Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10*40 K, za pol leta 6'20 K, za Četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, ra pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K za pol leta 7 K. - Reklamacije so poStnino proste. Neirankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Enoatopna poti t-vrvica, (Strma 72 mm) Izhaja vsako sredo in sobote. 20 vin., pogojeni prostor 25. vin., poslana in razglasi 30 vin. _Posamezna številka 10 v. Vsem organizacijam ug oslovanske soc. demokratične stranke! Z ozirom na razpisane državnozborske volitve sklicujemo volilno konferenco stranke na velikonočni pondeljek, dne 17. aprila v Ljubljano. Vsaka deželna, okrajna in krajna organizacija ima pravico poslati na konferenco svoje zastopnike. Če je le mogoče, naj organizacije naznanijo svoje delegate poprej izvrševalnemu odboru, kateremu naj tudi vpošljejo vse predloge, ki se tičejo volitev. Prostor in ura konference se pravočasno naznani. Izvrševalni odbor jugoslov. soc. dem. stranke. Sodrugi! Pripravite se po vseh krajih na dostojno praznovanje prvega majnika! Skrbite, da postane to praznovanje mogočna manifestacija delavske zavednosti in bojevitosti, ki bo letos posebno potrebna. Praznovali bomo delavski praznik ne le v znamenju zahtev, ampak tudi v znamenju protesta. Delavci! Spomnite se, koliko ste se bojevali za starostno zavarovanje ter za zavarovanje delavskih vdov in sirot! Težko si je misliti bolj opravičeno zahtevo kakor ta. Če je človek v Avstriji le par dni minister, mu je takoj zagotovljena pokojnina, tudi če ni storil ničesar za državo, tudi če je še mlad in sposoben za delo, tudi če ima še bogate dohodke. Če delavec ostari in oslabi, izgubi pravico do življenja, kajti nobena postava, nobena uredba ne varuje njegovega obstanka na stara leta. In še umreti ne more mirno kakor drugi ljudje, kajti na smrtni postelji ga še muči bridko vprašanje, kaj bo z njegovo vdovo, kaj z njegovimi otroci, kadar zatisne oči. LISTEK. Vseh cvetlic cvetlica. Spisal Etbin Kristan. (Dalje.) Kakor če se narobe pogleda skozi daljnogled, se mu je odmaknil svet, samo krasoroža je ostala, pa mu je izsesala vse misli, kakor da so zaspali možgani, od pete do temena pa mu je segalo srce in bilo ga je samo čuv-stvo, neznansko nežno, sladko, mehko čuv-stvo. Lepota krasorože ga je opajala kakor sladko vino, a ni ga upijanila. Le občutek brezmejne sreče, kakršne še nikdar ni okusil, mu je vlila v žile. A ko se mu je po dolgem uživanju vrnila misel, je vedel: — To je lepota vseh lepot. To je cvetlica vseh cvetlic 1 .. . Vendar še ni mogel povedati z besedami te misli, zakaj jezik mu je bil zavezan in govorile so le oči. Stari vrtnar pa je razumel kraljeve poglede in je bil presrečen, da so mu bogovi dali doživeti ta dan ... Naposled se je zdramil kralj. Hitreje kakor gazele v njegovem parku se je vrnil v svojo prestolnico. Zbral je svoje ministre, dvorske dostojanstvenike, pesnike, slikarje in kiparje, učitelje naroda in modrijane, pa jih je hitreje kakor voda deveterih rek od-vedel v čudežni vrt, kjer jim je, nepripravljenim, začudenim, pokazal krasorožo. In vsi so strmeli nad lepoto, ki jim je bila neznana doslej. Po desetletnem zavlačenju je bila vlada vendar prisiljena predložiti parlamentu načrt socialnega zavarovanja in državnozborski pododsek, v katerem so zopet sovražniki delavstva skušali zavlačiti stvar, je pod stalnim pritiskom socialno demokratičnih poslancev vendar zgotovil delo tako, da bi bilo v kratkem času lahko v parlamentu opravljeno in sankcionirano. Ravno ta hip pa je vlada razpustila parlament in socialno zavarovanje plava zopet po zraku, vse doslej opravljeno delo je izgubljeno, nekoliko tisoč delavskih starcev ne bo prišlo na vrsto, da bi mogli uživati koristi novega zakona. Delavci! Delavke! Prvi majnik je dan, ko lahko protestirate proti tej fri-volni igri z vašimi naistvarnejšimi interesi. Stopite dne 1. majnika na noge in pokažite s čim večjo udeležbo, da se vladajoči ne smejo šaliti z vašimi interesi, ker je tudi slovensko delavstvo pripravljeno na boj za svoje pravice. Vaša majniška demonstracija mora že prihodnjemu državnemu zboru pokazati, da mora biti dosedanje igre konec. Sami pa spoznajte, delavci, da je brez boja, brez organizacije, brez solidarnosti vsak trud zaman pa skrbite za to, da stopijo dne 1. maja res množice na plan. Sodrugi! Čas je dela, torej na delo! Sodrugi! Volilni boj, ki nam ga je predčasno vsilila Bienerthova vlada, nalaga jugoslovanski socialni demokraciji veliko nalogo, ki bo tem težja, ker imamo v raznih krajih skoraj sočasno tudi druge volitve. To veliko in važno delo bo mogla stranka le tedaj opraviti, če bo razpolagala s potrebnimi sredstvi, katerih pa seveda ne more pričakovati od nikogar kakor od svojih zavednih pristašev. Sodrugi 1 Znano Vam je, da imamo opraviti z nasprotniki, katerim skrb za denar ne dela nobenih težav. Proti bogatim nasprotnikom pa je nemogoče nastopati s praznimi rokami. Agitacijsko in organizatorično delo Tedaj je zaklical kralj: — Ali ni to cvetlica vseh cvetlic? In kraljevi spremljevalci,so odgovorili: — To je cvetlica vseh cvetlic! Stari vrtnar pa, ki je užival najvišjo srečo svojega življenja, je dejal ponižno: — Veliki, dobri in modri kralj; slavna gospoda, blagovolite pogledati čudovito barvo krasorože! In vsi so vzkliknili: — To je barva vseh barv I Ves blažen je bil vrtnar in je prosil; — Mogočni, svetli kralj, spoštovani gospodje, blagovolite vdihniti nedosežno dišavo krasorožeI In pritrdili so vsi: — To je dišava vseh dišav! Tri dni in tri noči je kralj s svojimi spremljevalci ostal na vrtu pred božansko krasorožo. Potem se je spomnil, da je kralj in se je vrnil v prestolnico. Za njim so odšli ministri in modrijani in vse sijajno spremstvo; za tolažbo so vzeli s seboj upanje, da se še kdaj vrnejo, ko bo cvetela krasoroža, zakaj zdelo se jim je, da ne bi mogli več živeti, če jim ne bi ostalo vsaj to upanje. A ko so se vrnili v prestolnico, jih je presenetil Lepoljub. Z najvišjih zvonikov in po vseh ulicah in trgih so oznanili glasniki kraljevo voljo: »Našla se je lepota vseh lepot, cvetlica vseh cvetlic, barva nad barvami; vzcvetela je krasoroža, kateri ni enake cvetlice na svetu. V eveti Ddeželi je lepota, ki je bila obljubljena od bogov. Po vseh vrtovih Devete dežele naj poslej cvete krasoroža, za volitve je neizogibno, če se hoče doseči uspeh, a brez sredstev je to delo nemogoče. Zatorej se obračamo do vseh zavednih sodrugov s pozivom, da prispevajo in nabirajo za volilni sklad stranke in tako omosjonjo tisto delo, ki ga imamo izvršiti v prid delavstvu. Položaj je resen. Nasprotniki bodo napeli v boju proti socialni demokraciji vse moči in njihove blagajne bodo bogato založene. Bilo bi pa neodpustno, če bi prišli ob tiste uspehe, ki se dajo doseči, le zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Kar bo delavstvo tukaj žrtvovalo, ko žrtvovalo zase. Volitev je boj in v boju moramo biti močni. Čim več sredstev bo stranka imela, tem svo-bodneje se bo gibala, tem krepkejša bo in tem večji bodo njeni uspehi. Sodrugi! Mislite na to nalogo in skrbite za bojno blagajno! Stranka je pripravljena v tem boju storiti vse, kar se more opravičeno zahtevati od nje. Storite tudi Vi svojo dolžnost do stranke. Vse pošiljatve za strankin volilni sklad naj se upravljajo na blagajnika stranke, sodruga F. B a r 11 a , Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6. Izvrševalni odbor. Nove volitve. Baron Bienerth je predčasno razpustil državni zbor. To je bilo priznanje, da z dosedanjim parlamentom ni mogel vladati. Povsod na svetu smatrajo tako nesposobnost za povod, da vlada demisionira. Če je vlada v nasprotju s parlamentom, tedaj je v nasprotju z ljudsko voljo, ki se izraža v parlamentu. In tedaj mora s svojim odstopom dati priliko, da se sestavi taka vlada, ki bo lahko delala s parlamentom. To je ustavno pravilo. Pač je tudi razpust parlamenta ustaven. Ali ker zakon ne obstoja samo iz besed, se mora povod za razpust parlamenta vjemati tudi z duhom postave. Upravičen je tak razpust takrat, kadar se pokaže, da se volja parlamenta ne strinja več z voljo ljudstva in kadar je utemeljeno pričakovanje, da se z novimi volitvami bivstveno izpremeni položaj v parlamentu. Upravičen je razpust parla- edina, ker ni lepote poleg nje; vso Deveto deželo naj razveseljuje, vse oči naj opaja in vse duše naj blaži, da vzklije sreča iz lepote.« Po vsej deželi se je razširil kraljev ukaz in navdušeno ljudstvo je začelo puliti lilije in vijolice, vrtnice in tupilane, rožmarin in klinčke iz vrtov. Modri možje so hodili od mesta do mesta, od vasi do vasi ter so povedali ljudstvu pravila za vzgojo krasorože in vse je tekmovalo, da napravi iz Devete dežele paradiž. Kralj Lepoljub se je zaprl v svojo palačo in je posvetil svoje misli bodočnosti. Naročil je zlato knjigo, da se zapiše vanjo njegova slava v večen spomin. Blaženi občutki so ga obhajali, ko je mislil na hvaležnost svojega naroda in poznih rodov. V samoti svoje palače je čakal, da pride čas. Ko so minili meseci čakanja, je stopil dvorni vrtnar v njegovo dvorano in mu je naznanil, da je delo dokončano: Po vsem velikem vrtu cveto krasorože, same krasorože, velike, bujne, lepe brez primere. Tedaj je vstal kralj in je zbral vse sijajno spremstvo, pa je dejal: »Dopolnjeno je; lepota je vzcvetela. Preden jo izrujemo v svojem vrtu, kjer mora biti napopolnejša, poglejmo po deželi, da vidimo paradiž.« In vsi so šli navdušeni s kraljem, da poiščejo raj. A raja ... ni bilo. (Konec prihodnjič.) menta, kadar gre za kakšno veliko vpraša" nje, pa je verjetno, da je ljudstvo o njem drugačnega mnenja kakor večina zbornice. Nobenih takih razlogov ni imel baron Bienerth. Vse težave v parlamentu so obstojale v tem, da opozicija njegovi vladi ni hotela dovoliti proračunskega provizorija. To se nikomur ne more zdeti čudno, zakaj vsaka opozicija ima namen odstraniti vlado in ji zato dela zapreke. Če pa je opozicija tako močna, da je večina ne more premagati, tedaj je to izpričevalo uboštva za vlado in povod, da vlada, ki nima zadostne opore, demisionira. S tega stališča je bil razpust državnega zbora popolnoma neutemeljen. Če se pa še pomisli, koliko važnega dela je padlo vsled tega razpusta pod mizo, tedaj se lahko reče, da je bil ta korak naravnost frivolen. Ali sme Bienerth vsaj pričakovati, da se v novem parlamentu razmere izpremene njemu v prid f Bienerthovo večino so sestavljale nemške stranke — liberalne in klerikalne, pa Poljaki in Italijani. Toda na Poljake se Bienerth ni več mogel popolnoma zanašati, odkar je vprašanje galiških kanalov postalo pereče. Z Italijani pa je račun postal težak vsled zavlačenja italijanske fakultete. V tem oziru se ne more za Bienertha z novimi volitvami nič zboljšati. Lahko pa bi se zgodilo, da se še kaj poslabša. Med Poljaki narašča opozicionalna struja in vlada ima tam vsak dan manj zagovornikov. Tudi tisti poljski političarji, ki stoje na računar-skem stališču, nimajo posebnega povoda, da bi se ogrevali za vlado, ki ni ničesar storila za Galicijo in ki ima povrh jako dvomljivo bodočnost. Če pa bodo Italijani v prihodnjem državnem zboru še pri večini, je tudi veliko vprašanje. Med italijanskimi volilci ni nobenega razpoloženja za to in kandidat, ki bo videl, da je njegova izvolitev odvisna od opozicionalne politike, bo v tem oziru rajši ugodil volilcem, kakor da bi obsedel doma pri peči. Tukaj torej ne more Bienerth pričakovati nobene pridobitve, pač pa ni izključena izguba. Torej gre za to, če more vlada povečati svojo večino iz vrst dosedanje opozicije. Naravno je, da ostanejo socialni demokratje tudi v bodočem državnem zboru odločno opozicionalni. Večina Slovanske Enote je sestavljena iz čeških strank. Na te pa vlada niti misliti ne tnore. Razmere v češkem deželnem zboru ter ponesrečeni poizkusi češko-nemške stranke so za češke meščanske stranke taka zapreka, da preko nje nikakor ne morejo priti v vladni tabor. Baron Bienerth se je o tem že prepričal. Sprejel je pri zadnji rekonstrukciji Čeha Mareka v svoj kabinet, ali češke stranke so kljub temu ostale v opoziciji. Pa tudi niso mogle storiti nič druzega. Ena sama stranka torej še ostane, na katero bi baron Bienerth mogel graditi svoje kombinacije: To so slovenski klerikalci. In mnoga znamenja kažejo, da je res tak Bie-nerthov načrt. Takozvana Slovenska ljudska stranka je v parlamentu uganjala opozicijo, ki je trikrat postala obstrukcija. Uganjala pa je ni zaradi kakšnih načelnih vprašanj, ampak izključno zaradi tega, ker ni imela svojega zastopnika v vladi. Da ni bila načeloma opozionalna, je pokazala o božiču, ko je glasovala za zadnji proračunski provizorij barona Bienertha, pa v delegaciji, ko je dovolila vse militaris-tične zahteve. Tako ne more ravnati nobena resno opozicionalna stranka in je popolnoma jasno, da so tukaj merodajni samo strankarski interesi. Tako neumen ne more biti Bienerth, da bi razpuščal državni zbor le zato, da dobi v treh mesecih parlament popolnoma enak tistemu, ki ga je razpustil. Nekaj mora pričakovati od novih volitev. A če je očitno, da ne more od nobene druge strani upati zboljšanja za svoj položaj kakor od sloven- ske klerikalne, tedaj mora imeti za to pričakovanje kolikor toliko podlage. Cena, ki bi jo moral plačati, ne bi bila velika. Saj gre le za to, da postane kak slovenski klerikalec minister. V svoji splošni politiki ni treba Bienerthu zaradi tega ničesar izpre-meniti. Zares so klerikalci neprenehoma silili na to, da se razpusti državni zbor. Že leta 1908. so izdajali to parolo in potem so jo neprenehoma ponavljali. Kakšen namen so mogli s tem zasledovati? Če bi se tudi zgodilo, da bi pri novih volitvah božja previdnost zaspala in bi klerikalci pridobili še kak mandat, bi se s tem njih politična moč ne povečala in taka malenkostna pridobitev ne bi bila vredna volilnega boja, ki je pri klerikalcih, kakor je znano, vedno zelo drag. Ako pa ne gre za to, tedaj ne more imeti njihova agitacija nobenega drugega zmisla, nego z novimi volitvami ustvariti sliko navidezno izpremenjenega položaja in si izkrčiti pot v vladno večino. Glavno glasilo klerikalne stranke piše že danes tako, kakor da ima delati politiko vlade. V volilnem boju se bo pač tudi od njenih agitatorjev včasi slišala kakšna beseda proti Bienerthu, a to ne bo smelo zavesti volilcev. Njihovi nameni niso jasni, zato je vsak sum o njih opravičen. Če nočejo biti Slovenci predani vladi, tedaj se mora pri državnozborskih volitvah vsa moč obrniti proti klerikalizmu. Politični odsevi. Arbanaška vstaja. Turške čete v Albaniji zmagujejo, položaj za Turčijo pa je vendar od ure do ure težavnejši. Pomlad je za Balkan vedno nevaren čas in če se tam vname le ena iskra, je mogoče, da se razširi požar po vsem polotoku. Tega niso mogli izpremeniti evropski žandarji, ki so .reformirali" po Turčiji; tega ni mogla izpremeniti nova vlada v Turčiji. Z Arbanasi ima Turčija že davno svoje križe. Lani je mislila, da je napravila njihovim puntom radikalen konec in da bi jih ustrahovala za bodočnost, je dovolila svojim vojnim sodiščem najkrutejše sodbe. V zavzetih vaseh pa so turški vojaki tudi plenili in požigali kakor divjaki. Namesto miru, ki so ga pričakovali, so pa Turki vsled tega doživeli novo vstajo. Posebna težava je sedaj nastala, ker je vsled punta prizadeta tudi Črna gora. Turške čete so morale prodirati do črnogorske meje, ker se je ravno v obmejnih krajih najbolj širila vstaja in ker so vstaši, kadar niso imeli drugega izhoda, zbežali čez mejo. V Črni gori je pa vsled tega nabiranja turških čet ob meji velika razburjenost, tako da je Črna gora mobilizirala nekaj svojega vojaštva in imenovala vojvodo Lukica Vojvodiča zav poveljnika. Velesilam je Črna gora predložila spomenico, ki prosi, da naj velesile posredujejo pri turški vladi, da bi uredila vprašanje izseljevanja Malisorov. Spomenica priporoča, da naj Turčija dovoli splošno amnestijo za vse vstaše in da naj blaže izvršuje zakone. Na koncu izreka spomenica, da želi Črna gora ohraniti prijateljske razmere s Turčijo. Da črnogorska vlada ne želi resne vojne s Turčijo, je pač verjetno. Ali njena spomenica je napravila v turških krogih slabo kri. Časopis „Zia" napada Črno goro na najostrejši način, češ da se s svojo spomenico vmešava v notranje zadeve Turčije. Nove težave nastajajo tudi vsled tega, ker se razširja med trgovci bojkot grškega blaga. Boji okrog Tuze se ponavljajo. Oficielno poročajo o odločilnih turških zmagah, vendar pa vstaje ni konec in v mnogih krajih čakajo čete le ugodnega trenotka, da pograbijo za orožje. * Nemški svobodomisleci in krščanski sociaici pojdejo torej najbrže povsod združeni v volilni boj. Na Tirolskem je zveza že sklenjena, na Češkem se še pogajajo, ker so krščanski preveč požrešni in zahtevajo preveč mandatov, na Nižjem Avstrijskem so liberalci še nekoliko sramežljivi, na Štajerskem se slišijo posamezni svarilni glasovi, ali v nekaterih krajih je pak tudi že sklenjen. Nič ni torej dvomiti, da bodo v nemških okrajih vse meščanske stranke združene zoper socialno demokracijo. Boj bo torej hud, ali neznačajnost se bo maščevala nad liberalci. S tem, da pomagajo klerikalcem še do večje moči, kopljejo sami sebi grob. Socialni demokratje nimajo kaj žalovati. * Na Češkem se zbirajo meščanske stranke za volitve in iščejo kompromis. Ponudili so ga tudi češkim socialnim demokratom, ki so ga pa odklonili, ker jim je volilni boj prilika za razširjenje socialističnih načel. * Češki socialni demokratje so sklenili postaviti za državnozborske volitve kandidate v vseh okrajih, izvzemši v četrtem moravskem volilnem okraju, kjer kandidira profesor Masaryk. S tem hoče stranka izraziti svoje soglašanje z bojem, ki ga je Masaryk vodil proti Aehrenthalovi zunanji politiki. * Baron Chiari, vodja nemških nacio-nalcev, je izjavil, da ne kandidira več za državni zbor. * Na Koroškem so nemški nacionalci odklonili kompromis s krščanskimi sociaici. * Načelniki deželnih vlad so se v četrtek sešli na Dunaju na konferenco zaradi državnozborskih volitev. * V veliko zagato se je spravil baron Bienerth z razpustom državnega zbora, ko menda niti mislil ni na njo. Kakor vse kaže, mu grof Khuen Hedervary naravnost nastavlja nogo. Reforma brambovskega zakona je zadeva, ki se mora na Ogrskem in v Avstriji enako rešiti, zakaj armada je skupna. Khuen Hedervary sili na to, da se zadeva ne zavleče. Ali njemu je lahko, ker ima državni zbor skupaj; samo čez Veliko noč pojde na počitnice, potem se pa zopet snide. Ali kaj naj stori Bienerth, ki nima parlamenta? Khuen pravi, da mu to nič ni mar. On zahteva, da se uveljavi reforma v Avstriji sočasno kakor na Ogrskem, pa tudi če se uveljavi s § 14. Tega si pa Bienerth vendar ne upa. Imel je pač s § 14. že veliko korajže, ko si je dovolil proračunski provi-zorij in posojilo, ampak brambovski zakon predelati, ne da bi se državni zbor bavil z njim, se zdi tudi Bienerthu preveč. In res bi bilo preveč. Naj bo prihodnji državni zbor že kakršenkoli, vendar je nemogoče, da bi trpel tako samolastnost. Bienerth bi s tem obsodil samega sebe. Ali Khuen je že dobil dovoljenje od cesarja, da sme meseca maja predložiti ogrskemu državnemu zboru bram-bovsko reformo in bančni zakon. Bienerth pa čepi v tinti. * V italijanski zbornici je Giolitti razvil svoj program. Napovedal je obširno volilno reformo, zakon o čistosti volitev, monopol za zavarovanje življenja in blagajno za starostno zavarovanje. Večina je Giolit-tiju odobravala. * Za predsednika ruske dume namesto Gučkova, ki je odstopil, je izvoljen poslanec Rodzianko. Tudi on je član stranke oktobristov kakor Gučkov. (Oktobristi se imenujejo pristaši tiste ustave, katero je bil car razglasil s svojim manifestom dne 31. oktobra 1905., ki pa jo je pozneje popačil), * Veliki korupcijski aferi so prišli v Parizu na sled. V ministrstvu za notranje zadeve so aretirali tri osebe, ki so osumljene, da so kradle važne dokumente in jih prodajale tujim državam. Glavni okrivljenec je konzularni elev René Rouet; z njim v zvezi je bil neki Bernard M a i n o n in njegov tajnik Pallier. Hišne preiskave pri njih so baje razpršile vsak dvom o njihovi krivdi. * Ferrerjeva debata se v španskem parlamentu nadaljuje. Canalejas nasprotuje reviziji procesa, ker se menda boji, da bi se še enkrat zameril oficirjem. * Portugalske zbornične volitve bodo dne 28. maja. Volilno pravico imajo vsi sa-mostalni državljani, ki znajo citati in pisati. * Portugalska vlada namerava novemu parlamentu predložiti zakon o ločitvi cerkve od države. Domače vesti. Ljubljana in Kranjsko. Ljubljanske občinske volitve. Danes je zadnji dan, da naznanijo stranke, ki se hočejo udeležiti volitev, vladi svoje kandidate. Odločitev se približuje in agitacija se poostruje. V boj stopajo štiri stranke, med njimi tudi jugoslovanska socialna demokracija kot zastopnica delavstva, kot edina resnično delavska stranka. Kaj hoče socialna demokracija v ljubljanskem občinskem svetu f Njena naloga je dvojna. Pred vsem ima na celi črti, v vsakem oziru, pri vsaki priliki varovati delavske koristi. To je njen glavni poklic in odpira se ji široko polje, da ga izvršuje. Poleg tega pa mora določati tudi svoje stališče v splošnih vprašanjih, ki se tičejo delavstva, pa tudi mestnega prebivalstva sploh. Za vsa čisto delavska vprašanja je me-rodajno njeno razredno stališče. V vseh takih vprašanjih je ne vodi in je ne more voditi nič druzega kakor delavske koristi. Med podjetništvom in delavstvom so gospodarska nasprotja in kjer gre za take reči, ne more biti nobene »skupnosti«, nobenega »dela za vse sloje«. V vsakem takem slučaju bo morala socialna demokracija voditi boj proti kapitalističnemu profitarstvu in ne glede na levo in na desno nastopati za delavstvo. Taka vprašanja se tičejo občinskih delavcev in uslužbencev, pa tudi drugih, v Ljubljani živečih in privatnemu kapitalu slu-žečih. Vse stranke obljubujejo danes mestnim uslužbencem zboljšanje razmer. Liberalci se trkajo na prsi in se kesajo za stare grehe, klerikalci se postavljajo, ker niso imeli moči, da bi bili tukaj grešili tako, kakor so drugod. Socialni demokraciji ni treba, da bi tem kategorijam obljubovala zboljšanje, ker se to po njenem programu razume samo ob sebi. Ali obljube pred volitvami so po ceni. Lepe besede se kmalu najdejo. Toda če se hoče tem kategorijam res pomagati, je treba zboljšati njihove plače, povečati njih število itd. To pa porodi vprašanje: Odkod vzeti ? Brez denarja se ne dajo izvesti take reforme in zato je treba tudi poguma, da se pove: Poiskati bo treba novih virov. Kaj pravijo na to meščanske stranke? Ali so toliko korajžne, da bi povedale svojim privilegiranim volilcem: Treba bo tudi nekoliko več plačevati? . . . Socialna demokracija to lahko pove, ker ne išče glasov pri kapitalistih, ampak pri delavcih. Kako bi meščanske stranke to napravile, ne da bi se zamerile svojim glavnim volilcem, je drugo vprašanje. Če se doseže, da se zboljšajo razmere delavstva, pa ne bo dovolj, da se zvišajo doklade. Za tak priboljšek, ki bi si ga trpini sami morali plačati iz svojega žepa, bi se lepo zahvalili. Novih prispevkov je ::ahtevati od tistih, ki jih najlažje plačujejo. Ali znano je, da tej gospodi plačevanje ne diši. Tukaj mora nastati boj in gorje delavcem, če bodo imeli zastopnike, ki hočejo »zastopati vse sloje I« Občina je tudi indirekten delodajalec. Marsikatero delo oddaja privatnim podjetnikom. Doslej je pri takih prilikah gledala le na to, kdo napravi najnižjo ponudbo. In včasi je še protekcija igrala neko vlogo. Toda s temi najnižjimi ponudbami je bilo navadno najbolj oškodovano delavstvo. Tisti delodajalec, ki je najbolj odiral svoje delavce, je lahko napravil najnižjo ponudbo. In tako je občina posredno podpirala izkoriščanje. V novem občinskem zboru bo treba skrbeti, da se temu napravi konec. Občina ima tudi socialne dolžnosti. Skrbeti mora pač za to, da je podjetniki ne molzejo po nepotrebnem, skrbeti pa mora tudi za koristi svojih občinarjev in med temi so delavci. Zato se mora zahtevati, da oddaja svoja dela le takim podjetnikom, ki se zavežejo, da izpolnijo socialne pogoje. Občina mora določiti plačo, katero ne sme podjetnik zmanjšati, pa tudi delavni čas. In le izmed delodajalcev, ki izpolnijo te pogoje, more priti v poštev tisti, ki napravi najnižjo ponudbo. Na socialno stališče se mora občina postaviti v stanovanjski politiki. Tukaj se ne sme ustrašiti modernih metod, četudi je z njimi združen boj. Proti stanovanjskemu ode-ruštvu je edino uspešno sredstvo konkurenca in tu mora občina nastopiti kot konkurent. Ona mora zidati primerne stavbe, v katerih dobi siromašnejše ljudstvo lahko ne le cenena, ampak tudi zdrava in prijetna stanovanja. Ideal bi bil, da bi občina postala lastnica vseh hiš, ki služijo za oddajanje stanovanj. A če je ta ideal danes še nedosežen, mora občina vendar storiti vsak korak, s katerim se mu more približati. Tudi aprovizacijska politika mora postati socialna. Občina se mora poslužiti vsakega sredstva, s katerim se more prebivalstvu omogočiti nabava cenejših živil. Splošni interesi gredo tu pred privatnimi. Marsikaj se tu lahko doseže s posredovanjem, marsikaj pa tako, da postane občina sama podjetnik, ki pa nima naloge, delati profit, ampak dajati prebivalstvu živila za čim nižjo ceno. Občine v drugih deželah, ki so prišle v socialno demokratične roke, nam dajejo v tem oziru krasen zgled. Socialna demokracija pa ni slepa vpričo dejstva, da ima občinski svet v Ljubljani še druge naloge. V interesu prebivalstva, med katero šteje tudi delavstvo, želimo, da se Ljubljana razvije. Zavedamo se tega, da je Ljubljana glavno mesto kranjske dežele, pa tudi središče vsega slovenskega naroda. Socialna demokracija je kulturna stranka in bo v občini pospeševala vse, kar služi kulturi. Predvsem bo gledala na to, da se povzdigne šolstvo, kolikor je odvisno od občine. Z naraščanjem prebivalstva se morajo razširiti ljudske šole tako, da bo za vse otroke dovolj prostora v njih in da se bo učiteljstvo res lahko bavilo z učenci. Poskrbeti bo treba za moderne naprave, za zadostno število šolskih zdravnikov, za šolske kopelji, pa tudi za to, da ne bodo otroci pri pouku lačni. Tudi naloge, ki jih ima glavno mesto do umetnosti, bo socialna demokracija podpirala, zakaj umetnost je v kulturnem življenju vele-važen faktor. Seveda bo treba skrbeti, da bodo imeli od tega tudi delavski sloji duševne koristi. Nikakor ni misliti, da pridejo s socialno demokracijo Vandali v občinski svet, ampak prišli bodo zastopniki, ki bodo vložili vso svojo moč v to, da postane Ljubljana lepo, ugodno mesto ne samo peščici izvoljencev, ampak vsemu njenemu prebivalstvu. Kdor bo volil socialno demokratično, bo dobro volil. — Pravo volilno leto imamo letos v Ljubljani. Poleg občinskih volitev, ki so se od lanskega razpusta zavlekle do letošnjega aprila, imamo kakor po vsej državi 13. junija državnozborske volitve, vmes pa pride še 15. maja deželnozborska nadomestna volitev za mandat, ki ga je bil lani odložil liberalni poslanec dr. Oražen. Tudi razpis te volitve se je prav po nepotrebnem tako za" vlekel. Značilno je, da je poslanec Mandelj veliko pozneje odložil mandat kakor dr. Oražen, pa se je volitev v njegovem okraju vendar prej izvršila kakor v Ljubljani. Za ljubljansko nadomestno volitev so imeniki od četrtka razpoloženi v mestni posvetovalnici na rotovžu. Vpisanih je 3538 volilcev, t. j. za 264 več kakor pri zadnji volitvi. Vse so-druge, ki imajo v mestni kuriji volilno pravico, pozivljemo, naj se pravočasno prepričajo, če so vpisani. Volilo se bo v štirih skupinah po abecednem redu in sicer bodo v prvi skupini volilci, katerih imena se začenjajo s črko A do H, v drugi skupini začetne črke I do L, v tretji skupini začetne črke M do R, v četrti začetne črke S do Ž. V prvi skupini je vpisanih 936 volilcev; zadnjič jih je bilo 857; v drugi 750, zadnjič 722; v tretji 841, zadnjič 777; v četrti 1011, zadnjič 918. — Dr. Šusieršič kandidira zopet v ljubljanski okolici. »Slovenec« piše tako, kakor da bi bili okoličanski volilci kar trepetali vpričo možnosti, da bi klerikalni mogotec odklonil kandidaturo. Takega strahu seveda ni bilo treba, zakaj kdor hoče postati minister, pa ni visok uradnik, mora biti poslanec. In dr. Šusteršič se še davno ni odrekel upanju, da postane ekscelenca. Da pa kandidira v ljubljanski okolici, je čisto naravno. Saj bi še rajši v ljubljanskem mestu. Ampak tukaj je grozdje vendar prekislo. — Drldnavti, za katere so glasovali klerikalci, jih že pošteno skele. Zakaj tudi kmetom bo težko dopovedati, da imajo kaj koristi od tega, če se zapravi pol miljarde za barke, za katere morajo kmečki žulji prispevati. Zato cvete zdaj klerikalni patriotizem kakor češnje spomladi, le da ni tako lep. Kadar je treba in kadar ni treba, prisega »Slovenec«, da je Avstrijanec in da bi šla Avstrija rakom žvižgat brez dridnavtov. »Slovenca« seveda ne čitajo kmečki volilci. Ta pisarija je namenjena klerikalnim agitatorjem, kmetom pa bi ljudski osrečevalci najrajši zamolčali vse, kar je bilo v delegacijah. Zato bo dobro, kmetom, kjerkoli je, prilika, pojasniti to stvar, da bodo vedeli, kam gredo davki, za katere jih rubijo ekse-kutorji. Naj se klerikalci le trudijo, da »prepričajo« kmete, kako »koristni« so taki izdatki 1 — Agitacija za ljubljanske občinske volitve se razvija na celi črti. Tudi Nemci so se že pripravili in imenovali svoje kandidate. Liberalci in klerikalci agitirajo krčevito, Sedaj je čas, da tudi socialni demokratje po-dvoje svojo delavnost in poskrbe za najiz datnejšo agitacijo. Sedaj ne sme biti nobenega izgovora. Vsak zaveden sodrug mora biti agitator. Kar se opravi na sestankih v posameznih okrajih, se mora raznesti dalje med maso volilcev. Delavci naj ne pozabijo, da je ves uspeh odvisen od njihovega dela. Od par glasov je lahko odvisen cel mandat. V bodočem občinskem zboru pa je vsak posamezen mandat lahko važen. Zato morajo delavci poskrbeti, da se ne izgubi niti en glas, ki lahko pride v prid socialni demokraciji. Pazijo naj tudi na nasprotniške agitatorje, katerim je vsako sredstvo prav za zapeljevanje volilcev. Čim bolj pritiskajo nasprotniki, tem bolj morajo delati naši sodrugi. In če vsak opravi svojo dolžnost, ne more izostati uspeh- — Volilci ljubljanski, ki žele kakršnakoli pojasnila glede občinskih, deželnozbor-skih ali državnozborskih volitev, naj se zglase v upravništvu »Rdečega Prapora« vsak dan med 6. in 7. zvečer. — Nadvse je čudno, s kakšno silo se je »Slovenec« začel zaganjati v socialno demokracijo od tistega trenotka, ko je bil državni zbor razpuščen! Niti enega mandata niso slovenski socialisti imeli v zadnjem par-mentu in sploh trobi »Slovenec« vsak dan, da propada socialna demokracija na Slovenskem. Čemu torej tisti strastni napadi? Tako se navadno ne naskakuje sovražnik, katerega se ni treba bati. »Slovenčevo« besnenje torej nekoliko razodeva, da misli precej drugače o tej stvari, nego piše. In ima prav; zakaj njegova slutnja, da je socialna demokracija od zadnjih volitev napredovala in da so v nekaterih okrajih klerikalni mandati v nevarnosti, ga nič ne moti. Nas pa »Slovenčevo« tuljenje veseli, ker je za boj potrebno. Nič ni slabšega pri volitvah, kakor prijazno lice nasprotnika. Klerikalno glasilo naj le nadaljuje. Čim nesramnejši bodo njegovi napadi, tem več bojevitosti bo v naših vrstah. In nič druzega si ne želimo. — Vodstvo liberalne stranke je čutilo potrebo izreči bivšemu poslancu Hribarju zaupnico in mu vnovič ponuditi kandidaturo za Ljubljano. Tista zaupnica bo najbrže le akt uljudnosti, zakaj stvarno je pač tudi z liberalnega stališča slabo utemeljena. Gosp. Hribar ni storil ves čas, kar je bil poslanec, ničesar za liberalizem, pač pa se je takoj, ko je prišel na Dunaj, dalmatinskim klerikalcem zavezal, da ne'stori ničesar zoper kle-rikalizem in tej obljubi je ostal bolj zvest kakor svojemu liberalnemu programu. Kar pa se tiče nove kandidature, nam je pač vseeno, komu jo liberalci ponudijo in kdo jo sprejme. Če se bo Hribarju zdelo umestno kandidirati v sedanjih razmerah, je pač druga reč. Zakaj položaj je sedaj pač precej drugačen kakor leta 1907. Takrat je Hribar pač še lahko dejal: »Program sem jaz!« — danes tega ne bo mogel več, ker bodo volilci vprašali, kako je izvrševal svoj program. Ne prihaja nam na misel, da bi stopali na polje osebnosti, kakor žuga »Slovenec«. Ali Hribarjeva politika je bila ves čas taka, da bi bilo bolje, če bi je sploh ne bilo. Sicer pa nam je čisto vseeno, kaj ukrenejo liberalci. Socialni demokratje pojdejo svojo pot in da jih tudi v Ljubljani nobena stranka ne bo več mogla prezirati, se bo kmalu pokazalo. — Dimnikarskim pomočnikom v Ljubljani ni ravno na rožicah postlano; o urejenem delavnem času pri tej stroki sploh ni govora, vstajati morajo zjutraj ob 5., da celo že ob 4., in ako imajo pomočniki proti večeru slučajno kaj prostega časa, tedaj večina mojstrov zahteva, da kidajo po zimi sneg, pometajo dvorišča, zalivajo na vrtovih itd-, skratka, da opravljajo dela, ki ne spadajo med njegove naloge, ker nimajo z dimnikar-stvom nič opraviti. Pri vsem tem bi človek mislil, da je vsaj plača taka, da bi pomočniki poleg rednega dela v obrti opravljali z veseljem vse te posle; ampak zelo bi se motil kdor bi to verjel. Poleg male odčkodnine, ki jo dobivajo pomočniki od strank za pometanje štedilnikov itd., so prejemali namesto zajtrka in večerje za ves teden od mojstrov reci in piši eno krono in osemdeset vinarjev! Razven tega še namestu obeda ob nedeljah in praznikih po 60 vinarjev. To so bili dosedaj vsi prejemki v denarju, kar so jih pomočniki od mojstrov dobivali. Naravno je, da so pomočniki pri pičlosti sredstev, ki so bili namenjeni za hrano, porabili do malega tudi vsa plačila od strank v ta namen. Čudnega torej ni nič, da pomočniki v sedanjem času, ko vlada naravnost neznosna draginja, niso mogli nadalje izhajati. To je dalo povod, da so pomočniki pred kakimi 14 dnevi vložili na svoje mojstre prošnjo, naj bi se še obed ob delavnikih pri delodajalcih odpravil, namestu vsake hrane pa naj bi v to svrho plačevali mojstri pomočnikom mesečno po 50 K. Ker so pa stanovanja, ki jih dajejo nekateri mojstri pomočnikom na razpolago, pod vsako kritiko, so obenem prosili za primerna, zdravlju neškodljiva stanovanja. Dimnikarski mojstri o vsem tem niso hoteli nič slišati, kar je dalo povod, da so pomočniki stopili dne 3. t. m. v stavko. Se isti večer so se vršila skupna pogajanja, pri katerih so se mojstri in pomočniki zedinili glede hrane na sledečih postavkih: Za zaitrk 24 vin., za obed 60 vin. in za večerjo 40 v., skupno torej dnevno K l-24. Nadaljo so mojstri obljubili pomočnikom primerna stanovanja. Pripomniti je, da se pogajanja ni udeležil največji mojster te stavke g. Štricelj, ki je kratkomalo v naprej odklonil vsako najmanjšo koncesijo in ker so ostali mojstri izjavili, da podpišejo sklenjeni dogovor le tedaj, ako ga podpiše tudi g. Stricelj, so pomočniki stavkali še drugi dan. Dne 4. t. m. je dal g. Stricelj poleg drugih mojstrov končno svoj podpis in je bila s tem stavka končana. Dimnikarski pomočniki so na to prihodnjega dne zopet začeli z delom. Pomočniki so dokazali, da ni resnična navadna trditev delodajalcev, namreč da bi delavci mojstre najrajši slekli iz kože, temveč da zahtevajo le toliko kolikor za življenje neobhodno potrebujejo in kdor jim te pravice ne prizna, ne more biti pošten človek. — Šiška brez župana. V Šiški se že dlje časa razvija prav zanimljiv boj med večino naprednih občanov in županom. Ta boj je v četrtek večer dosegel vrhunec s tem, da je župan in z njim podžupan vrgel puško v koruzo. Oba sta odstopila. — V nedeljo P. t. m. se vrši v tej zadevi javen shod v Šiški v salonu gostilne Reininghaus. Začetek ob 2. pop. Priporočati bi bilo obilno udeležbo. — Jesenice na Gorenjskem. V nedeljo, dne 9. t. m. bo v gostilni pri »Je- lenn« na Savi ob 3. popoldne javen ljudski shod s sledečim dnevnim redom: 1. Militarizem in delavstvo; 2. Razpust državnega zbora. Poročevalec sodrug Vekoslav Mrak iz Zagorja ob Savi. Sodrugi, delavci! Udeležite se v obilnem številu tega shoda, ki bo tem važnejši, ker stojimo na pragu novih volitev. Volilni shodi. Prihodnji teden se vrše v Ljubljani sledeči okrajni shodi za občinske volitve: V torek, 11. aprila ob 8. zvečer: Za Krakovo in Trnovo : Gostilna Froh-1 i c h , Trnovski pristan (E. Kristan, I. Zupan, I. Kocmur). Za Tržaško cesto in okolico: Gostilna K r č o n , Tržaška cesta (A. Kristan, I. Gale, A. Piškur). Za šentpeterski okraj: Gostilna Ene i na Ledini (Ivan Tokan, Jurij Brozovič, Fran Bartl). V sredo, 12, aprila ob 8. zvečer: Za šentjakobski okraj: Gostilna P ock, Sv. Florijana ulica št. 6 (A. Kristan, I. Mlinar, I. Kocmur). Za kolodvorski okraj (Bežigrad in delavske hiše): Gostilna Aurovih dedičev, Dunajska cesta 58. (Jos. Petrič, I. Gale, I. Tokan). Za šentpeterski in vodmatski okraj: Gostilna gosp. B o 1 e t a , Trg Tabor 3. (E. Kristan, V. Sajovic, I. Kocmur). Za tobačno delavstvo: Gostilna »pri Kroni« v Gradišču. Začetek ob Va6. zvečer. (I. Kocmur, A. Piškur, I. Tokan). Za kolodvorski in sodni okraj: Gostilna bratov Novakovič, Sodna ulica št. 4. (A. Kristan, A. Udovč, I. Mlinar). Začetek ob 8. zvečer, Vabila za shode se dobe v prostorih politične organizacije. Naznanilo nadaljnih shodov v prihodnji številki. ganizacija varna, da ne najde včasi tudi škodljivec pota vanjo, ker ni nikomur na čelu zapisano, kaj da je. Če se pa hoče organizacija rešiti škodljivcev, je to njena pravica in na vsak način bolj pošteno, kakor če bi gladila demagogom pot. Ali če se postavlja »Slovenec« na stališče moralista, tedaj je smešen in gnusen obenem. Saj je ni stranke, ki bi bila imela toliko afer s svojimi člani, ki nosijo zvonec, kakor klerikalna. In pri vseh teh aferah je šlo za drugačne rečil Ali misli klerikalno gobezdalo, da je že pozabljena Weiss-Kayserjeva afera ua Koroškem ? Milione so tam kradli mazi-ljenci, uboge otroke so izkoriščali, vera jim je bila ščit za najnesramnejše goljufije. In pa vse neštete svinjarije popov, ki so zlorabljali otroke. In cela vrsta drugih lumparij. Ali bi pobožni »Slovenec« rad, da mu jih enkrat naštejemo? To bi bila krasna zbirka. Če želi, mu lahko pomagamo. (jotovo govejo juho najfinejšega okusa dajo križcem Pazite natanko na ime MAGGI in na varstveno znamko zvezda s križcem. Druge kocke niso MAGGI-jeve Štajersko. — Trbovlje. Tu se je vršil v nedeljo, dne 2. aprila ob 3. popoldne pred »Delavskim domom« impozanten političen shod, ki se ga je udeležilo 1000 do 1500 delavcev in delavk. Na shodu je govoril k prvi točki o militarizmu in maščanski politiki kakor tudi o razpustu državnega zbora sodrug Mrak iz Zagorja. V poldrugo uro trajajočem govoru je govornik razkrinkal škodljivost in hinavščino militaristične meščanske politike in razpravljal nadalje v daljših izvajanjih vzroke in pa posledice razpusta državnega zbora. Govornika so večkrat prekinili ogorčeni medklici zborovalcev; pač znak, da bo delavstvo znalo primerno oceniti patriotične orgije, kiv so jih meščanski poslanci med njimi dr. Šusteršič, uganjali v avstrijski delegaciji na stroške delavnega ljudstva; da bo znalo to delavstvo primerno odgovoriti tudi na frivolnost s kakoršno je nastopala Bienerthova vlada proti prvi zbornici splošne in enake volilne pravice. — K drugi točki »Bratovskoskladnične razmere« je govoril sodrug S i 11 e r , ki je brezobzirno ožigosal spletke in nakane izvestnih činiteljev proti koristim delavstva. Povdarjajoč še neizogibno potrebo združitve v strokovnih in političnih organizacijah, je sodrug Sit-ter zaključil ta zares velikanski shod. Trsi. — V Trstu je danes izbruhnila stavka pekov. — Argentinsko meso. V sredo je prišel prvi avstrijski parnik z argentinskim mesom v Trst, namreč »Francesca«, ki je last Austro Američane. Pripeljala je 700 ton zmrzlega mesa brez masti. Za prevoz takega mesa je bila ladja urejena v ladjedelnici v Tržiču. Živali, katerih meso je bilo namenjeno za Avstrijo, je preiskal avstrijski živinozdravnik, preden so jih zaklali. — Ljubljanski Slovenec" misli, da bo iztlačil kdove kakšen profit iz afere, ki se obravnava pred tržaškim sodiščem vsled nekega članka, katerega je strojevodja sodrug Mihevc objavil v »Železničarju« proti vpokojenemu železniškemu uslužbencu Zupančiču. »Slovenec« se zelo moti, če misli, da se odebeli od tega. Na svetu ni nobena or- Istra. — Se že ponujajo ! Iz Pulja nam pišejo: Komaj smo imeli državnozborske volitve razpisane, pa so se že oglasili naši takozvani narodnjaki, bolje rečeno klerikalci v ljubljanskem »Slovencu«. To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi bili — morda v svoji neumnosti — razodeli namenov svoje podle kupčevalske politike. Ta lepa družba bi namreč rada prodala puljske Slovence in Hrvate tisti vladi, proti kateri so njeni poslanci v zadnjem državnem zboru baje vodili opozicijo. Za to razkritje smo jim prav hvaležni, ker nam jasno kaže pot, katero moramo ubirati pri teh volitvah. Gospodje začenjajo seveda s tem, da socialna demokracija pri volitvah ne pride v poštev, ampak da bo boj samo med slovanskimi in italijanskimi narodnjaki. Namen tega modrovanja je zelo prozoren. Pridobili bi radi tiste volilce, ki niso trdni pristaši nobene stranke, češ če glasujete za socialne demokrate, bo to brez pomena, ker socialni demokrat itak ne bo izvoljen. A ravno ker gospodje tako trdijo, je očitno, da sami ne verjamejo, kar pravijo. In res je tako, da bo socialna demokracija pri teh volitvah jako važen faktor, s katerim bodo narodnjaki obeh barv imeli dosti opraviti. Ali o tem se še pomenimo. Za danes moramo opozorti na najbolj sumljivi odstavek »Slovenčevega« članka. Ta se glasi : „Upamo, da je tudi avstrijska vlada končno izpregledala vso hinavščino laške liberalne klike, ki se dela na eni strani miroljubno in patriotično, da vladi nekaj peska v oči nasuje in tako pri vladnih jaslih ostane. .. Prepričani smo, da avstrijska vlada sedaj dobro ve, kdo je tisti nasilnež, vsled katerega se nahaja vsa Istra v anarhiji in neredu . . . Zanašamo se torej, da bo nova vlada pri prihodnjih volitvah pokazala, da se ne da več od laško liberalne klike za nos vleči. Izid volitev v puljskem okraju leži v rokah c. kr. mornarice in vlade..." »Slovencev« članek potem zahteva, da naj vlada slovanskemu (klerikalnemu) kandidatu ob strani stoji. Kako prihaja jugoslovanska stranka sploh do tega, da te pozivlje na vlado? Na Bie-nerthovo vlado? Roka roko umiva, Bienerthova vlada ne stori ničesar zastonj. Kaj torej hočejo naši klerikalci, če žele od viade, da naj jim pomaga pri volitvah ? Kako bodo vladi naplačali to pomoč ? — Razumemo! Gospodje so na prodaj, pripravljeni so usko-čiti v vladni tabor, če bi jim vlada pomagala do mandata. — Ali kaj more vlada storiti pri volitvah? Kako more »kandidatu stati ob strani?« Vlada ima pri volitvah biti nepristranska; klerikalna banda pa tukaj zahteva, da naj mornarica terorizira od nje odvisne volilce in jih sili, da bi glasovali za klerikalnega kandidata. Tavno torej gospodje pozivljejo na nasilje! Pri tem seveda misliti pred vsem, da bi oropali socialne demokrate. Zakaj od mornarice odvisni so najbolj delavski volilci. Te naj bi mornarica terorizirala. Zgodaj se je ta svojat izdala. Hvaležni smo ji za to. Prepričana naj bo, da ji bomo gledali na prste, kakor bo treba. Volitve razpisane! Današnja uradna »Wiener Zeitung« razglaša oficijelni razpis novih volitev za avstrijsko zbornico poslancev. Izvzemši Galicijo in Dalmacijo bodo glavne volitve po vseh deželah v torek dne 13. junija. Obenem je določen za ožje volitve torek, dne 20. junija. Po galiških in dalmatinskih volilnih okrajih bodo volitve na različne dni, tako da bo zadnja volitev opravljena dne 8. junija. Nova zbornica bo sklicana dne 20. julija, da se konstituira in opravi nujne formalnosti. Potem bo baje poslana na poletne počitnice. Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo naredbo vsem namestnikom in deželnim predsednikom, s katero jih upozarja na določbe zakona o volitvah za državni zbor in na pripravna dela za redno izvršitev volitev. Deželni šefi, ki so že včeraj imeli konferenco zaradi pripravljalnih del, jo danes nadaljujejo. Slišati je, da v vladnih krogih ni najboljše razpoloženje. Bienerth je menda mislil, da sprejmo volilci razpust državnega zbora z navdušenjem in je sedaj precej potrt, ker opazuje, da se je motil. Med vladnimi strankami tudi pojema prvotno navdušenje za združitev in skupen nastop. Delavsko gibanje. — Stavka krojačev v Ljubljani. V sredo so se vršila pogajanja med delodajalci in pomočniki. Pogajanjem je prisostvoval tudi sodrug Kosel iz Gradca kot zastopnik organizacije in voditelj stavke. Kljub ostrim obravnavam se s podjetniki ni bilo mogoče zedin'ti. Da ne pride do sporazuma, ovira največ gospod Polheimer, ki zavzema naravnost sovražno stališče napram delavcem in napram petodstotnemu zvišanju mezdnih postavk. V imenu mojstrov je izjavil slednjič g. Polheimer, da mojstri sprejmejo dosedanjo tarilo, kot kolektivno pogodbo, nikakor pa ne dovolijo kakršnegakoli zvišanja mezd. Da bodo cenjeni naročniki vedeli, kako malenkostna je zahteva pomočnikov, omenjamo, da znaša petodstotno zvišanje pri celi obleki v prvem razredu le 90 vin. in v drugem razredu pa 75 vin. Spričo take izjave mojstrov in spričo tega, ker mojstri iz gole trmoglavosti nečejo dovoliti niti neznatnega zvišanja mezdnih postavk, so se morali delavski zastopniki odstraniti. Stavka bo torej trajala dalje in pomočniki se ne bodo ustrašili niti velikonočnih praznikov, dasi gospodje mojstri s tem menda nekaj računajo. Vsi razsodni in pametni ljudje morajo biti v takem slučaju na strani pomočnikov, zakaj ljudje smo vsi in živeti hočemo. Boj torej traja dalje in krojaški pomočniki naj se ogib-ljejo Ljub'jane! — Mojster g. Mohorič je, kakor zvemo, tarif že podpisal in je njegovih pet pomočnikov že stopilo v delo. Sodrugi, spominjajte se „Tiskovnega sklada"! Pivovarna Göss, akc. dr. - prej Maks Kober v Gössu - priporca svoja piva v sodčkih in steklenicah najboljše kakovosti. Zaloga v Sp. Šiški B. Götzl, um Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. skladišče oblek domačega izdelka :sWk za gospode in dečke. — Velika izbera tu- in ino-— zemskega blaga za obleke po meri. — Solidna postrežba. — Vedno nizke cene. stopnice, balkoni, ograje, stavbeni okraski, korita, betonski votli zidaki, pokrivalne plošče, mmm kanalizacije i. t. d. i KRANJSKA BETONSKA TVORNICA TRIBUČ & K— LJUBLJANA. pisarna, delavnice in skladišče na tržaški cesti. - telefon 296. cementne cevi na stroj ali na roko izdelane v vseh merah, barvaste mozaik-plošče za tlak, cementna opeka za dimnike i. t. d. Dober tek je dobra stvar, Zanemarjaj je nikar! Dober teh imaš vsak dan, Ako vživaš Najboljši želodčni liker! Sladki in grenki. Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2.40 . . 4 80 Naslov za naročila: .FLORIAN', Ljubljana. ^_____ Častiti gospou Gabrijel Piccoli lekarnar v Iij ubljaui, Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 steklenicic Vaše tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sfcerle Posestnik in premirani medvsdii lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu. Postavno varovano. Kdor čita strokovno glasilo, naj čita tudi" Rdeči Prapor"! Oboje! Spretne zastopnike sprejme proti visoki proviziji eksportna tvrdka Joh. Weiner Dunaj XXX. Bosch-— strasse 2. — Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da je zopet otvorjena staroznana gostilna S „Pri avstrijskem cesarju" na Sv. Petra cesti Št. 5. Abonenti se sprejemajo na hrano „ ... ... . . po nizkih cenah. Za obilen obisk se vljudno pnproca r F. K. Cenčič. ** ** m Produkt zadruga ljublj. mizarjev - registrovana zadruga z omejeno zavezo ===== s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije c. 11 (KoSizej) Zaloga pohištva lastnega izdelka in Izvrže vsa mi-arska stavbna ° —_dela._— tapetniškega blaga. Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani. Lekarna pri ,zlatem orlu' v Ljubljani, Jurčičev trg štev. 2, priporoča sledeča zdravila: Čaj za bolne na živcih je izvrstno krepilno sredstvo za živce, izboljšuje spanje, učinkuje pri nervozni oslabelosti. Cena kart. K 1-20. Dunajske kapljice zoper krč utešujejo boiečine v želodcu in trebuhu ter odganjajo vetrove. Steklenica 20 vin. C steklenic K 1 —. Za gospe i. gospodične ima v zalogi ča j, ki je preizkušeno sredstvo pri vsakovrstnih bolih in nepravilnostih pri prihodu zaostalega mesečnega pranja, ki obenem pospešuje pranje (men struacijo). Cena kart. K 1'50. V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. n. članom okrajne bolniške blagajne v Ljubljani, bolniškemu zavodu c. kr. tobačne tovarne in bolniški blagajni c. kr. priv. južne železnice. Ceno posteljno perje! TŠT&lbolJfil češki nakupni -trir. Kg. sivega dobrega, pu-Ijenega 2 K ; boljšega 2.40 K; prima polbelega 2 80 K belega 4 K ; belega puhastega 510 K; relefinega snežnobelega, puljenega 6"40 K, 8 K: puha sivega 6—7 K, be-. M- 'ega, finega 10 K ; naj- s JWwh Itth&i^^rjTj) finejši prsni puh 12 K. o. DPniscn Itr^yv-^-J^ J1 Naročila od S kg naprej franko. Zgotovljene postelje l^TXllt: lega ali rumeneganankinga,pernica 180cm dolga, 120 cm široka, z dvema zgiavnicama, 80 cm dlg, tiO cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16 K, zglav-nice 3,3'50 in 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14-70,17 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 \50, 5'20 in 570 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12-80 in 14*80 K, Razpošilja se po povzetju, od 12K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr. S. Benisch, Dešenice 758, Češko. ,SLAVIJA VZAJEMNO ZAVAROV. BANKA V PRAGI, ki je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se naj-topleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal, le pri njej. — BANKA .SLAV1JA' ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim členom. Banka „Slavija" je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko-narodno upravo. Življenske police banke „ Slavij e" so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka „Slavija" narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom instremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni reservni fondi K 54,000.000 — jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim členom življenskega oddelka K 2,495.719-—. Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 109,356-861 •—. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto GENERALNI ZASTOP ,SLAVIJE' -VZ-A-JEl^lSTO B-A-ISTKIE A7" LJTTBLJ-A-Isn. Uvoz kave Velezgalnica kave Potniki v severno in južno Rmeriko vozijo sedaj k po doma?i avstrijski progi Rvstro-Rmerikana Trst - Newyork, Buenos flires - Rio de ]aneiro i v 8|| 's 'l m -i: IMjf|MPM pi|