LETO XXXII., ŠT. 47 Ptuj, 6. decembra 1979 CENA 4 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Praznovanje dneva republike v občini Ormož (stran 4) Naša programska usmeritev v letu 1980 (stran 5) Tomaževih 70 let (stran 6) Enkraten kulturni dogodek v Stopercah (stran 7) ISa osrednji proslavi so bila podeljena tudi državna odlikovanja, ki so jih prejeli predvsem za ustvarjalno delo v teritorialnih enotah. Odlikovani so bili: Jože Čeh (na sliki) z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo, Ivan Gerjovič z redom dela s srebrnim vencem in Dimče Stojčevski z medaljo za vojaške zasluge. Foto: M. Ozmec Sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo v OŠ Olga Meglic Ptuj. Podobno je bilo tudi na vseh drugih osnovnih šolah v ptujski občini, kjer je prejelo pionirske izkaznice, čepice in rutice okrog tisoč prvošolčkov. Foto: S. Kosi PRAZNOVANJE ROJSTNEGA DNE REPUBLIKE POVSOD SLOVESNO IN MNOŽIČNO Sodobno opremljeni novi proizvodni prostori tozd Karosemica obrat za proizvodnjo kolesnih zavod ob Rogozniški cesti v Ptuju Foto: M. Ozmec. Dlani nad tisoč udeležencev proslave so se pošteno ogrele, ko so člani folklorne skupine »Ivo Mikec« iz Varaždina zaplesali Kozaračko kolo med občinstvom v dvorani Foto: M. Ozmec. Tako kot po vseh drugih krajih naše socialistične domovine, so tudi delovni ljudje in občani ptujske občine počastili rojstni dan Republike s številnimi pro- slavami in z novimi pridobitva- mi, ki so plod dela in znanja naših ljudi. Redke so bile tiste delovne organizacije in krajevne skupno- sti, ki niso organizirale svojih proslav in prireditev; največ pa je bilo skupnih, kar vse bolj ka že na povezanost delovnih ljudi in občanov med okolji, kjer delajo in ustvarjajo ter kraji, kjer živijo in urejajo življenje po demokratični poti neposrednega samoupravljanja. V te prireditve so se povsod vključile tudi šole, ki so pripravile kulturne progra- me, obenem pa pripravile pestre lastne proslave, na katerih so sprejeli okrog tisoč prvošolčkov med pionirje. Posebej velja omeniti osrednjo občinsko proslavo, ki je bila v Dr. Cvetko Doplihar, predsednik SO Ptuj je bil slavnostni govornik na osrednji občinski proslavi Foto: M. Ozmec torek zvečer v športni dvorani Mladika v Ptuju. Nad tisoč udeležencev te prireditve z ob- močja celotne občine je manife- stativno potrdilo, da se tudi ptujska občina vsel^olj uveljavlja kot samoupravno povezana skupnost delavcev in kmetov, delovnih ljudi in občanov, njiho- vih organizacij in skupnosti. Praznično je bilo v torek tudi ob Rogozniški cesti, kjer so odprli novi obrat za proizvodnjo kolesnih zavor za vse vrste vozil TAM. Prav tako praznično je bilo v Cirkovcah, kjer so slavili delavci Elektroprcnosa. Praznič- no je bilo v Cirkulanah. v Dorna- vi, v Rogoznici in v drugih krajevnih skupnostih. O vsem tem proočamo v posebnih sestav- kih. O oceni akcije NNNP 79 PREDSEDSTVO OK SZDL PTUJ Osrednja točka dnevnega reda razširjene seje predsedstva občinske konference SZDL Ptuj, ki se je sestalo prejšnji ponedeljek, 26. novembra, je bila ocena akcije NNNP '79. Po tem, ko so predstavniki občinskega sveta ZSS Ptuj, sveta za LO, varnost in družbeno samoza.ščito, občinskih štabov teritorialne obrambe in civilne zaščite ter koordinacijskega odbora za LO in DSZ pri predsedstvu OK SZDL, poročali vsak s svojega področja, ki so jih v razpravi člani predsedstva še dopolnili, je predsedstvo sprejelo naslednje ugotovitve in stališča: Predsedstvo OK SZDL ugotavlja, da je v akciji NNNP na območju ptujske občine sodelovalo nad 30.000 delovnih ljudi in občanov, zato je treba dati priznanje vsem sodelujočim v akciji in tistim, ki so akcije načrtovali in jih vodili. V bodoče je treba nameniti več skrbi koordinaciji med krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela pri skupnem programiranju in izvajanju akcij. Tako v krajevnih skupnostih kot v OZD je treba kadrovsko urediti zadolžitve, da ne bo prihajalo do dvojnih zadolžitev in podobno. Predvsem je treba kadrovsko okrepiti organiza- cijo SZDL v KS. Dopolniti in ažurirati varnostno politične ocene in obrambne načrte ter druge dokumente, na podlagi izkušenj iz akcije NNNP. Program obrambne vzgoje prebivalstva je treba predvsem dopolniti z izkušnjami iz akcije NNNP in ga izvesti v začetku spomladi. Predsedstvo je tudi priporočilo vsem tistim krajevnim konferencam SZDL, ki tega še niso napravile, da čimprej napravijo podrobnejšo oceno akcije NNNP na svojem območju in izkušnje uporabijo pri obrambni vzgoji prebivalstva. Ob koncu pa so imenovali posebno komisijo za sklepe, ki jih bo skupno s celotno oceno predložila v verifikacijo na naslednji seji predsedstva. FF ZLATA PLAKETA KS HEROJA LACKA ROGOZNiCA JOSIPU BROZU TITU Draginaš tovariš Tito! Zbrani na proslavi v počastitev Dneva republike ti krajani krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica iz občine Ptuj pošiljamo najprisrč- nej.še pozdrave in čestitke. Srečni smo, da ti lahko sporočimo, da smo soglasno sprejeli sklep, da ti ptideljujemo prvo zlato plaketo krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica. Z našim najvišjim priznanjem ti izražamo na.šo najglobljo hvaležnost za tvoje zgodovinsko opravljeno delo neprecenljive vredno- sti, ki si ga vložil v razvoj predvojnega revolucionarnega delavskega gibanja, v izvedbo zmagovitega narodnoosvobodilnega boja in sociali- stične revolucije, v graditev samoupravne socialistične družbe vseh naših narodov in narodnosti, v politiko neuvrščenosti, miru, svobode in sožitja med narodi in državami vsega sveta. Tvoja dejanja in besede so nam jasen kažipot, kajti delo in izkušnje človeka, vizionarja in revolucionarja nas uči in vzpodbuja, kako delati, odločati in živeti v družbi, na čelu katere si ti z avantgardo delavskega razreda Zvezo komunistov Jugoslavije. Gradimo samoupravno krajevno skupnost, v kateri krajan in delo- vni človek svobodno ustvarja in odloča o rezultatih svojega dela ter o porabi sredstev, ki jih prostovoljno združuje za zadovoljevanje skup- nih potreb v krajevni skupnosti. V okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva usmerjamo vse naše sile v uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov in v demokra- tično razreševanje vseh vprašanj in problemov v krajevni skupnosti. Vztrajno razvijamo krajevno in vaško samoupravo, delegatski sistem in delegatske odnose od vasi do krajevne skupnosti in širše družbeno- politične skupnosti. Pridobitve narodnoosvobodilnega boja so nam najdragocenejše vrednote, zato utrjujemo naš koncept ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. Dosledno nadaljujemo revolucionarno pot borcev Slovenskogori.ške — Lackove čete, ki je v junaškem boju izkrvavela v Pesniški dolini 8. avgusta 1942, čete, v kateri je bil tudi naš krajan, revolucionar, kmet in narodni heroj Jože Lacko, katerega ime nosi naša krajevna skupnost. DRAGI NAŠ TOVARIŠ TITO! Zagotavljamo ti. da bomo tudi v prihodnje z Zvezo komunistov Jugo- slavije, ki jo vodiš, kos vsem nalogam, ki stojijo pred nami. Vera in zaupanje, ki jo imaš do vseh narodov in narodnosti socialistične Jugosla- vije nam dajeta moč. nas vzpodbujata in obvezujeta za nove akcije in napore v graditvi samoupravne socialistične družbe. TITO. radi te imamo, še dolgo nas vodi, še dolgo nam živi! Rogoznica, 29. novembra 1979 Krajani, skupščina in družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Lista kandidatov za člane izvršnega sveta Na podlagi .sklepa občinske kandidacijske konference, ki je sog- lasno predlagala MARTINA BERDENA za mandatarja novega izvr- šneea sveta skupščine občine Ptuj, je predsedstvo občinske konference SZDL Ptuj na zadnji seji obravnavalo .še kandidacijski postopek za podpredsednika izvršnega sveta in dalo mnenje k predlagani listi kan- didatov za člane izvršnega sveta skupščin občine Ptuj, ki jih je predlagal novi mandatar. Predsedstvo OK SZDL je na predlog koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja soglasno sklenilo, da se za podpredsednika v novem izvršnem svetu predlaga Franc Krajnc, višji socialni delavec, kije bil aprila letos izvoljen za oodpredsednika IS SO Ptuj in to odgovorno dolžnost uspešno opravlja. S tem je predlog tudi utemeljen. Predsedstvo OK SZDL je dalo tudi pozitivno mnenje k predlagani listi kandidatov za člane izvršnega sveta SO Ptuj, ti .so: Janko Bczjak. za področje industrije, malega gospodarstva in gradbeništva. Dolžnost bo opravljal profesionalno. Jožica Carman, za področje družbenega planiranja. Dolžnost bo opravljala profesionalno. Zvonka Kneževič. za področje kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Dolžnost bo opravljala profesionalno. I rane Lačen, za ptniročje družbene samozaščite in varnosti. Naloge bo opravljal ncproiesionalno. Marjan Ostroško. za pcxlročje trgovine, turizma in gostinstva. Na- loge bo opravljal neprofesionalno. Stanko Meglic, za področje splošnega ljudskega odpora. Dolžnost opravlja skupaj z nalogami načelnika oodelka z.a LO SO Ptuj. Oto Polič, za področje družbenih dejavnosti. Naloge bo opravljal neprofesionalno. Icrdo Veingerl. za ptnlročje gospodarske infrastrukture, urbaniz- ma, stanovanjske izgradnje in prometne dejavnosti. Dolžnost bo opravljal profesionalno. Anton Zorcc. za področje delovanja krajevnih skupnosti. Naloge bo opravlial neprofesionalno. Iz prčdlogaje razvidno, da so tudi z^i novi izvršni .svet predlagani tisti člani, ki tc dolžnosti opravljajo v IS sedanjega mandata. Sprememba je /a področje industrije, malega gospodarstva in gradbeništva. To dol- žnost doslej opravlja Jože Botolin, ki paje bil lani imenovan za direktorja delovne organizacije »Pleskar« Ptuj. zato je zaprosil skupščino občine Ptuj za ra/rl.'šitev. Predsedstvo OK SZDL je bilo mnenia da ie vloea za razrešitev utemeljena, zato je predlagalo, da tc dolžnosti in naloee opravlja Janko Bezjak. sedaj vodja gosp(xiarskc ;ačunovodskega sek- torja pri TOZD za vzdrževanje voz PTUJ. O teh predlogih bo končno sklepala skupščina občine Ptuj. ko se bodo 17. decembra letos sestali na skupnem zasedanju zbor združenega dela. zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. Najprej bodo sklepali o razrešitvi predsednika, podpredsednika in članov sedanjega izvršnega sveta: v nadaljevanju pa o izvolitvi predsednika, podpred- sednika in članov novega izvršnega sveta SO Ptuj. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 6. december 1979 - XEDNIK 25. LET TEMEUNE ORGANIZACIJE aEKTROPRENOS MARIBOR Slavili v Cirkovcah Prejšnjo sredo so zaposleni v temeljni organizaciji združenega dela F.lektroprenos Maribor in organizacijskih enotah Cirkovce, Kidričevo, Pekre in Maribor slavili 25-lelnico obratovanja. Še posebej pa so na to obletnico ponosni delavci iz razdelilnih transformatorskih postaj Pekre in Kidričevo. Na svečanosti je govoril Drago LepSina, ki je ob tej priložnosti poudaril razvoj slovenskega elektrogospodarstva, še pose- bej pa je poudaril razvoj temeljne organizacije združenega dela Elek- iroprenos Maribor, ki ima na svojem območju 400 kV omrežje in 87 kilometrov daljnovodov. Proslave ob dnevu republike in jubileja so se udeležili poleg pred- stavnikov krajevne skupnosti Cirkovce še generalni direktor SOZD F.GS Janez Sterniša, predstavniki Elektroprenosa iz Divače in Ljublja- ne. Za pomembne dosežke na delovnem področju so podelili tudi dve plaketi in sicer srebrno plaketo DEM je dobila temeljna organizacija združenega dela Elektroprenos, bronasto plaketo pa Milko Korenjak. Več delavcev je dobilo pismena priznanja. Plaketo KS Cirkovce je zaposlenim RTP Cirkovce podelil predsednik skupščine KS Milan Munda. (foto: zk) Za sodelovanje med organizacijsko enoto RTP Cirkovce so občani krajevne skupnosti Cirkovce podelili delavcem razdehlne transforma- torske postaje posebno plaketo, prav tako so storili tudi učenci OŠ, ki so jim podarili sliko. Kulturni program so ob dnevu repubhke izvedli učenci osnovne šole, ki so z dobro in originalno pripravljenim recita- lom presenetili vse. Pomen perutninarstva za Slovenijo in Jugoslavijo v dosedanjem planskem obdobju smo bili priča izredno hitremu in dinamičnemu razvoju perutninarstva pri nas. Seveda za tako hiter razvoj obstaja vrsta razlogov — rast standarda, povečevanje števila prebivalcev in končno tudi dejstvo, da se je proizvodnja in razvoj ostalih panog živinoreje soočala z večjimi preprekami in objektivnimi slabostmi, kar je dalo znatno prednost razvoju perutninarstva. Perutninarstvo tudi v primerjavi z ostalimi panogami živinoreje omogoča ob sorazmerno nizkih vlaganjih hitro in ceneno proizvodnjo perutninskega mesa. Z družbenimi plani razvoja je postala proizvod- nja hrane primarnega pomena za celotno državo. V skladu z razvojem agroživilskega kompleksa smo perutninarji skušali razviti proizvodnjo osnovnih surovin in povečati proizvodnjo mesa. Ugotavljamo lahko, da je proizvodnja perutninskega mesa v glavnem izpolnila družbena pričakovanja. Perutninarstvo je po intenzivnosti razvoja znatno preseglo ostale panoge živinoreje. Perutninarji pa imamo občutek, da se perutninarstvo v Sloveniji želi v naslednjem srednjeročnem obdobju nekoliko zavirati. Priznati moramo, da smo pa do sedaj bili deležni družbene podpore. Z razvojnim programom za novo srednjeročno obdobje je predvi- dena 5 % letna rast proizvodnje perutninskega mesa. Mogoče je temu krivo tudi dejstvo, da Slovenija nima in ne more zagotoviti surovinske baze, zlasti ne koruze in soje. V srednjeročnem obdobju 1976—1980 ni bilo možno perutninar- jem in prav tako tudi ostalim živinorejskim proizvajalcem pravočasno zagotoviti si z dolgoročnim sodelovanjem z žitorodnimi pokrajinami dovolj osnovnih surovin. Zato smo posebno v letih 1978/79 v oskrbi z osnovnimi surovinami imeli velike težave. V Vojvodini, naši žitorodni- ci, vse do letošnjega leta ni bilo interesa vezati se dolgoročno in na dohodkovnih odnosih, vendar je v zadnjem času ugodna tendenca za dolgoročno povezovanje na dohodkovnih odnosih. Perutninarji smo prepričani, da si bomo do začetka novega srednjeročnega obdobja, zagotovili surovinsko bazo. Nadaljnji ra2voj vidimo tudi v povezovanju z ostalimi proizvajalci perutnine v drugih republikah. Tako predvidevamo za obdobje 1981 — 1985 razen poslovno tehničnega sodelovanja tudi prenos znanja in tehnologije na ostale proizvajalce perutnine. Perutninarstvo Slovenije pa bo z že zgrajenimi proizvodnimi kapacitetami in povečanji v novem srednjeročnem obdobju doseglo taki nivo proizvodnje, ki bo presegel dogovorjeno količino. Zato bo nujno potrebno del proizvodnje preusmeriti v izvoz. Glavno izvozno tržišče so dežele v razvoju, neuvrščene dežele, zlasti pa države bližnje- ga vzhoda. Ob nadaljnjem razvoju tehnologije je tudi realno pričakovati ob istočasnih sistemskih rešitvah izvoza, da postane ta veja dejavnosti živinoreje tudi devizno aktivna. Perutninarji smatramo, da ob sedanji 9—10 kg potrošnje perut- ninskega mesa na prebivalca, so še tudi možnosti plasiranja proizvod- nje perutninskega mesa na domačem tržišču. Potrošnja perutnin.skega mesa na prebivalca je v sredozemskih in tudi v drugih srednjerazvitih deželah že sedaj dvakrat večja od porabe v Jugoslaviji. Določen razvoj bomo perutninarji dosegli tudi s prestruktuiranjem proizvodnje v predelavo konzerv in ostalih izdelkov. Kljub nekaterim ekstremom, je potrebno priznati, da je perutni- narstvo prineslo določen družbeno ekonornski razvoj na vasi, čeprav je kmet kooperacijsko perutninsko proizvodnjo smatral le kot svojo dopolnilno dejavnost. Za zaključek naslednje: V skladu z našimi dosedanjimi napori za povečanje proizvodnje, upoštevajoč naš notranji potencial. — bogate izkušnje, sodobno organizacijo in tudi kompletno tehnologijo, je potrebno vključiti naša prizadevanja v širše zastavljene družbene programe razvoja in bolj konkretno opredeliti vlogo perutninarstva na zunanjem in domačem tržišču. Ob ustrezni družbeni podpori bi perutninarstvo lahko po':talo eden izmed večjih izvoznikov. Dosedanji intenzivni razvoj vzreje piščancev je prispeval tudi. da je perutninar- stvo v primerjavi z ostalimi panogami živinoreje najmanjši porabnik deviz na kg proizvodnje mesa. ^ i »i u i x ^ ^ ■' (Iz razprave Erike Mihelač na prvi konferenci slovenskih sindikatov). Slovesnost ob pričetku proizvodnje kolesnih zavor v Ptuju številnim proslavam in delo- vnim zmagam ob praznovanju dneva republike so se v torek 27. novembra priključili tudi delovni ljudje Združene industrije vozi! "ovarne avtomobilov Maribor — TOZD Karosernica. S sloves- nostjo, ki SOJO združili s prazno- vanjem dneva republike so pro- slavili pričetek proizvodnje ko- lesnih zavor v že obstoječih proizvodnih prostorih nekdanje tovarne furnirskih sodov ob Ro- goznlški cesti v Ptuju. V bistvu gre le za prenos proizvodnje kolesnih zavor za vse vrste vozil, ki jih izdeluje TAM iz Tovarne vozil in toplotne tehnike »Boris Kidrič« Maribor v prostore ob Rogozniški cesti v Ptuju. V,sekakor£re za pomembno investicijo, ki je veljala okoli 90 milijonov dinarjev. V novih proizvodnih prostorih v Ptuju pa le trenutno našlo zaposlitev tudi 76 delovnih ljudi iz neporedne okolice Ptuja. Do novega leta jih bo že prek 100. Pomembno je. da so v TOZD Karosernica z zdru- ženimi močmi preselili vso proiz- vodno tehniko praktično v 14 dneh, sama proizvodnja kolesnih zavor pa je zaradi trenutnega pomanjkanja ene izmed osnov- nih surovin izpadla le 4 dni. Na osrednji slovesnosti ob pričetku proizvodnje v Ptuju je bilo zato toliko bolj veselo. Po intonaciji himne godbe na pihala KUD Svoboda l ezno je zorane pozdravil Vitja Rode, podpred- sednik izvršnega sveta SR Slove- nije in v svojem slavnostnem govoru med drugim dejal: »Tovarna kolesnih zavor, ki bo v prihodnjem letu začela kot samostojna TOZD v okviru ZIV JAM je ena izmed tistih tovarn, ki ji m mogoče oporekati srnotr- nosti naložb, racionalnosti in ekonomičnosti proizvodnje. Z analizami ste ugotovili, da je obstoječa proizvodnja zavor v Jugoslaviji, ki je namenjena osebnim in tovornim vozilom v veliki meri odvisna od tujih licenc. Te ugotovitve in razgovori s proizvajalci v Jugoslaviji so vas pripeljali do odločitve, da si morate čirn prej zagotoviti lastno proizvodnjo zavor na osvnovi vaših proizvodnih zmogljivosti ob .sodelovanju s tujim partner- jem. Brez dvoma ste se odločili tudi prav glede osredotočenja proizvodnje kolesnih zavor na eni sami lokaciji, pri čemer ste vstrajali, da mora biti tudi ta proizvodnja v sestavi SOZD ZIV Tam. Povdarili ste organiziranje proizvodnje na najvišji stopnji tehnologije, ki zagotavlja brez- hibno kvaliteto izdelkov m zahte- Slavnostni govornik Vitja Rode, podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije, (foto: M. Ozmec) ve najmanjše možno število de- lavcev . . . « Zbranim je za tem govoril še Edvard Platovšek predsednik kolektivnega poslovodnega orga- na delovne organizacije TAm in ob koncu vsem delovnim ljudem še čestital ob dnevu republike. V imenu družbenopolitičnih organizacij in SO Ptuj je delovne ljudi TAM in predstavnike mari- borske občine pozdravil Franc K rajne, podpredsednik izvršnega sveta SO Ptuj. V kulturnem programu so se predstavili člani združenega pev- skega zbora KUD Zvonka Anto- ličicod Miklavža pri Mariboru in moški pevski zbor iz Starš. Za tem pa so najzaslužnejšim delav- cev podelili /6 priznanj in števil- ne pohvale ob veliki delovni zmagi. Vitji Rodetu so podelili posebno priznanje — plaketo s srebrnim znakom ZIV TAM, za posebne zasluge in aktivno vklju- čevanje v samoupravno in druž- beno-ekonomsko preobrazbo te delovne organizacije. Slovesnost so zaključili naj- mlajši člani pignirske folklorne skupine iz OS Markovci ter godba na pihala. M. Ozmec TEDNIK DELEGATSKA SPOROČILA - 3 S SEJE KOMITEJA OK ZKS PTUJ o REZULTATIH GOSPODARJENJA Člani komiteja, ki so se sestali na redni seji v ponedeljek, 26. novembra, so najprej pregledali uresničevanje sklepov /adnje seje in nato razpravljali o pripravah na skupno sejo članov občinske konference ZKS in plenuma OS ZSS Ptuj, ki bo 14. decembra. Takrat bi naj temeljito pregledali gospodarjenje v devetih mesecih leto- šnjega leta in ocenili prizadevanja planskih nalog in na področju planiranja za naslednje leto ter za srednjeročno obdobje 1981-1985. Smernice za pripravo gradiva, — nekaj ga je komisija že pripravila, so prav gotovo sklepi seje predsedstva CK ZKJ o uresničevanju gospo- darske in socialne politike v tem letu in o smerni- cah za leto 1980. Tako je potrebno oceniti dohodkovne odnose, saj ugotavljamo da je velik del dohodka delavcem odtujen in da se pojav- ljajo neugodne težnje v delitvi dohodka. Poleg tega si ne prizadevamo dovolj za dosledno ure- sničevanje gospodarske stabilizacije, ne spoštu- jemo obveznosti, sprejetih z družbenimi dogo- vori in samoupravnimi sporazumi, vztrajamo pri investicijah, ki pomenijo uresničevanja načel svobodne menjave dela, nedosledno izpolnje- vanje sistemskih rešitev, nedosledno delo v dele- gatskih okoljih in neuresničevanje določil le, kadar nam določila ustrezajo, sicer pa kaj radi pozabljamo nanje. Člani komiteja so menili, da bi morali v tem času pospešiti delovanje komi- sije, ki v občini spremlja uresničevanje določil zakona o združenem delu. Ob vseh teh nedosledno.stih spet pozabljamo na programe varčevanja, pozabljamo, da je varčevanje z energijo del stabilizacijskih priza- devanj, čeprav neprestano govorimo o vsem tem. Ponovno je bilo slišati na ponedeljkovi seji članov komiteja — zaostriti je potrebno odgo- vornost. Tako so se dogovorih, da bodo za po- samezne nosilce nalog določili tudi tiste tovariše in tovarišice, ki so s svojimi funkcijami prevzeli odgovornost, pa se sedaj vse preveč skrivajo v množici sebi enakih in tako osebna odgovornost prerašča spet v splošno odgovornost. Med ostalimi pomembnimi nalogami naj bi skupna seja občinske — konference ZK in plenuma občinskega sveta ZS Ptuj predvidela konkretne naloge komunistov v letu 1980 na gospodarskem področju, s posebnim pov- darkom na izvajanju politike ekonomske stabilizacije, povečanju produktivnosti dela in na zmanjšanju odvisnosti od uvoza. Nič manj niso pomembne naloge na področju zmanjše- vanja skupne, splošne in predvsem osebne po- rabe. Nalog je veliko, izredno pomembne so in obvezujoče. Vprašanje je le ali bomo komunisti resnično opravili, skupaj z drugimi .subjek- tivnimi silami vse, kar si bomo zadali ali bomo čez leto dni spet ocenjevali, kaj vse nismo izpol- nili in kje vse se nam pojavljajo nedoslednosti. N. D. POTRDITEV REVALORIZACUE Na zadnji seji občinske zdravstvene skup- nosti Ptuj je bila ponovno v ospredju finančna problematika, povezana s predlogom za njeno sanacijo. Skupnost je v obdobju devetih me- secev letos zbrala 195,503.000 dinarjev pri- hodkov in zabeležila 206.790 tisoč dinarjev odhodkov; dohodki pa so bili v tem obdobju za 2.559 tisoč dinarjev večji kot je bilo dogovor- jeno. Zaradi občutnega finančnega pri- manjkljaja, so bili že ob px)lletju sprejeti do- ločeni ukrepi za izboljšanje stanja, ki pa po predvidevanjih ne bodo dosegli svojega na- mena. Pri tem pa je potrebno poudariti, da bi bil ta primanjk jaj ob devetih mesecih še večji, če bi skupnost že vrnila presežek dogovorjenih sredstev. Skupščina je zato na zasedanju 26, novem- bra potrdila predlog za revalorizacijo, o njem pa je potrebno razpravljati še v združenem delu. Po tem predlogu, bi se naj iz pričakovanih viškov sredstev f)okrile obveznosti za plačilo nadomestil osebnih dohodkov in pogodbene obveznosti, ki se nanašajo na presežke zdrav- stvenih storitev. Se vedno pa ostaja odprta postavka odliva v višini 7.526.000 dinarjev, ki ga bo potrebno pokriti ob zaključnem računu za leto 1979. Delegati so bo tej priložnosti soglašali, daje potrebno okrepiti preventivno zdravstveno varstvo, za katero pa sta odgovorna tako zd- ravstveni delavec kot tudi uporabnik storitev, ki pa v veliki meri izkorišča možnosti zdrav- stvenega varstva v primerih, ko zanje ni upravičen. Nujno bo torej doseči ustrezno odgovornost tudi pri delavcih v združenem delu, da ne bo primerov, ko je bilo opravljenih 300 rentgenskih pregledov na podlagi napo- tnic, ki pa so obležali v predalih oddelka. Brez dvoma gre za skrajno neodgovornost pacient- ov.kijihbopotrebnospomniti.dajezdravstveni dinar izredno dragocen in daje p>otrebno z njim ravnati racionalno in ga uporabljati le v pri merih. ko gre za resnična in ne zgolj navidezna obolenja. Dodatek k temu še, vsi opravljeni rentgen.ski posnetki so »brez posebnosti«. Skupščina je zato predlagala, da se poišče te paciente in se jih tudi obremeni za vse nastale stroške. Ob koncu zasedanja je skupščina sprejela še oceno uresničevanja plana razvoja zdravstve- nega varstva v obdobju 1981-1985 ter predla- gala, da se ta ocena dopolni še s poročilom o izvedenih investicijah. Delegati so se seznanili tudi s sklepi občinske konference ZKS Ptuj. ki je bila 21. novembra in je razpravljala o zd- ravstveni problematiki v ptujski občini. Med delegatskimi vprašanji naj omenimo predlog delegata iz TGA, da se pripravi poročilo o zavarovancih, ki so koristili zdravstvene sto- ritve izven regije, glede na znatno višji odliv od načrtovanega. MG Ženski pevski zbor PD »Alojz Amu$« iz Rogoznice je s svojo ubranostjo presenetil številno občinstvo Foto: M. Ozmec Posebno navdušenje je žela folklorna skupina in tamburaški orkester iz bratske občine Varaždin Foto: M. Ozmec V počastitev dneva republike v organizaciji občinske skup.ščine in družbenopolitič- nih organizacij občine Ptuj. je bila 27. novembra osrednja občinska proslava v počasti- tev Dneva republike. Veliko športno dvorano Mladika je občinstvo povsem napolnilo že od 18. ure. tisti, ki so kako minuto zamudili, so morali stali. Slavnostni govornik je bil dr. Cvetko Doplihar, pred- sednik skupščine občine Ptuj, ki je orisal zgodovinski po- men II. zasedanja AVNOJ in vlogo tovariša Tita v našem razvoju političnega sistema, delegatskih odnosov in ne- uvrščene politike socialistične Jugoslavije vse do danes. V nadaljevanju pa je konkretno govoril o uspehih, ki smo jih dosegli na vseh področjih razvoja tudi v ptujski občini in o nalogah, ki nas čakajo v naslednjem obdobju. Po obrazložitvi .lanka Vo- grinca. predsednika komisije za odlikovanja, je predsednik skupščine podelil drž.avna odlikovanja Jožetu Čehu, Dimče Stojčevski, sekretar komiteja in Stanko Lepej, name- stnik sekretarja sta podelila članske knjižice 33 novim članom ZK Foto: M. Ozmec Ivanu Cjcrjoviču in Dimčetu Stojčevskemu za posebne zasluge pri uresničevanju na- log v enotah teritorialne ob- rambe. Za tem pa je bil svečan sprejem 33 pretežno mladih v članstvo ZK. Posebno doživetje je bil kulturni program, ki so ga izvajali poleg ptujskega pi- halnega orkestra še ženski pevski zbor prosvetnega društva »Alojz Arnuš<< iz Rogoznice. slovenski gledali- ški igralec Janez Rohačck iz Ljubljane ter folklorna skupi- na in tamburaški orkester delavsko kulturno umetni- Janez Rohaček je s svojo umetniško besedo obogatil kulturni program. Foto: M. Ozmec škega društva železničarjev »Ivo Mikec<- iz Varaždina. SEJA PREDSEDSTVA OK SZDL 0RM02 Vključiti še ženske Ko bi v jesensko akcijo z naslovom Nič nas ne sme presenetiti vključili še ženske, bi lahko aktivnosti 29. in 30. septembra ocenili z najvišjo oceno, so menili člani predsedstva občinske konference SZDL Ormož. Predsednik OK SZDL Ormož Silvo Bedrač, kije podal oceno akcije NNNP, je med drugim rekel, da so v Ormožu z vajo dosegli politično- mobiiizacijski akcent; obrambne dokumente so v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela dopolnili, tudi sistem obrambne pripravljenosti seje zboljšal. Največ dobrih rezultatov pa je bilo na področju obveščanja. Slabosti, ki so nastale ob akciji pa bi lahko takole strnili: v krajevnih skupnostih in tozdih je še vedno premalo [X)zornosti namenjeno urejevanju samoupravnih dokumentov. Brez dobrega samoupravnega sporazumevanja in brez konkretnih zadolžitev tudi ni uspehov. In prav toje lahko ranljiva točka samoupravnega sistema Druga takšna slabost je tako imenovano dupliranje funkcij in ne na- zadnje v obrambne aktivnosti je treba vključiti čim več mladih in seveda Krog delovnih ljudi in občanov vključenih v obrambne priprave se je v letošnjem letu povečal za nekajkrat. Bil bi še večji, če bi v občini Ormož izvedli organizirano in kvalitetno pripravljena izobraževanja. Prav neverjeten lispeh bi v Ormožu dosegli, če bi 70 do 80 odstotkov udeležencev v jesenski vaji NNNP bolje usposobili jn pripravili za obrambo, elementarne nesreče itd. V prihodnje bo zato potrebno ko- renito spremeniti usposabljanje nerazporejenega prebivalstva. To po- meni, da bo praktično delo vodilo usf>osabljanja, čeprav brez teorije ne bo šlo. V oceni je bilo zapaziti tudi kritično besedo na račun sredstev javnega obveščanja. O Ormožu .so s pisanjem časopisov, s programom radia in televizije nezadovoljni. V časnikih je sicer bilo nekaj pisanja, toda je to bilo zgolj informativno, vzgojne poante pa v člankih ni bilo. V krajevnih skupnostih so si zato pomagali z bilteni, glasili in drugimi oblikami medsebojnega obveščanja. Na tem področju sta največ dosegli krajevni skupnosti Kog in Središče ob Dravi. Člani predsedstva so ob koncu razprave menili in ugotovili, da so občani in delovni ljudje ob akciji NNNP dobili novo moralno in politično kvaliteto. V nadaljevanju je bila beseda še o kadrovskih predlogih za člane predsedstva republiške konference SZDL, izvršnega in nadzornega odbora in za republiško delegacijo v zvezno konferenco SZDL. Tako so člani predsedstva OK SZDL Ormož soglasno podprli evidentiranje Rozine Markovič iz Majšperka za delegatko republiške konference SZDL v zvezno konferenco. Brez bistvenih pripomb so v nadaljevanju seje predsedstva še sprejeli določila samoupravnega sf>orazuma o novoletni obdaritvi otrok ormoške občine. V Ormožu bmo v obdobju intenzivnih priprav na novi srednjeročni plan dosegli ustrezno zastopanost informativne dejavnosti ter tako tudi sistemsko opredelitev le-lc. MG 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO a december 1979 TEDNIK Freosednik SO Ormož Mirko Novak je plakete Ormoža podelfl (z leve) MOovanu Zidarju, Žeijku Petovarju iz Gradisa, Katji Grabovac SOZD Siovin, zdravniku Juriju Caifu iz OrmoZa, Mariji Topolovec iz Ormoža, JanKu liumni IZ ivanjkovec in predstavniku mariborske Hidroinontaže.(foto: zk) „ Vsakdan več navdiha h smelosti je v nas" PRAZNOVANJE«\[EVA REPUBLIKE V OBČINI ORMOŽ v Ormožu so praznovanje dneva republike sklenili prejšnjo sredo, ko so v vseh krajevnih skupnostih pripravili več proslav in prireditev. Osrednja občinska slovesnost je bila v ponedeljek v domu kulture, kjer so na skupnem zasedanju delegatov zborov občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij podelili državna odlikovanja in plakete Ormoža. Na slovesnosti je govoril predsednik občinske skupščine Mirko Novak, ki je uvodoma orisal zgodovinski razvoj nove Jugoslavije in rekel, da so vse delovne zmage, ki so ji v občini dosegli v zadnjem obdobju, posle- dica pridnosti in marljivosti vseh občanov in delo- vnih ljudi ormoške občine. V industriji in kmetij- stvu, gostinstvu in obrti so dosegli velik dinamičen razvoj. V zadnjem času seje tudi povečalo število zaposlenih, ki je naraslo na 3350. Ko je Mirko Novak govoril o prihodnosti in srednjeročnem obdobju je dejal, da si bodo v občini še naprej prizadevali, da se bo ormoško združeno delo povezovalo z večjimi samoupravnimi organizmi. Tako na primer tovarna Jože Kerenčič z maribor- skim Tamom, Ograd z Gradisom, Slog z Marlesom itd. V prihodnjem srednjeročnem obdobju bo občina postala srednjerazvita. Načrtovanja so smela: v Ormožu nameravajo graditi novo železar- no, usposobiti kmetijske površine, zgraditi nove šole itd. Ob končuje Mirko Novak še rekel: »Vsak dan več navdiha in smelosti je v nas in tako bo tudi v bodoče.« Obrazložitev za podelitev plaket Ormoža in odlikovanj predsednika SFRJ tovariša Tita je podal predsednik občinske konference SZDL Ormož Silvo Bedrač, podelil pa jih je predsednik SO Ormož Mirko Novak. Plakete Ormoža so prejeli: Milovan Zidar predsednik zveznega komi- teja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sozd Siovin iz Ljubljane, mariborska Hidromontaža, Gradiš, tozd Maribor, Boris Osole, Jurij Čarf, Marija Topolovec, Janko Kumer in občinska skupnost otroškega varstva. Odlikovanja predsed- nika republike pa: Jurij Čarf, Franc Koleno, Zvonko Kelc, Štefanija Hlebec, Marija Ivanuša, Marjeta Kovačič, Antonija Kirič iik Ivan Kumer. Po podelitvi priznanj in pleket so s slovesnosti še poslali brzojavko tovarišu Titu. Prebral jo je predsednik občinske konference ZSMS Ormož Branko Jovanovič. V kulturnem delu pa so nasto- pili člani Ribniškega okteta iz Ljubljane. zk CESTE ODPIRAJO SVET Prepočasi za manj razvite Po navadi se izvršitev plana tako prikaže, da ima videz izpolnitve v čim večjem obsegu aU pa, daje ta prekoračen v čim večjem odstotku. Tako je tudi poročilo LSC, kije bilo predloženo na zadnji .skupščini in objavljen razgovor z strokovnim delavcem Milanom Pavlica. (Tednik z dne 22. 11. 79, str. 6) V srednjeročnem obdobju 1976—1980 bo plan modernizacije dosežen z 101 % ali od planiranih 84 km 88 km lokalnih cest. Vendar pa ni v poročilu napisano, koliko km od planiranih je izpadlo iz plana in koliko jih je prišlo do asfaltne obleke brez njega. Pri vsakoletnem povišanju cen za okrog 30 % in izpadu planira- nih sredstev od združenega dela je vse te pokrila velika prizadevnost krajevnih skupnosti. Nekaj od teh je modernizirala krajevne ceste, ki jih ne bi mogli šteti v realizacijo k lokalnim cestam. Na drugi strani pa so se km planiranih lokalnih cest iz leta v leto krajšali, to pa predvsem, velja za našo K S Polenšak. Značilne težave se pričnejo že v sami kategorizaciji cest, ki je nas pred leti doletela, da nimamo niti ene regionalne. Na dlani pa je, da spada cesta po kateri vozi dnevno po 40 avtobusov v obe smeri in v štiri občine med regionalne. Tako v sosednji KS ne plačujejo nobenih prispevkov za regional- no cesto, temveč dobijo celo povrnjeno škodo, pri nas pa so prispevki za slično prometno cesto zelo visoki. Razdalja med tema dvema cestama pa v nekaterih primerih ne znaša več kot dober km. Zaradi tega je pri krajanih upravičeno negodovanje, ker se nam ob taki situaciji povečajo kilometri lokalnih cest, s tem pa tudi prispevki. Plan modernizacije v preteklem 5 letnem obdobju je bil za ceste na področju KS: a) prva prioriteta 18,0 km b) druga prioriteta 12,7 km Skupaj 30,7 km Od tega je realizirano okrog 10 km ali le dobra tretjina, od vseh lokalnih cest pa komaj ena četrtina. Občinsko povprečje pa znaša 50 % moderniziranih doslej lokalnih cest. Poleg 40 km lokalnih cest je za posamezne vasi in zaselke prav tako pereča modernizacija krajevnih cest v dolžini okrog 10 km. Planirana sredstva za realizacijo modernizacije cest so bila le za prvo prioriteto in to: a) Skupen predračun za 18 km je znašal 8,520.000 din Od tega prispevek LSC Ptuj 6,420.000 din in delež KS Polenšak 2,100.000 din Razmerje LSC:KS je bil 75:25 Ker je že znana cena rasla iz leto v leto. dotok sredstev pa obratno dotekal od združenega dela le nekaj manj kot 50 % od planiranih, je bil izpad pri naši KS največji. Tako je že v tem letu bilo v planu 4 km ceste Žamenci — občinska meja v veliko večjem finančnem znesku in sicer v višini 4,620.000 din, delež LSC je bil predviden v znesku, 1,920.000 din, dočim pa je bilo predvideno za KS Polenšak že 2,700.000-din ali v razmerju LSC:KS 40:60. Ker takega deleža KS ne' more dati, posebno ker je razmerje tudi že daleč krivično za nerazvito; področje, seje zopet realizacija plana izvedla samo dobra 2 km in sicer s sredstvi LSC 1,920.000 din (če je podatek LSC točen) in KS 800.000: din. Tako je ostalo, če ne bomo uspeli priti v plan v letu 1980 še čez 4 km cest 1. prioritete za bodoče srednjeročno obdobje. Po sedanjih predvidevanjih in tudi že napisanem predlogu LSC pa v bodočem srednjeročnem obdobju nismo niti po fizičnem obsegu v planu kot smo bili v sedanjem. Zato seje realizacija plana morala v občinskem merilu izvesti v razvitem področju in to tudi vsaj v enem primeru s sredstvi širše družbene skupnosti. Opozoriti je treba na to, zakaj se plani ne prekoračujejo v nerazvi- tem področju? Rečeno na zasedanju skupščine LSC dne 19. 11. 79 je, da se bodo plani modernizacije še vsako leto posebej postavljali. Želja in potreba paje, da bi v obdobju 1981 — 1985 v KS Polenšak realiziralo v obratnem redu, kot v preteklem 1976—1980. K temu je treba priliti več potrebne solidarnostne pomoči, ne pa samo, da ta ostane v resolu- cijah največkrat le napisana. j,^ j Iz zadnje seje 10 KK SZDL Polenšak V CIRKULANAH SLAVILI TRI DELOVNE ZMAGE OB DNEVU REPUBLIKE Ob praznovanju 36. rojstnega dne naše samoupravne socialistične republike Jugoslavije so sirom domovine svečano odprli tudi šte- vilne objekte. Z njimi lepšamo in gradimo boljši danes in še lepši jutri. Toliko bolj smo veseli, ker so vse te delovne zmage naš skupni uspeh, plod vseh delovnih ljudi in občanov. Posebno zadovoljstvo pa je, če gradimo na manj razvitih območjih. Krajevna skupnost Cirkulane sodi mednje. Krajani se zavedajo, da jim še vsega manjka, vendar so na pragu novega, lep- šega življenja, ki bo haloškega človeka prav gotovo dvignilo višje. V Cirkulanah zadnje čase vsako leto slavijo kakšno delovno zmago. Zavedajo se, da je vsak novi objekt dragocen, da jih dviga, da jih dela bolj razvite. Vedo pa tudi, da ne bi šlo brez širšega V prostorih osnovne šole Maksa Bračiča v Cirkulanah se je zbralo blizu 100 krajanov in gostov, (foto: M. Ozmec) družbenega dinarja, zato toliko bolj cenijo vse svoje dosežke. Ponosni so, da so ob letošnjem dnevu republike proslavili kar tri delovne zmage. Končno so zgradili javno razsvetljavo, zreguliran je srednji tok potoka Bela, največja pridobitev za KS Cirkulane pa je napeljan vodovod po katerem je v ta del Haloz pritekla zdrava pitna voda. Vse tri delovne zmage so združili s praznovanjem dneva republike. V sredo 28. novembra zvečer se je v prostorih osnovne šole Maksa Bračiča zbralo blizu 100 gostov in občanov, ki jih je najprej pozd- ravil mešani pevski zbor prosvet- nega društva Franca Kozela iz Cirkulan, za tem pa Mirko Soba, predsednik skupščine KS Cirku- lane. Slavnostni govornik je bil Martin Zuran, predsednik sveta KS Cirkulane. Povdaril je pomen treh velikih delovnih zmag za kra- jane, pohvalil velik prispevek mladinskih delovnih brigad pri tem, pa skrb investitorjev in izvajalcev del, razumevanje in sopomoč ter enotnost krajanov. Vsem se je zahvalil in jim ob koncu čestital k praznovanju dneva republike. Po bogatem kulturnem sporedu, ki so ga razen mešanega pevskega zbora pripra- vili učenci osnovne šole in mladi iz Cirkulan, so najzaslužnejšim podelili še posebna priznanja. Praznovanje pa so zaključili s tovariškim večerom. O pomenu treh velikih delovnih zmag za to območje je stek6l pogovor z Mirkom Sobo, predsed- nikom skupščine KS Cirkulane, ki je dejal: ,,Za nas je gotovo najpomemb- nejše dejstvo, da imamo sedaj v Cirkulanah zdravo pitno vodo, za katero vemo, kako težko je včasih bilo priti do nje v Halozah. Naši krajani so srečni in zadovoljni, saj voda že nekaj časa teče iz pip. Ze tri leta nazaj smo se dogovai jali o možnostih za napeljavo vodovoda, vendar je prišlo do konkretne akcije šele letos spomladi. Pred izgradnjo tovarne v Dolanah prak- tično te možnosti nismo imeli. Ob veliki pomoči investitorja Komunalne skupnosti za ceste občine Ptuj in izvajalca del Komunalnega podjetja Ptuj — TOZD Vodovod in kanalizacija ter seveda ob izredno izdatni pomoči brigadirjev vseh štirih izmen letošnje MDA Slovenske gorice 79 smo preko leta uspeli zgraditi preko 2 km dolgi transportni primarni vod od Dolan do Cirku- lan. Ta je veljal okoli 6 milijonov 180 tisoč dinarjev. S od tega smo v KS z dopolnilnim samoprispevkom zbrali preko 150 tisoč dinarjev. S skupnimi močmi smo izgradili tudi razdelilno sekundarno vodovodno omrežje, tega je prek 700 m. Pridobili smo blizu 60 vodovodnih priključkov v družbenem in priva- tnem sektorju. V Cirkulanah so na vodovod priključeni razen dveh hiš vsi. Pri gradnji sekundarnega voda je bila KS Cirkulane obvezna sofinancirati vsa gradbena dela in priključke, medtem ko so zemeljska dela opravili brigadirji. Tako so s prispevki vseh tistih, ki so se priključili, zbrali okoli 175 tisoč dinarjev. Na območju naše KS pa je interes za priključek vodovoda izredno velik, zato smo si v nasled- njem srednjeročnem obdobju zadali odgovorno nalogo — delali bomo za geslo ,,Vodovod v vsako vas" in pozneje, če bomo to uspeli bomo geslo še razširili,,vodovod v vsako hišo". Naši drugi pomemben delovni uspeh je zaključek del pri gradnji javne razsvetljave. Zavedamo se, da naša KS ni tako bogata, da bi enostavno naročila izvajalcu del DES Ptuj določeno delo. Ze nekaj let smo s skupnimi močmi in prostovoljnim delom prispevali k temu, da danes Cirkulane niso več zavite v temo. Pri tem so pomem- ben delež prispevali mladinci iz KS Cirkulane, za kar smo jim hvaležni. Naj ob koncu omenim še regula- O pomenu treh veBKlh delovnih zmag za KS Cirkulane je na slovesnosti govoril Martin Zuran. (foto: M. Ozmec) cijo srednjega dela potoka Bela. Tudi ta dosežek je za nas izredno pomemben, saj po potok ob vsakem večjem nalivu poplavljal. Tega smo sedaj ob pomoči območne vodne skupnosti Drava in VGP Maribor TOZD Drava Ptuj rešeni. Seveda smo si v naslednjem srednjeročnem obdobju začrtali še regulacijo spodnjega in zgornjega dela poto- ka Bela, ki prav tako poplavljata. Vsega tega pa sami ne bomo zmogli, zato pričakujemo še naprej izdatno pomoč širše družbene skupnosti". M. Ozmec PRIJETNO DOŽIVETJE Z OSLADNIM PRIOKUSOM star pregovor pravi »Katreja sneg veja«. Zadnja leta je bilo res tako, letos pa očitno ne. Tradi- cionalni Katarinin sejem je v le- lem. toplem, sončnem vremenu etos pritegni! v stari Ptuj rekor- dno število prodajalcev, od tistih, ki so prodajali takšne ali drugačne izdelke domače obrti do proda- jalcev krame in kiča. Teh je bilo največ iz Maribora, Celja in Ljubljane. Precejjih je bilo tudi iz Varaždina in Cakovca. Zares čudno bi nekdo rekel, leta in leta ponavljamo isto. Kaj smo storili iz čudovitega folklornega običaja, iz sejma, na katerem je bilo včasih res luštno? Kramarji, prodajalci starih cunj, razni prekupčevalci kiča in po- dobne osladnosti so preplavili »štante« z izvirno domačo obrtjo. Pintarji, Ribnčani, lončarji, me- dičarji, svečarji in ostali so v senci tistih, ki hočejo na vsak način iz- tržiti kak dinar za vse tisto, kar bi lahko mirne duše dobronamerno joklonili organizaciji Rdečega criža. Smo pa res solidarni, kar tolčimo se po prsih. Sicer pa komu te besede, prihodnje leto bo na Katarininem sejmu gotovo še več kramarjev in prodajalcev stariK oblačil. Zakaj pa ne, vso možnost ji dajemo... M. Ozmec Že dolgo ne pomnijo takšne gneče, pa tudi tako lepega vremena ne na Katarininem sejmu v Ptuju, (foto: M. Ozmec) Informacija naj bo razumljivejša in popolnejša v našem uredništvu se je zglasil ANTON ZOREČ, član izvršnega sveta SO Ptuj in predsed- nik odbora za .spremljanje, delovanje in razvoj krajevnih skupnosti in nas opozoril na sestavek »Kje so mize in omare«, objavljen na 4. strani v 45. številki Tednika, ki ni za bralca dovolj razumljiv in tudi ne popoln. Poudaril je, da je treba bralcem povedati predvsem naslednje: Opremljanje krajevnih skupnosti s pisarniško opremo (mize, oma«- ■, stoli, konferenčne mize, gisalni in razmnoževalni stroji) poteka po načrtu, »oslej je bilo v celoti opremljenih že 10 krajevnih skupnosti. Iz letošnjega rebalansa proračuna v višini 300.(KX) din bo opremljenih še ostalih 12 do 14 krajevnih skupnosti, pač tam in toliko kolikor bo potrebno. Prihodnje leto, t. j. v letu 1980 pa bodo iz občinskega proračuna opremljene s po- trebnim inventarjem še krajevne skupnosti na območju Ptuja. Ognja varne omare so dobile vse krajevne skupnosti, razen nove na območju Ptuja, in to iz namenskih sredstev, ki jih je zagotovil sklad za ljudsko obrambo. Ce dokumenti ob akciji NNNP kje res niso bili varno spravljeni, je treba iskati vzroke drugje in tudi odgovoriti, kaj Je potem v tisuh ognja varnih omarah, ki so jih Kb dooile. Se nekaj besed o finančno-materialnem poslo- vanju. Toje v glavnem v vseh krajevnih skupnostih že urejeno. Skupno poslovanje je za območje ptujskih K S, v 14 K S vodijo to poslovanje šefi krajevnih uradov, v 10 KS pa profesionalni tajniki krajevnih skupnosti. TEDNIK - g-december 1979 NASA PROGRAMSKA USMERITEV ^ 5 Dragi bralci in poslušalci Enotno uredništvo radia in Tednika vam razgri- nja v javno razpravo osnutek svoje programske usmeritve v letu 1980, s konkretno programsko vsebino Tednika in programsko shemo Radia Ptuj. Ta usmeritev izhaja iz določil ustave, dokumentov zveze komunistov in socialistične zveze, ustanovi- teljskega akta in naših lastnih izkušenj. Predvsem pa izkušenj iz uveljavljanja na.šega delegatskega sistema, naših neposrednih stikov z delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, z mladino v naših šolah in društvenih organizaci- jah, z delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih in v drugih oblikah samoupravne organiziranosti, skratka z najširšo delegatsko bazo. Mnogo izkušenj pa smo nabrali tudi iz stikov z našimi dopisniki, ki so dnevni in tedenski glasniki iz naše skupne baze. Ta programska usmeritev je sestavni del našega akcijskega programa za uresničevanje sklepov 5. seje CK ZKS, saj so naloge komunistov v politič- nem sistemu socialističnega samoupravljanja tudi naše naloge. Z javnim obveščanjem našega delo- vnega človeka in občana o vseh področjih njegove dejavnosti in zanimanja bomo tudi razvijali ustvarjalne možnosti , ki jih omogoča politični sistem socialističnega samoupravljanja. Za vsak naš medij lokalnega obveščanja smo na kratko prikazali tudi finančno ovrednotenje pro- gramov, da javnost seznanimo koliko nas program dejansko stane in koliko od tega prispevajo delavci v združenem delu. Želimo, dragi poslušalci radia in bralci Tednika, da osnutek naše programske usmeritve podrobneje preučite, kritično obravnavate in nam sporočite svoje pripombe, spreminjevalne ali dopolnilne predloge. Za v.sako sporočilo, tudi še tako kritično, vam bomo hvaležni. Z enako prošnjo se obračamo tudi na vse druž- benopolitične organizacije, delegatske skup.ščine, organe družbenopolitične skupnosti, samoupravne organe od TOZD in KS navzgor, društva in društ- vene organizacije. Vaš odziv pričakujemo do 20. decembra 1979. Franc Fideršek, odg. urednik RADIA in TEDNIKA Osnutek programske usmeritve za leto 1980 Programska usmeritev Radia Ptuj in Tednika temelji na dose- danji usmeritvi, ki izhaja iz Ustave SFRJ in Ustave SRS, opredeljene v ustanoviteljskem aktu, iz idejnih izhodišč dokumentov VIII. kon- gresa ZKS in XI. kongresa ZKJ, dokumentov SZDL in sklepov 5. seje CK ZKS. Pri izpeljavi teh idejnih izhodišč v našem kon- kretnem okolju, se s polno odgo- vornostjo zavedamo, da mora naš celotni program obvešča- nja izhajati iz problemov dela in življenja delavcev, delovnih ljudi in občanov na našem območju, vendar v povezavi in soodvisnosti našega celotnega razvoja politič- nega sistema socialističnega sa- moupravljanja, krepitvi bratstva in prijateljstva jugoslovanskih narodov in narodnosti, krepitvi SLO, notranje varnosti in druž- bene samozaščite ter neuvrščene politike socialistične Jugoslavije. Vsebino našega obveščanja po radiu in na straneh Tednika bomo v največji možni meri oblikovali tako, da bo delovne ljudi in občane usposabljal in mobiliziral za učinkovito nastopanje v sa- moupravnih organih, v delegat- skih skupščinah, v družbenopoli- tičnih organizacijah in v drugih oblikah našega političnega siste- ma. Pri tem si bomo prizadevali, da bosta oba medija obveščanja kar najbolj odprta za vphv celotne družbene strukture pri ustvarjal- nem oblikovanju družbene za- vesti. Poudarek in večjo publiciteto bomo dajali tistim oblikam insti- tucionalnega političnega sistema, ki bodo razvijale ustvarjalno po- budo za reševanje problemov, povezano s pripravami, dogovar- janjem, usposabljanjem in s kon- kretnimi zadolžitvami za izvedbo dogovorjenih nalog. Spremljali bomo odgovorno pripravo za samoupravno spreje- manje odločitev in uveljavljanje odločitev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samo- upravnih interesnih skupnostih in v institucijah v okviru družbeno- političnih skupnosti. Zlasti bomo dajali poudarek ustvarjanju po- gojev za demokratično razpravo med nosilci samoupravnih inte- resov boju mnenj in argumentov.« Omogočali bomo neovirano iz- ražanje številnih samoupravnih interesov, družbeno kritiko in so- cialistični boj mnenj, vendar v okvirih humanih socialističnih odnosov. Poseben poudarek bomo dajali tistim razpravam, ki bodo pri- spevale k utrjevanju vloge in pravice delavcev, da gospodarijo s sredstvi družbene reprodukcije, da odločajo o svojem delu in rezultatih tega dela in da nepo- sredno urejajo svoja medsebojna razmerja, zlasti ustvarjanje in za- gotavljanje pogojev za svoje živ- ljenje in delo v temeljni organizaciji združenega dela in v krajevni skupnosti, usklajeno s širšimi interesi skupnih in sploš- nih potreb. Ob tem si bomo zlasti prizadevali, da bosta oba naša medija obveščanja postajala vse bolj sredstvo javnega komunici- ranja v sistemu demokratičnega pluralizma samoupravnih inter- esov, da bosta s tem prispevala k razjasnjevanju in razčiščevanju medsebojnih odnosov. V obeh medijih obveščanja bomo največ politično informa- tivnega programa nemenjali tis- tim oblikam, ki jih moramo uve- ljaviti v našem delegatskem siste- mu, zlasti: — razpravam v družbenopoli- tičnih organizacijah o posamez- nih problemih, pri tem dajati po- seben poudarek razpravam v sekcijah SZDL, saj to zagotavlja množičnost in odprtost do vseh delovnih ljudi in občanov, pogo- juje demokratični razvoj in po- glablja svoboščine v našem so- cialističnem samoupravnem raz- voju; — razpravam v družbenih sve- tih, novi obliki demokratične priprave družbenih odločitev, ki mora čimprej zaživeti. Gre za uveljavljanje prakse, da v svetih združimo strokovnost in znanje s konkretno prakso in poznava- njem problemov ter s političnimi stališči. Tako skupno oblikovana stališča, skupna preučitev pro- blema, ki bo predstavljena jav- nosti, bo tudi najboljša priprava za dobro samoupravno odločitev v samoupravnih organih ali dele- gatsko odločitev v delegatskih skupščinah. Naš celotni program obvešča- nja bo usmerjen k uveljavljanju vseh oblik odgovornosti in ustvarjalnosti v naši družbi, ne- govanju revolucionarnih prido- bitev naše družbe, nadaljnjemu razvoju socialistične samouprav- ne demokracije, družbenemu do- govarjanju in samoupravnemu sporazumevanju ter odločanju. Pri uresničevanju naše pro- gramske usmeritve bomo sodelo- vali s pokrajinskimi časniki in lo- kalnimi radijskimi postajami na območju SR Slovenije pri izdaja- nju skupnih prilog in izmenjavi radijskih programov. Prav tako bomo krepili naše sodelovanje s sredstvi javnega obveščanja iz sodelujočih občin »Bratstva in prijateljstva<( iz SR Hrvatske in Slovenije, ter iz pobratenih občin. Program Radia Ptuj bomo usmerjali in prilagajali konceptu enotnega radiodifuznega sistema v Sloveniji, enotne programske in tehnične usmeritve. Vse bolj in vse več se bomo vključevali v osrednji radijski program in podrejali naš čas oddaj enotnemu konceptu, zlasti pa še oddajam »studio ob 17.« Posebej bomo razvijali so- delovanje z Radiom Maribor, iz- menjavali programe z radijskimi postajami z območja sodelujočih občin in podobne oblike sodelo- vanja. Težili bomo k še večji ustvarjalnosti pri oblikovanju iz- virnih lastnih oddaj, posnetkov domačih zborov in glasbenih an- samblov, nadaljevali z oddajami »iz vasi v vas« in razvijali druge oblike lastne ustvarjalnosti. PROGRAM VSEBINE TEDNIKA ZA LET01980 Cilede na programsko usmeritev v letu 1980 in na vse večjo pt)trelxi in tudi vlogo časnika pri obve- ščanju v političnem sistemu scKialističnega samoupravljanja v družbenopolitičnih skupnostih, samou- pravnih interesnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah, društvih in društvenih organizacijah ter v drugih oblikah združeva- nja naših delovnih ljudi in občanov, bo Tednik v letu 1980 izhajal poprečno skupno s prilogami na 20 straneh. Pri razporeditvi vsebine se bo uredništvo izogibalo togim šablonam, vendar zaradi urejenosti problematike in povezanosti problemov, bo vsebino razporejalo n^ strani, posebej paginirane po potrebi z naslednjimi področji: 1. stran: NAJAKTUALNEJŠI DOGODKI v besedi m sliki, predvsem z območja občine Ptuj. v podravski regiji, zlasti v občinah Ormož in Slovenska Bistrica in v Širši družbenopolitični skupnosti. 2. stran; DRUZBA IN GOSPODARSTVO — članki in poročila o dejavnosti na posameznih področjih gospodarstva in storitvenih dejavnosti, stališča skupščin, družbenopolitičnih organizacij in združenj do teh vprašanj in problemov. 3. stran: DELEGATSKA SPOROČILA, predvsem vsebina razprav na sejah organov družbenopolitičnih organizacij, ki se vključujejo v delegatski sistem in s svojimi stališči usposabljajo in mobilizirajo svoje članstvo za boljSe odločanje v samoupravnih organih in delegatskih skupščinah. 4. stran: DELGATSKA SPOROCiLA — na kratko o številnih perečih vprašanjih, kijih obravnavajo ah bi jih morali obravnavati v delegatskih skupščinah, odgovori na delegatska vprašanja, »glasovi iz delegatske baze«, pobude bralcev, povzetki gradiv za seje delegatskih skupščin (DPS in SIS), zlasti poudarek osnutkov, tolmačenju, variantnim predlogom in podobno. 5. stran: SESTAVKI IN KOMENTARJI, predvsem strokovni sestavki in članki, feljtoni in komentarji tako novinar- jev kot zunanjih strokovnih sodelavcev iz vseh področij dejavnosti. 6. stran: TEDNIKOVA OKROGLA MIZA — poglobljene razprave v okviru sekcij SZDL in v drugih družbenopoli- tičnih organizacij, zlasti pa poudarek razpravam v družbenih svetih in podobno — z osnovnim namenom — oblikovanje skupnih stališč za kvalitetno odločanje. 7. stran: NASE KMETIJSTVO — strokovni sestavki in nasveti za kmetovalce, sprotne naloge, zadružna aktivnost, kooperantski odnosi, predstavljanje posebno uspešnih kmetijskih proizvajalcev, predstavitev kmetij v višinskih predelih ptujske občine, nadaljevanje strokovnih tolmačenj kmetiiske zakonodaje, pravni nasveti in podobno. Izmenično tudi TEDNIKOVE OKROGLE MIZE s kmetijskega področja dejavnosti ali iz posameznih krajev. , 8. stran: IZ NASIH KRAJEV — prispevki novinarjev in dopisnikov iz vseh krajev naSega območja o delu in življenju v posameznih krajih, društvenih organizacijah in društvih, razne zanimivosti, »Temeljni delegat Lujzek« in podobno. 9. stran: KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE — sestavki s področja dejavnosti kulturnih institucij. Sol, zavodov, organizacij in društev. Po izteku podlistka »Uporne Slovenske gorice« nadaljevanje s feljtonom o zgodovini Stmišča — Kidričevega, dogodki na naSem območju pred 35 leti (boj za izgradnjo ljudske oblasti po osvobo- ditvi) in podobni sestavki. 10. stran: NASI DOPISNIKI — prispevki številnih naših dopisnikov iz dela in življenja v posameznih krajih, druStvih in društvenih organizacijah, v času MDA »Mi brigadirji«, v spramin ob smrti delavnih in znanih občanov ter podobno. 11. stran: IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DELOVNIH ORGANIZACU — predstavitev življenja in dela delavcev, delovnih ljudi in občanov (tudi v obliki tednikove okrogle mize), povezanost med KS in TOZD za zadovoljevanje potreb delavcev v kraju bivanja in podobna vprašanja. 12. stran: NASI DOPISNIKI — namenjena predvsem mladim dopisnikom iz osnovnih šol, novinarskim krožkom v OS in mladim risarjem, vse z namenom usposabljanja mladih — ne le za bodoče dopisnike v sredstva javnega obveščanja, temveč tudi zato, da bodo kot bodoči samoupravljavci in delegati znah poročati o svojem delu. 13. stran: TELESNA VZGOJA IN ŠPORT — poleg sprotnega poročanja o vseh pomembnejših špormih dogodkih, srečanjih in tekmovanjih, obravnavati celotno aktivnost na področju telesne kulture, delo telesno-vzgojnih in športnih društev ter podobno. 14. stran: ZA RAZVEDRILO — približno v sedanji obUki, vendar še bolj družbeno angažirano v rubriki »humor« — satira, »v znamenju« križanka — več slik in gesel iz naših krajev. 15. stran: OGLASI IN OBJAVE — uradni razpisi, sporočila, pomembna za bralce, reklame, obvestila, TV spored, radijski program itd. 16. ali zadnja stran — namenjena predvsem zadnjim aktualnim družbenopohtičnim dogodkom, prometni vzgoji, črni in osebni kroniki, skratka stran, ki večino bralcev najprej pritegne. PRILOGE TEDNIKA: »domaČa rast« — Hterama priloga, enkrat mesečno na štirih straneh: 1. stran: aktualna dogajanja na področju kulturnih dejavnosti, predstavitev društev, posameznikov in njihovih del, fotografija meseca itd. 2. stran: literami prispevki naših sodelavcev, poleg že širše uveljavljenih pesnikov in pisateljev z našega območja, objavljati predvsem prispevke ljudskih pesnikov in pisateljev, začetnikov, dela mojstrov fotografije, likovni- kov itd. 3. stran: domači roman v nadaljevanjih. 4. stran: »Pero v rokah mladih« — literami prispevki učencev iz osnovnih šol, dela likovnih krožkov ipd. URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ - predvidoma do 20 številk letno, poprečno 8 strani (4 sU^ani format Tednika). GRADIVA, GLASILA IN DRUGE PRILOGE — rezervirano za tiskanje glasil ali delegatskih gradiv za skupščine občin Ormož in Ptuj, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in podobno — odvisno od družbene potrebe in dogovora, možnost tudi za glasila organizacij združenega dela. REKAPITULACUA 50 številk Tednika po 16 strani — letno: 800 strani 12 številk »Domača rast« po 4 strani: 48 strani 20 številk Uradnega vestnika po 4 strani 80 strani Gradiva, glasila in druge priloge: 72 strani SKUPAJ LETNO: I.OOO stfani FINANČNO OVREDNOTENJE PROGRAMA TEDNIKA Glede na stalno rast cene, v konkretnem primeru cene papirja in uslug so se stroški za 1 stran Tednika povečali od leta 1978 za okrog 27.5 odstotka. Tako nas bo po sedanjih predvidevanjih stala 1 stran Tednika (ob nailadi 8.2(X) izvodov) okrog 5.100 din. Ce bo tudi podjetje za PTT promet uveljavilo ekonomsko ceno za svoje storitve, se bodo stroški za 1 številko Tednika, ki jo dobi naročnik po pošli, povečali za okrog 3 din, kar letno pomeni povečanje stroškov za 1 stran Tednika na 5.850 din. Sredstva za to povečanje niso zajeta v finančnem ovrednotenju, ker so razgovori s PTT še v teku. Od stroškov za 1 stran Tednika odpade sedaj okrog 56 % na ceno papirja in storitve tiskarne. Stroški izhajanja Tednika v letu 1980. skupno 50 številk, s prilogami poprečno na 20 straneh: 5,l(X).0OO,— din VIRI SREDSTEV: 1. Naročnina za Tednik in prodaja, (zvišanje cene za eno številko od 4 na 5 dinarjev): 1,900.000,— din 2. Naročniki objav v Uradnem vestniku in prilog: 612.000,— din 3. Oglasi in objave v Tedniku: 1,388.000,— din Skupaj lastni dohodki: 3,900.000,— din 4. Zagotoviti po SIS in DPS: 1,200.000,— din SKUPAJ: 5,100.000,- din Iz podatkov je razvidno, da Tednik pokriva z lastnimi dohodki 76.4 odstotka stroškov programa, za 23,6 odstotka stroškov pa je potrebna družbena pomoč v okviru svobodne menjave dela. TEDENSKA PROGRAMSKA SHEMA RADIA PTUJ ZA LET01980 PONEDELJEK: ' 16.00 Poročila in obvestila (do 15 poročil, magnetofonski zapisi do 3 minute,, obvestila glede na potrebo in naročila) \ 16.15 Zabavna glasba, vmes okrog 5 minut EPP ' 16.30 Telesna kultura in šport — podrobnejša poročila o vseh športnih in' telesnovzgojnih dogajanjih, zapisi o delu športnih društev. ] 16.45 Zabaval vas bo . .. (popularni pevci, ansambli...) ; 17.00 Novice, zanimivosti in obvestila (do 10 novic-poročil) < 17.10 Iz stare diskoteke (glasbena oddaja) i 17.30 Po delegatski poti. .. (razprave o gradivih za delegacije) TOREK: 16.00 Poročila, obvestila (do 15 poročil, magnetofonski zapisi do 3 minute, obvestila glede na naročila 16.15 Zabavna glasba, vmes okrog 5 minut EPP 16.30 Naš komentar — o najaktualnejših družbenih dogajanjih \ 16.35 Domači ansambli in pevski zbori 17.00 Novice, zanimivosti in obvestila ' 17.10 Delavcu v kolektivu za boljše odločanje — izmenično 14 dni \ 17.40 Poje vam . . . (znani pevci, domači in tuji) j Predstavljamo vam posamezne dejavnosti, zlasti ljubiteljske, delavne ljudi na ; raznih področjih, nagrajence, uspešneže itd. (izmenično vsakih 14 dni ob 17.10) j SREDA: ; 13.00 Poročila, obvestila in magnetofonski zapisi, pogovori v živo. vmes zabavna i glasba in do 5 minut EPP i 13.30 Cicibani, dober dan (oddaja pripravljena v posameznih otroških vrtcih ' VVZPtuj) ] 13.45 Otroški in mladinski zbori š 14.00 Pobude za odločitve — iz razprav v družbenih svetih, sekcijah SZDL ali \ oddaje v živo 14.30 Pesmi jugoslovanskih narodov in narodnosti ' 14.45 Sredi življenja — aktualni razgovori in magnetofonski zapisi Po potrebi j 14-dnevno izmenjava z drugimi aktualnimi oddajami v času med 14. in 15. i uro. ' ČETRTEK: ^ 16.00 Poročila in obvestila (do 15 poročil, magnetofonski zapisi do 3 minute,; obvestila po potrebi) 16.15 Zabavna glasba, vmes do 5 minut EPP 1 16.30 Pionirji, zdravo (posebne oddaje, pripravljene v posameznih osnovnih; šolah ob delu in uspehih šole, pionirske organizacije, šolski pevski zbori, dopolnilne dejavnosti) 17.00 Novice in zanimivosti, do 12 novic — poročil i 17.10 Kulturna panorama, izmenično kulturna obzorja, poleg zapisov o vseh' pomembnejših dogajanjih na področju kulture tudi prispevki za kulturno, vzgojo, nove knjige, filmi, TV oddaje. 17.30 Jugoslovanski solisti zabavne glasbe 17.45 Strešica na »če« — aktualna zabavno-satirična besedila in glasba. PETEK: 16.00 Poročila in obvestila (do 15 poročil, magnetofonski zapisi do 3 minute, obvestila glede na naročila) 16.15 Zabavna glasba, vmes do 5 minut EPP 16.30 Iz krajevnih skupnosti — okrogle mize. oddaje v živo, neposredni prenosi 17.00 Novice in obvestila (do 10 novic, obvestila po naročilu) 17.10 Delo in zanimanje mladih, prikazati posebne družbene aktivnosti mladih, v času MDB posebne oddaje za brigadirje, oddaje za mlade vojake in podobno 17.40 Igramo za razvedrilo SOBOTA: 16.00 Poročila in obvestila, do 15 poročil in magnetofonskih zapisov, obvestila glede na dogajanja 16.20 Zabavna glasba, vnies do 5 minut EPP 16.30 V soboto popoldne, družbene aktualnosti, magnetofonski zapisi, pogovori v živo. gost oddaje, nasveti, bodice, vmes popularna glasba do 18. ure. NEDELJA: 11.00 Tedenski pregled dogajanj — do 50 poročil, razčlenjeno: — družbenopolitična dogajanja v občini Ptuj — pregled družbene aktivnosti v novem tednu — iz dela SIS. delovnih organizacij, kulturnih dejavnosti — iz naših krajevnih skupnosti in vasi — še nekaj drugih novic in zanimivosti 11.25 Domače godbe na pihala, ansambli iz bratskih občin 11.40 Aktualnost tedna (magnetofonski zapis od 5 do 10 minut) 11.50 Obvestila, zabavna glasba, vmes EPP 12.00 Pevski zbori z območja ptujske občine 12.15 Čestitke poslušalcev del 13.00 Za naše kmetovalce — prispevki z raznih področij proizvodnje hrane, strokovni in pravni nasveti 13.15 Čestitke poslušalcev II. del Izmenično vsakih 14 dni med 11.35 in 12.15 Oddaja »Iz vasi v vas«, vmes tudi oddaje, kijih bodo pripravile radijske postaje iz sodelujočih občin. OB DRŽAVNIH PRAZNIKIH posebna oddaja od 11. do 13. ure. REKAPITULACUA Število Vrsta programa ur: letno % tedensko 1. Cisti govorni program 7.30 400,00 50.0 2. Mešani govorni in glasbeni program 4,20 235,00 29,4 3. Cisti glasbeni program 3.10 165,00 20,6 Skupaj: 15.00 800,00 100,0 Opomba: V celoti načrtujemo letno le 7,6 % čistih ekonomsko-propagandnih oddaj in okrog 15 % čestitk poslušalcev. FINANČNO OVREDNOTENJE RADIJSKEGA PROGRAMA Glede na to. da smo naš program podredili enotnemu konceptu slovenske radiodifuzije, imamo načrtovanih 50 ur manj lastnega programa letno kot v letu 1979. zato pa toliko več govornega programa in posnetkov domačih ansamblov in pevskih zborov, kar oddaje bistveno podražuje. Zaradi tega nas bo v letu 1980 po predloženi programski shemi stala minuta lastnega radijskega programa 54,65 din ali ena ura 3.280 din. 1. Oddajanje lastnega radijskega programa 800 ur: 2,624.000 din 2. Priprava in vključevanje v skupni radijski program: 150.000 din 3. Obnovitev študijske tehnike (magnetof. in gramofoni: 500.000 din 3,274.000 din VIRI SREDSTEV: 1. Čestitke, obvestila in reklame: 1.140.000 din 2. Vračilo za skupni program RTV: 150.000 dm Skupaj lastni prihodki 1,290.000 din 3. Zagotoviti v okviru SIS 1.984.000 din SKUPAJ: 3,274.000 din Iz podatkov je razvidno, da radio pokriva okrog 40 odstotkov stroškov svojega programa iz lastnih prihodkov, za ostalih 60 odstotkov pa mu je potrebna družbena pomoč. ^ 6 - IZ NASIH krajev 6. december 1979- TEDNIK VIDEŽ-CIGONCA Za praznik nov gasilski dom v krajih Videz in Cigonca pri Slov. Bistrici so letošnji dan repubh- ke pro.slavili nadvse slovesno, saj so predali svojemu namenu težko pričakovani gasilski dom, starega pa so zaradi dotrajanosti podrli. Investicijska vrednost novega gasilskega doma znaša nad 150 milijo- nov starih dinarjev. Uspeh je toliko pomembnejši, ker je okoli 40 članov PGD Vi- Videž—Cigonca vložilo v gradnjo doma nad 3 ti.soč prostovoljnih delovnih ur. Poleg stanovalcev obeh omenjenih naselij pa so gradnjo doma podprli tudi krajani iz naselij Levic, Žabljek in Prepož tako v materialu kot v denarju. Pomemben del sredstev je prispevala tudi SIS za požarno varno.st občine Slov. Bistrica, Stanbiro in še nekatere druge delovne organiza- cije iz Slov. Bistrice ter razna društva. V novem domu je stanovanje za gospodarja, sejna soba, orodjarna in dve garaži. Viktor Horvat Mladi O svojem delu v Rdečem križu Na nedavni skupščini občinske organizacije Rdečega križa v Ptuju so del razprave namenili tudi mladim članom, kijih zasledimo skoraj- da v sleherni humanitarni akciji — od pomoči ostarelim in onemoglim do skrbi za čisto in zdravo okolje — pa vse do zbiranja starega papirja, oblačil, obutve in posteljnine. Mladi člani Rdečega križa so se delega- tom predstavili tudi s prisrčnim kulturnim programom, ki ga je preple- tala iskrena izpoved mladih v pesmi, glasbi in plesu. Organizacija mladih članov Rdečega križa s svojimi programi bistveno dopolnjuje program vzgojnoizobraževalnih institucij, ki jim pomagajo pri oblikovanju in razvijanju osebnosti mladega človeka. V svojih programih vključujejo zdravstveno vzgojo, vzgojo solidarnosti in vzgojo humanosti. Njihovo delo je razdeljeno na f>odročja — v učilnicah, v šoli, v okolici šole in na delo v krajevni skupnosti v kateri živijo. V ptujski občini so organizacije mladih članov na vseh osnovnih, srednjih in poklicnih šolah in mladi so vsa leta nazaj pomagali z drobnimi uslugami starejšim občanom na ta način, da so jim prinašali hrano, kurivo in drugo. Seveda tam kjer so bili dobrodošli in zaželjeni. Obiskali so 97 starejših in bolnih občanov, za krvodajal- ske akcije so raznaSali vabila, sto srednješolcev pa je tudi darovalo svojo mlado kri. Vsako leto, ob mednarodnem dnevu Rdečega križa organizirajo tudi sprejem mladih članov in mladine v Rdeči križ po osnovnih šolah kjer prirejajo tudi razna predavanja o higieni, alkoholizmu, nikotinu, zdravi prehrani, odnosih med spoloma, o pomoči odraslim in drugo. Organizacije mladih članov Rdečega križa skrbijo tudi za higieno učencev, čistočo v učilnicah in v okolici svoje šole ter pri razdeljevanju šolskih malic. Vsako jesen sodelujejo tudi v zbiralnih akcijah za šolske mlečne kuhinje ter pri zbiranju papirja in oblačil. V mesecu maju organizirajo tudi cvetlični dan in letošnji čisti dohodek so namenili za vrstnike v Črni gori ter za letovanje socialno ogroženim učencem. »Delamo veliko in radi delamo zato želimo tesnega sodelovanja z vami, starejšimi člani Rdečega križa. Poiščite nas v šolah od Slovenskih goric prek Dravsko—Ptujskega polja in Haloz. Veseli vas bomo in si še enkrat želimo sodelovanja,« je na skupščini v imenu mladih dejala Nataša Pulko. j^^j. i »Delamo veliko in radi delamo,« pravi Nataša Puiko. (foto: mš) PTUJSKA GORA Dan najstarejših Marsikatero oko seje prejšnjo nedeljsko jutro narahlo orosilo. Kaj se ne bi, ko pa so se tisti najmlajši in tisti starejši spomnili najstarejših. V ptujski občini se je skrb za ostarele zelo okrepila in razmahnila. Skoraj ni krajevne skupnosti, kjer ne bi vsaj enkrat v letu poskrbeli za starejše občane. Tako je bilo tudi na Ptujski gori, kjer je sekcija za zdravstveno in socialno varstvo pri krajevni organizaciji socialistične zveze na srečanje povabilo 103 občane. Precej se jih je zbralo, žal na srečanje zaradi bolezni nista mogla 91-letna Ivana Ulčar iz Stogovc in Marsikaj so si povedali. Vsi pa so bili podobnih misli: takšnih srečanj si še želimo, (foto: zk) 90-letni Jakob Krivec iz Podlož. Zato .so lak.šne obiskali na domu m jim tam izročili šopke cvetja. Najstarejše občane so na srečanju mladi obdarovali s cvetjem, predstavniki krajevne samouprave so jih pogostili, učenci osnovne šole pa so jim pripravili kratek kulturni program, v katerem so sodelovali reci ta to rji in pevci. Postrojeni gasilci sprejemajo novi avtomobil in lestev. (foto: mš) Daleč prek gasilskega doma je moč raztegniti reševalno lestev j in ni je zgradbe v Ptuju kjer ne bi uspešno posredovali pri reševa- \ nju človeških življenj, (foto: mš) Novi avtomobil in lestev - ponos ptujskih gasilcev Zapisali smo že, da so v soboto, 24. novem- bra ptujski gasilci sprejeli v uporabo najso- dobnejši gasilski avtomobil in 23-metrsko lestev. To sta sodobni tehnični napravi brez katerih danes ni uspešnega posredovanja in ohranjanja družbene in zasebne lastnine. Tako predsednik gasilskega društva v Ptuju Marjan Berlič kot predsednik skupščine občine Ptuj dr. Cvetko Doplihar ter predstav- nik pobratenega gasilskega društva iz Krapi- ne. so ob tej priložnosti ptujskim gasilcem zaželeli, da bi avtomobil in lestev čim manj- krat uporabljali. Kljub temu. da je bilo vloženih precej sredstev za nakup naj bo resnično ta nova pridobitev ptujskih gasilcev le kot dokaz, da smo primerno pripravljeni in da lahko posre- dujemo in pomagamo, če je potrebno, v praktični uporabi pa čim manj. Le tako ju bomo najbolje opravičili. mš TOMAŽEVIH 70 LET Če se peljete po cesti od Ptuja proti Borlu. boste sredi polja med vasmi Markovci in Bukovci opazili na levi strani hišo daleč naokoli znanega dobrega kova- škega mojstra Tomaža Strelca, ki je dajala zavetje mnogim mimo- idočim, pa tudi žanjicam. če jih je z žitnih polj pregnala poletna nevihta. Rojenje bil 6. 12. 1909 v Novi vasi pri Markovcih, kjer se je v družini bilo kar štirinajst otrok, trije so umrli že majhni, enajst pa jih je doraslo, šest fantov in pet deklet. Nerad se spominja svojega otroštva, ki je bilo za njega prej grenko kot lepo. Ko mu je bilo deset let, so ga dali služit k so- rodnikom, kjer je moral že kot otrok opravljati vsa težka kmečka dela na polju in pri živini. Spati je moral v hlevu, vstajati pa že s poletnim svitom. Hudo mu je bilo ob misli na rojstno vas in prijate- lje, posebno pa še na žlahtno sadje, ki so ga vedno v obilni meri nudili daleč naokoli znani novo- vaški sadovnjaki in ob misli na kopanje v bližnji Dravi, kije bilo za doraščajočo mladež pravo doživetje. Osnovno šolo je začel obisko- vati leta 1917 v Markovcih še za časa Avstro—Ogrske monarhije. Spominja se še nekaterih učite- ljev, v prvem razredu ga je učila učiteljica Ranglova. spominja se tudi učiteljice Pavle in ravnatelja Vahnika. Posebej pa ima v lepem spominu učiteljico Poldko Do- lenc, za katero meni. da ga je imela edino resnično rada. Ve- čkrat je prisedla k njemu, ga po- božala in bodrila pri učenju. Kljub temu. da je imel v vseh šolskih letih preko šeststo izos- tankov, je ob pomoči učiteljice Dolenčeve uspešno končal o.snovno šolo. Pri sorodnikih, kjer je služil so videli v njem le poceni delovno silo. za šolo in bodočnost otroka pa se v tem času ni posve- čalo večje pozornosti. Dne 10. maja 1926. seje šel učit kovaškega poklica h kovaškemu mojstru Matiji Kokotu v Bukov- cih. Tu je šele spoznal normalno življenje. Čeprav je bil navidez mojster zelo strog, sta se dobro razumela. Pri njem ni bilo brc in klofut, kot se je to v takratnih razmerah cesto dogajalo. Pri mojstru je dobil tudi dobro hrano, stanovanje in vse drugo, kar je zapisano v učni pogodbi. Leta 1929 je že postal pomočnik ko- va.ške stroke. Kakšne so bile raz- mere in možnosti v teh letih dovolj zgovorno potrjuje dejstvo, da seje od enajstih otrok edini izučil po- klica. Leta 1931 so ga pjoklicali k vojakom. Služil je pri zrakoplov- stvu v Zemunu. Leta 1938. ko je Hitler že vse bolj glasno rožljal fX) Evropi, sije ustvaril družino. Prav tu sredi polja, kjer danes stoji njegova hiša, je še istega leta krepko zavi- hal rokave in začel orati ledino. Začel je dobesedno iz nič z eno samo željo, da bi svoji družini zgradil topel dom, otrokom pa ustvaril srečnejšo mladost in lepšo prihodnost, za katero je bil sam ogoljufan in prikrajšan. Ko je ob velikih naporih in s pomočjo so- rodnikov in znancev rastel novi dom so se že z nezadržno naglico zgrinjali temni oblaki druge sve- tovne vojne, ki tudi njemu ni pri- zanesla. Leta 1947 je postal kovaški mojster in obrtnik. Bila so težka prva povojna leta, saj je marsičesa primanjkovalo. Prav v teh letih smo se velikokrat obračali na mojstra Tomaža, kije vedno rade volje ustregel in tudi znal s svojo spretno kovaško roko napraviti še tako zahteven izdelek. Nagla in- dustrializacija v povojnem času pa je klasično kovaštvo hitro spodrivala. Mojster Tomaž, čeravno podkovski in vozovski kovač se je hitro prilagajal vsem novotarijam in sledil tehničnemu napredku. Poleg trdega kova- škega dela je bil tudi velik ljubitelj cvetja, predvsem vrtnic, ki jih je tudi sam gojil. Od leta 1971 je mojster Tomaž že v zasluženem jX)koju. Čeravno ni poznal v življenju drugega kot težko kovaško kladivo in vročo peč ob kateri si je v potu svojega obraza služil vsakdanji kruh, še kljub sedmim križem zelo zgodaj vstaja in zavihti kladivo, če je le treba. To ga namreč ohranja še vedno čilega in nas tako še vedno spominja na njegovo vihravost iz mladih let. Kar šestkrat so ga fantje izbrali za kopjaša na kme- čkih gostijah. In ko danes gleda markovske kopjaše — žal le na Ptujskem kurentovanju, zatrjuje, da bi jim bil kljub letom še vedno kos. Zelo rad se spominja dobrih ljudi, posebno pa še Celtarjeve matere in očeta, ki sta mu v živ- ljenju veliko pomagala, predvsem pa takrat, ko muje bilo najtežje. Z bolečino v srcu pa se spominja ti.stih otroških let v katerih je bil za marsikaj oropan. Še vedno se sprašuje, zakaj je moral prav on, edini od enajstih otrok k tujim ljudem že v tako rani mladosti in še vedno se ne more znebiti občutka, daje bil od vseh enajstih otrok najbolj zapostavljen. Obrnili smo zadnji list spomi- nov človeka, mojstra in kovača v katerih poleg težke mladosti ni manjkalo tudi veselih trenutkov. Kljub letom še vedno rad zahaja v Haloze, kjer ob kozarčku pri- stnega vinčka rad pokramlja v družbi svojih najožjih, prijateljev in znancev, da tako prežene mo- reče misli ob spoznanju, daje ostal na jesen življenja tako osamljen. Ob jubileju mu kličemo še na mnoga zdrava, čila in zadovoljna leta. fk Letos že tri tisoč odvzemov krvi Krvodajalstvo je gotovo ena največjih solidarnostnih akcij, kiji v Rdečem križu Slovenije dajemo posebni povdarek, to je odraz človeške solidarnosti do ljudi, ki jim lahko le kri pomaga k ozdra- vitvi ali pa jim tudi reši življenje. Število krvodajalcev iz leta v leto narašča in tako razvito krvoda- jalstvo v ptujski občini je posle- dica marljivega dela številnih ak- tivistov v organizacijah združe- nega dela in v krajevnih skup- nostih. Tudi sindikati. SZDL, ZSMS in društva, ki delujejo v teh sredinah nenehno sodelujejo z RK pri razvijanju in organizira- nju prostovoljnih odvzemov krvi. Pri občinski organizaciji Rdečega križa v Ptuju deluje tudi 40-član- .ska komisija v kateri so zastopane vse krajevne organizacije in večji delovni kolektivi, predseduje paji Janko Korpar, ki nam je prosto- voljno krvodajalstvo v ptujski občini takole opisal: »Poteklo je že več kot četrt sto- letja od kar je bil postavljen temelj za razvoj krvodajalstva, ki je naj- večji odraz človeške solidarnosti m pomoči sočloveku. To je pre- cejšnje obdobje odkar je RK prevzel to nalogo na svoja ramena in v tem času smo se vsi skupaj srečevali s številnimi problemi in bili včasih tudi pred nerešljivimi nalogami. Kljub temu smo ledino uspešno zaorali in preorali in da- nes lahko že govorimo o uspehih, ki smo jih dosegli in se lahko z njimi tudi ponašamo. Danesje v Sloveniji že prek 100 tisoč ljudi, ki z občutkom in za- vestjo, da pomagajo k zdravju ter vrnitvi domov in na delo več ti- sočem sotovarišev ali svojcem, redno darujejo svojo kri. ne da bi za to dobili kakršno koli plačilo. Rdeči križ Slovenije in tudi občinska organizacija v Ptujuje to nalogo opravljala kot prednostno poleg vsega ostalega dela in akcij, ki pokrivajo najrazličnejša po- dročja. Vemo. daje kri zdravilo, ki ga danes še nihče ni uspel izdelati in zaloje krvodajalstvo tudi toliko večja in naša skupna skrb. tako tistih, ki kri dajejo in tistih, ki jo p<^trebujejo. Petindvajset let prostovoljnega, brezplačnega in anonimnega krvodajalstva pn Rdečem križuje tudi obdobje, ko je Rdeči križ SVOJO sposobnost organiziranja dokazal ob podpori zavestnih so- cialističnih sil in ob skupni soli- darnostni akciji. Tudi uspehi v ptujski občini .so dokaj vidni in v minuli mandatni dobi se je ko- misija za krvodajalstvo sestala vsako leto štirikrat ter pripravila podroben program odvzemov krvi v združenem delu in v kra- jevnih skupnostih. Janko KORPAR — predsednik komisije za krvodajalstvo pri OO RK Ptuj (foto: mš) Leta 197U smo imeli 20UI odvzem krvi. 1973 leta 2630. lam 2940 in letos že okrog 3000 pros- tovoljnih krvodajalcev. To po- meni, da smo v tem obdobju skoraj za 50 odstotkov povečali število krvodajalcev. Zanimiv je tudi podatek o odstotku aktivnih krvodajalcev v primerjavi s števi- lom prebivalcev v ptujski občini. Če od skupnega števila okrog 67 tisoč ljudi odštejemo tako ime- novano neaktivno prebivalstvo, to je mladino do 17. leta starosti in tiste, ki štejejo že več kot 55 let — vseh je nekaj nad 35 tisoč, nam ostane blizu 31 tisoč 500 aktivnih občanov, ki bi lahko svojo kri darovali. Iz teh številčnih podat- kov je razvidno, da se je doslej med krvodajalske vrste vključilo okrog 6 odstotkov prebivalstva v naši občini. Posebej moram poudariti, da se je v naše krvodajalske vrste v zadnjih letih aktivno vključevala tudi mladina in daje bil odziv pri organiziranju krvodajalskih akcij zelo dober. Da bo krvi. ki jo da zdrav, hu- man in solidaren človek vedno dovolj, da bodo krvodajalske ak- cije še naprej tako uspešno tekle in da bomo ljudi še naprej, povsod in stalno vzgajali ter jih pridobi- vali v vrste krvodajalcev, mora biti naša stalna in skupna naloga ttr interes slehernega občana in de- lovnega človeka in osnovna na- loga celotne družbe kateri pripa- damo.« mš TEDNIK ~ ^' ciecember 1979 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Enkraten kulturni dogodek Kar začudili smo se. ko so nas niladi Stoperčani povabili v so- boto, 24. novembra zvečer na otvoritev razstave del akadem- skih slikarjev. Začudili zato ker vemo. da akademski slikarji običajno razstavljajo v galerijah večjih mest. da redko oziroma sploh ,še niso raz-stavljali v takem tnalem kraju kot so Stoperce, sploh pa še ne v Halozah. V osnovni šoli so se ob na.šem prihodu že zbirali mladinci in mladinke, ogledovali razstavlje- ne slike, — malce začudeno, toje že treba reči, — visele pa so na stenah, ki jih je že načel zob časa in so potrebne pleskanja, pa na malem odru, kjer so pozneje našli mesto še za dve skulpturi. Trije akademski slikarji s pred- sednikom OO ZSMS akademije za likovno umetnost v Ljubljani .st) prispeli z majhno zamudo, pa vseeno dobro razpoloženi in pripravljeni na pogovor. Srečko Kolar, predsednik OO ZSMS Stoperce je bolj ali manj neurad- no odprl razstavo, nekaj besed je povedal tudi Zmago Modic, predsednik mladih na akademiji, potem pa je stekel sproščen pogovor. Prav prijetno je bilo kramljati med slikami mladih slikarjev, ki si utirajo pot v tem čudnem umetniškem svetu, ki mu vedno manjka denarja, pro- stora in razumevanja . . . Od kod ideja o razstavi? Sre- čko Kolar je povedal: »Skoraj bi lahko rekel, da je razstava rezultat naključij. Med svojim študijem v Ljubljani sem bil precej aktiven v mladinski organizaciji na fakulteti in uni- verzi. Z Zmagom Modicem sva postala prijatelja in lepega dne sva se spomnila, da sploh ne bi bilo napak, če bi se njegovi kolegi, akademski slikarji, pred- stavili Stoperčanom. Nihče od njih ni vedel, kje so Stoperce, kakšen kraj je to, kakšni ljudje žive tukaj. Malo sem jim opisal Haloze, pa navade in življenje naših ljudi in stvar je bila dome- njena. Sedaj so tukaj in upam, da si bodo naši krajani in tudi drugi z veseljem ogledali ra/.slavo. Reči moram, da se pravzaprav prvič predstavljajo takemu, preproste- mu občinstvu, njihova dela obi- čajno ocenjujejo umetnostni kri- tiki in najbrž bo mnenje naših ljudi o slikah tudi dobrodošlo. Povem naj še to, da so vsi, ki razstavljajo akadem.ski slikarji in so vpisani na tretjo stopnjo na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Gre vsekakor za sodelovanje med obema osnovnima organiza- cijama, vključuje pa se tudi kulturno prosvetno društvo v Stopercah.« Bo ostala ta razstava redka izjema? »Mi smo sedaj ponovno usta- novili kulturno prosvetno društ- vo, — na pobudo mladinske organizacije. Že na ustanovnem občnem zboru smo se dogovorili, da bomo redno prirejali razstave, kolikor bo to mogoče. Zaenkrat smo v društvu samo mladinci, le nekaj je »starejših« mladincev. Za občni zbor smo pripravili mladinci celoten program, tudi kadrovsko zasedbo upravnega odbora, sami smo izvedli občni zbor. Čeprav smo povabili na občni zbor vse krajane, smo bili tudi na zboru samo mladinci. Društvo je že pričelo z delom — dramska sekcija vadi in raz- stavo smo pripravili. Sicer pa je delovni program društva precej širok « Kako pa načrtujete aktivnost v osnovni organizaciji ZSMS? »Za Dan republike smo pri- pravili razstavo in proslavo, po- tem pa bomo organizirali še veselico, ker žal nimamo drugega vira financiranja. Pripravili smo tudi predavanje z diapozitivi — Po poteh Želalskcga Jože, — to je potopis od Želal do Stopcrc. Ustanovili bomo tudi planin- sko društvo, ker jc med mladimi za planinarjenje velik interes, mislimo pa. da bi se kasneje pridružili tudi starejši krajani. V zimskem času bomo pripravili razne formalne zadeve, tudi nekaj predavanj bomo imeli, spomladi pa bi pričeli s praktič- nim delom. Društvo bomo najbrž poimenovali po Donački gori, saj smo pod njo doma. Sicer lahko rečem, da je naj- lepše delati tu. doma v Stoper- cah. Vse. za kar se dogovorimo, mladinci tudi izpeljemo. Gre za to. da smo vsi prijatelji in se ne ločujemo kmetje, delavci, sred- nješolci, študentje. Toje tisto, kar smo v resolucijah zapisali, da bi naj ustvarili enotno fronto mla- dih ljudi, tega pa marsikje ne ustvarjamo. V naši osnovni organizaciji bomo pripravili v zimskih počit- nicah več predavanj o mladinski organizaciji, o našem samou- pravnem sistemu, o vlogi mladin- .ske organizacije v tem sistemu, tako da bomo dali mladincem tudi teoretično osnovo za delova- nje. Zavedati se moramo, da politika ni obrt in da moramo za politiko tudi kaj vedeti.« Pa se povrnimo spet k razstavi. Stoperčanom se predstavljajo Ja- na Vizjak. Dušan Mandič. Todor Čatanasev. Tomaž Kolarič. Miha Dali Valle. Ksenija Mogin in Dušan Kirbič. O razstavi je Zma- go Modic deial: »Povdariti je treba, da gre za poskus, za oranje ledine, za poskus sodelovanja morda niti ne toliko obeh osnovnih organi- zacij, kot samih študentov likov- ne akademije s krajani manjših krajev po Sloveniji. Naš proces študija in dela. samo slikarstvo, prenesti med ljudi tako. da bi doseglo svoj končni cilj pri lju- deh doma. Prepričan sem, da je ta razstava prva, je tudi precej skromna po številu raz.stavljenih del. vendar pestra po v.sebini. Dela niso izbrana po naključju. Zastopane so vse slikarske tehni- ke, tudi nekaj kiparske, predv- sem pa nismo gledali na izbor posameznih smeri. Tu je nekaj figuralikc. nekaj abstrakcije, skratka totalen prikaz študija na akademiji.« Kaj pričakujete od te razstave? »Mislim, da bi bilo zanimivo zvedeti za najiskrenejše mnenje, ki ga bodo zapisali obiskovalci v knjigo vtisov. Ker je ta razstava prva te vrste v majhnem kraju, bi težko rekel vnaprej, kakšno bo mnenje. Mislim pa. da bodo krajani dojeli, da smo se precej potrudili prikazati zadevo na čim globji način, tudi s svojo prisot- nostjo na otvoritvi. Bojim se samo. da zaradi finančnih težav in nedostopnosti podobnih krajev, take razstave ne bodo doživele večkratnih ponovitev. Upam pa, da bodo Stoperčani imeli veliko posne- malcev sirom po Sloveniji. No, mi študentje smo pripravljeni na to. finančne težave pa so. na to moram opozoriti, neizmerne.« Po otvoritvi se je razvil res živahen in poglobljen pogovor, tako kot so pričakovali slikarji, morda celo malce piker, ko je bila beseda o umetnosti slikanja, o vrednotenju in poznavanju te umetnosti. Odhajali smo zado- voljni in prepričani, da smo preživeli zares lep večer v Stoper- cah. v središču najmanjše ptujske krajevne skupnosti, v Halozah, ki ponujajo roko umetnosti... Jo bo umetnost še kdaj ponudila njim? N. D. Nagrade inovatorjem v delovni organizaciji AGIS posvečajo izredno skrb inventiv- nemu delu; ta njihova skrb pa se obrestuje iz leta v leto v obliki večje gospodarske koristi. Da je razvoj inventivnega dela bil v re- snici uspešen v času od leta 1971 do danes, kažejo številne inven- tivne prijave. V letu 1977 je bilo inventivnih predlogov že 66 in so prinesli skupno gospodarsko ko- rist 1,9 milijona dinarjev, v letu 1978 jih je bilo 69, gosp)odarska korist je znašala 3,2 milijona di- narjev in v 11 mesecih letos je število inventivnih predlogov na- raslo na 86; pričakovali je, da bo gosplodarska korist okrog 4 mili- jone dinarjev. Podatki tudi kaže- jo, daje bil v letu 1978 en inven- tivni predlog na 26 zaposlenih, v letošnjem letu že na 22 zaposle- nih. Med predlagatelji koristnih predlogov je največ delavcev iz neposredne proizvodnje, dalje so to delavci s srednjo strokovno izobrazbo in kvalificirani delavci; nekoliko manj paje med predla- gatelji delavcev z višjo ali viso- cošolsko izobrazbo. Ob dnevu republike so se tudi v tej ptujski delovni organizaciji odločili za priložnostno sloves- nost, ki sojo združili s podelitvijo priznanj 36 inovatorjem; skupno pa so podelili 39 priznanj. Na proslavi, kije bila 27. novembra v obratu družbene prehrane AGIS, je o pomenu inventivnega dela govoril namestnik predsednika delavskega sveta delovne organizacije Avgust Ivartnik, za- tem paje sledila slovesna podeli- tev priznanj, ki so jih prejeli: Jože Rozman. Ivan Kolar, Anton Si- monič, Franc Peklar, Franc Kos- tevšek, Jože Ilec, Ivan Meško, Anton Butala, Franc Beranič, Ja- nez Bedenik, Franc Vindiš, Anton Arbeiter. Branko Visenjak, Vlado Mlinaric, Maks Trop, Mirko Bla- govič, Janko Koderman, Danilo Bela, Alojz Šmigoc, Branko Rašl, Emin Muratovič, Maks Pisar, Anton Topolovec, Jože Tomažič, Martin Jaušovec, Stanislav G Golob, Srečko Pukšič, Jože Ber- gaus, Jolanda Ličen, Franc Dol- ničar, Martin Kokot, Stanko Čagran, Otmar Vučak, Janez Ve- selic, Branko Kurbos in Ivan Hostnik. MG Razstavljeni dokumenti pričajo o zgodovini KP J in KPS Do 7. decembra si lahko v paviljonu Dušana K vedra ob Dravi v Ptuju ogledate zanimivo razstavo KPS — KPJ v letih 193J do 1941, ki jo je pripravil muzej ljudske revolucije v Ljubljani in je doslej obšla že mnoge večje slovenske kraje. Na slovesni otvoritvi, ki je bila v torek, 27. novembra je o razstavi in tem pomembnem ob- dobju naše zgodovine spregovorila kustosinja muzeja ljudske revolucije iz Ljubljane Ljudmila Osjak. ki je tudi avtorica razstave, prisotnih pa je bilo veliko število predstavnikov družbenopolitič- nih organizacij, delovnih ljudi in občanov ter mladine iz ptujskih srednješolskih zavodov. Pokrajinski muzej se tudi s to prireditvijo vključuje v praznovanje letošnjih jubilejev in vabi vse. da si razstavljeno gradivo ogledajo v tem času in sicer vsak dan med 8. in 11. uro dopoldan ter popoldan med 14. in 16. uro. mš Ljudmila Osjak — avtor razstave KPJ — KPS v letih 1931 do 1941. (foto: B. Rode) Zbrani na otvoritvi so z zanimanjem prisluhnili razlagi kustosinje Ljudmile Osjak. (foto: B. Rode) ŠTATENBERG SREČANJA OB DNEVU REPUBUKE Občinski zvezi kulturnih organizacij iz občin Slov. Bistrica in Slov. Koniice sta svoja prizadevanja po kar najtesnejšem medseboj- nem sodelovanju znova potrdili z organiziranjem prvih tovariškin srečanj na gradu Štatenberg^ Srečanja so namenili Dnevu republike, pričeli pa so jih na sam praznik, 29, novembra, ko je ob 15. uri nastopila folklorna .skupina Lesno industrijskega podjetja LIP Slov. Konjice na gradu Statenberg. Po nastopu so predvajali slovenski film Kala, zvečer pa so pripravili družabni večer. V petek, 30. novembra je bilo v dtipoldanskem času posvetovanje o kulturni dejavnosti v občinah Slov. Bistrica in Slov. Konjice, kar je bila tudi osrednja prireditev srečanj. Popoldne so udeležencem pred- stavili še francoski film Prepovedane igre, zvečer pa je bilo spet dru- žabno srečanje, ki so ga končali 1. decembra zvečer s skupnim pikni- •^»'"i. Viktor Horvat V ponedeljek premiera v ptujskem gledališču Ob 50-letnici gledališkega dela režiserja Petra Malca pripravlja ptujsko amatersko gledališče letošnjo prvo gledališko predstavo v sezoni 1979/80 katere premiera bo v ponedeljek, 10. decembra ob 19 uri in 30 minut. V drami Primoža Kozaka AFERA se bodo predstavili igralci: Lojze Matjašič, Stane Horvat, Ivo Serdinšek, Marjan Sneber- ger, Mirko Vaupotič, Jože Krivec, Franček Simonič in Silvo Ilec. Ptujski gledališčniki so to dramsko delo pripravili še v počastitev, 60-letnice ZKJ. SKOJ in revolucionarnih sindikatov. STOPERCE Ponovno oživeli delo prosvetnega društva Uvodoma je potrebno povdariti, da sega tradicija delovanja pro-i svetnega društva zelo daleč nazaj predvsem knjižničarstvo in dramska I dejavnost, kiju danes ponovno oživlja že tretja generacija — toje mladi, ki so v tej naši najmanjši krajevni skupnosti zelo aktivni. V Stopercah so i imeli včasih tudi redne filmske predstave, ki pa so jih morali žal zaradi i slabega obiska ukiniti. V zadnjih dveh letih pa je delo skorajda po- i polnoma zamrlo v samem društvu in čutiti je bilo le še prisotnost mladih,; ki pa so se aktivno vključevali v vse akcije v kraju. Tako so tudi na njihovo pobudo 11. novembra sklicali izredni občni zbor društva na katerem so i izvolili novo vodstvo in sprejeli program dela. Najpomembnejša dejavnost v društvu bo še naprej ostala v delu' dramske skupine. To področje ljudje tudi najbolj pogrešajo in želijo, da \ je v kraju aktivno. Delo je 2e steklo. Nekateri člani društva bodo^ sodelovali tudi na proslavah in drugih prireditvah, ki so skorajda vedno; povezane s šolo. Kraj je majhen in enotne prireditve toliko bolj zaželjene ; in opravičene. V okviru prosvetnega društva bodo organizirah tudi več razstav — slikarskih in izdelkov domačih ljudi. Prva taka razstava je že i bila v počastitev dneva republike. Dramska skupina bo nastopila tudi v; drugih krajih in pri pobratenem kulturno umetniškem društvu Bazovica: na Rijeki. Poleg tega pa nameravajo povabiti ševgostenekateredramske, skupine, pevske zbore ali druge nastopajoče. Kljub temu, da filmske predstave niso bile najbolj obiskane bi ven-i darle želeli organizirati nekaj občasnih obiskov filmov. Želeli bi jih; predvsem s področja planinstva, ker so v kraju ustanovili tudi planinsko; društvo, v zvezi z raznimi prazniki in podobno. Redno bo delovala tudi i knjižnica pri prosvetnem društvu v kateri bi bilo potrebno obnoviti fond ■ knjig. : Društvo ima za svoje delo trenutno na žiro računu le 2000 dinarjev in | poleg naštetega programa čaka še obnova dela odra, ki ga imajo v ; šolskem razredu in zanj bi potrebovali vsaj 60 tisoč dinarjev. To akcijo '•■ morajo izpeljati vsporedno z dokončno ureditvijo stoperške osnovne : šole. V srednjeročnem programu bi morali s finančnimi sredstvi sode- • lovati še pri razširitvi domi. krajanov, ki bi bil namenjen tudi prosvet-^ nemu društvu za sestanke i; podobna srečanja. Tuje še nakup knjig in i druge obveznosti. ] Stoperčani pravijo, da bor s skupnim delom, razumevanjem šolskega ] kolektiva za delo društva, dn štvo ponovno zadihalo ker vojfje do dela ne ■ manjka. §M j Marko Brecelj v Ormožu in Gradišču Marko Brecelj in Ivo Volarič—Feo bosta imela glasbeno literarni večer v Ormožu jutri v petek, 7. decembra ob 19. uri in v Gradišču v Slovenskih goricah, v soboto 8. decembra ob 20. uri. S tema nastopoma nadaljujeta uspešno turnejo po večjih in manjših krajih Slovenije. Pred kratkim sta gostovala tudi v Klubu mladih na Ptuju, kjer so ju zelo lepo sprejeli. Ivo Volarič—Feo bo predstavil svoio pesniško zbirko Desperado tonic waier; Marko Brecelj pa bo izvajal glasbo s svoje plošče Coctail in iz filma »Živi bili, pa videli«. VIDA ROJIC SLOVENSKE GORICE 125. nadaljevanje Marec OsvobcKlilni tisk je seznanjal marca 1945 prebivalce Slovenskih goric o pomembnih svetovnih dogodkih, med drugim o konferenci treh Velikih: Roosevelta. Churchilla in Stalina na Jalti meseca februarja 1945. Tu so razpravljali med drugim o Jugoslaviji. Priporočili so naj se AVNOJ dopolni s poslanci iz leta 1938. ki se ni.so komprimitirali s sodelovanjem z okupatorjem. AVNOJ bi s tem predstavljal enotno jugoslovan.sko V'lado. Res je bila 7. marca 1945 sestavljena enotnajugoslovanska vlada s predsednikom Titom na čelu. V njej so štirje predstavniki jugoslo- vanske emigracije. Pomemben sklep Jaltske konference je bil. da bo po Ifončani vojni v premagani Nemčiji prevzela oblast začasna zavezniška uprava. Iz tiska OF so zvedeli prebivalci Slovenskih goric še o marčnem prodiranju Rdeče armade pri Blatnem jezeru, kjer so sovjetske enote pod ftiaršalom Tolbuhinom razbile nemške sile in vdrle 30. marca v Pre- l^rnurje. Fronta se je približala Slovenskim goricam. Kot poveljnik »folksšturma« je v bojih na Madžarskem ob koncu marca padel osov- raženi zvezni vodja Štajerske domovinske zveze (HB) Franz Steidl. Na koncu marca je Rdeča armada vdrla do Semmeringa v Avstriji in do Dunajskega novega mesta. Zato so se morale nemške enote iz Ma- džarske umikati po siovenskogoriških cestah proti zahodu. Zavezniška letala pa sov nizkih letih bombardirala umikajoče se enote, med katerimi so bili tudi madžarski oddelki. Ob koncu marca so Nemci prekinili pouk na vseh šolah v Slovenskih goricah. Veliko nemških učiteljevje odpotovalo. Mnogim pa so partizani, že prej prepovedali pouk slovenskih otrok in zahtevali, naj zapustijo slovensko zemljo, kar so i/ bojazni tudi storili. PADEL JE AKTIVIST JOVO I I. marca 1945 jc padel v tedanji občini Slatina Radenci aktivist Osvobodilne fronte Janko Jurkovič-Jovo. ki ga poznamo v zvezi z upo- rom proti okupatorju v ljutomerskem okrožju že iz leta 1943 in nato iz leta 1944. Leta i V43"je bil sekretar rajonskega odbora OF za Radgono in Radence in član okrožnega odbora OF Slovenske gorice. Po obnovi ljutomerskega okrožja je bil spet član okrožnega odbora OF Ljutomer. Po izobrazbi je bil pravnik in je živel pred odhodom v ilegalo na domačem posestvu v Turjancih pri Ljutomeru. Padelje v Očeslavcih, ko so Kozaki obkolili mlin. iz katerega seje hotel prebiti. Star je bil 39 let. Jurkoviča je baje izdala ujela terenka. ki ni prenesla trpinčenja. (Vir: Poročilo POOF - 15. 4. 45 — št. 635/111 v muzeju NO Maribor) KOZAŠKI ZLOČINI 12. marca so odkrili Kozaki zemljanko pri Antonu Šnajderju v Zasavcih v tedanji občini Kog. kjer je bila kurirska javka. Semkaj so nosili kurirji postaje TV 15 pošto iz ptujskega okraja in tu shranjevali osvobodilni tisk. sanitetne potrebščine, obleko in orožje. Kozaki so takoj po prihodu k Šnajderjevim ubili gospodarja na dvorišču. Ženo in dve hčerki pa so odpeljali v ljutomerske zapore. Gospodarsko poslopje pri Šnajderjevih .so zažgali. Obe hčerki in mati so prestali veliko gorja v zločinskih kozaških rokah, nazadnje so hčerki ustrelili pri Smodiševem mlinu na Moti, mater pa poslali v koncentracijsko taborišče, kjer je umrla. Tudi v zahodnem delu Slovenskih goric so se jeseni vzgnezdili Kozaki, a le v manjšemu številu. O tem beremo v kroniki NOB medvojne občine Velke. Tu so jih imenovali »Vla.sovci«. Leta 1943 so Nemci nekoliko preuredili meje okrožij v Slovenskih goricah. Ozek pas ozemlja ob bivši avstrijski meji od Radgone do Sladkega vrha so pridali okrožju Ljutomer-Radgona. Policisti »vlasovci« so tudi v Veliki in njeni širši okolici pomenili strah in trepet prebivalcev. Tu so ostali do osvoboditve. Ubili so Ivana Škrofiča iz Sp. Velke, kije marca 1945 pobegnil od vermanov in .se skrival. Vlasovci so ga na.šli. Odvedli so ga na svoj sedež, kjer so ga v kleti mučili, dokler ni izdihnil. Nekaj tednov pred osvoboditvijo ,so našli domačini na Trati pri Velki mrtvega orožniškcga poveljnika Schauerja. Verjetno so ga ubili ali Kozaki ali Nemci, ker je bil preveč popustljiv do Slovencev. Nemci so leta 1945 okrepili kozaške postojanke v Mali Nedelji, Gornji Radgoni. Jurju ob Ščavnici. na Cvenu in drugje. Med Kozake so vrinili raztrgance. četnike. ustašc in druge izdajalce. (Viri: D. Novak: Prlckija NOB — podatki v mejah obkrožij v muzeju NO v Mariboru ter zbornika NOB Velke v muzeju NO Maribor). Nadaljevanje prihodnjič POPRAVEK V 124. nadaljevanju Uporne Slovenske gorice, pod fotografijo Viktorja Sloparja beri, da je bil Viktor Stopar sekretar okrožnega komiteja KPS Ljutomer—Prekmurje (in ne iz Prekmurja kot je zapisal tiskarski škrat). 8 ~ NAŠI DOPISNIKI 6. december 1979 — TEDNIK Delo mladinske organizacije Sestrže Čeprav je MO Seslrže še precej mlada, pa smo mladi s skupnimi močmi že dosegli nekatere lepe uspehe. V tem kratkem času, kar obstaja MO Sestrže smo imeli že nekaj delovnih akcij. Na vsaki akciji je bila- velika udeležba. Prva delovna akcija, ki smo jo uspešno izvedli je potekala v Maj- šperku od koder smo pripeljali Kamenje za gradnjo manjših objektov. Delo je potekalo kljub težavam organizirano, vzdušje pa je bilo pravo brigadirsko. Naša druga akcija je potekala pod geslom »Zdrav duh v čistem okolju.« Odločili smo se, da bomo v vasi uredili bankine, ker smo spoznali, da komunalne dejavnosti v naši občini vedno bolj nazadujejo. V lepem vremenu, ki nas je vseskozi spremljalo, smo tudi to nalogo uspešno opravili. Nato smo se lotili velike naloge: zgraditve avtobusnega postajališča v Seslržah. Glede na to, da je vas precej raztegnjena potrebuje dvoje postajnih ulic. Z do sedaj dobljenimi sredstvi smo uspeli dokončati le eno in temelj druge. Naloge, ki smo si jo zastavili pa terja nekoliko več; toje dokončati še drugo. Za sredstva, ki smo jih dobili se iskreno zahvalju - jemo KS Majšperk, posebej pa samim vaščanom Sestrž. Največjo po- hvalo zaslužijo mladinci Sestrž, od njih je bila odvisna gradnja teh dveh dokaj pomembnih objektov. Sestavili so načrt in plan dela, ter s svojim trudom prispevali do sedaj že dobrih 500 delovnih ur. Mislimo, da se jim bodo te ure obrestovale z uspehom in dokazom da zmorejo napraviti to česar do nedavnega ni bilo možno niti z besedo. Pripomniti je treba da so te akcije potekale v zelo slabih pogojih. Trajale so od 5. ure zjutraj ter pozno v noč in to pri skromnem suhem obroku malice. Skratka lahko rečemo nismo imeh pogojev dela kot ga imajo brigade. Toda kljub temu smo se odločili, da dokončamo s to nalogo. Za sredstva bomo zaprosili še avtobusno podjetje. Uspenov nismo dosegli le pri akcijah, temveč tudi pri izvajanju družbenopolitičnega in športno kreativnega dela. Glede na to, da MO Sestrže deluje šele nekaj mesecev, seje delo že dokaj uskladilo. Imamo še pomanjkljivosti pri vodilnih članih, in pri posameznih komisijah. Uspeh smo poiskati in delno urediti sejno sobo za določen čas, vendar brez najosnovnej.šega inventarja. Ob teiii bi predlagali OK ZSMS Ptuj, da se ob razdeljevanju sredstev spomni tudi na oddaljeno MO, ki nimajo niti najosnovnejših pogojev in sredstev za delo. MO Sestrže dela tudi literarno, saj bomo izdali v začetku decembra glasilo v katerem bo veliko lepega branja o našem delu in uredila oa iih je naša že v tisku znana študentka Milena Sagadin. Dragi bralci pohitite z naročih, če vam je do zanimivega branja. Menimo, da naša MO ni le poznana samo po delnih akcijah, temveč tudi po sprostitvi. V poletnem času smo si organizirali piknik. Udeležilo se ga je okrog 30 mladincev. Potekal je v gozdu pod Sagadinovo do- mačijo, znano po narodno osvobodilnih dogodkih. Ogledali smo si jo vsaj od zunaj ter se s pomislekom na velik dogodek spomnili padlih. Veliko več o pikniku nam povedo sliki. MO Sestrže Zakonska svetovalnica po novem letu Zakonska svetovalnica za območje občine Ptuj bo začela delovati s 1. januarjem 1980. Priprave na ustanovitev zakonske svetovalnice tečejo v skupnosti socialnega skrbstva že od leta 1978. Naloge zakonske svetovalnice bo opravljala skupina strokovnja- kov: psiholog, zdravnik in socialni delavec. Vsi trije so bili ustrezno strokovno usposobljeni za delo v zakonski svetovalnici. V delo zakon- ske svetovalnice bodo po potrebi pritegnjeni tudi drugi strokovni delavci (pravnik, pedagog, sociolog itd.). Zakonska svetovalnica bo opravljala: — predzakonsko svetovanje — zakonsko svetovanje. V začetku bo povdarek na predzakonskem svetovanju, zato si nekoliko bolj oglejmo namen in vsebino predzakonskega svetovanja. Predzakonsko svetovanje je oblika priprave partnerjev na skupno življenje, ki jo nalaga zakon. Namen predzakonskega svetovanja je, da bodoča zakonska tovariša opozori na strokovni in organizirani način na: — pravice in dolžnosti, ki jih prevzemata drug do drugega in do lastnih otrok ter do družbene skupnosti — pravni vidik; — delujoče družbene ustanove, ki so jim na voljo v primeru potrebe in na način dela teh ustanov, ki temelji na aktivni udeležbi uporabnikov, tudi njih samih — socialno politični vidik; — osnovne pogoje za skladno skupno življenje s sociološkega, psihološkega in medicinskega vidika. Predzakonsko svetovanje je nov institut v naši družbi, ki ga uvajamo na osnovi spoznanj in načel o družbenoekonomskem položa- ju človeka v naši družbi, zlasti pa v družini, o vlogi družine v naši družbi in o razmerjih med družino in družbeno skupnostjo. Zlasti se tu odraža posebni družbeni interes za razvoj otrok. Prav zaradi tega posebnega družbenega interesa do družine in posebej do otrok je družbena skupnost dolžna organizirati ustrezno obliko predzakonskega svetovanja in informiranja, bodoči zakonci in roditelji pa si morajo obvezno pridobiti ustrezne informacije o pravi- cah, svoboščinah in obveznostih v medsebojnih odnosih, v odnosih do otrok in do družbene skupnosti. Predzakonsko svetovanje naj pomaga bodočim zakoncem in staršem pri uresničevanju humanih medsebojnih odnosov in opravlja- nju starševske vloge ter pri uveljavljanju svoboščin in pravic, ki jim jih zagotavlja ustrezna zakonodaja (Ustava, zakon o združenem delu, kazenski zakon, zakon o dedovanju, celotni sistem socialnega varstva, zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodne- ga odločanja o rojstvu otrok, itd.). Predzakonsko svetovanje bo potekalo po pravilniku, ki velja za vso Slovenijo. Praviloma občani obiskujejo zakonsko svetovalnico pred poroko v občini, kjer imajo stalno prebivališče. Če pa tega ne želijo, lahko obiščejo zakonsko svetovalnico v drugi občini. Ob prvem obisku zakonske svetovalnice prejme občan gradivo, ki ga podrobneje seznani z vsebino širšega predzakonskega svetovanja. Ob tem opravi razgovor s strokovnim delavcem, ki bo trajal eno uro do dve. Praviloma prideta na ta razgovor oba kandidata za poroko sku- paj. Po tem razgovoru se odločita ali bosta obiskala še širši program predzakonskega svetovanja, ki bo organiziran enkrat mesečno, trajal pa bo od 4 ure do 6 ur in bo razdeljen na dva dela. Obsega predavanja in razgovore s posameznimi strokovnjaki. Ob koncu obiska zakonske svetovalnice in prvega razgovora bosta kandidata za poroko prejela potrdilo o obisku zakonske svetovalnice. Potrdilo o obisku zakonske svetovalnice morata bodoča zakonca priložiti k ostalim dokumentom ob prijavi za poroko pri matičarju. Od 1. januarja 1980 dalje bo obvezno obiskati zakonsko svetovalnico in to dokazati matičarju s potrdilom. Naloge zakonske svetovalnice bo v letu 1980 opravljala skupina strokovnjakov pri strokovni službi Skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj. Zakonska svetovalnica bo delovala ob ponedeljkih od 10. ure do 13. ure in ob sredah od 14. ure do 17. ure. Glede na to, da razgovor ob obisku zakonske svetovalnice faja najmanj eno uro, morata kandidata za poroko priti na razgovor vsaj eno uro pred potekom uradnega časa. Od 1. januarja 1980 dalje torej obisk zakonske svetovalnice pred poroko! Anka OSTERMAN ' REVOLUCiONARKA OLGA MEGLIC Šolsko leto 1979—80 smo pričeli v prostorih bivše gimnazije v Prešernovi ulici v Ptuju. 28. no\ "mbra smo imeli svečano proslavo, — po- častili smo praznik repbulike, našo šolo pa .smo poimenovali po junakinji Olgi Meglic, njeno ime nosi tudi KS, v kateri stanujem. Tovarišica nam je pri slovenskem jeziku svetovala, naj pozvedujemo pri t)bčanih o Olgi Meglic. Spomnila sem se nastaro mamo in rade volje mi je pripovedovala o njej. Olga Meglic je bila soseda moje stare mame. Živela je z možem in dvema predšolskima otrokoma v najeti podstrešni sobi. Možje imel tuberkulozo. Zaposlenasta bila v Pletarni kljub temu. daje imela Olga srednjo šolo. Ko je vojna trajala že nekaj mesecev je Olga Meglic prekopala travnik ter posadila koruzo in sončnice od hiše do dvesto metrov oddaljene ceste. Med njimi je naredila ozek pas, da so partizani neopazno prišli s Panorame do nji- hove hiše ob Dravi in od tam varno čez reko. . Na koncu Panorame so imeli Selmajerjevi pripravljene deske, drogove in trame za novo hišo. Pod njimi so si partizani uredili bunker Med njimi je bil tudi Jože Lacko. V bunker so pred zoro prišli partizani, v njem prebili dan, zvečer pa so odšli med grmovjem, kije rastloob cesti, do njive ter med sončnicami in koruzo do hiše. Olga jih je nato odpeljala s čolnom čez Dravo v neposredni bližini nemške vojašnice, saj je stanovala v četrti hiši od nje. Stara mama je nekega dne vprašala Olgo, zakaj ji bo služila koruza in sončnice. Olga je rekla, dajih ima za ptiče in kokoši. Pozneje, ko so sončnice dozorele, jih ni pobirala. Sosedje namreč niso vedeli, daje ona partizanska ku- ri rk a. Čez leto in polje stara mama pletla pri oknu, ko je zagledala žandarje. Ni vedela kaj to po- meni. Žandarji so šli proti hiši in nato mimo nje v Olgino .stanovanje. Stari mami se je čudno zdelo, zakaj so šli orožniki v hišo, ker so drugače,. vedno šli ob Dravi naprej. Cez pol ure je prisi^ iz hi.še z vklenjenimi rokami Olga Meglic, njo pa žandarji. Zdaj je bilo stari mami vs^ jasno: »Olga je bila partizanka.« Odpeljali so jo v mesto. Čez nekaj dni so prišli še po bolnega moža. Otroka je potenj odpeljala Olgina mati k sebi. Cez nekaj tednov je stara mama odšla v mesto nakupovat. Na zidu neke hi.še je zagle- dala plakat, na katerem je bilo napLsano, da so Olgo Meglic in njenega moža skupno z drugimi partizani ustrelili v Mariboru. Mnogijunakiso morali umreti, da smo lahko mi danes svobt)dni in prav je, da se jih sporni- njamo tudi tako, da po njih imenujemo šole, vrtce, tovarne. .. Potrudili se bomo, da bomo tudi mi pionirji povsod častno nosili ime žene Olge Meglic, po kateri se imenuje naša šola. Vidka Petrovič, 5/r,, OS Olga Meglic, Ptuj Za odličje 22. december Odbojkarski klubi in selekcije v prvi in drugi medobčinski ligi Slovenska Bistrica —Ptuj se bodo v nedeljo v kvalifikacijskih skupinah tekmovali za odličje 22. december. Komisija za organizacijo telesnokukurnih prireditev je selekcije razdelila v tri kvalifikacijske skupine. V Slo- venski Bistrici bodo tekmovale ekipe Veterani, Poljana, Impol in Artiljerac, v Pragerskem Polskava, Dornava in Kungota in v Laporju Crešnjevec, Laporje, Cirkovce in Kidričevo. V finalni del tekmovanja se bodo uvrstile prvi dve ekipi, ki bodo na fi- nalnem turnirju v Slovenski Bi- strici tekmovali za odličje 22. december. zk Prispevek za pomoč Črni gori Za odpravo posledic potresa v Črni gori je JOZE OSOJNIK, Žnidaričevo nabrežje 7 v Ptuju prispeval obveznice posojila za ceste SRS v skupni vrednosti 2.523,15 din. Vredno posnemanja! Obveznice lahko prispevate pri Kreditni banki Maribor Poslovna enota Ptuj. Spoštovani urednik Veseli smo, kadar objavite naše sestavke. To je za nas dopisnike najljubše plačilo. Še z večjim veseljem se sestajamo na delovnih razgovorih, beremo sestavke, ki smo jih napisali, jih popravljamo in dopolnjujemo. Vsi si želimo isto: Da bi znali vse, kar doživljamo okrog sebe, zliti v lepo slovensko besedo. Ponosni smo, da smo Slovenci, da lahko govorimo lep slovenski je- zik. Ob rojstnem dnevu naše republike želimo vam in ce- lotnemu delovnemu kolektivu prijetno praznovanje, obilo delovnih uspehov in tesno medse- bojno sodelovanje! Dopisniki iz OS Videm pri Ptuju Brucovanje v Kidričevem Pred kratkim so imeli ptujski študentje skupščino in razumljivo je, da se po pregledu minulega dela »prileze« brucovanje. Na teh in seveda podobnih prireditvah po vsej Sloveniji krstijo »smrdljivo zelenjad« (bruce in bruculje) v prave študente. Ptujski študentje so imeli brucovanje v Kidričevem, kjer so stare bajte opravile zelo napor- no delo, saj so ptujski študentski klub »obogatile« za nekaj novih študentov in študentk. Besedilo in posnetek: Danilo Klajnšek Stara bajta s skupino zelencev na brucovanju v Kidričevem. Uspeh Ptujčanov na IV. republiškem prvenstvu ptic Zagoije ob Savi je bilo gostitelj IV. republiškega prvenstva ptic, ki fa je organizirala zveza društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije, ekmovanje in razstava se je pričela že 27. novembra 1979. Dobro pripravljeno in organizirano razstavo je obiskalo mnogo ljubiteljev ptic. Ptujske barve je tokrat zastopalo pet goiiteljev ptic. Ptujčani, kot mlado društvo so dosegli v repubhškem merilu zavidljive uspehe. Največ športne sreče je tokrat imel Ivan Gobec, ki je s svojimi Papigami osvojil dve zlati in štiri bronaste medalje. Sledil mu je Stariko erš. ki je s svojo kolekcijo križancev osvojil srebrno odhčje. Nekoliko manj sreče je tokrat imelbtanko Segula, ki se vrača iz Zagorja z brona- sto medaljo za svoje kanarčke pevce.. Z doseženimi odličji so si Ptujčani priborili pravico nastopa še na državnem prvenstvu, ki bo letos v Novem Sadu. Za dosežene uspehe veljajo Ptujčanom čestitke in vzpodbuda za čim lepše uspehe v držav- nem merilu. A. Segula Dedek Mraz naj obišče slehernega malčka v letu 1977 smo v ptujski občini začeli z organiziranim in enotnim praznovanjem dedka Mraza. Smisel takšnega praznovanja ima globo- ke korenine v našem sistemu in stremi za tem. da dedek Mraz obišče slehernega malčka v občini. Na ta način bi naj odpravili tudi večtirno praznovanje, ki ga še organiziramo ponekod. Socialistični dedek Mraz bi naj bil enako radodaren do vseh malčkov, zato sije potrebno priza- devali, da bomo vsa sredstva, namenjena dedku Mrazu, zbrali v skupnem košu. Tudi ob letošnjem prihodu dedka bodo v vseh krajevnih skupno- stih občine, skupno s šolami organizirali novoletna praznovanja z izbranim kulturnim programom. V lanskem letu so prireditve v celoti uspele, zato je pričakovati, da bodo letošnje še boljše in da bodo v praznovanje zajele vse predšolske otroke. Dedek Mraz je v preteklem letu med otroke razdelil 5855 paketov, koliko jih bo letos pa bo znano v kratkem. Delovne organizacije pa so že dosedaj množično pristopile k samoupravnemu sporazumu o enotnem praznovanju dedka Mraza in pri.spevale 20 dinarjev po zaposlenem; nekatere pa "bodo to storile v prinoanjih dneh. MG Ptuj dvakrat prvi v počastitev dneva republike in v počastitev 60. obletnice SKOJ so se v Varaždinu pomeri- le ekipe bratskih občin v različ- nih športnih panogah. Ptujčani so poslali ekipe za namizni tenis ^moški in ženske), kegljanje (mo- ški in ženske), streljanje z MK, šah in rokomet. Te dni so v Varaždinu imenovali z dnevi športov. Namiznoteniški igralci in igralke so v obeh konkurencah osvojili prvo mesto. Medtem ko so ženske prepričljivo osvojile prvo mesto, so fantje v finalnem srečanju s težavo odpravili ekipo Varaždina. . Rezultati: Ženske — Predtek- movanje PTUJ:KOPRlVNICA 3:0; Finale PTUJ:VARAZD1N 3:0; Vrstni red ekip: 1. mesto Ptuj, 2. mesto Varaždin, 3. mesto Slovenske Bistrica. REZULTATI: Moški - Pred- tekmovanje PTUJ:KOPRI VNI- CA 5:0; Finale PTUJ:VARAZ- DIN 5:4. Vrstni red ekip: Ptuj, Varaždin Koprivnica in Sloven- ska Bistrica. Najboljša posamez- nika sta bila Džankiceva pri dekletih in Sklizovič pri fantih. Danilo Klajnšek Zares vesela, vesela sobota »AH imate vi že izbrano točko za veselo soboto?« Koliko takih in podobnih vprašanj je bilo izrečenih teden pred izvedbo Vesele sobote. Se- veda je bilo tudi veliko nasproto- vanj zakaj je treba priti v šolo še v soboto. A kljub vsemu smo se v soboto vsi zbrali v šoli. Ob 8. uri smo odšli v telovadnico, kjer smo posedli kar po tleh. Za program in tekmovanje je bilo že vse pripra- vljeno. Kmalu se je na prizorišču po- kazal tov. Bojan, kije oddajo tudi vodil. V uvodnih besedah je po- vedal, daje Vesela sobota posve- čena mednarodnemu letu otroka. Več o tem smo zvedeli že v govoru. Nato seje pričel program. Z njim so začeli najmlajši iz 1. razreda. Med programom so se vrstile razne igrice, ki so bile nekatere prav zabavne, npr. grizenje ja- bolka na vrvici, hranjenje z evro- kremom z zavezanimi očmi, no- .šenje krompirja na kuhalnici... Tekmovalci so za darila dobiU bombone. Po programu, ki so ga pripravili učenci, se je začelo zaresno tek- movanje. Tekmovali sta dve ekipi z enim učencem iz od 4. do 8. razreda. Nastopalo je seveda še občinstvo, ki pa je ostalo brez točk. Ekipi sta .se pomerili v veseli matematiki, ugankah in spret- nostih. Boljša je bila 1. ekipa, kije dobila rdečo medaljo, 2. ekipa pa zeleno. Občinstvu za tretje mesto medalje niso bile podeljene, saj nas je bilo preveč. Ko smo tek- movanje zaključili, so učenci 8. razredov prikazali dva skeča, ob katerih smo se dobro nasmejali. Za konec so nam zaplesale še učenke 4. razredov kolo, učenke 5. razredov pa so pripravile vajo z obroči. Potem smo .se razšli. Smeha, komičnih situacij, veselja, razigranosti in igrivosti na Veseli soboti ni manjkalo. Zato si najbrž vsakdo želi. da bi takšne in po- dobne zabavne prireditve še organizirali. NATASA KOVAČIČ. 8/a. OŠ Vinka Megla. Tomaž pri Ormožu UČENCI S01£V(»AJBVI V trgatvi grozdja zaslužili 40.000 dinarjev čeprav je Martin viriski mošt že spremenil v žlahtno kapljico.in čeprav sedaj v vinogradih niti ptički nimajo kaj več »dati« pod kljun, menimo, da .še ni prepozno, če se še malce pomudimo pri letošnji trgatvi grozdja. Pred dnevi smo namreč zvedeli, kako pridno so trgali žlahtne jagode učenci šole v Grajeni, ki so še kako radi priskočili na pomoč Kmetijskemu kom- binatu Ptuj. daje bilo grozdje pravočasno potrgano, odpeljano v Ptuj. kjer so iz njega v novi sti.skalnici stisnili sladek sok. iz katerega je danes že vino. ki ga sicer še dalje »šolajo« vinski kletarji. Naj torej povemo, da so učenci osnovne šole v Grajeni bili v trgatvi grozdja Kar 120 učencev pa seveda tudi učenk je nekaj dni bilo na trgatvi v goricah, kijih ima KK Ptuj na Mestnem vrhu. Kot smo zvedeli, .so učenci tudi zaslužili precej denarja, ki so ga vložili kar v skupno oziroma šolsko hranilno blagajno ter ga bodo dvignili šele ob koncu šolskega leta, ko bodo šli na izlete po naši lepi domovini. Naj povemo, da je recimo osmi razred zaslužil nič manj kot 17.000 dinarjev; vsi skupaj pa nekaj nad 40.000 dinarjev. Še več. Od tega denarja bodo »prislužili« še vsaj 3000 dinarjev na račun obresti. Tudi ta denar bodo koristno porabili, namreč za nakup šolskih učbeni- kov. Velja omeniti, da v grajenski učenci že nekaj let skorajda povsem brezplačno dobivajo potrebne učbenike, kijih rabijo pri učenju. F. H. TEDNIK -6. december 1979 TELESNA KULTURA IN SPORT - 9 ROKOMETNI TURNIR V VARAŽDINU PRVI VARAŽOIN. DRUGI PTUJ V okviru praznovanj letošnjega Dneva republike in 60- letnice SKOJ je med Dnevi športov v Varaždina potekal tudi turnir v rokometu za članice. Nastopile so naslednje ekipe: Varaždin, Ptuj, Kruševac, Cakovec. Pula in Kuma- novo. Takšen je bil tudi vrstni red ob koncu tekmovanja. V ekipi Ptuja so nastopile igralke RK Drava, ki nastopa- jo v severni skupini druge zvezne rokometne lige. Ekipe so one razueljene v dve skupini. V prvi skupini so zmagale Ptujčanke. ki so premagale Cakovec s 14:8 (7:6) in igrale s Pulo 12:12 (8:7), v drugi skupini pa so zmagale igralke Varaždina. Zmagovalca je tako odločil finalni obračun Ptuja in Varaždina. Zmagale so domačinke s 7:5 (4:2). Za Ptuj so nastopile: Sitsenfraj, Ceme 3, Ivančič, Novak, Vičar 2, Kmetec, Lepej. Galun, Vršič, Teodorovič in Farič. 1. k. PRVO MESTO KORENINAM v praznovanju Dneva republike so se vključili tudi nogometaši. Zveza telesnokultumih organizacij občine Ptuj je namreč izvedla dvodnevni turnir v malem nogome- tu, ki se gaje udeležilo kar 40 ekip. Tekmovanje je poteka- lo v neogrevani športni dvorani Mladika, ogledalo pa si ga je veliko ljubiteljev nogometa, saj je mali nogomet zelo priljubljena in razširjena rekreativna in športna panoga. Turnir ie potekal po izločilnem sistemu, v zaključne boje pa so se uvrstile res najkvalitetnejše ekipe, čeprav je igralni čas, 2 krat 10 minut, dovoljeval tudi presenečenja. V finalnem srečanju so Korenine iz Velenja z 2:1 premagale ekipo Kmetijskega kombinata Ptuj. Tretje mesto so osvojili člani TGA, četrta je Gerečja vas I in peto Kovinar- stvo Cvetko. Najboljši strelci so bili Klarič, Bek in Vindiš s po sedmimi zadetki, za najboljšega vratarja pa so izbrali Marjana Vogrinca iz ekipe Gerečja vas. 1. k. LACKOV TURNIR PTUJČANOM Na babusekovem strelišču je bil 29. novembra 8. tradiconalni Lackov turnir v streljanju z MK pištolo. Turnir je posvečen prazniku 29. novembru in na spomin našega na- rodnega heroja Jožeta Lacka. Sodelovale so ekipe Velenja, Varaž- dina in dve ekipi SD J. Lacko. Prvo mesto je osvojila ekipa SD Jože Lacko s 736 krogi pred Velenjem 726 in Varaždinom 713. Med posamezniki je bil najboljši Petek iz Velenja (258). Domačina Malek in Skrt sta si delila 3—4. mesto s 248 krogi. Na tem turnirju lahko sodelujejo le mladinske ekipe. Na koncu so se pomerili tudi seniorji med katerimi je zmagal Lojze Trstenjak s 289 krogi. B. Rode P^zan Kidričevo z novim programom Vodstvo društva si prizadeva, da bi uredili vse potrebno v zvezi delovanja in vodenja društva. Velike pomanjkljivosti, ki se vlečejo s preteklih let se odpravljajo postopoma. Nekatere zadeve bodo imele dalekosežne posledice, kajti v zadnjem trenutku smo dostavili zvezi zahtevana poročila, okvirni izvleček iz programa dela ter nekatere finančne postavke, hkrati pa tudi pro- gram s vzdrževanja ter plan nove gradnje špor- tnih objektov. Vse postavke s programiranja smo vskladili s programi KS Kidričevo kar doka- zuje planiran pristop k razreševanju problemati- ke s področja športa in športne rekreacije v srednjeročnem obdobju. Veliko delo je za nami, kajti veliko zato, ker je v dokumentaciji planiranja nakazana rešitev do leta 1984. Sedaj je pred nami, da s pro- gramov realiziramo zastavljene naloge. Del za- stavljenega dela posredujemo v urniku, kajti v telovadnici je dovolj prostora za vse, tudi za vas. Prepričajte se sami, kdaj lahko pridete k vadbi vadbenih ur, ki jih v nadaljevanju po- dajamo v obliki urnika PONEDELJEK: 15. — 17. ure, košarkaška selekcija; 17. — 19. ure, gimnastične selekcije — ženske od 7 — 15 leta; 19. — 21. ure, rekreacija — ženske do 25 let; TOREK: 15. — 16. ure, trening selekcij, ki tekmujejo; 16. — 17. ure, rekreacija predšolskih otrok v starosti 3 — 5 let; 17. — 18. ure, rekrea- cija predšolskih otrok v starosti 5 — 7 let; 19. — 19.30, rekreacija v starosti nad 50 let; 19.30 — 21. ure rekreacija mladincev do 27 leta starosti. SREDA: 14.25 — 16. ure, splošna telesna vzgoja šolske mladine; 16. — 17. priprave tekmovalk in tekmovalcev, ki trenirajo v selek- cijah; 17. — 19.30 Gimnastične selekcije — ženske, starost 7 do 15 let; 19.30 — 21. ure, rekreacija — ženske nad 25 let starosti: ČETRTEK: 14.25 — 16. Atletska selekcija; 16. — 17.30 Korektivna gimnastika (zdrav- stvena telesna vzgoja); 17.30 — 19. ure, rekrea- cija-odbojka, mladinke, mladinci, člani in čla- nice); 19. — 21. Rekreacija članov v starosti nad 27 let. PETEK: 15. — 17. Košarkarska selekcija; 17. — 19. Gimnastične selekcije-ženske (7 — 15 let); 19. — 21. Rekreacija — odbojka (člani, mladinci); SOBOTA IN NEDELJA VADBA, TRENIN- GI, TEKMOVANJA PO PREDHODNEM DO- GOVORU. URNIK je sestavljen tako, da smo upoštevali vse starostne stopnje. Se pomembnejše pa je, da ima vsak oddelek vodstveni, trenerski kader, ali drugače povedano, odgovornega za vsako skupino posebej. Morda je prav, da tudi na tem mestu napišemo, da se konstituirajo razne komisije, teami in delovne skupine, ki so in bodo zadolžene za reševanje in vodenje specifi- čnih nalog. N. pr. team za žensko športno gimnastiko, rekreacijo, vadbo predšolskih otrok itd. Vse si zastavljamo zelo resno, vendar se zavedamo, da je naše delo amatersko in je po vsem razumljivo, da brez širše družbene podpo- re in poglobljenega sodelovanja z odgovornimi organi v občini, KS Kidričevo, delovnimi or- ganizacijami na področju koder društvo deluje ne bodo uresničene po našem prepričanju dobro zastavljene naloge. Ni odvisno samo od IZVR- ŠNEGA ODBORA PARTIZANA KIDRIČE- VO, marveč tudi od sodelovanja in vključe- vanja vseh občanov v aktivno delo društva, delovnih organizacij, ki po svoje skrbijo za svoje člane na področju športne rekreacije. Res, da ni društvo delovnih organizacij, vendar pa je prav, da nekatere probleme rešu- jemo skupaj v prid nas samih z željo, da bomo tako naredili več za boljši in lepši jutri nas in naše bodočnosti mladega rodu. Ta sestavek je napisan in mišljen tako, da bi ob navadnem času prihajali k uram vadbe v kar največjem številu članov delovnih organizacij in krajanov Kidričevega ter tako skrbeli za boljše počutje in delovno sposobnost. Hkrati pa je naša želja, da skupno rešujemo nekatere naloge, ki imajo športno-rekreacijskega značaja z delovnimi organizacijami na področju KS Ki- dričevo. V urniku ni vseh dejavnosti, ki jih v društvu nameravamo imeti. Veliko vprašanje, predvsem zato, ker ni finančnih sredstev. Se večji problem pa nastaja, ker nekateri ljudje v teh rekreacijskih sredinah ne izpolnjujejo statu- sa po društvenih predpisih. Namreč, občni zbor je obveza glede udeležbe. Dogaja pa se, da se za te dejavnosti izdaja veliko finančnih sredstev za malo število ljudi. Potrebno bo vskladiti njihove zahteve z zmožnostmi društvenih sred- stev v sorazmerju števila aktivnih te zvrsti rekreacije. O delu in problematiki društva bomo sproti obveščali v tisku in po radiu. ESrog TVD PARTIZAN PTUJ Rekreacija za članice Mirno lahko zapišemo, da je TVD Partizan Ptuj edino društvo v ob- čini, ki v rekreativni vadbi »združuje toliko članic. Kar 50 jih redno obi- skuje organizirano vadbo v telovadnici osnovne šole Franc Osojnik v Ptuju, kjer vsak ponedeljek dobro uro pretegujejo in razgihavajo žej malce ohlapne in take vadbe nevajene mišice. In verjemite, vse se po teh ' vajah prav dobro počutijo. Dejale so celo, da bi imele še eno uro vadbe na teden, saj je samo ena ura premalo. Ida Lepej, aktivna telesnovzgojna delavka, ki sama vadi vse selekciji pionirk in članice pravi o težavah organiziranja rekreativne vadbe: ,,Začele smo leta 1975, v telovadnici gimnazije se je zbralo nekaj žensk in smo malo telovadile. Naslednje leto nas je bilo že več in letos kar 50 — lani je vadba odpadla, ker nismo dobile primernega prostora. To je naj- Kar dobro dene, ko malce pretegnr^ kosti po osemurnem sedenju v pi- sarni (foto OM) P večji problem s katerim se srečujemo vsa leta. Denarja namreč nimamo, j zato lahko plačamo le minimalni prispevek za uporabo prostora — za ! elektriko in čiščenje, uporabe orodja sploh ne štejem. Svojega orodja nimamo, še kolebnice ne. Problem je tudi z vaditeljicami, ker jih ni. Vso delo je pač prostovoljno, pa se je treba tudi na tako vadbo pripraviti, če hočem, da bodo članice zadovoljne. j Lahko bi rekla, da so zadovoljne, saj jih je letos toliko kot še nobeno \ leto in večina jih redno obiskuje vadbo. Morda bi omenila še problem I rekreativne vadbe za cicibane — tega smo letos rešili, brez vadbe pa \ ostajajo učenci prvih, drugih, tretjih in četrtih razredov osnovnih šol — ] vzroki so isti, kot sem jih navedla prej. | Mislim, da bi se morali v okviru TVD Partizan Ptuj resno pogovoriti i o vsem tem in imenovati vodstvo sekcije za gimnastiko, saj je sedaj pre- ; puščena le volji in prizadevanjem posameznikov. Včasih smo imeli dobre ; telovadke in telovadce, sedaj pa jih je vse manj, saj imajo organizirano j vadbo le v šolah, sicer pa je ni. Po drugi strani pa ugotavljamo, da je i zanimanje za to lepo športno panogo precejšnje in škoda je, da mladih ne i pritegnemo k delu." j Morda bo drugo leto bolje, se tolaži Ida in nekaj ostalih entuziastov. i Toda od take tolažbe še nihče nič ni imel! Leto XVI Ptuj, dne 6. decembra 1979 Številka: 20 VSEBINA KRAJEVNE SKUPNOSTI I 197. Sklep o razpisu referenduitia za uvedbo krajevnega samopri- j spevka za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na \ obinočju Krajevne skupnosti Stoperce; ] 197. Na podlagi 8. člena o referendumu (Ur. I. SRS, št. 23/77) 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS, št. 3/73) in 36. člena Statuta krajevne skupnosti Stoperce je skupščina krajevne skupnosti na svoji seji dne 18. 11. 1979 na predlog zbora občanov krajevne skupnosti Stoperce sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Stoperce. 1. člen Za območje krajevne skupnosti Stoperce, ki obsega naselja: Stoperce, ' Kupčinji vrh, Grdina, Dol pri Stopercah in Zg. Sveča se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje komunalnih in drugih objektov družbenega pomena. 2. člen Krajevni samoprispevek se razpisuje za sofinanciranje naslednjih komunalnih in drugih objektov: — modernizacija lokalnih cest Grdina in Kupčinji vrh — ureditev krajevnih cest — mrliška vežica — nadgradnja oziroma ureditev prostorov KS 3. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo od 1. 1. 1980 do 31. 12. 1984. 4. člen Investicijska vrednost komunalnih in drugih objektov iz 2. člena tega sklepa predvidoma znaša 2,251.000,- din. Z uvedbo krajevnega samoprispevka pa bo v ta namen predvidoma zbranih 700.000,- din. Ker bo za izgradnjo omenjenih objektov v 2. členu tega sklepa potrebno znatno več denarja, se bo manjkajoča razlika črpala iz drugih virov. 5. člen Višina in osnova krajevnega samoprispevka je naslednja: — za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oz. nadomestila po stopnji l,5'^'o od neto osebnega dohodka. — za zavezance, ki imajo dohodke od kmetijske dejavnosti, po stopnji 6 % letnega novega katastrskega dohodka. — za zavezance, ki imajo dohodek od samo.stojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev oz. nadomestila po stopnji 1,5% od osnove, ki je podlaga za odmero davkov in prispevkov po odbitku davka. — za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji, 1,5% od izplačane pokojnine. — za zavezance zaposlene v tujini v pavšalnem znesku 1.500,- din ' letno. — zavezanci, ki imajo dohodke od dveh ali več virov, navedenih v tem členu, plačujejo krajevni samoprispevek za vsak vir posebej. 6. člen Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Stoperce. 198. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo posebnega krajevne- ga samoprispevka v Krajevni skupnosti Destrnik za moder- nizacijo lokalne ceste Velovlek—Svetinci s priključki; 7. člen Za oprostitve plačevanja krajevnega samoprispevka se uporabljajo določbe 10. člena zakona o samoprispevku, 8. člen Pravico do glasovnja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Stoperce in zaposleni.občani, ki niso vpisani v volilni imenik, živijo pa na območju krajevne skupnosti Stoperce. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je glasovala večina krajanov, ki imajo pravico do glasovanja. Pri ugotavljanju rezultatov pa se ne štejejo tisti delovni ljudje oz. občani za katere se uradoma ugotovi, da so na začasnem delu v tujini ali služenju vojaškega roka v JLA in se glasovanja niso mogli udeležiti. 9. člen Referendum bo v nedeljo dne 23. decembra 1979 na glasovalnem mestu v Osnovni šoli Stoperce. 10. člen Na referendumu glasujemo občani neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST STOPERCE GLASOVNICA za referendum, dne 23. decembra 1979 glasujem "ZA" "PROTI" uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Stoperce. (Glasovalec izpolni glasovnico tako, da jo obkroži "ZA", če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, "PROTI" pa obkroži, če se z uvedbo • krajevnega samoprispevka ne strinja). 11. člen Vse glasovlanice so overjene s štampiljko krajevne skupnosti Stoperce. 12. člen Za postopek o glasovanju se smiselno porabljajo določbe zakona o volitvah in pošiljanju delegatov v skupščino. Postopek vodi in izzid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Stoperce. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju na podlagi poročila volilne komisije krajevne skupnosti Stoperce o uspešnosti izida referenduma sprejme skupščina krajevne skupnosti Stoperce. 13. člen Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestil in pokojnin. 10-ZA RAZVEDRILD 6. december 1979 —i TEDNIK STRA. URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo obveznosti izpolniti vsako leto najpozneje do 31. decembra. Krajevni samorpispevek, ki ga morajo plačevati občani, ki so na /ačasnem delu v tujini, plačujejo krajevni samoprispevek za vsako leto posebej na blagajni krajevne skupnosti ali na žiro račun krajevne skupnosti. 14. člen Denarna sredstva krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na posebnem računu. 15. člen Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren Svet skupščine krajevne skupnosti Sloperce in odgovarja, da se zbrana sredstva uporabijo ?.a izvedbo programov, za katere je bil uveden krajevni samoprispevek. 16. člen O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi obračun, ki se prcdloJ^i v obravnavo zboru občanov in v potrditev skupščini krajevne skupnosti Stoperce. 17. člen Nadzor o pravilnosti izvajanja tega sklepa vrši odbor samoupravne kontrole in družbenega nadzora krajevne skupnosti Stoperce, ki o ugoto- vitvah najma-ij enkrat letno poroča na zboru občanov in skupščini KS Stoperce. 19. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Stoperce, dne 28/11 — 1979 • štev.: 194/79 PREDSEDNIK SKUPŠČINE KRAJEVNE SKUPNOSTI STOPERCE TAČICA Feliks 1. r. 198. Skupščina krajevne skupnosti Destrnlk je po 8. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 22. členu statuta krajevne skupnosti Destrnik na seji dne 20. 11. 1979 po predhodnem soglasju sprejetem na zboru občanov dne 9. 9. 1979 sprejela S K 1. E P o KAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO POSEBNEGA KK\JKVNE(;A SAMOPRLSPEVKA v KS DESTRNIK ZA MODERNI- /A(IJ() LOKALNE CESTE VELOVLEK — SVETINCI Z GLAVNIMI 1. člen Referendum za uvedbo posebnega samoprispevka v denarju in delu za sofinanciranje modernizacije Lokalne ceste 16 a VELOVLEK—SVETINCI z glavnimi priključki se razpiše: — za naselje DESENCI, — za del naselja LEVAJNCl od h. š. 1 do 26 in od 32 do 36, — za del naselja SVETINCI od h. š. 19 do 25, — za del naselja ZG. VELOVLEK od h. š. 1 do 8 in — za vse nove hiše na tem območju. 2. člen Za sofinanciranje programa iz prve točke tega sklepa se bo z posebnim samoprispevkom predvidoma zbralo 650.000,— din. 3. člen Samoprispevek se uvaja z.a čas od 1. 1. 1980 do 31. 12. 1981. Višina samoprispevka v denarju je naslednja: — 50 % letnega katasterskega dohodka (KD iz leta 1979), -- en poprečni neto osebni dohodek zaposlenega (poprečje vzeto iz maj, junij in julij 1979), — ena enomesečna pokojnina (vzeta iz meseca junija 1979), — 3.000,— din za vsak avtomobil, — 2.000,— din za vsak traktor, — 1.000,— din za vsako motorno kolo in kolo z motorjem. Vsi zavezanci odstopajo brezplačno — ne zahtevajo odškodnin za nepremičnine preko katerih in po katerih se bo vršila modernizacija. Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov, navedenih v tej točki, plačujejo posebni samoprispevek za vsak vir posebej. Posebni samoprispevek se ne plačuje od vojaških invalidnin, socialnih pomoči, invalidnin, rejnin, od otroškega dodatka, pomoči za šolanje, od štipendij, nagrad učencev v gospodarstvu, regresov za stanarino in od dohodkov in od dohodkov za katere velja oprostitev po zakonu. Zavezanec je dolžan prispevati sorazmerni delež tudi v primeru, ko postane lastnik avtomobila, traktorja, motornega kolesa ali kolesa z motorjem v času trajanja posebnega samoprispevka. 4. člen Vsak dela zmožen občan je dolžan opraviti štiri dni dela pri pripravi trase za modernizacijo in pri urejanju bankin. V kolikor dela ne opravi je dolžan plačati dnevnico v višini 400,— din. Dela so oproščeni moški stari nad 60 let, ženske stare nad 55 let, matere z otroci starimi do 7 let, nosečnice, bolni občani, ki se izkažejo z zdravniškim potrdilom ter otroci do 15. leta starosti. 5. člen Referendum bo v nedeljo, dne 23. decembra 1979, od 6.do 18. ure na glasovalnem mestu pri ZELENIK JOŽEFU v Levajncih št. 5 za vse volilne opravičence, ki so navedeni v prvi točki tega sklepa. 6. člen Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani iz naselij navedenih v prvi točki tega sklepa, ki so vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Destrnik. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina občanov, ki imajo pravico do glasovanja. Pri izidu glasovanja se ne štejejo tisti občani, za katere je uradno ugotovljeno, da so na delu v tujini, na služenju vojaškega roka, na zdrav- ljenju v zdravstvenih zavodih oz. nepokretni bolniki na domu in se glaso- vanja niso mogli udeležiti. Za uradno ugotovitev po prejšnjem odstavku te točke se šteje uradno obvestilo ali pismena izjava svojcev odsotnega. 7. člen Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST DESTRNIK GLASOVNICA za referendum, dne 23. decembra 1979, glasujem ,,ZA" „PROTI" uvedbo posebnega samoprispevka za sofinanciranje modernizacije lokalne ceste VELOVLEK—SVETINCI z glavnimi priključki. (gla.sovnico izpolni glasovalec tako, da obkroži ,,ZA", če se strinja z uvedbo posebnega samoprispevka, ali ,,PROTI", Če se ne strinja z uvedbo posebnega samoprispevka). 8. člen iE. Vse glasovnice so overjene s štampiljko KRAJEVNA SKUPNOST DESTRNIK. 9. člen Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in deligiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Destrnik. 10.. člen Samoprispevek se plačuje na žiro račun krajevne skupnosti Destrnik, številka 52400—780—n027. Sklep o uvedbi posebnega samoprispevka sprejme na podlagi poročila volilne komisije KS o ugodnem izidu referenduma skupščina krajevne skupnosti Destrnik. Za zbiranje sredstev posebnega samoprispevka je odgovoren svet skup- ščine KS in odgovarja, da se zbrana sredstva namensko uporabljajo za izvedbo programa, za katerega je bil uveden posebni samoprispevek. Po zaključku del in poteku samoprispevka izdela svet skupščine KS po- ročilo o zbranih in porabljenih sredstvih. 12. člen ■1 g Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Predsednik skupščine ^ KS Destrnik: Ervin STOGER 1. r. I iradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma dvakrat mesečno, in to v četrtek. Cena posameznega izvoda je 2 dinarja, hferočniki Tednika ga prejmejo brezpliično Izdajatelj zavod Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik MARICA FAJT. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1 /1. Tiska časopisno grafično podjetje Mariborski tisk, Tržaška 14, Maribor. TEDNIK - 6.december1979 OGLASI IN OBJAVE - 11 ČE VOZNIK ZASPI Kolikokrat smo že rekli, da je skrajni čas, da se tovori iz težkih tovornjakov preselijo na železniške tire. Toda zaman so vsa prizadevanja. Pred nekaj dnevi smo na cesti Ptuj — Slovenska Bistrica zabeležili to sliko, ki zgovorno dokazuje kakšna materialna škoda lahko nastane na cesti in na vozilu, če je voznik preiitrujen. Ugotovljeno je bilo, da je voznik tržaškega hladilnika Pelle zaspal, zavil na desno, se najbrž zbudil in sunkovito zavil na levo, kjer se je tovornjak v ,,premetu" obrnil. Materialna Skoda je precejšnja, še sreča, da je cesta ostala nepoškodovana. Naj- več sreče pa je imel voznik, ki je ,,odnesel celo kožo". Ob tej nesreči velja opozorilo: za volan sedite spočiti, avto pripravite za vožnjo, še posebej pa se pripravite na poledico! besedilo in slika: zk ČRNA KRONIKA v dneh od 26. novembra do vključno 3. decembra so miličniki' postaje milice Ptuj in oddelkov imeli kar precej dela. Posredovali so v. sedmih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili eno .smrtno žrtev .štiri ' hude telesne poškodbe in dve lažji. Materialna škoda na vozilih znaša le i okoli 20.000 dinarjev. V tem obdobju pa so miličniki zabeležili tudi več drugih dogodkov, med njimi kar štiri samomore in nekaj manjših tatvin. \ Med vzroki prometnih nesreč je tokrat na prvem mestu pretesno prebite-' vanje, neprevidno in nenadno prečkanje ceste ter seveda prehitra vožnja, j TRCIL v KOLESARJA Do zelo hude nesreče je prišlo v petek 30. novembra ob 6.30 na regionalni cesti pri Kidričevem. Kolesar Lerdinand Kolednik iz Ptuja je peljal pravilno po desni strani proti Kidričevem. Za njim je pripeljal voznik osebnega avtomobila I. M. iz Cirkovc. Kolesarja je opazil prepozno in trčil vanj. Kolednik je padel po cestišču in se hudo poškodoval. VOZIL BREZ VOZNIŠKEGA DOVOL,IENJA Isti dan, v petek 30. novembra ob 19.15 se je zgodila huda nesreča v Kozmincih. Pri hiši št. 25 je prečkala cesto pešakinja Antonija Satler iz Kozminc. Medtem je pripeljal voznik oseb- nega avtomobila Miroslav K. iz Ptuja in jo podrl. Vozil je brez vozniškega dovoljenja, pešakinja paje dobila hude poškodbe. PRETESNO SREČEVAL V petek 30. novembra se je zgodi a še ena huda nesreča pri Lovrencu na Dravskem polju. Voznik kolesa z motorjem B. K. iz Lovrenca je peljal mimo dveh kolesark, ki sta stali ob cesti in se pogovarjali. Zaradi pretesnega srečevanja je voznik kolesa z motorjem trčil v zunanjo kolesar- ko in pri tem padel po cesti. Dobil je hude poškodbe in se zdravi v ptujski bolnišnici. NEPREVIDNOST IN MEGLA Do nezgode je prišlo v ponede- ljek 26. novembra ob 8.17 na nezavarovanem železniškem pre- hodu v Podvincih. Iz Ptuja proti Ormožu jc peljal tovorni vlak in na prehodu v Podvincih zadel v zadnji del traktorske prikolice, na katerem je bila privezana krava. Na srečo voznik traktorja Janko Čeh iz Podvinc poškodb ni utrpel, krava pa je poginila na kraju nesreče. NENADOMA PRED AVTO- MOBIL Huda nesreča .se je zgodila v sredo. 28. novembra ob 15.30 na Potrčevi cesti v Ptuju. Skupina otrok se je vračala iz šole pravil- no po desni strani ceste. Pri hiši št. 58 na_Potrčevi cesti je otrok S. D. iz Žabjaka, 15 nenadoma skočil pred osebni avtomobil, ki ga je upravljal Marjan Žargi iz Ptuja. Kljub zaviranju in zavija- nju v drugo stran Žargi nesreče ni mogel preprečiti. Otrok S. D. je v nesreču utrpel hude poškod- be. Krajani Grajene na prostovoljni delovni akciji Občani iz območja krajevne skupnosti (Jrajena so minulo soboto ponovno prijeli za kram- pe in lopate ter na odbora za cesto urejevali bankine skozi naselje Krčcvino, ki gaje z dveh strani povezal asfaltni trak v dolžini okrog šestih kilometrov. Kljub temu, da so bili »prosto- voljci« zelo prizadevni, med njimi je bilo tudi veliko mladih, vsega v tej akciji še niso mogli napraviti. Ob ugodnem vreme- nu, ki se nam v teh dneh v izobilju ponuja, bodo z deli nadaljevali in pričakujejo Je večjo udeležbo. Ob asfaltu 'ke urejanje bankin.' Zhtipar V soboto, 24. novembra sta bila na magistratu v Ptuju svečano proglašena za zlatoporočenca JOŽEF in ANA ORLAC, kmetovalca v 1 rdobojcih 65, KS Podlehnik. Zlati ženin je dopolnil 71 let, nevesta pa je eno leto mlajša. V zakonu sta imela 7 otrok, danes pa sta bila že 12 krat babica in dedek, v posebno veselje pa sta jima dva pravnuka. Jožef in Ana Orlač v poročni dvorani matičnega urada v Ptuju ob razglasitvi za zlatoporočenca Foto: Langeiliolc KOMORNI MOŠKI ZBOR iz Ptuja prireja KONCERT v dvorani Narodnega doma v Ptuju. Koncert bo Jutri 7. decembra ob 19. uri pod vodstvom zborovodje Fran- ca Lačna. Vstopnice dobite eno uro pred koncertom. RODILE SO: Hilda Brecelj, Poštna l/a, Ormož — Nelo; Angela Ornik, Prcpolje 33/a — deklico; Zofija Toplak, Zg. Velovlak 15 —dečka; Marija Avguštin, Pokoše 21 — dečka; Marija Kozel, Rodni vrh 30 — Danijela; Javorka Vinčič; Ziherlova ploščad 17 — Slavka; Majda Pijan, Zabojci 11/a — dečka; Olga Golob, Prerad 20 — Liljano; Vera Svenšek, Stanošina 3/a — dečka; Marija Rajh, Runeč 63 — dečka; Pavla Habjanič, Senešci 63 — deklico; Angela Hrga, Dornava 147/a — dečka Marija Sternad. Loka 23 pri Mari- boru — Martina; Boža Pernarčič- Krajcer, Grajska 1, Slov. Bistrica — deklico; Marija IrgI, Janežovski vrh 33 — Andreja; Anica Petek, Stanošinci 5 — dečka; Alojzija Mašek, Loperšice 27 — Iztoka; Juvita Pahič, Sp. Jablane 50 — dečka; Cita Petek, Šardinje 20 — deklico; Milena Majcen, Drakšl 26 — Mitja; Liljana Voršič, Sardinje 32 — Sandija; Marija Stopajnik, Pobrežje 82 — dečka; Dragica Veseljak, Žabjak 23 — dečka; Jerica Zagoranski, Aškerčeva 14 — dva dečka; Andreja Kurct, Kidričevo 15 — dečka; Marta Milošič, Videm 24 — dečka; Sonja Pintarič, Rinčetova graba 12, Ljutomer — Moniko; Metka Valcnko, Moškanjci 19 — deklico; Anica Auer, Zlatoličje 11/K — deklico. POROKE: Miran Arnuš, Krčevina pri Vurberku 152 in Ana Breznik, Krčevina pri Vurberku 6; Danilo Hoj ni k, Potrčeva 44 in Marija Muzek, Potrčeva 44; Franc Zajšek, Majski vrh 5 in Ana Habjanič, Jurovci 1; Branko Geisler, Ješenca 56 in Marija Šegula, Ješenca 56; Jožef Višinski, Ljubljana, Kozarška 99/d in Barbara Tolič, Ljubljana, Kozarška 99/d: Jožef Muršec, Jiršovci 8 in Katica Arnuš, Jiršo.Vgi 56; Štefan Lovrenčič, Biš 46 in Leopoldina Zelenko, Sovjak 10; Jože Orožim, Maribor, Štrekljeva 72 in Darja Žnidar, Njiverce 42; Branko Ribič, Krčevina pri Ptuju 68 in Ana Pulko, Slovenja vas 13; Zvonko Zajšek, Breg 15 in Irena Dajnko. Ptujska gora 105; Janez Feguš, Sedlašek 12 in Terezija Svenšek, Mejna cesta 4; Branko Lukačič, Bodkovci 10 in Jelka Detelbah, Grabšinci 4; Drago Ratajc, Mejna cesta 6 in Darinka Muzek, Tržeč 26. UMRLI SO Anatol Andrič, Jadranska 5, roj. 1902, umrl 23. novembra 1979; Ivana Spicar, Gajzerjeva 9, roj. 1902, umrla 1. decembra 1979. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko dejav7iOst RADIO—TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5. poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavo- da, direktor in glavni urednik MI- HAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FiDERŠEK. Uredništvo in uprava Rr-do-Tednik telefon (062) 771-261 m 771-226. Celotna naročnina znaša 200 dinarjev, za tujino 300 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400—603—31023. Tiska ČGP Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov m storitev v prometu spada TED- NIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. DES TOZD ELEKTRO PTUJ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge fakturista za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta). Pogoj: — srednja strokovna izobrazba ekonomske ali administrativne smeri — eno leto delovnih izkušenj Pismene ponude z dokazili sprejema komisija za delovna raz- merja do 13. decembra 1979. Razpisna komisija ponovno razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa — direk- torja DO. Kandidat mora poleg splošnih pogojev po zakonu izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. da ima visokošolsko izobrazbo arhitektonske, gradbene, ekonomske ali pravne smeri, 2. da ima 10 let delovnih izkušenj, od tega 5 let na vodilnih delovnih mestih, 3. da je družbenopolitično aktiven, 4. da predloži program nadaljnjega razvoja delovne organi- zacije. Dela in naloge razpisujemo za 4 leta. Kandidate vabimo, da se zglasijo osebno ali pošljejo vloge s predložitvijo listin o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: PROJEKTA — inženiring, p. o. Ptuj, Trstenjakova ulica 2, z oznako ,,za razpisno komisijo". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 40 dni po zaključku razpisnega roka. Delovna skupnost osnovne šole IVANA SPOLENJAKA Ptuj objavlja dela in naloge administratorja zg nedoločen čas s polovičnim delovnim časom. Pogoj za prijavo je končana poklicna administrativna šola. Rok prijave je 1b dni po objavi na gornji naslov. Posebni pogoj je trimesečno poskusno delo. KOMUNALNO PODJETJE PTUJ DS SKUPNIH SLUŽB Žnidaričevo nabrežje 3, Ptuj objavlja dela in naloge FINANČNI KNJIGOVODJA - MEHANOGRAF Pogoji: Ekonomska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj. Zaposlitev je za nedoločen čas. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, sprejema kadrovska služba podjetja 14 dni po objavi. PROIZVODNO PODJETJE OLGA MEGLIC Ptuj prireja v okviru programa hidravlike v obratu Dolane pri Cir- kulanah TEČAJ ZA KLJUČAVNIČARJE za kar sprejme več kandidatov, ki morajo izpolnjevati nasled- nje pogoje: — da so končali osemletko — odslužili vojaški rok — da so zdravstveno sposobni — da prebivajo na območju KS Cirkulane, Gorišnica, Mar- kovci, Zavrč, Leskovec. Kandidati se naj javijo 10. decembra 1979 ob 6. uri pri vodji programa hidravlike na obratu v Dolanah pri Cirkulanah za- radi vpisa.