(N ar odna
Knjižica via Ceppa.
t/m
. \

^Tbstb	^
1. maja ob ljjliiri vsi na Trg Garibaldi, kjer bo govoril senator WALTER SACCHETTI
■ „ *
List izhnj: oi> sobotah. Posamezna številka 25 lir, zrostek "	■ Nar n,'na celoltin» HM,
»lieta, olii). :	350.	«Olir. Oglas,
mm v Ookm.i l *;m„. plačajo « vnaprej
'd Leto%XI. štev. 8 (521)
GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.R1.
SIliilligillllE
UREDNIŠTVO - IN UPR A V \ . TRST. ulica Capital,ac 3 talci , 44-C46 m «4-3 17 Odgovorni uredniki RUDOLF BLAŽIČ (800 založništva) »Deta"; tiski. tip. Riva ul. Toirebiauca 12
! TRST - PETEK 1. MAJA 1959. >
Posamezna šle v. 25 Lir
Živel Prvi maj, dan borbe za gospodarsko obnovo, proti atomskim izstrelkom
Za enotnost sil dela
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
T\ '‘lovno ljudstvo republike ■proslavlja* Pni maj 1959 v ozračju velikih sindikalnih borb. okrog katerih se je ustvarila najširša enotnost delovnih množic in drugih slojev. Pozornost delavcev je obrnjena na borbo kovinarjev in tekstilnih delavcev, ki zanima poldrugi milijon delavcev in delavk. Poglavitni cilji teh borb so izboljšanje mezd in plač, zaščita dela, polno priznanje sindikalnih pravic.
Veliki italijanski monopoli 'kušajo izkoristiti svojo ekonomsko oblast, da hi lahko gospodovali na vseh področjih javnega življenja. V mednarodnem merilu utrjujejo monopolistične skupine svojo nadoblast nad gospodarstvom z navezovanjem no-yih mednarodnih odnosov. Monopoli hočejo naprtiti na rame-na delovnega razreda posledice krize, ki je zajela kapitalistično gospodarstvo.
Velike enotne borbe, doseženi uspehi, med temi uspeh državnih nameščencev, so najboljši dokaz odločne volje delovnih ninožie, ki se ne bodo odpovedale težko priborjenim pravi-ram.
Težnja po enotnosti je vedno močnejša. Med delovnimi množicami prevladuje prepričanje, da sporazum vseh sil dela •n torej sindikalnih organizacij. lahko ne samo učinkovito kljubuje načrtom delodajalcev, Marveč da bo privedel do pridobitve boljših mezd, večje gotovosti za ohranitev delovnega fiesta in spoštovanje sindikalnih pravic.
Na žalost pa težnja po enotnosti. ki se pojavlja povsod, baje ne zanima preveč voditeljev delavske zbornice, ki pripadaj (TSL. Slednji dokazujejo, da se niso še otresli nagibov prilagoditve paternalistični politiki de-*°dajalcev, kar pomeni postavljati v nevarnost življenjski obstoj sindikata (glej primer v tovarni FIAT). Zgleda, da se niso
otresli diskriminatorske akcije, ki žali demokratična načela 'n Škoduje delavcem.
Trst in naše področja potrebujeta enotnost vseh sil, predam delavskega razreda, morda bolj kot katero koli drugo niesto in področje. Iz vseh stra-ni prihajajo pritožbe o resnem 6°spodarskem položaju, ki ga !>riznava tudi sindikalna organizacija iz ul. Duca d’Aosta, če-i)fav samo polglasno. Izglasova-^ so zahteve za ILVA. ladjedelnice, IRI. O tem so razpravljali 11 a zadnjem kongresu. Stališče 'Cga sindikata, ki izhaja iz odo->renih dokumentov, je bistveno c^ako stališču, ki ga je že več-
skim represalijam. Zalo mora hiti naše stališče jasno : podpreti moramo z vsemi silami pobudo za razorožitev in pomiritev, ker je mir neogiben pogoj vsakega napredka.
Ob priliki Pivega maja, ki se proslavlja v trenutku važnih e-notnih sindikalnih borb, bodo tržaški delovni ljudje potrdili svojo obvezo za okrepitev enotnega sindikalnega gibanja, ki je jamstvo uspehov v borbah in zmage stvari miru.
B. TOMINEZ
V nedeljo 3. maja bo v Trstu
kongres Zveze demokratičnih žena
V nedeljo 3. maja bo v Trstu kongres Zveze demokratičnih žena. Kongres bo zasedal v mali dvorani gledališča Rossetti, ul. Crispi 59. Začetek ob 8.30.
Dnevni red je naslednji:
1.	za emancipacijo žene, za veliko avtonomno in enotno žensko organizacijo ; poroča JOLE DE-FERRI ;
2.	diskusija;
3.	volitve Glavnega sveta.
Vodstvo Zveze italijanskih žena *— UDI bo zastopala poslanka LUCIANA VIVIANI, ki bo govorila ob 11.30. Navzoče bodo tudi tudi delegacije iz Veneta.
Ietošnji Prvi maj mora biti dan mobilizacije vseh žena
Prisotna bo tudi predstavnico UDI poslanka Luciana Viviani
Zasedanje v mali dvorani gledališča Rossetti
Naš pozdrav
DELOVNI LJUDJE, DRŽAVLJANI!
kyat javno povedala Nova DZ-
^IL. Zato bi ne smelo biti polnili zaprek za sporazum, če-!'r«~v začasen zato, da se doseže 'f> kar zahtevata obe sindikalni ‘rganizaciji. Toda v resnici ni ko. Niso sicer še znani sklepi 'jiliovega kongresa, toda dej-*v° je, da se je slednji vršil 1*°^ geslom, ki odbija enotnost Novo DZ-CGIL, češ da je sled-'Jja nedemokratična. Jasno je, a taka diskriminacija ne po-!^aga reševanju tržaških pro-^Cttiov.
^oda
biti dvoma, da
0 Prej ali slej prevladala sinjina zavest delovnih ljudi in njihova težnja po enotnosti vseh 8,1 dela.
^rvi maj postavlja pred de-
, vHe ljudi obvezo borbe za mir.
le mini napredujejo v vsem vctu. Med narodi si vedno bolj *dfa pot volja po mirnem rešeni11 vseh mednarodnih pro-emov. Vladna odločitev za ^Cadnjo oporišč za izstrelke izstavlja naše področje atom-
Prihodnja številka »DELA* izide v petek 15. maja.
Prvi maj, mednarodni praznik in dan borbe sveta dela naj bo letos še večja manifestacija vaše volje po miru.
Združite se, da se boste zoperstavili postavljanju oporišč za atomske izstrelke, ki so smrtna nevarnost za državo in naše mesto. Zahtevajte novo politiko, ki naj doprinese k pomiritvi, da bo konec oboroževanja in ogromnih vojaških stroškov, da bo vlada prenehala s svojim hlapčevskim atlan-tizmom, ki prinaša Trstu vedno večjo krizo.
TRŽAČANI!
Obstoj in bodočnost našega mesta sta v veliki meri odvisna od naše borbe. Združimo se vsi ob Prvem maju okrog delovnega razreda, da bomo izrazili najodločnejšo voljo za preprečitev dekla-siranja in propasti Trsta, našega pristanišča, ladjedelnic, velike in male industrije, obrtništva in malih obdelovalcev zemlje.
Živela enotnost delovnega razreda in vseli pro. izvajalnih slojev v akciji za avtonomijo dežele in našega Ozemlja, integralno prosto cono, za vrnitev Trstu njegove vloge velike mednarodne luke in industrijskega središča!
Naš pozdrav in voščilo kovinarjem ki se enotni pripravljajo na novo stavko za dosego boli-ših nogojev življenja. Naš pozdrav delavcem ostalih kategoriii v agitaciji in voščilo za uspehe v niihovih borbah.
DELOV NT T JTJDJE, MLADIN A TN ŽENE, SLOVENCI IN ITALIJANI!
DELAVCI TN URADNIKI, KMETJE IN OBRTNIKI!
Za
šib PT£
pogoie
vrtisom
učinkovitejšo zaščito vašega mesta vic. da boste močnejši v borbi za dela in .življenja. proslavite Prvi v Komunistično partijo, stranko
boliše mai z delav-
imti-
skega razreda in liudstva: stranko enotnosti, fašizma- in osvobodilne borbe!
Vstopite v vrste Komunistične partije, ki ie stranka borbe za gospodarsko obnovo in socializem. stranka enotnosti med Slovenci in Italijani, bratskega sodelovania med vsemi narodi in p role-t grškega inlernacionalizma.
ŽIVEL PRVI MAJ!
Avtonomna tržaška federacija KPl
za uresničitev ciljev in programa Zveze demokratičnih žena, ki so življenjskega interesa za vse tržaške žene.
To bo vzbudilo še večje zanimanje za kongres tržaške žen. ske organizacije, ki bo v nedeljo 3. maja.
Kljub težavam, ki jih povzro. ča resno gospodarsko stanje na našem Ozemlju in spričo katerega žene niso mogle uveljaviti, ne samo pri nas, marveč tudi v vsej državi, pravično ocenitev svojega dela v domačem družinskem krogu kot tudi družabnem delovanju, ni dvoma da se, ne glede na te ovire, Zveza demokratičnih žena predstavi na kongresu s pozitivnimi rezultati borb. ki jih je vodila za številne zahteve.
Na svojem kongresu si bo ZDŽ zastavila naloge, ki se bodo postavljale tudi na bodočem kongresu vsedržavne ženske organizacije UDI. V sklopu te organizacije ZDŽ bije skupen boj za uresničitev ciljev in zahtev, ki so pri srcu in za katerimi stremijo žene vseh slojev.
Usoda ženskih pravic je v prvi vrsti odvisna od čvrstine sile in udarnosti žena samih, zato se je treba nujno zavzeti za o-krepitev ženske organizacije. Prepričati moramo žene, da se vključijo v ZDŽ, ker je najbolj aktivna in vodi dosleden boj za resnično enakopravnost državljanske pravice žene, za enako delo ob enaki plači v podjetjih, raznih uradih in ustanovah. Zve. za demokratičnih žena vodi tudi akcijo za stalno zaposlitev, ker je na našem Ozemlju okrog 6.000 žen brezposelnih, v vsedržavnem merilu pa 2 milijona žena stalno brezposelnih in preko 4 milijone delno brezposelnih.
Kot se UDI bori za zaposlitev brezposelnih žena, za emancipacijo, pridobitev pravice žene do dela, tako tudi odločno zahteva izboljšanje delovnih pogojev za gospodinje. Po vsej republiki je poleg šena ki «o zaposlene v produkciji, še 13 milijonov gospodinj, mater, ki skrbijo za družino, delajo od zore do mraka, in njihovo delo koristi vsej družbi. Toda delo in trud gospodinj ni socialno pripoznano. Za organizacijo, ki brani pravice vseh žena bi bilo nepojmljivo, če se ne bi zavzela za pravice gospodinj. Že več let se ZDŽ bori za socialno priznanje gospodinjskega dela. Poslanke,
Parlamentarci KPI
pridejo v Trst
članiee vodstva UDI so predložile parlamentu zakonski osnutek za priznanje pokojnine gospodinjam. Pravična zahteva je naletela v začetku na odpor in zasmehovanje, toda odločna borba vseh žena je dosegla svoj u-speli in sicer načelno priznanje.
Žene ZDŽ stremijo za izboljšanjem življenjske ravni tržaških družin, za socialni napredek in boljšo bodočnost novih pokolenj. Kritičen položaj tržaškega gospodarstva terja od vseh organizacij uresničitev široke e-notnosti v akciji za obnovo tržaškega gospodarstva, razvoja industrije in prometa, da ne bodo tržaške družine trpele revščine in pomanjkanja. Gornja in še druga pereča vprašanja se bodo obravnavala na kongresu, ki bo začrtal smernice za bodoče delovanje.
Omenjeni problemi zanimajo vse žene našega Ozemlja. Poleg teh vodi ZDŽ borbo, ki je posebno važna za slovenske matere in žene, to je borba za demokratične in narodne pravice vseh državljanov, Slovencev in Italijanov. ZDŽ zahteva, da se nam pripoznajo naše narodnostne, državljanske, socialne in kulturne pravice. Slovenska ma li vidi v tej organizaciji jam stvo za obrambo slovenske skup nosti na našem ozemlju. Pleme ni to čustvo bratstva in prijatelj stva med tu živečima narodo ma, ki preveva duh pomiritve med vsemi narodi v svetu, naj prepreči postavitev oporišč za atomske izstrelke in naj krepi prijateljske odnose z vsemi državami.
Prvomajske manifestacije
Nove Delavske zbornice-CGIL
Ko je bil naš list že v tisku, smo izvedeli, da bo prišla v Trst delegacija komunistični poslancev in senatorjev. Delegacija bo imela važne razgovore s predstavniki tukajšnjih političnih oblasti, kakor tudi s predstavniki najvažnejš; ih gospodar-
Zborovanje na Proseku
1. maja ob 11. uri bo zborovanje
na PROSEKU Govorila bosta posl. Vidah in Bemetičeva.
Prvi pokrajinski
kongres ANPI
soboto 25. aprila, na dan obletnice ljudske vstaje, je bil v Trstu prvi pokrajinski kongres ANPI. Poleg delegatov in povabljencev so se kongresa udeležili poslanci Giorgio Mar-zola in Vittorio Vidali, nadalje don Andrea Gaggero, delegacija ANPI iz Brescie, ki jo je vodil podpredsednik Briccarello ter delegacija Iz Ravenne. Prisotni so bili še: Ercole Miani, dr. Pinrherle za partizansko organizacijo F.I.A.T.A, ki jo vodi Ferruccio Farri, miljski župan Giordano Pacco, delegacija PSI,
ki jo je vodil sekretar stranke Medani, matere in vdove ter sirote padlih, delegacija KPI s tov. Sema in Bernetičevo
Kongres je otvoril dr. Dario Mezgec, nato je predsedoval bivši partizanski komandant Arturo Calabria. Glavno poročilo je imel predsednik ANPI Vittorio Poccecai, ki je podal v glavnih obrisih dosedanje delovanje organizacije, nakazal še nerešene probleme, ki zanimajo bivše partizane in svojce padlih. V poročilu je bilo poudarjeno stališče organizacije do velikih
mednarodnih problemov ter o-ster protest zaradi procesov pro. ti bivšim borcem za svobodo. V zaključku je kongres odobril resolucijo, ki je izraz poročila in diskusije. Resplucija vsebuje med drugimi točkami tudi protest zaradi postavljanja atomskih oporišč v Italiji ter poziva vse partizanske sile na enotnost
Po kongresu je imel daljši govor poslanec Marzola, ki je proslavil obletnico ljudske vstaje. V slovenščini je govorila Ma-rij a Bernetič.
skih krogov tržaškega mesta. Obiskala bo tudi razne kraje našega področja. Delegacijo bodo sestavljali poslanci Lama, Adamoli, Roffi, Arenella, Vidali in Franco ter senator Fessi ; vodil pa jo bo senator Pellegrini.
Žene ! Naša borba je pravična stvar: stvar napredka, dostojanstva in miru. Ta borba zahteva odločnost, ker nasprotniki so trdi in nepopustljivi. Vendar se za našo pravično stvar borijo milijoni žena in tržaške žene moramo dati tej borbi ves naš doprinos.
MARIJA BERNETIČ:
Trstu:
Ob 9.30 zbirališče na Largo Pestalozzi. — Ob 10. odhod povorke, ki bo šla po ulici Istria, S. Giacomo in Monte, Trgu G. B. Vico, ul. Madonnina, Largo Barriera, ul. Oriani.
___..
Ob 11.
zborovanje na trgu Garibaldi
Govorila bosta :
sen. WALTER SACCHETTI
član Gl. odbora CGIL
Predseduje :
Franc Gombač
Albino Gerii
Miljah:
Ob 10. odhod povorke izpred Ljudskega doma. Ob 11. ZBOROVANJE NA TRGU MARCONI.
Govorila bosta :
Giuseppe Muslin in Peter Viola
Predseduje: STELJO NORBEDO. tajnik Nove DZ v Miljah.
v Sv. Križu:
Ob 6.30 budnica z godbo v Križu, Zgoniku, Gabrovcu in Saležu.
Ob 11. ZBOROVANJE NA «KR1ZADI».
Govorila bosta :
Anton Gerlanc in Giovanni Ulieni
v Boljuncu :
0b 16. ZBOROVANJE. Govorila bosta FRANC GOMBAČ in LINO COLONI. Predseduje JOSIP LOVRIHA, tajnik Nove DZ v Dolini.
Še nekaj misli o procesu v Firencah
^ g maja se bo nadaljeval v Firencah znani proces proti takoimenovani «Beneški četi». Kot znano je obtoženih skupno 50 oseb, deloma prisotnih in deloma odsotnih : nekateri obtoženci so v desetih letih odkar je v teku preiskava že umrli. Gre za tipičen proces proti partizanskemu gibanju, ki je le člen v dolgi verigi procesov, kateri so se vrstili v 14 letih od konca vojne proti pripadnikom partizanskih enot.
«Beneško četo» so prikazali kot nekak strahovit nestvor skrivnosti in kriminalnih akcij. Petdesetim obtožencem so napr. tili vse mogoče zločine, ker so hoteli dokazati, da gre za navadno tolpo ubijalcev in požigalcev, ki je terorizirala prebivalstvo Benečije. Dolgoletna preiskava je nanizala kar 56 obtožb. Dejstvo, da so se obtoženci — italijanski državljani slovenske narodnosti — borili v slovenskih partizanskih edini-cab, ki so bile v sklopu partizanskih odredov Jugoslavije, je še bolj napihnilo obtožnico. Prav zaradi tega so bili obdolženi «atentata na varnost države» in «izdajstva». Tako je postala za preiskavo vsaka vojna akcija «zločin». Vohuni in kolaboracionisti z nemškim oku-
patorjem, ki so hoteli spremenili Furlanijo-Julijsko krajino v «Adriatisches Kuestenland» so postali za preiskovalne organe kar čez noč «zvesti patrioti». V preiskovalni fazi se je docela pozabilo na obstoj nacističnega okupatorja in na junaško partizansko borbo. O tem se je govorilo šele na procesu.
Načelno
vprašanje
Kot smo že pisali, je potek razprav pokazal vso absurdnost procesa. Celo javni tožilec je prišel do zaključka, da «beneška četa sploh ni obstojala» ter je priznal, da je šlo v resnici za vojna dejanja in ne za «zločine». Ostala je samo še obtožba «izdajstva» in še ta se, opira na docela abstraktne in povsem svojevrstne argumente.
Absurd in krivičnost procesa tiči tudi v tem, da je postavil stvarnost. in osebe v povsem drugo luč. Kdor se je boril v partizanskih vrstah proti okupatorju, je postal dejansko «izdajalec», kolaboracionisti z nemškim okupatorjem pa so postali «rešitelji domovine».
V primeru procesa v Firencah gre dejansko za načelno
vprašanje, ker se na ta način j krito povedali na procesu tudi postavlja na zatožno klop vse | bivši partizanski komandanti in partizansko gibanje, kar so od- | predstavniki CLNAI. Tako je
Prvomajske
veselice
V petek 1. maja od 15. ure dalje
VELIKA
LJUDSKA VESELICA OB PRILIKI MEDNARODNEGA DELAVSKEGA DNEVA
Igrala bo godba «RINALDI». V večernih lirah ples. Vstop prost.
v dvorani in na vrtu LJUDSKEGA DOMA V TRSTU,
V popoldanskih bodo prvomajske lice:
urah
vese-
ul. Madonnina 19.
v Križu — govorila bosta posl. Vidali in Marija Bernetič ;
Za javnost bo odprta tudi velika terasa.
v Podionjerju — tovariš Burlo ;
Pozdravila bosta tovariša
PAOLO SEMA in MARIJA BERNETIČ
v Čamporah — igrala bo krajevna godba;
v Trebčah pa bo veselica na predvečer 1. maja
Predsedoval bo posl. VITTORIO VIDALI
— pozdravila bosta tovariš Paolo Sema in Marija Bernetič.
stvar presodilo vse demokratično javno mnenje Furlanije-Ju-lijske krajine.
Na eni strani so fašistični krogi s svojim umazanim tiskom, ki skušajo kaliti vzdušje mirnega sožitja med Slovenci in Italijani in prikazati kot «patrio-te» tiste, ki so se borili proti Slovencem. «Izdajalci» pa naj bi bili tisti — Slovenci in Italijani — ki so se združeni borili proti skupnemu sovražniku in kolaboracionistom vseh barv.
Na drugi strani pa so pripadniki osvobodilne borbe in demokratična Italija, ki si je v vojni proti Hitlerju priborila svoje mesto med zavezniki prav po zaslugi junaške borbe in krvavih žrtev partizanov in aktivistov. In prav v Benečiji in Furlaniji-Julijski krajini je bila parti-zimska borba še posebno srdita. Prav v teh krajih so zadajali partizani težke udarce nacistom, ki so utrpeli velike izgube. To so nacisti priznali celo v nekem svojem «vojnem biltenu».
Javno mnenje pričakuje, da bodo na procesu v Firencah dogodki in osebe postavljene lončno v pravo luč. Krivično obtožene borce je treba oprostiti, ker le tako bo sodna oblast dokazala. da predstavlja republiko,, ki je zrasla iz osvobodilne borbe.
POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Oporišča za izstrelke v Venetu
in pogubne posledice
za naše področje
Poslanica tržaškega odbora miru sestanku vsedržavnega odbora v Rimu
V dneh 18. in 19. aprila se je v Rimu sestal Italjanshi vsedržavni odbor miru, ki je razpravljal o zadnjem razvoju dogodkov v zvezi z nameravano gradnjo oporišč za izstrelke. Ing. Atto Braun, član vsedržavnega sveta miru je poslal v imenu Tržaškega odbora miru na zasedanje v Rim naslednjo pismo, V katerem je obrazložil nevarnosti in posledice, ki bi jih prinesla našemu mestu taka oporišča.
jsj estali smo se v trenutku, ki je še posebno delikaten, ko se nad našo državo zgrinjajo težke nevarnosti zaradi postavljanja oporišč za atomske izstrelke na Sardiniji in v Venetu. Hotel bi podčrtati posebno plat posledic* ki jih prinaša zunanja politika, katera se opira na gradnjo oporišč za izstrelke, to je posledice na gospodarskem področju. Zato bom govoril specifično in na podlagi direktnih izkušenj mojega mesta, prav v Trstu. Gre za še posebno značilno izkušnjo in živo pričo, ki dokazuje da vodi hlapčevska zunanja politika v gospodarsko propast, propadanje velikega mednarodnega tranzitne-
ga pristanišča in važnega industrijskega središča.
Čimbolj so se prejšnje vlade usmerjale po poti politike hladne vojne, mednarodne napetosti, sovražnosti do držav Vzhodne Evrope in držav, ki so se osvobodile kolonializma ali so tik pred osvoboditvijo, tembolj se je povečal zastoj pristaniškega prometa in tembolj se je poslabšala gospodarska kriza.
Ob anglo-francoskem napadu na Egipt je tržaško pristanišče takoj občutilo težke posledice. Pretežni del pristaniškega prometa gre namreč skozi Suez. Angl o-amerišk a intervencija v Jordaniji in Libanonu je iz istih razlogov povzročila veliko zaskrbljenost v tržaških gospodar-
skih in pristaniških krogih. Zbiranje vojnega brodovja v Sredozemlju prejudicira kretanje trgovskih ladij in razvoj rednih trgovskih odnosov, prizadene obenem luke, ki so — kot je primer Trsta središča mirnodobskega prometa okrog katerega se steka vsa ekonomija.
Politika sovražnosti italijanske vlade do Češkoslovaške, je šla na tako ostrino, da je prejudicirala sleherni razvoj trgovskih izmenjav med Italijo in omenjeno važno srednjeevropsko državo. Taka politika je i-mela za posledico, da je ČSR, ki je bila vedno važen klient tržaškega pristanišča, danes sko-ro popolnoma izginila iz našega gospodarskega življenja. Isto se je pripetilo z Madžarsko, ki je bila tradicionalen klient tržaškega pristanišča. Vlada vztraja trdovratno na stališču nepriznavanja vlade KR Kitajske in noče vzpostaviti trgovske odnose s tem velikanskim tržiščem, ki se stalno razvija. To povzroča tržaški luki ogromno škodo.
Trst je bil vedno in to še pred prvo svetovno vojno 1914-18 naravno središče izmenjav med Srednjo Evropo in Daljnim vzhodom. Avstrija, Madžarska, Češkoslovaška imajo intenzivne izmenjave z L.R. Kitajsko. Trst bi lahko imel od tega dragocene koristi kot tranzitna luka. Toda zaradi politike, ki jo vodi italijanska vlada, je popolnoma odrezan od tega, medtem ko so politične stranke, sindikalne organizacije in gospodarske ustanove povsem soglasne v zahtevi, da je treba priznati Trstu prvenstveno vlogo v razvoju koristnih trgovskih izmenjav.
To so poglavitni vzroki zaskrbljujočega upadanja prometa v tržaški luki, to je v sektorju, ki je osnovnega pomena za vse gospodarstvo našega mesta, katero se je razvilo prav po zaslugi intenzivenga pristaniškega prometa in upada če v pristanišču ni dela.
Leta 1958 se je pristaniški promet znižal za 12.7 % v primeri s 1957, to je za skoro 700 tisoč ton. Padec prometa je bil še večji v prvih mesecih letos : januarja 117 tisoč ton manj, februarja 53 tisoč ton in marca 134 ton manj. V enem samem tromesečju je torej Trst izgubil skoro 304 tisoč ton prometa.
V Trstu prevladuje mnenje, da se bo promet v luki še znižal, če ne bo vlada menjala svoje hlapčevske politike z drugo politiko, to je politiko mednarodnega sodelovanja in pomiritve. Protesti nevtralne Avstrije, Jugoslavije, držav Srednje Evrope proti gradnji oporišč za izstrelke v Italiji, so protesti držav od katerih ima Italija in prav posebno Trst vso ko-
( Nadaljevanje na 4. strani)
Za revizijo procesa Sacco-Vanzetti in rehabilitacijo spomina
p oslanci KPI Vidali, Giuliano Pajetta, Alberganti, In-grao in še nekateri drugi so predložili te dni v poslanski zbornici interpelacijo glede intervencije italijanske vlade za dosego rehabilitacije Nicola Sacco in Bartoìomea Vanzetti. Naši poslanci vprašajo ministrskega predsednika in zunanjega ministra, kakšne korake mislijo napraviti v zvezi z akcijo za rehabilitacijo, ki jo je začel v ZDA poseben odbor.
Bartolomeo Vanzetti, rojen v Piemontu, po poklicu krošnjar in Nicola Sacco, rojen v pokrajini Puglia, po poklicu čevljar, sta se par let po zaključku prve svetovne vojne izselila v A-meriko. V ZDA je bila takrat v polnem razmahu ustrahovalna akcija proti vsem demokratom in napredno mislečim. Vlada v Washington!! je v razmeroma kratkem času vrgla v ječe nekaj desettisočev «prevratnikov», med temi so bili glavne žrtve izseljenci. Nad temi so se policijske oblasti še posebno znašale. V takem ozračju sta prišla v zapor 5. maja 1920 tudi Sacco in Vanzetti. Obdolžili so ju, da sta umorila nekega davkarja, Vanzetti pa je bil povrh lego obdolžen še nekega drugega zločina. Na procesu je za nedolžno obtožena pričalo kakih 80 oseb, toda vse je bilo zaman. Sodišče je oba obsodilo smrt na električnem stolu.
Sacco in Vanzetti na razpravi pred ameriškim sodiščem, ki ju je obsodilo na smrt na električni stolici
sodne oblasti naprtile Vanzcl-tiju.
Pripomniti je treba še, da se je okrog obeh obsojenih razvila pred njuno usmrtitvijo široka akcija solidarnosti, ki se je kmalu razširila po vsem svetu. Od vseh strani so prihajale prošnje za revizijo procesa in prošnje za njuno pomilostitev.
Intervenirala je celo italijanska V ječi sta ostala po razsodbi še fašistična vlada. Toda oblasti
celih 7 let, 3 mesece in 18 dni. Usmrtili so ju 22. avgusta 1927.
V novembru 1925 je mladi kriminalec Celestino F. Madei-ros sam priznal, da je zagrešil zločin, za katerega sta bila obsojena Sacco in Vanzetti. Leta 1928 pa je Frank Silva isto tako priznal zločin, katerega so
niso poznale ne usmiljenja in kar je najhujše poteptale so pravico. Sacco in Vanzetti sta bila namreč smatrana za napredno politično opredeljeni o-sebi in čeprav ni bilo nobenih konkretnih dokazov, sta morala na električni stol kot «moralna sovražnika državnih inštitucij».
Kot smo že uvodoma omenili se je v ZDA ustanovil poseben odbor za rehabilitacijo nedolžnih italijanskih državljanov. Odboru načeluje demokratični poslanec v Mertordu J. Cella, ki je po rodu Italijan. Omenjeni je tudi predložil zakonski osnutek za revizijo procesa, ki ga je pa zakonodajna komisija parlamenta v državi Massachussets pred kratkim odbila. Odbor «Sacco-Vanzetti memorial comit-tee» si je zadal nalogo, da bo z vsemi sredstvi nadaljeval začeto akcijo. Zato bi bilo povsem na mestu in pravično, da se italijanska vlada uradno pridruži tej akciji, da bo vsaj po smrti rehabilitiran spomin Sacca in Vanzettija.
Antonio
Gramsci:
Tako zgleda baterija ameriških vodenih izstrelkov. Taka «darila» je Segnijeva vlada preskrbela prebivalcem bližnjega Veneta in Sardinije. Ne bo odveč če znova poudarimo, da bi imelo to smrtonosno orožje posebno hude posledice za naše mesto. Ameriški izstrelki že danes odvračajo vsako možnost razvoja trgovine z zaledjem, za bodočnost pa obetajo le smrt in razdejanje
Tržaški problemi v parlamentu
PROTI OPORIŠČEM ZA IZSTRELKE
p oslanec tov. Vidali je skupno s poslancema Beltrame in Franco predložil ministrskemu predsedniku ter zunanjemu in obrambnemu ministru interpelacijo glede gradnje oporišč za atomske izstrelke v Venetu.
Naši poslanci opozarjajo pristojne ministre na žrtve in bremena, ki jih morajo že sedaj nositi prebivalci Furlanije-Julij. ske krajine zaradi vojaških vaj in drugega, kar že danes duši vsako ekonomsko pobudo in civilna izboljšanja. Dežela Furla-nija-Julijska krajina se nahaja v težkem gospodarskem položaju tudi zaradi pomanjkanja industrije v Furlaniji in zaradi vedno večje krize tržaške in gori ške industrije. Oporišča za izstrelke bi še poslabšala položaj, ustvarila bi ozračje negotovosti glede privatne investicije in povzročila beg vloženih kapitalov. Prizadeto prebivalstvo zahteva zato naj se mu varnost jamči z mednarodnimi sporazumi o prepovedi uničevalnega atomskega orožja.
ODGOVOR IZ RIMA ZA TREBČE
Na interpelacijo, ki jo je tovariš Vidali predložil ministroma za obrambo in kmetijstvo glede priznanja odškodnine kmetom iz Trebč, je prejel na slednji odgovor :
«Izplačevanje odškodnine za škodo povzročeno ob priliki vo-jaških vaj se vrši ekspeditivno s stran? nosebnih komisij. Delo teh komisij je olajšano če prizadeti lahko navedejo v svoji prošnji poleg vrste škode, ki je bila povzročena in zahtevane vsote, tudi vojaško edinico, ki
je vežbala na zemljiščih. Oškodovance se vpraša gornje podatke ne zaradi tega, da bi se jih nadlegovalo, marveč zaradi hitrejše likvidacije odškodnine.
Kar se tiče posebnega primera ki ga je zavedel poslanec, sporočamo, da so bile rešene vse prošnje, ki so jih predložili prebivalci Trebč, razen ene, za katero s6 potrebne še druge informacije.
Kraška planota, ki je malo obljudena in malo obdelana, je primerna za vojaške vaje, z najmanjšo škodo za splošno gospodarstvo. Da se bodo neogibne neprijetnosti, ki jih povzročajo vojaške vaje zasebnikom omejile na minimum, je uprava pozvala občine področja naj navedejo kraje, ki bi utrpeli manjšo škodo».
NAŠ KOMENTAR
Odgovor je zelo značilen, prav posebno, ker kaže kako se misli vlada zavzeti za... valorizacijo našega Krasa. Namesto konkretnih ukrepov in finančinih sredstev za izboljšanje kmetijstva, se obetajo kmetom vojaške vaje.
Kar se pa tiče zahteve naj prizadeti navedejo v prošnji vojaško edinico, ki je vežbala na zemljiščih, je poslanec Vidali že v svoji interpelaciji pravilno povedal, da je to skoro nemogoče. Toda obrambno mini. strstvo vztraja pri svoji zahtevi. Na ta način bi moral biti kmet stalno na preži na svojih zemljiščih, ki so večinoma precej oddaljena od vasi. Paziti bi moral in se seveda takoj zanimati katera vojaška edinica je šla po njegovi zemlji, kar je dejansko nemogoče. Ali naj oškodovani
Buržoazni tisk in delovno ljudstvo
Ob 22. obletnici smrti ustanovitelja Komunistične partije Italije
kmet tvega, da ga bodo morda povrhu vsega, obtožili Še... vohunstva.?
ODGOVOR O PRISTANIŠKEM PROMETU
Minister za trgovinsko mornarico je v prvi polovici aprila odgovoril na interpelacijo poslanca Vidalija glede položaja pristaniškega prometa. V odgovoru pravi, da je treba padec prometa v tržaškem pristanišču pripisati splošni gospodarski recesiji, predvsem pa drugačni u-smeritvi avstrijske gospodarske politike. Avstrija je. namreč svoj čas kupovala surovine v prekomorskih deželah, medtem ko se je sedaj usmerila za dobave na srednje in vzhodnoevropske države. Za izvoz in uvoz pa se poslužuje Reke, ker ji Jugoslavija s pristaniškimi uslugami plača uvoženo blago.
Minister za trgovinsko mornarico pravi nadalje, da je tržaško pristanišče deležno znatnih olajšav kar se tiče železniških tarif, ki jih je v svoji interpelaciji tov. Vidali izrecno omenil. Sporočil je tudi, da pripravljajo direktno mednarodno tarifo za promet med tržaško luko in Avstrijo. Kar se tiče deficita Splošnih skladišč pa je rešitev tega vprašanja odvisna od podrobne raziskave, ki je tik pred zaključkom. Raziskavo vodi posebna komisija, ki ima nalogo, da prouči tudi splošno vprašanje tržaškega prometa in še posebno finančno in organ izativno vprašanje Splošnih skladišč. Čim bo komisija sporočila svoje zaključke, se bo lahko izdalo ustrezne zakono-dajne in administrativne ukrepe.
27. aprila je minilo 22 let od dneva ko je v fašistični ječi za vedno zatisnil svoje trudne oči Antonio Gramsci, ustanovitelj Komunistične partije Italije. V počastitev spomina velikega učitelja in ustanovitelja naše partije, objavljamo članek «Časopisje in delavci», ki ga je Gramsci napisal 22. decembra 1916 za «Avanti*». Oprav je od dneva njegove objave minilo nekaj desetletij, je članek po svoji vsebini in argumentih docela sodoben tudi za današnje razmere.
Jg ližajo se dnevi «reklame» za pridobivanje naročnikov. Direktorji in upravniki buržoaznih listov čistijo svoje izložbe, prebarvajo napise in skušajo zbuditi pozornost mimoidočih (bralcev) na svoje blago. Blago je list na štirih ali šestih straneh, ki vsako jutro ali vsak večer vbrizga v možgane bralcev način presojanja sodobnih političnih dogodkov in sicer tako, kot je najbolj primerno za proizvajalce in prodajalce tiskanega papirja. Skušali se bomo pogovoriti z delavci posebno kar se tiče resnosti navidezno nedolžnega dejanja, kot je izbira lista na katerega se bo delavec naročil.
Izbira je polna nevarnosti, zato bi treba prej dobro premisliti. Predvsem bi moral delavec odločno zavrniti vsako solidarnost do buržoaznega lista. Vedno in vedno bi se moral spomniti, da je buržoazni list (pa naj bo katere koli barve) orodje borbe, ki ga vodijo ideje in koristi, katere so nasprotju z njegovimi. Vse kar se v takem časopisu piše, navdihuje edino ideja : služiti gospodovalnemu razredu, kar mora neogibno postati dejstvo :	boriti se
proti delovnemu razredu. Buržoazni list izraža to svojo skrb od prve do zadnje vrste. Toda žalostno je dejstvo, da se takemu listu večkrat posreči, da ga podpira celo delovni razred, proti kateremu se bori, namesto, da bi ga podpirala buržoa-zija, ko že brani njene interese. In delovni razred plačuje redno, širokogrudno. Stotisoče delavcev dajo redno vsak dan svoj
vinar buržoaznemu listu in na ta način pomagajo, da se učvrsti.
Zakaj to? Če vprašate nrve- buržoazni listi tnrli
«Zato, ker hočem vedeti kaj je novega». Se na misel mu ne pride, da se novice in vesti lahko tako sestavljene, da usmeri j a jo njeg°ve misli in vplivajo na njegov duh v določenem smislu. In dar delavec dobro ve, da je ta list podrepnik, da je drugi zagovornik, da so tretji, četrti, peti itd. povezani s političnimi skupinami, ki imajo interese, kateri so ravno obratni od njegovih. Poleg tega se delavec tudi sam na lastne oči lahko vsak dan prepriča( da poročajo
‘»'bolj
ANTONIO GRAMSCI, ustanovitelj KPI
ga delavca, ki boste srečali v tramvaju ali na cesti z razgrnjenim listom, vam bo odgovoril :
enostavnih dogodkih tako. da pomagajo buržoaznemu razredu in njegovi politiki, na škodo
proletarskega razreda ip njegove politike.
Proglasi se stavko? Za buržoazni list delavci nimajo nikoli prav. Pride do demonstracije? Demonstranti, samo zato, ker delavci, so pač vedno vročekrvneži, prenapeteži in pretepači.
Buržoazni
tisk
nasprotnik
delavcev
Vlada izda nek zakon? Ta je vedno dober, koristen in pravičen, tudi če je v resnici... ravno obratno. Odvija se volilna, politična ali kaka druga borba? Najboljši kandidati in programi so vedno tisti, ki pripadajo buržoaznim strankam. In da niti ne govorimo o dogodkih, ki jih buržoazni list zamolči, potvarja ali prinaša v drugačni verziji zato, da vara, ustvarja iluzije, ali drži delavsko javno mnenje v nevednosti.
Kljub temu je delavska popustljivost do buržoaznega lista brezmejna. Proti temu je treba reagirati in opozoriti delavca na pravilno presojanje stvarnosti.
Delavcu je treba povedati, da je denar, ki ga je brez pomisleka dal raznašalcu za tak list, naboj za list, ki ga bo slednji ob prvi priliki izstrelil proti delavskim množicam. Če hi se delavci trdno prepričatli o lej tako preprosti resnici, bi se naučili tudi bojkotirati buržoazni tisk z isto kompaktnostjo in disciplino, kot bojkotira buržoazija delavsko, to je socialistično časopisje.
Ne dajajte denarnega prispe k a buržoaznemu tisku, ki je vaš nasprotnik. To mora biti naš bojni klic v tem trenutku, ki ga karakterizira kampanja pridobivanja naročnikov za buržoaz ne liste.
Bojkotirajte jih, bojkotirajte jih, bojkotirajte jih !
(Iz «Avanti» od 22. decembra 1916, Turin).
ANTONIO GRAMSCI
C.G.I.L.
Zveza pristaniških delavcev
Prvi maj, zgodovinska obletnica, naj zadolži vse delovne ljudi, zainteresirane pri bodočnosti pristanišča, v borbi za zaščito doseženih pravic, ojačanje prometa, za mir v svetu, proti uničevalnemu orožju.
Konsumna zadruga nameščencev Tovarne strojev pri Sv. Andreju
TRST
ul. della Guardia 11 - tel. 41-866
URARSA IN 7LATARNA
Sosič Alojz
OPČINE ■ Narodna ul. 38
MLEKARNA
OPČINE
Narodna ulica 48 tel. 21-274
Tovarniška konsumna zadruga nameščencev v ladjedelnici Sv. Marka
TRST
ul. della Guardia 42 - tel. 41-035
KROJAČ NIC A
ZA MOŠKE IN DAME
Košuta Stanislav
TRST - ul. Raffineria 5, I tel. 95498
MLEKARNA
K ARIŠ
MASLO - JAJCA
TRST
ul. S. Marco 40
NOTRANJE KOMISIJE ( struja FIOM-CGIL) v LADJEDELNICI SV. MARKA in TOVARNI STROJEV PRI SV. ANDREJU
želijo vsem delovnim kategorijam uspehov v borbi za boljše življenjske pogoje, pridobitev nove in moderne delovne pogodbe, rešitev naše industrije, mestnega gospodarstva in za mir
Foto Studio EGON
TRST
ulica Oriam 2, I- nadstr. (Barriera), tel. 93-295
TRGOVINA JESTVIN
Tominc - Ivančič
TRST
Školjet 304, tel. 41-108
Zadruga delavcev v Tržaškem arzenalu
poziva vse prebivalce naj se združijo okrog delavske zastave, za okrepitev zadružnega gibanja
STROKOVNI SINDIKAT NAMEŠČENCEV ACEGATa (člani nove Delavske zbornice -C.G.I.L.)
želi ol> priliki 1. maja 1959 vsem nameščencem in n jihovim rlmžinam. da bi zgodovinski dan potekel v vedrosti.
FIOM - CGIL
NOTRANJA KOMISIJA V TRŽAŠKEM ARZENALU IN LADJEDELNICI SV. ROKA
ob 1. ma ju želi vsem delovnim ljudem enotne uspehe v borbi za novo in moderno delovno pogodbo, demokratične svoboščine in mir v svetu.
KULTURA IN ZNANOST
Anton Aškerc in njegova doba
IVAN CANKAR
Ivan Cankar je na povabilo Ljudskega odra večkrat prišel v Trst, kjer je predaval slovenskim delavcem. Predavanja so se vršila v nekdanjem Delavskem domu v ul. Madonnina, kjer imel svoj sedež, tudi Ljudski oder. 5. oktobra 1912 je predaval o življenju in delu slovenskega pesnika Antona Aškerca, ki je — kot poudarja Cankar v predavanju, iz katerega objavljamo nekaj odlomkov ,— prvi med slovenskimi pesniki odkril, da ne živita na slovenskem svetu samo slovenski malomeščan in slovenski kmet temveč tudi slovenski delavec.
Q b Aškerčevem nastopu je vladala v slovenski poeziji 'D sploh v slovenski književnosti velika suša in revščina, če bi sodili vso slovensko kultu-ro le po književnosti, kar bi bilo zelo napak, bi bila tista leta, nekako od 1880-1890, tako brezplodna kakor kraško kajenje. Učenci Josipa Stritarja, Iti je poznal in spoštoval samo Vnanjo obliko, so kovali plehke in prazne verze ; da se je le rimalo — rimalo po ribniško, pa so bili verzi in bila ie pesem. Vse je bilo gladko, sladko, zlizano, kakor nedeljska frizura. Imen teh pesnikov bi treba naštevati, saj so že 'tak pozabljena. Le dvoje pratili pesnikov je takrat živelo : Pagliaruzzi-Krilan in Franc Gestrin, ki sta oba umrla neslavna in načaščena, najbrž zato, ker sta bila res pesnika. — Tudi Simon Gregorčič je še živel lt| je še pel, toda koj po prvi knjigi je njegova moč pešala, tako hitro pešala, da je bil khiaiu samo še svoj plihek in Dovršen posnemalec, da navse-''adnje ni znal več slovenske slovnice in ni stal nič više, ne-80 kak Cimperman ali Jesen-1(0 ali Funtek ali Gangl. — V t° cukrenost in vodenost je "aravnost s pestjo udaril An-t°n Aškerc. Celo desetletje, pre-tlfin je izdal svojo prvo knjigo " in to je bilo leta 1891 — se podpisoval z imenom Go-razd. že to ime samo je zve-"elo vse drugače nego pa imena različnih tedanjih Solzesla-'°v. Tugomirov in Milivojev. V 0razdu ni bilo noč tiste ski-Sane in zlagane, vase zaljublje-ae in sebe objokujoče solzavo-Sfi' ki je prepevala mile na-Srobnice nesrečne ljubezni, bneminulemu hrošču in mrtvi ^abi. fie se je Gorazdu hotelo, a napiše verz, je hotel obe-nem tudi nekaj povedati, in si-tako povedati, da je drža-Skoraj je imel človek obču-ek, da je samozavestno zapilo pod vsako pesmijo: «Ta-n je bilo, pa nič drugače !» rdo 'r, težko udari vsaka bestia
še pretrdo in pretežko, so jasne, enostavne,
!°dobe
fez pisanih olepšav, brez be-t(ličenja — prijel bi jih člo-'ek; vse je kakor od kamna, ^°lidno, resno in moško. Posino, naravnost demostrativ-110 nasprotje mehkobi in zgo-'Ofnosti Gregorčiča. Tako mo-re govoriti le močan in samo-Sv°j mož, ki gleda v svet z ra-j111 tonimi in pogumnimi očmi . ki tudi vidi ter spozna, kar lc gledal! Tako govori mož, ki C|Jti človeško, globoko in než
no, pa svojih čustev ne raz-blebeče v svet s ploho lepih in praznih besed, temveč povsem enostavno in naravno razloži, kako da je in kaj da si misli ! — Najlepši spomenik za tisto prvo dobo Aškerčevo, za tisti najsijajnejši pesniški in idejni razmah, je vrsta balad o kmečkih puntih na Slovenskem: «Stara pravda». Ce bi bil Aškerc v svojem življenju edinole te pesmi napisal in drugega nič, bi ostalo njegovo ime za vekomaj neizbrisno v zgodovini slovenske književnosti. Mnogo imamo povesti in romanov iz tistih junaških časov, ko se je slovensko kmečko ljudstvo, izmučeno in izsesano do poslednje kaplje krvi, z močjo obupa uprlo svojim posvetnim in duhovnim gospodarjem. Ali nihče ni te strašne tragedije tako živo naslikal kakor A-škerc v svojih baladah o «Stari pravdi».
Že ob teh in takih pesmih se je kazalo, kako pesnik goreče in globoko čuti z vsemi nesrečnimi, zatiranimi in ogoljufanimi in kako od srca sovraži vse tiste temne sile, ki tlačijo človeštvo k tlom. In on, Anton Aškerc, je bil med slovenskimi pesniki prvi, ki je odkril prečudno dejstvo, da ne živita na slovenskem svetu samo slovenski malomeščan in slovenski kmet, temveč poleg teh dveh tudi slovenski delavec. Do Aškerčevih časov je stala vsa slovenska književnost pod znamenjem kamižole in irhastih hlač. Ako bi kdo hotel takrat narisati nagajivo po-tiobo slovenskega naroda, kakor si ga je mislila takratna slovenska književnost, bi narisal ponižnega kmetiča, kako globoko sklonjen in s klobukom v roki pozdravlja svojega župnika. Tako podobo slovenskega naroda imamo še v mnogih spisih Josipa Jurčiča, Janka Kersnika, Ivana Tavčarja in vseh drugih, ki so pozneje postali evangelisti kranjskega malomeščanskega liberalizma. Življenje, trpljenje in stremljenje delavca je bilo pred A-škercent nekaj navadnega, priskutnega, nepoetičnega. šele Aškerc je videl poezijo tudi v grozoti, v bedi in bridkosti — tja je šel iskat poezijo, kamor med Slovenci še nihče pred njim. Aškerc ni bil socialist — in takrat, po vseh pogojih svojega razvijanja in svoje okolice, tudi ni mogel biti. Ali videl je, kar je bilo treba videti človeku in treba videti pesniku. In tudi zato ostane njegovo ime za vedno v naših srcih !
L. Spacal: „Zidovi lela 1945“
Lojze Spacal razstavlja svoja dela v občinski galeriji v Trstu. Na razstavi je 22 ksilografij, 3 ksilografske barvane matrice in 3 oljnate slike na platnu. Razstavljene slike so iz zadnjih treh let. Nekatere so bile razstavljene tudi na zadnji beneški bienali, na kateri je Spacal prejel prvo mednarodno nagrado za risanje in grafiko. Lojze Spacal je študiral na akademijah v Benetkah in Milanu. Svoja dela razstavlja od leta 1937 in je doslej prejel že mnogo nagrad, med katerimi je tudi nagrada rimskega mesta. Mnogo njegovih del so odkupili razni muzeji in galerije slik v Italiji in v tujini. Preteklo soboto je Spacal prejel prvo nagrado tretje bienale sodobne italijanske grafike v Benetkah. Našim Bilcem priporočamo, da si ogledajo tržaško razstavo, ki bo odprta do 5 maja
Leta 1890 so tržaški delavci
prvič proslavili I. maj
ì> Grožnje oblasti in delodajalcev niso odvrnile delavcev od njihove upravičene borbe
fr Odmev prvomajske manifestacije: stavke po vsej deželi
& Kako je „Edinost“ tolmačila
delavske zahteve
T e ta 1888 je ameriška federa-cija dela proglasila I. maj za delavski praznik, leto kasneje je Ti. internacionala sklenila, naj se po vsem svetu proslavlja I. maj kot praznik dela. In res so delavci v raznih deželah sveta leta 1890 prvič proslavljali I. maj kot praznik dela. Tudi v Trstu so, kot v drugih večjih delavskih središčih bivše avstro-ogrske države, tega leta prvič proslavili delavski praznik.
Delavci so se živo zanimali za proslave svojega praznika. Toda tudi oblasti niso bile brezbrižne do njih in so na razne
Koliko človek lahko zdrži?
Rekord: 72 dni brez hrane
S Francoz Divernier je zdržal 2 uri v vročini, ki je znašala 67,7 stopinj
oliko časa človek lahko zdrži brez hrane? O tem vprašanju se je že mnogo pisalo in govorilo, toda odgovoriti povsem točno na to vprašanje je^ v resnici zelo težko, ali celo nemogoče. Prav tako je nemogoče povsem točno' odgovoriti na vprašanje, koliko časa človek lahko zdrži v vročini ali mrazu, v spanju ali pod vodo.
Francoski geolog Divernier, ki je umrl 1. 1892, je izmeril med svojim raziskavanjem v Sahari 67,7 stopinj v senci. Čeprav je la vročina trajala več
kol dve uri. je vendarle ostal živ. Dr. Taylor s kalifornijske univerze pa je pred nekaj leti ostal štirinajst minut v celici, v kateri je bila temperatura 80
Človeški in elektronski
možgani
V Sovjetski zvezi so doslej izdelali najbolj občutljivi para-magnetični elektronski zvočni a-parat. Z njegovo pomočjo so odkrili, da imajo žive proteinske snovi podobne fizične lastnosti kakor kovine in antiferomagne-tični element, v čigar skupino spadajo tudi takoimenovani feriti, ki jih uporabljajo pri radijskih aparatih in elektronskih strojih. Prav kakor elektronski možgani so tudi živi proteini
izredni prevodniki, občutljivi na magnetsko polarizacijo. Molekule žive materije imajo veliko število prostih elektronov. Še bolj značilen je ta pojav pri mladih tkivih n. pr. v možganih in mozgu, ki hitro rastejo.
Gre za izredno obetajoče odkritje. Lahko se vprašamo, če ni morda človeški spomin nekako soroden in podoben zelo kompleksnemu magnetičnemu registriranju. Morda ho po tej novi poti mogoče tudi pojasniti posebno lastnost živih celi (‘-dednost.
stopinji nad ničlo. In ostal je živ.
V skandinavskih deželah imajo klube kopalcev, ki se kopljejo sredi zime pri temperaturi 10 do 15 stopinj pod ničlo. V Chicagu je leta 1951 neka ženska v lahki obleki ostala vso noč na prosimi v temperaturi, ki je znašala 15 stopinj pod ničlo. Ko so jo pripeljali v bolnišnico so ugotovili, da je njena telesna temperatura znašala komaj 18 stopinj. In ostala je pri življenju.
Že v starem veku so učenjaki ugotovili, da človek ne more zdržati več kot 10 dni brez spanja. Znana stvar je, da človek preživi tretjino svojega življenja v spanju. Za časa inkvizicij so osumljene ljudi mučili s tem. da jim niso pustili spati, zaradi česar so mnogi izmed njih zblazneli. Nezadostno spanje človeka lahko ubije, zaradi preobilnega spanja pa ni še nihče umrl. Rekord v spanju je dosegel neki Rus, ki je spal celih 22 dni.
Pred nekaj leti je neki Arne-rikanec ostal 72 dni in 3 ure brez hrane in je dosegel svetovni rekord v tem pogledu ! Neka Indijka je pred nekaj leti sklenila, da ne bo jedla šest mesecev. Vsak dan je popila samo nekaj kapljic vode. Toda ni zdržala, kajti po 135 dneh je umrla. Navadno človek, ki ne uživa nobene hrane in ako ne pije
uiti vode, umre že po šestih dneh.
In še nekaj: koliko časa zdrži človek brez zraka? Herodot poroča o nekem grškem vojaku, ki je služil pri Perzijcih, da je moral za kazen plavati pod vodo 3 milje. Najboljši sodobni arabski, indijski, malajski in tahitski potapljači baje ostanejo brez maske pod vodo največ 4 minute. Najdaljše z uro izmerjeno bivanje pod vodo znaša pa le 3 minute in 58 sekund. Normalen človek, brez treninga, ne zdrži brez zraka več kot 40 sekund.
načine skušale preprečiti praznovanje delavskega dne. Tudi delodajalci niso držali križem rok. Zlasti veliki magnatje so s sodelovanjem policije delali vse mogoče ovire. Ponekod so delavce vabili naj se ne udeleže prvomajskih proslav in naj ta dan delajo kot po navadi, drugod pa so jim celo grozili z odpusti ako ne bodo prišli na delo tudi na dan 1. maja in ako se bodo udeležili delavskih manifestacij. Toda velika večina delavcev ni nasedla vabam, niti se ni prestrašila zaradi groženj. Tržaški slovenski časopis «Edinost» je dne 23. aprila 1890 objavil naslednje opozorilo, ki ga je izdal cesarski namestnik v Trstu baron Rinaldini :
Opozorilo
cesarskega
namestništva
«Ker se tudi mej primorskimi delavskimi krogi agituje za demostrativno praznovanje dne 1. maja, opozoruje cesarsko-kra-ljevo namestništvo delavce v njih lastno korist, da po obstoječih zakonih neosnovanemu o-puščanju dela sledi nemudni od-pust delalca od strani delodajalca in kaznovanje od strani politične oblasti. Kdor bi hotel tedaj delalce zapeljati do takega protipostavnega postopanja, ali jih celo do tega prisiliti, da bi zapustili delo, ta povzročuje delalcem veliko škodo in naklada nase veliko odgovrnost. Stvar bi pa mogla postati še resnejša, ako bi nastali neredi vsled zbiranja večjih množic ljudi, ko delalci ne bi mogli zabraniti, da
bi se jim ne pridružile razsajal-ske tolpe. Oblasti je dolžnost, da vzdržuje mir in red in to svojo dolžnost bo morala strogo izvršiti tudi dne 1. maja. Namestništvo svari delalce, da se pri nastopajočih ekscesih koj začetkoma umaknejo. Kajti znano je, kako lahko nastanejo taki ekscesi, kjer je zbranih veliko ljudi in to tudi proti volji večine in kako hitro se širijo. Zdravi razum in pametno posto-panje delalcev v Primorski o-pravičujeta nado, da bodo delalci uživali dobrohoteče te besede ter na to delali, da se izognejo vsakemu neredu in mogočim žalostnim posledicam».
Zahteva po osemurnem delavniku
Delavci seveda niso nasedli vabam Rinaldinija in so 1. maj slovesno in dostojno praznovali. «Edinost» je poročala, da so 1. maj proslavljali poprej samo meščani. Leta 1890 pa je bilo v Trstu vse tiho in niti kmetice niso prišle v mesto. Policija je ob 6. uri in pol zabranila vhod v luko, Llovdov arzenal je bil prazen, plinarnico je obdajala straža, mlin Economo ni mlel, Stabilimento tecnico je bil ves tih, nekatere tovarne in skladišča so bila zaprta. Toda shod delavcev, ki ga je sklicala delavska konfederacija na sam 1. maj pri Sv. Ivanu, je policija prepovedala.
1. maj pa ni bil samo slavnosten dan, ampak je bil v resnici borbeni dan delavstva, ki je takoj po 1. maju začelo borbo za uresničitev sprejetih sklepov. Trst so zajele velike stavke, pri katerih so imeli slovenski delavci veliko vlogo. Nabrežinski in, kriški kamnolome» so imeli 25. maja svoj shod. Kmalu nato je bila stavka v plinarni. 23. junija so delavci imeli zborovanje v gostilni Jožeta Sancina v Skednju. Glavno vprašanje je bilo : uvedba osemurnega delavnika in splošna volilna pravica. Na tem sestanku je delavec Kre-
Rihard Jakopič
in slovensko slikarstvo
12.
aprila je preteklo 90 let odkar se je v Ljubljani rodil Rihard Jakopič, oče pristne slovenske upodabljajoče u-metnosti.
Po dovršeni osnovni šoli je o biskoval ljubljansko realko, toda kot šestošolec je izstopil iz nje in se vpisal na dunajsko akademijo za upodabljajočo umetnost. Po dveh letih je odšel v Monakovo na slovito slikarsko šolo. Med tem je slikar Ažbe ustanovil slikarsko šolo v Ljub-
Erskine
Caldwell
Ljudje proti Abu Lathanu - črncu
.   111111     11,11,11,1 1,111            umi m mimi  mm    »«m run m n u n mm      m i m. m 11 n i n 111
(Nadaljevanje in konec.)
j Mož je zagnal na avto še ostale predmete in ukazal Abu niegovi ženi, naj splezata gor še sama. Ker se nista zgani-’ ju je eksekutor porinil k zadnjemu delu avtomobila in » Prisilil, da sta se povzpela nanj. Medtem ko je mlajši mož ’ ll*aL je eksekutor sedel tik ob njima, tako da nista mogla begniti. Peljali so se po poti mirno drugih najemniških hiŠ Potem po dolgi cesti, k: je vodila čez Rolickovo posestvo do r*'ivne ceste. Pustili so za seboj veliko belo hišo, kjer je ta r,-‘oival, a ga ni bilo na spregled.
j	((Ni koli nisem govoril, da bom poškodoval Mr. Bolieka,»
i Ogovarjal stari Abe. «V svojem življenju nisem nikoli storil a.J takega. Tudi o njem nisem nikoli nič žalega rekel. On je gospodar in od svojega dvajsetega leta sem brez prestan-^ delal zanj. Včeraj je dejal, da hoče, naj se preselim z nje-^Ve farme in odvrnil sem mu samo to, da bi mi . ner»iu moral dovoliti, da ostanem. Saj Dejal sem mu, da
**»n
po mojem ne bom več dolgo ži-
________,___se ne maram preseliti. To je vse, kar
rnu rekel. Nikoli pa nisem rekel, da ga nameravam ubiti. r* Bolick ve to prav tako dobro kot jaz. Vprašajte ga, ali ni
Eksekutor je poslušal vse, kar mu je pravil stari Abe, a ni rekel ničesar. Obžaloval je starega črnca in njegovo Jl°’ a storiti ni bilo kaj. Njegovo delo je bilo podrejati se °gom in izvrševati odredbe okrožja Toda čeprav je bilo to l^govo delo, si ni mogel kaj, da ne bi obžaloval črnca. Ni se u zdelo prav, da bi ju Bolick moral vreči s farme samo zato, r sta se postarala.
^	Brc dno je dospel avlo do mesta, je eksekutor ukazal šo-
f rTh naj ustavi. Ob robu ceste je stalo kakih petnajst do *-naj.st črnskih hiš. Tu sta bila moža raztovorila pohištvo io z^°^Ba ob cesto. Ko je bilo vse blago na tleh, je ekseku-ukazal ženi, naj izstopi. Izstopati jc začel tudi Abe, a
eksekutor mu reče, naj ostane, kjer je. Spet so se odpeljali, le žena je ostala vsa zmedena poleg pohištva.
«Kaj nameravate zdaj z mano?» je vprašal stari Abe. pri tem pa gledal svojo ženo in pohištvo, ki je stalo že daleč zadaj.
«Odvesti te moram na okrožje in spraviti pod ključ,» je odvrnil eksekutor.
«Kaj bo storila moja žena?» je nadalje vprašal Abe.
«Najbrž jo bodo ljudje iz kake hiše vzeli k sebi.»
«Kako dolgo me mislite obdržati v ječi?»
«Dokler ne bo tvoja zadeva prišla pred sodnika.»
Medtem so prispeli do sodnije in ga zaprli.
* * *
Tik pred poldnevom je prišel najstarejši Abov sin Henry v pisarno odvetnika Clarka. Odvetnik je nekaj časa gledal črnca, gubančil čelo in grizel svinčnik, nato pa se je zazibal na stolu in pogledal skozi okno na trg pred sodnijo. Kmalu se je spet ozrl na Abovega sina in dejal:
«Nočem prevzeti te zadeve. Ne maram imeti opravka s tem.»
Fant je strmel vanj in ni vedel kaj naj počne. To je bil že tretji odvetnik, ki ga je obiskal Jo jutro, in nobeden od vseh treh ni hotel prevzeti očetove zadeve.
«Nič ne bo neslo», je rekel Clark, še vedno namršen. «Od vas črncev ne bom rii koli dobil niti pare, četudi bi zadevo prevzel. Razen tega pa nočem več zastopati črncev. Boljši odvetniki nego sem jaz, so na ta način propadli. Nočem si pridobiti slovesa, da sem odvetnik črncev.»
Henry se je prestopal z nogo na nogo, si grizel ustnice in ni vedel, kaj naj počne. Stal je sredi sobe in se skušal domisliti, kako bi lahko pomagal očetu.
«Oče ni nikoli dejal, da namerava ubiti Bolieka,» je nasprotoval Henry. «Z Bolickom je bil vedno v prijateljskih odno-
sih in nihče od nas mu ni delal nadloge. Vsakdo vam bo to potrdil.»
Odvetnik mu je namignil, naj neha, nato pa dejal : «Rekel sem ti, da ne maram imeti opravka s to zadevo. Nočem hoditi na sodnijo in izgubljati čas z obrambo zadeve, ki se je ne da spremeniti ne tako ne drugače. Za vas črnce je dobro, da od časa do časa nekoliko sedite. Če bi stvar vsaj kaj nesla, bi morda bilo drugače. Toda vi črnci nimate denarja. Ne, jaz ne maram te zadeve. Niti z deset metrov dolgo palico se je ne bi hotel dotakniti.»
Henry -je zapustil pisarno in odšel v zapor. Dobil je dovoljenje, da sme ostati pet minut pri očetu.
«Si bil pri odvetniku in mu povedal, da nisem nikoli dejal Mr. Bolicku kaj takega?» je najprej vprašal stari Abe.
Henry je najprej pogledal očeta, a odgovoriti mu je bilo težko. Zmajal je z glavo in se izmikal z očmi. dokler ni videl samo še tal.
«Saj si poskušal, kajne, Henry?» je nadalje poizvedoval
Abe.
Henry je prikimal.
«Toda ko si povedal odvetniku, da v svojem življenju nisem izrekel o Mr. Bolicku, ne o njegovem očetu nobene žaljive besede, ali ni dejal, da mi bo pomagal, da pridem iz ječe?»
Henry je zmajal z glavo, pogledal očeta in obrnil glavo postrani. da bi ga lahko videl v kletki. S težavo je prišel do besede in dejal :
«Bil sem pri treh odvetnikih, a vsi trije so rekli, da ne morejo storili ničesar, ker ti ho sodnik tako ali tako naložil zapor. Če hočeš, bom skušal poiskati še druge odvetnike, toda koristilo ne bo dosti.»
«Zakaj so to rekli, Henry?» je vztrajal oče.
«Mislim, da zato, ker smo črnci,» je odvrnil sin.
♦ Ob 90-letnici njegovega rojstva
Ijani. Med prvimi, ki so se vpisali v to šolo je bil tudi Jakopič. Na vseh šolah se je sicer pazljivo učil slikarske umetnosti, toda ni podlegel vplivom tujih umetnikov, temveč je šel svojo pot. In prav ta njegova izvirna pot je bila tista, ki je preprečevala za dolgo vrsto let vsakršno uveljavitev, zlasti v domovini. Kritiki na Slovenskem in pod njihovim vplivom tudi široka javnost — nikakor niso hoteli dati Jakopiču tistega priznanja, ki ga je zaslužil.
Da bi podprl mlado, komaj nastajajočo pristno slovensko umetnost, je predlagal, naj bi v Ljubljani ustanovili paviljon, v katerem bi slovenski umetniki razstavljali svoja dela. Toda zadel ie na odpor. Zato je na svoje stroške zgradil paviljon. Toda tudi to mu ni prineslo nobenih koristi, nasprotno, privedlo ga je do tega, da je zabredel v hude finančne stiske, zato je moral paviljon prodati ljubljanski občini. Predlagal je tudi, naj, bi v Ljubljani ustanovili narodno galerijo, toda tudi s tem predlogom ni uspel dolgo vrsto let. Šele leta 1919 se je uresničil njegov predlog,
Ker ga Ljubljana ni sprejela, je skušal iskati srečo drugje. Leta 1904 je skupno, z Groharjem organiziral razstavo slovenskih umetnikov na Dunaju. O tej razstavi se je dunajska kritika sicer pozitivno izrazila, toda vseeno razstava ni rodila zaželjenega uspeha. Leta 1907 je priredil zelo lepo razstavo v Trstu. Toda tudi tokrat brez u-speha. Za tem je razstavljal svoja dela v Celju, Mariboru, Zagrebu, Novem Sadu, Beogradu, Pragi, Varšavi, Krakovu, Rimu, Parizu, Bruslju, Amsterdamu, Londonu, Barceloni in Chicagu. Povsod v tujini je imel več u-spehov kot pa v domovini. V Sloveniji je bilo mnoge razume
vanja za tujce, za domačine in zlasti za njega in rij e go ve impresionistične sovrstnike tega razumevanja pa ni bilo. Štirideset let je neumorno delal in u-stvarj al krasne umetnine, a v vseh teh letih je doma prodal komaj 200 slik. Šele leta 1929 je prišlo do preokreta. Od tedaj pa do leta 1941 je doma prodal 1000 del. Ustvarjal je vse do svoje smrti. Umrl je v Ljubljani 21. aprila 1943.
M. D.
(Konec prihodnjič)
čič zahteval, naj se v Trstu začne izdajati slovenski delavski list. Avgusta bil drugi veliki delavski shod v Nabrežini, katerega se je udeležilo nad 200 delavcev.
Delavci so vedno odločneje zahtevali svoje pravice, oblasti pa so proti njim nastopale z vedno večjo nepopustljivostjo. Zdi se, da je imela tržaška «E-dinost» še posebno vlogo med tržaškimi slovenskimi delavci, katere je pogosto «svarila» in celo pozivala, naj se ne udeleže delavskih akcij.
Značilno je, kar je pisala «E-dinost» dne 5. II. 1890:
«Koliko štrajkov je bilo minulo poletje po vsej Evropi, koliko hrupa pa so vzdignili štraj-ki po rudnikih na Štajerskem in Kranjskem, prav sedaj se kujajo rudokopi na Belgijskem in po Nemčiji, minulo poletje so upore delavcev na Angleškem komaj ukrotili. Delavce v Lloy-dovih ladjedelnicah so komaj pomirili. Kaj so pač hoteli ti nemirneži? Povišanje plače. Ko bo delavec dosegel stališče bogatina, branil bode svoje premoženje proti postopačem in lenuhom, kakor ga brani sedanji bo-gataš».
Edinost:
„ vsakemu svoj e “
Istega leta je grof Morpurgo. ravnatelj Lloyda, samovoljno podaljšal delavnik za eno uro in razglasil, da «kdor se moji naredbi ne mara vdati, pride naj jednostavno po svoje spričevalo, kajti smatra se za odpuščenega». Povsem je razumljivo, da je zaradi tega moralo priti do stavke. Proti stavkokazom, ki jih je organizirala policija, so nastopili zavedni delavci. Toda «Edinost» se ni zavzela za zaščito delavcev temveč je proti njim nastopila. Tako-lc je pisala :
«Naše stališče nam ne dopušča, da bi se izrekli za eno ali drugo stran, kajti držimo se izreka «vsakemu svoje». Prepričani smo, da ste dobro podučeni, kaj vam gre ter da nikdar ne bodete onečastili svoj rod s trmo ali pretiravanjem, temveč da vam bode glavna vodilna misel skrb za lastni obstanek in za kruh vaših obitelj».
Tako je torej «Edinost» «branila» slovenske delavce.
Namen tega sestavka ni bil sicer podati kritične analize vloge, ki jo je imela «Edinost», kljub temu pa se nam je zdelo umestno, da navedemo nekaj citatov iz člankov, ki jih je pri-občal list prav v tistih, za tržaški delavski razred — in torej tudi za Slovence — zelo važnem, lahko bi rekli, zgodovinskem trenutku.
Kot smo v uvodu tega sestavka omenili, se tržaški delavci niso zmenili za pisanje «Edinosti» kot ne za opozorila in celo grožnje oblasti in delodajalcev. Nasprotno, še odločneje so postavljali svoje upravičene zahteve.
Za «DELO» priredil MIRKO KAPELJ
Portret slikarja

Slika je narejena s kredo. Predstavlja podobo bradatega moža pri slikarskem delu. Mož drži v levi roki barvno deščico, paleto in več čopičev, z desno pa dviga čopič visoko nad glavo, pogled pa upira v predmet pred seboj. Slika nam ne predstavlja katerega koli slikarja pri delu, marveč je hkrati lastna podoba umetnika Jakopiča
DOMACI PROBLEMI IN VESTI
Občinski svet v Trstu
odobril proračun za leto 1959
Za proračun je glasovalo le 32 svetovalcev
Stališče komunistov
bčinski svet v Trstu je na v seji, ki je bila v ponedeljek zvečer z 32 glasovi odobril proračun za leto 1959. Za proračun so glasovali svetovalci KD, PRI, PSDI, MUIS, indipendentisti in Dr. Agne-letto, proti pa so glasovali KPI, PSI, PLI, MSI, in Dr. Dekleva.
Številni svetovalci in v prvi vrsti svetovalci KPI so že med razpravo o proračunu prikazali in poudarili, da osnutek proračuna ne odgovarja dejanski stvarnosti, ne upošteva potreb in zahtev prebivalstva.
V	glasovalni izjavi je tovariš Rogassi zlasti podčrtal dejstvo, da je osnutek proračuna še vedno preveč pod vplivom proti-ljudske in protidemokratične vladne politike, ki odklanja našemu mestu vlogo, ki bi jo moralo imeti in mu noče dati potrebne avtonomije, ki je nujno potrebna za obnovo gospodarstva in za dosego uravnovešenja.
Oba indipendentistična svetovalca sta pri glasovan ju podprla demokristjane. Isto je storil tudi svetovalec SDZ dr. Agnelet-to, ne meneš se za to, da so demokristjani popolnoma prezrli potrebe slovenskih občanov.
Kot smo že omenili, so med razpravo o proračunu govorili številni komunistični svetovalci. Dr. Weissova je zlasti tehtno obravnavala probleme, ki so v zvezi z zdravstvenimi ustanovami. Med drugim je podčrtala tu. di potrebo po izboljšanju zdravstvene službe v šolah.
Važno intervencijo je imel tudi svetovalec Gombač. Med drugim je ponovno zahteval, naj se gornji tržaški okolici priznajo ugodnosti zakona o hribovitih področjih, naj se dodelijo sredstva za nabavo slovenskih knjig raznim knjižnicam in nakaže primerna podpora Slovenskemu narodnemu gledališču v Trstu. K vsem tem vprašanjem se bomo še povrnili.
Tov. Bernetičeva o problemih slovenskih šol
Naša svetovalka Marija Bernetičeva je med razpravo o proračunu obravnavala probleme raznih šol. V svoji razpravi se je še posebej zavzela za vprašanja slovenskih šol. Iz te razprave smo povzeli naslednje :
Staro šolsko poslopje pri Sv. Ani v Trstu — v katerem sta nastanjeni slovenska in italijanska osnovna šola — je v zelo slabem stanju. V vseh pritličnih prostorih zelo škoduje vlaga. Učilnica, v kateri je nameščen tretji razred slovenske šole, je skrajno nehigienska, bodisi zaradi vlage, bodisi zaradi trhlega poda. Stranišča na tej šoli so povsem neprimerna in povrh tega tik oh učilnicah, kar je silno neprijetno. Tudi prostor, kjer je šolska menza je silho vlažen. Naša svetovalka je predlagala, naj bi menzo uredili v drugem prostoru tik ob kuhinji, kar bi se dalo doseči z malimi stroški.
Pri Sv. Ivanu je slovenska osnovna šola nastanjena v novem poslopju. Kljub temu pa so tudi tu potrebna nekatera popravila. Na stenah so se namreč že pred časom pojavile precejšnje razpoke. Na tej šoli je tudi urad didaktičnega ravnate-Ija. Ta urad se nahaja v istem prostoru kot tajništvo. Naša svetovalka je priporočila, naj bi prostor zraven ravnateljske pisarne primerno preuredili. Z malimi stroški bi ta šola imela poleg pisarne za ravnatelja še tajništvo, v katerem bi lahko hranili tudi razna učila, ki so sedaj zasilno shranjena v veži pred straniščem.
Tudi šola na Proseku ima svoje- potrebe. Tu je potrebno predvsem nabaviti nove table, saj so sedanj'e skoro neuporabne.
V	šolskem poslopju na Opčinah bi bilo nujno preurediti stranišča v pritličju, saj so skrajno neprimerna za šolo in niti niso bila v ta namen zgrajena.
Precej neugodne so razmere v soli v Trebčah. Naša svetovalka je zato predlagala, naj bi na tej šoli poskrbeli za čimprejšnja popravila. Stranišča so skrajuo nehigienska. Table v nekaterih učilnicah so take, da je težko pisati nanje. Nujno je treba preskrbeti za menzo, ki
je na tej šoli ni in otroci prejemajo kosilo kar v učilnicah, kar je nehigiensko in skrajno neprimerno. V tej šoli je tudi potrebna kopalnica s prho. ICer se šola nahaja tik ob zelo prometni cesti, bi bilo potrebno, da bi za učence odprli stranska vrata, ki vodijo na šolski vrt. Tako bi bili otroci mnogo manj izpostavljeni nevarnostim. Izvedelo se je, da namerava občinska uprava zgraditi na šolskem vrtu neko skladišče. Naša svetovalka je kritizirala ta načrt in zahtevala, naj vrt ostane na raz-
polago šoli, na njem pa naj se zgradi primerno igrišče za šolsko mladino.
Na vsem tržaškem podeželju je nedvomno v najslabšem stanju slovenska šola v Križu. Celotno poslopje nujno potrebuje popravil, obenem pa je predlagala, naj se na tej šoli namesti še ena snažilka, ker ena sama ne more pravočasno in v do-voljni meri skrbeti za čistočo v dveh šolah. Prav tako je zahtevala čimprejšnjo rešitev problèma šolskega sluge, kajti sedaj v popoldanskih urah ni sluge v šoli.
Na vseh šolali s slovensk m učnim jezikom primanjkuje šolskih učil. Na nekaterih šolah teh sploh ni, drugod pa so zelo zastarela in celo neuporabna.
di slovenske zemljevide, razno telovadno orodje, knjige za knjižnice itd. Vse šole je treba nujno prebeliti in prebarvati vrata, saj so nekatere učilnice zelo okajene tudi zaradi slabih peči.
Na vseh šolah - tako slovenskih kot italijanskih — je zdravniška oskrba nepovoljna. Prav tako tudi zobozdravniška oskrba. V nekaterih slovenskih šolah je bil zdravnik le ob začetku šolskega leta in je le površno pregledal šolske otroke, dočim zobozdravnika sploh nikoli ni bilo.
Iz vsega tega sledi, da znesek, ki ga je sedanja občinska uprava namenila za oskrbo šol, ne odgovaria dejanskim potrebam in zahtevam, zato je treba ta
Vse šole nujno potrebujejo tu- j znesek povišati.
Partizanske manifestacije
ob priliki 25. aprila
Spominska plošča
na rojstni hiši J. Verginele v Križu
'W okviru proslav ob priliki 25.
aprila in pokrajinskega kongresa AN Pl je bila v nedeljo popoldne tudi prireditev v Kri-žu, med katero so na rojstni hiši junaškega partizanskega koman. danta Josipa Verginele odkrili spominsko ploščo. Za vzidavo te plošče se je zanimala ANPI. Ob odkritju plošče so govorili podpredsednik ANPI iz Trsta Dr. Mezgec, predsednik ANPI iz mesta Brescia pod čigar območje spada kraj, kjer so fašisti zajeli in umorili Verginele ter predstavnik ANPI iz Križa Pacchioni. Po končani svečanosti pred rojstno hišo junaka je bila ma-nistacija odporniškega gibanja v Ljudskem domu, kjer sta govorila poslanec Vidali in bivši partizanski duhovnik Gaggero. Slednji je govoril tudi na javnih zborovanjih v Miljah in Dolini.
Z namenom, da bi naši bralci bolje spoznali lik slavnega partizanskega komandanta Verginele, objavljamo izvleček iz njegovega življenjepisa, ki ga je na kriški manifestaciji podal tov. Pacchioni.
Lik tovariša X7 erginel e
.osip Verginela, ki se je rodil Jv našem Križu 18. avgusta 1908, je že v mladih letih spoznal ječo. Vzgojen v komunistični ideologiji, je bil aretiran ko je bil star komaj 11 let. Vrgli so ga v ječo zaradi njegovega odkritega antifašističnega delovanja.
Pozneje je zbežal v Jugoslavijo, da bi se izognil preganjanju kvesture. Šel je tudi v Francijo in nato v Sovjetsko zvezo, kjer je bil zaradi svojih visokih organizacijskih sposobnosti in zaradi svoje delavnosti, izvoljen za poslanca v Sovjet.
Ko je začela državljanska vojna v Španiji, najdemo Ver-ginelo v proletarski armadi. Zaradi poraza, ki ga je doživelo špansko ljudstvo, se je moral zateči v Francijo, kjer so ga zaprli v koncentracijsko taborišče. Ostal je v taborišču
do dneva, ko so ga nacistični osvajalci izročili fašističnim krvnikom. Verginelli pa se je posrečilo zbežati v Francijo, kjer je začel organizirati borbo proti nacistom. Kmalu je postal prvi politkomisar in nato komandant partizanskega področja Ljona.
Po padcu fašizma in za časa nacijašistične okupacije se je vrnil iz Francije, ustavil se je v Piemontu in Lombardiji. V Vaicanonica in Val Trompia je organiziral partizansko gibanje in postal komandant 122. garibaldinske udarne brigade. S to brigado se je Virginela udeležil številnih akcij in se hrabro boril dokler ga niso fašisti v Isei ujeli.
Vrgli so ga v ječo kjer se je vedel kot junak. Posmehoval se je sovražniku, bodril je in dajal nasvete tovarišen v borbi. Kljub strašnemu trpinčenju ni prišla iz njegovih ust niti ena beseda, ki bi lahko kompromitirala življenje drugih borcev za svobodo. Nekega jutra so ga zvezali in odvedli iz ječe. Stopal je neustrašno, z visoko dvignjeno glavo in odkritim prezirom v'očeh za fašistične ra-
Ob pretresljivi in težki izgubi našega dragega
EDVARDA PEGAN se iz srca zahvaljujemo vsem. ki so 7, nami sočustvovali in nas tolažili v času njegove bolezni in smrti, vsem, ki so nam na kateri koli način pomagali, darovalcem vencev in cvetja ter udeležencem pogreba. Posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru in vaški mladini.
Salež 23. aprila 1959.
ŽALUJOČI STARŠI SESTRE, SVAKI TER 0-STALI SORODNIKI
bile. Šel je v smrt kot junak in kot tak je padel zadet od rajala iz brzostrelke.
Z odlokom predsednika republike z dne. 1. decembra 1952 mu je bila podeljena spominska stebrna kolajna za vojaško hrabrost z naslednjo motivacijo:
«Firabro se je boril v parti zanskih vrstah in je v oktobru 1944 prevzel poveljstvo ene izmed partizanskih brigad, ki je operirala na področju Brescie. Odlikoval se je po svoji odločnosti in drznosti v številnih partizanskih akcijah. Padel je v roke sovražniku in se je do smrti, kljub trpinčenju in mukam, vedel ponosno in vzgled-no, zakrivši odgovonosti podrejenih in častno zagovarjajoč veličino osvobodilne borbe».
Lumezzana (Brescia), 16. januarja 1945.
Naj bo njegov nauk nam vsem kažipot v borbi za svobodo in demokracijo!
Dva koncerta Invalidskega zbora
Invalidski pevski zbor iz Ljubljane, ki slavi prav te dni 15. obletnico ustanovitve in ki ima za seboj toliko uspehov, priredi v nedeljo, 10. maja t. I. pri nas dva koncerta : enega na Opčinah ob 15.30 uri in drugega na Kontovelu oh 18.30 uri.
Invalidski pevski zbor je priredil doslej nad 600 koncertov in je gostoval v več državah v Evropi. Kot zvesti tolmač izvirnih melodij, ki so se rodile v najtežjih časih vojne, nam prinaša Inv. pevski zbor prijetni glasbeni užitek.
Parlamentarni' urad v Miljah
6. aprila letos je začel poslovati parlamentarni urad naše partije tudi v Miljah. Urad je v Ljudskem domu, ul. San Giovanni 4. Odprt je vsak ponedeljek od 18. do 20. ure. Poslanec Vidali bo sprejel vsakogar, ki bi želel morebitno posredovanje v raznih zadevah, kot n. pr. glede pokojnine, vojne odškodnine itd.
Sekcijski komite Milje
100-letnik
Martin
Štoka
umrl
Kontovelci so nestrpno pričakovali prihodnje jeseni, da bo-ho na izreden način proslavili stoletnico «nonota» Martina ki je bil rojen 5 novembra 1859.
Žal se je to pričakovanje izjalovilo, ker je nono Martin po kratki bolezni umrl 22. t. m.
Nono Marlin, ki je bil svoje-časno železničar, se je zadnja štiri desetletja ukvarjal s kmetovanjem na svojem posestvu in je bil do zadnjega zelo čil in veder. Se v 94 letu starosti je nasadil nekaj stotin hladili trti v trdnem prepričanju, da bo u-žival njihov sad, kar se je tudi zgodilo.
Nono Martin je bil najstarejši okoličan, in je kot tak tvoril živo knjigo zgodovine našega ljudstva. Bil je narodno zaveden možak, obenem internacio-nalističnega duha ter je pozitivno gledal na razvoj delavskega gibanja, katerega se je štel pripadnik.
VENČEK
/
Partijsko življenje
Zborovanja pod geslom: „KPI in obnova Trsta“
J^piša federacija prireja vrsto javnih zborovanj v mestnih okrajih in na podeželju z namenom, da bi čimširšo javnost opozorila na resen položaj, v katerem se nahaja tržaško gospodarstvo in na dejstvo, da se vladne oblasti kaj malo zmenijo zato, da bi se ta položaj izboljšal, da bi se zagotovil razvoj tržaškemu mestu na splošno, da bi se zaščitila tržaška industrija, povečal pomorski promet in trgovina z vsemi deželami in v prvi vrsti z deželami, ki so tradicionalno vezane na tržaško Inko. Doslej je bilo že mnogo zborovanj, v načrtu pa so še nadaljnja. Zborovanja se bodo nadaljevala še ves mesec maj in se bodo zaključila predvidoma ob priliki praznika Italijanske republike.
Tovarišem, ki vodijo sekcije, priporočamo, da skrbno pripravijo vse potrebno, da bodo tudi prihodnja zborovanja uspešno potekala in da se jih bo udeležilo čim več ljudi. Zato naj določijo dan in kraj, ki je za uspeli najbolj primeren. Istočasno pa poudarjamo, da je potrebno, da najbolje izkoristijo vsa propagandna sredstva, ki pridejo za to priliko v poštev. Zato pa naj tudi na svojih sestankih razpravljajo o tem važnem pro-
Sestanek
partijskih
administratorjev
Prejšnji torek je bil v Trstu sestanek administratorjev in ko-lektorjev sekcij in celic KP. Tovariš Lino Crevatin je podal
Razstava živine v Dolini
Da bi se čimbolj uveljavila domača vzreja goveje živine, so so v okviru pobud, ki jih ima v načrtu Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v teku priprave za II. razstavo goveje živine si volj ave pasme, ki bo 17. maja t.l. v Dolini (na cesti pred županstvom ).
Razstava ima namen prikazati razvoj in izboljšanja, ki so bila dosežena po zadnji vojni v tukajšnji živinoreji. Izboljšanja, ki so bila neposredno povezana s precejšnjimi denarnimi stroški rejcev. Prav našim rejcem gre glavna zasluga za dosego povoljnih uspehov v živinoreji, važni panogi našega kmetijskega gospodarstva.
Razstavljenih ho približno 230 glav iz 130 hlevov sledečih
vasi : Ri cm a nje, Boršt, Zabrežec, Boljunec, Krogle, Dolina, Mač* kovlje, Prebeneg, Log in Dormo, ki spadajo pod dolinsko občino.
Razstave se bodo gotovo udeležili tudi meščani, saj nam bo ista, poleg tehnične in ekonomske strani prikazala, da so naše okoliške vasi še ohranile kme-ško lice.
Oporišča za izstrelke
(Nadaljevanje z 2. strani)
Dopis iz Saleža
Tragična smrt 26-letnega fanta
s katero se je vozil, je bila zelo poškodovana. Nihče ne ve kako je prišlo do tako strašne nesreče.
Iz raznih vasi se je že slišalo, da je marsikdo šel v smrt zaradi motornih vozil. Tudi iz Saleza sporočamo danes tako žalostno vest. V soboto II. aprila ponoči je neki mladenič našel v bližini Mavhinj na cesti 26-letnega Edvarda Pegana. «Lambretta»,
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi predragega očeta
ANDREJA ŽAFRAN
se toplo zahvaljujemo. Pocebna zahvala g. župniku, domači godbi, pevskem zboru, darovalcem cvetja, prijateljem in znancem ter vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin pokojnika in ga spremili na zadnji poti. Log, 23. aprila 1959
Žalujoča družina
ŽAFRAN
Nesrečnega fanta so takoj nato odpeljali z rešilnim avtom v tržaško bolnico, kjer je po 10 dneh umrl. Njegova smrt je silno prizadela starše, sestre, o-stale svojce in vse tiste, ki smo ga poznali.
Pokojni Edvard je bil zelo priljubljen. Bil je veselega
čaja. Udeležil se je tudi sve- italijanskeg
lovnega mladinskega festivala Berlinu.
Pogreba, ki je bil prejšnji četrtek, se je udeležilo veliko število ljudi iz vse zgoniške občine. V sprevodu je bilo posebno dosti mladine. Med številnimi venci svojcev in vaške mladine, je bilo tudi več vencev mladine iz okoliških vasi in venec krajevnega prosvetnega društva «Rdeča zvezda» Domači pevski zbor je zapel nekaj ganljivih žalostrr nk pred hišo ža-sti in pii odprtem grobu.
Krajevna celica KP in prosvetno društvo «Rdeča zvezda» izražata preko našega lista težko prizadeti družini in vsem sorodnikom globoko sožalje, kateremu se pridružuje tudi naš list.
VAŠČAN
rist, da razvija z njimi plodne trgovske izmenjave. Toda če bo Veneto postal ozemlje za atomske izstrelke in če bo vzhodno področje naše države, na robu katere je Trst, kandidat, da se nekega dne spremeni v uničeno področje, brez perspektiv razvoja in gospodarskega napredka, sta v takem primeru tržaška luka in vse gospodarstvo tega področja obsojena na propast.
Evo zakaj smo Tržačani življenjsko zainteresirani v borbi za novo politiko miru, da se odvrne vlado od usodnega sklepa za hrambo atomskih izstrelkov. Izstrelki so še posebno za Trst ne samo smrtna nevarnost, marveč so že danes težak udarec za obstoj mesta kot mednarodnega pristanišča in važnega industrijskega središča za gradnjo in popravila ladjevja. Življenje tržaške industrije je tesno povezano z življenjem pristanišča.
Tržaški odbor miru je soudeležen v protestu in akciji vsega gibanja za mir.
Obvezuje se. da bo še bolj razvil akcijo v cilju vedno večjega posega javnega mnenja in da se končno vsili vladi politiko mednarodnega sodelovanja, razorožitve in miru».
poročilo. V razpravo so posegli številni tovariši. Navzoče je pozdravil tudi sekretar federacije lov. Sema, kateri je poudaril pomen, ki ga ima delo administratorjev in kolektorjev partije. Na sestanku so bili sprejeti važni sklepi v zvezi z bodočim delovanjem. Tri sekcije in sicer Sv. Jakob, Sv. Ana in Kolon-kovec so bile za svoje delovanje primerno nagrajene.
Prispevki za L maj
V sklad za 1. maj so bili doslej nabrani sledeči prispevki :
Barkovlje 8.350 lir, Rocol
7.950,	Sv. Alojz 18.310, Sv. Ana 15.580, Magdalena 10.72$), Sv. Vid 3.000, Sv. Jakob 46 tisoč 690, Kolonkovec 17.755, Sv. Ivan-Podlonjer 7.500, Pzo-sek-Kontovel 9.535, Trebče 17.790, Sv. Just-Staro mesto 2.400, občina Milje 50.000, Curie! 10.000, družina Lorenzi 1.000; Sindikat upokojencev 50.000, FlOM 48.660, FILLEA
31.950,	Sindikat krajevnih u-stanov in bolničarjev 14.670, FILM 10.000, pekovska stroka 5.130, Mediano 3.850, razni poedinci pa so prispevali skupno 2.010 lir. Celotni znesek znaša 386.850 lir.
Slovensko narodno gledališče
----- v Trstu -------
V	nedeljo 3. maja 1959 ob 17. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj»
Sremac-Kosar
POP ČIRA IN POP SPIRA
V	sredo 6. maja 1959 ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
Leopold Lahola
MADEŽI NA SONCU
V četrtek 7. maja ob 17.30 na Kontovelu,
v nedeljo 10. maja ob 20. uri v prosv. dvorani «A. Sirk» v Križu Josip Tavčar PEKEL
JE VENDAR PEKEL
OBVESTILO
UREDNIŠTVA
Razne dopise s podeželja in druge vesti, kakor tudi nadaljevanje članka o delovanju občinske uprave v Dolini, bomo objavili v prihodnji številki.
Moderna pekarna
PIERI E.
biškoti - likerji - vedno sveže slaščice TRST. ul. S. Cillino 133 Telef. 94-667
Slovenski
manufakturni trgovini
UDOVIČ
TRST
ul. Mazzini 46 in Trg Ponterosso 5
Porcelan - kristal - jedilni pribor - navadni in umetni lestenci - hladilniki - gospodinjski električni predmeti - štedilniki.
KERÉÈ
TRST - trg S. Giovanni 1, tel. 35-019
Konsumna zadruga železničarjev
TRST, prodajalna št. 1 - ul. Flavio Gioia 5, tel. 36-841 (notr. 638)
ROJAN, prodajalna št. 2 - ul. Barbariga 5, tel. 29-286
Casalinga Triestina
d. z o. z.
Prodaja hišnili potrebščin na obroke in proti takojšnjemu plačilu - električne hišne potrebščine - štedilniki na plin - predmeti za darila.
Edino zastopstvo štedilnikov znamke «HELIOS»
TRST - ulica S. Maurizio 16, tel. 55-555
Gostilna Cargnali
Prvovrstna istrska vina - velika izbira likerjev Canciani - mrzla jedila - domača postrežba
TRST - Strada del Friuli 19 (Gornja Greta)
Društvena prodajalna Opčine
z. z o. j.
JESTVINE - ZELENJAVA
OPČINE, Alpinslta 85, tel. 21-054
MESNICA
ENRICO GUERRA
TRST
Campo S. Giacomo 2
URARNA - ZLATARNA
Karel Gruden
TRST
Ul. Battisti 13, tel. 96-306
Konsumna zadruga delavcev
skedenj skih plavžev ILVA
TRST
pošilja ob prazničnem dnevu vseh delovnih ljudi iskrena voščila za še večji razvoj zadrug, za dobrobit kolektivnosti
Kmetijska zadruga v Trstu
Centrala : ul. Ugo Foscolo 1 - telef. 94-386_ Prodajalna : ul. Flavia 22 Podružnica v MILJAH - ul. Roma
Pokrajinski sindikat nameščencev krajevnih ustanov in bolnic
Za sindikalno enotnost, naše pravice in rešitev miru, živel Prvi me.j!
C,,Perfektni šivi‘^J
šivalni stroji za DRUŽINO in OBRT
(dobil je mednarodno nagrado «Zlatega kompasa»)
Neprekosljivega svetovnega slovesa po tehnični popolnosti in ceni
Šiva tudi s tremi iglami - veze - šiva gumbnice in gumbe - monograme - turški šiv iki ga ne dela noben drugi šivalni stroj)
Z omarico od 50.000 lir navzgor Na obroke do 30 mesecev
Generalni ekskluzivist :
BAZZANELLA UMBERTO
TRST, ul F. Venezian 5 tel. 24-197
KOPALNICE - OMARICE - ŠTEDILNIKI - PRALNI STROJI - HLADILNIKI
Miljska ljudska zadruga Cooperativa Popolare Muggesana
želi vsem delovnim ljudem bodočnost miru in blaginje
ZADRUŽNA DRUŽBA PRISTANIŠKIH MENZ V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU
pozdravlja vse člane in kliente, kakor tudi vse zadružno gibanje v Trstu, želeč čimvečjo razširitev zadružništva v znamenju bratstva in miru
Notranja komisija (člani CGIL) v tovarni Dreher
poziva vse delovne ljudi naj se strnjeni borijo za boljše življenjske pogoje
FIOM-CGIL NOTRANJA KOMISIJA V ŠKEDENJSKIH PLAVŽIH «ILVA» T R S T
pošilja ob priliki zgodovinskega praznika bratske pozdrave vsem delovnim ljudem z željo, da bi bili enotni v borbi za svoje pravice	___