»osimszns Ifewflka slane 40 ^íflarje?. Današnja štev. izide na šestih straneh. Štev. 37. Radgona, dne 20. decembra 1919. Lelo I. Glasilo obmejnih Slovencem Uredništvo in upravništvo v Radgoni, burska ulica štev. 184. — Telefonska Štev. 31. Rokopisi se ne vračajo. ========== izhaja vsako sobote zjutraj in stane s poštnino vred za vse leto 15 K, za po! leta 7 K 50 v,; za četrt leta 3 K 80 vin. Inserati; Ena petstolpna peiitvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) 80 vinarjev. Pri večkratni objavi primeren popust. Zadnji dnevi so prinesli več važnih in odločnih dogodkov v svetovni politiki. Nas bo predvsem zanimalo to, kar je v zvezi z našo državo, ker to je tudi v zvezi z našimi notranjimi razmerami in od notranjih razmer so v marsičem odvisne osebne razmere posameznikov. Dandanes pa je življenje narodov in držav tako ozko zvezano med seboj, da na pr. važni politični dogodki v daljni Ameriki vplivajo na to, kako se pri nas živi, kakor večkrat vročina na Tihem oceanu vpliva na to, da pii nas deži. Z podpisom mirovne pogodbe z Avstrijo in Bolgarijo smo storili odločilen korak naprej. Med nami in obema sosednima državama je nastopilo mirovno razmerje; priznali smo drug drugega kot enakopravne in neodvisne sosede in mejaše z zakonito določenimi mejami in medsebojnimi pravicami v smislu mednarodnega prava. O tem, kako bo to razmerje v bodoče, bomo odločevali samostojno, suvereno. Vse globlje se čuti, da je kljub prelomu ostalo še mnogo mečnih vezi, ki jih je ustvarilo tisoč letno skupno življenje, in te vezi se ne bodo dale prekiniti. Treba bo navezati in oživeti gospodarske stike v tej ali oni obliki. Pojavila se misel podonavske konfederacije, t. j. ožje zveze držav, ki leže ob Donavi in ki so prej tvorile Avstro-Ogrsko monarhijo, jugoslovanska kakor tudi čehoslovaška vlada in javnost odklanja to konfederacijo, ki bi sicer zelo ugajala zapadnoevropskim kapitalističnim vladam, ker ogroža že v načelu suverenost posameznih držav in ¡e že v naprej jasno, da bi se polagoma oblast in nadvlada osredotočila krog' Dunaja in Budapešte, pa bi Nemčija zopet začela staro politiko izigravanja in ščuvanja ter zanesla v zvezo ostre spore, ki vodijo k polomu in drugi svetovni vojski. Navzlic temu pa se povdarja tako pri nas kakor na Češkem (Benešev internievv z »Morningpost«), da o Nemški Avstriji Krava, katero je treba obesiti. Prostonarodna bajka. Ruski spisal Arkadij Averčenko. Draginja, draginja ... Tega še nam je manjkalo — draginje! Toda jaz mislim, če se nam posreči najti korenje draginje, ga z lahkoto izrujemo in uničimo. Na primer: surovo maslo. Prišel sem včeraj v trgovino in rekel: »Dajte mi libro surovega masla«. »Prosim«. »Koliko stane?« »i=; rubljev«. »Pud?« »Libra«. »Lažete! »Kako pa? »V resnici, vi Lažete. To .je vendar nemogoče. Koliko tehta tale kos.« > Libro«. »In ta kos naj stane 15 rubljev? Ta gnjusni kos žoltega mastila stane 15 rubljev, prekrasnih rubljev?« »Da.« »Lažete!« Potegnil sem revolver iz žepa, ga nameril mladeniču na sence in rekel: in Madžarski niti ne govorimo, resna potreba skupnih gospodarskih stikov in neprestano iskanje sredstev in načina, da dobi to razmerje najbolj odgovarjajočo obliko. Bolgarija zagovarja konfederacijo balkanskih narodov. O tem spregovorimo prihodnjič, za danes samo omenimo, da se Italija trudi s vsemi sredstvi, da Balkansko zvezo razbije takoj v prvih začetkih. L. 1913 jo je razbila Nemčija z Avstro Ogrsko, danes jo hoče onemogočiti Italija, ki ima zaradi Jadrana rsajveč interesa na Balkanu. Pristavimo še: v srcu je z njo tuli Francija, ki se je zavoljo Bospora in Male Azije vedno zanimala za Balkan in našla tam tudi dobro tržišče za svoje izdelke. Da se vrnemo k Italiji: kar Italija sovraži, to je prav gotovo v našo korist. Že zadnjič smo poročali, kaj mislijo o vprašanju Balkanske zveze naši bratje in najiskrenejši zavezniki — Čehi. Že zaradi Italije in zapadnoevropskih držav, ki hočejo ustvariti iz Srednje Evrope svoje gospodarske kolonije ozir. spraviti Jugoslavijo v popolno odvisnost, se bomo najbrž morali odločiti za eno ali drugo: za podonavsko ali za balkansko konfederacijo. Zadnji teden je še bolj zamotal naš položaj. Ameriški delegati so zapustili Pariz, p redno je rešeno jadransko vprašanje Znano je, da ameriški senat še vedno ni ratificira! nemške mirovne pogodbe ia da je Wilsonova evropska politika doživTa poraz v domovini. Amerika je vseskozi kapitalistična država. Milijarderji, ki so zastopani v senatu, so bili za intervencijo v Evropi tako dolgo, dokler je iz nje teklo — zlato. Danes je Amerika — bogata, in to je zadosten vzrok, da nas zapusti. jadransko vprašanje je zato stopilo v odločilno fazo. Ameriški delegati so jo pobrisali „čez veliko mlako“, v Londonu pa se je sestal francoski ministrski predsednik Clemenceau s tovarišem Lloyd Georgeem in novim italij. zunanjim ministrom Scia!o:om. Gre za ustanovitev angleško latinske zveze. Tej zvezi bi »Ako mi ne poveste, koliko zaslužite pri libri, izprožim petelina«. Padel je na kolena. »O, prisegam vam, dobri gospod, da zaslužimo pri libri 25 %‘- S prezirom sem ga cdsuntl, »Verjamen ti, pes. Grem iskat dalje«. * * * Prišel sem k veletrgovcu. »Po čem prodajate libro surovega masla?« »Po 10 rubljev«. »in vas stane?« »91A rublja«. Zopet sem vzel revolver. »Lažete, ni mogoče, da bi plačali za libro 9Vi rublja«. Padel je na zemljo in mi objemal kolena »Verjemite. Kmetje, lastniki krav, nam prodajajo surovo maslo po 9Vi rublja. Čemu bi naj mi bili tukaj?« Ogorčen sem ga udaril v hrbet, roke sem si dobro obrisal z žepnim robcem in sem se napotil dalje. * * * »Bog daj dobro, prijatelj!« »Bog daj!« pripadale Anglija, Francija, Italija Španska in Portugalska. Ta zveza je za nas velepomembna, z ozirom na Italijo. Sicer se zatrjuje, da Angleži zahtevajo ustvaritev prijateljskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo, vendar še mi ne poznamo angleškega pojma za tako »prijateljstvo« in ne pogojev, na katerih bi baziralo. Prihodnji dnevi pokažejo, ali niso bile dovoljene Italiji posebne koncesije za vstop v to zvezo, ki bi bile seveda nam v škodo V oposredju stoji tudi mirovna pogodba z Madžarsko. Samaposebi ne pomeni ta državica niti toliko kot Nemška Avstrija, igra pa večjo vlogo takoj, če jo postavimo pr.d angleške in erese. Znano je, da. je antanta poslala v Budapešto posebnega odposlanca, sira Clarka, ki je »slučajno« Anglež. Ta zagonetni gospod je uredil notranje in zunanje razmere na Madžarskem in seje vračal domov z precej kričečimi cvetkami čistega imperijalizma. Anglija se inte-resira za Madžarsko in hoče ustvariti iz Budapešte nekako opirališče za svojo trgovino v Srednji Evropi. Madžari predlagajo revizijo meja. Jasno je, da se bo našla Anglija z Italijo na isti stezi, in to nam daje mnogo misliti. Te dni zapuščajo naše čete Bačko in Baranjo, pokrajini, naseljeni v veliki večini z hrvaškim in srbskim prebivalstvom. Regentova intervencija v Parizu ni našla uspeha — prebivalstvo obupano joka in išče samopomoči za obrambo pred Madžari. To so najnovejši zvoki iz Pariza.. Ob razpadu mirovne konference in predstoječi-ustanovitvi nove »svete aliance« za varstvo imperialističnih in kapitalističnih interesov je pričakovati še več takih zvokov. Nova razočaranja niso izključena. Zato pa je pri nas glavno, da je ta ali ona stranka na površju in da lahko g. minister kadi dobro viržinko, pa če sploh kaj c dredi, da je »po njegovem!« »Povej mi, sli imaš krave? Tedaj dobivaš tudi surovo maslo! Prodajaš ga po p1/* rublja? Komaj je zagleda! revolver, je že postal mehkejši. »Kaj hočemo? Od nas krava zahteva 9 rubljev za libro; ali je to pretirano, če zahtevamo četrt rublja več?« Tega sploh nisem udaril. Bilo mi je zoprno. * * * Krava je stala v hlevu. Ko me je ugledala, se je ozrla izpod oka na mene, toda rekla ni nič. »Ali ste krava?« sem vprašal, začevši od daleč. »Da, sem«. »Dajete mleko?« »Nekaterim dajem, drugim ne«, je odgovorila krava odločno. »Kakor izvolite. Jaz bi rad vedel, kako morete vi zahtevati za libro surovega masla 9 rubljev, katero se, kakor znano, Izgotavlja iz vašega velecenjenega mleka?!« »In ali vi mislite, da sem dolžna dajati brezplačno? Tedaj iščite drugje take molznice«. »Vas vendar mleko nič ne stane. Kako morete zahtevati za libro surovega masla celih i 9 rubljev?« Rrvatsko pismo. Zagreb, dne 14. prosinca 1919 U našem svakidanjem životu ima dogadjaja i pojava, koji su senzacija dana pa čak i č tavih tjedana, koji mogu da uzvrpolje čitav javni život, no prije ih kasnijc zaborave se i utonu gotovo bez traga u prošlosti. No ima opet dogadjaja, što nastaju i prolaze gotovo neopazice. ili barem im nitko ne pripisuje zamašne vrijed-nosti, no zato se budučnost češče navrača k njima i tek poslije više vremena, kad učinci tih dogadjaja stvore jednu novu osnovu u razvoju kulturnog i političkog života, izbije njihova važnost na javu i sva ih javnost cijeni kao velike pojave ili dogadjaje u prošlosti. Jedan je takav dogadjaj za javni naš život organizovano su zbijanj e nepismenosti (analfabetizma) medju hrvatskim pukom. Pojava, koju če cijeniti u potpunoj vrijednosti tek budučnost, no danas još nije naišla na shvačanje, što ga" zaslužuje, m a da je prati zdravo zanimanje i puka i inteligencije. ZMosna je naime činjenica, da preko polovica Hrvata u Banovini ne umije čitati i pisati, a u Bosni i Dalmaciji gotovo tri četvrtine cieiokupnog pučanstva. Žalosna nije samo s toga, jer takvi pojavi sramote naš narod u vahjskom svijetu. a stalna su zapreka u stvaranju naše narodne kulture, več naročito s toga, jer dokazuje, da je naša inteligencija svijesno griješila na vlastitom narodu, ta mane naroda grijesi su inteligencije. Kako i koliko je griješila, bit če nam jasno, ako usporedimo naš narodni život s onim u drugih malih naroda: u Slovenaca, Čeha, Danaca, Lotiša itd. Hrvatski je puk dosele potpunoma tumarao u tami i tražio stažu kao slijepac, kog je ostavio vodič. Hrvatska je inteligencija zaista njegovala književnost i urnjet-nost, ali brez naroda, brez puka. Narod ostao je nepismen, zapušten, prezren, gospodarsko i duševno nemočan. Mi dosada nijesmo im ali osim Radičevaca nijedne pučke stranke; tek u posljednje se doba vrlo širi hrv. p u č-k a strank a, čije je duševni otac Slovenac dr. Krek i koja uvadja u naš život istinitu demokraciji! Da se vratimo k nepismenosti, koju uzesrno za predmet tog kratkog pisma: sramota je tim veča, Što smo imali sve od sloma avstro-ugarskog apsolutizrna u šestdesetim godinama prošlog stolječa prosvjetnu samo u pravu te se nijesmo nikada borili za hrv. pučke škole; mogli smo ih podiči u svakom selu i prinužditi narod, da šilja svoju djecu. No kako narod nije mogao doči do riječi u javnom našem životu to se nije nitko ni krinuo za prosvjetu naših sela, več su ih gnjavili i opč. načelnicima i predstojmeima i drugim valpetima, te nije ni čudno, da taj puk nakon ratnih pa-tuja i svih tih muka sa Strane vlastite »gospode« «e učini onog. što se dogadjalo nakon oslobod-jenja navlastito u Slavoniji i Hrv. Zagorju. Suzbijanje analfabetizma, kog vodi uz pot-poru javnosti i vlade naša akademična i srednje školska mladež, dogadjaj je od osobite važnosti po čitav naš buduči narodni život. Otvaraju se Krava je spustila glavo k jaslim in zarenčala: »Sedaj je vojska. To priliko hoče vsakdo izkoristiti, pa jo izkoriščam tudi jaz. In zakaj ne?« Zelo sem se bil razveselil, da sem končno vendarle našel korenje draginje surovega masla. «Veš kaj, moja ljuba . . . Zato, ker nisi krava, temveč svinja, te bom obesil takoj na ta-le tram«. Vzel sem vrv iz žepa in škodežljno opazoval, kako je žival bledela. »Vi me ne smete vesiti. Tako postave še ni. Stojim pod zaščito države«. »Seveda, ljuba moja! Ampak če državo uničuješ, ima država pravico, da te kaznuje«. Medtem, ko sem pripravljal vrv in lovil kravo za rogove, se je ona tako prestrašila, da je iz vseh seskov njenega bogatega vimena curjalo mleko. »Za Boga«, jc zavpila, »le vzami ga in. če hočeš, brezplačno«. Izpustila je vse rnleko ta boječa neumna krava. Postavil sem pod njo posode in piskre, katere sem našel v bližini, a mleko je teklo, brizgalo in se penilo kakor Niagara. * * * tedajevi u gradu Zagrebu kao što i u zabitnim zagorskim seocima i svagdje se opažaživi interes našeg puka za knjigu i prosvjetu, Nepovjercnje, što ga goji največi dio seljačkog i radničkog svijeta prema »gospodi« sve če više isčezavati, naša če kultura postajati nacijonalnija, nas politički život bolj i i zuraviji. Potrebno je tek, da se sva inteligencija zadoji pravim pučkim duhom, pa da nestane iz Hrvatske buržoaski sistem političkog i kulturnog rada. I još jedno: da nastane židovskog utjecaja. Dok to ne hude — ne može se cijeli hrvatski narod prenuti u pravom jugoslavenstvu ! J. Op. uradništva: Objavljamo ta dopis v hrvaščini, ker menimo, da morajo tudi ljudski časopisi pričeti z praktičnim jugoslovanstvom in da bo predmet sam zanimal rnnoge naše čitatelje. Tedenske novice. Božična Številka „Murske Straže“ izide pred praznita in bomo skrbeli, da jo dobe naročniki še pred Božičem v roke. Odgoditev parlamenta. Demokratska zajedrtica hoče v nasprotju s vsemi načeli demokracije odgoditi parlament na dobo dveh mesecev. Kakor se poroča, je tozadevni ukaz že podpisan. V ministrskem svetu so bili vsi ministri za odgoditev, razen ministra Piletiča, ki je p-ed lagal, da naj se skliče vsaj eno zasedanje, na katerem bi se prečita! ukaz o odgoditvi. — S tem nastopa tudi formalno absolutistični režim v Jugoslaviji! Kam ploverno? Občinske volitve v Sloveniji. Vlada namerava razpustiti vse občinske zastope v Sioieniji, nastaviti začasno gerente ter razpisati volitve po volilnim redu, katerega oktroira sama — brez sodelovanja in privolila ustavnih zastopnikov ljudstva. Tiskarska stavka v Sloveniji je končala tako, da se je stavkajočim tipografom dovolilo 6o°/u zvišanje mezde. Listi se vsled tega podražijo. — Na H (-vaškem bodo listi za več kot 40% dražji nego v Sloveniji. Komisarijat v Prekmurju. Dr Srečko Lajnšič je zopet prevzel vodstvo okraj, glavarstva v Mariboru. Za civilnega komisarja v Prekmurju je imenovan Bogumii Berbuč. Služba za učiteljice ročnih del. Višji šolski svet v Ljubljani opozarja na razpis službe za učitelj ce ročnih del na javnih ljudskih in meščanskih šolah v Sloveniji, ki ga priobčuje Uradni list št. 17S Nov denar dobimo že februarja, v Pariz». Pragi in Zagrebu se pridno tiskajo novi bankovci. V Beograd jih je prispelo te dni več vagonov. Vlada je naročila pri tvrdki Berndorf kovanje novcev po 50, 20 in 10 par v skupni vrednosti 25 milijonov dinarjev. Novih bankovcev bo koncu tega mesca več kot dve milijardi. V finančnem ministrstvu v Beograd nje v očigled zamenjavi kronskih bankovcev pričela delovati komisija za ureditev valutnega vprašanja, ki se bo posvetovala mesec dni. V komisiji je več naših finančnih strokovnjakov. Zelo verjetno je, da se bodo kronski bankovci že februarja zamenjali z državnimi dinarji. V kakem razmerju, Vzel sem revolver in ga nameril na sence posestnika krave pa ga vprašal: »No, ali boš odslej mnogo zahteval za surovo maslo?« »Dajte mi samo 40 kopejk, to mi zadostuje. Kako pa bi mogel zahtevati več?« * * * Nameril sem revolver na sence veletrgovca in vprašal: »Kako drago bodete prodajali sedaj surovo maslo?« »Samo po pol rublja bom zahteval in bom zadovoljen. Nikakor nočen več teh 2^°/0. * 'A-* Nameril sem revolver na sence trgovskega pomočnika in vprašal: »Po čem je libra«. »Sedaj? A — po 62^ kopejke, je že cenejša, hvala Bogu«. In vsakdo, kdor je prišel, je kupil surovo maslo za 62 5/2. kopejke. * * Morda kdo vpraša: Čemu si pripovedoval to nenavadno bajko? Stvar je vendar enostavna: V nji je deber nauk. Nauk namreč, ako bi se vsakemu živinčetu zagrozilo z vislicami, bi sploh ne poznal: draginje. še ni znano. Omenjena komisija ima nalog, da stavi vladi tozadevne predloge, vendar že sedaj vladajo na konferenci različna mišljenja. Tobačne cene so se zvišale vsled povišanja dinarskega kurza in sicer stane sedaj 1 kg najfinejšega turškega 420 K, najfinejšega hercegovskega 280 K, finega turškega 175 K, hercegovskega 140 K, srednjefinega turškega 96.25 K, nafinejšega ogrskega 56 K Kilogram domačega tobaka za pipo stane 21 K. Smotke stanejo po 100 komadov: britanike 175 K, kuba portorike 140 K, portorike 104 K, vir-žmke 105 K, brazilke 87.50 K, mešane ino-zemke 52 50 K, kratke domače 35 K. Svalčice po ioo komadov: egiptovske 45 50 K, princeze 38.50 K, dame 2 r K. športke 1 7.50 K. ogrske 7 K. Kaj bo z državnimi boni, ki so jih dobile stranke pri markiranju. Mnogi so v nejasnosti, kaj naj store z boni. ki so jih dobili pri markiranju za odtegnjenih 20%- Razni spe kulanti kupujejo te bone že za 10% dražje. Opozarjamo stranke, da ta papir skrbno shranijo, ker vlada izjavlja, da se bodo boni zaračunali pri izmenjavi koikovanih kron za državne dinarje. Markiranje. Za markiranje bankovcev določeni zavodi na Spodnjem Štajerskem in Koroškem prenehajo z svojim poslovanjem v obče dne 13. grudna zvečer. Izjemoma pa še bodo davčni uradi na Spodnjem Štajerskem in Koroškem, kakor tucji Avstro-ogrska banka podružnica v Mariboru markirali naprej do vstevši 20 grudna 1919. Do tega časa markirajo še tudi vsi zavodi v Prekmurju Občinstvo, ki še morde do sedaj iz kakegasibodi vzroka ni predložilo svojih bankovcev v markiranje, se na to opozori s pripombo, da se z 20. > grudnenr markiranje definitivno zaključi, ter pozneje ne bo mogoče dati več kankovcev markirali. Vračajočim se izseljencem! Po doškh poročilih našega poslaništva v Parizu poiskušajo razni agentje s pomočjo naših izseljencev, vračajočih se iz Amerike in od drugod, spraviti v našo državo velike množine avstro-ogrskih bankovcev potom zamenjave za dolarje in drugo dobro valuto, pri čemer bi izseljencem radi i natvezli, da doseže po sklepu miru krona zopet svojo staro vrednost. Ker je taksna zamenjava našim nepoučnim izseljencem v očito škodo, se jih s tem poseboj opozarja, da se ogibajo kupovanja vsakojakih nezdravih valut. Poživljajo se pa tudi sorodniki ter znancih izseljencev in sploh inteligentni sloji na deželi, zlasti duhovniki, učitelji, župani itd., da po svojih močeh vplivajo na izseljence, odpravljajoče se na pot v domovino, naj nikakor ne zamenjajo dobrih valut, ki jih imajo seboj že med potjo v tujini, ampak da jih prinese v našo državo in šele doma zamenjajo, ko so se zanesljivo poučili o pravi kurzni vrednosti teh tujih valut napram kronam. Vojni ujetniki. LDU. Ljubljana, dne 14. dec. Na vprašanje o usodi naših vojnih ujetnikov v Rusiji in Italiji se z merodajne strani poroča nastopno: V Sibirijo je odšla posebna vojaška misija pod vodstvom polkovnika Georgeviča, da posreduje glede repatriacije naših državljanov — ujetnikov. V dveh polkih nahajajoči se dobrovoljci Srbi, Hrvati in Slovenci so pod francoskim poveljstvom ter se bo njihov odhod v kratkem odločil v Parizu. Ujetniki v Italiji se še ne morejo vrniti, ker Italija še dela zapreke. Svarilo. Vedno pogosteje dogaja, da se obračajo razna večja podjetja iz ozemlja izven Slovenije na podpisani urad za posredovanje večjega števila delavcev, zlasti rudarjev, gozdnih delavcev itd. Podpisani urad principielno ne prevzame nobenega takega posredovanja, ne da bi sklenil preje s podjetjem jasno in točno pogodbo, ki bi garantirala delavstvu primerne plače in druge delavne pogoje ter uredila tudi njegove stanovanjske in prehranjevalne razmere. Mnog'e firme (zlasti židovske po Hrvaškem in Bosni) pa posredovanja pod takimi pogoji odklonijo ter nabirajo potem potom vabljivih oglasov m spretnih agentov po Sloveniji delavce, katere nato seveda po svoji volji izrabljajo, saj je povratek iz tako oddaljenih krajev pogosto nemogoč. Podpisani urad zato resno in nujno svari vso slovensko delavstvo, naj pod nobenim pogojem ne spejme nobenega dela izven Slovenije preko in brez posredovanja podpisanega urada, še manj naj pa ne hodi samo iskat dela v ostale pokrajine naše države. V vsakem slučaju Gospodarski razvoj Evrope. (Iz knjige Seignobos, Histoire contemporaine depuis 1815, Pariz 1904.) Francija. Francija je prva dežela, ki je skušala slediti Anglijo v njenem gospodarskem razvoju. Od 1. 1875 se peča z veliko industrijo in še v zadnji četrti devetnajstega stoletja je bila v svetovni industriji in trgovini na drugem mestu, takoj za Anglijo. Danes je Anglija pač še na prvem mestu, toda Francoska se je našla na četrtem; prehitela jo je Nemčija in Združene države. Sicer ne uvaža in ne izvaža nič manje; njena industrija in trgovina ne pada, ampak od leta do leta prav neznatno raste, toda v ostalih zapadnih državah napreduje mnogo hitreje. To gospodarsko opešanje Francije so povzročili različni vzroki. Francosko prebivalstvo ni skoraj nič na-rastlo; razlika med številom rojenih in številom umrlih ni tako znatna, kakor v drugih deželah; postopoma se zmanjšuje in sicer hitreje nego v deželah, kjer se tudi opaža podoben nazadek. Število francoskega prebivalstva je skoraj negibljivo, da, v gotovih letih je padlo po 10 od vsakih 10.000 prebivalcev. Francija bi ne imela dovolj delovnih moči, ko bi ne prihajali delavci iz ubožnejših in bolj obljudenih pokrajin; na Francoskem se nahaja 400.000 tujih delavcev, večinoma italijanskih in belgijskih. Zato se iz Francije le malo izseljujejo; število francoskih izseljencev, ki je iznašalo še 1. 1889 31,000, je padlo 1. 1893 na 5586. Francoska nima trgovskih zastopnikov za dežele, kjer »e spečuje njeno blago. Francija nima premoga*). Iz lastnih pre mogokopov dobiya 32 milijonov ton, a iz inozemstva uvaža 8 do 10 milijonov ton, kateremu naraste cena vseled transportnih izgub. Vsled tega ne more ustanavljati enih veleindustrijskih podjetij z parnimi stroji, ki zahtevajo mnogo premoga. Francija ni dežela podjetnih velekapitalistov. Na Angleškem sestoji družba iz neznatne manjšine zelo bogatih ljudi in ogromne večine plačanih ljudi; vsak človek hrepem, da si pridobi čim več premoženja. Na Francoskem je velika večina prebivalstva kmetov, malih grajščakov ali najemnikov; tudi velika večina meščanov poteka z kmečkega rodu in ima *7~Razurnljivo je, da se je v svetovni vojski šlo Pranciji za Življenje in smrt, ker so Nemci nameravali anektirati na premogu najbolj bogate severofrancoske pokrajine. Pa tudi borba za Alzacijo-Loreno ima poleg svojih idealnih strani važne gmotne interese. V Alzaciji-Loreni se nahajajo veliki premogovniki, ki bodo sedaj zelo dvignili industr. moč Francije. (Op. ured.) interese na deželi. Francoz živi nenavadno skromno in štedljivo; ni dežele, kjer bi bila štedljivost tako v navadi kakor v Franciji. Ogromno bogatstvo Francije sestoji tedaj v prvi vrsti iz množine malih, posameznih prihrankov. Nekoč so pravili, da je Francoz po sousu (vinarju) zbiral denar v »volneni nogavici«, ki mu je bila hranilnica. Danes Francozi nalagajo svoji prihranke tako, da jim »nosijo«; vendar pa ne zaupajo industrijskim in trgovskim podjetjem, ker se jim dozdeva, da je nevarnost izgube prevelika. Raje kupujejo državne rente, dasi ne prinašajo mnogo, ali se za nje vendarle ne trebajo bati; kupujejo tudi tuje vrednostne papirje, ki jih na Francoskem prodajajo z dovoljenjem vlade, kakor tudi obligacije velikih podjetij, kot je na pr. suezki prekop, kjer zaupajo v garancijo države. Francija je dežela, kjer se najlažje dobe notranja posojila in kamor se tuje vlade najraje obračajo, Če si ne morejo izposoditi denarja doma. Posojila nekoliko milijard, kot je na pr. rusko, so bila skoraj popolnoma najeta v Franciji. Nasprotno pa je Francija ena izmed onih civiliziranih držav, kjer si industrijci, trgovci in kolonisti z največjimi težavami pridobe denarna sredstva. Zasebniki jih ne posojujejo in velike banke se ne pečajo z podjetji kakor angleške in nemške. Francoska ima posebno mesto v gospodarskem razvoju, ki nagloma odpravlja zunanje razlike, katere so ločile dosedaj razne narodnosti. Samo posamezni premogovni kraji, severne pokrajine, departement Pas de Calais, premogovna kotlina Saint-Étienne so podobni pre-obljudenim »črnim krajem« Anglije in Nemčije. Vceloti ima Francija malo obljudenost (72 prebivalcev na kvadratni kilometer); število mestnega prebivalstva raste, kakor povsod, na račun dežele, toda razvoj je počasnejše kot drugod. Francija je imela 1. 1900 samo 15 mest, ki imajo čez 100.000 prebivalcev. Mestnega prebivalstva je bilo 14 milijonov napram 24 milijonom kmečkega prebivalstva Poljedelski pridelki tvorijo več kot polovico celokupnih francoskih dohodkov, in sicer žito, sadje, zelenjava ter vino. Žito se potroši v Franciji; fina vina — zlasti šampanjko, bordojsko in burgundsko — ter konjak, so na boljšen glasu kot podobni pridelki drugih dežel in se prodajajo dražje v tujino. Zelenjava in sadje so pošilja zlasti v Anglijo. Tudi v industriji je postala Francija posebnost z ozirom na izdelovanje izbranih in razkošnih predmetov Lijonska svila, fino sukno z Roubais in Tourcoinga, čipke z Puy, valencienke in čipke alenconske, pohištvo iz Nancyja in Pariza, dragulji in ženski modni predmeti pariškega izdelka, so v tujini na glasu najboljših na svetu. Ampak izdelovanje in izvoz teh predmetov oskrbujejo deloma tujci, ki se ne boje za svoj kapital v tujini. Ker ni mnogo francoskih agentov, izrabljajo priložnost njihovi tekmeci, zlasti Nemci, ki ponujajo svoje izdelke kot francoske. Dohodki, katere je Franciji prinesel glas dobrega ukusa, pa ne teko samo iz trgovine. Francija je tudi prva dežela nasvetu v literarni, slikarski in kiparski umetnosti; francozki pisatelji, umetniki in izdajatelji dobivajo iz tujine znatne zneske. Pariz je veliko mesto veselic, proslulo po celem syetu. V Franciji je bivanje posebno prijetno, ker ima mnogo zgodovinskih spominov in veliko naravnih lepot; tudi francozka kuhinja je na dobrem glasu. Francija vabi mnogo tujcev, ki potrošijo ogromno denarja, dasi ni urejena za tujski promet tako kot Švicarska ali Italija. Najboljši klijenti Francije so prebivalci bogatih dežel, Anglije in Združenih držav, kjer je vporaba luksorijoznih predmetov zelo razširjena. Tretjina celokupnega francoskega izvoza gre na Angleško, v državo, ki ima veliko carino. V Združenih državah je carina še mnogo višja, vendar ni mogla zabraniti uvoza razkošnih pred metov francoske provenijence v to državo. Razne vesti. Število sekvestriranih posestev v našem kraljevstvu znaša okrog 1500. Od teh je največ zemljišč (911), potem industrijskih podjetij (300), trgovskih podjetij (70) ter nekoliko drugih objektov. Pegasti legar se je silno razširil v guberniji Kamenec-Podelskij. Dnevno zboli preko 500 oseb. Število obolelih je znašalo že pred par dnevi 25.000. Čehi in Slovaki Iz čeških listov povzamemo, da je analfabetov med Čehi 1 odstotek n med Slovaki 85 odstotkov. Analfabetizem v Bosni in Hercegovini. Po najnovejši statistiki je v Bosni in Hercegovini približno 87 odstotkov analfabetov in sicer moških 82%, ženskih 93%, Po veri jih je največ med mohamedanci (94%)> potem med pravoslavnimi 89%, med katoliki 77#/0- P° starosti odpada na prebivalce od 7—20 let 87°/0-, od 21—31 let 85% in čez 30 let 89%* Glavno mesto Sarajevo ima 42% in Mostar 47*/» nepismenih. Sirom Bosne in Hercegovine se razvija živahno delo za pobijanje analfabetizma, ki kaže prav lepe uspehe. Tasa Milenkovič. Vaška slika. (Dalje.) ___ O Mato, — je rekla enkrat starejša sestrica bratu. — Slišim, Mara . .. — Kaj dela naš oče z nami? — Bog ga naj razume .. . — Kaj ko bi zbežali? — A kam? — V Raljo, k stricu Pantelji.. . — In če nas najde ? — Ne bo... — Bo zares . . . — Zbežal sem nekoč v Kumodraž. Vem, da me je takrat našel in pretepel. . . __ Veš, Mato, pa pojdimo k teti Stoniji v Parcovo. Ona je ljubila našo mamico, pa r.as bo sprejela. Poyemo ji vse, prav vse, kako dela z nami... . — Naša mamica... ponovi tiho Mato. Vzdihne globoko. In naenkrat so vsi trije zajokali. Spomnili so se na svojo mater, ki jih je že davno zapustila... Ko so še bili majhni, jim je mamica pripovedovala, da se duše umrlih preselijo gori nad zvezde — k Bogu. Sedaj, ko jih je oče podil na dvorišče, so večkrat sedeli na kamnu pred žitnico. Svoje solzne oči so upirali gori k zvezdam. Dolgo so molče strmeli na nebo, a solza za solzo je kapljala iz oči. . . Večkrat jih je našla tako jutranja zora. Žc dvakrat je bil zbežal naš Mato. In vselej ga je oče s pomočjo vaških županov spravil domov. Seveda je bilo takrat še hujše zanj . . . Vrgel ga je na zemljo in ga teptal z nogami po trebuhu, da mu je udarila kri iz ust. Naslednjega dne, ko ga je oče drugikrat spravil nazaj, je prišel Mato nevesel pred hišo. Tako mlad fantič, pa se je držal zamišljeno kot starec . .. — Kje si bil, Mato, — ga je vprašala starejša sestra. — V krčmi. — Je-li oče tam? — Da. — Kaj dela? — Pijejo alvaluk*). — Čemu? — Oče je prodal oyce. Sedaj bo prišel Pera Zolja, da jih odžene. Otroci so zajokali. Odšli so za hišo, kjer je bil hlev za oyce. Stopili so med nje, jih božali in poljubljali po čelu in po vratu. A ovce, kakor da bi razumele njihovo žalost, so lizale otroške dlani. V resnici, ni trpelo dolgo, pa je prišel Peter Zolja in odgnal ovce. Mará in Jela ste se dušili od joka. Oče je stopical po dvorišču in vpil. Zahteval je žita. One sirote so se skrile izza prazne žitnice in neprenehoma ječale . .. Drugega dne je Stanič naložil na voz tisto malo žita, kar še je ostalo in se peljal v Belgrad. S seboj je vzel tudi sinka Matijo ... V Belgradu je prodal žito nekemu prekupcu takoj na koncu mesta, pa se je vrnil v gostilno Čiča Dimče. Tu je pijančeval vse do noči. *)Turški izraz za navado, da *e pije po kupčiji,(„likov“). Ko se je že zmračilo, se je podal domov. Od Belgrada do vasi Pavle je psoval in tepel otroka, da je postal že brez čuten ... Pavle je, kakor smo že omenili, razprodal vse svoje pridelke. Čez nekaj dni se je zopet vrnil pijan iz gostilne. Zaprl je vrata, pa se je spravil nad otroke. — Boga vam vašega, je vpil pijani oče, kmalu vam prodam še hišo in slivnik. Ne bodete se več vlačili tu naokrog. Razpodim vas nage, pa pojdite, kamor hočete .. . Živina . . . Otroci so jeli vrisčati. Komaj so ušli iz hiše na dvorišče. Stanič je skočil za njimi in tolkel, kjer mu je prišel kdo pod roke. Pravijo, da je nek mimogredoči kmet zavpil Staniču: — Ej, Pavel, nesrečnež... Ubil boš to ubogo deco. Kaj, ko ni nikogar, da psa pretepe .. . Siromašni otroci . .. Naslednji dan je £tanič spet pohajkoval po vasi in se končno zatekel v krčmo, da — pije. Otroci so bili v hiši, sedeli kraj ognjišča in se pogovarjali . .. — Oj Mara ... — Slišim, Mato . . . — Veš, kaj... — Kaj? — Umoril ga bom. Mato ni povedal koga. Zamislil se je Obe deklici ste prestrašeno skočili in molče odšli po treske v drvarnico . . . (Dalj« prihodnjič.) registroma zadruga z neomejeno zavezo ČEVLJE posojimo v goriiji rsdgohi - , «| * sprejema od vsakega in njih obrestuje po najvišji obrestni meri. Obresti se pripisujejo koncem vsakega leta brez posebnega naročila rlraniine VlOy0 h kapitalu. Hranilne knjižice drugih tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštnega čekovnega urada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama. na osebni kredit, na hipoteke, trgovske kredite in v tekočem računu daje pod najugodnejšimi pogoji. Izposujuje tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik plačuje svoj dolg pri Posojilnici naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar 10 K. Prošnje za vknjižbo novih kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka Posojila plača le kolek«. Uradne ure DAtarfifia 8e da!«!°- Pr°5nje sprejemajo in vsi drugi uradni posli KOjttSIllla izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne. so vsak pondeljek, torek, četrtek in petek od 9. do 12. ure dopoldne, uradnih dnevih se sprejema in izplačuje denar. Ako pa-pride ns ta dan-praznik, uraduje se naslednji dan. Ob so v lastni hiši, Glavna cesta, štev. 14, tik kolodvora. Zakaj š« ni stopil v velj ivo mir z Nemčijo. Versaillski mir bi imel stopiti v veljavo že pred par tedni, toda stvar se je zavlekla in vlada še danes stanje premirja. Nedavno je antanta odredila, da nemška delegacija podpiše protokol o izmeni ratifikacij in se je že odredil 1. december kot dan, ko stopi mirovna pogodba v veljavo. Toda nemška delegacija nepričakovano zapustila Pariz in ni podpirala protokola. Kot vzrok se navaja, da ¡e v protokolu določba, po kateri si Francija ‘ pridrži ' pravico svobodnega vpliva, ako bi Nemčija ne izpolnila vseh pogojev. Ta klavzula pa je bila znana že prej in čemu ta nepričakovani odhod nemške delegacije? >Temps< domneva, da ima ta dogodek temno politično vzdaje, oprto na veliko monarhistično propagando v Nemčiji in mogoče je tudi v zvezi z vedenjem ameriškega senaia, ki noče ratificirati versaillskega miru in ne odobrava popolne razorožitve Nemčije ter konsolidacije sedanje vlade. Admiral Horty gro2i Čehom. Poveljnik madžarske narodne vojske admiral Horty zbira na čeboslovaški meji močne vojaške oddelke. Njegov namen je, provaliti na Slovaško in doseči skupno mejo z Poljsko ter ločiti Rumunijo od Cehoslovaške. Na Cehoslovaškem je bilo tajno mobilizirano vse moštvo do 33 leta; večina polkov je že odšla na slovaške meje. Kramarž o Rusiji. Bivši čehoslovaški ministrski predsednik dr. Kramarž, o katerem smo poročali, da ga razne ruske stranke kandidirajo za političnega voditelja nove Rusije, je izjavil povodom svojega potovanja v Rusijo: Za slučaj, da bi zavezniki ne pomagali dejansko Kolčaku in Denjikonu, obstoja nevarnost, da bi se protiboljševiki v skrajni stiski naslonili na Nemčijo in japonsko, da zrušijo boljševizem in da omogočijo vpostavitev čim tesnejših zvez med temi tremi deželami. V okolici generala Denjikina obstoja germanofilska in caristična manjšina, katera bi, ako dobi oblast v roke, sprejela pomoč Nemčije in Japonske. V vsakem slučaju sta Koičak iu Denjikin doslej še odklanjala pomoč Nemčije in nelojalnost napram zaveznikom Primorski begunci antantinim državnikom. Begunci iz Primorskega so odposlali Wilsonu, Clemenceanju in Lloyd Georgen sledeči brzojav: Begunci Primorja od Soče do Bojane najodločneje protestirajo proti izjavam italijanskih zastopnikov, ki zahtevajo strategične meje napram Jugoslaviji. Ona doslej ni grozila Italiji in ni si prisvajala njenega ozemlja, marveč je mirno prer/ašala vse njene izzivanje, za- upajoč v pravicoljubnost mirovne konference. Ampak naša potrpežljivost in samozatajevanje je že dosegla višek. Zato zahtevamo — samo da ne pride do spopada — celo Primorje od Soče do Bojane s vsemi otoki. Tu je v absolutni premoči jugoslovanski avtohtoni živelj in Italijan je na tem ozemlju zgolj od Avstrije protežirani naseljenec. Meje rimskega imperija so imperijalistična sanja in njihov cilj je le nadaljnje požiranje naših lepih krajev. Mi ne zahtevamo ničesar, kar je italijansko, svoje pa bomo branili in za svoje bomo padli vsi do zadnjega. Zato dajte nam Gorico s Krasom, dajte našo Istro, ne dotikajte se naše Reke, Dalmacije in otokov, ker brez tega ni Jugoslavije. Mi želimo živeti in kdo nam hoče iztrgati te kraje zavoljo strategičnih meja, ta je zločinec na komaj rojeni Jugoslaviji in bo odgovoren človeštvu, pravdi in zgodovini. Brata Vošnjak * Ptuj. Podplati, zgomo in notranjo usnje, usnje za konjsko opravo in za gamaše, kruponi za gonilna jermena, boks, ševro, ševret. Najboljši čevlji vseh vrst. Gamaše. Vse čevljarske potrebščine. ======== Nakup surovih kož. ========= Jajca sveža kupi v vsaki množini in prosi za ponudbe eksportni trgovina Ed. Suppanz, Pristova, Slovenija. Inserati v „Murski Straži“ imajo velik uspeh, ker je list zelo razširjen. miši - Podgane stenice — ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 6*—, za podgane in miši K 6---, za ščurke K r—, posebno močna tinktura za stenice K 6*—, uničevalec moljev, prašek za Hši v obleki in periln, proti mravljam, proti ušem pri perutnini K 5-—, prašek proti mrčesom K o1—, mazilo preti ušem pri ljudeh R 4-—, mazilo za nši pri živini K 8'—, tinktura proti mrčesu ua sadju in zelenjadi (uničevalcev rastlin) R 31—. Pošilja po povzetja Zavod za ekspert M. Jnnker; Zagreb 46, Petrinjska ulica 3 Garje, srebečico, kraste, lišaje uniči pri človeku in živini mazilo zoper srebečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 6 K. Po pošti 7 K, poštnine prosto. Prodaja in razpošilja s pošto lekarna Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko. 30—27 VrVl. awllWtJ, j Drago Beselji § Ljubljana, Cankarjevo nab dobavlja vse kreditne in priv informacije v tu- in inozems V abonementu ter — cene zmerne. Kmetje, pozor! Sganjarske prvovrstne in trpežne kupite najceneje pri znani tvrdki Demetrij Glumač kotlar v Mariboru, Kaserngasse 9. jugoslovansko inženirsko podjetje se usoja naznaniti, da je začelo poslovati v [9 Sodna ulica štev. 2. Viktringhofova ulica št. 34. Tehnični ravnatelj: autor. civ. inž. Vdclav Fidrhel. Komercijelni ravnatelj: Viktor Kukovec. Odd. I. Projekti, proračuni. Nasvetovanje in zastop. Presoja in stavbno Odd, IV. Železnice, ceste, predori, mostovi, nadzorstvo. Izvršitev zgradb. Odd. II. Vodne gradbe; izraba vodnih sil, elektrarne, električna instalacija; poljedelska melijoracija; kanalizacija in vodovodi. Odd. III. Beton, železobeton. Železne konstrukcije. Odd. V. Industrijska in gospodarska poslopja. Odd. VI. Komercijalno razpečavanje gradiva, orodja, strojev in industrijskih tvarin. najboljše trpežni moške in ženske, fino in zajamčeno pristno ročno delo, krasne amerikanske rujavo ali črno usnje podplati, razpošilja po fazone, pristni, K 280’— in K 360‘—; krasne boks čevlje po K 400-—- par veletrgovina z čevlji R. Sfermecki, Celje II. 303 Slovenija. Naročite cenik! Ceneje kakovosti od K 150*— naprej. (CfrorjoJsa. priporoča različno opeko izvrstne kakovosti po najnižjih ===== cenah. , 1 .......-.--=== Dobi se v vsaki množini. Opeka se prodajs brez kompenzacij in se plačuje v jugo slovanskem denarju v pisarni opekarn« .....v Črešnjevcih. ...• J ~ • U l. naj se obrne vsak po podatke in navodila le na eno izmed podružnic podpisanega urada, ki se nahajajo doslej že v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Celju — Državna posredovalnica za delo v 'Ljubljani. Demobilizacijsko blago. Gospodarska ¿komisija za stvarno demobilizacijo v Ljubljani ima med demobilizacijskim blagom naprodaj zlasti sledeče: Nekaj pločevinastega in kotnega železa, večjo množino voz in tudi samo železie razbitih voz, veliko množino 2 »»»* žice, starih rabljenih železnih obročev, starih pil in nekaj jermenic. Večina tega blaga je spravljenega y saperskern skladišču na Frižkovcu v Ljubljani, le železni obroči so v škofjeloškem skladišču. V Zalogu je med staro bodečo žico tudi nekaj -take, ki je porabna za ograjo. V jugoslovanski milarni v Sp. Šiški je večja množina trdega špirita in še precej praznih zabojev. V Škofji Loki in v Zalogu so še velike množine starega železa, ki se oddaja veleindustrijam v ta namen, da je prelije. Kdor reflektira na to železje, naj si je hitro ogleda in, če najde kaj primernega, takoj prosi zanje. Ogled saperskega skladišča dn jugoslov. milarne je dovoljen samo proti vstopnici, ki se dobi v pisarni Gospodarske komisije, Sodna utica 1, pritličje. Glede oddaje sekvestriranih posestev 'V najem nam piše nek viničar med drugim :* Na mesto agrarne retorme je prišlo še hujše. Okrajna glavarstva so oddala sekvestrirana posestva v najem prosilcem, ki so pravočasno vložili kolekovane prošnje. Rok za prošnje pa je bil tako kratek in tako pomanjkljivo razglašen, da so zvedeli zanj vsi drugi, le tisti ne, katerim bi ta ugodnost vsaj nekoliko izboljšala težke življenske razmere. Viničarjem se samo obljublja, a ničesar ne da. Služimo le 3—4 K dnevno, plačujemo pa živila po najvišji dnevni ceni, če jih sploh dobimo in če jih — moremo kupiti. O obleki niti ne govorimo. Menda raz capani in bosi lažje delamo propagando za sedanjo kapitalistično vlado! Slovensko šolstvo v Trstu. L;sti beležijo «radostno vest, da je italijanska vlada vendarle dovolila otvoritev slovensko ljudske šole v Trstu. V Ciril Metodovo šolo pri Sv, Jakobu se ie vpisala nad 1 200 šoloobveznih otrok. Za vse ‘te šolarje ne bo prostora v Šentjakobski šoli in bo vlada morala dovoliti otvoritev vzporednic ►na Agnedotu. Tržaški škof dr. Karlin je moral kot Slovenec zapustiti svoje mesto. Za tržaškega škofa je bil imenovan nek Itaiijaii, Dr. Karlin se je preselil v Jugoslavijo in bo prevzel vodstvo zavodov Sv. Stanislava pri Sv. Vidu nad »Ljubljano. Gornja Radgona. V tukajšnji gostilni Vavpotič se je nabralo za ,,Radg. Soicola“ 9.; K. Prisrčna hvala! V Slovenjgradcu Sta ustanovila gg. Andrej Oset in Franjo Cajnko trgovino z vinom. Ker je to prva slov. vinska trgovina v Slovenjgradcu in ker bosta imela na zalogi res pristna štajerska, banatska in dalmatinska vina, priporočamo to narodno vinsko trgovino vsem gostilničarjem in »drugim najtopleje. Opozarjamo na današnji inserat. Domače vesti. Radgona. Telovadno društvo »Sokol* vabi vse .redne in podperrte čiane ter somišljenike, da se udeleže izrednega občnega zbora, ki se vrši v soboto dne 20. decembra 191? ob 20. uri v prostorih gostilne Vavpotič v Gornji Radgoni. Spored: 1. Dopolnilna volitev odbora. 2. Ustanovitev dramatičnega pododseka. 6. Slučajnosti. Pripomni se, da je telovadba redno vsak torek in petek ob 19. uri (7. zvečer), — Odbor. Gornja Radgona. Ustanovilo se je društvo »Narodna obrana«, katerega delokrog se razteza na obmejne pokrajine ob Muri in sicer na ves gornjeradgonski okraj, dele crnureškega in radgonskega okrilja, ki imajo pripasti naši državi ter celo Prekmurje. Društvo, ki j« nepolitično in nestrankarsko, ima namen, repre-zentirati in voditi obrambo narodnih meja, kjer je gospodarski in raznarodovalni vpliv nemštva še vedno precej močan ter oživljati narodno zavest med obmur-skimi in prekmurskimi Slovenci. »Narodna obrana« bo imela v razvidaosti vse narodne potrebe in zahteve te pokrajine, izročala bo želje obmejnega prebivalstva, v kolikor i«ajo splošno naroden pomen, pristojnim oblastem, in izvoljenim zastopnikom ljudstva, podpirala bo boi javnosti proti tihotapstvu, verižništvu in javni korupciji, ki cvete zlasti na meji; zbirala bo statistične podatke o posestnem stanin in sestavila kataster v rokah tujcev se «shajajočih posestev v teh krajih in dajala narodno zanesljivim in ; esentom tozadevno brezplačna pojasnila ter sploh vodila gospodarsko ia prosvetno osamosvojitev slovenskega življa na narodni in državni meji. — Tako društvo je bilo zelo potrebno in njegovo ustanovitev najtopleje pozdravljamo. Pripomni se, da je gornjeradgonska »Narodna obrana« popolnoma samostojno društvo in se ae sme smatrati kot podružnica mariborske »Narodne obrane«. Slednja je imela podružnico v Radgoni, ki pa j® vsled nastalih razmer likvidirala it je njene agende v razširjenem obseg* kakor tudi njeno premoženje prevzela v smislu pravil ■ovoustanovljena »Narodna obrana« v Gornji Radgoni. Uani radgonske podružnice se bodo v smislu sklepa likvidirajoČega odbora in pritrditve odbora novega društva smatrali kot člani »Narodne obrane« v Gornji Radgoni, ako pravočasno ne Javiio izstop iz društva. Vabimo vse obmejne Slovence in Slovenke, tako na Štajerskem bregu Mure kakor v Prekmurju, da pristopaj« v velikem številu k »Narodni obrani«. Člani — usta-novniki plačajo enkrat za vselej 100 K, redni člani letno 6 K. Prijave sprejema društveni tajnik g. dr. Drenovšek (notarska pisarna v Gornji Radgoni), ali blagajnik g. Neudauer (posojilnica istotam) ali pa uredništvo »Murske Straže« v Radgoni. — Prvo hvalevredno delo »Narodne obrane* je bilo, da pripravi obmejno prebivalstvo za komisijo za določitev meja. Zbrale so se rezolucije vseh obmejnih občin, ki zahtevajo, da vlada takoj ukrene vse potrebno in izražajo tozadevne zahteve obmejnih Slovencev. Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni r.as je prosila, da bi objavili sledeče pojasnilo: Zadnji čas so gotovi ljudje začeli na vse mogoče načine hujskati i* agitirati proti Gospodarski zadrugi. Da bodo se kapitalisti in ljudje, ki so do sedaj živeli od krvavih žuljev naših ljudi, vzdignili z vso močjo proti taki domači organizaciji in poskušali zopet vsužnjiti našega kmeta in delavca, to je bilo pričakovati in na to smo opozarjali naše člane že na ustanovnem občnem zboru. Koiiko je storila naša zadruga do sedaj za naše ljudi, ne bomo naštevali, kes je to našim članom gotovo znano. Navedemo naj samo par primerov. Takoj, ko je zadruga otvorila svojo trgovino, je padla cena kavi v Gornji Radgoni od 80 na 60 kron. Pred kratkim je dobila zadruga nekoliko soli, ki jo prodaja po K 2.90, dočim prodaja nek trgovec sol, ki jo je dobil isti dan in po isti ceni, za K 3.40 za kg. Da ni mogla dobiti zadruga večje množine soli, bi se tudi našli vzroki povsem drugje kakor to trdijo ljudje, ki agitirajo proti zadrugi. Da pa ima zadruga sladkor za prekmursko aprovizacijo in za aprovizacijo Radgone, za svoje člane v ljutomerskem glavarstvu pa ne, je vzrck ta, da nam je poveril komisarijat za Prekmarje aprovizacijo vsega Prekmurja in naroča večino biaga komisarijat sam, dočim je na našo tozadevno prošnjo izjavilo okrajno glavarstvo v Ljutomeru, da je z dosedanjim razdeljevanjem aprovizacijskega blaga zadovoljno (potom trgovcev) in torej blaga, ki ni bilo do sedaj v prosti trgovini, nismo dobili nakazanega potom glavarstva. Vendar pa so naši č.ani lahko zagotovljeni, da bomo tudi v tem oziru poskušali doseči za rtaše člane vse, kar bo le mogoče in tako vsaj deloma vplivati na cene tudi v ljutomerskem glavarstvu. Člane in prijatelje naše zadruge pa prosimo, da nam naznanijo vsakega, ki bi poskušal razširjati o zadrugi kake vesti, ki bi lahko škodovale zadrugi na ugleda in dobrem imenu, da si poiščemo sodnijskega zadoščenja. Gospodarstvo. Cena usnju. „Uradni list“ objavlja naredbo deželne vlade, s katero s.i se določi!« ce*e surovim kožam, usnju in usnjenim izdelkom. Za podplate so določene cene za kg od 44—84 K, za rjav« zgornje usnje 84—95 K, za črno zgornje asnje 76—87 K, za telečje zgoreje usnje 117—125 K. Nova trgovska pogodba s Čebgsiovaško. „Politika“ poroča, da je naša država sklenila s čehoslovaško novo trgovsko pogodbo in sicer pošljejo Cehoslovaki nam 1000 vagonov sladKorja, dobe pa od nas za vsak kilogram sladkorja 3 in pol kg pšenice. Za nadaljnib 400 vagonov sladkorja zahteva čeboslovaška republika za vsak kilogram sladkorja 1 kg mesa žive teže. Za vse blago, ki se izvaža v Jugoslavijo, plača cehoslo-vaška sama izvozne pristojbine. Česa nemškega in avstrijskega denarja. V Ženevi v Švici se plačuje za 100 nemških mark 10 frankov, za 100 avstrijskih kron pa samo 2 franka 75 centimov. Kdor plačuje v Avstriji z francoskim, angleškim ali amerikanskim denarjem, dobi razne vrednostne predmete po neverjetno nizkih cenah. Razgled po svetu. Avstrija pred katastrofo. Dr. Renner je te dni odpotoval v Pariz, da izposluje avstrijski republiki živila in kredit. Pred odhodom je izjavil o položaju avstrijske republike: Čez tri tedne bo Avstrija brez kruha in moke. Avstrijska krona je tako padla, da ne dobi vlada za avstr, valuto ne žita, ne drugih živil. Ako bo njegova intervencija v Parizu brez uspeha, sl ne bo upal nazaj na Dunaj. Nobena vlada ne more prevzeti odgovornosti za nadaljnje vodstvo poslov, ako ve, da bo čez ¡¿ar dni več milijonov ljudi brez vsega. On apelira na antanto in njeno človekoljubje, naj ne pusti, da bi grmade ljudi umirale na način, ki je brez primere v 20. stoletju krščanske civilizacije. — Nemško časopisje upa, da bo antanta obvarovala Avstrijo pred popolno katastrofo. Zatrjuje se, da se bo Renner pogajal z antanto o sledečih točkah: 1. Jeli antanta pripravljena podpirati fihancijelno in gospodarsko neodvisna Avstrijo in sicer v taki meri, da bo lahko obstojala? 2. V nasprotnem slučaju, kaj namerava storiti antanta, ako sedanja vlada izjavi, da ne more voditi državnih poslov in da demi-sijonira? 3. Če antanta želi, da so Avstrija pridruži kaki drugi gospodarski skupini, pod katerimi pogoji bi se to moglo zgoditi? — Dr. Renner se namerava ua potu iz Pariza oglasiti tudi v Pragi, v svrho gospodarskih pogajanj s Čehoslovaško. Dunajsko časopisje pričakuje tudi iz Prage ter iz Jugoslavije Človekoljubno roko. — Istočasno pa nemškonacijonalni graški listi udarjajo v star« strme sovraštva napram Slovanom ter sanjajo o razpad* kraljevstva SHS . . . Jugoslavija v zvezi narodov. Jugoslovanska delegacija je podala izjavo za vstop v zvezo narodov. Romunija ja podpisala mirovno pogodbo. Kakor Jugoslavija, se je udala tudi Rumunija ter podpisala saintgermainsko mirovno pogodbo, vse njene dodatne j konvencije, dalje mirovno pogodbo z Bolgarijo in do-! govor o varstvo manjšin v Rumuniji z že znanimi ¡2-premembami. Čeboslovaška. Tudi na ČehoslovaŠkem so dobili ministrsko krizo, ki utegne trajati delj časi*. Narodni socijalisti, katerih vodja je znani politik Klofač, so izstopili iz vladne koalicije. Vzrok je spor med narodnimi socijalisti i» socijalnimi demokrati. Narodni socijalisti so zahtevali, da ima vlada potrditi nor zakon, vsied katerega niso veljavne odpustitve nameščencev in delavcev iz službe, ako so bile izvršene zato, ker ni posameznik hotel vstopiti h kakemu društvu političnega, gospodarskega ali strokovnega značaja. Soc tal ni demokrati so odločno odklonili ta predlog, ker je bil indirektno naperjen proti njihovi organizaciji. Vsled tega je došlo k razkolu. Narodnosocijalistični ministri so izstopili. Predsednik Masaryk je poslal .ministri predsedniku.-Tusarju posebno pismo, kjer ga pozivija, da stori vsa mogoče, da se ohrani koalicija. — Na Češkem nameravajo še pred volitvami v narodno skupščino predložit* zakonski načrt o ločitvi cerkve od države. Polažaj v Italiji. Nemiri v Italiji, o katerih smo poročali v zadnji številki, so ponehali. Nitti se trudi, da utrdi svoje stališče s sestavo koncentracijskega kabineta Socijalisti odklanjajo vsak kompromis. Predložili so rezolucijo, ki se glasi: »Komora priznava organizacijo suverenih delavskih svetov, po vzorcu tistih, ki so bili ustanovljeni pred dvema letoma v Rusi ji. Komora priznava potrebo, da takoj prizna vlado federativne republike sovjetov v Rusiji in da stopi z njo v svobodna in trgovske zveze«. Nitti je v senatu slikal položaj v Italiji precej optimistično. Opozarjal je na nemire in 3tavke v Angliji, združenih državah in v nevtralnih deželah. Italiji po njegovem mnenju ne grozi revolucija. D'Annunzio — Nikita. D’Annunzio se pripravlja na nove aventure. Poročajo, da je z njim v zvezi tudi črnogorski lisjak Nikita, ki je pred par dnevi zapustil Francijo in se zatekel v Italijo. Mogoče je, da bo itaiija »iz rodbinskih ozirov« podpirala Nikitino pustolovstvo. Glasom nekaterih vesti so iaške čete, ki bodo šle z j Nikitom v Črno goro, že pripravljene za pohod. Na ; severni strani Jadrana bo osvajal jugoslovanske kraje „upornik“ d’Annunzio, na jugu pa izdajalec Nikita, kateremu se cede sline za izgubljenim kraljevskim prestolom. Cez vse to pa bo pokrila plašč Italija, ker st na drug način ne mere pridobiti nadvlade v Jadranu in prvenstva v Sredozemskem morju. Kako je z Rusijo? Še pred par tedni so stala Jndeničeve protiboljševiške čete pred Petrogradom. Ves civilizirani svet je pričakoval, da bo Kolčakova in Denjikinova akcija uspela in da pride v Rusiji do restavracije meščanske vlade z demokratiziranim programom. Boljševiki pa so nastopali z veliko protiofenzivo in potisnili Jndeničeve čete daleč od Petrograda, slednjič so se morale umakniti na Estonsko, kjer so jih razorožili. Tudi na južni fronti in pa v Sibiriji so se izjalovila protiboijševiška podvzetja. Sovjetska vlada je istočasno sporočila vsej Evropi, da hoče živeti v miru z vsemi državami in stopiti 7 kulantne trgovske stike. Pričela so se takoj pogajanja, ki še niso končana. Prvi so bili proti intervenciji v Rusiji — Angleži, praktični trgovci. Pridružili so se njim kmalu potem Francozi, ker ja Ljenin baje obljubil, tía poplača predvojne dolgove, a teh ima Francija na Ruskem več milijard. Tudi Atneri-kanci so se že jeli pogajati. Ljenin hoče rekonstruirati sovjetsko vlado ter pritegniti k sodelovanju tudi manjše-vike in ostale ljudske stranke. Verjetno je, da bo sovjetska Rusija sprejeta v zvezo narodov. Te dni se vrše v Jurjevu pogajanja Rusov z Estonci. Vsekakor se mora priznati, da so si boljševiki utrdili stališče tako, da ni pričakovati zaenkrat nobenih t meljitih sprememb in preobratov v evropski Rusiji. Listnica uredništva. Lešane. Glede dobave lanenega semena se obrnit» na tovarno Zabret in comp. v Kranju (Kranjsko). ros lan o. Gospodu Antonu I v n i k u , postnemu uradniku v Radgoni, čestitajo najiskrenejše k njegovi zaroki tovariši in tovarišice iz ljutomerskega okraja. še ni, ako si poprej ogledate zalogo in cene pri Prvi jugoslovanski manufakturo! trgovini Janko Cizej poprej Wxhmúi Dolga ulica. 1 Mariborska eskomptna banka podružnica Murska Sobota 0«»xitro3.c«i v Sprejema vloge na knjižice, ter jih obrestuje po Z3> °lo ter vloge na tekoči račun po dogovaru. Dovoljuje vsakovrste trgovske kredite. — Zamenjuje tuj denar po najugodnejšem kurzu. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle pod najkulantnejšimi pogoji. stori obcinailsi biši v X. Absolvent kmetijske kole !jiprimerne službe; star 24 let, ISte samski, energičen in v tej stroki dobro izučen, z dobrim iz-pričevatem. HasIov se izye pri npravnišlva «Hmrsk« Streže*. Strckevešča prodajalka is asted pretiajateo, vešča slovenskega jezika ie delno vpeljana v mešani stroki B U Pr»*iuceBn slmžbe. IdWvlQ Vprašanja iz prijaznosti pn agenturi Karel Rayer, Maribor, ’Pegethof.va aliea 57. Pekre rc-nomirana trgovina (ali trgovski lokali) v promstnem kraju Slovenije, se JXXS T Cenjene ponudbe se 15C6 preši pod šifro «Spomlad 92#‘ na upravništve «Murske Straže“. v reijem mestu na Štajerskem lSCeiU a!i Prekmurju če mogoče že vpeljane mesarijo] eventuelne tadi kak drug lekal primeren za tb ebrt. Pejannila se proti nagradi hvaležne sprejme,j«. Ponudbe, poštnoležeee Tržiš 190, Gorenjsko. Občinski tajnik želi nastopiti z l.januarjem 1920 kje na deželi ali v trgu službo, je papolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika, ima deželno-vladno skušnjo tet 19 letno prakso, zmožen voditi občinske posle samostojno. Ob enem sprejme tudi službo organista ter vodstvo večjega pevskega zbora. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravništvo „Murske Straže.“ Mlin se kupi ali se vzame v najem v območju Slovenije. Ponudbe na upravništvu „Murske Straže.“ ïïnnim vsako množino ntUpim čekelnega vcîSse. 1. Sosciisan mi., Ljubljana. üFunlm vsako množino streli in hjipim deželnih pridelkov. Cfenjeite ponudbe na Agenturo K« Rayer» Maribor, Tegethofova ul. 57. Dolg potovalni kožuh se proda, popolnoma nov in nerabljen, napravljen iz predvojnega blaga, za ceno 2500 K. Prodajalca, naslov se izve pri upravništvu «Murske Straže*. Cepljeno frsje na prodaj in sicer sledeča vrste: - Šmarnica, laški rilček, žlahlnina bela in rdeča, burgundec beli in rdeč, sladka miuka in več tisoč korenjakov Cena po dogovoru. Jane* 'tferbnjak, trtničar, Breg pri Ptuju. Veliko zalogo »anufakturnega blaga na debelo in na dr.hn» p* »ajsi^jik cenah priporoča Franjo Koroftec, trgevee v Gornji Radgoni. 3gubil s« je aaajkeu, pol lata star p e«, crae karte, širši ka i»e „Steki“. Kdor ga naaasai, azirama prižaae lastnika v Radenski vrh Atov. *7 dobi nagrada 20 kroi Razpošiljam samo na trgovce fino mast (vazelin za («vije) t lesenih škatljic*h. kakor tudi ličilo (bika), milo in drugo raznovrstno blago. J, HBsnar>t, Ponižate. Gostilničarji, kamnarji, ¡vinogradniki pozor ! | Trgovina z vinom Oset & Cajnko Slovenjgradec Naznanjava, da imava veliko zalogo «ajbbljšega sortiranega vina kakor: Muokateljc rizling šipon burgundec Sortugiser ilhar pristnega Ljutomerčana Pešerčatia Haložana Bizdjčatia ter črna dalmatinska in banatska stara in nova vina Kupujeva iz v«eh vinorodnih krajev vsa sajboljča vina po najvišjih cenah. S« priporočava Andrej Oset ia Franjo Cijnko Primešaj ffiastin krmi. Če živina krmo lažje in do zadnjega prebavi in popolnoma izkoristi, da se na koncu nič ne izgubi, č* »e dvigne slast do žretja, petem se pospešuje redilnost, vsled tega težka živina, mast, maso, jajce, mleko. To se doseže, aka primešamo krmi enkrat na tede» past praška Kantin. Ob pomanjkanju krine, kd se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se ga primeša dvakrat na teden. Prašek Kutin je dobil najvišje, kolajne na razstarah v Londonu, v Parizu, v Rimu iu na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin; ko ga enkrat poizkusijo, ga penevne rabijo. Pet zavej er praška Mastin zadostuje za šest mesecev za enega prašiča ali vola. Glasom oblastvenega dovoljenja smejo prodajati Mastin vsi trgovci iu vsa kontnimi» društva. Ako se Mastin pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, petem ga naročite po poštni dopisnici v izdelovalniei Mastin», to je v Itktrni Tr»»k6s*y v Ljubljani, Kranjsko. Pet zavojev (paketov) Mastina stane 20 krop 50 vin. poštnine prosto na dom. Od tam se pošlje Mastin s prve pošto na vs» kraje sveta. Zahvalna ptema kmetovalcev, ki rabijo Mastin. Gospodu lekamaiju v Ljubljani! Za Vaš Mastin se Vam toplo zahvaljujem. Odkar svojim prašičem primešam na teden pest Mastina med krmo, žro vsako poljubno krmo. To imam zahvaliti edino Vašemu Mastinu. S spoštovanjem Frano Altenbaoher, gostilničar, Kranach-Leutscliacb, Štajersko Hvala Vam za Vaš Mastin. Moja živina žre sedaj vsako krmo, se dobro razvija, tako da jo je veselje gledati. S spoštovanjem Frano Flanino, Svibno št. 19, pošta Črnomelj, Kranjsko. Naročam po pošti 5 paketov Mastina. Dajnl sem istega po navodilu na teden enkrat po eno pest v krmo in živalim žreti. Veselje je gledati, kako m