štev. 43 PTUJ, dne 9. novembra 1962 CENA 20 PiN <^Tedn^c fzhala pod fpm sfiralSa- aim imenom od 24 nov lQfi1 da- lje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož - Izdaja »Tednik« zavod s samostojnim fi- nansiranjem — Odgovorni ured- nik: Anton Bauman. — Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8. — Te- lefon 156. čekovni račun pri Na- rodni banki Ptuj št 604-19-1-206 — Tiska časopisno podjetje »Ma- riborski tisk« — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina za tuzemstvo 1000 din, za inozem- stvo 1500 din. Letnik XV. DOSLEDNO IZVAJANJE NALOG PRVA SKRB ČLANOV ZKS Na občinski konferenci ZKS, ki je bila v soboto, 3. novembra v Ormožu, so navzoči gostje, člani občinskega komiteja ZKS in delegati, ocenili uspehe enoletnega dela. S tajnimi volitvami je bil izvoljen 17-č!an5ki nov-, obč. komite in o-članska revizijska komi- sija. Več pozornosti bo v bodoče treba posvetiti ideološkemu izo- braževanju članov ZKS. Primanjk ovanje kadrov povzroča največ težav. Nekaterj vodilni delavci, čl ani ZKS v podjetjih niso vedno dosledni. Industrija, obrt in gostinstvo se prepočasi razvijajo. Konferenci so prisostvovali zvezni poslanec, član CKZKJ dr. Jože Potrč, rep. poslanec CKZKS Milko Gorač, član CKZKS in re- publiški poslanec Jože Tramšek m organizacijski sekretar okrajnega komiteja ZKS Maribor Jože Bru- mec. Čicmi ZKS morajo bili dosledni Po izvolitvi organov konference je sekretar občinskega komiteja Drago Pintarič prečital referat, kij je bil po svoji vsebini zelo pester saj je zajemal celotno politično in gospodarsko življenje občme,' od nalog zadružništva in uspehov ter proiblemov v kmetijstvu. Re- ferat tudi omenja, da je že skraj- ni čas, da postane kmet proiz- vajalec za tržišče, ne pa samo za individualne potrebe družme. Ne- kateri privatni proizvajalci še ve- dno ne sodelujejo z zadrugo in ne razumejo naše družbene stvar- nosti, kljub temu, da so poslovne enote zadružnega kombinata ža- rišče napredne proizvodnje in da So doseženi že rekordni uspehi i predvsem v vinogradništvu. ( Nadalje je prikazal težave in itspehe osnovnih organizacij ZKS, in komiteja pri odpravljanju ne- j gativnih pojavov. V referatu je^ posebno podčrtano izvajanje i planskih nalog pri delitvi oseb- nih dohodkov in pri decentraliza- ciji delavskega samoupravljanja. Člani ZKS se morajo za izva- janje postavljenih nalog dosledno boriti, je podčrtano v referatu. Prav tu se opaža, da nekateri vo- dilni delavci v podjetjih, član: ZKS, niso povsod opravili postav-! Ijenih nalog, čeprav so se na se- jah ZKS s sprejetimi sklepi stri- njali. Priznati je treba, da so kljub nekaterim pomanjkljivo- s^tim člani ZKS na ormoškem ob- močju v teku leta odpravili svo- je naloge, kar se odraža pred- vsem v delavskem samoupravlja- nju, v gospodarstvu in v celot- nem političnem življenju Poseben problem predstavlja; idejno politično izobraževanje] članstva, politično šolanje, delo Delavske univerze, delo osnovnih organizacij ZKS in množičnih or- ganizacij. O boju mnenj m oseb- nosti članov ZKS, o kadrovski |x>- litiki v organizacijah, o kaznoval- ni politiki, o vzgojnih ukrepih pri delu, o priznanjih in sprejemanju novih članov v vrste ZKS — o vsem tem je bilo govora. Razprava po referatti. poročilu komisij in komiteja je prinesla • mnogo izkušenj za nadaljnje delo; osnovnih organizacij. Diskutanti So obravnavali objektivne razme- re in možnosti, gostje pa so po- stavljali v ospredje človeka-ko~ munista in njegov moralno poli- tični vpliv pri reševanju proble- mov in izvajanju sklepov Komunisti v zadrugi odgovorni za pospešen razvoj kmetijstva Zadruga je organizacija, kjer se križajo družbeni m privatni interesi. Člani ZKS, zaposleni v zadrugi, so dolžni na vasi te in- terese usmerjati v duhu sociali- zacije vasi in širjenja družbenega sektorja gospodarstva. Važno je kako komunisti v zadrugi razu- mejo svoje naloge, kako reagirajo na probleme m pred reševanjem zavzemajo ustrezna -stališča. Kooperacija naj bo inte- res zadruge in kmeta Diskutanti so menili, da naj bo kooperacija zadruge s kmetom takšna, da bo ekonomski računi zainteresiral kmeta za sodelova- nje za večjo proizvodnjo. Dose- danja praksa sodelovanja izgub- lja na fKjmenu, ker je pričela krepiti kmeta v škodo zadruge. Zaradi kreditiranja z reproduk- cijskim materialom, se je koope- racija izrodila, je dejal predsed- nik ObLO. Prav zato bo treba' raz^/-i jati višjo obliko sodelovanja, med kmetom in zadrugo, ki bo za oba sodelavca vzpodbudna. Upoštevati je treba, da 63 "/o družbenega proizvoda na občin-, skem območju ustvarja privatni sektor. Ugotovljeno je bilo, da je tempo socializacije vasi prepoča-, sen in da ga je treba pospešiti. Premalo kmetijskih tehnikov Zadruga Ormož zavzema celot- no kmetijsko področje občine družbenega in privatnega sektor- ja. Opaža se, da je nezadostno organizirana kmetijska služba' glede sodelovanja. Vzroke za to je treba iskati v pomanjkanju; strokovnega kadra, ki ima odgo- vorno politično nalogo. Učitelj mora biti družbeno političen delavec Del referata, kakor tudi poro- čilo predsednika ObLO sta obrav- navala vlogo učitelja, kot družbe- no političnega delavca. S samo- upravljanjem v šolstvu so nalo- žene šolskim kolektivom, zlasti prosvetnim delavcem — članom ZKS pomembne in odgovorne družbeno politične naloge. Razprave o principih nagraje- vanja in delitve dohodka v šolah so pokazali pravilniki, ki teme- ljijo na analitski oceni delovnih mest in je osebni prejemek gib- ljiv, višina prejemkov pa je od- visna od uspehov v šoli. Težko je določiti kvaliteto dela učitelja, je med razpravo dejal dr. Jože Potrč. Nadalje je menil, da zaradi neupravičenega grajanja glede nedelavnosti učiteljskega kadra, nekateri zgubljajo pogum za delo. Zvezni poslanec je nadalje pod- črtal pomen učitelja kot družbe- no političnega delavca, kt je dol- žan vzgajati mladi rod v duhu socialističnega napredka. On tudi odgovarja za politično delo na vasi in za splošno razgledanost ljudi. Iz razprave je b» stvu. Mesto mojstrov in vodij obratov v industriji pripada teh- nikom, ne pa ključavničarjem. S priučenim ali neizkušenim stro- kovmim kadrom ni moč v občini (meti gostinstva, ki bi lahko raz- vijalo turizem. Na ObLO kot na zadružnem kombinatu in v osta- lih podjetjih in ustanovah bo tre- ba v prihodnjem letu štipendirati več potrebnega I^adra. Delavci so dobri upravljalci Zanimiva je bila razprava Aloj- za Balažiča. slušatelja politične šole za družbene vede. ki je govo- ril v zvezi s problemi podjetij in z odnosi v kolektivih. Menil je, da je treba delavcem v podjetjih probleme podjetja razložiti, da jih bodo razumeli, še le takrat jih bodo pomagali pravočasno in pravilno reševati. Napačno je na- ziranje, da delavec v kolektivih še niso sposobni samostojno upravljati, pač pa je vprašanje, ali so organi upravljanja sposobni delavcem vse probleme pravilno raztolmačiti. Tu je treba iskati vzroke, da večjt del organov de- lavskega samoupravljanja nepra- vilno ali celo nerazumljivo tol- mači proizvajalcem, da ne morejo sodelovati, ker ne vedo za pro- bleme v podjetju. Člani ZKS v podjetjih so dolžni se dosledno boriti za izvajanje delavskega samoupravljanja, ki ga še vedno delno nekateri vodilni uslužbenci hromijo. V taka in podobna vpra- šanja morajo člani ZKS odločno posegati. Ideološko izobraževanje komunistov na prvem mestu Vzpodbudna je bila razprava organizacijskega sekretarja okraj- nega komiteja ZKS tov. Brumeca, ki je podčrtal idejno politično krepitev članstva 2:KS, kateremu vprašanju je že III. plenum OK ZKJ posvetil posebno pozornost. Povedal je, kdo je lahko član ZKS. Nadalje je govoril o načinu tn širini sprejemanja v članstvo ZKS. Poudaril je, da morajo člani ZKS sprejemanju članstva posve- titi posebno pozornost in da to ne sme biti kampanjsko. Industrija, obrt in gostmstvo se morajo hitreje razvijati Zaradi povečane mehanizacje V' kmetijstvu in širjenja sociah- stičnega sektorja kmetijske proiz- vodnje v občini nastopa odvisna delovna sila, ki se zaradi neraz- vite industrije mora zapKfilovati izven občine. Vzroke zaostalosti je treba iskati predvsem v pre- majhnem vlaganju in zanimanju podjetij za sodelovanje. Nekatera podjetja se vedno vztrajajo v sa- mostojnosti. Tovarna »Jože Ke- renčič« je sicer pristopila v so- delovanje s TAM, medtem ko ostala podjetja v teon pogledu niso ukrenila se ničesar. Samo s sodelovanjem v proizvodnji z ustreznimi podjetji in s kvalitet- nejšo proizvodnjo je moč zagoto- viti večji m uspešnejši izvoz. NOVOIZVOLJENI OBČIN- SKI KOMITE ZKS v občinski komite ZKS Ormož so bili na konferenci izvoljeni člani ZKS, Drago Pintarič, Jože Baloh, Matija Pajnkihar. Marjan Debeljak, Stane Ceh, Rudi Fras, Matija Ratek. Jože Snajder, Franc Debeljak, Viktor Leskovar, Vlado Ožbalt. Vinko Stefančič, Franc Forstnarič. Ivan Jerebic, Zinka Ferk, Franc Krlžmančič in Ma- rija Kovačič. V revizijsko komisi- jo so bili izvoljeni Drago Zabav- nik, Borjan Boško in Vinko Topo- lovec. Predsednik komisije za predlo- ge in sklepe na konferenci Debe- ljak Marjan je ob zaključku kon- ference prečital sklepe, ki jih bo- do dobile vse osnovne organiza- cije ZKS v izvajanje. V sklepih je posebno poudarje- no, da člani ZKS morajo krepiti partijsko disciplino, morajo biti budni in pravočasno ukrepati, ter za vsak problem najti svoja stali- šča in nato ga šele reševati. Ko- munisti so dolžni, tistim ljudem, kjer živijo in delajo, objašnjevati zvezno in republiško ustavo in ob- činski statut. Nenehno se člani ZKS morajo idejno politično izo- braževati prek ustreznih šol, teča- jev, predavanj in seminarjev. Po konferenci je 17. članski no- voizvoljeni občinski komite ZKS Ormož imel prvo sejo. R. D. N©v učiteljski blok pri Miklavžu Posnetek: D. Rizman Tolmačenje določil ustave za občane zelo zanimivo Občinski odbor SZDL Ptuj in Delavska univerza Ptuj sta začela v nedeljo, 4. novembra 1962, & tol- mačenjem osnutka zvezne in repu- bliške ustave po šolskih centrih svojega območja. Aktiv SZDL za tolmačenje ustave z večino prav- nikov, članov društva pravnikov in političnih aktivistov, se je dobro pripravil na tolmačenje določil osnutka ustave pa tudi na vsa morebitna vprašanja in predloge zbranih občanov. Po udeležbi, po zanimanju in po razpravah sodeč, je bil ta začetek kar zadovoljiv in vse kaže, da bo na sledečih sestan- kih še večje zanimanje ter več pobud za spremembo nekaterih izrazov v določilih u&tave. Največ udeležencev so imele or- ganizacije SZDL Majšperk, Videm, Juršinci, Cirkulane, Stoperce. Le- skovec in Zetale (50 do 100), nekaj manj pa jih je bilo v Trnovski vasi, Lovrencu. Gorišnici, Vito- marcih in na Destemiku (36 do 49) Povsod je bilo zanimanje za tol- mačenje posameznih določil usta- ve, ponekod pa so pokazali na raz- liko med smislom določil ustave in vsakdanjo prakso ter podčrtali potrebo po bodoči vskladitvi vse- bine z njenim vsestranskim prak- tičnim izvajanjem. V središču vse pozornosti je standard ljudi, zlasti ljudi s podeželja, od katerih mno- gi dobro vedo, da je le slaba ma- terialna osnova kriva njihovega sedanjega stanja. Zato se tudi radi zadržujejo pri stimulaciji za kme- tijske proizvajalce, pn cenah nji- hovih izdelkov, pri cenah na trgu itd. Na vse to so tudi vezana vpra- šanja o osebni lastnini, o dedova- nju, o raznih oblikah sodelovanja z zadrugami, o prodaji in zakupu zemlje in drugo. Občinski odbor SZDL Ptuj in Delavska univerza sta dobro or- ganizirala tolmačen,1e ustave. Ak- tiv, ki se zanima za določena po- glavja ustave, tolmači predvsem tista poglavja, ki so posameznim območjem v občini najbolj zani- miva. Druga vprašanja jim bo zo- pet tolmačil tisti del aktiva, ki se za nje najbolj zanima. Tak način dela zahteva sicer več ses-tankov občanov, so pa ti toliko bolj zani- mivi. Najzanimivejši bodo sestan- ki v zvezi s tolmačenjem občinske- ga statuta, ki bo vseboval določi- la obeh ustav in posebne razmere občine. Enako je tolmačen,1e dolo- čil ustave po kolektivih, ki se ga članstvo polnoštevilno udeležuje in postavlja vprašanja v zvezi s samoupravljanjem in z delitvijo dohodka ter osebnih dohodkov, poleg tega pa tudi vseh drugih vprašanj. Nedeljskim tolmačenjem se bodo pridružili še sestanki v Podlehni- ku. Zavrču. na Hajdini, v Mar- kovcih. Cirkovcih. na Ptujski gori, na Polenšaku. v Grajeni in na raznih terenih v Ptuju ter v Mo- škajncih. Ponekod bodo določila ustave tolmačili domači aktiinsti — prosvetni delavci in na njiho- vem območju stanujoči pravniki in drugi strokovni delavci. Doslej so že bili tozadevni sestanki v ptujski bolnišnici, pri Merkurju, v garniziji JLA in drujrod. Po ocenjevanju položaja v občini v zvezi s to nalogo sodita občin- ski odbor SZDL Ptuj in Delavska univerza, da bosta v celot! opra- vila svojo nalogo in da bodo z do- ločili ustave in poznanjem dolo- čil občinskega statuta dobili obča- ni v roke dragoceno orožje so- cializma, ki ga bodo znali v vsak- danji praksi pridno uporabljati in tudi pravilno razumevati ve« do- gajanje v okviru določil ustave ter obsojati vse pojave, ki bodo z določili ustave v nasprotju. V. i Kubanska kriza je pred dnevi močno razburkala svet. Čeprav se odmevi še zdaleč niso utišali, je pa vendar resnica, da je nepo- sredna nevarnost pred novim svetovnim spopadom mimo. Ka- ribsko morje, v katerem leži tudi otok Kuba, pa je še vedno zavito v sumljivo meglo. • Stari spar Ko je ameriška vlada razglasila popolno blokado Kube z morja in so v Moskvi opozorili, da bodo vsak napad na zavezniško Kubo smatrali za napadalno dejanje, ki terja tudi ustrezne vojaške ukre- pe SZ in njenih zaveznikov, se je svet znašel na robu vojne. Ce ne bi bilo uspešne pobude 45 nev- tralnih dežel in glavnega tajnika OZN U Tanta. bi se zares zgodilo najhujše. Američani so svoj ukrep »ute- meljevali« z dejstvom, da je SZ na Kubi zgradila raketna opori- šča in to svojo trditev dokazali tudi s povečanimi fotografskimi posnetki. V Moskvi so oporišča priznali. Toda s kako pravico se ZDA zanimajo za ta oporišča na ozemlju dežele, ki je suverena in ki lahko odloča o oborožitvi in tuji pomoči po lastnem pre- pričanju, so se vprašali v Havani. Teze, češ da mala Kuba ogro- ža velike ZDA, so že zdavnaj nevzdržne in naravnost smešne . . . Glavni tajnik OZN je na po- oblastilo Združenih narodov od- potoval na Kubo. da bi posredo- val. Kot kažejii poročila o tem. je v svojem poslanst\'u uspel Po njegovi sodbi naj bi SZ umaknila svoje oporišče s Kube in privo- lila v mednarodno nadzorst^'0 Rdečega križa, (na nadzorst'-ni vztrajajo ZDA. čeprav v širši ob- liki). ZDA pa naj bi umaknile blokado. Parada v Moskvi za 45-letnico oktobrske revolicije Po mnenju glavnega tajnika bi taka rešitev odprla pot za dokon- čno rešitev kubanskega problema. In ta je nujna, ker bo sicer ka- ribsko ozračje tudi vnaprej pre- polno nevarnih hlapov . . . • Obotuvljanje Medtem ko je Kuba po trezni presoji privolila ^- nadzorstvo Rdečega križa (nekateri menijo. da je nanjo blagodejno vplival podpredsednik sovjetske vlade Mikojan s svojim obiskom v Ha- vani). v ZDA vztrajajo pri blokadi. Gre torej za enostransko izpolnje- vanje pogojev. Toda to še ni dovolj. Na ame- riški Floridi urijo kar naprej ku- banske emigrante in jih oborožu- jejo. Ljudje, ki jim je režim pre- miera Castra na Kubi trn v peti. govore vse glasneje o »osvobodit- vi« otoka, t. j. o odprti interven- ciji. S tem minirajo dobro voljo tistih, ki zares žele odstraniti ka- ribsko krizo za daljši čas. Zato bodo potrebni še veliki napori znotraj OZN in po vsem svetu. # »Afera Spiegel« Zahodnonemške oblasti so zapr- le več članov uredništva ugled- nega hamburškega tednika .^Der Spiegel«, ker je v svojem časniku 10. oktobra objavil obširen, doki/ mentiran sestavek o načrt^ NATO v Evropi v primeru voj ne. Gre za operativne plane, fe, jih skušajo sedaj prikazati kot državno tajnost, čeprav so po- datke objavili že poprej nekateri krščansko-demokratski časniki. Za »Spiegel« je znano, da se dosledno bori proti jedrski obo- rožitvi in proti sedanjemu »gro- movniku«. zahodnonemškemu ob- rambnemu ministru Straussu. Zato so tudi sledile preiskave, areta- cije itd. Na drugi strani si Ade- nauerjeva vlada prizadeva, da bi izposlovala v skupščini pravico do posebnih pooblastil. To bi pozneje uporabila proti »Spieglovim« lju- dem in vsem tistim, ki bi odloč- no nastopili proti atomski obo- rožitvi ali se zavzemali za razo- rožitev. Nevarnost, da vlada Torodre s takim »državno-varnostnim zako- nom«, je velika, ker se je doslej kolikor toliko občutna opozicija socialnih demokratov povsem umaknili želji po zbližanju s svo- jim »nasportnikom« — Adenauer- jevim krščanskim demokratom. ZDA New York, S. nov. — De- mokrati so si v predstavni- škem domu in senatu zagoto- vili večino, ki so jo imeli že prej. Ce rezultate nedeljskih volitev v ZDA primerjamo z onimi iz prejšnjih let. po- tem so te volitve za Kenne- dvja minile razmeroma do- j bro. kajti v kongresu ni pri- šlo do nobenih večjih spre- memb. Stran 2 TEDNIK PTUJ, 9. NOVEMBRA 1902' Problemi v zvezi z elelitrarnami na srednji Dravii v Ptuju je bila 29. oktobra 1962 vodnogospodarska razprava v zve- zi z graditvijo hidroelektrarn na srednji Dravi med Slovenje vasjo in Zlatoličjem ter na Porminu. Namen razprave je bil ugotoviti celotno vodnogospodarsko proble- matiko, ki jo je potrebno upošte- vati pri gradnji projektiranih hi- drocentral. Razpravo je razpisal oddelek za gospodarstvo občin- skega ljudskega odbora Ptuj. Na- vzočih je bilo okrog 20 gospodar- stvenikov — predstavnikov iz Ljubljane, Maribora, Ptuja in iz okolice. Energetska izraba Drave v dveh stopnjah Za energetsko izrabo Drave od Maribora do Ormoža je predlaga- na izraba odseka od Maribora do Ptuja (I. stopnja) in od Ptuja do Ormoža (II. stopnja). Za I. stopnjo izrabe je predvi- den jez v Melju pod Mariborom, 17,5 km dolg dovodni kanal s pad- cem vode 33 m do strojnice v Slo- venji vasi ter odvodni kanal dol- žine 6 km, ki se nad Ptujem izliva v Dravo. Strojnica v Slovenji va- si je predvidena za dva agregata skupne moči nad 126 MW letno in letne proizvodnje skoraj 700 milijonov kWh. Za II. stopnjo izrabe Drave je predviden jez v Zabovcih pod Ptujem, ki bi za- jezil Dravo. Strojnica bo pri For- minu. Do nje naj bi bil zgrajen 9,5 km dolg kanal s padcem 29 m. odvodni kanal, dolg 8 km bi kon- čal z izlivom v Dravo tik nad Ormožem. Tudi strojnica na For- minu je predvidena za 2 agregata skupne moči nad 110 MW in letno produkcijo nad 600 milijonov kWh. . Značilnost projekta / na srednji Dravi Značilnost projekta na srednji Dravi je v tem, da ohranja Dravo v naravni strugi na območju me- sta Maribora in Ptuja, skozi manj naseljeno ozemlje med Maribo- rom, Ptujem in Ormožem pa bi tekla po kanalih. Pri Mariboru bi nastal okrog 6 km dolg vodni ba- zen, pri Ptuju pa 5 km dolg ba- zen. Od jeza v Zabovcih do Ptu- ja bi bil na obeh straneh Drave zgrajen 1—6 m visok zavarovalni nasip. Ob nasipih bi bili drenaž- ni kanali, ki bi ščitili ozemlje v okolici pred vodo, ki bi proni- cala iz bazena. Samo mesto Ptuj bi ščitil zaščitni zid. Dvig pod- j talnice bi preprečeval drenažni kanal vzdolž Drave in podaljšek drenaže iz nove struge Grajene. Ptujska kanalizacija bi bila del drenažnega sistema levega boč- nega nasipa. Graditev dotočnih in odtočnih kanalov bi narekova- la graditev več mostov kot nado- mestilo za prekinjene cestne zve- ze za nemoten promet v tem pre- delu. V črti, kjer naj bi bili zgra- jeni kanali, je nekaj gospodar- skih in stanovanjskih poslopij, ki bodo morali biti odstranjeni in z zagotovljenimi sredstvi zgrajena nova. V strugi Drave, med Za- bovci in Ormožem bo malo vode, ker bo stekla po kanalu skozi Formin. Po Dravini strugi bo tekla le voda Studenčnire in Dra- vinje. K^ad 350 ha zemlje za nove objekte Zaradi gradnje elektrarniških objektov, dovodnega in odvodne- ga kanala bo nad 350 ha, večino- ma obdelovalne zemlje, odtegnje- ne kmetijstvu, na drugi strani pa bo na boljšem okrog 600 ha prej po poplavah Drave prizadetih in slabo obdelanih površin ob Dra- vi. Visoka vodna gladina v do- vodnem in odvodnem kanalu bo omogočila umetno namakanje nižje ležečih površin od Ptuja do Ormoža. Tudi tako bo nadokna- den del škode zaradi površin pod novimi objekti. Podtalna voda na območju do- vodnega kanala bo ostala na do- sedanji ravni, znižala pa se bo vzdolž odvodnega kanala in sicer na začetku ob samem kanalu za okrog 7 m, kar bo sicer vplivalo na stanje vode v studencih. Ti bodo morali biti poglobljeni. Hiše v bližini strojnic bodo morale do- bivati pitno vodo iz novega vodo- voda. Prednje značilnosti projekta so bile podlaga za razpravo enako pa gradbeni program za projekti- rano izgradnjo in izdelani inve- sticijski program. Kal vse bo potrebno upoštevati pri gradnji novih elektrarn Kari. inž. Puppis, zastopnik se- kretariata za kmetijstvo in goz- darstvo LRS Ljubljana je opozo- ril zlasti na spremembe v zvezi z znižanjem podtalne vode, kar je važno zlasti v odsekih pod' elektrarnami, kjer bo nizka gla- dina spodnje vode povzročala znižanje podtalne vode ponekod za več metrov. Kjer talna voda ne bo več rastlinstvu dosegljiva, bo odmrlo starejše drevje; nastali bodo tudi problemi s pitno vodo. Vprašanje je, če bo še ptujska Studenčnica sploh imela vodo in kako bo potem z njeno stru(jo. Nastane pa tudi vprašanje dose- danjih regulacijskih objektov, ki bodo na suhem in korita mini- malne vode, ki bo tekla po stru- gi Drave ter obrežij struge ob večjih količinah vode Jože inž. Brus, zastopnik ElektiogospK)- darske skupnosti Slovenije '.n Branko Bartol, predsednik sveta za komunalne in stanovanjske zadeve občine Ptuj sta obravna- vala predvsem vprašanje pitne vode za Slovenjo vas, Zlatoličje in E»tuj glede na znižanje nivoa podtalne vode celo do 5,5 metrov. To vprašanje bo potrebno rešiti skupno z vodno preskrbo Ptuja in bodoče elek- trarne. Zelo važno je tudi vpra- šanje kanalizacije mesta Ptuja, ki ga je možno rešiti z zbirnim ka- nalom vzporedno z Dravo čistil- nimi napravami in prečrpavanjem mehansko očiščene vode v Dravo, z drenažnim kanalom ali pa z « vpeljavo v Dravo v podjezju. Po- tok Grajena bo moral biti v sprednjem odseku nekoliko pribli- žan Dravi predvsem zaradi grad- nje plavalnega bazena in drugih športnih prostorov, ki so v načr- tu v bližnji bodočnosti. Zid za obrambo Ptuja pred visokimi vodami Drave bo moral biti dobro proučen in bo moral biti prilagojen estetskim in urbani- stičnim zahtevam. Brezpredmetna bosta broda čez Dravo v Zabovcih in Markovcih. V Zabovcih b'- lah- ko prevažali iz Sturmovca les in krmo po jezu, v Markovcih pa po talnem pragu, ki bv služil v iste namene. Pesnica bo lahko spelja- na v novi kanal proti Ormožu. Važno je nadalje vprašanje funk- cioniiranja odvodnega kanala TGA Kidričevo, oskrbe TGA z vodo glede na možnost znižanja pod- talnice, dalje vprašanje perutnin- ske farme in njenega vodovoda in kanalizacije, glede ribogojstva, agrarnih površin kombinata. So še druga vprašanja, ki opozarja- jo na možne posledice in na mož- nost odprave posledic na mini- mum. V zvezi z nadaljnjimi predlogi bo med 10. m 20. decembrom le- tos še v Mariboru več konferenc z vsemi zainteresiranimi pred- stavniki organov in organijacij. Pz. Spremembe na srednji Dravi po novih načrtih Konferenca SZDL v Vitomarcih V nedeljo, 26. 10 1962, je bil občni zbor Socialistične zveze delovnih ljudi v Vitomarcih, kjer se je zbralo precej članov SZDL. Sama razprava je poka- zala, da še je premalo občanov tega kraja včlanjeno v Sociali- stično zvezo. Da bi se izboljšal način živ- ljenja v Vitomarcih in okolici, so se navzoči zavzemali za usta- novitev kakšnega obrata oz. obrtnih delavnic v Vitomarcih. Po združitvi trgovine in kme- tijske zadruge z drugimi ustrez- nimi gospodarskimi organizaci- jami tudi te službe ne služijo najboljše svojemu namenu, saj morajo iti prebivalci po najnuj- nejše artikle v Ptuj. Veliko zanimanje na občnem zboru je bilo tudi za določila nove ustave, za arondacijo in za obdavčitve privatne lastnine. Delo občnega zbora je potekalo normalno in bi bil v Vitomarcih uspešno izveden občni zbor SZDL, če bi se tov. Cehova iz Derbetinc na njem dostojno ob- našala oz. postavljala bolj ume- stoa vprašanja. K. F. Osebni dohodki prehitevajo reahzaoijo Javnost pa tudi oblastni pred- stavniki radi kritizirajo trgovska podjetja »Izbira«, »Merkur« in »Panonija« Ptuj zlasti glede na letošnjo vnovčeno realizacijo. Te izkazujejo vsa tri podjetja letos skupno 39'/., (4, 14, 21«/.), torej vi- šjo kot v lanskih 9. mes. Pri tem ostaja še vprašanje, kako je z letošnjimi osebnimi dohodki pri teli podjetjih, lii so jih dosegla pri letošnjem 24 •/. (12, 12 •/.) povečanju števila zaposlenih. Pri občinskem ljudskem odboru Ptuj smatrajo, da so jim letošnji osebni dohodki v 9 mesecih le nekoliko prehitro porasli, saj so pri vseh treh podjetjih višji za 16 do 43 "/o, v primerjavi z lan- skim letom. Trgovsko podjetje »Panonija«, Ptuj je doseglo v pri- merjavi z lanskim letom pri 99 "o zaposlenih in pri 104 »/o realizaci- ji 16'/« višje dohodke kot lansko leto. Znatno na boljšem od tega podjetja je trgovsko podjetje »Merkur«, ki je doseglo letos pri 12 "/o višjem številu zaposlenih 24«o višjo realizacijo in 43 ' o viš- je osebne dohodke kot lansko le- to. Nekako v sredini je »Izbira«, ki je dosegla pri 12 "'o višjem šte- vilu zaposlenih in pri 14'/« višji realizaciji 37 »/o višje osebne do- hodke kot lansko leto. Višja re- alizacija je dosežena z višjim ob- činskim maloprodajnim promet- nim davkom in z višjimi cenami blagu, ne pa s toliko večjim pro- metom. Občinski ljudski odbor Ptuj pri- poroča vsem trgovskim podje- tjem v Ptuju glede na razne pri- pombe občanov v zvezi z zviše- vanjem cen blagu in minimalnim zniževanjem nekaterim predme- tom, da bi v bodoče uredila ko- mercialno službo. Z njo naj ne bi zaposlovala poslovodij trgovin, ki bi lahko bolj prisluhnili željam in predlogom potrošnikov, kar bi tu- di vplivalo na povečanje prome- ta. Za ptujska trgovska podjetja sicer velja, da so z blagom raz- meroma dobro založena in da naj- de pri njih potrošnik precej.šnjo izbiro, morala pa se bodo v bodo- če vedno bolj otepati raznega ne- kurantnega blaga, ki jim jemlje prostor v skladiščih in zavira promet ter tudi vnovčevanje rea- lizacije. Trgovsko podjetje Mesokombi- nat »Perutnina« Ptuj je letos raz- širilo svojo dejavnost s priklju- čitvijo dela perutninske farme v. izgradnji, kjer so objekti dogra- jeni in sposobni za proizvodnjo. Nove kapacitete te farme so bolj v korist izvozu kot domačemu tr- gu zlasti v letošnji slabši turistič- ni sezoni. Zato se je podjetje tu- di usmerilo na izvoz perutnine, kjer je po njej povpraševanje in izbira med interesenti najboljše kupce. Gibanje gospodarstva v ormoški občini 10. novembra bosta v prosto- rih restavracije »Abonent« v Ormožu zasedala oba zbora Ob- činskega ljudskega odbora Or- mož. Na skupini seji bodo od- borniki med ostalim razpravlja- li tudi o gibanju gospodarstva v občini. Temu vprašanju je ix>- svetil ObLO posebno jvozomost, glede na pospeševanje proizvod- nje v kmetijstvu in industriji. Zaradi vsklajevanja možnosti z dejanskim stanjem podjetij je nujno storiti vse. da bo dose- žen proizvodni plan. Dopoldne v trgovini »Izbire« Ptuj »Pri jelenu« Posnetek: J. Vrabl Občani vprašujejo ob razpravah o osnutku ustave v rubriki pod gornjim na slovom bomo v bodoče objav Ijali odgovore na vprašanja ki jih ob razpravah o nov) ustavi postavljajo občani na zborih občanov ali na vpra- šanja, ki jih bodo nam aii aktivistom SZDL postavljali občani ustno ali pismeno Vabimo občane, da pošljejo svoja vprašanja najpozneje do vsakega ponedeljka opol- dne, da bi lahko zagotovili ustrezne odgovore že v na- slednji številki. V Cirkulanah in skoraj v vseh drugih krajih, kjer so bile v zad- njem času. razprave o osnutku ustave, so navzoči postavili vpra- šanje o problemu polproletarcev, ljudi z manjšim zemljiiščem, ki pa so istočasno kot delavci zapo- \ sleni v podjetjih ali na drugih de- ; lovnih mestih. Zanima jih, ali ' osnutek ustave predvideva kakšne [spremembe glede njihovega polo- žaja, to se pravi, ali bodo lahko obdržali zemljo in zaposlitev, ozi- roma ali se bodo morali odpove- dati prvemu ali drugemu, ter si v bodoče zagotavljati svoj življenj- ski obstoj na osnovi svojega dela izključno na svoji zemlji ali iz- ključno na delovnem mestu. Odgovor: Osnutek ustave te- ga vprašanja ne obravnava, niti ne govori o tem vprašanju kak- šen zakon. Z zakonom o agrarni reformi je pa določeno, da sme imeti nekmet, to se pravi občan, ki si pridobiva večji del sredstev za življenje izven svojega dela na lastnem zemljišču, samo do 3 ha obdelovalne zemlje. Vse- kakor pa je glede tega potrebno pripomniti, da bo naš bodoči družbeni razvoj odrejal položaj posameznika v tem smislu, da ga bodo prilike sipodbudile, da se bo odločil, ali se bo posvetil z vsemi svojimi silami kmetova- nju na lastnem zemljišču ali pa se bo v celoti posvetil delu na delovnem mestu v družbeni proizvodnji ali drugi organiza- ciji. Delovni kolektivi v neki meri že izvajajo določeno politiko na- pram svojim članom, da bi se v tem smislu lažje sami odločili. Drugo vprašanje, ki se je prav tako kot prvo pojavilo skoraj pov- sod, kjer so razpravljali o novi ustavi, je vprašanje lastnine. Ob- čani so s tem vprašanjem mislili lastnino nad zemljo, hišami in drugimi nepremičninami. Odgovor: Člen 22. osnutka ustave pravi: »Kmet.': smejo imeti lastninsko pravico na ob- delovalnem in gozdnem zemlji- šču, katerega največja površina se določa z zveznim zakonom, ter lastninsko pravico na delov- nih sredstvih v mejah in ob po- gojih, ki jih določa zakon. Zakon določa, v katerih me- jah in ob katerih pogojih smejo imeti občani lastninsko pravico na zemljišču, ter na delovnih sredstvih v obrtnih in drugih podobnih dejavnostih. Zemljišče kot dobrino sploš- nega družbenega pomena je tre- ba izkoristiti v skladu s sploš- nimi, z zakonom določenimi in- teresi « Iz zgoraj navedenih določil je jasno razvidno, da tudi po uve- ljavljanju osnutka ustave ostane lastninska pravica kmetov na zemlji, seveda v skladu z zako- nom, ki določa meje in pogoje te lastnine. Zakon o agrarnem mak- simumu določa kot mejo lastni- ne nad zemljo 10 ha. Kot je raz- vidno iz obrazložitve osnutka zvezne ustave Edvarda Kardelja, ni predvidena sprememba tega maksimuma. S tem vprašanjem v zvezi naj citiramo še čl. 25. usnutka: »Ob- čani imajo lahko v osebni last- nini predmete, ki so namenjeni za osebno potrošnjo, rabo ali zadovoljevanje njihovih kultur- nih potreb. V osebni lastnini so lahko tu- di stanovanja in stanovanjsike iiiše, ki služijo ix)trebam občana in njegove družine. Z zveznim zakonom se določajo meje oseb- ne lastnine na stanovanjih in stanovanjskih hišah.« Kot je razvidno iz tega člena osnutka bodo državljani tudi v bodoče lahko imeli v lasti stano- vanja in stanovimjske hiše, se- veda v mejah obstoječih toza- devnih zakonov. Na zborih v Dcsterniku, Cirkov- cah in v Stopercah so vprašali vo- livci kako bo v bodoče z dedo- vanjem. Predvsem jih je zanimalo, ali se bo lahko dedovala zemlja ali hiša. Odgovor: Po 62. členu usnutka je ta pravica občanom zagotov- ljena. Ta člen pravi: »Zajamčena je pravica dedovanja. Nihče ne sme imeti na podlagi dedovanja v lasti več nepremič- nin in delovnih sredstev, ko je to določeno v ustavi ali zakonu.« Cl. 25 torej zelo jasno govori o možnosti dedovanja, vendar pa hkrati postavlja meje dedova- nju, ki so določene z ustavo ali zakoni o lastništvu nad zemljo, stanovanji ali hišami, delovni- mi sredstvi in predmeti osebne rabe. V Majšperku, pa tudi drugje, so postavili občani vprašanje soci- alnih problemov starih ljudi, ali osnutek ustave kaj govori o tem problemu. Odgovor: Kolikor nam je znano, je ustanovljena pri Izvrš- nem svetu Zvezne ljudske skup- ščine komisija, ki obravnava to vprašanje. Iz nekaterih členov osnutka ustave pa je kljub te- mu razvidno, da družba tega vprašanja ne zanemarja. Tako je navedeno na pr. v tretjem od- stavku 60. člena osnutka: »Ob- čanom, ki niso zmožni za delo in nimajo za preživljanje potrebnih sredstev, zagotavlja družbena skupnost socialno pomoč.« V drugem odstavku 65. čl. osnutka je navedeno: »Dolžnost vsakega človeka je, da priskoči na pomoč drugemu, ki je v nevarnosti, in ga podpre.« V Stopercah, pa tudi v drugih krajih so se občani zanimali o ureditvi vprašanja o najemanju tuje delovne sile v kmetijstvu (pri- vatnem). Odgovor: 24. člen osnutka pra- vi o tem vprašanju: »Prepove- dano je izkoriščanje tuje delov- ne sile za pridobivanje dohodka. Na področju kmetijske pro- dukcije ter obrti in drugih po- dobnih storitvenih dejavnosti, ki jih opravljajo občani s svojimi delovnimi sredstvi, se sme v mejah in ob pogojih, ki jih do- loča zakon, izjemoma dovoliti pritegnitev dopolnilnega dela drugih delavcev.« Glede na ta člen osnutka bo tudi v bodoče omogočeno (ven- dar le izjemoma) in ob pogojih, ki jih določajo tozadevni zakoni, pritegniti tujo delovno silo. ORMOŽ Tolmačenje o osnutku zvezne in republišl- PTUJ, 9. NOVEMBRA 1962 TEDNIK Stran 3 SLAVKU BOLTI V SLOVO v ponedeljek, 6. novembra 1962, popoldne je bil na ptuj- skem mestnem pokopališču po- ložen v prerani grob prof. Slav- ko Bolta. Na zadnji poti na ptuj- sko pokopališče ga je spremljal dolg sprevod dijakov, nj^ovih stanovskih tovarišev, znancev in prijateljev, ki so se od njega težko poslovili in so obložili nje- gov grob z mnogimi venci in s posvetili, ki si jih je zaslužil z svojim dolgoletnim, neumornim, vzgojnim delom med mladino ptujskih šol. Glavni poslovilni nagovor je imel Jože Stropnik, pokojnikov predstojnik, ki je med drugim dejal sledeče: »Stojimo pred tvojim grobom, dragi tovariš Slavko, Naglo in nepričakovano te je bolezen iz- trgala iz naše sredine, od svoje drage in ljubljene soproge, hčer- ke, sina in od množice prijate- ljev. Vsi tvoji načrti, tvoja pri- 2:adevanja, vse tvoje udejstvo- vanje je hipoma ugasnilo. Ni te več v našem zboru. Bil si nam iskren stanovski tovariš in pri- jatelj. Naši mladini sd posredoval svoje obsežno strokovno znanje. Pred dobrimi 51 leti si se rodil v Stopanji vasi pri Ljubljani v delavski družini. Otroška leta si preživel v skrbni negi svojih staršev. 2e kot učenec osnovne šole si kazal nadpovprečno na- darjenost za tehnična znanja. Zgodaj si spoznal, da si rojen za posredovalca svojega znanja mlajšemu rodu. Odločil si se po- stati učitelj in vzgojitelj. Odšel si študirat na učiteljišče. Sam si se vzdrževal. Prevzemal si in- strukcije, izdeloval razne teh- nične predmete in podobno. Z uspehom si dovršil učiteljišče v času brezposelnosti v prosvetnih vrstah. Prvo svojo namestitev si dobil v Ljubljani s skromni- mi prejemki iz ubožnega fonda. Z redno nastavitvijo si odšel v Prekmurje. Tja so pošiljali ta- kratni oblastniki mlade ljudi svobodoljubne miselnosti. Tvoja izredna pripravljenost za pro- svetljevanje prekmurskega ljud- stva pa ni bila pogodu oblasti. Prestavljala te je iz kraja v kraj. V želji po nadaljnjem izpopol- njevanju si se vpisal v letih pred vojno na višjo pedagoško šolo v Zagrebu. Odločil si se za naj- težjo študijsko skupino, za eko- nomsko-tehnično in si opravil izpite. Tri leta si služboval na meščanski šoli v Konjicah. Do- raščajočo mladino si seznanjal z vsemi sodobnimi pridobitva- mi človeštva. Faši-stični osvajal- ci so te med prvimi nasilno preselili v Srbijo. Tudi v izgnan- stvu si se vključil v vseljudsko odporniško gibanje. Zaradi tež- kih delovnih pogojev za.pH>slitve na kmetijskih posestvih in pri melioracijskih delih, zaradi mu- čenj in pomanjkanja po zapo- rih te je napadla huda bolezen, ki ti je pustila trajne posledice. Po osvoboditvi si bil med prvi- mi, ki so se s podvojenimi na- pori priključili ustvarjanju v narodno-osvobojeni in socialno urejeni domovini. Tvoje priza- devanje v ptujski gimnaziji, na osnovni šoli Franca Osojnika in v zadnjem letu v kolektivu eko- nomske srednje šole so pripo-f mogla k rasti teh .šolskih usta- nov. Pripravljen si bil prijeti za vsako delo in poučevati vsak učni predmet, ter izvesti vsako posebno nalogo. Sredi dela in naporov si omagal. Naš kolektiv kakor tudi učni zbori drugih pro- SA'etnih ustanov izgubljamo s teboj vestnega in požrtvcn^alne- ga sodelavca in stanovskega to- variša. T\'0'je delo. dragi tovariš Slavko, bomo nadal.ievali in iz- polnili obveznosti do skupnosti. Ob odprtem grobu se poslsv- lism nd fpho v imenu nrofe-^^r- skega zbora, dijakov in v svo- jem imenu. Želim ti, da bi ti bila domača gruda lahka, saj si toli- ko žrtvoval za njo. Tvoji cenjeni soprogi, hčerki, sinu in sorodst^ru izrekam v imenu vseh navzočih iskreno sožalje.« Po tem, in ostalih nagovorih dijakov je pevski zbor »Obrt- nik« zepel, »5vobodina« godba pa pihala pa je zaigrala žalostinki; zastave in prapori so se sklonili nad grob v zadnji pozdrav in mnogi so stopili h grobu z zad- njim pozdravom od pokojnega Sla^^ka Bolta. Nekaj korakov od svežega groba je čakala dolga vrsta krasnih vencev iz šol in kolek- tivov, da so prekrili še en nov grob, grob nepozabnega Ptuiča- na. V. J. i Mnogo ljudi na komemoraeiji Ob letošnji komemoraeiji na ptujskem pokopališču za dan mr. tvih dež in slabo vreme nista zmotila množice udeležencev, ki so se zbrali na Trgu mladinskih delovnih brigad in so odšli v sprevodu za praporom Združenja borcev .NiOV in za godbo »Svobo- de« na pokopališče. Tam je tudi že bilo zbranih precej ljudi. Pri- šli so svojci padlih, učenci, dijaki, člani organizacij in društev ter člani raznih kolektivov. Prestav- niki organizacij in društev ter kolektivov so prinesli vence, od katerih je bilo nekaj položenih pred spomenike po mestu, nekaj pa pred spomenike na pokopali- šču. Nagovor na pokopališču je imel major JLA Tomo Ignjetovič. Pev- ski ztx>r iz osnovne šole »Toneta Znidariča« je zapel žalostinke. Godba »Svobode« je zaigrala ža- lostinke. Praf>ori so se po kon- čanem nagovoru nagnili nad grobnico v pozdrav in svojci so še nekaj časa ostali pri grobnici ter skufHio z učenci ptujskih šol prižigali svečke. Zvečer na dan mrtvih je bil po- gled na pokojen. Po 14-letnem vodenju upravniških poslov v TBC bolniš- nici se je pK>slovil od kolektiva. Tov. Sedmak je bil rojen ne Svetem križu pri Trstu 2. 4 1904. Izhaja iz delavske družine kot osmi otrok v družini je že v rani mladosti moral iskati zap>oslitev. Vse do 20 leta starosti je oprav- ljal težka dela. Nekaj kasneje je postal sekretar mladih komuni- stov, zaradi česar je bil večkrat preganjan in zaprt. Iz Itelije je bil pregnan kot antifašist in v Franciji se kot komunist n: mo- gel dolgo zadržati. V času stare Jugoslavije je v Makedoniji orga- niziral nezaposlene delavce. V Parečinu je dobil pnmerno zapo- slitev, nato na občini v Šentilju, vendar je kot borec za napredne ideje moral v zap>or na Sušak, po- zneje pa je bil preseljen na Rab. Odpuščen iz bolgarskega ujet- ništva med drugo svetovno vojno je zbiral orožje in hrano za par- tizane v dolini Vardarja, kjer je tudi pristopil h grškim partiza- nom leta 1944. Leto pozneje je prisostvoval ustanovitvi makedon- ske vlade. Nato je prevzel važne in odgovorne naloge od referenta do komisarja za nacionalizacijo in do upravnika TBC bolnišnice Ormož, kjer je bil 14 let. Med svojim službovanjem je tov. Sed- mak bil neumoren politični dela- vec. Večkrat je bi! sekretar ob- činskega komiteja ZK, predsednik občinskega odbora ZB. predsednik sindikalne podružnice td. To pokopališče ni skoraj nikdar zvečer brez prižganih svečk. Priznanje zavadu za komunalno dejavnost Zavod za komunalno dejavnost Ptuj Si je zaslužil praznanje javnosti s tem, da je poskrbel pred letošnjim dnevom mrtvih za poljčenski pesek in da je posipal večino pK>ti in stezic na ix>kopa- lišču s tem peskom. Vse pokopa- lišče se zdi sedaj kot obnovljeno. Prav bi bilo, da bi imel zavod na razpolago več takega peska, de bi ga lahko vsakdo sam nabavil v potrebni količini za posipanje okrog grobov, če že zevod sam ne more posipati dohodov med vrstami grobov in sam nositi to- zadevnih stroškov. Prav bi tudi bilo, da bi svojci zaradi lepše po- dobe celotnega pokopališča pred dnevom mrtvih odstranili z zapu_ .ščenih grobnic ob zapadnem zidu pokopališča raizno dračje in raz- divjano okrasno grmičje, kar je še tokrat ostalo. Vsekakor pa bo najboljše, če bo vsakdo upošteval razpis ime- novanega zavoda v zvezi z ureja- njem grobov. Le tako bo ptujsko pokopališče najlepše urejeno, če bodo okvirji na grobovih enako dolgi, da bodo med njimi enako široke poti. Sedaj so nekateri okvirji predolgi in segajo na pot, kar kvari podobo celotne okolice in povzroča težave pri pogrebih in pri razvrščanju ljudi ob gro- bovih. V. J. Proslave dneva mrtvih Na ormoškem območju so svoj- ci padlih borcev, krajevni odbori SZDL, kot občinski odbor ZB in pionirji ter mladinci z množični- mi organizacijami poskrbeli za ureditev in okrasitev grobov ter spominskih plošč, ki opozarjajo na nepozabne žrtve in težke dni v česu boja za svobodo. Povsod na grobovih borcev m drugih mrtvih, ob spominskih ploščah v Ormožu. Veliki Nedelji, Središču, na Kogu, pri Tomažu in na Humu so pionirji in šoloobvezni mladin- ci priredili posebne proslave z govori in recitacijami. Ponekod so v počastitev dneva mrtvih za- gorele bakle in bile izstreljene častne salve. Velika Nedelja v torek je bila letna konfe- renca krajevnega odbora SZDL Velika Nedelja, katere se je ude- ležilo nad 90 članov SZDL in občinski sekretar SZDL Stane Ceh. Poročilo, katerega je prečital predsednik krajevnega odbora SZDL tov. Franc Kosi je zaje- malo celotno politično in gospo- darsko življenje tega kraja. Poudarek poročila je bil na problemih in usp>ehih v kmetij- stvu v sodelovanju. Nadalje je poročilo zajelo številne proble- me iz prosvete, mladine, šolstva ter odkupne politike v občini. Poročilo je tudi navajalo, da so nekateri člani SZDL premalo dosledni in večkrat sprejete sklep>e zanemarjajo. Po poročilu predsednika in sekretarja se je odprla široka razprava predvsem glede tega, ker naloge odbornikov krajev- nega odbora niso bile v celoti izvršene, predvsem glede obve- ščanja članov SZDL o nastalih problemih in načinu reševanja. Važno je tudi to, da so nekatere sekcije premalo obravnavale te- matiko iz svojega področja. Predvsem kmetijska vprašanja so bila prepuščena sama sebi. Nasprotno pa je solucija žena do- .segla lepe uspehe, predvsem v organiziranju dveh kuharskih in šiviljskega tečaja. Na konferenci je razpravljalo 21 diskutantov, članov SZDL, ki so iznašali številne probleme od neurejenosti pokopališča, za- družnega doma, ureditev cest in igrišč, ki se brez večjih vlaganj z malo dobre volje lahko rešijo. Nadalje so menili, da je treba določiti posebno tovrstno komi- sijo, ki naj bi skrbela za vse priprave glede gradnje novega učiteljskega bloka pri Veliki Nedelji. Dejali so, da se bo le na ta način osnovna šola Velika Nedelja v bodoče uveljavljala kot 0'semletka. Upravitelj šole tov. Marjan Debeljak je navzo- čim prikazal dejansko stanje šole in podčrtal, da bi le tako dosedanje stanovanjsike prostore v šoli lahko uporabili za učil- nice. Velikonedeljčani imajo tudi težave zaradi Oidklopitve nape- ljave prosvetne dvorane zadruž- nega doma. Menijo, da bi ponov- no montiranje stalo* približno 330.000 dinarjev. Res pa je, da je odbor in se- kretariat obravnaval in reševal na svojih sejah gospodarske in politične probleme terena, usmerjal delo društev in orga- nizacij in skrbel za izvedbo proslav. Nadalje se je razprava dotak- nila znižanja števila članstva SZDL. Menili so, da je treba isikati vzroke v tem, ker se čla- narina pobira enkratno ob kon- cu leta. Sklenili so, da bodo v bodoče pobirali članarino četrtletno. Nazadnje je o številnih proble- mih razpravljal sekretar občin- skega komiteja SZDL Ormož Stane Ceh. Na mnogo nerešenih problem.ov je v svoji razpravi poiskal izhodišča, za ostala pa nakazal, kako je treba pristopiti k reševanju. Govoril je tudi o pomenu osnutka zvezne in re- publiške ustave in vsklajeval široke možnosti državljanov, I predvsem pa članov SZDL v na- šem družbeno političnem udcj- stvovanju. Ob zaključku konfe- rence je bilo sklenjeno, da bo novi. 19. članski odloor SZDL Ve- lika Nedelja formiral sklepe in jih razposlal vsem članom SZDL. Ogenj povzroči! 600.000 dinarjev škode 28. oktobra ob 00.15 je na go- spodarskem poslopju Antona Ko- vaeeca iz Lunovca št. 11 izbruh- nil i>ožQr. Poleg gospodarskega poslopja je na podstrešju zgorelo približno 4.000 kg sena in 5.000 kg slame in nekaj krompir.ja ter jabolk v skupni vrednosti 600 ti- soč dinarjev. Imenovani je iniel gospodarsko poslopje z ostalimi zgradbami zavarovano samo za 220 tisoč dinarjev. Vzrok požara je še vedno ne- znan, kljub temu, da nekateri menijo, da ga je povzročil elek- trični tok. FOTO ZAPIS EK Dograjen gasilski dom »»Vitan«* pri Središču Nedavno je bila otvoritev do- grajenega gasilskega doma »Vi- tan«. Gasilci tega društva so vse do zgraditve doma imeli več ka- kor deset let prostore za gasilsko opremo v skednjih in listnjakih, prav zato predstavlja dograjena stavba zanje veliko pridobitev. Dograditev doma je veljala 450 tisoč dinarjev. Vse stroške grad- nje m nabavo materiala so krili prebivalci te in sosednjih vasi. Taka inic'ativq je tudi v drugih gasilskih društvih v občini zaže- iz množičnih organizacij in drusicT Razne priprave v sindikatih ObSS Ptuj se pripravlja na razširjeno plenarno sejo. Na plenum bo povabil vse člane ple- numa ObSS, predsednike SP, DS in direktorje gospodarskih oganizacij. Na razširjeni seji predsedstva ObSS so člani predsedstva in predsedniki sindikalnih podruž- nic sklenili, da se bo na razšir- jenem plenumu govorilo o: 1. gibanju gospodarstva o ob- čini Ptuj v prvih devetih mese- cih in ugotovitvah komisije o delitvi čistega in osebnega do- hodka, 2. nalogah sindikata v vlogi delavskega samoupravljanja, 3. pripravah za vodenje raz- govorov v SP o naši novi ustavL ObSS se tudi pripravlja na za- četek SPŠ. Prvi sestanek s slu- šatelji Sindikalne politične šole bo v ponedeljek, dne 12. novem- bra 1962, ob 16. uri v Delavskem klubu. 2A Mladina v tekstilni tovarni V PTUJU Na mladinski konferenci v tekstilni tovarni O tem vprašanju se je razprav- ljalo v nedeljo na konferenci mladine tekstilne tovarne. Po poročilu sekretarja se je razvila razprava, zakaj se posa- mezni mladinci tako malo zani- majo za delo v mladinski organi- zaciji in zakaj mladina ne uživa polnega zaupanja v kolektivu. Direktor tovarne je iznesel, da kolektiv mladini sicer zaupa, ven- dar ne v tolik meri, kot bi ji lahko. Vzrok za to nezaupanje je v tem, da je mladina premalo za- interesirana za perspektivni plan gospodarskega razvoja v komuni ter za dogajanje na notranjem in zunanjem tržišču. Tehnični vodja je med drugim omenil, naj bi mladina tovarne skušala bolj aktivno sodelovati pri vseh dogajanjih v tovarni, pri delavskem samoupravljanju in re- ševanju druge problematike. Tru- diti bi se morala za dvig storii-* nosti in produktivnosti. Organi samoupravljanja tovar- ne pričakujejo od novega vodstva mladine, da bo pravilno pristopilo k reševanju vseh problemov. Novo izvoljeni predsednik or« ganizacije Ervin Šteger ter ser* kretarka Katica Galun sta v imo- nu organizacije obljubila, da ho mladinska organizacija tovarna dosledneje opravljala svoje nalo- ge in poskusila odstraniti vse do^ sedanje pomanjkljivosti. T. V, Nekaj o skrbeh in , nalogah stanovanjske I skupnosti Posamezni servisi Stanovanjske skupnosti v Ptuju že dobro dela- jo. Letošnji letni plan bodo celo presegli. Končni efekt bo poziti- ven, čisti dohodek pa minimalen, kar je pravilno in razumljivo za uslužnostne obrate. V bodoče bo potrebno mehanizirati posamezne servise in nabaviti potrebno orod- je. Nujno potrebujejo mizarski stroj. Posebna komisija ima na- logo proučiti možnosti nabave. Povečali bodo gradbeno skupino, ki bi naj z združenimi sredstvi po vrstnem redu popravljala sta- re zgradbe v mestu. Skupina bi imela zidarja, tesarja, kleparja, pleskarja, instalaterja itd. Tako bodo lažje urejali zgradbe, ki so najbolj potrebne popravila. Po komisijskem pregledu posameznih .■servisov bo proučena možnost ustanovitve novih servisov, pred- vsem pa barvarne. Odprti vpra- šanji družbene prehrane in mleč- ne restavracije bosta tudi ureje- ni. Na zadnji seji izvršnega od- bora Stanovanjske skupnosti Ptuj je bil sprejet sklep, da se bo se- danja kavarna preusmerila v mlečno restavracijo, ki jo Ptuj zares potrebuje. -o- Škoda zaradi jabolk, ki gnijejo pod drevjem Ne dolgo tega sem hodil okrog Juršinc, Polenšaka ter okolice in v svoje veliko presenečenje opa- zil pod drevjem v sadovnjakih mnogo vležanega sadja, ki čaka, da bo prišel nekdo, ki ga bo po- bral. S'adje v tem času pod drevjem in na njem je velika gospodarska .škoda, za lastnike sadovnjakov pa greh ter bi se kaj takega ne sme- lo pripetiti vpričo letošnje slabe letine in škode, ki jo je povzro- čila toča. V premnogih me.stih in indu- strijskih središčih zelo primanj- kuje sadja, povrh tega je slabo in drago Kmetje nimajo denarja in tarnajo ob davkih, medtem ko mnogi ne vidijo, koliko tisočakov jim je pod drevjem zgnilo in ko- liko bo še, ostalo pa se bo zmlelo in popilo, ne da bi sadjerejec sku- pil kak tisočak. Ko. Utopljenec je bil oblečen v čr- ne žametaste hlače, obiit v rjave \asoke čevlje z gumijastimi pod- plati, visok je bil 165 cm, oval- nega obraza, močne postave, blnnd in posebnih znamenij ni imel. »Drava« opravlfa dela tudi izven občine Gradbeno pod.ietje »Drava«, Ptuj je v letošnjih 10 mesecih opravilo večja gradbena dela in je v glavnem izpolnilo naloge, ki jih je prevzelo od domačih inve- stitorjev. Po svojih kapacitetah pa presega potrebe domačih inve- j stitorjev, zato mora pogledati za delom tudi izven svojega najožje- ga poslovnega območja, izven ob- močja občine Ptuj. S svojo meha- nizacijo še zaostaja za podjetjem »Gradiš«, zato se šc dogaja, da prevzema podjetje »Gradiš« ne- katera dela tudi v Ptuju, ki bi jih sicer lahko opravilo podjetje »Drava«. Tako je prevzelo pod- jetje »Gradiš« dela na večjih ob- jektih perutninarske farme na Bregu pri Ptuju. Gradbeno podjetje »Drava^< je doseglo v letošnjih 9 mesecih nad 10 ",'o višjo vnovčeno realizacijo kot lani kljub manjšemu obsegu del kot lansko leto. Po vnovčeni realizaciji je grad- beno podjetje »Drava« za 10 "/o prehitel Projektivni biro Ptuj, ki pa je imel za 7 "/o nižje osebne dohodke od »Drave«. Slednja je dosegla letošnji uspeh pri 96 "/o zaposlenih v primerjavi z lan- skim letom. Zaradi nesrečne ljubezni v Dravo 4. novembra letos je 19-letni Kušter Jože iz Ormoža bil v ne- koliko vinjenem stanju. Ob 17. uri popoldne je napadel očeta na dvorišču. V razburjenosti si je slekel suknjo, srajco in je med begom proti Dravi odvrgel še denarnico in nato brez premiš- 1 Janja skočil v Dravo. Nekateri menijo, da je vzrok samomora bila nesrečna ljube- zen, dočim je povod še vedno ne- znan. Znano jo samo, da dose- daj odnosi med očetom in sinom niso bili najboljši. Navzoč ob samomoru Franc Bizjak je hotel dejanje prepreči- ti, toda Kuster .Jože mu tega ni dopustil. Samomorilca še vedno pogrešajo in je njegovo truplo voda odnesla. Dopisujte v TEDNIK Stran 4 TEDNIK PTUJ. 9. NOVEMBRA 1962 Slovenski arheologi so se sestali v Ploju v soboto, 27. X. 1962, je bil v Ptuju redni plenarni sestanek' slovenske pK>družnice arheološke- ga društva Jugoslavije. 2e dalje Časa se uveljavlja pravilo, da ste eden ali dva sestanka na leto iz- ven Ljubljane, kjer ima podruž- nica sedež. Tako so se arheologi to pot sestali v Ptuju. Sestanka so se udeležili arheologi malone vseh slovenskih muzejev in ena- ko arheologi osrednjih ustanov, oniverze, slovenske akademije znanosti m umetnosti ter Narod- nega muzeja. Na predvečer plenarnega se- stanka se je sestal odbor podruž- nice in razpravljal o važnih druš- tvenih zadevah. Pozornost je bila posvečena predvsem organizaciji kongresa arheološkega društva Jugoslavije, ki bo nekako maja v Ljubljani, in veliki skupni akciji sioiveavskih arheologov, izdelavi arheološke karte Slovenije. Dela za to karto so že v teku, saj je pregJedana že vsa literatura in So izpisani vsi podatki v tisku o posameznih najdbah in najdiščih. Pri tem delu so sodelovali prav vsi slovenski arheologi. Na samem sestanku so arheo- logi obravnavali bolj strokovne teme. Domači arheologi so prika- zali strokovno problematiko ar- heoloških najdišč v Ptuju in mu- zeološke probleme zbirke. Arheo- logi so se zlasti zelo zanimali za vprašanja adaptacije stavbe in nemeravane ureditve arheološke zbirke. Diskusija o tem problemu, je pokazala, da nameravana delaj vsi odobravajo in njihovo izved- bo toplo priporočajo, saj ima E*tuj najpomembnejšo arheološko zbirko, ki je svetovno znana in leži sedaj le deponirana in v štu- dijski zbirki dostopna strokovnja- kom, javnosti pa ne. V popoldanskem času so si udeleženci ogledali arheološke te- rene na Zg. Bregu in Hajdini, ter pri tem še razpjravljall o topogra- fiji starega Poetovia in o razisko- valni akciji, ki je pripravljena za prihodnjo pomlad. V nedeljo pa so si udeleženci na strokovni ekskurziji ogledali nekaj arheoloških postojank pro- ti vzhodu iz Ptuja, traso rimske ceste med Moškanjci in Gonšni- co, Formin. teren velike prazgo-. dovinske naselbine v Ormožu, le- po ohranjeno traso rimske ceste pri Godenincih. rimske gomile pri Žerovincih ter prazgodovinsko naselbino v Križevcih. I. M. Trbovelfski mladinci no obisku v Ormožu Nedavno so trboveljski mla- dinci člani občinskega komiteja LMS obiskali pionirje in mla- diace ormoške osnovne šole. Za to pnčložnost so jim mladinci Omroža v osnovni šoli priredili lep spopejem v obliki recitacij in narodnih pesmi z godbo. Ob tem srečanju so pionirji ormoške osavovne šole poklonili gosftom- mdarjean simibol slovenskih go- ric »kilopotec«. Trboveljsiki mla- dinci so vrnili z rudniškim simboSom in albumom slik, ki prikazMije delo rudarjev. Gfotstje so si v sprentistvu or- moških pioaiirjev in predstavni- kov kombinata ogledali vino- gradniško sadjarske kraje Jeru- zaiem in Vinski vrh. Ogledali so ei tudi novo vinsko klet v Ormo- žu v izgradnji in obstoječo vin- eko klet, kjer so izvršili manjšo po«iz5cušnjo vin. Za goste in spa-emljevalce je bilo prirejeno skupno kosilo »Pri grozdu« v Oitmožu. Obisk trboveljskih mladincev vOpmožiu je bil odraz enoletnega dcpiisovanja s pionirji in mladin- ci ormoške osnovne šole. V za- hvalo gostoljubja so Trbovelj- ČEKrd. poslali ormoškim mladin- cem zahvalno pismo za topel sprejem, v katerem izražajo nav- dušenje nad lepotami jeruzalem- fifldh vinogradov. Nadalje trbo- veljski miladinci v pismu vabijo ocraoške na vrnitev obiska. Taki in podobni obiski so ze- lo zaželjeni, saj vsako srečanje miadSine iz raznih krajev prina- ša nove pogilede, izmenjavo sta^ ISSč in medsebojno spoznavanje. K^aJk) bi, da bi ostale osnovne šoie v ormoški občini navezale sfcike z mladinci raznih krajev naše domovine. R. D. KONCERT violinistke Sabine Skalar v ponedeljek, 5. 11. t. 1. je koncertirala v Ptuju violinistka Sabina Skalar. Spremljal jo je naš znani pianist umetnik prof. M. Lipovšek. V pt^em delu sporeda je mlada umetnica igrala dve sonati in si- cer Locatellijevo »Soneta da ca- mera« in Beethovnovo v G-duru op. 96. Drugi del je obsegal Tar- tinijeve variacije na Corellijevo temo v Kreislerjevi obdelavi Er- nesta Blocha »Nigun«, improviza- cije na melodije stare židovske molitve, Fiorillov »Capriccio v D- duru«, M. Lipovška »Andantino moderato« in Bartokove »Romun- ske plese«. 2e s prvimi takti svoje suge- stivne igre je simpatična umet- nica navezala nase sicer malošte- vilno, a vendar zvesto ptujsko koncertno občinstvo ter si osvo- jila tudi številne mlade poslu- šalce, zvečine gojence glasbene šole, ki so skoraj popolnoma za- sedli glasbeno dvorano. Violinist- ka je izpričala odlično šolo, ki jo je bila deležna v osnovi pri svo- jem očetu Maksimiljanu Skalarju, znanem violinskem pedagogu, se- daj profesorju violine na ptujski glasbeni šoli ter na nadaljnji študijski poti na slovenski aka- demiji za glasbo v Ljubljani, na pariškem ruskem konservatoriju, v Ecole normale de musique de Pariš in pri raznih velikih violin- skih mojstrih. Program, ki pa je izvajala, je nudil umetnici dovolj prilike, da razživi svojo bogato čustvenost in uveljavi tudi k temu adekvat- no tehnično znanje. Večer je bil za mnoge v resnici doživetje. Publika ■ je z aplavzom nagradila oba umetnika ter na koncu izpro- sila še dodatno točko. (M. T. Pa- radisi: Sieiliano.) Lahko rečem, da je malokateri umetnik tako osvojil naše poslu- šalce kot ta mlada, še mnogo obetajoča umetnica. Seveda se moramo zahvaliti v veliki meri tudi spremljevalcu, mojstru in- terpretu prof. Lipovšku, da je njen prvi koncert pri nas v Ptuju tako zelo lepo uspel. H. D. Zdravstveni paviljon v Ormožu Te dni so bile izvršene meritve za gradnjo zdravstvenega pavi- ljona pri dosedanjem zdravstve- nem domu v OrmožvL Gradnjo zdravstvenega paviljona narekuje pretesen prostor dosedanjega zdravstvenega doma in vedno večje število zavarovancev. Po predračunskem elabK>ratu bo gradnja paviljona z garažo ve- ljala 17,650.000 dinarjev. Novo zgrajeni zdravstveni dom bo ob- segal 3 ordinacije, 2 manjši in 1 večjo previjalnico, laboratorij, prostor za kartoteko in čakalnico za paciente, prostor za fiziotera- pijo bo manjši od previjalnice, ki bo obenem služila za manjše kirurške posege. Zgradba bo ime- la dva vhoda in sicer: vhod za paciente in posebnega za zdrav- stveno osebje. Prostora za labo- ratorij in fizioterapijo bosta ime- la direkten vstop v ordinacijo, da bo lahko zdravnik delo v pre- vijalnioi nadziral. Stavba bo le delno podkletena s prostorom za premog in kotlov- nico od koder bo speljana cen- tralna kurjava. Zgradba paviljon- skega tipa bo dolga 25,74 metrov, njena širina bo 12,40 metrov in višina 3,5 metra. Streha paviljona bo revna plošča, izdelana iz več plasti ustreznega iz<^acijskega materiala. Z izkopi temeljev je izvajalec del gradbeno podjetje »Grad« Ormož že pričelo in letos bo pa-' viljon že pod streho. Sredi polo- vice prihodnjega leta bo zdrav- stveni dom predan svojemu na- menu. Dosedanji prostori zdravstve- nega doma pa bodo pozneje slu- žili za zobno ambulanto, upravno pisarno zdravstvenega doma in za podružnico socialnega zavarova- nja za shranjevanje zdravstvenih pripomočkov. Z zgraditvijo zdravstvenega paviljona v Ormožu bo izpolnjena večletna želja zdravstvenega osebja. Pretesni zdravstveni pro- stori So občanom povzročali pre- cejšen problem. • D. R. OPOZORILO Naročniki, ki so pri iz- terjavi izjavili pismono- šem, da bodo naročnino somi poravnali v upravi, noj to store do 15. no- vembra 1962, sicer bo- mo primorani ustaviti po- šiljanje lista. Uprava V Leskovem bi radi gradili dem Leskovee, ki je nekako v osrčju Haloz, je kot turistična točka, saj je po svoji legi in lepoti zanimiv kraj. V letni sezoni je velik pro- met, saj teče skozi Leskovee cesta Ptuj—Trakoščan in tudi na Bori. Splošno je znano, da .se v tem območju Haloz živi v zelo omeje- nih pogojih, zlasti pa ljudje v hri- bovitih predelih, kjer jim daje glavni dohodek vinogradništvo, ki je potrebno obnove in take eko- nomske rešitve, ki bo zagotovila Ljudme dostojno življenje. V nedeljo, 28. oktobra 1962, je bila v Leskovcu konferenca SZDL v prostorih nove šole. Članstvo SZDL je v diskusiji načelo razne probleme, ki jih bo v bodočnosti potrebno rešiti. Odhajanje zdoma, po svetu, za kosom kruha, ne bo mogla biti edina in najboljša re- šitev, ampak bo potrebno ustvariti znosnejše življenje tudi v doma- čih razmerah. Tokrat je bilo pre- cej kritike v zvezi z nizko ceno mošta ali drugače rečeno s slabo stimulacijo proizvajalcev-vino- gradnikov. Govorili so še o am- bulanti ter o prosvetnem domu z najpotrebnejšimi prostori. To so že dolgoletna pereča vprašanja, ki so vedno na tapeti, žal pa še pre- daleč od možnosti, da bi jih ures- ničili. Izvršitev vseh sklepov te konference je več ali manj od- visna od tega, koliko razumevanja in pomoči bo pripravljena nuditi občinska skupnost in kdaj bodo te potrebe dosegle mesto med pr- vimi potrebami v ptujski občini. Tudi prosvetno delo možno Po končani konferenci SZDL je še bil občni zbor prosvetnega dru- štva. Tudi na tem občnem zboru je bilo precej diskusije o nadalj- njem prosvetnem delu v tem delu Haloz. Diskutanti so menili, da ne more biti šola s svojimi raz- redi edini prostor v kraju, kjer bi se naj sestajalo članstvo pro- svetnega društva in pripravljalo razne prireditve. Na vsaki konfe- renci, na zborih volilcev in občnih zborih se govori o prostorih, kjer bi naj bila ambulanta, prosvetna dvorana in sejna soba, prostori za gasilsko opremo itd., vendar ostaja vedno samo pri besedah. Kino, televizija, klub, čitalnica, knjižnica, sejna soba in drugo so sodobne potrebe ljudi v mestu in na podeželju, in ni čudno, če si jih povsod tudi želijo odrasli in mladina. Gostilna že zdavnaj ne more biti več edino zbirališče lju- di, ki se raje izobražujejo kot pi- jančujejo, raje gledajo nekaj po- učnega in zabavnega kot bi po- sedali po gostilnah in se dolgo- časili ob opazovanju vinjenih znancev in neznancev. Edina rešitev - graditev kulturnega doma Najboljša rešitev iz sedanjega stanja bi bila zgraditev stavbe, ki bi obsegala vse potrebne pro- store. To bi lahko bila kraju pri- merna, sodobno oblikovana, pri- tlična stavba paviljonskega tipa, ki bi bila zgrajena v več etapah, kakor bi dovoljevale materialne možnosti. Vsi skupaj smo za to, da bi začeli v letu 1963 z gradit- vijo. Iniciativo za to je dal tajnik sveta svobod in prosvetnih dru- štev Ptuj Kari Kores iz Ptuja. Upamo, da bodo pristojni ptujski forumi imeli vse razumevanje za te potrebe haloškega prebivalstva, ki rabi dom, v katerem bo našlo zdr.avniško pomoč, kjer bo obisko- valo razna predavanja, gledalo razne prireditve, prirejalo razne proslave in imelo praznovanje ob državnih praznikih. Le tako bi se sčasoma povzpeli na raven, ki je dostojna na.še družbene ureditve. Tudi mladina ima svoje zahteve in potrebe Istega dne je še bila konferenca ^gj^va LMjS Leskovee. Mladine je precej na tem območju. Zal je prepuščena sama sebi zaradi sla- botnega vodstva mladinske orga- nizacije in ker nima prostorov, kjer bi se sestajala. Na tej konfe- renci so obravnavali iste proble- me kot drugI toga dne. Za nje je poleg vsega še važno vprašanje igrišča, ki ga hi v Leskovcu. Pred osvoboditvijo je bilo igrišče pred šolo v Leskovcu. Tam bi igrišče tudi sedaj ustrezalo organizaciji LMS in šoli Lastnik parcele je zasebnik, ki bi jo mogoče prodal pod primernimi pogoji. Tako bi imela vse možnosti razvoja tudi nogometna skupina, ki je letos tekmovala z videmsko in cirku- lansko skupino. Na lastnem igrišču bi lahko več trenirali in uspehov bi bilo še več, saj bi lahko tek- movali z nogometnimi skupinanni vseh šolskih središč v občini, kjer nogometne skupine že obstajajo. Najtežji je začetek, potem pa že gre Vsi upamo, da bo v prihodnjem letu na razpolago vsaj nekaj sred- stev za začetek planiranih del, vsaj za izdelavo načrta za zgradi- tev paviljonske zgradbe s potreb- nimi prostori za društva in orga- nizacije tega območja. Le tako se bo lahko razgibala dejavnost or- ganizacij in društev, in Leskovee bo rad vsakdo obiskal, zlasti ko se bodo razne skupine hotele po- meriti ali predstaviti prebivalstvu tega predela Haloz. V. R. Mladino no sestankih Na konferenci Ljudske mladine tovarne glinice Ln aluminija je bilo mnogo govora o izboljšanju dela mladinske organizacije. Do- sedanje delo je bilo kritično oce- njeno že v samem poročilu, raz- prava pa je dala odgovore na mnoga vprašanja, o katerih se je med letom premalo razpravljalo. Iz poročila je razvidno, da je de- lo v preteklem letu nekoliko stag_ niralo glede na pretekla leta, za kar je več vzrokov, ki so nekate- ri objektivnega, mnogi pa sub- jekivnega značaja. Eden izmed glavnih vzrokov je vsekakor pre- malo stika z mladino s strani to- varniškega komiteja LMS. Nada- lje je bilo delo otežkočeno zaradi nekaterih negativnih pojavov in nepravilnega gledanja na našo stvarnost posameznih članov vod- stev mladine in članov aktiva LMS. Prav tako je eden izmed vzrokov preslabo uvajanje novih metod dela in vsebinske spre- membe, ki bi morale pri samem delu nastati. Tako delo, kot je bilo v pretek- lem letu, je bilo nujno predvsem zaradi utrditve organizacije in vodstev in je dobra osnova za nadaljnje delo. Zgrešeno bi bilo smatrati dosedanje delo kot sla- bo in nepomembno, saj je uredi- tev kadrovskega vprašanja in vsebina dela organizacije ena iz- med osnov za uspešno delovanje. Razprava, ki je bila zelo pestra, je posegla v skoraj vsa vpraša- nja, ki so pomembna za delo mladine v tej tovarni. Postavlja se samo vprašanje delitve dohod- ka, o katerem pa ni bilo govora. Lahko jo za to več vzrokov, da mladina ni posegla v razpravo po tem vprašanju, morda se dosled- no nagrajuje po pravilniku o de- litvi dohodka, ali pa se mladina boji o tem razpravljati, ker je premalo seznanjena s tem. more- biti pa so še kakšni drugi vzroki, ki so nepoznani. Sama konferenca je zelo dobra osnova nadaljnjega dela organi- zacije tn je na najboljši poti, da v naslednjem delovnem obdobju mladina pri svojem delu doseže še vidnejše uspehe. V tovarni volnenih izdelkov Majšperk je bila konfer^ca do- bro pripravljena. Poročilo pred_ sednice je nakazalo vse probleme kt so v kolektivu, delo aktiva pa je prikazano nekoliko slabše, kar je delno odraz celoletnega dela. Prav tako kot poročilo je tudi razprava obravnavala mnoge pro- bleme, ki so predvsem v tovarni in mladinskem aktivu. Ne zdi se mi pravilno, da se konference ni udeležil nobeden od vodilnih to- varišev iz kolektiva, ki bi lahko mladinj odgovorili na nejasna vprašanja. Tako ravnanje vseka- kor ni koristno za kolektiv, še manj pa za aktiv LMS. Mladina trgovskega podjetja Panonija Ptuj je na svoji letni konferenci največ obravnavala vprašanje nagrajevanja vajencev in je mišljenja, da sedanji način nagrajevanja ni stimulativen za vajence in da bi bilo potrebno tudi nagrajevanje po prizadevno- sti posameznikov, kar bi prispe- valo k večji prizadevnosti. Pred- log bo FKidan še v obravnavo pol- letni sindikalni konferenci, ki bi naj o tem dala še svoje mišljenje. Prav tako bodo predlog predlo- žili delavskemu svetu in uprav- nemu odboru. O drugih proble- mih v kolektivu je bilo bolj malo govora. »Kritično stanje lanskega leta nam je bilo opozorilo, da se kaj takega ne sme ponoviti,« je na- vedeno v poročilu predsednika LMS v Stopercah. Prav tako sa-i mokritično so bila obdelana vpra- šanja, ki so značilna za ta kraj in delo aktiva LMS. Celotni progr^n dela sicer ni bil realiziran, ven- dar so uspehi zadovoljivi, saj v tem kraju ni najboljših pogojev za mnogo širšo dejavnost. Največ uspeha so dosegli zaradi tesnega sodelovanja z drugimi organiza- cijami in društvi, ki v tej vasi obstojajo. Vsekakor bo ta konfe- renca dala tisto, kar aktiv v na- slednjem delovnem obdobju naj- bolj potrebuje, prav tako ali pa še večjo pomoč en sodelovanje vseh ljudi, predvsem mladine. Nova vodstva aktivov LMS, ki so bila izvoljena na leto.šnjih letn nih konferencah, so precej pomla- jena, saj so bili vanje izvoljeni mnogi mladinci, ki so šele neda^^- no bili sprejeti v organizacijo Ljudske mladine, prav teko pa so bila vodstva osvežena z mladinci, ki so se že pri dosedanjem deta dobro izkazali. To nam bo zago-f tovilo, da bo delo v naslednjeirt delovnem obdobju še bolj pestro in vsebinsko bogatejše. F. Z. ALKOHOL Dl NAŠI OTROfl Teden boja proti alkoholizmu je I ra nami, minil je tudi teden otroka — problemi so pa ostali!! Ker so nam kot vzgojiteljem m j učiteljem vaši otroci dnevno za- uijkani, smo kot člani prosvetne ustanove dolžni skrbeti oziroma! se zanimati tudi za duševno zdravje otrok na naši šoli (osem- letne šola Toneta Žnidariča), kar pa je marsikje v zvezi z alkoho- lizmom. Ker obdaja naše mesto vino- rodna okolica, je skoraj nujno, da pri našem delu večkrat naleti- mo na vzgojne probleme, ki so neposredna posledica alkoholizma. Ker so vsi starši pripadnik- raz- ličnih družbenih plasti in torej predstavniki naše družbe — so tudi naši šolski problemi skrb naše celotne družbe! Ne mslimo se mi šolniki aktivno boriti proti alkoholizmu, ker je ta boj dolž- nost vseh množičnih organizacij. Ne gre nam tudi za neko brez- alkoholno kulturo ali vzgojo in za uničevanje alkohola na splošno — takšno naziranje bi bilo zelo eno- stransko. Potrebujemo le sociali- stično kulturo z resničnimi odno- si iskrenega človeškega tovanštva med ljudmi. Ljudje itak razume- jo in vedo, kako škodljivo je ne-j zmerno uživanje alkoholnih pijač — saj tega nihče ne more zani- kati — radi bi dosegli le to, da bi se naša mladina navadila na zdrav način življenja, na kultur- no uživanje vsega, kar življenje lahko lepega, plemenitega in do- brega nudi — za šport, za tehni- ko, za varnost na cesti in pri de- lu, za poklic, za uspeh v življe- nju. Radi bi dosegli to, da naši mladini ne bi bil višek življenj- ske radosti izživljanje in popiva- nje na raznih veselicah, junače- nje in nekulturno obnašanje, tem. več da bi spoznala naša mladina pozitivne vrednote življenja. Pre- pozno je vzgajati ostarele social- ne elemente, temveč skrbeti mo- ramo za to, da mladi ljudje ne tKx3o postali pijanci in asocialni elementi. Statistični podatki vzgojne po- svetovalnice v MaritK>ru ;n podat_ ki nekaterih pravnikov, ki obrav- navajo kriminalna dejanja mla- doletnikov, nam povedo, da je večino prestopkov zakrivil alko- hol. Sodna statistika pripoveduje o kaznivih dejanjih mladoletnikov (učenci osemletk, dijaki, vajenci itd.) — tatvine (po šolah, po za- vodih in internatih, priložnostno žeparstvo), vlomi, goljufije, pre- tepi, poškodbe, vandalstva. posil- stva, prostitucija. Ti mladoletniki najpogosteje nakraden; denar in izkupiček za prodane ukradene predmete potrošijo za veseljače- nje in popivanje, kjer se junaško postavljajo pred svojimi sovrst- niki. Navadno so to mladi ljudje, ki so živeli v okolju, zastruplje- nem z alkoholom, kjer so doživ- ljali od najnežnejše mladosti vso moralno izprijenost, ali pa so za- šli v slabo družbo in pod njenim vplivom začeli piti. Ti mladoletniki niso vedno iz dru- žin, ki so gmotno šibke (kot to navadno mislimo), na teh spolz- kih p>oteh se najdejo tudi taki mladostniki, ki žive v gmotno urejenih razmerah in se ne mo- rejo izgovarjati, da so jih slabe razmere silile k tatvinam in dru- gim kaznivim dejanjem. Da bi vsaj nekoliko osvetlili otroškost naših učencev z aspek- ta alkoholizma, smo jim v oktob- ru dali nalogo, ki bi naj prikaza- la odnos njihovih družtn do alko- hola. Naloga je bila strogo ano- nimna — učitelj je ostal pri ka- tedru in ni hodil po razredu — pregledana samo vsebinsko, ker bi naj podatki služili statistiki. Večina otrok je pisala odkrito, nekateri pa so se prav izf>ovedali in je pri teh čisto jasno, da je alkohol uničevalec njihove sreč- ne otroškosti. Podatki iz pregle- danih nalog povedo, da živi veli- ka večina naših otrok v popolni družini (oče in mati), zelo maj- hen odstotek v dopolnjeni ali ne- popolni družini, najmanj pa je ti- stih, ki žive pri skrbnikih, Sicer pa naj dalje govorijo otroci: Če kdo v veseli družbi ali ob praznikih popije kak kozarec čez mero, zato še ni alkoholik; V ve- čini spisov namreč otroci ugotav- ljajo tole: pri nas ne pijemo red- no, le včasih ob praznikih. Vino imamo samo za goste ... Ata in mama pijeta, če sta kam povab- ljena, ali če je občni zbor ... Ma_ ma dela vsako leto sadne sokove, ki jih vsi radi pijemo. Alkohola ne pijemo ... Naš ata ne sme pi- ti, ker ima avto ... Mama sploh ne pije, ker jo boli glava, ata pa ne sme, ker je šofer ... Naš ota ne zapravi nič za alkohol, ker pi- je samo takrat, če mu kdo pla- ča ... Tipičnost otroških ugotovitev: pri nas pije samo ata ... Pije sa- mo oče ... Oče pride včasih pi- jan domov ... Pregledala sem 312 spisov in le v treh izsledila mater-pijanko. Otroci včasih skušajo opravičeva- ti starše, ki pijejo: naš ata mora piti, ker ima premalo kisline ... Otroško naivna in smešna je sledeča ugotovitev: Pri nas doma alkohol nima velike vloge Rabi- mo ga za aščenje ran in proslav. Ijanje praznikov! Bolj zaskrbljujoča je tale izja- va: tudi jaz imam rad alkohol. Tako zelo mi diši vmo, najbolj pa likerji. Jaz mslim, da ga bom pil, ko bom velik, ker me alkohol tako čudno privlačuje ... Moj mlajši brat zelo rad pije, posebno tuklo. Hodi f>o vasi od soseda do soseda in vsi mu dajo kozarec vina aii mošta, največkrat pa tuklo. Težko ga bomo odvadili,! posebno mama ;ma zaradi tega velike skrbi ... Splošno razširjeno je med otro- ki mnenje, da pivo ni alkohol in da alkohol daje moč: pri nas ne pijemo alkohola, ampak samo pi- vo ... Oče ne pije nobenega al- kohola, ampak samo pivo ... Oče mora piti, ker težko dela ... Tu- di jaz ga po težkem delu rad zvrnem kozarček ... Doma mi dajo piti vino, da bom bolj mo- čen ... Oče mi je rekel, naj raj- ši spijem dva litra vina kot i>ol litra žganja ... Pijanci so tisti, ki pijejo šnops. Vino lahko pije- mo, ker daje moč za težko de- lo ... Prav pretresljivi so nekateri primeri: naš oče redno zapije pol plače. Pride pijan domov in se dere. In potem morajo vsi rz hiše razen očeta ... Oče da nekaj de- narja mami, sam si obdrži večjo vsoto in jo zapije v gostilni. Vča- sih ga po tri dni ni domov in po- tem pnde do prepira in prete- pa .. . Naš oče večkrat zapije ce- lo plačo. Mama hodi okrog delat in potem od tistega živimo. Ata je mamo že trikrat zabodel z no- žem. Ml smo bili že večkrat lačni. Tudi naju s sestro je silil piti in sva bili tako pijani, da sva na travi obležali ;n sva se hudo pre- hladili ... Moj stric zelo rad pije in pK>tem leta z nožem za teto. Ko sem mu rekla. za,kaj pije, mi je odgovoril: »Kaj te pa briga! Ali za tvoj denar pijem?« Mislila I sem si, da bo že še videl, kam ga bo to privedlo ... Moj atek je vedno pil. tepel mamo in nas. Zdaj se je mama ločila. Sedaj i imamo doma več denarja in več;^ mir za učenje ... Pretresljive ugotovitve otrok in kritično gledanje na starše: ata m mama vse po veselicah zapra- vita. Ko sem rekla, koliko stane- jo zvezki, me je pa tako hudo natepla ... Sovražim očeta. Nikoli ne bom pil, ker vidim, kako strašno je to, ko moj oče stalno pije ... Nikoli ne bi hotel biti tak kot moj oče ... Ko bom velik, ne bom nikoli tepel žene m otrok, kot to dela moj oče ... Mene je tako sram, če je moj oče pijan, da bi se najrajši v zemljo po- greznila ... Mislim, da bi moral iti moj oče v bolnišnicx>, kjer zdravijo alkoholike. Mi smo tako nesrečni, mama se mi tako smili, ker tolikokrat joče ... Ob takih pretresljivih ugotovit- vah So pa prav razveseljive po- polnoma nasprotne ugotovitve : sem ponosen na svoje starše ... Starši nam dajo vse, kar rabinto m radi nas imajo. Trudim se v šoli, da ne bodo žalostni . . . Moj oče je preprost delavec, pa je ta- ko pameten in skrben — jaz bi bil rad tak, kot je moj oče .. • Naši starši bi dali vse za nas in nas lepo učijo ... Naši starši ne trosijo denarja za pijačo, rajši dajo nam ... Sličmh izjav hi lahko naštete še mnogo — pa jih bo kar dovolj, ker so tipične za srečno otroštvo! Naša vina so na mednarodnfli vinskih razstavah dobivala m bo- do še dobivala zlate medalje —^ kaj pa zaslužijo starš; tist2l otrok, ki so napisali one pretre»-t Ijive izjave? G. Ai PTUJ. 9. NOVEMBRA 1962 TEDNIK Stran 5 Juršinci v nedeljo, 28. okt. Je bil v Juršincih občni zbor org. SZDL, ki se ga je udeležilo precejšnje Število članov. Referate so poda- li predsednik Blodnjak Martin in ostali člani odbora. Iz referatov je zvenela ostra in dobra kritika. Na podlagi referatov je bila plod- na razprava, v kateri je tov. Lac- ko — član UO KZ v Ptuju in član obč. org. SZDL podal širše in večje obrazložitve. Zatem so čla- ni izvolili nov 15 članski odbor, za predsednika pa tov. Kaučič Ivana. Vzpodbudno in pohvalno je tudi to, da je tokrat prišlo v upravni odbor večje število mla- dine. Novi upravni odbor je že za- čel z delom, ki ga zlasti v tem kraju ne manjka ter si postavil nove, velike načrte. Pričakovati je, da bo tokrat org. SZDL pov- sem uspela ter postala res nosilka naprednega življenja v Juršincih in okolici. Dne 4. novembra pa je bil ob- čni zbor prosvetnega društva v Juršincih. Udeležba je bila zado- voljiva, vendar bi se le-tega zbo- ra lahko udeležilo še večje števi- lo prebivalcev, kajti tu ne manj- ka interesa za kulturno-prosvetno delo in življenje. Odbor je ostal nespremenjen, oz. stari, ker se je izkazalo, da je že do sedaj vršil svojo dolžnost kakor je to po- trebno, dasi je imel mnogo finan- čnih in drugih težav. Izgledi so, da bo PD v bodoče živahnejše, ker pričakujejo s prihodom, ozi- roma vpisom dobrih in agilnih članov, kot so učitelji, razni usluž- benci ter ostali prebivalci, velikih uspehov. Tako so že ustanovili moški pevski zbor, ki se že pri- pravlja na svoje redne vaje, v na- črtu pa imajo tudi več dramskih del, od teh dve za mladino, nekaj več pa tudi za otroke. S pomočjo in strokovnostjo na novo prispele učiteljice bodo ustanovili tudi lut- kovno gledališče, kar je zlasti za podeželje zelo zanimivo. Tudi tu se bo v kratkem sestal odbor k svoji prvi seji ter pričel z delom, o čigar načrtih in uspe- hih bomo še poročali. Istega dne je bilo pred množico prebivalcev Juršinc in okolice ter na vzpodbudo SZDL tolmačenje nove ustave FLRJ in glede katere je bilo precej interesa posebno med kmečkim prebivalstvom. Ta- ko so mnogi zvedeli za probleme, ki že sedaj terjajo naše, pred- vsem starejše kmetovalce. Skoda je le, da kmečki ljudje ustave dovolj ne spremljajo, je ne po- znajo, kot taki pa zatem nepra- vilno ocenjujejo njen pomen. Ta- ko se večkrat zgodi, da ljudje ra- zumejo nekaj čisto drugače in po svoje in kar ni v skladu z vse- ljudsko voljo ter zakoni. V tem pa tiči le nerazgledanost, kajti če bi državljani bolje vedeli za svo- je dolžnosti, če bi bili bolj zain-. teresirani, bi se shodov, oziroma sej, konferenc ali sestankov bolje udeleževali, se prosvetljevali, spo- znali našo politiko in bi s tem bilo vse naše delo precej razum- nejše in ni reči, da ne bi bilo tudi lažje ter učinkovitejše. V minulem tednu se je sestal iniciativni odbor na čelu s šol. upraviteljem tov, Kovačičem in učiteljem tov. Kaučičem in drugi- mi domačini, da bi izdelali pro- gram za proslavo 29. novembra, ki bo na predvečer tega praznika. V programu so govori, zborne in solo pesmi, recitacije, glasbeni ko- madi in dramska dela. Izvajali jih bodo člani raznih društev in or- ganizacij na področju Juršinc in okolice. Tako bo vselej v prihod- nje proslava pred praznikom. B. J. PREKLIC Janžekovič Julijana, Zamušani 77, prekhcujem in obžalujem ža- ljivke, izrečene napram Pintarič Justini, Zamušani 76 ter se ji za- hvaljujem, da je odstopila od ka- zenskega pregona. V gostiščih imata vino in pivo prednost V gostinskih obratih v ptuj- ski občini so spili gostje letos največ vina, piva in mineralne vode ter so gostilne pri teh pija- čah dosegle tudi najvišji promet. Na slabšem je promet s hrano, z brezalkoholnimi pijačami in žga- nimi pijačami ter z žganjem in sadnimi sokovi, najmanjši promet pa je s prenočitvami, saj je zna- no, da je v občini Ptuj razen v Ptuju razmeroma malo možnosti za nočitve. Zanimivo je, da je lanskoletni promet presežen le z žganimi pi- jačami in s sadnimi sokovi, v vsem ostalem pa je bil lanski promet višji od letošnjega. Naj- več gostov iz naše domovine in iz zamejstva, ki obišče Ptuj, se zadovolji z vinom, pivom, mine- ralno vodo in s hrano. Le enkrat več kot mineralne vode spijejo gostje vina, žganja pa 8 krat manj kot mineralne vode Zani- mivo je, da spijejo qostje 11 krat več mineralne vode kot sadnih sokov in da so sj sadni sokovi in žganje skoraj v enakem razmerju Po fizičnem obsegu prometa v gostinstvu. Hrana in mineralna vode dasta gostinstvu skoraj enak dohodek. Brezalkoholnih pi- jač spijejo gostje 5 krat več kot sadnih sokov. Za slednje je nam- reč zanimivo, da jih v vseh go- stinskih obratih niti nimajo. Gospodarstveniki pripisujejo le- tošnje zmanjšanje i>rometa v go- stinstvu predvsem zvišanju cen, ki ga je narekovalo zvišanje prom. davka in ostalih družbenih ob- veznosti, deloma pa tudi prema- lemu tujskemu prometu, ki se šele razvija, ker še niso zvedele vse turistične agencije po svetu, da ima Ptuj sedaj hotel, ki lahko sprejme in pogiosti turiste, izlet- nike in poslovne ljudi iz vseh strani sveta, enako pa tudi vedno lepše urejena gostišča kot n. pr. »Pri Roziki«, restavracija na gra- du, gostišče »Turist« na Ormoški cesti, »Novi svet« pod grajskim hribom, »Bell križ« in ostala go- stišča v Ptuju, ki že imajo svoje stalne goste in širijo njihov krog iz leta v leto z raznimi obiski, izleti Itd. Za vsa ptujska gostišča je znan promet v posameznih letih, težko pa je zaslediti f>odatke, kaj vse so storila ix>samezna gostišča za to, da bi svet zvedel zanje, da bi zanje propagiral, jih obiskal ;n se prepričal, da je naše gostinstvo skupno s Turističnim društvom sposobno goste privabiti in jih kot take sprejeti ter jih primerno pogostiti in prepričati, da bodo kot prijatelji naše zemlje in nje- nega miroljubnega ljudstva vedno dobrodošli. VJ. Naročnike mnVih ogla- sov naprošamo, naj nam jih prinesejo v upravo nafpozneje do srede do- poldne vsak teden, če jih želijo imeti objavljene še isti teden v petek. Oglasov, za katere ni pla- čana oglasnina, ne obja- vimo. Uprava POSEBNA DEJAVNOST »PETOVIE« PTUJ Industrijsko podjetje »Peto- via« Ptuj si je ustvarilo z ure- ditvijo poslovnih prostorov ob Studenčnici med cestnim in že- lezniškim mostom nove možno- sti za razširitev dosedanje de- javnosti, tako da pripravlja se- daj za široko potrošnjo poleg al- koholnih in brezalkoholnih pijač tudi konservirano zelenjavo, za kar ima glede na močno kme- tijsko zaledje vse možnosti, glede na potrebe industrijskih središč pa tudi zagotovljeno prodajo. Prejišne jeseni je presenetila »Petovia« PHuj živilski trg s pr- vovrstnim kislim zeljem, ki ga ima tudi letos v več kot 50 va- gons.ki količini in z njim zalaga Ptuj, Maribor in mesta v Dal- maciji. Letošnjo jesen pa se je »Petovia« pojavila na trgu s konservirano mešano solato v 5, 1 in >ž litrskih steklenicah. Zelje in solata imata svojevr- sten, prijeten okus, zato ni čud- no, če je sedaj marsikatero go- spodinjstvo opustilo domače pri- pravljanje kislega zelja in ga raje kupuje pri »Sadjarju«, ki ima »Petovijine« izdelke vedno na zalogi. Enaiko je z mešano solato, ki si bo v najkrajšem času utrla pot na trg in ga tudi obdržala kot ga je zelje. Med druigim ima »Petovia«, zlasti odkar je prevzela tudi de- javnosit bivšega podjetja »Ve- sna«, namen povečati proizvod- njo brezailkoholnih pijač. V ta namen je že naročila pri firmi »Deutz« v Zapadni Nemčiji no- ve stroje za polnjenje steklenic 2 alkoholnimi in brezalkoholni- mi pijačami. Ti stroji bodo na- meščeni v novih prostorih na Bregu, kjer bo tudi težišče de- javnosti »Petovie«, medtem ko bodo ostale uprava in kleti v sedanjih prostorih v TrstenJa- kovi ulici. Za dosedanjo in povečano de- javnost so »Petoviji« dobrodošli veliki bazeni — nad 120 jih je — na Bregu, ki so jih na novo izo- \ lirali, da jih bodo lahiko nemo- teno uporabljali za konservira- nje in druge namene. Vsa dosedanja dejavnost v zvezi s konserviranjem zelenja- ve je bila le nekaka priprava in poskušinja, kako bi vse to spre- jel domači trg. V kratkem času pa se je izkazalo, da je tovrstna dejavnost ptujski, kmetijski občini zelo koristna in poitrebna, zato ima »Petovia« pri svojih načrtih tudi vso opo- ro in razumevanja pri merodaj- niih forumih občinske skupnosti. Pri letošnjem odkupu zeljnih glav (varaždinske so imele pred- nost) se je izkazalo, da pri kme- tovavcih za pridelovanje zelja ni več nikakšne bojazni za prodajo. Na Zadružnem trgu v Ptuju tudi ni več kmečkih voz z zelj- nimi glavam: naprodaj za go- spodinjstva, ker prodajajo kme- tovavci vse količine z«dja »Pe- toviji«. »Po samem položaju obratnih prostorov na Bregu ima »Peto- via« vse možnosti nadaljnje ši- ritve, ko bo za to potreba in ko bo temu podjetju na razpolago več surovin kot jih zmorejo nje- ne sedanje kapacitete. V. J. Obvestilo Kolektive, organizaci- je in društva, ki želijo imeti ob dnevu republike - 29. novembru - objav- ljeno posebno reportožD ali članek, naprošamo, naj nam to sporočijo naj- pozneje do 20. novembra 1962 v upravo ali pa ose- bi, ki obiskuje te dni ko- lektive v zvezi s čestit- kami za 29. november. Uprava OSEBNA KRONIKA Rojstva, poroke in smrti na območju m^itičnega urada Ptuj Rodile so: Tašner Rozalija, Janžekovski vrh 35 — Franca; Vnuk Veronika, Pangerce 23 — Katarino; Jan- žekovič Marija, Prerad 46 — Martina; Fekonja Marika, Kidri- čevo 10 — Sonjo; Meznarič Kri- stma, Podvmci 119/9 — Silvo; Kustec Elizabeta, Ptujska cesta 12/9 Ormož — Irico; Vaupotič Kristina, Mestni vrh 36 — Bran- ka; Gašparič Angela, Gibina 37, Ljutomer — Branka; Kckol Eli- zabeta, Pobrežje 127 — Martina; Hliš Marija, Gorca 52 — Manjo; Ambrož Genovefa, Stojnci 141 — Marjana; Podgoršek Terezija, Vitna vas 16 — Petra; Koštomaj Antonija, Muršičeva 11 — Ervma; Grmeč Anica, Cestica 44 — Štef- ko; Kozel Ljuba, Stojnci 71 — Marjano: Praprotnik Marija, Ša- lovci 9 — Silvo; Murej Hilda, Go- rišnica 82 — Romano; Rajh Ma- rica, Ključarovc; 43 — Frančeka; Tašner Rozalija, Janžekovski vrh 35 — Franca; Foštnarič Ida, Tr- stenjakova 3 — Tomislava; Hab- janič Katarina, Hermanci 20 — Draga; Gabrovec Elizabeta, Go- renjski vrh 59 — Marjana; Šinjur Ana, Cestni ca 22 — Dragico; Čemi Marta, Nova vas 2 — Vesno; Krančec Danica, Jesenja 64, Krapina — Vilčeka; Zoreč Ana, Placar 56 — Draga; Sagadin Katarina, Zg. Hajdina 85 — de- klico; Forštnerič Matilda, Bukov, ci 75 — deklico; Kajser Ivanka, Lovrenc 85 — Karmen, Bračič Ignac, Zagrebška 34 in Bolčevič Marija, Zagrebška 34. Kiselak Martin, Dolena 3, roj. 1898, umd 31. 10. 1962; Bolta Alojzij, Slov. trg 8, roj. 1911, umrl 3. 11. 1962. Naše zdravje SRCE, KRVNI OBTOK IN KRI Krvni obtok bi najlaže primer- jali z osmico. Manjša zgornja pentlja je pljučni krvni obtok, ki ga imenujemo tudi »mali krv- ni obtok«, večja spodnja pentlja pa je »veliki krvni obtok«, te- lesni krvni obtok. Križišče obeh pentelj je srce. Srce je osrednja črpalka, ki pK>tiska kri v žile odvodnice. To So debele žile, ki se nato cepijo, postajajo vedno tanjše in so na koncu kot lasnice neskončno tan- ke in drobne, le takšne lahko oskrbujejo celice telesa s krvjo — z življenjskim sokom. Kri teče po žilah dovodnicah (venah) v vedno bolj širokih ceveh nazaj k srcu. To je »velik krvni obtok«. Srce pošilja v »malem krvnem obtoku« kn skozi pljuča; kri se tod vedno znova obnavlja in na- sičuje s kisikom. Tak razcepljen sestav ima lah- ko mnogotere pomanjkljivosti: črpalka lahko obnemore (okvara srčne mišice); ena (ali več) za- klopka ne deluje (srčna hiba); nekje je pretrgana preskrba s tokom (motnje v prevodju); do- vodna cev je zamašena (trombo- za); celotna naprava je zarjavela (poapnenje žil); ali počena cev (kap). Pametna skrb lahko pre- preči marsikatero od naštetih okvar. Človeško srce premore na dan delo črpalke, ki prečrpa približ- no 10.000 litrov. Od te tekočine pošilja na pr. skozi možgane na dan 1100 litrov, skozi ledvice 1400 litrov, skozi jetra 2000 lit- rov in skozi lastne oskrbovalne žile — skozi venčne žile, 300 žile — skozi venčne žile srca, 300 To niso male količine. Vendar človekov srce ni nikakšen po- godbeni delavec, ki slabo gospo- dari s svojima močmi. Srce dela 6 in pol ur na dan in si privošči 17 in pol ur počitka. Sicer udari srce približno vsako sekundo en- krat, vendar traja črpanje vsaki- krat samo približno četrtinko se- kunde, medtem ko skoraj tričetrt sekunde miruje. Zato pa deluje z brezprimemo vztrajnostjo vse človekovo življenje. Vse življenje črpa kri skozi žile — odvodnice (arterije) čisto, svetlordečo, s kisikom bogato kri v vse dele telesa; skozi dovodni- ce pa srka porabljeno, temnorde- čo. zopet nazaj. »Kri ni voda«, pravi pregovor, vendar tvori voda 90 "/o krvi. Pre- senetljivo je, kaj vse premore teh pet litrov krvi, ki jih človek hrani v svojem telesu. V njej plava 25 bilijonov rdečih krvničk; hemoglobin, ki daje krvi njeno živo barvo. Ta opravlja razne na- loge: v pljučih nalaga kisik in ga prenaša do vseh delov telesa m se napoti nazaj v pljuča, obloži z ogljikovo kislino, ki je odpadek celičnega presnavljanja in ki se izgublja z izdihanim zrakom. To se vedno znova in znova ponav- lja, vse žive dni. Hemoglobin se praktično ne obrabi, rdeče krv- ničke pa živijo le 3 do 4 mesece. Potem umirajo v vranici, nove pa prihajajo iz rdečega kostnega mozga, kjer nastajajo. Bele krvničke, ki jih je pri zdravem človeku samo desetina rdečih, opravljajo v telesu mihč- niško nalogo. Ker so zelo gib- ljive, lahko prihajajo na ogrožena mesta telesa ter žro sovražne klice. Gnoj ni drugo kot kup be- lih krvničk okrog kužnega vne- tišča. Nadaljnja sestavrina so krvme ploščice: te povzročajo strjevanje krvi, kjer je to potrebno. Pri manjših ranah opravijo to že v petih minutah. S tem pa niso še opravljene vse naloge krvi. Kri prenaša tudi hrano organom, od- vaja odpadke ledvicam, ki jih iz- ločajo. Kri prenaša tudi hormone. Kot takšna je zlata jama za raziskave zdravnikov. Ne pokaže samo ob- stoja bolezenskih klic v telesu, temveč tudi, če ste popili kakšen kozarec čez mero. Po dr. K. Komentar po končanem nogometnem prvenstvu Nogometaši ptujske »Drave« bodo svoj Zimski odmor »prezi- mili« na predzadnjem mestu ma- riborsko-murskosoboške nog. lige, saj so edini dve točki dobili pro- ti Grafi carju iz Murske Sobote. Napadalci so bili zelo neučinko- viti, saj So dosegli le 6 golov, obramba pa jih je prejela največ od vseh klubov — 31. Kdo je kriv neuspeha nogome- tašev »Drave«, kolektiva, ki je bil pred leti znan po vsej Sloveniji ? V prvi vrsti so to prav gotovo igralci sami, ki so zadevo vzeli vse preveč lahkomiselno. Tako je bil včasih trener Strehar postav- ljen pred problem, kdo bo sploh igral v moštvu, ker igralci niso iz neznanega vzroka prišli. Takšen primer je bil v zadnji tekmi proti Radgoni, ko je nastopilo mladin- sko moštvo in še to nekaj časa samo z 10 igralci. Igralci, kakor tudi vodstvo kluba bodo morali precej prijeti za delo, če hočejo, da bo klub dosegal uspehe. Drugače se je »odrezal« naš drugi predstavnik »Aluminij« iz Kidričevega, ki je brez izgublje- ne tekme in s tremi točkami prednosti osvojil prvo mesto. S to prednostjo bo tudi »Aluminij« v spKMTiladanskem delu tekmova- nja resen kandidat za naslov pr- vaka. Lestvica Judoisti bodo zopet vadili Judo klub »Drava« Ptuj bo za- čel 13. t m. z vpisovanjem inte- resentov za judo šport in s tre- ningi, ki bodo 2 meseca v telo- vadnici osnovne šole na Bregu. Začetniški tečaj bo trajal 3 me- sece. Treningi bodo v torkih in petkih med 17. in 19. uro ob vsa- kem številu udeležencev. Po končanem tečaju opravijo udele- ženci izpite za rumeni pas judo špwta. Judo klub Ptuj je ime! doslej že 2 tečaja, ki ga je obiskovalo 52 mladincev in od tega 8 deklet. RiMneni pas že ima večina absol- ventov tečaja, nekaj pa je absol- ventov, k{ so dosegli že oranžni in zeleni pas. V. J, ŠPORT ROKOMET Osem ekip za rokometni turnir v čast dneva republike Občinska zveza za telesno kul- turo Ptuj, pnreja skupno z RK »Drava« fx>kalni rokometni tur- nir, ki bo prihodnjo nedeljo, 18. 11. 1962, ob 9. uri dopoldan na stadionu »Drave«. Prireditelju občinski zvez; se je prijavilo 8 ekip, ki bodo tekmovale po CUP sistemu (na izpadanje). To so: Gimnazija z dvema ekipama. Uči- teljišče. Partizan Gorišnica, aktiv LMS I. teren Ptuj, sindikalna eki_ pa TGA Kidričevo, ESŠ in Trgov- ska šola Ptuj. Tako se nam torej obetajo lepe in zanimive tekme, saj bodo nastopali v nekaterih ekipah tudi znani rokometaši. DravaiVelika Nedelja (člani) 33:12 (15:4) Velika Nedelja, ki je igrala z dvema mladincema, ni mogla nu- diti domačinom rokometašem večjega odpora. Kljub visokemu porazu, pa lahko goste pohvah- mo zaradi izredno požrtvovalne igre. Taktično so igrah zelo dobro, saj so preprečili pričako- vano katastrofo. Poleg 33 golov. ki jih je sprejel, je bil najboljši igralec gostov vratar Krš, ki je bil domačim igralcem največja prepreka. Strelci za V. Nedeljo so bili Feguš 8. Šimenc 3 in Vi- her 1, za Dravo pa Rcčak 12, Strašek 8, Žlender 4, Hojker 3, Šulek in Rakuš 2, Žemljic in Ša- franko 1. Drava:Verika Nedelja (članice) 6:1 (14,1) Mlado moštvo V. Nedelje ni bilo dorasel nasprotnik mnogo bolj rutiniranim igralkam Drave. Četudi so igralke Drave zmagale, ne moremo biti z njihovo igro zadovoljni. V obrambi igra ekipa dobro, medtem ko ji v napadu manjke učinkovitost. V zimskem času bo treba te napake odstra- niti. Poleg Komačeve je bila od- lična vratarka Toplakova, ki ni sprejela gola. Za Dravo so bile uspešne Kram- berger 3, Gojkovič, Pernat in Ko- mac 1, za V. Nedeljo pa Munek. Drava:Vellka Nedelja (mladinci) 25:13 (13:7) V prvi tekmi nedeljskega ro- kometnega sporeda so mladinci Drave zasluženo premagali odgo- varjajočo ekipo V. Nedelje. Igra sema zaradi težke žoge ni bila na visoki tehnični ravni, je pa bila zanimava. Najboljši igralec na terenu je bil med gosti Skok. Vratar Drave Podpadec je z ne- kaj neresnimi potezam; pokvaril sicer dober vtis. Gole so dosegli: Belšak 9, Križe 7. Oman 3, Kovač 2. Stropnik, Plavčak, Koren Jn Vnuk 1 za Dravo ter Skok 8, Ši- menc 3, Meško m Petek 1 za Ve- liko Nedeljo. V zadnji tekmi letošnjega dela gostuje ekipa Drave na vročem terenu v Rušah proti četrtopla- sirani ekipi domačega Partizana. Igralci Drave pričakujejo oster boj proti domačim igralcem in navi- jačem, zato bodo potovali v Ruše v nedeljo s posebnim avtobusom. Vsi. ki bi želeli potovati z njimi in jih v zadnji preizkušnji bodriti, lahko ob minimalnem prispevku 200 din potujejo z njimi. Prijave sprejema tov. Farič v trgovini »Ne-prijed«. Zmagovalci na občinskem strelsk em tekmovanju STRELSTVO v nedeljo, 21. oktobra je bilo na ptujskem strelišču zaključeno tradicionalno jesensko ekipno ob- činsko prvenstvo z vojaško puško. Na tem orožju, ki zahteva največ strelčevih sposobnosti in rutine. So se pomerile le 4 ekipe od 5 plasiranih. Družina TAP ni posla- la ekipe. Za zmagovalca je vladalo veliko zanimanje. Čeravno je veljal za glavnega favorita »Železničar«, je kazalo, da bo moštvo »Tumišč« močan konkurent, predvsem P« moštvo »Kidričevo«, ki je v 8 le- tih tekmovanja trikrat zmagalo. Zmagali so glavni favoriti s pov- prečnim, vendar zadovoljivim re- zultatom. Moštvo s Tumišč je precej zaostalo, moštvo iz Kidri- čevega pa razočaralo. Vzrok temu ni v znanju streljanja, temveč v slabem vodstvu družine in strel- cdih samih, ki niso predhodno do- volj preiskusili orožja in so pri- šli na tekmovanje z izrebljenomi puškami. Kaj takšnega se verjet- 1 no ne bo več ponovilo. Na tekmovanju so bili doseženi sledeči rezultati: »Železničar« 422 krogov, »Tumišče« 356 krogov, »Železničar II« 348 krogov in »Kidričevo« 102 kroga. Med posa- mezniki So bili najboljši: Vrtič (Železničar) 96 krogov, Koželj (Železničar) 96 krogov, Pulko (Tumišče) 91 krogov, Laura (Že- lezničar) 91 krogov in Rašl (Že- lezničar) 90 krogov. 2:magovalna ekipa »Železničar« je prejela pokal v trajno last, ker ga je osvojila 3 leta zaporedo- ma in 5 krat v 8 letih. Za to mo- štvo je značilno, da so ga se- stavljali skoraj vsako leto isti strelci; z discipliniranimi vežbami in mnogoštevilnimi tekmovanji so si pridobili znanje in rutino, ki sta neobhodna za uspeh. V moštvu sta vsa leta nastopala Kunstek in Koželj in sta bila skoraj vedno uspešna. S to zmago so strelci »Železničarja« zopet priborili no- vo lovoriko svoji družini, ki je ponos kolektiva in strelske orga- nizacije v občini. K. A. STRAN 6 TEDNIK r^J, a. NOVEMBRA 1962 Odloki in razpisi Obč. ljudskega odbora Ptuj OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ Po 10. točk; 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Urad- ni list LRS. št. 19-88 52) m 97. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59) je Občinski ljudski odbor F>tuj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev, dne 28. sep- tembra 1962 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah od- loka o proračunu občine Ptuj za leto 1962 1. člen V odloku o proračunu občine Ptuj za leto 1962 (Uradni vestnik okraja Maribora, št. 32-441/62) Se spremeni 1. člen tako, da se glasi: »Občinski proračun za leto 1962 zajema: dohodke v višini 957,926.000 din omejitev dohodkov 52,050.000 din usmeritev dohodkov v korist družbenega sklada za šolstvo ob- ane Ptuj 293,576.000 din usmeritev dohodkov v korist komunalnega sklada občine Ptuj 7,000.000 din izdatke v višini 605,300.000 din. 2. člen 3. člen odloka se spremeni tako. da se glasi: »Komunalnemu skladu občine Ptuj pripada kot dohodek 3,5 "/o neobveznega dela obanske do- klade od kmetijstva. Ta sredstva se dodelijo po posebnem sklepu, ki ga sprejme ljudski odbor, kra- jevnim odborom za Icritje njiho- vih potreb.« 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestni ku okraja Maribor«, uporablja pa se od 1. januarja 1962. Številka: 400-11/62-1 Ptuj, dne 28. septembra 1962 Predsednica občinskega ljudskega odbora Lojzka STROPNIK OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ Po 2. točki 50. člena zakona o obanskih ljudskih odborih (Urad- nd list LRS, št. 19-88/52) in 2. členu zakona o ustvarjanju in uporabi sredstev republiških in občinskih rezervnih skladov za potrebe gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ. št. 9-85/61 in 22-270/62) je občinski ljudski odbor Ptuj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizva- jalcev, dne 29. oktobra 1962 sprejel ODLOK o določitvi prispevka gospodar- skih organizacij v skupru rezerv- ni sklad za potrebe gospodarskih organizacij občine Ptuj. 1. člen V skupni rezervni sklad za po- trebe gospodarskih organizacij občine Ptuj odvajajo gospodar- ske organizacije, ki imajo sedež v občini Ptuj, prispevek v višini 5 "/o od doseženega čistega dohod, ka, zmanjšanega za izplačane osebne dohodke in za znesek, ki ga mOra gospodarska organiza- cija odvajati v svoj rezervni sklad. 2. člen Gospodarske organizacije, ki| pavšalno izpolnjujejo svoje ob- veznosti do družbene skupnosti, vlagajo v skupni rezervni sklad za potrebe gospodarskih organi- zacij najmanj 5 "/o, največ pa 10 "/o pavšalnega zneska. 3. člen Za posamezno gospodarsko or- ganizacijo se določi odstotek pri- spevka 3 pogodbo o pavšalu. Določbe 1. člena tega odloka se uporabljajo tudi za prispevke, ki jih je treba odvesti v skupnr re- zervni sklad za potrebe gospo- darskih organizacij iz čistega do- hodka po zaključnih računih za leto 1961. Gospodarske organiza- cije na pavšalnem obračunu od- vajajo prispevek za skupne re- zerve Po tem odloku za leto 1962. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Ma- ribor«, uporablja pa se od 1. ja- nuarja 1962. Številka: 420-14/62-4 V Ptuju, dne 29. 10. 1962 Predsednica občinskega ljudskega odbora Lojzka STROPNIK Komisija Občinskega ljudskega odbora Ptuj za razpis mesta direktorja Občinskega stanovanjskega sklada Ptuj. po 21. členu Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) razpisuje delovno mesto direktorja OBČINSKEGA STANOVANJSKEGA SKLADA PTUJ Pogoji razpisa: kandidat mora imeti srednjo strokovno iz- obrazbo in pet let službe na vodilnem mestu. Rok razpisa je 15 dni po objavi razpisa. Interesenti morajo vložiti prošnjo v roku 15 dni pri Občin- skem ljudskem odboru Ptuj. Prošnji je priložiti kratek življe- njepis in dokazilo o strokovni izobrazbi in službovanju. Prošnjo je kolkovati s takso 50.— din. Komisija za razpis. ZAHVALA Ob prehudi izgub našega ljubega moža, ata in starega ata K02EUA PRANJA žel. uslužbenca v pokoju Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako lepem številu prisrčno spremili v njegov zadnji dom. Hvala vsem sorodnikom, znancem in družbenim organizacijam za poklonjene vence in cvetje in vsem, ki so nam izrazih sožalje in sočustvovali z nami. Iskreno se zahvaljujemo tov. dr. Praimseisu, dr. Vovku in bolniškemu osebju bolnišnice za požrtvovalnost m F>omoč pri lajšanju njegovega trpljenja. Posebno se zahvaljujemo g. proštu Grajfu, tov. Vojsku, kakor tudi pevskemu zboru za poslovilne besede in petje ob odprtem grobu. Ptuj, 5. novembra 1962 Globoko žalujoči: žena Ljudmila, otroci, vnuki in ostalo sorodstvo. OBVESTILO Uprava za dohodke občinskMa ljudskega odbora Ptuj OBVEŠČA vse zasebne proizvajalce vina in žganja proizvodne letine 1962, ki so proizvedli vino iz svežega grozdja plemenite vinske trte, da bo popis vina m žganja na ob- močju občine Ptuj od 12. do 18. novembra tega leta. Proizvajalci vina in žganja morajo biti vse dni, za katere je določen popis, pri svojih shrambah (kleteh). Po- pisni komisiji morajo dovoliti vpogled v klet in druge shramb- ne prostore zaradi ugotovitve de- janskih zalog vina m žganja. Hkrati opozarjamo proizvajalce vina m žganja na določila IV. in V. razdelka navodila o pobiranju in kotroli prometnega davka od špirita in alkoholnih pijač (Ur. list FLRJ štev, 21/54, 4/50 in 50/59, da bodo za vse prikrite za- loge kaznovanj po zgoraj citira- nih navodilih. Uprava za doh )dk? Obč. LO Ptuj Upravni odbor Slikarsko-pleskarskega in antikorozijskega podjetja »Pleskar«, Ptuj, Ulica heroja Lacka št. 5, razpisuje naslednja delovna mesta: 1. Šefa splošneso sektorja Z. Računouodle Pogoji: pod 1. ~ pra%Tia fakulteta in 3 leta prakse ali popolna sred- dnješolska izobrazba z najmanj 7 leti prakse. pod 2. — ekonomska fakulteta in 3 leta prakse ali srednja ekonomska šola z najmanj 7 leti prakse. Nastop službe "takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Vloge je nasloviti na gornji naslov najkasneje do 30. no- vembra 1962. Vodna skupnost porečja Drave Maribor — komisija za spre- jem in odpust delavcev in uslužbencev — razpisuje delovno mesto pri svojem operativnem odseku v Ptuju. Pogoj: nižja strokovna izobrazba s prakso ali tudi začetnik(-ca) Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. IZGUBIL SE JE PES OVČAR, ki slisi na ime Bazi. Najditelja prosim, da ga vrne Frnestu Pečniku na Bregu. PRODAM MOTORNO KOLO NSU Maxi 175 ccm. Naslov v upravi. MOŠKO KOLO ROG predam. Na- slov v upravi. ZARADI SELITVE PRODAM 1 ha posestva z hišo in gospodarskim poslopjem, Apolonija Brumen, Kukava 71, p. Juršinci DIJAK IŠČE STANOVANJE IN HRANO. Naslov v upravi. SLUŽBE PREUŽITKAR GRE V POMOČ na posestvo s primernim stanova- njem. Naslov v upravi. Mestni kino Ptuj predvaja 9. novembra t. 1. itali- jansko-nemški film «1000 OČI DR. MABUSEJA«; 10. in 11. novem- bra t. 1. ameriški barvni (cine- mascope) film (POT OKROG SVE- j TA V 80 DNEH«; 13. in 14. no-; vembra t. 1. italijanski film »MLADOLETNICE«; 15. in 16. no- vembra t. 1. francoski film »PA- RIŠKI PLOČNIK«. Kino »Ruda Sever« Gori- šnica predvaja 11. novembra t. 1. jugo- slovansko-italijanski film (cine- mascope) »MAŠČEVALEC«. Kino Tomaž pri Ormožu predvaja 11, novembra t. I. ame- riški barvni film »VALENTINA«. Kmo Zuvrr prevdaja 11. novembra t. 1. ita- lijanski barvn. (cinemascope) film »DANAŠNJA DEKLETA«. RAZPIS Po odredbi Občinskega ljudske- ga odobra Ptuj o obvezni tuber- kulinizaciji goveje živine, objav- ljeni v Uradnem vestniku okraja Maribor št. 24 razpisujemo OBVEZNO TUBERKULINIZACIJO vseh goved, starejših od 2 mesecev. Dne 12. novembra 1962. ob 8. uri bo tuberkulinizacija pri Skazi v Krčevini za vas Krčevino pri Ptuju. Istega dne ob 10. uri bo tuber- kulinizacija pri krajevnem uradu Grajena za vas Grajena Dne 13. novembra 1962 ob 8. uri bo tuberkulinizacija pri Šte- fanu Bregu v Krčevini pri Vur- berku 57. in ob 11 uri pri Francu Sužniku, Krčevina 71, za vas Kr- čevina pri Vurberku. Stroške tuberkulinizacije plača lastnik živali (300 din za žival). Proti kršilcem odredbe bo uve- den pravno-kazenski postopek Veterinarska postaja Ptuj. CENE sadja in zelenjave v trgovini na drobno pri "SADJARJU« trgovskem podjetju za odkup in prodajo kmetijskih pri- delkov na dan 7. novembra 1962. Krompir 32 din čebula 130, česen 500. cvetača 120 solata 100, zelje 40 do 50. korenje 60, pesa 40, redkev 30. jabolka 85. hruške 50 do 70, kutine 70, smokve 240 do 290, limone 260, suhe slive 220, orehi 250, kislo zelje 84, ko- stanji 60, ajdova kaša 240 in fi- žola 140 do 180 din LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od 11. do 18. nov 1962 Polna luna bo v nedeljo, U. novembra 1962, ob 11.04. Napo- ved: Vreme bo v tem tednu spre- menljivo in hladno, od časa do časa dež- s snegom. KUPUJEMO rabljene lesene zaboje vseh velikosti Ponudbe dostavite na naslov: TOVARNA AVTOOPREME PTUJ (telefon 143) ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V MURSKI SOBOTI NAPROŠA vse sodelavce Ljudske pravice 1934-1936 (člankarje. do- pisnike, razpečevalce), da pošljejo svoje rojstne podatke (dan. mesec, leto, kraj) in napišejo, kdaj so sodelovali in s katerimi članki, svoje šifre, ki so jih uporabljali pri ob- javi v Ljudski pravici po membnejše dogodke, kj so sprem- ljali izdajo in razpečevanje Ljudske pravice, morda imajo v tej zvezi kakšne fotografije, pisma in dokumente, naj jih pošljejo na gornji naslov do 15. decernbra 1962. OBVESTILO Obveščamo cenjene odjemalec, da bodo v Ptuju naše mesnice ob nedeljah do nadaljnju^ga zaprte. Prosimo, da vzamete naš ukrep z razumevanjem ter ga ob nakupu upoštevate. Mesnice bK>do odprte ob sobotah tudi popoldne. Mesokombinat »PERUTNINA«, Ptuj. Iz programa RTV Ljubljana Nedelja, 11. novembra 1962 6.00—8.no Dnbro jutro, dragi poslu- šalci — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in dnevni Koledar 6.30—6.35 Napotki za turiste 7.00—7.15 Napoved časa, po- ročila, pregled tiska, vremenska napoved, objava dnevnega sporeda radijski kole- dar in prireditve dneva. 7.40—7.45 Po- govor s poslušalci. 8.00 Mladinska ra- dijska igra. 8.40 Pisana vrsta slovenskih narodnih pesmi. 8.55 Glasbena medigra. 9.00 Poročila. 9.05 Dopoldanski sestanek z zabavno glasbo, lo.no Se pomnite, to- variš-i . . . 10.30 II. matineja simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. 11.35 Nedeljska reportčJa. 11.55 Glasbena medigra. 12.00 Poročila. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravliajo — I. 13.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved in obja- va dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našn vas. 14 oo Petnajst minut s Slovenskim oktetom 14.15 Naši poslušalc-i čestitajo in po- zdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila jn vremenska napoved.15.15 Igra- mo za vas. 15.30 Popoldne v prijetni družbi. 16.00 Humoreska tega tedna. 16.20 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melo- dijami. 17.00 Poročila. 17.05 Izlet na Havaje, 17,15 Radijska igra. IS.15 Dve romanci. 18..30 Športna nedelja. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik. 20 00 Izberite svoio melodiio. 21.00 Umetnost verizma 22.00 Vapoved časa porfčila rremsnsk? napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Skupni program jRT — Studio Sarajevo. Zabavni ansambli Radia Sara- jevo. 23.00 Poročila. 23.05 Zaplešimo v novi teden. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Ponedeljek, 12. novembra 1962 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbe- ni spored) — vmes ob 5 05—5.10 Poro- čila in dnevni koledar 6.00—6.10 Napo- ved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00— 7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Poročila. 12.05 Radijska kmečka univerza. 12.15 Kvintet bratov Avsenik igra narodne pesmi. 12.30 v paviljonu zabavnih melodij. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila