Poštnioa plačana v gotovini V' Ljubljani, v četrtek 7. decembra 1933. Leto VI. — Številka 48 —Wrttvica Glasilo izrščamslcega dtclovncga ljudisiva rai^TgMaraaMisittiaggaaaaaMM "n— '■ namsmmamKmatmmmmmammmm— tsha}& Y#ak Četrtek pop.j ▼ elučafa praznika ll Poiimnoa itarilka Din 1*—. ~ Canat za 1 tn««cc is Ojjla*!, reklamacijo in naročnina na upra^j 4*n popraj — Urodništroi Ljubljana, Mikloši- II Din 5'—, za čotrt lota Din 15*—f za pol lota Din 30*—j za || D«lav*ka zbornioa, Miklošičeva cesta 21, L nad. tava o. — NofrankiranA pisma so no sprojoma)e II inozomotvo Din 7*— (mo*o<&no) — Oglasit po dogovoru II Tolofon 2265. — Stav, čekovnega računa 14.90® BBaBOSKMBMBOBosoMBOM muammmmmmmmmmmmtBmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmamBmmBoaammmmmmmmmam um mmmmmmmmmmaBmmmammmmammammmammHmtB Zasedanje Delavske zbornice V soboto se zberejo v Ljubljani novoizvoljeni člani Delavske zbornice, da na sejah svojih klubov pretresejo položaj, nastal po 22. oktobru in da določijo smernice delavske interesne politike, ki naj bi jo vršila zbornica bodoča tri leta. To je glavna naloga, ki pripada klubom, ki bodo nato na nedeljski plenarni seji podali svoje programe in izvolili iz plenuma 12 članski upravni odbor ter 3 člansko finančno kontrolo. Volivni rezultati so spravili naš delavski zastop v silno težaven položaj. Plenum tvori zastopstvo 3 delavskih osrednjih sindikatov, od katerih nima niti eden večine in sestoji torej iz treh številčno različnih manjšin. Iz 60 delegatov teh manjšin se bo volil 12 članski upravni odbor, od katerih bodo dobili marksisti 5, liberalci 4, a krščanski socialisti 3 člane. V finančno kontrolo bo prišel od vsake skupine po en zastopnik. Ako hočemo dobiti delovno večino, je potreben kompromis. Ta je številčno mogoč med marksisti in krščanskimi socialisti, med marksisti in liberalci, med liberalci in krščanskimi socialisti, ali pa končno med marksisti in Zvezo društev privatnih nameščencev, kar bi v stvari pomenilo taktično maskiran kompromis med liberalci in marksisti, ker smatramo Zvezo društev privatnih nameščencev in Društvo bančnih uradnikov tako po ideologiji, kolikor je vobče imata, še bolj pa po njunem delu in propagandnih manirah za izrazito liberalni organizaciji. Jugoslovanska strokovna zveza je imela doslej v upravnem odboru tri člane, a enega v finančni kontroli. To zastopstvo dobi tudi sedaj, dasi je utrpela v plenumu izgubo 4 mandatov. »Zelenega« nam sicer nasprotni tabor prišteva, vendar do danes še niso aboli-rane tajne okrožnice nekega »spolitiziranega tipa«, v katerih so bile nagromadene zoper krščanske socialiste gorostasne stvari in se tudi sicer še ni pripetilo nič takega, iz katerega bi bilo razvidno, da skupina okrog »Združenih« brezpogojno pristaja na samostojen, neodvisen delavski strokovni pokret v okviru avtoritativno stvarno dognanih idej krščanskega socializma. Delo, ki čaka Delavsko zbornico, pa je tako in tako veliko, da zahteva v upravi popolne samostojno misleče može, ki so v stanu vsaj v zbornici zajamčiti enotno fronto delovnega ljudstva in eliminirati vse tiste tipe, ki stoje pod stalnim pritiskom činiteljev izven delavskih vrsta. Zato se pečajo nekateri z mislijo koncentracijskega predsedstva in koncentracijskega dela v upravnem odbora. i Jugoslovanska strokovna zveza vas vljudno vabi na DELAVSKI KULTI)RNI VEČER ki se bo vršil v soboto, dne 9. decembra 1933, ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva c. 22. Spored: 1. Simonaci: Savica, koračnica, tamburaški zbor. 2. Peter Kovač: Moj bral je srečal Kristusa, deklamacija. 3. Val. Hruza: Večerni val, tamburaški zbor. 4. M. Javornik: Delavska vzgoja in umetnost, predavanje. 5. Siisa: Vijolica, citre s spremi j evanjem vijolin. 6. Telatko: V borbi za kruh, tragedija v enem dejanju. 7. Buseljevac: Brodar, tamburaški zbor. ★ Vstopnina 2.— Din, vajenci in dijaki 1.— Din. Pripeljite seboj svoje družine. Povabite tudi prijatelje in znance. — Po težkem delu Vam je treba tudi oddiha in razvedrila, zato pridite. Sirimo delavski iisk! Težka je borba za vsakdanji kruh. Vedno težje se posameznik bori proti krivicam, ki se gode danes delavstvu pod izgovorom gospodarske krize. Danes si posameznik sploh ne upa protestirati proti krivicam, ker je s tem v nevarnosti njegov kruh in zaslužek. V takih časih je treba, da govori strokovna organizacija in neodvisen delavski tisk. Javno mnenje je še vedno najmočnejši faktor, katerega se vsak, ki dela krivico, še vedno boji. Zato je treba kar bolj jačati in širiti neodvisen delavski tisk. Naša »Delavska Pravica« vrši to nalogo v polni meri. Treba jo je samo še bolj razširiti. Delavski tisk je naše najjačje orožje, s katerim se borimo proti krivicam in nasilju. Kadar vse odpove, je tu delavski tisk, ki razglablja in odkriva gnilobo ter krivice sedanje družbe, delavstvu pa dajo zavest, da ni sam, marveč v sklopu ene velike družine, ki se vsa bori ža ene in iste cilje, za pravice delovnega človeka. Nočemo se izraziti, katera solucija se nam zdi najboljša, ker je vprašanje, je-li je najboljša solucija, t. j. taka, da bi bila uprava zbornice v rokah zares pravih delavskih in nameščenskih zastopnikov, sploh mogoča v dani situaciji. O tem naj odločijo v soboto, dne 9. decembra člani klubov, osobito zunanji delegati, ki najbolje vedo, kako je bila svobodna volja delavstva ob zadnjih volitvah po-i tlačena. Nove voisive delavskih obraSnih zaupnikov Glasom ministrskih navodil za volitve delavskih obratnih zaupnikov se morajo te volitve obnoviti vsako leto v mesecu januarju. S tem je dana delavstvu možnost, da po svoji volji izmenja dosedaj izvoljene zaupnike in jih izvoli tudi v onih podjetjih, kjer dosedaj zaupnikov ni bilo. Koliko in kako se izvolijo obratni zaupniki nam povedo določila pravil, katera je izdalo ministrstvo za socialno politiko meseca decembra 1927. Delavska zbornica je na podlagi ministrskih navodil izdala »Kratka navodila« v beli brošurici in vse potrebne tiskovine za izvedbo volitev. Rok za izvedbo volitev obratnih delavskih zaupnikov je z ozirom na komplicirani postopek zelo kratek. Prav zato je treba, da se delavstvo že sedaj prične zanimati oziroma pripravljati, da bo možno takoj v začetku meseca januarja 1934 uvesti uradni postopek za izvedbo volitev. V vsakem obratu (podjeiju) se volijo obratni delavski zaupniki posebej. Volitve izvedejo volivni odbori. V onih obratih, kjer že sedaj obstojajo obratni zaupniki, tvorijo ti zaupniki volivni odbor. V onih podjetjih, kjer dosedaj ne obstojajo obratni zaupniki, tvorijo volivni odbor najdalje zaposleni delavci v dotičnem podjetju, katerih pa mora biti toliko, kolikor se v dotičnem podjetju voli obratnih zaupnikov. Število delavskih zaupnikov se ravno po številu delavcev, ki so zaposleni v dotičnem podjetju in sicer v podjetju, v katerem je zaposlenih do 20 delavcev, volijo enega zaupnika. Od 21 do 50 delavcev, volijo tri zaupnike. Od 51 do 100 delavcev volijo 4 zaupnike. Od 101 do 150 delavcev volijo 5 zaupnikov. Od 151 do 450 delavcev volijo največ 6 zaupnikov. Na vsakih nadaljnjih 50 delavcev se voli po enega zaupnika več, vendar pa v nobenem podjetju ne sme biti več kot 16 zaupnikov. Aktivno in pasivno volivno pravico ima vsak delavec in delavka z dovršenim 18 letom, ki je na dan volitev zaposlen(a) v dotičnem podjetju. Delavski obratni zaupniki so za delavstvo zelo velikega pomena. Ti zaupniki so zakoniti posredovalci med podjetjem in delavstvom in to v vseh zadevah, ki zadevajo gmotne, socialne in kulturne interese delavstva. Ministrstvo za socialno politiko je izdalo posebna navodila (poslovnik), v katerem so določene naloge obratnih zaupnikov. Zakon o zaščiti delavcev v § 118 pa določa, da noben delodajalec ne sme preganjati ali odpuščati izvoljene zaupnike radi njihovega pravilnega delovanja. Opozarjamo delavstvo vseh podjetij na te važne volitve že sedaj in ga pozivamo, da takoj prične s pripravami za izvedbo volitev. Vsa potrebna navodila kakor tudi tiskovine se dobe pri Jugoslovanski strokovni zvezi v Lubljani. Skrbite povsod za to, da upostavite v vsako podjetje zakonito izvoljene delavske zaupnike. Za nas je jasno eno: JSZ je imela v zbornici pred očmi vsikdar vse delavce in nameščence. Ona je bila motor enotne fronte delovnega ljudstva. Njeno delo je bilo proletarijatu v korist, članstvu JSZ v ponos, krščanskim socialistom pa v čast. Zato je naše stališče jasno; Bogu v čast, rasti delavstva v korist, občestvu v prospehl Naroči „Del. Pravico"/ Viničarski vestnik Pravni nasveti. Samo del plačanega zaslužka. Večkrat se zgodi, da se hoče priznati viničarju samo en del tega, kar si je zasluži!. Ostali del pa se enostavno zaniha, ali pa nastopijo razni izgovori. Viničar pa s tem ne more biti zadovoljen, ne ve pa dostikrat, kaj mu. je storiti. Kar kdo daje, naj se vedno vzame, kar pa še manjka, je smatrati za dolg, katerega se more vsaki čas iztožiti. Vinogradnik se ne bo mogel nikjer izgovarjati, češ, saj sem mu hotel dati, pa ni maral vzeti. Pravilno zahtevanje odvzetih reči. Vinogradnik vzame viničarju pridelke na njivi, seno, ali drva. Viničar namerava tožiti, hoče imeti povrnjeno, toda no v blagu, marveč le v denarju. Je ta namera pravilna, ali ne? — Vedno se more zahtevati in tudi tožiti le tisto, kar je kdo komu vzel. Na primer: odvzeto je bilo deset centov sena, nikakor pa ne denarja 800 Din, kot je to dejanska vrednost tega sena. Zato se more najprej 'tožiti za povrnitev teh deset centov sena. Le v slučaju, ako dotični nima več blaga, ki si ga je krivično prilastil, se more zahtevati odškodnina v denarju. V tožbi, kakor tudi na viničarski komisiji, pa je poleg količine blaga in predmetov, radi katerih je nastal spor, vedno navesti tudi njihovo denarno vrednost. Na primer: deset centov sena, ali 88 Din, šest mernikov koruze ali 200 Din, klaftro bukovih drv ali 320 Din, Denarna zahteva mora vedno odgovarjati dnevni ceni predmeta. Od borbe do zmage. I’ri Sv. Jakobu v Slov. goricah se je dne 30. novembra vršila viničarska komisija, v kateri je po izrecnem prizadevanju viničarskega zastopnika tov. P. Rozmana, uspel viničar tov. Jurgec Andrej. Takoj je dobil izplačanih 200 Din kot odškodnino za odvzeto koruzo, odstopi se mu tudi odvzeta slama in repa. Pri Zg. Kungoti pa se viničarska komisija ni mogla vršiti, ker k razpravi ni prišel toženi vinogradnik. Gre za denarno odškodnino 2230 Din viničarju tov. Čemčiču. V Kobilščaku pri Kapeli se je zgodil svojevrsten slučaj na viničarsko pravico, kateri nam najbolj nazorno pokazuje, kako bi mnogi vinogradniki, osobito kmetje, radi postopali z viničarji, če ne bi imeli ti še vsaj teh drobcev strokovne organizacije in če bi ne imeli viničarskega reda. Viničarka je odšla zjutraj po poslih. Ko se )e proti poldnevu vračala, začudeno opazi, da ima del pohištva pred odprtim stanovanjem. Ko vsto.pl, jo nahruli njen vinogradnik, kmet iz okolice, češ, kaj hodi ravno danes od doma, ko prihaja on z zidarjem popravit in belit viničarijo. Ukaže ji, naj sedaj brž pomaga znositi vse predmete iz sobe in kuhinje, kolikor jih ni znosil že sam, da bo mogel zidar nemoteno opraviti svoje delo. Tako se je tudi zgodilo. Zena je pospravila vse, kar naj bi bilo v napotje zidarju. Zvečer, ko je bilo vse gotovo, pa je gospodar pred očmi viničarke viničarijo zaklenil, ključ vtaknil v žep in odšel skupno z zidarjem na svoj dom. Uboga viničarka je naenkrat ostala z vsem svojim imetjem na cesti brez strehe. Ni sicer organizirana, vendar so se odborniki naše skupine pri Kapeli energično potegnili za njene pravice. Kaj vse se je potem še dogajalo, ni mogoče napisati, vendar pa se je tudi tokrat pokazalo, da je viničar samo takrat priznan kot človek, kadar se love za naše glasove. Pozneje pa ravno tisti, ki so jih bili prej polna usta prijateljstva in sočuvstvovanja, celo z merodajnega mesta, na najogabnejši in najbrutalnejši način teptajo zakonitost ter najosnovnejše pravice trpečega viničarskega človeka. Tako je bilo tudi v tem primeru. Pravica je danes samo na papirju, v praksi pa le toliko, kolikor si je delavstvo samo z napori izvojuje. Organizacija. Občni zbor strokovne skupine viničarjev Sv. Miklavž pri Ormožu se je vršil ob lepi udeležbi dne 26. novembra. Viničarji se tu zavedajo velikega pomena svoje strokovne organizacije. Ivolje-ni odbor se j? konstituiral sledeče: predsednik skupine tov. Ploh Franjo, podpredsednik Rozman Peter, tajnik Kosič Janez, blagajnik Tomažič Franc, gospodar Ploh Vinko. Skupina hoče poživiti svoje delo, predvsem pa v svojem delokrogu organizirati vse viničarje. Občni zbor »Strokovne skupine viničarjev v Limbušu« se vrši v nedeljo, dne 17. decembra, po sv. maši v prostorih g. Kutschera v Limbušu. — Člani pridite in povabite seboj tudi neorganizirane tovariše. Umrl je naš zaveden borec tov. Gornik Jože, član skupine v Jarenini. Čeprav star, se mu vendar nobena pot za organizacijo nikdar ni zdela predolga in pretežavna. Posebno izobražen, pošten in dosleden krščanski mož, je bil steber našega viničarskega gibanja tam gori ob skrajni severni meji Slovenskih goric. Napisal je svoje spomine in jih poslal načelstvu SZV. Ti so vredni, da jih vsak prebere. Tov. Gornik je bil ustanovitelj skupine pri Št, liju, od koder se je potem preselil v admomtsko viničarijo v Jarenini. Dragi nepozabni tovariš, odpooij se imirno v domači zemlji in uživaj večno plačilo! Kovinar i Jesenice. Vse org. zaupnike obveščamo, da se v ponedeljek ob 7 zvečer vrši seja zaupniškega zbora z dnevnim redom: Poročilo o poteku skupščine Del. zbornice, uspeh propagandne akcije, občni zbor skupine, kandidatna lista, Točnost! Jesenice. Občni zbor Kranjske in d. družbe. Iz dnevnikov smo informirani, da je dne 28. p. m. imela KID svoj letni občni zbor za poslovno dobo 1932-33 pod predsedstvom g. Avgusta Westna. Iz teh poročil posnemamo, da so bile za javnost in manjšinske delničarje objavljene te-le številke: KID ima vseh delnic 300.000, katerih glavnica znaša 45 milj. Din. Fondi so razdeljeni in imajo: Redni rezervni fond 2,311.627, posebni rezervni fond 1,817.236, rezervni sklad za valutarne spremembe 3,541.730, fond za investicije 10,750.000, fond za družbene namene in davčne rezerve 2,015.191 Din. Stroji in obratovalne naprave imajo vrednost 76,530.264, sirovine in zaloge 34,932.949, menice in devize 3,164,625, v blagajni 849.780 Din, Dolžniki in naložbe pri denarnih zavodih 35,710.470 Din. Upniki pa 112,786.282 Din. Račun izgube in dobička izkazuje 2,892.808 in prenos od prejšnjega leta 945.952 Din. Iz poročila posnemamo, da je občni zbor sklenil, da se ne razdeli nikakih dividend, pač pa se od dobička naloži v redni rezervni fond znesek 144.640 Din, v investicijski fond 750.000, v fond za dvomljive terjatve 2,000.000 Din. Davkov in doklad je plačala družba 11,603.000, za soc. zavarovanje 2,545.516 Din. Pasivne obresti, odpisi in dvomljive terjatve so znesle 19,960.116 Din. Na plačah je bilo izdanih 37,000.000 Din. — V upravni odbor so izvoljeni: g. Avgust Westenj g. Janko Jovan in g. dr. Dinko Puc (ljubljanski župan). Imena g. Praprotnika ni več. Iz gornjega poročila je razvidno, da ima naša družba celo vrsto raznih fondov, v katerih so naloženi ogromni zneski dobička. Največji znesek je naložen za moderniziranje in povečanje obratov, preko 10 milj. Din. Ako izračunamo vse številke teh fondov, dobimo znesek, iz katerega je razvidno, da je družba vsestransko dobro zavarovana in se ji ni treba bati vsakih pretresov. Gotovo je, da nas delavce finančno valovanje vsakega podjetja zanima, zlasti dobiček in plače. Taka poročila so seveda samo za javnost in davčno oblast, resnica pa je zavita v trgovsko tajnost. Čevljarsko delavstvo Čevljarji. Ljudje po naši domovini oblegajo Batt'ine prodajalne, a delavci naših domačih čevljarskih delavnic in tovarn gledajo s strahom v bodočnost, zakaj naročil je vedno manj in manj. Večnega praznovanja so se že kar navadili. Tovarna »Peko« se trudi na vse načine, da vzdrži naval tujega kapitala. Pezo tega boja pa občuti tudi delavstvo, zakaj že nad mesec dni se dela samo po štiri dni tedensko, nekateri delavci praznujejo po ves teden, drugim je odpovedano delo do novega leta... In kaj bo potem?... Precej podobne so razmere v drugih, manjših, tukajšnjih čevljarskih obratih. Delavstvo misli priskočiti na pomoč brezposelnim tovarišem z ustanovitvijo podpornega društva. — Veliko se danes govori o nacionalni zavednosti. Pokažimo jo v dejanju in podpirajmo domačo industrijo, katere izdelki se v vsakem oziru lahko kosajo z izdelki tujega kapitala. Socialnopolitične zanimivosti V Čakovcu je okrajno načelstvo usta\ilo delo v neki večji tovarni. Povod teinu je bilo to, (hi podjetje napram občini ni izpolnilo svojin obveznosti. Občina je namreč podjetje oprostila občinskih davščin pod pogojeni, da zaposli 200 delavcev. Tovarna je nudene ugodnosti dobro izkoristila, delavce pa pustila na ulici. Kje pa danes ni tako, če ne ravno dobesedno pa nekoliko drugače? Delavsko zai etišče oivorjeno V nedeljo, dne 3. decembra, je bil ob prisotnosti številnih odličnih osebnosti otvorjen in (blagoslovljen novi delavski dom na Gosposvetski cesti v Ljubljani. Dom je blagoslovil stolni kanonik g. dr. Tomaž Klinar. Dom pa je otvoril v imenu mestne občine mestni župan g. dr. Dinko Puc. Za JSZ se je te ovoritve udeležil drugi podpredsednik tov. Koprivc Matija. To delavsko zavetišče je bilo zgrajeno z 4 milj. brezobrestnim posojilom, katerega je dala ljubljanska javna borza dela ljubljanski mestni občini, ki je dala zemljišče in prevzela vzdrževalne stroške. V novem domu bodo nastanjene štiri delavske ustanove in sicer: Javna borza dela, Javna kuhinja, stanovanja za delavce in nameščence ter dnevna zavetišča za potujoče delavce. Volitve za Delavsko zbornico v Spiifts V prav nič drugačnih razmerah kot pri nas so potekle volitve za Delavsko zbornico v Splitu. Razlika je bila samo v tem, da so doli uživali vso zaščito in protekcijo Haraminovi socialisti. Po poročilih, ki smo jih prejeli iz Splita, se je med Ursom in Orsom razvijal precej živahen boj, katerega posledica je bila, da je URS svojo listo umaknil. Stvar je bila namreč v tem, da je URS kandidiral na svoji listi precej delavcev, ki so bili bolj levo orientirani z namenom, da tako pritegne čimveč volivcev. Prav to je storil pa tudi ORS. Končno pa so kandidati, ki jih je kandidiral na svoji listi URS, začeli javno agitirati za ORSA, to je Ilaramino. URS je vsled tega zahteval, da se naij volitve prelože, iker bo izmenjal kandidate. To pa mu ni uspelo in je zato raje umaknil svojo listo nego bi kandidiral ljudi, ki so agitirali proti njemu. Tako sta ostali potem samo dve listi in sicer: lista 0'R.S'A in naših tovarišev Radničkega strukovnega saveza. Pri volitvah so dobili, kakor smo že poročali Haraminovi socialisti 29 mandatov, Radnički stru-kovni savez pa 11 mandatov. Haraminovo listo .pa so med drugim podpirali tudi nacionalisti, ker tu niso samostojno nastopali. Res zelo značilno za današnje razdrapane čase. Za delavstvo pa je to težka preizkušnja, ki zna biti usodepolna, ako se ne bo spametovalo in šlo svojo delavsko pot brez tujih vplivov. Naši dalmatinski tovariši so šli tuidi v tem boju svojo ravno pot ter kljub velikim težavam izvojevali 11 mandatov. Mii jim samo častilamo in želimo, da 'vztrajajo pri tem delu, kar je posebno danes nujno potrebno in velike važnosti. Voinn odločite v glede delovnega časa monterjev Od Delavske zbornice smo prejeli dopis, v katerem nam poroča, da se je Inspekoija dela v Zagrebu postavila na stališče in odločila, da je smatrati montažna dela za centralne kurjave za sezonsko delo. Vsled tega traja v tej stroki delovni čas 10 ur dnevno. Z ozirom na to se je potom centralnega tajništva Delavskih zbornic interveniralo na ministrstvu za socialno politiko in dobilo odgovor, da se instalacije centralnih kurjav ne morejo smatrati za sezonska dela. Podjetja, ki vršijo to delo, so obrati, katerih delovni čas je odrejen po točki 6. § 6. zak. o zaščiti delavcev. Zanimiva odločitev, ki bo gotovo zanimala tudi naše delavstvo. Kreh ova knjižnica Zadnja letošnja knjiga Kre.kove 'knjižnice bo te dni iz tiskana. Vsem tje še gotovo v dobrem spominu (prvo delo Uptona Sinclairja, »Samuelovo iskanje«, katero je izdala »Delavska zalo*ž!ba«. »Dolarji« so njegovo .še bolj zrelo delo. V tem •sijajnem socialno 'kritičnem romanu še bolj mojstrsko razkrinkava vso zlaganost sodobne družbe. »Dolarji« bodo nov uspeh Krekove iknjižnice. — Delavska založba želi, da ji skupine JSZ čimpre-■je poročajo, kaj -so ukrenile za 'razširjenje Kre-; kove iknjižnice v svojem področju. Sedaj je zadnji čas, da se izačne z agitacijo o 1900 letih in se bodo do časa, dokler jim bodo delavci pri tem delu pomagali. Vsa zahteva po boljši bodočnosti delavstva odvisi od njih samih. Kakršni so, tako se jim godi. Delavstvo bo le takrat kaj pomenilo, kadar bo tudi duševno pretrgalo stik z onimi, 'ki mu ne dajo zadostnega življenja, I e ugotovitve pa naj veljajo tudi rudarjem kot delavcem, ki so radi svojega dela in mišljenja tako zasužnjeni kot nikdo drugi. Rudarsko delavstvo danes sploh ne pojmuje, da mu pretijo časi, katerih ni pričakoval. Pri vsem, kar pride, pa ni to delavstvo prav nič pripravljeno. Rudar danes preživlja gospodarsko krizo, preživlja pa še hujšo duhovno krizo, katere on sam ne pozna. Izza gospodarskih hislis Na račun našega narodnega premoženja se večkrat vršijo vsakovrstne zlorabe. Posebno pri komunalnih in državnih podjetjih se najdejo ljudje, ki pod vsemogočimi pretvezami izrabljajo zaupanje in na debelo kradejo premoženje, ki jim je zaupano. Tako se je pred kratkim, kakor poroča časopisje, vršila v Zagrebu pred tiskovnim sodiščem zanimiva razprava. Dobavitelj premoga državnim železnicam gosipod Griinwald je tožil urednika »Jugoslovanskega Loyda« Ivana Malinarja, ker je ta v brošuri, ki jo je izdal, trdil, da Griinvvald dobavlja železnicam prah in kamenje namesto premoga. Vlaki, 'ki so ta premog uporabljali, so se ustavljali sredi pota. Malinar je pri tožbi doprinesel dokaz resnice. Afera se še nadaljuje. Zanimivo je, da nihče razven Grunwalda ni mogel dobiti naročil za dobavo premoga državnim železnicam. Drugi, nič manj važen proces, ki je trajal več jni, pa se je tudi vTŠil v Zagrebu in sicer proti Miroslavu Matiču iz Velikega Bečkereka. Le ta je odkril nečedne kupčijske posle zagrebške mestne’ občine z mestno elektrarno in inozemsko električno firmo J. G. White. Tudi ta je doprinesel dokaz resnice in bil popolnoma oproščen. Zadeva je bila tu, na kratko povedano, sledeča: Gotovi so imeli interes na tem, da se mestna elektrarna odda v najem tvrdki J. G. White. Mestna občina je imela od elektrarne 1,400.000 dinarjev čistega dobička. Elektrarno pa je oddala v najem za 250.000 'Din letno in se je poleg tega družba zavezala, da bo dajala tok za razsvetljavo ulic brezplačno. Da so s tem uspeli, so se začele širiti vesti, da so kotli v elektrarni popolnoma za nič, mestna občina pa bi morala za popravo oziroma nabavo novih šteti težke milijone. Ako pa elektrarno odda v najem, bo te kotle nabavila nova tvrdka J. G. White in poleg tega še oskrbela mestni občini precejšnje posojilo. Dobili so tudi strokovnjake, ki so 'potrdili, da so kotli v resnici v zelo slabem stanju. To posojilo, ki ga seveda potem ni bilo od nikjer, je preslepilo mestno upravo, da je oddala elektrarno v najem navedeni tvrdki. Zanimivo je ipri tem to, da kotli še danes brezhibno delujejo in niso bila potrebna nikaka popravila, še manj pa, da bi se morali zamenjati z novimi. Vse skupaj je bila izmišljena laž, da se je moglo občinski svet preslepiti in tako dobiti elektrarno v najem. Gotovo to nista edina slučaja, ki osvetljujeta vso propadlost našega poslovnega življenja. Pri vsem tem pa so padale nedolžne žrtve, tisti, ki so goljufali in imeli od tega dobiček, pa so bili če-ščeni in spoštovani. Metle, pa železne in močne bi bilo potreba, da bi se z njo pometla vsa navlaka in gniloba, ki vladata v našem gospodarskem življenju. Nameščensko in delavsko zavarovanje v septembra V mesecu septembru 1. 1933 je bilo pri vseh okrožnih uradih za zavarovanje delavcev v državi zavarovanih skupno 542.074 delavcev in nameščencev. To število kaže neznaten porast članstva napram prejšnjemu mesecu in sicer za 3.248 članov, dočim je napram številu v istem mesecu lanskega leta za 14.444 manjše. Napram številu članstva iz preteklega leta kažejo največji padec zaposlenja okrožni uradi v Bel-gradu (za 12.669 članov), Tuzli (za 5.443) in v Zagrebu (za 3.802). Istočasno pa je naraslo zaposle-nje pri okrož. uradih v Osijeku (za 2.291), Skoplju (za 1.828) m na Susalui (za 1.703). i i * 'an»lV0 Pao u o «•* a > C < d CL O C O •r ^ 2 ^ c < e c S 0 Vj N SIS- DOLARJI roman »Povedni vam bom: ne utegnem, da bi se pogajal, rad bi si pred mrakom ogledal še neko drugo posestvece; toda pravim vam, dva in dvajset tisoč, to jc zadnje, in sicer v gotovini na mizo, z izjemo vknjižbe, tisoč dolarjev plačam are na pogodbo in tisti dan, ko mi bo banka sporočila, da je stvar v zemljiški knjigi urejenn, bom plačal ostali znesek.« »Človek, to je nemogoča cena! Poslušajte vendar, koliko sem vtaknil v zemljo za izboljšave.« »Vse to me ne zanima, ornica danes ni vredna niti beliča in ne gre za to, koliko je kdo vtaknil vanjo, marveč za to, koliko iz nje dobi. Daj, Jake!« »Stoj. Rekel bom pet in dvajset tisoč, in Bog mi bodi priča, človek —« »Ne, ne zvišam nič več. Videl sem posestva, ki bi jili bil za to ceno veliko rajši vzel, in če bi ne bilo zaradi vaše žene, bi ne bil priložil teh dveh tisočev. Dajte malo v liste, pa boste videli, kakšne odgovore boste dobili; morda ne boste vse leto več dobili ponudbe v gotovini!« »Pustite mi svoj naslov, dragi prijatelj.« »Ne, takih šal jaz ne uganjam; v žepu imam ček za čez tisoč dolarjev in nameravam kupiti kos zemlje, preden se odpeljem domov!« Jed je bil komaj dva in dvajset leten, ni se čutil tako trdnega, kakor bi se dalo slutiti iz njegovega govorjenja; a tega gospodarstvenega, oblastnega vedenja se je bil skrbno naučil in ga nekaj časa vadil. Tisto dveletno prijateljstvo s Carrie Meeehamovo ga je bilo seznanilo dalje z vsemi podrobnostmi in pretkanostmi trgovine z zemljišči. »Zdaj ali nikdar,« je opomnil. »Daj, Jake!« Ubogi rancher je stal in vihtel pesti, od razburjenja je bil bled ko smrt. Jake je potegnil vratilo, stroj je začel pljuvati in drdrati; Jake je skočil na voz in je vprav hotel ritensko odpeljati, tedaj jc Ed dvignil roko, prišel bliže in rekel: »Če sprejmem vašo ponudbo, ali boste potem kupčijo takoj sklenili?« »Jaz sem mož beseda,« je odgovoril Jed. »Lahko stopite k meni v avto, pa se zapeljemo do prve banke in če bo zemljiški uradnik pri roki, bomo lahko še nocoj sklenili pogodbo.« Rancher je stal tri korake od voza. Po njegovem izrazu bi moral človek misliti, da gre njemu zato, da bi zamešetaril otroke in tudi »staro«. Nenadno je požrl debel zalogaj zraka in potem še enega in dejal: »Lepo, dragi prijatelj, posestvo je vaše!« 13. poglavje. L Jed Rusher se je vrnil v Mountain City in jc pripovedoval sestri, kaj je naredil, in ona je kazala prav tako prepadel izraz, kakor Ed Cudliff pri prodajanju svoje zemlje. Jed ji je dejal, naj je nič ne skrbi, ker jc bil že Ed zadosti poln skrbi; zakaj Edova izguba je njun dobiček. »Zdaj imam dober kos zemlje, Liza,« ji je zagotavljal, »in mi je treba priložiti samo še enajst tisoč; desettisočna vknjižba zapade šele v enem letu. Zdaj moram najti nekaj petrolejskih špekulantov, ki si bodo stvar ogledali.« »Ali ne maraš udeležbe mra. Warrenerja?« »Zakaj? Izvršil sem naročilo, ki mi ga je dal, poročal mii bom in polem lahko pošlje, če ga bo veselilo, kakega strokovnjaka, ki si bo ogledal zemljišče Nicholsov.« Urejuje in za uredništvo od^vana: Peter Lombardo. Zn Jugoslovansko tiskarno: K. Ceč. Izdaj« za konzorcij »Delavske Pravice«: Srečko Žumer.