruzšk8lJjce.26/76 1036 Fnnisia^nla 11.00 Taborniki insk^sru: Krasna Sf b^tra hti planin ll.lh Jasno in qlasDQ 17.00 Kdossboji rlr.Jantj^^Oijylia?, dok. oildaid 13.00 í^jroňís, ŠpfirL. vrsrnB 13.26 Duhovni mrip 13.40 lamotH druhna. V6 H.30 SjovBnskJuuinki.matllIV 15,00 Poroňla 15.10 Mnsiovi 15.4Ô Bab ar: Vloni oleu 1B.05 I; popotne inrbe:Vri 16.25 Sorodni diiSi, 4/6 l/.OO Novice, ^porL vřeme l/,30 PogN na... Gnjbârjeva palača 17.45 Ciiflu^m planai. 4/6 18.40 Karli, nsanka 19.46 f^j|saPp.pâ.nsanka 19.00 Dnmik. vrcrne.lpori 19.55 Č(]knlarin8san|8.6/in 7030 ÍBStivalVorbR^, l.del 77.00 ÍJdtnevi, vnsme, §pofl 73.00 í^fllnoCnikliib 00.15 Nikaf laku ^jvalino! 00.45 Curteřní planet. 4/6 01.^0 Dnevnik. ponovilBV 07.15 InfrAanal SLOVENUA 2 06i^0 /abavn; mtokansl 07.00 Inínkanai 09.00 TVpřňííaia 09.30 ZnbAvni inirAanal 10.70 IVprnríais 11.M (ílssiHnispuninúGurisoin KopilariBín 17.40 I ram 77/24 13.00 Poévíana nu]o2iua. aru. ČG t. 11.20 2o9an|a, 10/10 M.50 Po srnrii v unuraiočo d^ungín. dok. nddaia 15,75 Mn/aik 16.70 Mosiovi 16.50 lestvica na dni[)L»ni 17,36 Allsiski riiiung, r»po(ia^a \i MB l/.M Nova Gorica: tP v kflSarki (Ml do ?OlsL SloviMii|i) Srbiia. prenos 19.50 kmnikaziRnca 70.00 PannAtlfiiika/lsialiya. orenns 22.05 5flandanvt3iu,ani,(flin 73.40 WiíbiirsB Iio^k utiili. danski f. 01.75 D(uiviiik;3ni6|skaTV 01.fď Zabavni mlukan^l : (Jl.W /íaDsvnMiutjkanHl pop ipop lëOn ur Drmuviiuv : ■ ■ 08.00 74 ur. ponuviiëv 08.55 Dvoino íivfiBnia. nad. 09.50 Spopad sUďsli. nad. 10.40 Wptorlaia 11.11) L|ube?Dn na uřtuy. nad. 12.00 Nfíiikrotljivu srce. nad. 12.55 Na^asodni^.arn.nan. 13.45 TVprodaia 14.15 Zadodno krilo. ain. nan, 15.10 Neiikroilpvo srce. nad 16Jlb hubRrtnnair/nici. nail 17.00 SpopBilstia^li, nad. 1 /.56 2^ ur vremc 18ii0 Dvojno Wsnie. nad, 19J10 74 i)r 7O.Û0 NdŠětmalaklinjka 70.50 Nakr;!|uMna.ani.nan, 71,45 Preítr?nakri:Mrai'jialut.1.rli ^nyl. i lima 72.45 ?4ur/vižíer 73.70 Praiir/na kri: Mrai^na Iiíi^, nad. angl. film a 23^5 GcRpaprudsednita. nan. 00.75 Nakraiu2loCina.ani.nan. 01.15 Sřtfivnusimuink.nsn. 03.05 Nořna panorama 03.55 09.50 10.10 11.10 12.00 17.55 13.15 14.15 15.113 16.06 17.00 17.55 le.oo 19.00 70.00 70.50 73.05 23.70 00.10 01.00 03.10 01.10 24ijf DvTjinn ^ivl|eri]B. nal Spopadi ^irasu. nad. Iv prodaia Ljubí^7sn naií/nia nad. Níiiikfoiliivosrce. naii. Naša SQfioii.'a. am. ran. Tv prodaia Zahndnrj knlo. am. n3n. Ninikroiljivosrrs, nad. Ijubezf^n nair^nici. nail. Spnpadsuasii. nad. 74 ur vrnmfi Dvo|nu/ivl|an]e, nad. ?4ur Naša riiala klinika 007 Qpcra^ia pm. am.f 71 ur mtîr Pod lupo pravi r.e. riHa Na kfajii /ločma, am. nan. Sovrafniki zavedno, am.f 71 uf. pofinviipv NoCna panorania © 09.no Dohru jmro.mlorniauvna oddaia; na danaSr^i dan. iu Irani p nmcQ, vidurspni rKmv», tniranii gosi. i/naše kuliinis. kdudar priredi luv 10.30 Vabimo k tifjledii 10á^6 UdpflaiHnia. pmi.poyuvora 1136 WMkniUakina oddaja AVř inRockoinCđc 1?.35 Vidt?Dspoldneva 11.00 Vidcostrani. íibvesiila 17.66 Vabintijkagledu 18JI0 Mladi upi, oiro^a oddaja 18.40 npgianaliiR nnvN;(3 18.45 Asnvagibamca.tnf.oddaja 19.16 VidEíospol dneva 19,70 VideasIrani, obvtístila 19.55 Vabimo k ngl adu 20.DO IzoddaieOobroiuiro 2 Î 30 VbCb r 2 Ano. zabavnoglasbona oddaia 77.45 Regionalne nnvii:e 72.50 Videospot dneva 72,55 Skrbimo/a/dri^via.poapog. 23.55 Vabimo k ni^lsdu 00.00 Videosirani. rtelila 1030 1035 11.55 12.66 11.00 17.55 18.00 18.10 18.16 19.25 19.30 19.56 20D0 7130 22.20 2276 2230 23.25 2330 Dobro luira. infontiauviia oddaia: na dana^nii dan. jiiiran|Q novit^, viibospoi dnHva, nedeljski i/lei luiranp (]osL kolmlar prireditev Vabimo k nyM Večer ? Ano. ^abavnoglasbEsia oddali) SkrbimD/a/draviH.piin, pog. Videospot dneva Viduosusni. obvesula Vabimo k oyledu Miš ma^. riim^k» nddaja Heyionalnti novice Znamo /moramo, ponovitev-Uporaba plezalni! vrvt Vidflospot dneva Videostranj. obvesula Vabimo k r^glerlu I/ eddaie Dobro juiro. pon. Jusen ^ivl|on|a, oddeia 2a uelje ^vlieoj^ko obdobie Royionainn novice Videospoi dneva Popoini^ke razglednice, potopisna oddaia Vabimo k oyludu Videostrani. nbvenula SLOVENUA 1 06.15 Udmcvi 07,00 /godbe IZ 5knl|kR 0730 popolne inrbe: Vri 07,50 Malt^sivecelice.kvir 08.35 Mqift rolka. igram iilm 08.50 Sfjrndni duSi. 7/B 09.15 CiidovilopnpolovarijKNilsa flolgsi^ona.iap.svstral.fiim 10,45 Potokliib 17.00 Tednik 13.00 Pnročila, špnrLvrsme 13.75 Vs8 0?ivHlih:dinoi 13.M] Vseo7iVdlih:l2muni 14.15 ^alosinafriprcsB. (jngUilm 16.66 Poleuiivriiiiak 16.00 UMdiinljiideh 16.10 Absoluiim 16.15 PoSbveiHii l/.tKl Poroi^ila,^ofLvreme 1A15 (Jiaro 1/.7Í1 Poletni vrliliak 17.25 Glasbeni gosijli 1730 Navrlu 17.50 Gia^beiB yûSije 1/.55 l;borizpol(Ut^ihdřalogov 13.00 Kulinanka 18.10 Fill m rvetlićniki. risanka 19.00 Dnevnik, vreme. Sport 19.66 Prekleti kraJjt:/ad^vliHia kraliica. 7/í) 71.35 Poletna poispania 22.70 PornWa.šflOTLvfBme 22.55 Supranrjvi, 18/21 73.55 Pes ubijalec, am. him 01.70 Dnevnik 01.40 ínfokanal SLOVENUA 2 0630 Zabavni inf(d;anal 10.45 Napovedniki 10.^ IVprniaia SkoziCas 1130 Po cesn smrn v umiraini^o d^nylo. (lok. oddaia 12.05 /kjdejevftbiX^panskiiilm 13.30 Tvpradaia I4i]0 Pol|e.kdDbniebei|ijbi].7.del 16.76 Pan/: atl;^lika/faia liya. oosnRlck l/,25 Clovek.kizmoreveC.dok. leljion 17.50 NovaGoniaitPvkušarkiíM) do 7U \pi prenns 19,60 Kromka / Lama 20,00 Alpe Donava Jadran 20.30 Knni£rtnb20^9inid skupme Pantin 7135 Poleinivrtiliak 23.50 Huíf.am.r)3d..l/13 00.45 Pokvan^na dekleta, ar^gl.nd., 1/16 0130 Dnevnik zamefske TV 01.55 Zabavni iritokansi pop 0/.30 ÍVpnjdaia 03,00 Čarobna an^li^^na. riir. odd. 08.10 NaSmalisvei, ns.senja DB.15 Mali rdei^i trakior. nsana 03.25 Pako. nsflna senja 03.50 bouček Bcnjatmans.ssnjs 09,70 /filsniavíki, ns.senja 09.55 B Daman, ns.sertia 10.70 PuwerRangeri mlad, nan. 10.45 Main Komgan. nsana scnia 11.15 Neukroćeni Okavanyn. dok. r^ildaia 12.15 Domaji viitco pisn^tki 13.55 Tormulal, posnetek KVzaVN Velike Rntanije 16.06 Ris. zniiizliwi lover;, angl. drjk. oddaia 16.10 ZloCim pied domačim pragom, am. nan. 17.05 Ra^oóariinegospcriínií^.síTi.naa 18.00 21 ur. vreme 18.05 Zdravnikova vest am. nan. 19.00 21 ui 20.00 Analiza pa laka. am. film 71.H1 Miniiniaalica.am.nan. 22.65 Vélikapnčakovania.am. film OO.fiO Noč zapim mehiški iilm 02.30 21 ur 03.30 Noi^na panorama © 09.00 Mišma§, otročka nddaja, pon. 09.40 Vabimo k rigledu 09.45 Znamu ziiinrinnu, prjnfjvitsv Uporaba plezalna vrvi 10.15 Vuinospoi dneva 12.00 Videos iranf, olive^uiR 17.55 Vabimo k ngîedu 18.00 Popniniék^ razglednice, potopisna odflaja 13.60 Virkiospoi dniiva 18.66 Mladi upi. otroška oddaia 19.36 Vntnostiam, ubvesiila 19.66 Vabimo k oginjii 20.00 Novice tega lerJria. ml. odd. 20,70 Viifa^ftspotdm^a 20.75 Graška Roní poje m igra 7006. posnijick 1. rlu I a festivala 2135 Ob 3. iu!i|a dnevu rudarjev. reportaža, ponovnev 22.00 Vredtiu |b sttipm noter, dukumentarna orldaia Pokrajinski rmizei Koper 2235 TO^OOl Vril NJF,dnkum.l. 23.75 Virb^ospol dneva 2330 Videostrari;, obvestila NEDEUA, 8. julija SLOVENIJA 1 07,00 ^ivlav 09.511 Vi2pis.l/ll 10.20 Podevropskimnebom.4/in 10.60 Prisliihmmo tišini 11.20 ttara t1,26 ObzoiiadiJlta 17,00 L|iid|eiii2enil|a 13.00 Poročila, špnrt, vrai lE 13.10 }-esuvalVurbyrk.l.ffel 14.30 VitičkaqrklVnad. t5j]D AlifeploivletaliT/.am, lifm 16.70 f^ikartakc^ivahno? l/,00 Poročila.špnri,vrHiiB 17.15 f;Hlenjaigr8l(;ev:DareValiC 10J5 Pajkef;Rko.nsanka 19,70 VeiennarJoc. nsanka I0,3n Kravica Katka, rcsanka lB3b Hrček Ml lia. nsanka 13.40 /rebanjeiota 1B.55 Vreme 19J]0 Dnevnik, vreme, špcfft 19.55 Daimo našli • Priulsiavitev sndslt^oùh skupin 71.15 Večerni gost 7205 ARS36D 72.25 Poročila, vreme, špoa 77.50 Persona, švedski [i] Itim OiJ.in Oti^nik 11030 liloievnik m prinuesa. nem. lilm 07.45 Iritaal SLOVENUA 2 0830 /aliavnimlokanal 0935 Ivpinilaja 10.06 Sko/ičas lO.lb Poletna potepanja, cddaja o Liftzmu 10.66 Naša pasem 2007 Î1.26 Medvalovi.IVKopcr 11.66 AlpeDonavaJadran 17.75 IV prodaja 12.66 lacfln: SP v ksiakih m kaniiiih. polil na 1^. posnetek 13.65 l3i;an; SP v kaiakih m katiii|ih, linale. prenos 15.45 Nimi^aL3alakQni:QiLNuš(i Onrend» 1/,15 Spopad na /abmlu. ani. Iilm 1930 Dokumentarna oddajB 19,50 Kronika z l.enta ?0j]0 Ou^ele sveta, 11/13 70.50 Frasier. 73/74 71.10 Limeiriisiglasbemplusa 72.50 StrHli(anasprntnausiJriB,3/12 23.40 Mimoidoči, angl. IV him 01.15 Dnevmkvamej^ IV 01.16 Zabavni mlokanal pop 0730 IV prodaja 08,00 Čarobna sngliiši^ina. otroška oddaj» OB.IO Našmalisveins.scriia 08,16 Jaka na Luni. ns.senja 08.25 I)rQbiiki.ns,seiija 08.M Poka lis. sania 08.55 Slonček Bi9i|amiii.ns.seri;9 09.20 /eleniavčki.ris.smiia 09.M1 UDaman. ns.spnia 10,15 Power Oangers. mlad. nan. 10.10 MaloKnm^an, nsanasenja 11.06 Mû£nozdraviln,am.nan. 17,00 ženski mtiSkelir am. Iilm. 1/7 13.30 lomiulïl.prenosdirkiizaVN Velike OntanjB 16,00 Mnstucezavedno,nan. l/,00 74 UR vreme 17,06 Dabo^ivljmiela^je.am. film f9i]Đ 24ur,vieme 20.00 Irartiioskipoliub.am.lilm 71.60 VrlujnciVNVeliketaiie.Fl 7205 Kn na pniinah. Ir. nad. 2/6 23.45 Nadejeliiitvmostu.aoi.lilm 0136 ?4;jr 0235 Noôna panorama PONEDEUEK, 9. julija TOREK, 10. Julija © PONOVIIIV ODDAJ TiOI.N.^)nLDA 0900 Mi^ maš. rjtn^ka (xlilaia, ponovi lev D9.40 1670. VÍVmayaiin. regionalni mlomiativni pin^ram 09.55 Kultura, mlonnativna riddaia 10.00 ŠpímujTťk, športna inlomiativiia nddaja Ob 3, jiiiijij. dnevu rudariev. pngovor, gost:dr.Fvgen Denan^, direktnr Premogovnika Viilenje Clb 3. juliju, dnevu riiilariev. reportaža, ponovitev Duhovni vrelec Vabimo k oyiedo 11.30 ^upan/vami,pngovnrv studiu. pt;novitev. gosi ^ruCko Meh, ^upan MU Velenie (iraška Gora noje m igra 2006. posnetek 1. tlela lestivala Videnstram. obvestila Í9Í10 Vabimo k ogledu 19.05 Mlati upi, oi;oškaodda|3. pOltOVItHV 13.45 Jesen /ivljunja. odria(a;a tretje življenjsko obtiobje. ponovitev 7030 PUI'C0RN,ula.<5benaoditeia, ponovitev ÂVL m Hoii Oto^ec 71.26 lv8k.kdote|eijbtl7 dokumenianti lilm 71.20 Videostrani, obvestila 10.10 11.20 11.25 1230 13.60 SLOVENIJA i 07Jlfl Poročila 07.10 Dobro juu-o OB.OO Poročila OB,10 Dobrojutfo 03.00 Poročila 03.06 Izpopotn.'^Lorbe 03.76 0ulimlšek:letalaB/10 03.16 Anass,igr9niftlm 10,00 PatnkovsvíL 13/13 10.76 Taborniki m skavh 10.10 RazpokBviasu.B/17 11.05 fjtóipfaítfi4/6 12.00 Slovt3ri(]vAvstraiiji.7.dBl 13.00 Poročila, Spon vreme 13.15 Oajmanaši! 14,30 N^kaj iiiinui^a pnpuiar.glasbo 15.00 Poročila 15.10 Dober dan. Koroška )5.16 f^dksinnubi.17/26 16.06 Ilisanka 16.10 Marunamprn^iestrašilo: Kitajska 18.20 A|kiicprtresiavrainr{ih,B/10 1636 Po;abl|erie kniiije itć^ili bBbic. Sedům let pn beli kači l/.OO Poročifa.šporLvreme 17,35 Sknvtmsikuovvsiïdwemlju. pdlud. oddaia )B.76 ?iebanie3x3pltis6 10.40 Nina Nann, nsanka 1B,46 Joko!./akamoko! loto!, ns, 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.66 lamoia družina. 6/6 70,60 Osmi dati 71.75 Prvi m drugi 27.00 Udu I evi, kultura, vnsroe. šport 23.00 Deriišňna Evrope. 2/7 00,10 Nikartako?[vahnoi 01.10 Sknvonst kitov v stedozanil|ti 02.00 Dnevnik, ponovitev 02,10 IniriaiT^I SLOVENIJA 2 0B.3D /abavni iníokartaí 07J)0 Iniokanal 09.15 Tvt«oda|a 0B.6Q PolDtnivruliak 11.05 VruCksni 1130 (lalenja igralcev: DarB VaiiČ 17.30 ARS36D 12.60 Cclimkipokalvsm.skokjh. r^ona?ai2VelL>niainKrania 13.76 Ivrnpski magazin 13,66 AIpt) Ponava-Jadran 14.75 Slovenu po svi^ur Venezuela 15.00 Seja državnega zbora, prenos IB.00 Poročila IB.06 Dedišůna Fvrope 70.00 Glasbeni spomini / Borisom Kopna rieni 71.00 Studio ctiy 27.00 Glas(hťjnI veOen na drugem 23.00 Nanoi,6/6 73.30 Ime ro?y.lr. film 0130 Setaik^aviuga/bnra.posii.i^d, 01.00 /abavni míokanaí pop 0/.65 74 ur, ponovitev OS.66 Dvo|iiQ?ivljmiie.natl. 03.50 Spt)padstraso.nad. 10.40 Iv prodala 11.10 [|iibezernatrinici. nad. 12.00 Naokrolliivo srce. nad. Î7.66 Naša sorta. am. nan. 13.16 TV prodaia 14.15 Zahodno krilo. am. nan, 15.10 Neukri3tí|ivosrci:, nad. IB.06 Ljiiheztíii na tržnici, nad. 17.00 Spopadsir^sti. nad. Î7.55 74 ur vreniK IB.OO Dvoino življenje, nad. 19.00 74 ur 20,00 Naša mala klinika, nan. 20.66 Serima neiesa. nan. 21.46 llrgwnca, nan. 2236 ?4ur2ve(^er 27.60 Družina na begu. nan. 23.10 Nil krafu zločina, am. nan. 00.30 AIras.nan. 00.60 Pniatelp. nan, 01.70 Sknvonstni otok, nan. 02.10 74 ur 03.10 Ntična panon^rna © 09.00 Dobro juuuinformauvna odrlaia: na današO|i dan. lutranip novice, video^oi dm^va. intranji yosL plesni koraki, koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.36 í;ra^kaGorapo|einigrH 700S, pusnutek 1. iIkIb festivala 11.45 Vidcospoi dnpva 11.50 IvL'k. kdo lB|8ubil. dokom. f. 14.00 Vidřostram, obvestila 17.55 Vabimo k ogisdo 16.00 Cas za nas. mladinska oddaia 1B.10 ílegmnalne rum lB.4â Vidcospotdneva IB.60 lldeča kapica, sinhr hs, f. 13.60 Vid lios trat li. obvo^iila 19.66 Vabimo k ogludii 70.00 IzoddaieDobroiiilrn 2130 KltipiU na kvadrat: Alsksanilnr Mdek 22.30 lleuionalne novice 2736 Vidpjjspot dneva ??.40 PARADA lllIfVlORIA 7007. posn. 1. dela prirerlitvo v Mb 23.66 Vabimn k ogledu 00.00 Vidi?t)suam, obvestila SLOVENIJA 1 06.15 Odmevi 07.00 PonjCila 0/.10 Dobrti jutro 08.00 Pmo^ila 08.10 Oobrojuiro 09.00 PmoCila 09.05 RaiioveifnrTa^kiNoija 09.70 MamnHfnpti^iu strašilo: Kitajska 0930 Risanka 0935 Aikec pci restavratorjib. 6/10 09.60 l^abljďiekíipgř naših babic: Sedem let pn bidi kači IU.D5 Zgodbe v školjke 10.35 Taboriuki m skavti 11,00 Sknvnosikitovvsredoznmliu, poljudrioziiansLvcoa oddaia 11.55 Vei^.mgosL 13.00 PoioCila, špoiL vreme 13.16 PocKtismrttvumiraiočo rl.funglo. úrk. nildaja 13.45 ObioriBduha 14.20 Osmi lian 15.00 Poroi:ila 15.10 Mostovi 15.45 TrojCics:TuminpalčBk.1/76 16.10 Kij;a.dlaka,p^ii,3.del 16.16 KI|ukči!Vť dogodivščine, lutke 1636 lloieinimîDrtek.nsànanan. 17.00 Nuvrce, šport,vreiiia 17.40 Darovanje, dok, oridaia 1830 řrpbanjftAstfa 18.36 Francek, nsanka 19.00 Dnevnik, vreme, ^ori 19.66 Radiadoc. slovenski lilm 71.15 In sestre, pruds tavï 77/10 Odmevi, vreme, šport 23.00 Atsoliitno yl obalno 23.30 Hatlomia 00.00 ladvChatterley. 1/4 00.55 Nikar tako zfvaimo! 01.25 darovante. dok. oddaja 02.70 Dnevnik, ponovitev 02.55 Iniokanal SLOVENUA 2 06.30 /abavm iniokanal 07,25 IVpnidaia 08.00 Studio City 09.00 Sera državnega 2bijra, prenos 17.50 Nov3(;onc3:FPvkodarkj(M) (to 20 let, prrnos 20.00 Petdnu/raeldoLsenja. 1/2 20.45 Mftveduše,angl.iHo,,3/4 22.75 Domovina, riern. nad,, 7/6 00.06 Seia df^avneqa/bora, posnetek nailaijpvar^ a 07.30 /abavni infiikanal pop 07.55 24 ur. prjnovitev 08.66 Dvojiio ^vljenje, nad. 09.60 Spi^adstrdsti, nad. 10.40 IVpnjdaia 11,10 liiibezen na tržniij, nad. 12.00 Nettolpvo srce. nad. 12.55 Naša sodim am. nan. 13.45 IVprtidaia 14.15 Zahodnoknio.am.nan. Ib.lO Neukrotlpvosrce.nad. 16.05 liuberen na tr7niu. nad. 17.00 Spi^adistrasD. nad. 1/.55 24 ur vreme 18.00 Dvojno ^ivijKije. nad, laOO 24 ur 20.00 Naša mafa klinika 70.55 Prevenariu! 21.40 Zgodballi^abethSmarLl.del am. filma 72.45 24 ur/VĐč«i 23,15 /godba tli/abeth Smart nad. am. filma 23.30 Na kraju zločina, am. nan. 00.20 Alias, nan. 01.10 Skrivnnsuii otok, nan. 02.0 0 74 ur. ponovjtev 03,00 Nočna panorama 09,00 Dobrnjuiro, iiiiomiativna oddaja: na današnji dan. jutranje novice, videnspot dneva, jutranji gost, razgibaj liio se, koledar priredi tiiv 10.00 Vabiniokoùindu 10.05 PARADAIIUMDnjA?007. posn,l.dela pnredttvevMb 11.70 Vidpospot f^eva 11.75 KlepetnakvadraLAIeksander 14.00 VidflrîSlfaiii. obvestila 17.55 Vabimo k ogl^rlii 18.00 Mfadi/a mlade, mladiteka oddaja, 3. IV inre^a 18.10 Videospot itneva 18.46 Vredno je stopio noter, rk)kiimentarna odrlaia Pnmr}r!iki miizťj Koper 19.16 Viriti rs tram, o bvnstda 19.56 Vabimokogledit 70.00 IzoddajsOubrojut/n, infomiauvna oddaia 71.00 16/1. VIV magazin 21.15 Kultura, m forma ovna oddaja 71.70 SporUii tfirck, šporuia iniormauvna oi daja 71.30 Asova gibanica, inlor, odd^ia 27.00 Na PnmoTikem, iniormauvna oddaja. 3.TVmre7a 7230 lzar!waVTV;rianeipnlka,pDn. 23.30 Vabimokogledti 2335 Videostraoi. olivsstda SLOVENIJA 1 06.16 IJdmev) 0/.00 Poíořila 0/.05 Dobrcjutro 08.00 Porodila 08.05 Dobnj jutro 09.00 I^Nočila 09.05 Kljukčeve dogodiv^čmi!, Iiitkâ 09.30 Poganja, 10/10 10.00 Pffllsire^e: Pošta, 9/10 10.20 Grdi raček lira, 70/26 10.45 Iabor7)ikjinskavti:tAizviru Soče 11.06 Si>niri|o$emračeUiV!?li. dok. oildaja 17.00 Lrudre m/«riilja 13.00 Ptfiiilila, šporL vrtíme 1330 /gubica, danski film 15.00 Pffočila 15J0 Mostovi 15.45 MnbvOickinsknvnostdc^cle Mu, 4/76 16.05 Malesivscelia. kviz 17.00 Novice, šport vrema 17.10 ^trst Otona/upanči Ca 1830 /rsbanjelota 18,40 Medof^opi, risanktrain, obvestila 19.55 Vabinio k oyledu 20.00 IzoddajeOobrujuuo, mlomiauvna oddaja 21.00 Odpftatsma,3.TVmre2a-Ruspodarslvo v Sloveikijt, yosu mag. Andiei Vizjak, minister za gospodarstvo 22.00 Regionalne noviw 22.05 HÛNJUVI The Crush toor. posneif k koncerta 73.55 Videt]spot lineva 00.00 Vabmiokonledu 00.05 Videosírani. rrbvpstila RAZVEDRILO ÍM Ťoroskon Oven od 21» marca do 20* aprila letolnjepoletjebcsleuživali.kotžedoigone.Tudizaio, kersebovie vas zelo umirilo. % tem pa tudi vi. Težho se boste prilo2evali iiad ^ f svoiim življenjem. Naenkrat bo vse teklo tako kot ste si želeli. Le lu in V (sm bosle čutili omamljenost, ki pa ne Ik^ lako moteča, da hi vam kvB' [ila fazcKPlozenje. Projekt, ki ni majhen, bo stekel vi pa se bosie počasi pnotavili na proste poletne dni. Četudi jih bosle preSiveii doma. bodo lepi. Ce pa bosie odpotovali. se boste prav tako zelo zabavali. Bik od oprila do 21. maja ^^^^^ Ker Sle bili v preteklih lednih ?fib uspeSni pa tudi delavni, bodo nasled- Vnjt (fnevi kol nalaić ?a počitek. Vroče poletje bo letos ?3 vas lepo. saj boste polni novih nai^rtov. precfvsem zaiaili ljubezni. Boste rekli, daje bil ^e čas. a ne? Pravzaprav ste sami krivi, da se ni godilo Že prej, raz ^^^^^^ log pa je verjeino v (em, dalenistebilipripravljeni. Sedaj sle, vprašanje, ali je oseba prava, pa bo še nekaj tasa na meniju. Še preden se boste predali novi Iju* bežni, boste morali lazčistiti s staro. Ne bo lahko, pa saj vesie. Dvojcko od 22» maja do 21* juniio letolnjih počitnic se ne vesetiie. ker se nič ne bo izteklo tako. kot sle ^^ leleli. Tudi tokrai boste dokazali, da sie mojster sprenevedanja. £e-Vfcjp prav bo v vas vse kričalo, se boste smejali in lo na ves glas. Ljudje se IV^B bodo čudili, odkod vam loliko opiinrizma, izkazalo pa se bo, da |e ta le - ^ J zaigran. Bolje se boste počutili ^le v avgustu, ko si boste prt§li r^ čisto s svojimi čLTSlvi. Ce ne hoste razčistili s partnerjem, kar seje nabiralo ie nekaj mesecev. bo ludi avgust zlagan in čustveno naporen. Rak od 22. junija do 22. julija Ko boOo vsi okoli vas razmišljali le o pofitku, boste vt iazmi§ljali o delu. Dejstvo je. da vas veliko^at prav delo reâi pied maMusjem in slabim po-čutjem. A večno ne bosle mogli bežali piedproblemi in samim seboj. Kar rmnkiai se vam bo zazdeto. da je prišel čas. da na glas poveste, kaj si mislile o zadevi, ki vas muči h rtekaj mesecev. Q vas bodo diugi Qovoiili le takral. ko vas ne bo zraven. To pa že lako veste, da r^ najboljši znak. Ljubezensko ži^ienje bo lepo in vambodajakinovoeneigijo. Piavi priiatelji pa se bodokmaluzek) izkazali. Lev od 23. julija do 23. avgusta Vedno ste imeli radi poletje, letos pa bosle to h loliko bolj občutili. ©Tudi, če vam bo vroče, bosle naravnost uživali v vsakem sončnem îarku. na ziaku in v naravi. Čutili boste.dasev vas spet prebuja želja po u s Iva realnosti in zato se ne čudile, če se bosle loti^ marsičesa, kar ^^^^^^ se sicer ne bi. še va^i najbližji bodo presenečeni nad vami in vašo ustvarialnosip. Tega se ne boste lotili le zato. ker bodo dnevi dolgi, vi pa boste imeli več časa. Prepnjsio se spreminjate in vedno bolj ugotavljate, da ie čas. da sami sebe postavitev sied iSče svojega živlienja. Devica od 24* avgusta do 22. septembra Veselile se naslednjih tednov. Dnevi vam sicer hitro minevajo, pa včasih ?§e prepočasi. To velja za tiste, ki ste Že na dopustu m liste, ki tnsle nanj šele Si. Da poležavanje in biezdetječloveka ludi utrudi, sle od lani ze po-zabili. A ver|emile. da bosle to v tem poletju potrebovali. Opazili bosle nekoga, ki ste gaževideli. a vambo tokraues padel vočL tn kot kaže ludi v srce. Nikar se neun^knite. če se bo izkazalo, da gre za obojestransko naklonjenost. Tehtnica od 23« septembra do 23* oktobra Ceiudi morda v teh dneh vsi Še ne boste uživali prostihdni.boslezmis> limi že drugje kot pri delu. Pravi užHekvasbo pogledali in posluiati. saj boste neverjetno potni energije. Z njo bodo prille ludi nove kleje, ki vas bodo napolnile tudi z velikimi prićakovanp. Ni kaj. imate nos za nove posfe in tudi za zaslužek. Projekte bosle zaenkrat le načrtovali, z njimi ^ i •i v pa boste zaceli sele jeseni. Se prej vas čaka nekaj zeki srečnih in razburijivih dogodkov. Prvi ze v naslednjih dneh. Škorpijon od 24» oktobra do 22« novembra Počasi prihajate v staro formo. Čutite, da se vaše telo spreminja, pred-đ vsem pa ste veliko bolj mirni. Skoraj vsi bodo že pozabili kaj se vam je dogajato. vi pa seveda ne boste. Vsakokrat, ko boste zaslutili da bi lahko bilo kaj narobe, se vam bodo mračne misli kar same k/adle v glavo. Zalo |e prav, da seše bolj zaposlite. Po možnostmi s sivarmi. ki vas razveseliujejo. Pri lem pa pazite, da ne boste pretilavali. Strelec od 23. novembra do 22, decembra v Pr4ed vam) je neka pomembna zadeva, ki se je hkrati veselite in bojite. Kol vedno jo bosle izvedli brezhibno, pii lem pa žal pozat^li na vse okoli r vas. Ce boste upoitevah nasvet zvezd, boste preživeli zelo lepo poletje, ki vam bo §e nekaj časa ostalo v spominu. Pa nikar ne mislite, da sle ^^^^^ kaj pomembnega zamudili, če niste ves čas z mislimi le pri domu in vsem, kar se tam dogaja. Končno je priSel čas. ko lahko mislile tudi nase. A tega val pari ner nebo razumel, êe pred iesenjo bo ali počito.ali pa bosta odkrila staro strast Veliko |e odvisno od vas Koxorog od 23« decembra do 20« {anuarja v Čeprav vas bo zelo skrbelo, kako bo v naslednjih tednih, se bo izteklo ^^^L bolje kot ste sptoh lahko sanjali. Pripravite se. kajti prihaja res razbur l|rvo obdobje v vašem živdjeniiL Iz dneva v dan se bodo dogajale nove stvari. Kot vedno v življenju boste en dan v oblakih, drug dan pa bo treba pristati na trdnih tleh. Tisto, kai bo kazalo najbolje, se bo na koncu izkazalo za najslable. Kar nekaj i^črtov boste spet morali v naslednjih tednih spremenili. pa vam sploh ne bo težko, ker bo razlog več kot lep.. Vodnar od 21« januarja do 18« februarfa želeli SI boste, da se vam uresniči ena od želja, ki v vas tli Že od zgod-flb nje pomladi.Pane bo Sfočeznoč.Tudi piojekiki ste sega lotiliže pred /SMi meseci, se v tem poletju ne bo premaknil Iz mrtve točke. Pozat^li boste Í^Wf na obljut^jeno denarno nagrado. Partner bo vesel, ko boste dobre vo* Ije in si boste vzeli čas ludi zanj. Ampak le. če boste to počeli Iskreno. sd|mubovse kristalno jasno. Predobro vas pozna, da bi ga lahko prinesli naokoli. Denarja ne bo loliko. kot sle računali, zato ga no zapravite v naprej. Ribi od 19« februarja do 20« marca Vafživljente je že nekaj časa prav zmeda, pa čeprav tega ne pokažete. Vaša čustva so povsam razdvojena, živci pa nič kaj mirni. Bod^e iskreni, ko vas bo partner vprašal, kako si predstavljate prihodnost z njim. Ceiudi bosle iskreni, vas bo slišal tako.kot bo vleč njemu. Inzr^ biti spet vse narobe. Raztreseno boste delovali, ker taki ludi bosle. Ce vas bodo sodelavci in domači čudno gledali, seboste pravzaprav prav dobro počutili. Tudi zalo. ker se bosle velikokrat smajafinjim in ne sebi. Pa čeprav ne boste imeli piavega raz> loga za to, IVe hitite s pomembnimi odločitvami! Nagradna križanka Acman Nezaupljivost Želvaki Pončo, Joško in Vinko se odločijo za piknik in Jo§ko napolni košaro s piškoti, pijačo in sendviči. Ker je park 2Û kilometrov stran, hodijo tlo njega kar deset dni in ko končno prispejo r>a ci^i so že popolnoma izmoiJeni in lačni Joško začne praznrti košaro, in ko potegn-even steklenico. ugotQ\^, da je pozabil odpirač, ZVinkom začneta prepnčevati Ponča. naj gre ponj nazaj domov. Poočo ugovarja, ker se boji. da bosta medtem vse pojedla. po dveh urah prepričevanja pa končno popi;stí in se počasi odpravi proti domu. Mine 20 dni. a Ponča še vedno ni. Ko mine še en dan. seJoškomVinko vsa ses- tradana začneta spraševati, kod hodi. a obljuba je obljuba in hrane se ne dotakneta. Minejo še trije dnevi In Vinko zatarna: "Moram jestir "Ne. obljuba je obljuba," obotavljivo reče Joško. ko pa mine še pet dni. mezdržitaveč. Ko odpreta usta, da bosta ugriznila v hrano, skoči izza skale Pončo in reče: "Evo. glih zarad tega ne grem!" Smola •Kakšno smok) sem imel v flvf-ienju;trikrat sem seozenilin vsetri zene $o mi umrle. •Neverjetno! se zgrozi eden od navzočih. kaj pa je bito prvi? •Strupene gobe je jedla. -In druga? •Strupene gobe je jedla, •In tretja? Je tudi ta jedla strupene gobe? vpraša malo sumničavo sobesednik. •Ne, lobanja ji je počila, •Kako to? •Pač ni hotela jesti strupenih g^. Ali je medved? Medvedek se prebudi iz zimskega spanfa in zbudi mamo: "Mama, mamalAlisem jaz medved?" "Seveda sil", mu odvrne medvedka ter ga skfbno pokrije rekoč: "Kar mirno spi dalje" Čez štirinajst dni se medvedek spet prebudi in z vpitjem prebudi mamo: ACMAN www.acman.si Moda XXL s stilom Acman, d.o.o., Griže 25, Griže Prodajalne Acman: Ljubljana. Maribor. Celje, Grižs. Velenje že 10 let z Vami v Velenju! Prodajalna Boutique Acman št 1 v Velenju, Rudarska 6a, telefon 89B 5435. te dni praznuje 10. obletnico uspešnega poslovanja. Vsem našim zvestim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje! Izdelki Acman so ustvarjeni v lastni proizvodnji in so delo slovenskih Šivilj. Kolekcije oblačil za ženske v najlepših obdobjih življenja rujemo i; posluha do !en-skih potreb, ob upoštevanju modnih smernic. Program oblačil prilagajamo potrebam motlerne {enske, od oblačil za prosti čas do linije za urejeno ženske na vsakem koraku in za vsako priložnost. Vzdrževanje oblačil iz kakovostnih materialov je enostavno, oblačila Acman pa dajejo občutek udobnosti in urejenosti. Rešeno geslo izrelite in pošljite najkasneje dû 16.7. na naslov: Nalčas, d.o.o,, Kidričeva 2 a. 3320 Velenje, s pripisom "Križanka Acman d.o.o.«. Izžrebali bomo 3 nagi ade (nakup v vrednosti 15 evrov, 12 evrov in 6 evrov v prodajalni Boutique Acman Št. 1 v Velenju). Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti. "Mama, mam at Ali sem jaz medved?" "Seveda sil Obrni se in mirno spi daljer Čez teden dni mamo spet prebudi kričoč: "Mama. mam at M sem jaz medved?" "Seveda sr, ljubčeki Zakaj (oliko sgrasuješ ?" pa me zebe kot psa." Poroka Na avtobusni postaji vpraša Peter znanca: •ZdravoiSi že oženjen? -Ne še. -kaj pa čakaš? •Asrtobus. Zgodilo se je ... Q od 6. julija do 12. julija 6. julija 1954 srj prviĆ prazniv vali pra/nik lakralnc mestne nbcinc Velenje, ki so ga praz-navali v spomin na včelek upor« proii okupatorju v Šaleški dolini 1941; 6. julija 1986 so v Pesju dobili nov Jam krajanov in gasilski dom; v noći na 7. julij 1941 je bila od Šošcanja do Šaleka izvedena prva sabota/na in napisna akcija v Šaleški dolini; 7. julya 1981 je osnovna ^oia v Pcsju dobila novo telovadnico; 7. julija 1983 je Herman Rigelnik poslal predsednik za-časnciia poslovodnega organa SOZD Ciorenje; 7. julija 1984, na praznik krajevne skupnosti Pesje, so krajevno skupnost Pesje preimenovali v krajevno skupnost Franc L.eskoviek -Luka. 29. avgusta 1991 pa so jo ponovno preinienovali v krajevno skupnost Pesje; -8. julija I956jel>ila na velenj- skem rudniku konfercnca. ki se je je udcIe/U tudi élan Izvršnega svela n.RJ Franc Leskošek - Luka; na konferenci je bil sprejet urbanistični naCrl novega središča Velenja; 8. julija 1961 je bila v Velenju otvoritev novozgrajenega h{> lela Paka, kije bil v listih letih eden najmodernejših hotelov v Sloveniji; 9. julija 1996 jeOkro/no so dišče v Celju uvedlf> stečajni Hote/ paka (Arhiv Muzeja Veienfe) posiopck za pi^djetje Sipak Oprema Velenje; - 10. julija 1979 se je pričela lo kalna delovna akcija pri izgradnji »^Šaleške magistrale«, na njej je sodelovalo okoli 100 brigadire v; - lO.julija 1988jebilavVele-ruu prva prireditev na novi 75-nicirski skakalnici, prevlečeni s plastično niaso; • 11. Jiiiga 1981 je na sveiovnem prvensivu pihalnih godb na Nizozemskem Rudarska godba iz Velenja že drugič /a-pt5rcd osvojila zlalo medaljo; -12. julya leta 1999 so v prostorih Muzeja premogovništva Slovenije na Siarem ja^ku v Velenju predstavili monografijo mag. Lmila Sterbenka z naslovom Šaleška jezera; •julija leta 195^ so i/delah načrte za i7^adnjo sušilnice lignita v Velenju; s suSenjeio naj bi njegovo kalorično vrediu^i s 3200 zvijali na 5200 kalorij, vse pa je ostalo le pri načrtih. ■ Damijan KfjajiĆ VELENJI V Četrtek, 5* julija 9.00-1700 Vila Mojca Odpttd vrata Vile Mojca 14.00 > 20.ÛÛ Mladinski čemer Velenje Akúuno prazivljanje prostega Ćasa za mlade 17.00 -20.00 Kotalkaliiće Velenje Poletje na kotelkališću 7002 Aktivno preživljanje prostega časa za mlade Delavnica: Počitniški p [es v sodelovanju s Plesnim studijem M 21.00 Avla Doma kulture Velenje 23. Poletne kulturne prireditve 2007: Ljoba Jenča: Na hrbtu ribe Petek^ 6. julija 9.00 -1700 Vila Mojca Odprta vrata Vile Mojca 20.D0 Mladinski center Velenje MC plaza pod zvezdanii-se predstavi 20.00 Shake club Velenje Poletni vrt 2007-Oriemalski večer 21.ÛD Skakalni center ob Velenjskem oradu Revija smučarskih skokov Velenje 2007 • Kontinentalna tekma za rudarsko svetilko Sobotai julija 8.0D • 12.00 Mladinski servis Velenje Dan odprtih vrat Mladinskega servisa Velenje 8.00'13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 10.00 Ploščad pred Centrom Movd 23. Poletne kulturne prireditve Delavnice, spletna kavarna, Anika Horvat ... V vročih pi)čitniških dneh bodo poskrholi /a nokaj osvožiivo in sprosiiivo ludi v Hiši mladih v Smannem ob Paki. Poleg akiivno-Sli, kol je spletna kavarna, ra/lične dru/ahnc igre, igre i /ogo na prostem bodo juiri (v petek) in v soboto pripravili hrc/placnc športno ustvarjalne delavnice za ota)kc. Trajale bodo od 10. do 12. ure. Najprej bodo dajali domišljiji in ustvarjalnosti prosto pa v delavnicah, nato pa bodo udele/end lahko sproščali energijo se na družabnih in športnih igrah. V soboto. 7. julija, ob 21. uri pa bo Mladinski center pripravil se nekaj ludi /a mlade po srcu. V gosteje namreč povabil Big band Nova i/ Nove Gorice» gostja koncerta pa bo pevka Anika Horvai. Oiyani/aJorji upajo, da ljubitelji dobre glasbe ne bodo prezrli njihovega povabila, saj stí obeta prijeten poletni večer. Pa še v^op-nice /a koncert ne bo treba kupiti. Sicer pa bodo vrata Hiše mladih med počitnicami odprta od po nedcljka do sobote od 10. do 22. ure, oh nedeljah pa od 15. do 21. ure. ■ tp KINO VELENJE:: S KINO V VELIKI DVORANI HOTELA PAXA od 6.7. do 8. 7. ZODIAK {Zodiac) • triler. 158 minut Petek, 6.7. ob 21.00 uri Sobota, 7.7„ob 21.00 uri f^edns predstave Režija; David Finder Scenarij: James Vanderbiit po romanu Roberta Graysmitha Igrajo: Jake Gvilenhaal, Mark Ruf-falo, Anthony Edwards. Robert Downey Jr., Brian Cox, John Carroll lynch. Richmond Arquette V filmu, posnetem po resniôiih dogodkih. sledimo ustvarjalcu stripov Robertu, ki v svojem delu za Časopis ne pravega izziva. Sprememba nastopi, ko se vïïiestu pojavi skrivnostni morilec, ki pn vsaki žrtvi pusti nenavadno sporočilo, ki Qa nihče ne more razvozlati. Toda RobBft ježe ûd nekdaj reševat podobne uganke, zato razreši lifro in kmalu postane povsem obseden s primerom, nad čemer ni navdušena niti policija, se manj pa njegova partnerka. Da stvarni zgotj zabavna igra, Robertu postane jssno. ko Zodiak, kot se morilec imenuje. z njim vzpostavi neposreden stik.. ZAPISKI O SKANDALU Petek. 6-7. ob 19.00 uri Nedelja. 8.7 ob 21.00 uri Redne predstave (Notes on a Scandal) • drama, 92 minut Relija: Richard Eyre igrajo: Judi Dench. Cate Blanchett Tom Georgeson. Michael Malonev. Joanna Scanlan. Shaun Parkes idr Premetena in cinična učiteljica Barbara je tik pred upokojitvijo, ko njeno življenje razburka prihod nove sodelavke Shebe. Barbara si hitro pridobi njeno zaupanje, a je šokirana ob od-knt/u. da ima Sheba romantično razmerje z enim od učencev Ko laži postajajo vse bolj uničujoče in za skandal izve lavnost, se Sheba lahko zanese le še na Barbarino prijateljstvo, a se ne zaveda, da celotno dogajanje povezuje temai:nd in srhljiva spletk;^. Film je pre* jel štiri nominacije za oskarje: za naj-boljio glavno in stransko žensko vlogo, scenarij po predlogi in izvirno glasbo. BEANOVE POCITNICE (Mr. Bean's holiday) * komedija. 90 minut Sobota. 7.7. ob 19,00 uri Nedelja, 8.7. ob 19.00 uri Redne predstave Režija: Steve Bendelack Igrajo: Rowan Atkinson. Willem Đa-foe, Karel Roden. Max Baldry. Emma de Caunes. Jean Rochefort Merodni in vedno simpatični gospod Bean se tokrat odloči počitnikovati v Frandji. a po nj egovi stari navadi se pot spremeni v pravo katastrofo. Sumljiva francoska hrena, nenavaden denar in jezikovne rat like 50 še najmanjše težave, kajti Beans, spričo njegovih nevsakdanjih nesreč, poli dja osumi ugrabitve, med tem ko ga filmski ustvarjalci, zbrani na festivalu v Can-nesu, zamerrjajo za slavnega režiserja. Na begu pred zaporom in v lovu za zlato palmo se Bean loti reševanja zapletov na svoj čudaški način. LEDENA DOBA 2 Nedelja, 8.7. ob 1700 uri OtroSka matineja (Ice age 2:The Meltdown)- animirana komedija.90 minut Režija: Carlos S al d an h a Igrajo : Hay Romano. John legui-zamo, Denis Leary, Denny Dillon, Jason Fricf:hione. Queen Latitah. Jay Lsno. Josh Peck. Sean William Scott Cememi mamut Manfred, zgovorni leni* vec Sid in pretkani sabljasti tíger Diego se vračajo na velika platna, kjer jim preglavice znova dela led, oziroma njegovo taljenje. Ledena doba se namreč Miza koncu m dolini grozi velika popiava. zato morajo trije prijatelji pred nevarno^jo posvariti ostale prebivalce. Rim je sin-hroniziranvslovenščino. Noslednji vikend napovedujemo Triler ŠTEVILKA 23 (The Number 23), avanturistično komedijo PIRATI S KARIBDV:^A ROBU SVETA SVETA (Pirates ot the Caribbean: At Worids End), animirano komedijo LEDENA DOBA 2 (Ice age 2ltte MeKdown) • sinhronizi-rano verzijo Kdaj - kje - kaj 2007. Čarodej Saturno 10 30 Knjigarna Kultu m i ca Sobotno prelistavanje in branje pravljic 17.00 Skakalni center ob Velenjskem gradu Revija smučarskih skokov Velenje 2007. Kontinentalna tekma za pokal Gorenja 20.00 fulladinski centerVelenje Tematski večer: Vsi drugačni, vsi enakopravni Ponedeljek; 9« julija 8.00 -14.00 Zimski bazen in igrišča pod bazenom Športni tabor Zmaga K u stri na ob bazenu 8.00 '14.00 Stadion ob jezeru. konjeniški center. Športni tabor Zmaga Kultrina ob stadionu igrišča ob stadionu in čolnarna 9.0D'1700 Vilaf^ojce Odprta vrata Vile Mojca 10.DD Ljudska univerza Velenje Počitnice po meri otroka 10.00 Ljudska univerza Velenje Po ci miške delavnice (za upokojence) 14.Û0 • 20.00 (Mladinski center Velenje DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom 031/443-365 STIKI-POZNANSTVA ŽENITfUA posredovalnica ZAUPAMJE 73 vse starosti, brezplačno za mlade ženske. 6sm: 031/505495. GSM: 031/83&-378. teL in faks'5726-319. DEKLE, Se resne zveze si řeli§. po Ovijanju v dvoje hrepenil poklii^i na gsm: 031/836-378. PREKLIC OBVEŠČAM, da preklioujem osebno izkaznico z dne 27 6 2007 na ime: Milen ko Buj do. Jenkova 11. Velenje. ZAHVALA ZAHVALA ISKREND se zahvaljujem go^odu, kt je najdel pri zdravstvenem domu v Velenju rdečo denarnico. Marija Undner, Čopova 16. Velenje. NUDIM STARO železo skupaj z beio tehniko m Aktivno prezivljafîje prostega Časa za mlade 17.00-20.00 Kotelkalisče Velenje Poletje na kotalkelisču 7002 Akiivno prelivljanje prostega časa za mlade Torek, 10* julija 9.00 '1700 Vila Mojca Odprta vrata Vile Mojca 10.00 Ljudska univerza Velenje Počitnice po meri otroka 10.00 LjudskaunivsrzaVelenje Počitniške delavnice {za upokojence) 14.00-20.00 Mladinski center Velenje Aktivno preživljanje prostega Časa za mlade 1700 *20.00 Kotalkaiišče Velenje Poletje ne kotalkališču 7002 Aktivno preživljanje prostega Časa za mlade Sreda^ 11* julija 9.00 -1700 Vila Mojca Odprta vrata Vile Mojca 10.00 Ljudska univerza Velenje Počitnice po men otroka 10.00 Ljudska univerza Velenje mali OGLASI neuporabne kmetijske stroje br^z-pla^o odpeljemo. Milan Golijan s. p.. gsm: 040/153-798,040/4S5-214. NEPRCMIČNINE 2-SOBNO stanovanje v okolici Šoštanja oddam. Gsm: 041/554-306. ĐVO$TANOVANJSKO hišo v okolici Šoštanja, z dvema ogrevanima garažama. klima, vsi priključki, leto izgradnje 1995. velikost parcele 1200 m2. veliko dvorišče, asfalt, prodam. Cena. 170.000 evrov.Gsm 041/204^588. NA STANOVANJE sprejmem 2 dijakinji Db novem šolskem letu. Je ogrevano z mestno cen^alno kurjavo. Cena bivanja 100 evrov in ostali stroški mesečno. Jaz bivam v domu ostarelih v Velenju. Pokličite gsm: 041/727-148. VOXILA SEATcordobosdi l.âj. 2002. z do-datr^o opremo prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031/650481. RENAULT kangu. L 1998,54.000 km, prodam Telefon 5868-050, gsm: 041/848-633. MDTDR Kawasaki KLE-500. Endura, modre barve, prevoženih 4.400 kilo- Počitniške delavnice (za upokojence) 14.00 • 20.00 Mladinski center Velenje Aktivno prelivljanje prostega ćasa za mlade 1700 -20.00 Kotalkalilče Velenje Poletje na kotalkališču 7002 Aktivno preživljanje prostega časa za mlade Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/696 18 6Û). ŠOŠTANJ Ponedeljek^ 9.7. 10.00 Mestn a ga lerij a Šoši a iij Poletne ustvarjalne delavnice (poletne počitnice 2007-za otroke in mladostnike - poteka do 13.72007) Sreda, 11.7. 08.00 Posavsko hribovje Izlet Breg - Lisca - Lovrenc (lahka potj metrov, letnik 2004. prodam, informacije GSM 041 379 203. RAZNO GUME 14 col in alu platišča, prevož. 5000 km. prodam. Telefon: 5772-735. ŽIVALI BIKCA simentaica in sivca prodam. Gsm: 051/341-360. PRAŠIČE, težke od 35 do 4U kg. prodam. Telefon: 5893-578. PRDDAJA nesnic v nedeljo, 8. julija, od 8. do 8.30 v Šateku. Telefon: 02/8761-202. JAGENČKE za zakol prodam. Gsm: 041/341-958. ODSTOPIM 8C^100 m3 zemlje srednje kvalitete. lociranevVelenju. Interesent si plaida samo prevoz in nalaganje. odvoz možen takojí Gsm: 041 576 416 PRIDELKI 80R0VNIČEVEC, meden o vec ter veS vrst jaboISnika in žganja prodam. Gsm: 041/344-883. Kgledar imen Julij (mali srpan) 8« četrtek-Ciril, Metod, Anton 9« petek« Bogomila 10 • $obotaed., Idelo opravlja v zasebni zobni ambulanti. Efenkova 61. Velenje) Vetermorska poslojo kostanj: Dežurni veterinar- gsin 031/688-600. Defovni čas: ponedeljek • petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil- ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in cente od 13. do 17, Lire. ascroLoško SVeCOVAOte Roki's. Kardeljev trg Velenje 09014 24 45 Cena l,[M€/inin. Za uporabnike mobitela, hitela In i/imobfla. Oglašujte na I - ^ .a Pokličite 03/ asa 17 50 Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospodinjstev. •I, «putra ponudba pohiitvd za vse bivalne prostore -popusti brtri kredlt^takojinja dobava promociiska ponudba novih spalnic DORINA v dalno prenovtjenem razstavnem salonu na Rolzali G^IMNr PolMtvens fitfuttrija 11 Poli^la, Pobtla 176 ■ Intetijska pradi^lni. 03/ 70 37 130.03/ 70 37 131 isfo#eB/iRtii www^rtnt«» Nogrolond nogradno križanke Vzojemne, obfavljene v tedniku Naš (as 2K junija so: 1. nagrada: aparat za lajšanje simptomov potovalne bolezni prejme Danioa Štukovnik. Foi-tova 4.3320 Velenje; 2. nagrada: merilec UV žarkov prejme Jožica DžordževiiS. Cesta talcev 18.3320 Velenje; 3. nagrada: torbico Vzajemne prejme Bojan Knez, Tomšičeva 55.3320Veîenje. Geslo knžanke se glasi: VZAJEMNATUJINA Nagrade dvignete na sedežu podjetja Vzajemne, točneje na Trgu mladosti 6 v Velenju. S seboj prK nesite osebno izkaznico! Čestrtamol Mali oglasi Ï 898 17 50 www.nas(a$.(om 17,1 mi Radio Velenje POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, td.: 03/ 891 00 30, rmb.: 041/ 636 939 • POGREBNE STORITVE V CELOTI • PREVOZI I • UREDITEV DOKUMENTACIJE • NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČO NA VE6 OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO U KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA Tei.:ff3/896T258- PE VODOVOD IN KANALIZACIJA Tel.: 03/898 94 20,03/893 94 00 POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST_ Tel: 03/891 91 53.03/891 91 54 GSM: 031/041 390 138.031 375 041 V primeru reklamacij glede obračuna pokličite: Za individualne hiže:_ 03/89611 50 ali 89611 52 Za blokovno gradnjo: 03/89611 45 ali 89611 48 Za industrijo: 03/89611 44 ZAHVALA Pi) ležkl bolezni nas je /-apusiiia draga mama, orna MARIJA KUMER iz Šoštanja 1929^2007 Iskicna hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem zii darovano cvetJc. sveče in izraze sožalja ter vsem, ki sie jo pospremili na zadnji poli. 1 Ivaia g. Piriovšku. éï. med., osebju Bolnišnice Topolšica in duhovniku Tadeju za opravljen obred. lojeni najdražji t tTRGOTUR A^etttija a poirednani« zâpœlltve TRGOTUR, lo.9n Kttinnslé ínwiihng Ljublan^ casts ISb. 332G Vëiifi Tel: Q3/ 69B 92 i-mA monikaSE^obrsi 1. VOOJA KAKOVOSTI: tf «n. ^L rift iln^uhi. 9 iBt delcřriA Idtii^ kâiovitfU tt R8 vodKh de^cvnli metih 2. 8LAd6lĆAR: 1 lets ddofuih izkubnj v ila^ùfstvu 3. VODJA PROtZVOONiE: v pncHodn^ In na ndlnli dEtovnh nisstih 4. KUUĆAVNtĆAR, ORODJAR, STROJNI MEHANIK, 9TROJNJ TEHNIK, INŽENIR STROJNidTVA: izkiifjfi v iln^tn. natančnost 5. VZDRŽEVALEC STROJNIH NAPRAV: kfuôaniiûr, elektmnoiter, 2 leti delovni iAuâen] na podraju v&jrfefaria Podrobn^é« Inforrfwoil« «o V«m na vol^ rm tftietnem miéovu www.trgotur^ «n nm tai fttav« (MCAilUl). IÍ A IM O V K L il \ J I; imm, s. juiiio: &.QQ Dobro juTro in veselo v nov dan; Ô.3Q Poročila; 6.45 Na dandsnji dan; 700 Horoskop; 715 Cestne inforniaciie poročilo Avto moto zveze SIovanijd; 730 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nadeti; 8.30 Poročila; Policijska kfonrkd; 9.30 Poročila RekreacijskinasvetiOlImptjskegakomi* teja Slovenijo; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poro Sla; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila. 16.00 Kdaj.kje.kaj: 16.30 Pwoèfla; 17Û0 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje PETEK, 6. lulijti: 6.Q0 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poro&la; 6.^Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Poroalo Avto moto zveze Slovenije: 7^P0' ročila; 745 Oanašnii kulturni utrip; 8.00 športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski imip; 9.30 Poročila; 10.00 Ns svidenje; 14 00 Pozdrav ; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poroâla; 16.00 Kdaj. kje. kaj: 16.30 Poročila; 1700 Glasbene novosti 18.00 Frekvenca mladih; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 7. julija: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Pofo-čila:6.45 Na današnji dan:700Horoskop;715Cestneinforniacije 'poročilo Avtomoto zveze Slavonije; 730 Poračila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo s sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila: Izbor pesmi tedna; 10 00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1410 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj: 16.30 Poročila; 1700 Vimenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. HmUK 8. julijo: 6.00 Dobro jutru in veselo v nov dan. 6.30 Poročila; 8.45 Na d^ašnji dan; 700 Horoskop; 715 Cestne informací je • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poro&la; 8.45 Današnji kulturni utrip: 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje, 14.00 Pozdrav; U.10 Na današnji dan; Čestitke: Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila. 1700 Minutez domačimi ansambli,-18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEĐEUEK, [ulilo: 6.00 Dobro julro in veselo v nov dan« 6.30 Poro-Sla; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 715 Cestno informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 7^5 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Polidj-ťkz kronika; 9.30 Poročila: ÎO.OO Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.tO Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktiialno: 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj.kje.kaj: 16.30 Poročila: 1700 Ponedeljkov ipori; 18.00 Glasbena lestvica: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK JO. juflia: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov daa* 6.30 PorcK čifa; 700 Horoskup; 715 lastne informacije Avto moto zveza Slovenije; 730 Poročila; 8.00 Ka dogaja; 745 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila. 9.00 Vr^arsk^ nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan. 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kja. kaj: 1700 Nasi kraji in ljudje: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SfiiDA, n.iulilo: 5.00 Dobro jutro in ve^lo v nov dan; 745 Danas* nji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 700 Horoskop;715CestneinforTT!acijeAvto moto zveza Slovenije; 730 Poročila 8.00 Težava je vala. rešitev je naša; 8.3Q Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Šport; 18.00 Kdaj. Iqe. kaj: 1700 Vi in ml: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidonje. ONESNAŽENOST ZRAKA Vtednu od 26. junija 2007 do 1. julija 2007 niso povprečne dnevne koncentracije S02. izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne ob^ne Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro^ S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE \H PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 25. junijâ 2007 do 1. julija 2007 (v mikro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikron S02/ra3 zraka TRGOVINA KOŠARICA NAA&VNAVt:DAPftlMUU 1.51 MEHCAL£CAMIC0MIQ41 GOVEJA KOCKA ?OORAVIOV2UTA PflAŽEKARaSKS KOmiNEBRlSAČS SIR KIRIS ČESNOM IN ZEUââ PIV0U$K0V2A9OJUa6L 0RAN2AÛADUUP2L SUaOliL ÏTIRJE MUŠKEnUE 3L SUDK0H5QKE JECMEN50/1 On «tat« • iwyraM* Dtal W9fon: 03/ 572 80 60 Pohitite V Košarico, saj imata do IS J. se wdno čas, dazbervte 10 Imaric, za katem vam podarimo S-litFSki sladoled Oolcewta. Pamovo. tal.: 672 80 80, Pftsje. tsl..: 8919140. Gabefke. tal.: 8913210 www.trgoviii»^osancB.$1, »-msfl: ko$arica@tiol.n«t Maj je najbolj zaznamoval Miro Požun Kupon za naj osebnost junija Glâsujen) za Obrazložitev Moj naslov Mesec juiiij, v katerem ste izblraJi naj oî^ebnosi meseca maja, Je za nami. Na lesi\ico osebnosti, ki so ga po vašeni mnenju in mnenju pi>-slusalccv Radia Velenje najbolj za- znamovali, so se uvrstili trener Miro P{)žun. direlcior Šolskega centra Ivč Komik in pcvovodkinja Manja Gošnik Vovk. Največ glasov, 105, sle namenili rokomet- Vaše sodelovanje ludi nograjujemo l/med listih, ki boste glasovali na kuponu Našega casa, bomo l/žrebali dve nagradi pokrovitelja Gos^fish's Štorman. «emu treneiju Miru Med obra/Ia/jtvc pa sle najpogosteje zapisali, diije odličen trener in daje svojo ekiptJ pijpeljal do li^ie prvakov, Zdaj srni» že pri mesecu juniju. S kuponi, ki jih tîbjavljamo v ti> krami ^icvilki Našega časa. vas vabimo, da predlagale osebnosti, ki so po važem mnenju najbolj zaznamovale letošnji junij./animi^h do godkov in različnih prireditev je bilo zelo veliko, Na osnovi vaših predlogov bt>mo sesiaviJi lestvico treh, ki bodo dobili največ vase podporo, o njih pa bosie nHio glasi v vali vse d<^ konca meseca julija s kuponi Nn^^cga Casa in vsak dan malo pred 17. uro na Radiu Velenje (telefon 897 Sm in 897 5004). Vase predloge na kuponih za TORTE SLAŠČICE COCKTAILI CATERING POSTREŽBA NA TERENU Vabljeni vaak dan v letu! Stdrman Žeodl«Ul980 Gostibe, Restavracije, Hoteli, Kavama, Slaščičarna www.storman.si osebnosl meseca junija bomo upoštevali, če bodo v naâe uredništvo prisiTcli do torka, 10. junija, do 12. ure. V mesecu decembru pa bomo med zmagovalci posameznih mesecev izbrali naj osebnost leta 2007. Naš naslov: Naš čas« d. o. o., Kidrléřva 2 a, 3320 Vet^r\|e ■ Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovilelja parfume-rije Beauty NS'orid poslovalnici iz Velerga v Standardu in centru Nova: darilna bona prejmeta: Mira Jeriha, Bras-\oyix 34, Brasiovèe, in Milica Gaišek, Salek 93. Velenje. Míslínja praznovala V soboto seja Občine Mislinja - Podelili občinska priznanja in priznanje športniku leta 2006 Vesna GUnšek Ob občinskem prazniku so Mis-linjCani pripravili vrsto prirediicv; od športnih iger, uslvaijalnih delavnic za oiroke. do revij pevskih skupin. In še kaj bi se našlo. Vrhunec dtîgajanja pa je bil gotovo v sobolo. ko je biia svečana seja občinskega sveta. Na njo so povabili veliko pomembnih gostov, med drugim vse župane koroških regij, politike ter ustale. In govora, kol ga je imel mislirijski župan, Viktor Rohnik, že dolgo ni bilo slišati. Lahko bi ga oznanili kot zelo domiselnega, saj je skorajda vse povedal v rimah. O nekoliko boli resnih zadevah pa je spregovoril brez rim: »Iskreno si želim, da do Prvi z desne: najboljši športnik v letu 2006 Nejc Jelenko. prihodnjega praznovanja občinskega prazuika dodobra naátudi-ramo zaupane naloge ter da bodo naše prihodnje predstave zaslužile aplavz kril Lenega občinstva naše občine.«« Sledilo je podeljevanje občinskih priznanj. Priznanje častnega občana Mislinje je dobil duhovnik Jolo Mislinje in njenih zaselkov. Pripomogel je k prepoznavnosti kraja. Podelili so tudi dva srebrna grba, ki sta ju prejela Mirko Horvat in Mirko Tovšak. bronasti grb je sel v roke Karate kluba Mislinja, priznanje občine pa sta dobila skupina starejših za samopomoč Jasmin in David Mesaric, nosilec rjavega piisu v karateju. Razglasili so še športnika leta. To je žc tretjič postal kvestili, kt) bodo opravili revizijo poslovanja. Pred-tiost pa bodo dali uresničitvi sklenjenih pogodb in razvoju družbe. Prav tak telefonu, neutemeljeni in brez pravne podlage. "Pred dvema tednoma sem s podporo pisala. Pravni postopki so po njenih besedah že v teku. sicer pa je za /iJčetek prihodnjega ledna napovedala novinarsko konferenco. Na dogajanje v lisolcchu so se včeraj (Odzvali tudi na Savinjsko-šaleški območni gospodarski zbtjmici Veleiije. Njihova direktorica Alenka Avberšek je zapisala: "Esotech je naše uspešno podjetje, k: je s sposobno strokovno in vodstveno ekipo iz elek-tro strojnega inženiring podieija v zadnjili letih vse bolj preraščali^ tudi na področje okoljskega inženiringa. /alo je za nepoznavalce morda presenečenje, da jc darïes mlada, bolj kot kdajkoM prej močna ekipa, prevzela vodstvo te družbe. Z dosedanjo direktorico, ki je to družbo vrsto let uspešno vodila, so se razšli, ker vedo, kaj hočejo, predvsem pa, kaj zmorejo. Oaka jih vrsta projektov, s katerimi bodo dokazali, da zmorejo še več in še bolje kot doslej."