KRONIKA SLOVENSKIH MEST LETNIK VII * ŠTEVILKA 4 V LJUBLJANI MESECA DECEMBRA 1940 SLOVENSKA MESTA IN TRGI I. KRANJSKA MESTA IN TRGI JOŽE GREGORIČ Mesta so živi organizmi, iz neznatnih početkov se razraščajo, eno manj, drugo bolj, kakršne so pač njegove življenjske okolnosti. V stoletjih spreminjajo svoj izraz, ki je logična posledica vseh mogočih čini- teljev, zgodovinskega, političnega, socialnega, nad vsemi pa stoji pogoj, ki izhaja iz geografske osnove tal, na katerih se je mesto razvilo. Za svoj obstoj se morejo mesta zahvaliti predvsem prometnim, tržnim in strateškim zahtevam organizi rane človeške družbe, ki si je na točkah, ki so posebno ustrezale vsem tem zahtevam, uredila skupna bivali šča. Ker pa se ti pogoji v teku časa spreminjajo, je povsem naravno, da tudi v razvoju mest opažamo va lovanje. V zgodovini mest govorimo o obdobjih velike gospodarske in kulturne prosperitete, pa zopet o do bah gospodarskega zastoja in kulturnega zatišja. V bitvu vse to ni nič drugega kot zunanji odsev spre minjajočih se pogojev mestnega razvoja. Razumljivo je tudi, da so mesta na važnejših pro metnih točkah v rasti prekosila mesta, ki so od pro metnih zvez bolj oddaljena. Posebno vidno je to pri naših podeželskih mestih n. pr. na Dolenjskem, kjer Višnja gora ali Kostanjevica po številu prebivalstva ne dosegata kake velike gorenjske vasi. Gornji trije vzroki, prometni, tržni in strateški, ki so odločali pri nastanku in razvoju naših mest v srednjem veku, so v najnovejšem času dobili še važ nega tekmeca v blazno naraščajoči industriji, ki v na sprotju s srednjim vekom danes bistveno odloča pri rasti mest. Pomislimo samo na ogromen razmah Kra nja! Zato pa je skoraj odpadel tretji, v srednjem veku izredno važen činitelj, to je strateški, ki je pri na stanku in rasti mestnih naselbin, zlasti pa za njih zunanje lice, izgubil danes skoraj ves vpliv. Mesta pa imajo kot vsako živo bitje tudi svoj izraz, svojo fiziognomijo. Tudi ta je posledica vseh naštetih pogojev. Prometne razmere so mestu predpisale mrežo ulic, tržne razmere položaj trga, kot najvažnejšega prostora srednjeveškega mesta, zahteva po varnosti in obrambi je mesto vklenila v obroč obzidja. Nad vsemi temi pogoji stojita še dva, najprej ustvarjajoča volja meščana kot graditelja naselbine in geografski, pri- rodni, od vseh početkov dani položaj, ki je tako mo čan, da se mu morajo vsi ostali podrediti. Vsi ti činitelji so posredovali mestu njegov zunanji izraz, ki je le enkraten, vsakemu mestu lasten, kakor so vsi pogoji enkratni, za vsako mesto drugačni. Lice, zunanji izraz mesta se nam kaže že v njego vem talnem načrtu in zunanjem pojavu, izgledu, ki se nam pokaže, ko zremo kako mesto. V najnovejšem času nam je omogočen še en, do nedavno nesluteni pogled iz zraka, aviona, ki nam je odprl doslej ne znano podobo mest, ki bistveno dopolnjuje talni na črt, ker nam pove mnogo več kot ta. Bolj kot vse drugo je zunanja slika mesta veren odsev vseh pogojev, ki jo oblikujejo, in zgodovinskih usod, ki so mesto zadevale. Ta bo tudi predmet za nimanja naše študije. 193 Podoba mestne naselbine, njegovo značilno obličje, je tesno povezano s talnim načrtom. Ta zariše mrežo cest in ulic in položaj trgov. Trden okvir dobe sred njeveška mesta v obzidju, ki je dolga stoletja trden in največkrat tesen oklep, v katerem se mesto razvija. Urbanistično ima obzidje izrazito mikavno vlogo, ker da mestu trdno, kristalinično obliko. Naj se je v tem trdnem okviru mreža ulic še tako spreminjala, mno žila in zapletala, naj so oblike in fasade hiš dobivale nov izraz, se mestna slika bistveno ni spremenila, do kler ni ob koncu 18. stol. padlo mestno obzidje in se je pričelo mesto svobodno širiti v svojo okolico. To je v razvoju vseh evropskih mest najopaznejša zareza, ki docela spremeni mestno sliko. Mesta izgube kri stalinično obliko, predmestja ožive in segajo kot ti palke na podeželje ter ga navezujejo na mesto. Evropska mesta se vse do konca srednjega veka dele v 2 skupini: v pravilno in nepravilno zidana me sta. Pri prvem tipu je uveljavljena pravokotna delitev talnega načrta z ravnimi, pravokotno se križajočimi cestami in trgi, pri drugem je cestno omrežje nepra vilno, vijugasto in prepredeno, ulice so ozke in kratke, sem in tja se razširijo in tvorijo trg, vse je brez pra vega reda kakor slučajno nastalo. Vendar ta nepravilnost ni samovoljna in neosnova- na, temveč ima svoj vzrok v naslonitvi na geografski položaj. Tektonika tal je diktirala mestni tloris, tej se je prilagodilo mestno obzidje, ki izrablja v naravi da ne momente, da skupno z obzidjem sodelujejo pri obrambi naselbine. Med naravnimi činitelji, ki odločujejo pri nastanku mestnega tlorisa, so najvažnejši reke, jezera, morja in hribi. Po rekah, jezerih in morjih se mesta dele v 194 obrežna ali obalna, dalje mesta v okljuki rek ali v so točju dveh rek. Posebno obliko imajo mesta na hribu ali ob vznožju hriba. Seveda nastopi večkrat kombi nacija teh pogojev. Zlasti pogosto se družita reka in hrib v idealno prizorišče za nastanek mesta. Mesto ob vznožju hriba dobi skoraj vedno svojo ar hitektonsko zaključenost šele z gradom na hribu, ki najčešče tvori prvi zasnutek bodočega mesta. Grad je potem redno zvezan z mestnim ozidjem in predstavlja važno trdnjavsko oporo. Dostikrat prevzame vlogo gradu tudi cerkev. Pravokotna delitev cestnega omrežja in pravilna oblika mest nastopita samo tam, kjer je teren indife- renten, to je v ravnini, ali pa, kjer je smotrno prirejen. Po položaju, kjer se je mesto razvilo, ločimo na slednje tipe: Obrežno in mostno mesto. Glavna ulica teče vzpo redno z reko ali pravokotno nanjo in jo premosti z mostom. V tem primeru se hiše stisnejo k ustju mosta in ga oklenejo. Mesta v okljuki ali sotočju dveh rek so izrabila izredno ugodno lego in napolnila prostor v okljuki, kopno stran pa ali utrdila z obzidjem ali prekopala s prekopom in ustvarila tako umeten otok (Kostanje vica). Temu tipu pripada največ kranjskih mest. Mesto na hribu, ki ga predstavlja med kranjskimi mesti n. pr. Višnja gora. Kot poseben tip nastopa mesto na podnožju graj skega hriba. V tem primeru se hiše stisnejo tesno k vznožju hriba, ga oklenejo in slede njegovim obrisom. Od kranjskih mest pripadata temu tipu škofja Loka in glavno mesto Ljubljana, ki ovija podnožje graj skega hriba. Glede razmerja obeh glavnih tipov, pravilno in nepravilno zidanega mesta, moremo ugotoviti, da na stopata drug ob drugem in da nista vezana ne časovno ne teritorijalno. Opazimo le, da se v renesansi in ba roku združujeta v smislu racionalizacije, ko staremu, nepravilno zidanemu jedru prizidajo nove mestne dele s pravilno talno delitvijo. Če smo sedaj delili mesta z ozirom na njih naravni položaj, se pri tem nismo ozirali na talni načrt. Ta pa dovoljuje nadaljnjo delitev mest v posamezne tipe. Če pogledamo talni načrt katerega koli mesta, se nam v nepregledni, zapleteni mreži ulic predstavijo večji, nezazidani prostori, trgi. Trg je za srednjeveško mesto 195 najvažnejši prostor, na katerem se razvijata trgovina in obrt, in je obenem nosilec vsega javnega življenja. Različne oblike trgov nam dovoljujejo ustvariti si stem, po katerem delimo mestne tipe v cestni trg, cestni trg pravokotne oblike in pravokotni trg. Cestni trg služi predvsem tranzitnemu prometu. Prečni promet je izključen. Stranice trga so največ krat strnjene ali pa se odpirajo v zelo ozkih ulicah. Izoblikovanje cestnega križišča je v tem primeru iz ključeno. Cestni trg pravokotne oblike ima na prvi pogled slično obliko kot prejšnji. Različno je razmerje dolži ne in širine, pri čemer širina močno naraste. Glavna cesta se na obe strani v pravilni obliki razširi in na pravi tako prostor trgovanju. Pravokotni trg omogoča razkošne in monumentalne zasnove javnih prostorov. Značaj mesta pa je prav tako odvisen od političnih, socialnih in kulturno zemljepisnih razmer, kar se naj bolj izrazi v dveh, za evropsko kulturo polarno po membnih silah, severu in jugu. Sever predstavlja ger mansko kulturo in politiko. Njen socialni ustroj je fevdalni, njega nosilec plemstvo in duhovništvo. Vidni znak fevdalne oblasti je grad, ki kakor krona leži nad mestom, ki se razvija ob njegovem vznožju. Jug Evrope predstavljata romanska kultura in poli tika, njen ustroj je v nasprotju s severom izrazito municipalen, meščanski. Jedro mesta tvori v Italiji trg, Piazza della Signoria, kjer stoji palača Signorije, predstavništva svobodnega mesta. Ločen od trga Si gnorije je Piazza deli' Duomo kot sedež cerkvene obla sti, kot tretji pa se uveljavlja popolnoma samostojno Piazza Mercato ali Piazza d'Erbe kot tržni prostor z Loggio dei Mercanti. Gradu kot sedež fevdalne oblasti zastonj iščemo v kakem italijanskem mestu. Tej v socialni strukturi temelječi razliki med se vernim in južnim tipom mest so klimatske razmere vtisnile še svoj posebni pečat. Mrzlo in vlažno pod nebje severa z velikimi razlikami temperature med zimo in letom in z dolgotrajnim jesenskim in pomlad nim deževjem je zahtevalo hiše z visokimi in strmimi strehami, ki hitro odvajajo vlago in sneg. Temu nasprotno vroče in suho južno podnebje je dovoljevalo nizko kritje hiš s položnimi, kolikor ne ravnimi strehami. Tudi različnost materiala, obilica lesa na severu in prevlada kamna nad lesom na jugu je dala mestnim naselbinam popolnoma različno lice. Kamnita ali vsaj ometana, nizko krita poslopja juga so v rezkem nasprotju z visokimi, lesenimi, na zunaj vidnimi in lepotno podčrtanimi konstrukcijami sever njaških hiš. Slikovita grupacija strmih lesenih streh odlikuje mesta severa, široki, z arkadnimi hodniki obrobljeni trgi in ulice, so bistvena poteza južnjaške mestne arhitekture. In končno je nad vsemi temi mestno sliko oblikujo- čimi činitelji človek s svojo ustvarjalno voljo, ki v okviru danih prilik in gradiva ustvarja popolnoma individualne rešitve. In najsi bosta položaj in grupa cija hiš še tako slična, kakor n. pr. pri Ljubljni, 196 Gradcu ali Salzburgu, ima vendar vsako mesto nekaj svojega, neko značilnost, ki eno mesto proti drugemu karakterizira. Le nekaj primerov za ilustracijo k dosedaj poveda nemu. Videli smo, da je geografski pogoj najvažnejši fak tor pri urbanistični zasnovi mestne naselbine. Njegov vpliv je tolik, da ga vsi ostali ne morejo omalovaže vati, ampak da se mu morajo brezpogojno podrediti. Kako celo pri skoraj enakih razmerah prav oblika te rena odločujoče vpliva na mestni tloris, naj pokažeta primera Berna in Novega mesta. Lega obeh mest je na las slična. Obe ležita v okljuki rek, Bern v zavoju Aare, Novo mesto v zavoju Krke. Reki oblivata mesti od treh strani in le četrta stran veže mestni pomol s celino. Teren, ki ga reki okle pata, pa je v obeh primerih različen. Bern leži na ravni polici, ki le proti rečnim bregovom strmo pada, sicer pa popolnoma ravno prehaja v zaledje. Polotok Krke pa se strmo dviga od vzhoda proti zapadu, doseže na Kapitlju najvišjo točko in se strmo spusti proti se- verozapadu do zajed Krke in se takoj še više dvigne onkraj ceste, ki se v tej tesni izogne mestu. Ta površinska razlika obeh mestnih pomolov je terjala v vsakem primeru različno delitev talne plo skve. Teren Berna je omogočil pravilno pravokotno delitev talnega načrta. Tri vzporedne ulice teko para lelno z obema rokavoma Aare, te križa pravokotno mnogo ožjih in krajših ulic, tako da nastanejo med ulicami pravokotni bloki hiš. Smer glavnih štirih ulic je obenem prometna smer, ki na tem mestu prestopi reko Aaro. V Novem mestu je napeti teren onemogočil para lelno delitev tlorisa, čeprav so vsi ostali pogoji isti. Trgovska pot pri Novem mestu premosti Krko z des nega na levi breg. Cesta, ki je na južni strani prešla na ozemlje mesta, se pravokotno na tok reke nada ljuje in se nato v pravem kotu preusmeri proti za padu ter se tako izogne strmo proti Kapitlju dviga- jočemu se terenu. Kapiteljski hrib je tvoril osnovo pri urbanistični zamisli naselbine. Radialno in koncen trično se okoli njega razporejajo mestne ulice in trgi. Kapiteljski hrib s cerkvijo je osnovno oporišče mestne slike, osrednji motiv, na katerega je osredotočena gru- pacija hišnih blokov. Tako po talnem načrtu kot po zunanji obliki sta si Bern in Novo mesto kljub sličnosti položaja prav zbog površinske razlike tal popolnoma nasprotna. Bern je izrazito longitudinalno razvito mesto, brez centralnega motiva, na katerega bi bila osredotočena gradnja blo kov. Tej longitudinalni usmeritvi se pokoravajo tudi hiše v mestu in celo stolnica kot najvažnejša stavba srednjeveškega mesta leži vzporedno s cesto, ki teče mimo nje. Novo mesto nasprotno je izrazito centralno dispo- nirano. Kapiteljski vrh je središče vse zasnove, cer kev pa je na zunaj tista dominantno ležeča arhitek tura, v kateri je šele mestna slika zaključena. Vpliv fevdalno in municipalno organizirane člove ške družbe na razvoj mestnih naselbin naj nam pred- očita primera Bologne in Ljubljane. Aeroplanski posnetek Bologne nam kaže izrazito radialno grajeno mesto, katerega središče sta za zu nanji pogled dva stolpa, v resnici obširen trg oziroma skupina trgov Piazza V. Emanuelle, Piazza Nettuno, Piazza Ravegnana, ki so med seboj povezani z dvema največjima arterijama, Via Rizzoli in Via delPIndi- pendenza. Ob teh trgih stoje najvažnejše mestne stav be: Palazzo del Comune, Palazzo Pubblico, Palazzo del Podesta, katedrala sv. Petronija, mestnega zaščitnika, ter končno Palazzo della Mercanzia. Tako so tu v osrčju mesta osredotočene stavbe, v katerih je sedež mestne in politične gosposke, meste republike, in tr govsko središče, vse zbrano okoli cerkvenega zaščit nika. Municipalni karakter juga je tako dobil v urba nistični zasnovi mesta svoj viden izraz. Pri Ljubljani pa nas prevladujoča vloga gradu, ki kakor krona leži nad mestom, pouči, da je ta najvaž- 197 nejše poslopje v mestu. V podnožje grajskega hriba stisnjena mestna naselbina ima v gradu svojo lepotno oporo, ustrezno njej stanuje v gradu fevdni gospod kot absoluten gospodar mesta. Politična odvisnost me sta od fevdnega gospoda je dobila zunanji izraz v pre vladujoči vlogi gradu v mestni sliki. Geološki položaj teh dveh mest, Bologne v odprti ravnini, Ljubljane na podnožju grajskega hriba, je svobodno izbran, vendar v smislu socialnega reda. Mu- nicipalna ureditev na jugu je rabila mnogo planega prostora za namestitev trgov in zgradb, fevdalni si stem severa si je izbral položaj ob griču, na katerem je zgradil grad, od koder je mogel varno in absolutno vladati mestu. Kako bistveno različni karakter mest ustvarja raz ličnost materiala in vremenskih razmer, prav dobro kažeta primera Beauvaisja in centra Lucce. Visoke, z ozko stranjo na trg obrnjene, s strmimi strehami krite hiše Beauvaisja predstavljajo karakter severnjaškega srednjeveškega mesta, pri katerem žive strehe popol noma samosvoje izredno mikavno življenje. Center Lucce kaže tip italijanskega mesta z nizkimi, ploščatimi, za izraz mestnega prostora indiferentnimi strehami. Tu prevladuje kamen ali omet nad nezakrito leseno konstrukcijo severnjaških hiš. Pri teh dveh primerih pa je tudi vloga katedrale v mestni sliki dobro ponazorjena. Na severu je kate drala prav toliko kot zunanja priča religioznosti sred njeveškega meščana tudi najvidnejši znak srednjeve škega mesta in njegovo najvažnejše estetsko dopol nilo. Njen umetniški mik ni izčrpan že v umetniški pomembnosti spomenika, v njegovi velikosti, bogastvu detajlov in celote, temveč leži prav tako v individual nem položaju v gneči trgov in ulic, iz katerih se od pirajo na katedralo vedno novi pogledi. Nasprotje med ogromnostjo katedrale in neznatno, majhno arhitekturo mestnih hiš, ki se stiskajo okoli nje s strmimi strehami, je za izraz mesta bistvena poteza. Na jugu ni te ogromne višinske razlike med kate dralo in hišnimi bloki. Bazilikalni tip je še skozi ves srednji vek živ in tvori osnovno obliko cerkvene arhi- tekture. Bazilika je po svoji zunanjosti le hiša med hišami. Le izredni poudarek na dolžini in široka, po tleh zleknjena masa jo ločita od profanih stavb. Tudi gotske stavbe Italije, ki se zlasti po obrisu zunanje lupine prostora tesno naslanjajo na bazilike, nikakor nimajo onega silnega višinskega vzpona kot njihove sestre na severu. Katedrala sv. Petronija v Bologni, ki je na naši sliki prav dobro vidna, je dober primer te vrste arhitekture. Poudarek dajo cerkveni arhitekturi predvsem zvoniki, s katerimi pa uspešno tekmujejo stolpi mestnih hiš n. pr. v Firenzi, Sieni in drugje, kjer stolpi mestnih hiš prekašajo v višini zvonike cer kva in je v Firenzi šele renesančna Brunelleschijeva kupola obvladala izraz naselbine. To naj bi bila osnovna opazovanja o razvoju in ti pih mestnih naselbin in vplivov, ki so jih vsak po svoje oblikovali. Prenesimo sedaj ta opazovanja na kranjska mesta. Nastanek naših mest sega v 12. stol., ko dobe sta rejše naselbine pravni značaj. Za razvoj mest so bili merodajni trije činitelji, to je tržišče, ki se je razvilo okoli starejše župne cerkve ali gradu, dalje prometne zveze, ki jih je posredoval ugoden geografski položaj, in končno strateške zahteve. Zanimivo je, da pri kranjskih mestih ni nepretrgane kontinuitete z antičnimi mesti. Kasnejše srednjeveške naselbine so se razvile sicer v bližini razrušenih antič nih mest, a so se umaknile vedno v zavetje grajskega hriba ali v varni objem reke. Primer Ljubljane je v tem oziru zelo poučen. Ker so srednjeveška mesta in trgi v prvi vrsti pro metna tržišča, so privilegiji rednih tedenskih in letnih sejmov najvažnejši mestni privilegij, ki si jih mesto pusti vedno znova potrjevati od svojega fevdnega go spoda. Za razvoj trgovine in obrti je poleg privilegijev 198 važna tudi prometna politika, izražena v omejitvi tr govskih poti (»StraBenzwang«). Od 16 kranjskih mest jih sega po svojem nastanku v srednji vek 13, ostala tri mesta, to je Radeče, Tržič in Jesenice so bila povišana v mesta šele v najnovej šem času, a vendar so vsa tri imela že v srednjem veku trške pravice. Od 18 kranjskih trgov ima svoj izvor v srednjem veku 14, ostali štirje so dobili trške pravice v 2. polo vici 19. in v začetku 20. stoletja. Tudi trgi imajo pravico do rednih tedenskih in ne kaj večjih letnih sejmov prav tako kot mesta. Kar mesto loči od trških naselbin, je obzidje, ki ga trgi vsaj redno niso imeli. Izmed kranjskih mest so v sred njem veku vsa obzidana. Vendar pa vidimo, da imata tudi trga Mokronog in Vinica obzidje, ki sta ga dobila zaradi pogostih turških napadov. Strateški moment, ki je poleg tržnega soodločal pri nastanku mestne naselbine, je bil zlasti v nemirnih časih turških vpadov tako močan, da so se prav iz tega razloga izvršile selitve mest. Tako vidimo, da se je Višnja gora iz nižine ob cesti, kjer je še sedaj naselje Stari trg, preselila na bližnji grič v varstvo starega Lgradu. Slični primeri nastopijo pri škofji Loki, Metliki in Ložu. Na fevdalizmu temelječi socialni red severa, kate remu ves čas pripada tudi Kranjska, ima tudi v živ ljenju mest svoj odmev. Mestni gospod je v kranj skih mestih deželni knez, zemljiški in cerkveni go spod. V Novem mestu so to Habsburžani, v Ljubljani, Kostanjevici Spanheimi, v Kamniku Andechsi, v Škofji Loki freisinški škof, v Radovljici in Kočevju Ortenburžani. Zunanji znak fevdalnega gospoda je grad, ki ga skoraj nobeno slovensko mesto ne pogreša. Najvid nejša izjema je Novo mesto, ki je nastalo kot usta nova Habsburžana Rudolfa IV. 1. 1365., in njegov po stanek ni vezan na starejšo naselbino ob gradu. Zato zavzema v Novem mestu položaj gradu cerkev. Najvažnejšo podlago za študij kranjskih mest nu dijo talni načrti. Za podlago sem vzel franciscejske katastrske mape, izvršene med 1. 1829. do 1835., večina v merilu 1 : 28.800. Fotografski posnetki teh map so priložene slike talnih načrtov v tekstu. Ker so bile mape izvršene še pred uvedbo železnic in pred ogrom nim industrijskim razmahom najnovejšega časa, ki so v organizmu naših mest povzročili največjo spre membo, nam ti načrti kažejo prvotno, skoraj nepo kvarjeno podobo talnih načrtov. Za študij naše urbanistike so načelne važnosti stare slike mest, zlasti starejših topografov Meriana iz leta 1649, in predvsem Valvasorja iz leta 1688., čeprav pri zadnjem slike mest žal večkrat ne ustrezajo res ničnosti. Od dosedanje domače literature o tem vprašanju je najvažnejša razprava dr. J. Rusa o »Tipu naših mest na pomolu«. Za posamezna mesta je podal oznako prof. dr. Fr. Štele za Kamnik, Kranj ter Ljubljano in arh. Fr. Tomažič za Ljubljano. štajerska mesta, katerih historično fiziognomijo je zajel Vischer, je obdelal Hermann Wengert v knji gi »Die Stadtanlagen in Steiermark«, koroška, ki so našla svojega historičnega topografa v Valvasorju, pa dr. ing. Kari Ulbrich v knjigi »Stadte und Markte in Karaten«. Oba, zlasti Ulbrich, se omejujeta le na tipo logijo mestnih trgov in se na geološki položaj mest ne ozirata. Primorska mesta tvorijo v vrsti slovenskih mest posebno skupino. Njihov značaj je zelo odvisen od geografskega položaja teritorija, na katerem so se razvila. Primorska Istrija in Furlanija ležita na stika- lišču obeh osnovnih kulturnih tvornih sil. Sever in jug si stojita tu nasproti vsak s svojim različnim družbe nim sistemom. Opazovali smo že na primerih Bologne in Ljubljane, kolik vpliv imata ti dve sili na obliko mestnih selišč. Primorska mesta so bila izpostavljena obema vplivoma. Politične razmere, v katerih senci so se mesta razvijala, so določale tudi mejo obeh vplivov. Mesta, ki so ležala v območju benečanskega kultur nega vpliva, kažejo na municipalni družbeni sistem oprto urbanistično zasnovo mestnega organizma, ki ga označuje forum, trg, po vzoru Markovega v Benetkah, ki ga obdajajo mestne hiše, stolpi in odprte loggie. Taka so mesta zapadnega obrežja Istrije. t 199 Mesta v Furlaniji, kamor je pod vplivom oglejskega patriarhata segla fevdalna kultura evropskega severa in se tu srečala s kulturo Italije in Benetk kot vpliv nega središča, kažejo dvojni izraz. Fevdalni značaj severa je našel svoje uresničenje v gradu nad mestom, južnjaški značaj pa daje mestu trg, ki se je naslonil na grajski hrib in ki ga oklepajo značilne stavbe juga. Izrazit primer mest tega pasu je Videm. Tretji, primorska mesta obsegajoči pas karakteri- zira severni, fevdalni kulturni krog. Mesta tega pasu imajo izrazito severnjaško podobo in se vpliv južne kulture omeji le na posameznosti, ki so za splošni milje brez moči. Gorica s svojim gradom pripada že srednjeevropskemu tipu, pa tudi Trst z gradom na hribu sv. Justa je produkt iste kulturne volje. V naslednjem bom poskusil podati tipologijo kranj skih mest z ozirom na njihov geološki položaj in obli ko tržnega prostora. Geografski položaj je po prejšnjih ugotovitvah naj- trajnejši in najmočnejši urbanist, ki mestni naselbini predpiše talni načrt, obliko naselja in možnost sliko vite grupacije hiš. Preko osnovnih zahtev geograf skega položaja ne more niti ustvarjalna volja človeka, graditelja naselbin, kajti površinska oblikovitost tal mu je začrtala osnovne oblike bodočega selišča. In le, če se človek podredi naravnim pogojem in v njihove mu okviru gradi sebi bivališče, mu uspe, da zgradi smotrn in mikaven mestni organizem. Nepravilnost mestnega obrisa, ki ga v srednjem veku ponazorujejo obzidje, mreža ozkih, zavitih ulic in trgov, je posle dica oblike tal, na katerih mesto stoji. Le v enem pri meru je geografski položaj indiferenten, pusti gradi telju naselbine svobodne roke, to je v ravnini. Tu na stopata pravilni pravokotni obris in mreža v pravem kotu se križajočih ulic. Tega primera ne najdemo pri nobenem kranjskih mest, kajti pri vseh je geograf ski položaj tako izrazit, da ni dovoljeval pravilnega talnega načrta. Za študij geografskega položaja je aeroslika nepri merno bolj ustrezajoča kot talni načrt. Aeroslika, če je posneta iz dovoljne višine, nam nazorno prikaže vso logiko zemljepisnega položaja. Primera Berna in Novega mesta, katerih aeroplanska posnetka prikazujeta tudi okolici obeh mest, sta nam odkrila tudi prvenstveno vlogo površinske oblikovitosti tal pri urbanistični zasnovi naselbin, žal za kranjska mesta nisem mogel razen za Ljubljano, Novo mesto in Kostanjevico dobiti aeroslik, zato naj služijo kot ponazoritev le talni načrti. Večina kranjskih mest, to je 9 od 16, pripada tipu mest na pomolu. Dr. Bus jih deli v 3 grupe. 1. v okljuki rek, kamor spadajo Črnomelj, Kočevje in Novo mesto; 2. v medvodjih rek, to so mesta Kranj, škof j a Loka, Tržič, Radovljica na Gorenjskem in Metlika v Beli Krajini; 3. mesta na otoku zastopa Kostanjevica. I. — Črnomelj leži v okljuki reke Lahine, ki ga ob liva od treh strani. Ob vhodu na mestni pomol je stra- žil grad črnomaljskih gospodov, ki se omenja že v letu 1165. Glavna ulica se v mestu razširi in tvori trg, vzporedno z njim tečeta še 2 stranski ulici. Kočevje ima sličen položaj v okljuki Rinže. Mesto ozir. naselje, ki ima od 1. 1577. trške pravice, je stalo sprva v okolici sedanjega pokopališča in se je šele 1. 1471., ko je trg dobil mestne pravice, preselilo v varni objem Rinže. Tudi tu varuje grad po naravi ne zavarovani dostop na pomol. Poleg glavnega trga ima še 4 vzporedne ulice. Novo mesto je največji in najbolj tipični primer te vrste mest. V širokem zavoju Krke, ki teče 15 m pod mestnim obzidjem, je bilo obilo prostora za naselbino. Poleg glavne prometne žile, ki se je takoj ob vstopu na teritorij mesta razširila v prostoren trg, ki je bil najobširnejši na Kranjskem, je bilo v obzidju še 15 ulic in trgov. Ob koncu 17. stoletja je stalo v obzidju 6 cerkva in blizu 360 hiš. Značilno za mesto pa je, da nima gradu. Njegov položaj zavzema kapiteljska cer kev, ki z velikim sistemom utrdb brani kopno stran pomola. 200 II. — Kranj, največje gorenjsko mesto, najlepše pred stavlja drugo varijanto mest na pomolu. Na ploščati polici v sotočju Save in Kokre, ki tečeta 20 do 40 m globoko, se je razvila naselbina. Poleg glavne pro metne ulice, ki se razširi v trg, sta še dve stranski. Značilno je za Kranj, da stoji župna cerkev na Glav nem trgu, dočim je pri vseh ostalih mestih odmak njena od prometa na miren prostor. Vrisano ozidje prav lepo kaže, kako je urbanist izkoriščal dani teren. škofja Loka ima svoj začetek v sosednji Stari Loki, kjer se že 1. 1074. imenuje fara. Poleg te se pod gra dom freisinških škofov in v varnem objemu združenih rek Sore in Sorice v 13. stoletju razvije trg, ki se od 1. 1374. imenuje civitas in oppidum. V cerkveni odvis nosti od Stare Loke pa ostane do 1. 1532. Pod gradom, ki je vključen v mestno obzidje, se razvije najprej sedanji Mestni trg in nato še Spodnji trg. Cerkveni trg z župno cerkvijo loči od Mestnega trga venec hiš, na slonjen na arhitektonsko pomembno Homanovo hišo iz začetka 16. stoletja. Radovljica leži v medvodju Save in Suhe. Sava teče 75 m pod zapadno stranico mesta, na vzhodu pa deli Predtrg od mesta dolina Suhe. Cerkev, ki je starejša od gradu, ima sličen položaj na koncu pomola kot v Novem mestu. Poleg Glavne ulice je le ena stranska. Tržič je dobil mestne pravice šele 1. 1926. Trške pravice pa je dobila naselbina 1. 1492. Prvotna nasel bina Ljubeljski trg ali Stari Tržič je ležala 6 km se verno od sedanje. Ko je med 1. 1261. do 1320. Lju beljski trg zasul plaz, so v medvodju Tržiške Bistrice in potoka Mošenika pod gradom Neuhaus ustanovili sedanji Tržič, ki obvladuje važno Ljubeljsko cesto, ki vodi skozi mesto. Metlika je pozidana na pomolu med potokoma Obrhom in Suhorjem. Prvotno naselje je bilo pri Treh farah, a se je umaknilo na varnejši kraj. Grad varuje vhod na pomol, na drugi strani se uveljavlja Komenda ali Križatija. Poleg Glavnega trga ima le eno stransko ulico. III. — Kostanjevica je edini kranjski primer mesta na otoku, ki je umetno nastal tako, da so prekopali su ho stran pomola v zavoju Krke. Otok vezeta s kopnim dva lesena mostova, preko katerih gre državna cesta, ki je glavna prometna žila v mestu. Poleg te je samo še ena stranska ulica. Par kratkih prečnih ulic veže obe glavni. Grad je danes župnišče. Krško predstavlja tipično obrežno mesto, stisnjeno v ozko dolino med Savo in strmo reber Johi. Mesto se razteza ob cesti v dolžino 1*5 km. Višnja gora je edini predstavnik mesta na hribu. Prvotno naselje, ki se še danes imenuje Stari trg, so 1. 1478. premaknili na bližnji hrib v varstvo Starega gradu. 389 m visoki grič je nudil prostor le eni pro metni cesti, ki se je razširila v prostornejši trg. Na začetku trga stoji cerkev, ki je bila zvezana z obzid jem in katere prezbiterij je služil kot obrambni stolp. Ljubljana kot deželno glavno mesto je izrazit pri mer mesta, ki se je razvilo pod grajskim hribom. Kon tinuiteta z rimsko Emono je bila popolnoma pretr gana. Emona je nastala v osi prehoda na južnem koncu terase med šišenskim in grajskim hribom kot čisto geometrična tvorba s pravokotno se križajočimi cestami, zaprta v strogi pravokotnik obzidja. Naši pred niki so popolnoma ločeno od Emone postavili prve hiše pod gradom v zavetju Ljubljanice, kjer je kot prvo jedro sedanje Ljubljane zrasel Stari trg, ki se je pri lagodil pogojem tal med Gradom in reko. Prvi porast mesta predstavlja onkraj Ljubljanice Novi trg, pri katerem sta pod zemljo zasuta rimska Emona s svo jim vzhodnim obzidjem in ozidju vzporedno obrežje Ljubljanice vplivala na pravilno delitev talne ploskve. Kot tretji se je obema tema pridružil še Mestni trg in tako ustvaril podaljšek Staremu in v elegantni vi- jugi oklenil grajsko pobočje. Nič one geometrične de litve, kot je bila v Emoni, ni tu. Tektonika tal se izraža v mehkih linijah ulic in oklepu ozidja, ki daje okvir vsakemu teh treh mestnih delov. Grad vrh naselbine 201 je z obzidjem povezan z njo v nerazdružno urbani stično celoto, ki še danes obvladuje zunanje lice Ljub ljane. Kamnik ima izreden položaj ob Kamniški Bistrici, ki se komaj da primerjati s kakim kranjskim mestom. Mesto se je razvilo ob Bistrici na kraju, kjer se sti kata dve prometni žili, ena, ki vodi vzporedno z Bistrico v smeri jug-sever, in druga pravokotno na to iz Tu hinjske doline. Pri tem se je selišče naslonilo na na ravno pregrado Mali grad - žalski Turen. Južno od te pregrade leži šutna, najstarejši del Kamnika, kjer je od nekdaj stala farna cerkev. Severno od te pregrade se je najprej razvil Stari trg pod Malim gradom in na levi strani Bistrice, temu nasproti Novi trg, ki se omenja že v najstarejših virih. Pravo mesto se je raz vilo ločeno od vseh treh delov s središčem, ležečim severozapadno od Starega trga, ki ga je vključilo v svoj organizem; za svojo obrambo je izrabilo na vzhodu Bistrico, na jugu pa gričasto pregrado z Ma lim gradom, dočim se je na zapadu in na severu za varovalo le z zidom in jarkom, o čemer priča ime sever nega predmestja Graben. Cesta, ki pride z juga, tvori v mestu glavno prometno žilo. Ob nji stoji na šutni farna cerkev. Ko se prevrže čez klanec med Malim gradom in Žalami, tvori nekoliko razširjen Glavni trg, na katerem stoji magistrat. Z vzhoda se zliva na trg cesta iz Tuhinjske doline, ki dobi na teritoriju mesta ime Velika ulica. Tudi obzidje je prilagodeno narav nim pogojem terena in vključuje vase gradova Mali grad in žalski Turen. Lož, ki se je razvil pod vovbrškim gradom, je nova naselbina. Prvotno naselbino predstavlja Stari trg, ki mu je Lož zaradi varnejše lege pod grajskim hri bom prevzel trške pravice. Cerkev, postavljena na rob naselbine ob obzidje, je služila tudi obrambnim namenom. Radeče, trg, ki je šele 1. 1935. dobil pravice mesta, se je razvil v ozki dolini Save pod gradom svibenskih gospodov, predstavlja tako kot Krško izrazito ob cestno naselbino. Jesenice so se razvile v ozki dolini Save, vtisnjene v pobočje Karavank. Naselbina obstaja iz dveh prvot nih selišč Save in Jesenic, ki ju je ogromen razmah industrije v najnovejšem času združil v celoto, ki je bila povzdignjena v mesto 1. 1929. Od obeh delov imajo le Jesenice, ki so prislonjene v breg k župni cerkvi, enoten značaj. Iz geografskega položaja kranjskih mest je raz vidno, kolikšno vlogo so imeli pri nastanku tržni, pro metni in strateški vzroki. Strateški vzrok je bil v srednjem veku tako važen, da so večkrat opustili prvotno naselbino in jo prestavili v varnejši položaj. Geografsko najugodnejši položaj je nudil zavoj ali sotočje dveh rek, kar 10 naših mest pripada temu tipu. Ostala so se razvila pod grajskim hribom in izko ristila pri tem večkrat tudi rečno dolino. Ljubljana in Kamnik sta odlična primera. Tržnoprometna pomembnost mest pa je zahtevala v mestu primeren prostor za kupčevanje in sejme. Tako so nastali trgi, ki so bili najvažnejši in obenem največji nezazidani prostori v mestu. Vse ostale ulice so tesne in krive. Oblika tržnih jjrostorov nam nudi še eno oporišče za tipološko razdelitev mest. Najenostavnejša oblika mestnega trga je nekoliko razširjena glavna ulica, na kateri se je vršil ves pro met. Če le možno je segala od enih vrat do drugih, večkrat se je proti enim vratom zoževala in dobila tako lijakasto obliko. Po tem, koliko je bila ulica razširjena, ločimo cestni trg, cestni trg pravokotne oblike in pravokotni trg. Če pregledamo talne načrte naših mest s tega vidika, vidimo, da pripadajo vsi prvima dvema tipoma. Pra vega pravokotnega trga ni. Cestni trg dobro predstavlja glavna ulica Tržiča, dalje Krškega, Kostanjevice, Črnomlja, Spodnji trg v Loki in »trg« v Višnji gori. Tudi oba kamniška trga, Šutenski in Glavni trg, sta izrazita cestna trga. Vsi ostali pripadajo cestnim trgom pravokotne oblike. Pri teh se ulica na obe strani močno razširi. Taki so trgi v Kranju, Loki in Kočevju, Mestni trg v Ljubljani in Glavni trg v Novem mestu. Posebno ta je po svoji velikosti naj- odličnejši med vsemi kranjskimi trgi. Proti mestnim vratom se lijakasto zožuje. Vse trge označuje njihova nerazbita, od vseh strani strnjena zazidava. Povsod je prečni promet izključen, vanj se izlivajo le ozke in krive stranske ulice, ki ne ubijajo arhitektonske za- 202 kij učenosti trga. Kako se tudi trg pokori pogojem tal, kaže ljubljanski Mestni trg, ki kakor polmesec oklepa grajski hrib. Trg pravokotne oblike predstavlja le Novi trg v Ljubljani na levem bregu Ljubljanice. Trg pa je so razmerno majhen in je brez prometnega pomena. Taka je torej podoba naših mest v srednjem veku, dokler so bila stisnjena v trden oklep obzidja. S kon cem 18. stoletja se začne nagel razvoj v okolico. Zlasti sta rast mest pospešila železniški promet in vedno bolj naraščajoča industrija najnovejše dobe. Ta dva vzroka sta ustvarila popolnoma nove pogoje za razvoj in gradnjo mest. V splošnem spadajo naša mesta srednjega veka v okvir srednjeevropskih mest. Slične politične, socialne in kulturne razmere so oblikovale njih zunanjo podo bo. Naš človek jim je dal posebni znak, izredno mikav nost in lepoto, narava pa jim je posredovala miljejsko učinkovitost tako, da spadajo naša mesta med izredno mikavna selišča, pri katerih se priroda in delo člo veških rok srečno spopolnjujeta. Zato so v polni meri deležna ljubezni našega človeka, ki jim je vzdel la skave naslove kot bela Ljubljana, pisana škofja Loka, črni, toda ponosni Kranj in podobno. LITERATURA J. Gantner, Grundformen der europaischen Stadt. Wien 1928. H. Wengert, Die Stadtanlagen in Steiermark. Graz 1932. Dr. Ing. Kari Ulbrich, Stiidte und MSrkte in Karaten. Wien 1939. Dr. A. Melik, Slovenija I./2. SM 1936., str. 598—621. Dr. J. Rus, O tipu našega mesta na pomolu. LZ 1930.; 685—691; 739—747. Dr. M. Kos, Zgodovina Slovencev. Ljubljana 1933., str. 198 204. Dr. Fr. Zvvitter, Starejša kranjska mesta in meščanstvo. Ljubljana 1929. Dr. A. Melik, Razvoj Ljubljane. GV 5/6. 1929.-1930., stran 93—127. Dr. Fr. Zvvitter, Razvoj ljublj. teritorija, prav tam; str. 138 154. Dr. Fr. Štele, Kamnik, umetn. topografski opis. Ljubljana 1929., str. 93, 94. Dr. Fr. Štele, Kulturno lice kamniškega okraja. Na brego vih Bistrice. Groblje 1938., str. 139—143. Dr. Fr. Štele, Obličje Kranja. V Žontarjevi knjigi »Zgod. mesta Kranja«. Ljubljana 1939., str. 373—383. Dr. Fr. Štele, Ljubljana 1940. Dr. Fr. Štele, Umetnost v Primorju. Ljubljana 1940. Arh. Fr. Tomažič, Talni načrt mesta Ljubljane. »Kronika« IV, str. 88. L. Riedberg, Deutsche Burgengeographie. Leipzig 1939. Poglavje »Stadtburgen«, str. 30—34. Krajevni leksikon dravske banovine. Ljubljana 1937. 203 PREGLED KRANJSKIH MEST Ime nadmorska višina Število preb. | hiš Zgodovinski pregled Tip naselbine Črnomelj, 156 m Jesenice, 584 m Kamnik, 379 m Kočevje, 460 m Kostanjevica, 158 m Kranj, 385 m Krško, 168 m Ljubljana, 293 m, stolnica Lož, 604 m Metlika, 166 m Novo mesto, 202 m Radeče, 195 m Radovljica, 491 m Škof ja Loka, 349 m Tržič, 515 m Višnja gora, 389 m 1400 5097 2660 3079 450 4000 1009 Leta 59.765 Leta 241 472 365 345 79 370 120 1931. 3477 1939. Velika Ljubljana 87.425 450 1167 4045 1280 840 2307 3450 365 6665 100 246 516 192 116 267 300 85 Prvič omenjen 1228. Kot trg 1277. Povzdignjen v mesto 1407. Grad 1165. Župnija 1. 1228. Nemški viteški red 1268. Obzidje. V 14. st. trške pravice. Župnija pred 1523. Požari 1783., 1815. Mestne pra vice 1929. Med 1188. in 1204. se navaja kot trg. Listina iz 1. 1229. navaja meščane. L. 1267. mesto. L. 1202. se imenujeta 2 gradova. Mestno obzidje 1451. Po žari 1511., 1609., 1660., 1779., 1788., 1804., 1845. Prvi župnik 1207. 1330. naselijo Ortenburžani Tirolce. Ime K. se prvič pojavi 1363. L. 1377. trške pravice. L. 1471. mestne pravice. L. 1491. ga porušijo Turki. Požari 1515., 1596., 1684. L. 1339. stalen duhovnik. L. 1393. župnija. Obzidje. Prvič omenjena 1091. Trg 1249. Mesto 1252. Mestne pravice vojvoda Henrik med 1. 1259.—1307. Fara 1220. Požari 1617., 1663., 1674. Prvi meščani 1221. Mesto 1256. Fara 1226. Požari 1668., 1749., 1811., 1832. Obzidje. Prvič omenjen 895. Trške pravice v 14. st. Mestne pravice 1477. L. 1480. obzidje. Potresi 1628., 1632., 1635. Vi- karijat 1765. Župnija 1894. Srednjeveška naselbina nastane loče no od rimske Emone pod grajskim hribom. L. 1144. se prvič omenja Lai- bach. L. 1146. Luvvigana. L. 1163. fa ra sv. Peter. L. 1315. Stari trg. L. 1461. škofija. L. 1324. obzidje. L. 1693. Aca- demija Operosorum. L. 1895. potres. Po 1. 1920. prične Plečnikovo delo za Ljubljano. Prvič omenjen 1237. Mesto 1477. Ob zidje. Imenuje se prvič 1. 1300. kot forum novum. Kot mesto se prvič omenja 1365. Požari 1. 1469., 1529., 1705. Žup nija pri Treh farah pred 1200. Ustanovljeno 1365. L. 1493. Kapitelj. Požari 1540., 1576., 1584., 1605. 1664., 1736., 1795. Kot trg se omenjajo 1. 1206. Vikarijat 1. 1385., župnija 1618. Dvignjene v mesto 1925. Trg 1343. Mesto 1510. Požar 1654., 1835. Župnija 1296. Kot trg se omenja 1248. Kot mesto 1274. L. 1321. obzidje. Požar 1660., 1698. Potres 1511. Vikarijat 1532., župnija 1804. V 1. pol. 13. st. Stari Tržič. Sedanji Tržič omenjen 1320. Trške pravice 1492. Požar 1811. Prvi župnik 1475. Mestne pravice 1926. Stari trg kot trg omenjen 1. 1269. L. 1478. preselitev na grič. Istega leta mestne pravice. Vikarijat 1135., žup nija pred 1395. Cestno mesto v okljuki Lahinje. Grad pri nezavarovanem vstopu na mestni pomol. Cestni trg. Cerkev ob glavni ulici. Raztresena obcestna naselbina šele v novejšem času združena z mestom Mesto zavzelo položaj ob Bistrici z naslonom na Mali grad, nepopolno cestno križišče. Grad na Malem gradu. Izrazit cestni trg. Cerkev ob glavni ulici v predmestju Šutna. Rotovž na Glavnem trgu. Mesto v okljuki Rinže z gradom. Cest ni trg pravokotne oblike. Cerkev ob reki pri vstopu ceste na pomol. Pre mik naselbine. Mesto na umetnem otoku Krke. Izra zit cestni trg. Cerkev odmaknjena od glavne prometne žile na stranski po ložaj. Mesto ob sotočju Save in Kokre. Lep primer cestnega trga pravokotne obli ke. Cerkev in rotovž na trgu. Izrazito 1'5 km dolgo obrežno mesto ob Savi. Cestni trg. Cerkev ob glavni cesti. Izrazit predstavnik mesta na vznožju grajskega hriba. Nastane iz treh loče nih delov, Starega, Novega in Mestne ga trga, ki so vsak zase obzidani. Stari in Mestni trg predstavljata zna čilne cestne trge, ki so se prilagodili podnožju grajskega hriba in toku Ljubljanice. Novi trg predstavlja pra vilno delitev talne ploskve s pravo kotnim trgom in je nastal z naslonom na vzhodno obzidje rimske Emone. Mesto ob vznožju grajskega hriba. Premik naselbine. Cerkev vklenjena v sistem utrdb. Mesto ob sotočju dveh potokov. Cestni trg trikotne oblike. Grad ob vhodu na pomol. Premik naselbine. Cerkev za pira trg na jugu. Najlepši primer mesta v okljuki reke Krke. Cerkveni tabor. Trg lijakaste oblike, največji med kranjskimi trgi. Rotovž na Velikem trgu. Mesto v tesni dolini Save z izrazitim cestnim trgom. Mesto v medvodju Save in Suhe. Cer kveni tabor. Cestni trg. Mesto pod grajskim hribom v med vodju Sore in Sorice. Mestni trg pra vokotne oblike; spodnji izrazit cestni trg. Premik naselbine. Cerkev ločena od trga. Rotovž na trgu. Mesto v medvodju Tržiške Bistrice in Mošenika. Izrazit cestni trg. Grad. Premik naselbine. Mesto na hribu. Cerkveni tabor. Cest ni trg. Premik naselbine. 204 PREGLED KRANJSKIH TRGOV Ime nadmorska višina Število preb. | hiš Zgodovinski pregled Tip naselbine Cerknica, 541 m Domžale, 291—305 m Kropa, 531 m Litija, 240 m Mengeš, 318 m Mokronog, 251 m Moravče, 381 m Motnik, 442 m Planina, 455 m Ribnica, 491 m Sodražica, 535 m Turjak, 524 m Vače, 523 m Velike Lašče, 541 m Vinica, 190 m Vrhnika, 296 m Železniki, 455 m Žužemberk, 190—294 m 535 103 2298 584 611 1476 809 362 314 805 1111 771 185 226 535 290 2280 831 768 392 92 105 258 174 64 61 164 218 151 46 51 103 60 426 133 161 L. 1040. dobe C. oglejski patrijarhi. Od 10. st. last graščine Hasberg. Žup nija ustanovljena 1247. Turki napa dejo in požgo C. 1. 1472. Tedaj pozi dajo tabor okoli cerkve. L. 1527. jo ponovno požgo Turki. Prvič se omenja Studa 1205. Vikarijat 1801. Župnija 1908. Povzdignjene v trg 1925. Nastanek v 13. st. Trške pravice ko nec 15. st. Župnija 1620. Požar 1. 1900. Prvič se omenja 1. 1145. Pravice trga še pred Valvasorjem. Prvi ohranjen privilegij 1778. Požari 1614. in 1634. Župnija 1936. Prvič omenjen 1154. Prvi župnik znan 1215. Požari 1834. in 1861. Trške pra vice 1867. Prvič omenjen 1215. Kot trg 1280. Prvi sodnik 1367. Župnija v 12. st. Požari 1641. in 1682. Obzidje. Trške pravice verjetno v 17. st. Prvi župnik Vitiko 1286. Prvič omenjen med 1123.—1146. Tr ške pravice 1423. Trške pravice 1217. Požari 1. 1626. in 1808. Vikarijat 1555., župnija 1849. Kdaj trške pravice ni znano. Grad dobe 1082. Turjačani. Cerkvena ob čina 9. st. Požari 1. 1445., 1480., 1558., 1728., 1778., 1807., 1915. Omenja se 1082. L. 1753. vikarijat, 1762. župnija. Trške pravice 1865. Grad omenjen 1067. Trške pravice pred 1. 1470. Vikarijat pred 1262. Župnija 1392. Prvič omenjene 1156. Po 1. 1471. usta novili vas okoli cerkve na hribu. Vi karijat 1662., župnija 1862. Trške pravice 1913. Prvič omenjena 1082. Trg vsaj v 15. st. v dobi turških napadov. Župnija 1268. Požari 1. 1874. in 1888. Obzidje. Trg 1325. Vikarijat 1296., župnija 1408. Požari 1. 1606., 1628., 1632. 1670., 1728., 1878. Omenjen že 973., ko so v posesti bri- žinskih škofov. L. 1340. so se fužinarji naselili v sedanjih Ž. Župnija 1622. Požar 1846. Grad iz 10. st. Prvič omenjen 1216. Trške pravice v zgod. sr. veku. Vika rijat 1399. Župnija 1463. Požari 1591. in 1670. Trg se je razvil okoli griča s farno cerkvijo, ki je bila spremenjena v tabor. Trg nastal tako, da so združili vasi Stob, Zg. Domžale, Sp. Domžale in Studo. Razmah industrije je povzročil povzdigo v trg. Izrazito obcestna naselbina. Cerkev ob strani. Leži ob cesti v savski dolini ob vzno žju strmega Sitarjevca. Cesta se raz širi v prostoren trg, sredi trga stoji litijski grad. Nad 2 km dolg obcestni trg, ki ga kri žišče cest deli v Veliki in Mali Men geš. Trg se je razvil v dolini, kjer se steka več potokov na napetem terenu pod gradom. Cesta se od severa proti jugu razširi in tvori trg pred cerkvijo. Selišče grupirano okoli farne cerkve ob cesti Domžale - Litija oz. Zagorje. Trg leži v dolini Motniščice ob cesti Kamnik - Vransko. Trg se je razvil pod gradom, ki ga danes ni več, ob stari važni prometni poti Ljubljana - Trst. Trg je v zvezi z gradom, ki stoji na desnem bregu Bistrice. Izrazit cestni trg. Ob njem farna cerkev. Trg leži v ozki dolini na obeh brego vih Bistrice ob podnožju Velike gore. Skozi trg vodi cesta Izlake - Rakek. Trg leži ob cesti Ljubljana - Kočevje. Je v zvezi z gradom, sam pa nima nič trškega na sebi. Jedro trga je ob župni cerkvi. Razvil se je pod gradom istega imena, o ka terem pa ni več sledu. Prvotna naselbina pri vasi Sela. Po 1. 1471. nastane na griču sedanji trg. Skozi vodi cesta, ki se pred cerkvijo razširi v trg. Trg se je razvil pod gradom na terasi nad Kolpo. Skozi trg pelje cesta, ki tvori majhen trg. Trg leži ob križišču cest Ljubljana - Trst in Podpeč - Vrhnika - Smrečje. Naselbina se je razvila iz 3 t. j. Breg, ki je prvotno čolnarsko središče, Vas ob Stari cesti pod Sv. Trojico in Hrib okoli župne cerkve. Obcestna naselbina v tesni soteski Selške doline. Cerkev ob strani. ob strani. Trg leži na visoki terasi nad Krko. Skozi vodi cesta, ki se sredi trga raz širi in tvori tržni prostor, ki ga proti Krki zapira mogočen grad, proti vzhodu pa podružnica Sv. Jakoba. Na desnem bregu Krke se je razvilo okoli cerkvice sv. Miklavža naselje ribičev. Župna cerkev stoji na hribu izven trga. 205