C
ŠTAJERSKI TEDNIK ¿^fe TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE 6 NAROČNIKE NAGRAJUJE!
Današnjo nagrado poklanjajo Terme Ptuj Termalni Park
nwocWiKov bos te našli na oglasnik straneK.
g TESTO?
riiro, u.o.o. nm'>i>ikia<u n. n^jj
Podjetništvo
Ptuj • V Dumidi izginila poslovna dokumentacija
O Stran 5
Sp. Podravje
Markovci •
Potrebnih bo enkrat več sej kot doslej
O Stran 7
Ptuj, torek, 19. novembra 2013 letnik LXVI • št. 90 Odgovorna urednica: Simona Meznarič Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dllb.si
v
Štajerski
www.radio-ptui.si
Dino Kresinger •
»V Zavrču vlada
družinska
atmosfera«
O Stran 11
Športno plezanje
• Mina s 3. mestom do skupne zmage v kombinaciji
O Stran 13
Boks • 33. zlata rokavica Denisu Lazarju
O Stran 15
Slovenija • Evropski teden zmanjševanja odpadkov
Slovenci letno odvržemo 186.000 ton hrane
Podatki kažejo, da se v svetu (in Sloveniji) odvrže kar 40 odstotkov hrane! Evropski teden zmanjševanja odpadkov je namenjen seznanitvi javnosti, kako s preprostimi ukrepi zmanjšati količine zavržene hrane.
V	svetu namreč vsako leto odvržemo več kot milijardo ton živil oziroma tretjino vse pridelane hrane, v Evropi je to približno 90 milijonov ton hrane letno! Delež odpadne hrane je enak v industrializiranih državah in v državah v razvoju. V državah v razvoju se več kot 40 % izgub hrane zgodi po spravilu pridelka in med predelavo, v industrializiranih državah se več kot 40 % izgub pojavlja na drobno in na ravni potrošnikov
V	Sloveniji je v letu 2011 nastalo skoraj 168.000 ton odpadne hrane ali približno 82 kg odpadne hrane na prebivalca - veliko, a vendar skoraj 14 % manj kot v letu 2010 (194.066 ton odpadne hrane). Med to odpadno hrano je bilo 77 % mešane odpadne hrane (skoraj 129.000 ton), 19 % mesa (okrog 31.000 ton), 4 % pa zelenjave in sadja
(nekaj več kot 7.400 ton). -.-
'	Foto: Črtomir Goznik
Kdo bo najemnik novega kartodroma?
Sp. Podravje • Za najem novega kartodroma v Hajdošah se potegujeta dve AMD: Ptuj in Hajdina. Odločitev je v rokah vodstva občine Hajdina, kjer se še niso odločili.	O Stran 9
100 % GARANCIJA - NAKUP BREZ TVEGANJA!!! ČE Z IZDELKOMA NE BOSTE ZADOVOLJNI VAM POVRNEMO KUPNINO!!!

Kaj na ZRS Bistra počnejo in koliko to stane?
Ptuj • O delu Znanstveno raziskovalnega središča (ZRS) Bistra se govori marsikaj; preverili smo, koliko zaposlenih imajo, kaj dejansko sploh počnejo in kako so porabljali denar.
O Stran 2 in 3

4 tablete -9 tablet 13 tablet 27 tablet
Bi bili radi se boljši ljubimci ?
www.sextablete.si
NA VOLJO BREZ RECEPTA NARA VNO IN ZA VSA LETA
040 800 5601
1 brezplačno	=30,60 EUR
3 brezplačno	= 58,14 EUR (za 12 tablet)
7 brezplačno	= 82,62 EUR (za 20 tablet)
13 brezplačno	= 140,45 EUR (za 40 tablet
I Dežela Zdravja!
Kako lahko pride do trajnega povečanja ?
www.penistablete.si
-	ANONIMNA DOSTAVA V 24 URAH
-	BREZ STRANSKIH UČINKOV
031246 816)
■ vami že 5 let j
= 32,74 EUR + 4 brezplačno = 63,51 EUR (za 24 tablet) + 10 brezplačno = 93,30 EUR (za 40 tablet) + 20 brezplačno = 115,24 EUR (za 60 tablet)
9771581625005
2 Štajerski TEDNIK
Aktualno
torek • 19. novembra 2013
Ptuj • O delu ZRS Bistra
Kaj počnejo in koliko to stane?
Vse prepogosta so namigovanja številnih posameznikov, da je Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj samo sebi namen, da se v tem zavodu zaposluje le preko poznanstev, da nesmotrno zapravljajo znatna finančna sredstva, medtem ko naj bi le majhen delež teh pripeljali v naše okolje. Prav zato smo preverjali, koliko zaposlenih imajo, kaj dejansko sploh počnejo in kako uspešni so bili v resnici pri svojem delu v zadnjih letih.
ZRS Bistra Ptuj je bilo ustanovljeno pred 19 leti in takrat je bil le en zaposleni. Z leti je Bistra krepko zrasla, tako v finančnem kot kadrovskem smislu. Trenutno imajo kar 20 redno zaposlenih, od tega: en zaposlen za en mandat, devet zaposlenih za nedoločen čas, devet zaposlenih za določen čas, eno dopolnilno delovno razmerje in šest javnih delavcev.
Sredstva za plače so v letu 2012 znašala 555.272 evrov. Ker spadajo zaposleni med
javne uslužbence, so plače določene z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju in podzakonskimi akti.
Kdo jih financira?
V lanskem letu je ZRS Bistra Ptuj imelo 1.059.673 evrov prihodkov, odhodki pa so jih presegali za 35.555 evrov.
»Večino sredstev za svoje delo tako danes pridobivamo iz naslova nacionalnih in EU-fondov, preko razpisov, na katere se prijavljamo s svojimi projekti ali pa s pro-
jekti za deležnike iz lokalnega okolja, ki jih nato za njih ali pa v sodelovanju z njimi tudi izvedemo. Del prihodkov prihaja iz naslova proračunskih sredstev MO Ptuj in le-te namenjamo za izvajanje projektov po naročilu MO Ptuj ter za pokrivanje lastnih deležev pri projektih, saj večina teh sofinancira le del stroškov izvedbe projekta, določen odstotek pa je treba zagotavljati iz lastnih virov. Tudi druge ob-
Letno več kot pol milijona za plače
Na ZRS Bistra Ptuj je bilo v letu 2012 20 zaposlenih. Sredstva za plače redno zaposlenih so znašala 472.934 evrov, za program javnih del, v katerega je bilo vključenih 9 oseb, pa še dodatnih 82.338 evrov. Kot izhaja iz poslovnega poročila, je povprečna plača na redno zaposlenega delavca 1.835 evrov bruto, pri čemer poudarjajo, da je kadrovska struktura zaposlenih zelo visoka (pet doktorjev znanosti, ena magistra, osem zaposlenih s VII. stopnjo, pet zaposlenih s VI. stopnjo in en s V. stopnjo izobrazbe).
Med zaposlenimi je tudi ptujski župan Štefan Čelan, ki ima v tem zavodu dopolnilno delovno razmerje.
Seznam poslovnih subjektov, s katerimi posluje ZRS Bistra Ptuj. Izbrani so najvišji zneski (do 100 tisoč evrov) za zadnjih 10 let (januar 2003-no-vember 2013). Podatki so iz Supervizorja: Podjetje Skupen znesek (v evrih)	
NLB, d. d.	1 .255. 699,8
RISO, d. o. o.	324.336,52
MESTNA OBČINA PTUJ	240.223,99
DIALOG - SI.NET, d. o. o.	208.268,96
IVANUŠA ŠKOLIBER VALERIJA, S. P, S.KOLIBRI	171.042,09
PLUS, d. o. o.	164.036,30
RIP COMPUTER, d. o. o.	140.096,10
TISKARNA EKART, d. o. o.	129.095,83
JAVNE SLUŽBE PTUj, d. o. o.	122.725,66
AAS, d. o. o., Ljubljana	121.665,07
EVENTIM SI, d. o. o.	116.775,74
Prihodki ZRS Bistra Ptuj za leto 2012 so znašali		
1.059.673 evrov. Struktura prihodkov:		
Prihodki	V odstotkih	V evrih
*državnega proračuna	32 %	344.062
*proračuna EU	26 %	280.685
*ustanoviteljice MO Ptuj	22 %	232.386
*iz proračunov lokalnih skupnosti	9,5 %	103.362
*od prodaje blaga in storitev	10 %	95.680
*drugi prihodki	0,5 %	3.498
čine Spodnjega Podravja (16 občin) zagotavljajo del sredstev za delovanje Regionalne razvojne agencije v okviru ZRS Bistra Ptuj. Seveda si zelo prizadevamo, da bi čim večji delež sredstev pridobili tudi iz naslova direktnih naročil naših storitev, ki jih izvajamo za deležnike v lokalnem oko-pojasnjuje Aleksandra Pivec, direktorica ZRS Bistra Ptuj, ki poudarja, da delujejo kot podporni steber občinam in gospodarstvu, sodelujejo pri iskanju rešitev razvojnih problemov v Spodnjem Po-dravju ter mrežijo partnerstva znotraj regije, države in EU.
Delujejo v okviru petih razvojnih kadrovskih jeder: regionalna razvojna agencija
lju
Uvodnik
Moj ata, kapitalistični kulak
Ubogi poslanke in poslanci, kako hudo jim mora biti. Človeku se kar trga srce, kako se spravljajo nadnje, kot da so za krizo in kaos, v katerem živimo, krivi le oni. No ja, vsaj tokrat so si pošteno zaslužili svoje (visoke) plače in dnevnice, saj so na rekordno maratonski seji vztrajali celih 23 ur; svoje pa so le dosegli. Bravo, zmagali ste! A bojim se, da je ljudstvo pri tem izgubilo, saj nas kmalu čakajo novi davki in višje dajatve, krizi pa še vedno ni videti skorajšnjega konca.
Zato ni čudno, da se marsikomu vračajo nostalgič-ni spomini na stare dobre čase, ko krize sploh nismo poznali, ko smo vsi živeli lepo in v blagostanju. Če prav razumem, tudi sedaj v kapitalizmu ne bi smelo biti tako hudo, saj po eni od teorij krize kapitalizma teoretično sploh ne bi smelo biti; seveda če bi se vsi kapitalisti obnašali tako, kot bi se morali in kot je zapisano v učbenikih. Očitno pa se zaradi vedno večjega pohlepa in hlastanja po dobičku vedejo zelo drugače, zelo narobe, tako da verjetno kopljejo jamo tudi sebi. Tako proste roke pa si lahko privoščijo samo zato, ker (vsaj za sedaj) nimajo nobenega nasprotnika ali razrednega sovražnika. Zato ker njihovega obstoja ne ogroža nobeno komunistično ali kakšno drugo pro-tikapitalistično gibanje. Zaradi tega postaja tudi kapitalizem vse bolj totalitarni sistem. In tega se človek boji kot hudič križa, saj se zaveda, da usode posameznika kapitalizmu niso pomembne, čeprav ti plačujejo zanj najvišji davek. Zavest prehaja v podzavest, ta pa spodbuja odločnejše korake in (usodne) zavestne odločitve. Nisem in ne morem biti pomirjen, če mi nekdo trdi, da trojke še ne bo, ker nam niti ne gre tako hudo, saj nam je statistika za sedaj še naklonjena. To je nekako tako: če se tajkuni mastijo z mesom, reveži pa z zeljem, se v statističnem povprečju Slovenci prehranjujemo s segedin golažem, zato nam enostavno ne more biti slabo. In prav zato bom gospodu Partljiču predlagal, da po vzoru svoje politične farse o povojnem prehodu iz socializma v komunizem vse aktualne dogodke, ki smo jim bili priča ob prehodu iz komunizma v kapitalizem in smo jim še vedno priča, zaokroži v novi knjigi Moj ata, kapitalistični kulak. Materiala, napetih zapletov in komičnih razpletov je na pretek, zato ni vrag, da ne bi tudi ta postala super uspešnica.
Martin Ozmec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 19. novembra 2013
Aktualno
Štajerski'TEDNIK 3
Skoraj pol milijona za stroške storitev samo v enem letu
Pri pregledu finančnega poslovanja ZRS Bistra Ptuj smo direktorico Aleksandro Pivec prosili za pojasnila pri določenih postavkah stroškov storitev, za katere je, kot je razvidno iz poslovnega poročila za leto 2012, šlo skoraj pol milijona evrov. Zanimali sta nas najvišji postavki, in sicer storitve v zvezi z opravljanjem dejavnosti (150.769 evra) ter intelektualne, izobraževalne in odvetniške storitve, za kar so lani namenili kar 207.780 evrov. Večino postavk smo obravnavali v kontekstu triletnih pogodb, ki so jih sklenili z določenimi izvajalci.
***Največji projekt v vsebinskem in finančnem smislu (2010-2013) je bil projekt Podra-vsko-ptujsko-ormoške regionalne destinacijske organizacije (RDO), zato je bil tudi največji delež sredstev (pri storitvah v zvezi z opravljanjem dejavnosti) v letu 2012 namenjen temu projektu. Glavnina sredstev pri tem je šla za zakup medijskega prostora za potrebe promocijskih aktivnosti. ZRS Bistra Ptuj je s podjetjem Dialog- SI.NET, d. o. o., na podlagi javnega naročila sklenilo triletno pogodbo (konec leta 2010 do 2013) v višini 166.421 evrov neto. V lanskem letu so temu podjetju plačali 115.203 evrov. Letos je to isto podjetje z računa Bistre prejelo še 65 tisoč evrov in leta 2011 28.022 evrov. Dialog SI.NET, d. o. o., je tako z računov ZRS Bistra Ptuj v treh letih prejel 208.268 evrov, kar je precej več kot znaša podpisana pogodba.
Pivčeva trdi, da naj bi razloga za to bila dva: prvi, da pogodbe sklepajo v neto zneskih brez davka, izplačila pa, da izvršujejo v bruto zneskih (z DDV), in drugi, da omenjeno podjetje za njih izvaja tudi storitve znotraj drugih projektov.
Teh nekaj več kot 208 tisočakov v treh letih pa naj bi šlo za zakup medijskega prostora, in sicer za oglaševanje: zakup medijskega prostora za jumbo plakate (300), tri promocije na letališčih, 10 oglasov v tujih medijih, 30 v slovenskih tiskanih medijih, oglaševanje na spletu, na LED-ekranih površinah ter predvajanje televizijskega oglasa v letih 2011 in 2012.
***Daleč največ sredstev pa je od leta 2011 do februarja 2013 z računa ZRS Bistra Ptuj prejelo podjetje RISO, d. o. o., in sicer 277.724 evrov. Dodatnih 46.612 evrov pa so temu podjetju nakazali leta 2010. Skupaj to znese 324.336 evrov. „S podjetjem RISO smo imeli dve sklenjeni pogodbi za opravljanje storitev v času trajanja projekta RDO v višini 18.500 neto oziroma 22.200 bruto z davkom ter še 7.500 neto oziroma 9.000 bruto. Za projekt Rekreacija v naravi - pohodni-štvo in kolesarjenje brez meja so opravili storitev trasiranja in markiranja v skupni višini 15.000 neto oziroma 18.000 bruto z DDV. Vsa druga nakazila so samo prenosi EU-sredstev partnerju v projektu in ne gre za plačila za opravljene storitve," ta znesek pojasnjujejo na ZRS Bistra Ptuj.
***Tudi tiskarske storitve so predstavljale precejšen strošek. S Tiskarno Ekart je ZRS Bistra Ptuj sklenilo triletno pogodbo v višini 84.379 evrov, a tudi tukaj je bila skupna dejanska realizacija nakazil bistveno višja. Od oktobra 2011 do oktobra 2013 je po podatkih Supervizor-ja znašala kar 129.095 evrov. Po besedah Pivčeve je tudi pri tem razlog enak kot pri Dialogu: podjetje, naj bi bilo izvajalec tiskarskih storitev še za druge projekte, pogodbe pa naj bi tudi z njimi podpisovali v neto zneskih, izplačila pa naj bi bila v bruto zneskih z davkom, kar naj bi bila njihova praksa.
Za ta denar naj bi Bistra Ptuj dobila tiskanje 180 tisoč izvodov destinacijskih katalogov, 30 tisoč izvodov kataloga Živilski in neživilski izdelki, izdelavo 10 promocijskih pingvinov, letno po 15 tisoč letakov o delu ZRS Bistra Ptuj, tisk jumbo plakatov, izdelavo 60 svetlobnih plakatov ter drugih tiskovin.
***Med intelektualne, izobraževalne in odvetniške storitve pa med drugim spadajo storitve B2C-dogodkov, za katere je sklenjena pogodba s podjetjem Eventim SI, d. o. o. Gre za triletno pogodbo v višini 97.205 evrov neto, izplačilo od oktobra 2011 do septembra 2013 pa znaša že 116.775 evrov bruto. Pivčeva pojasnjuje, da gre tudi tu za promocijske aktivnosti in predstavitve na sejmih: v to naj bi bila vključena plačila zakupa sejemskega prostora, in sicer za 300 dni predstavitev v Sloveniji, 180 v Avstriji, 60 na Hrvaškem ter na še nekaj mednarodnih sejmih.
***Tudi oblikovalske storitve so očitno precej drage. V letu 2012 je ZRS Bistra Ptuj podjetju Ivanuša Školiber Valerija, s. p., S. Kolibri nakazalo 17.407 evrov, letos pa že skoraj 15 tisoč evrov. Tudi s tem podjetjem ima ZRS Bistra Ptuj triletno pogodbo v višini 21.176 evrov, a je ta znesek po realizaciji bistveno presežen. Po podatkih Supervizorja je bilo samo v letu 2011 z Bistrinega računa izplačanih kar 68.194 evrov za oblikovalske storitve omenjenemu podjetju. Skupaj pa v treh letih več kot 100 tisoč evrov. O tem, zakaj gre za tako visoke zneske in zakaj je takšna razlika med višino podpisane pogodbe in realizacijo, Aleksandra Pivec pravi: „Omenjeno podjetje je za potrebe ZRS Bistra Ptuj znotraj več projektov izvajalo naslednje storitve: oblikovanje celostne grafične podobe, tiskanega materiala in spletne strani za RDO in vse geografske znamke znotraj tega, za oblikovanje promocijskega materiala, za oblikovanje in tisk več zemljevidov in kart ter oblikovanje in tisk Zbornika raziskovalnih nalog za mladinsko raziskovalno delo."
Tudi Javne službe Ptuj, d. o. o., so v zadnjih letih dobile lep delež kolača. Skupaj so jim po podatkih Supervizorja v letošnjem letu nakazali 64.171 evrov, lani pa 56.816 evrov. Pred tem pa je ZRS Bistra Ptuj Javnim službam Ptuj, d. o. o., v dveh letih nakazalo le pičlih 1.738 evrov. Zakaj so namenili ta denar in kaj zajema, na ZRS Bistra Ptuj odgovarjajo: "S podjetjem Javne službe Ptuj, d. o. o., imamo sklenjeno pogodbo v sklopu projekta RDO za izdelavo dokumentar-no-promocijskih filmov v višini 19.700 neto ter v sklopu projekta City Cooperation za izdelavo predstavitvenih filmov v višini 19.050 neto." Kot pojasnjujejo, so večji zneski plačil še 16.508 evra za dobavo in montažo signalizacijskih tabel za označitev kolesarskih poti v okviru projekta Mura-Drava.bike, 4.800 evra za storitve, povezane z raziskovalnim delom mlade raziskovalke, 11.754 evrov za izdelavo in montažo usmerjevalnih tabel v okviru projekta Hiking&Biking, medtem ko naj bi preostanek predstavljali manjši stroški (vodarina, smeti, kanalščina).
za Spodnje Podravje (pooblastilo jo je 16 občin, ki so leta 2006 vzpostavile partnerstvo), razvoj in podpora podjetništva, znanstveno-raz-iskovalno področje, projektna pisarna ter razvoj turizma v regiji.
Ali zagotovijo kaj denarja za naše okolje?
Na vprašanje, kateri kazalci kažejo njihovo uspešnost, Pivčeva odgovarja, da je teh na različnih področjih veliko. Kot pravi, so v preteklih letih pripravili in izvedli številne projekte, pomagajo pri pripravi strategije razvoja in projektov za potrebe vseh 16 občin, skrbijo za usposabljanje mladih raziskovalcev, zasluge si pripisujejo tudi za vzpostavitev številnih pomembnih partnerstev v in izven države, posredno in neposredno pa naj bi zagotovili tudi sredstva iz različnih nacionalnih ter EU-fondov za izvedbe projektov za različne deležnike v lokalnem okolju.
O tem, koliko sredstev so v letu 2012 uspeli pridobiti iz raznih skladov in razpisov ter kaj vse se je naredilo s tem denarjem, pa pravi: »Težko je govoriti samo o rezultatih enega leta dela, saj so večinoma vsi naši projekti vezani na daljše časovno obdobje in se potem med seboj prepletajo ter tako omogočajo večje sinergijske učinke ter seveda posledično rezultate dela.
Če pogledamo po različnih področjih našega dela, smo v zadnjem obdobju dosegli sledeče vidne rezultate: preko aktivnosti, ki jih opravljamo v
sklopu RRA za območje Spodnjega Podravja, v programskem obdobju 2007-2013, smo pomagali pri črpanju sredstev občinam, gospodarskim subjektom in ostalim institucijam. Višina dodelje-
nih sredstev iz EU-skladov in državnega proračuna je tako oktobra letos znašala 104.247.880 evrov.
V okviru dela projektne pisarne smo uspešno pripravili ter izvedli 21 projektov, sofi-
nanciranih iz EU-skladov. Skupna vrednost vseh pridobljenih projektov je 24.890.711 evrov, del, ki pa ga je izvedla projekta skupina ZRS Bistra Ptuj skupaj s partnerji iz lokalnega okolja, pa je zna-
šal 2.149.294 evrov.«
K temu prištevajo še, po njihovi oceni, uspešno delo na področju razvoja regijskega turizma. V regiji so po pooblastilu 27 občin izvedli aktivnosti za vzpostavitev in začetek delovanja Regionalne desti-nacijske organizacije (RDO). »Ustvarili smo kadrovsko jedro za razvoj turizma v regiji ter s tem postavili temelje za nadaljnje uspešno delo pri izvajanju razvojne, promocijske ter distribucijske funkcije v turizmu v prihodnjem obdobju. Skupaj s partnerji si prizadevamo za sistematičen, strokoven pristop k razvoju in promociji
turizma skladno z zahtevami turističnih trgov,« pojasnjuje direktorica Bistre Ptuj.
Je Bistra sama sebi namen?
Pivčeva je prepričana, da so očitki, da se na Bistri dela premalo in da je sama sebi namen, povsem neupravičeni. »Menim, da ti očitki izhajajo iz slabega poznavanja dela inštitucije in ljudi v njej. Delno gre krivdo pripisati tudi
nam samim, saj smo morda v celotnem obdobju delovanja premalo pozornosti posvečali komunikaciji z lokalnim okoljem in deležniki v njem. Svoje delo koncentriramo in usmerjamo v razvojna prizadevanja in delo, s katerim ne samo zasledujemo, ampak se trudimo tudi kreirati razvojne perspektive občine ter regije,« pravi Pivčeva, ki je prepričana, da je Bistra Ptuj nacionalno in mednarodno prepoznavna in priznana inštitucija.
Kakšno prihodnost vidijo: bodo občine sedaj stopile skupaj?
Pri nadaljnjem razvoju in delovanju ZRS Bistra Ptuj že-
lijo k sodelovanju povabiti različne deležnike v lokalnem okolju ter na podlagi danosti okolja in razvojnih potencialov iskati nove priložnosti in ideje za razvoj občine in regije.
Različne dejavnosti ZRS Bistra Ptuj bodo namenjene pripravi, razvoju in izvedbi projektov za različne naročnike.
„Pri tem pa želimo povezovati v sodelovanje in usklajevanje različne skupine in posameznike iz različnih po-
dročij delovanja ter različnih sektorjev kakor tudi splošne javnosti, ki jo v nekem mestu predstavljajo meščanke in meščani. Odpirati želimo prostor za spodbujanje ino-vativnega okolja, ki temelji na motiviranju in aktiviranju vseh deležnikov lokalne skupnosti, da soustvarjajo odprt, napreden prostor, temelječ na inovativnem in trajnostno naravnanem razvojnem razmišljanju," pravi direktorica ZRS Bistra Ptuj.
V polnem zamahu je tudi priprava Regionalnih razvojnih programov za obdobje 2014-2020, ki bo vplivala na razvoj občin in naše regije.
Pivčeva ta projekt vidi kot zelo pomembnega za vzpostavitev podpornega okolja za razvoj gospodarstva v regiji.
Prepričana je, da ponuja celovit pristop k reševanju problematike naše regije, se posveča izkoriščanju priložnosti, obenem pa pomaga pri privabljanju tujih investicij.
»Če želimo turizem uspešno razviti in imeti od njega pozitivne ekonomske učinke, mu moramo dati prav posebno mesto pri kreiranju novega programa RRP 2014-2020 tudi v regiji,« je povedala direktorica ZRS Bistra Ptuj.
Dženana Kmetec
*** Razlike v znesku pogodbe in dejanski realizaciji so na ZRS Bistra Ptuj upravičevali tudi s tem, češ da gre v enih primerih za neto, v drugih za bruto zneske. „V skladu z zakonodajo o javnem naročanju so mejne vrednosti za izvedbo postopkov podane v neto zneskih brez DDV, iz tega izhaja, da v zavodu sklepamo pogodbene vrednosti v neto zneskih brez DDV, kar tudi jasno zapišemo," pojasnjujejo. A po številnih preverjanjih naj to ne bi bila običajna praksa. „Pogodbe sklepamo za znesek, ki se kasneje tudi dejansko izplačuje (bruto), ne vem, zakaj bi kdo to počel drugače," nam je pojasnil eden izmed direktorjev javnega zavoda.
Marsikdo se sprašuje, ali zavod z 20 redno zaposlenimi in številnimi javnimi delavci res mora imeti tako visoke stroške storitev.
Za povračila stroškov delavcem je šlo v letu 2012 47.461 evrov, v to so zajeti stroški službenih poti doma in v tujini, udeležbe na sestankih, kilometrine, cestnine, nočitve doma in v tujini. »Večina naših projektov je izvajanih v partnerstvu z različnimi subjekti na območju EU, zato so sestanki partnerstev pogosto izvajani v vseh sodelujočih državah, članicah EU ter se jih morajo udeležiti vsi partnerji v posameznih projektih. Precej visok strošek predstavljajo tudi poti za potrebe opravljanja raziskovalnega dela mladih raziskovalcev, zaposlenih pri nas,« ta znesek pojasnjuje Pivčeva.
4 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 19. novembra 2013
Kicar • 12. Mednarodno srečanje ljudskih pevcev in godcev
S pesmijo in glasbo ohranjajo narodovo zgodovino
Ljudski pevci in godci so pod vodstvom Janka Kocmu-ta, ki se je v soboto veselil tudi lepega vremena, ki sta ga prinesla pesem in ljudska glasba, pripravili že 12. Mednarodno srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki je tako kot že vse prejšnje prireditve potekalo v polno zasedeni dvorani. Ker je tako že predolgo, bodo 13. prireditev v letu 2014 že pripravili pod šotorom, so napo-
V Sloveniji smo 15. november, dan slovenske hrane, obeležili s projektom Tradicionalni slovenski zajtrk. Ta se je začel na pobudo Čebelarske zveze Slovenije in je ponudil priložnost za podporo slovenskim pridelovalcem hrane, obenem pa izpostavil pomen zajtrkova-nja nasploh.
„Prednosti rednega zajtr-kovanja so številne - zmanjša se tveganje za pomanjkanje nekaterih pomembnih hranil v prehrani, prispeva pa tudi k lažjemu učenju. Redno zajtr-kovanje lahko vpliva tudi na zmanjševanje telesne teže pri odraslih, opuščanje zajtrka pa
Zanimivost: med je že od nekdaj visoko cenjena hrana. Proizvaja se v praktično vseh državah sveta. Tekoči med se ne pokvari, lahko edino kristalizira v trdno stanje. Nazaj v tekočino ga pretvorimo s segrevanjem do 45 °C. Če to mejo presežemo, izgubi zdravilne lastnosti. Glede na pašo čebel ločimo različne vrste medu: akacijev, cvetlični, gozdni, lipov, kostanjev, smrekov, hojin ...
vedali.
Na prireditvi, na kateri je nastopilo skupaj enajst skupin ljudskih pevcev in godcev, v glavnem iz Slovenije, iz Hrvaške pa je prišla skupina KUD Cvetlinski zvon. Skupini ljudskih pevcev in godcev iz Kicarja se je za njihovo kulturno poslanstvo in promocijo ljudskega izročila v ožjem in širšem prostoru, doma in v tujini zahvalil tudi ptujski župan
je povezano tudi s tveganjem za nastanek debelosti pri otrocih in mladostnikih, ki je v Sloveniji že resen javnozdravstveni problem," so prepričani na Inštitutu za varovanje zdravja RS.
Kot dober povezovalni mehanizem, ki povezuje več sistemov, šolstvo, kmetijstvo, zdravje, pa so projekt ocenil tudi minister za izobraževanje Jernej Pikalo.
Med tistimi, ki so ta dan obeležili na najboljši možen način, skozi otroško igro in ples, je bil tudi Vrtec Ptuj. V enoti Mačice so pripravili prireditev, na kateri so otroci nastopili v vlogi pridnih malih čebelic. „Z dogodkom smo želeli podpreti lokalne pridelovalce in prede-
Štefan Čelan. Lepo je, da znajo o svoji občini nekaj lepo povedati, še lepše pa je, da to znajo tudi zapeti in zaigrati. MO Ptuj je bila tudi pokroviteljica letošnjega srečanja, med sponzorji in donatorji pa je bila tudi družba Radio-Tednik Ptuj.
Skupina Stari prijatelji iz Kicarja se res trudi, da bi petje in glasba prednikov živela, se ohranila in se prenašala iz roda v rod. To jim gre uspešno
lovalce ter prispevati k samooskrbi s kakovostno hrano. Za zajtrk smo zagotovili živila, ki so pridelana le v Sloveniji ter so prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu. V sodelovanju z lokalnimi čebelarji, peki, pridelovalci mleka in sadjarji smo postregli z zajtrkom. Ta dan smo v družbi s čebelarji in drugimi lokalnimi dobavitelji vsem otrokom v vrtcu predstavili čebelarjenje, spregovorili o pomenu čebel za okolje in človeka, o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad ter o prednostih lokalno pridelanih živil," je dejala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž.
Dženana Kmetec
od rok. Letos so svoj koledar nastopov že dodobra zapolnili, nastopili so tudi na Madžarskem, v Avstriji, na Hrvaškem, kamor so ponesli glas občine Ptuj in Slovenije. Hvaležni so za vso pomoč, ki jo imajo pri sponzorjih in donatorjih, posluh za kulturo pa imata tudi MO Ptuj in župan Štefan Čelan, ki so mu v spomin na
Obrat za proizvodnjo glinice je v nekdanji tovarni glinice in aluminija pričel poskusno delovati že februarja 1954, prvi aluminij pa je iz kidričevske elektrolize pritekel novembra istega leta. Ob navzočnosti številnih uglednih in častnih gostov so TGA slovesno odprli v nedeljo, 21. novembra 1954, redna proizvodnja glinice in
i
letošnje srečanje ljudskih pevcev in glasbenikov v Kicarju poklonili fotografijo skupine Stari prijatelji iz Kicarja.
Na sobotni prireditvi, ki je bila sicer namenjena ljudski glasbi in petju, se je svet ČS Rogoznica vodji skupine Stari prijatelji iz Kicarja Janku Kocmutu zahvalil za več kot 40-letno delo na področju kul-
aluminija pa je nato stekla leta 1955. Prvotna zmogljivost tovarne je bila 45.000 ton glinice in 15.000 ton aluminija letno, a so količine letne proizvodnje hitro povečevali.
Letos praznujejo v Talumu torej že svoj 59. tovarniški praznik. Natanko 59 let pozneje bodo v četrtek, 21. novembra, torej na sam prazničen dan, ob
ture in prireditev, promocijo Kicarja in ČS Rogoznica ter MO Ptuj s priznanjem ob letošnjem prazniku ČS. Ker se ni mogel udeležiti osrednje prireditve ob letošnjem prazniku ČS Rogoznica, mu je priznanje izročil predsednik sveta Janko Čeh z željo, da je še naprej tako dejaven, kot je bil doslej.
MG
10. uri v dvorani restavracije Pan pripravili tradicionalno srečanje z upokojenimi sodelavkami in sodelavci, ki jih bodo tudi pogostili. Naslednji dan, v petek, 22. novembra, se bodo ob 13. uri zbrali v veliki sejni sobi multimedijskega centra, kjer bo skupna slavnostna seja Uprave Taluma, direktorjev odvisnih družb, vodij služb, članov Sveta zaposlenih in članov izvršnega odbora Konference sindikata Kidričevo. Nato pa bo od 14. ure dalje v restavraciji Pan tradicionalno srečanje vseh zaposlenih v Skupini Ta-lum, ki jih bo okoli 15.30 nagovoril predsednika uprave Marko Drobnič, nato pa bodo opravili svečano podelitev najvišjih tovarniških priznanj, zlatih metuljev. Praznovanje pa bodo zaokrožili s sobotnim dnevom odprtih vrat, na katerega vabijo ob 9. uri vse občane, ki si želijo ogledati sedanjo proizvodnjo v Talumu, saj jih bodo tudi letos popeljali na vodeni ogled.
-OM
V gasilski dvorani v Kicarju je v soboto odmevalo od ljudske pesmi in glasbe.
Ljudski pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja so pod vodstvom Janka Kocmuta pripravili že 12. Mednarodno srečanje ljudskih pevcev in godcev Kicar poje in igra, ki ga je povezoval Marjan Nahberger.
Kidričevo • Ta teden v Talumu praznujejo
V	znamenju 59. tovarniškega praznika
V	Kidričevskem Talumu se bodo od četrtka, 21., do vključno sobote, 23. novembra, zvrstile prireditve v počastitev 59. tovarniškega praznika.
Foto: MG
Slovenija • Tradicionalni slovenski zajtrk
Najboljše je domače
Domači kruh, lokalno pridelano maslo, med in jabolka so v petek predstavljali zajtrk vseh otrok, ki obiskujejo slovenske vrtce in osnovne šole. S projektom Tradicionalni slovenski zajtrk želijo organizatorji izpostaviti pomen lokalno pridelane hrane in zdravega načina prehranjevanja. Po godu pa je očitno bil tak zajtrk tudi malčkom in osnovnošolcem, ki so uživali v vseh dobrotah, posebej v medu, ki so ga zanje nabrale marljive čebelice.
Foto: Arhiv Taluma
iz kidričevske elektrolize je prvi aluminij pritekel novembra 1954, na posnetku so tedanji prvi elektrolizerji med pripravo elektrolitske peči št. 339.
Viktorinov večer
Knjiga knjig med izvirnikom in slovenskimi prevodi
V petek, 22. novembra 2013, bo v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju ob 19. uri Viktorinov večer, ki je namenjen Svetemu pismu. O knjigi knjig med izvirnikom in slovenskimi prevodi bo spregovoril naš domačin, prevajalec svetega pisma pater Milan Holc. Večer bo s pesmijo obogatil zbor sv. Viktorina Ptujskega pod vodstvom Sonje Winkler.
Frančiškov brat p. Milan Holc nam je poznan kot prevajalec Svetega pisma in vodič po svetih krajih, kjer je knjiga knjig nastajala skozi zgodovino. Sveta dežela in Jeruzalem mu je drugi dom, tu je s krampom in lopato raziskoval Biblično arheologijo in jo s študijem Svetega pisma nadgradil z bogatim znanjem, ki mu služi za prevajanje in vodenje po poteh svete dežele. Študiral je biblično lingvistiko na bibličnih inštitutih Rima in Jeruzalema s poudarkom na Stari zavezi. Dobrih 30 let je bil profesor v Večnem mestu, kje je prenašal znanje na mlajše generacije.
Po vrnitvi iz Rima je p. Milan Holc član samostanske skupnosti v samostanu na Ptujski Gori pod varstvom ptujskogorske Marije. Še naprej je zavezan prevajanju Svetega pisma. Poznavanje tujih jezikov in posebej bibličnih jezikov hebrejščine, grščine, aramejščine ..., je osnova, da nam prevod Svetega pisma čim bolj približa izvirni besedi. Ptujčani smo upravičeno ponosni na našega rojaka, ki je tako bogat poznavalec Božje besede in krajev svete dežele. Na Viktorinovem večeru bomo spoznali pogled na slovenske prevode in najnovejšo jeruzalemsko izdajo Svetega pisma. Lepo povabljeni na Viktorinov večer, ki ga organizira Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega.
Peter Pribožič
Foto: Stoja n Kerbler	Foto: ML
torek • 19. novembra 2013
Podjetništvo
ŠtajerskiTEBHlK 5
Ptuj • Podjetje Tisto v stečaju
15 delavcev ostalo na cesti
Podjetje Tisto z Rogozniške ceste 34 na Ptuju je od 11. novembra 2013 v stečaju. Stečajni postopek je začelo Okrožno sodišče na Ptuju, za stečajno upraviteljico je bila imenovana Monika Rozman. Rok za prijavo terjatev upnikov je tri mesece od objave oklica o začetku stečajnega postopka, torej 11. februar 2014.
O tem, da je stečaj podjetja Tisto samo še vprašanje časa, smo v našem časopisu poročali že v sredini oktobra. 16 od 34 zaposlenih je bilo od avgusta na čakanju na delo, na naslovu Tista (v istih poslovnih prostorih) po novem posluje družba Tiso. Finančne težave v Tistu naj bi letos nastopile zaradi prodaje družbe Dumi-da in medsebojno vknjiženih finančnih jamstev. Obe podjetji je lastniško obvladoval Vili Cerovič. »Ker novi lastnik Dumidinih finančnih obveznosti ni odplačeval, so banke zapadle obveznosti začele terjati od Tista, ki je bilo porok. Ker teh obveznosti nismo bili zmožni financirati, smo se z bankami pogajali za njihovo reprogramiranje, vendar smo bili pri tem neuspešni. Marca so se začele težave z likvidnostjo, maja sta nas začeli Nova KBM in NLB pozivati, da moramo kot porok poravnati Du-midine obveznosti. Takrat je v naših računovodskih izkazih začel nastajati minus, postali smo insolventni,« je oktobra za Štajerski tednik povedal Cerovič.
Teče 15-dnevni odpovedni rok
Zaradi stečaja Tista bo brez zaposlitve ostalo 15 delavcev, ki jim v tem trenutku teče 15-dnevni odpovedni rok. Odpovedi delovnega razmerja so bile podpisane 13. novembra, torej dva dni po datumu izda-
tnn '«■■«
f L1 Tfc
ur
Ji <■ 11 It
S- »""'l ji'.1. 1 ' Pooblaščena delavnica
je sklepa o pričetku stečaja. Delavci, ki so ostali brez zaposlitve, se bodo na Zavod za zaposlovanje lahko prijavili šele po pretečenem odpovednem roku, to je po 28. novembru. Da bi od Zavoda v tem letu prejeli finančno nadomestilo, je težko verjetno. Kot je povedal sekretar Regijske organizacije sindikata SKEI za Ptuj in okolico Franc Šuen, bodo delavci, ki so ostali brez zaposlitve, prva nakazila prejeli predvidoma januarja 2014. »Ko poteče odpovedni rok, bodo na Jamstveni sklad lahko vložili tudi zahtevek za izplačilo treh minimalnih plač. Razlika med minimalno plačo in dejansko plačo, ki bi jo moral prejeti delavec, pa se nato izplača iz
stečajne mase. Člani sindikata SKEI so prejeli solidarnostno pomoč iz sredstev regijske organizacije, sledi še solidarnostna pomoč SKEI Slovenije,« je dodal Šuen.
Petnajstim delavcem, ki bodo ostali brez zaposlitve, delodajalec dolguje del julijske plače ter plače za avgust, september, oktober in november ter tretjino letošnjega regresa.
Stečaj samo krinka?
21. oktobra so delavci Tista, ki so bili na čakanju na delo, pred poslovno stavbo na Rogozniški cesti na sedežu podjetja stavkali. Žalostni,
Delavci, ki so zaradi stečaja Tista ostali brez dela, so bili nekoč zaposleni v Agisu, na lokaciji na Bregu, kjer je bila enota tahografi. Decembra 2006 jih je v celoti prevzelo podjetje Agis Zavore, postali so njihova poslovna enota. Tri leta kasneje, 1. septembra 2009, je dejavnost (program) tahografov in vse zaposlene od Agis zavor prevzelo podjetje Tisto. Poslovne stavbe na Bregu so ostale v lasti Agis Zavor, dejavnost tahografov skupaj z delavci se je preselila na Ro-gozniško cesto v poslovno stavbo Tista.
TH§TOMJ
TISTO, ct.o,o,, Rogozniška cesta 34, Ptuj
1?
Foto: Črtomir Goznik
Še danes je veliko vprašanje, zakaj je ugasnilo podjetje Tisto, ki je sedem let poslovalo uspešno. Je razlog res samo poslovna smola lastnika ali pa ima morda tudi ta zgodba še kakšno drugo plat in (v javnosti nepojasnjeno) ozadje?
razočarani, besni, obupani ... Tako bi lahko opisali njihovo razpoloženje tistega dne. V pogovoru so nam takrat med drugim povedali: »V letošnjem letu Nemcem nismo plačevali za material, zato nam ga tudi niso več dobavljali. Potem je šlo vse skupaj samo še navzdol. Ker nismo plačevali, so zastopstvo za našo dejavnost za območje Slovenije dodelili družbi Tahografi Zagreb. Zadnji teden, ko smo delali (konec avgusta), sta se praznila in izpraznila skladišče ter trgovina. Od 1. avgusta dalje tudi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso plačani.«
Neuradno smo izvedeli, da naj bi bil stečaj Tista samo
krinka za to, da so se na »eleganten način« poslovili od delavcev v enoti Tahografi. Kajti preostali del dejavnosti Tista (servis za tovorni program in trgovino) ter na teh dejavnosti zaposlene sodelavce je medtem na isti lokaciji in v istih prostorih že prevzelo novo podjetje. Ko smo delavce na stavki povprašali, ali so naše informacije točne, so v en glas pritrdili: »Seveda! Tako, tako... To je to.«
V Dumidi izginila
poslovna
dokumentacija
Od julija letos je v stečaju tudi Dumida, še eno nekdanje Cerovičevo podjetje. Cerovič je podjetje v začetku leta prodal, za propad podjetja pa je »poskrbel« Makedonec Casstil-lo Rodriguez Angel Antonio. Kot je razvidno iz objave na Ajpesu, je stečajna upravite-ljica Nataša Jeršič ugotovila, da Dumidina poslovna dokumentacija, ki so ji jo izročili, ni popolna oziroma da je bila programska oprema, kjer so bili podatki, uničena. »Po besedah zakonitega zastopnika pred začetkom stečaja dokumentacija ni bila popolna že ob njegovem vstopu v lastništvo februarja 2013. Manjkajo bruto bilanca, otvoritvena bilanca, vsi izpisi bilančnih postavk, popisi premoženjskega stanja ... Vzporedno z omenjenim ves čas aktivno
skušam pridobiti čim več potrebnih računovodskih podatkov od oseb in organov, ki bi s podatki lahko razpolagali. 18. oktobra je bila na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Mariboru na sedežu podjetja Dumida izvedena hišna preiskava poslovnih prostorov. V okviru preiskave je bila zasežena poslovna dokumentacija stečajnega dolžnika, ki se nanaša na poslovanje v letih 2013 in 2012. Razlog za hišno preiskavo je kazensko-preisko-valna zadeva zoper nekdanja zakonita zastopnika stečajnega dolžnika, ki sta tudi zakonita zastopnika družbe Indbus (op. a. na dan 16. 11. 2013 so kot zakoniti zastopniki družbe Indbus vpisani trije direktorji: Nina Plečko, Castillo Gonzales Sarah Jasmin in Castillo Rodriguez Angel Antonio). Dogodki v okviru kazensko-preiskovalne zadeve še dodatno otežujejo predajo potrebnih podatkov. Zaseg poslovne dokumentacije za leti 2012 in 2013 pomeni, da bo priprava davčne bilance, zaključne bilance in otvoritvenega poročila še bolj otežena oziroma tudi onemogočena oziroma bo lahko pripravljena na podlagi podatkov, ki jih bom do roka za pripravo otvoritvenega poročila uspela pridobiti,« je v svojem izrednem poročilu, objavljenem na Ajpesu, navedla stečajna upraviteljica Nataša Jeršič.
Mojca Zemljarič
Kidričevo • V Boxmarku nezadovoljni zaradi prepočasnih postopkov
Proizvodnjo bodo lahko sirili sele spomladi
Prejšnji teden se je v javnosti razširila novica, da je podjetje Boxmark Leather še to jesen želelo v Kidričevem širiti proizvodnjo, ker pa odgovora na vlogo za gradbeno dovoljenje niso dobili pravočasno, bodo lahko svoje namere uresničili šele spomladi.
Da bi zadevo, za katero naj bi celo minister Virant obljubil, da bo to primer dobre prakse, kako je tudi v Sloveniji mogoče hitro dobiti gradbeno dovoljenje, podrobneje razjasnili, smo direktorja Boxmarka Marjana Trobiša
najprej povprašali, kaj nameravajo v Kidričevem graditi in koliko novih delovnih mest si s tem obetajo.
»Že v poletnih mesecih smo pričeli z načrti za širitev proizvodnih prostorov na južno stran obstoječe proizvodne
hale v Kidričevem. Z nameravano investicijo želimo zagotoviti proizvodne kapacitete, ki so potrebne za izvedbo naročil na osnovi dela razvojnega centra. Predvidevamo, da bomo s tem lahko zaposlili približno 50 ljudi.«
Vlogo za gradbeno dovoljenje so, kot je povedal Trobiš, oddali konec septembra letos: »Kje se je zataknilo, ne želim špekulirati, vendar je dejstvo, da vloge ni bilo treba dopolnjevati, gradbeno dovoljenje pa nam je bilo izdano
Foto: M. Ozmec
Širitev proizvodnih prostorov načrtujejo južno od obstoječe proizvodne hale v Kidričevem, na posnetku desno od razvojnega centra.
šele v tem tednu. Če sodimo po izjavi načelnice UE, ki pravi, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano v roku, pomeni, da naš sistem ne prepoznava pomembnosti investicij, ki imajo visok družbeni doprinos, predvsem v smislu novih zaposlitev še posebej v teh kriznih časih.«
Potem ko so na omenjeno problematiko opozorili mediji, ste v četrtek od Notranjega ministrstva vendarle prejeli želeno gradbeno dovoljenje. Boste z nameravano novogradnjo lahko pričeli še letos?
»Res je, gradbeno dovoljenje smo ta teden le prejeli, vendar je bila ta intervencija žal prepozna, da bi namera-
vano investicijo lahko pričeli že sedaj, tako da se je zamaknila za vsaj nekaj mesecev, ko bodo vremenske razmere spet dovoljevale pričetek gradnje. Seveda se s tem posledično zamikajo tudi nove zaposlitve.« Sicer pa je po besedah Trobiša v Boxmarku zaposlenih trenutno že čez 1.700 sodelavcev, v prihodnje pa ob širitvi proizvodnje računajo še na dodatne zaposlitve.
Naj dodamo, da načelnica UE Ptuj Darka Valent omenjene zadeve ni želela komentirati, izrazila je le svojo prepričanje, da je tudi v tem primeru vse potekalo v skladu z zakonodajo in predpisanimi roki.
M. Ozmec
6 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 19. novembra 2013
Ptuj • Posušila so se drevesa v aleji bratstva in enotnosti
Obnova simbolike in večjega povezovanja
V aleji bratstva in enotnosti, ki se odcepi od Mlinske ceste proti Termam Ptuj, se je posušilo vseh dvanajst dreves (glogov). Po neuradnih podatkih naj bi jih napadla bolezen ognjevka. Prvi znaki sušenja dreves so se pojavili že jeseni leta 2012, je povedal vodja kopališča Term Ptuj Branko Belšak.
„Skrbeti moramo, da se ljudje pri nas dobro počutijo, hkrati pa gre tudi za varnost mimoidočih. Drevesa so toliko posušena, da lahko koga poškodujejo. Drevored bomo v vsakem primeru obnovili, najprej pa bo treba izruvati posušena drevesa. Z zasaditvijo pa bomo še počakali, bomo videli, kakšen bo odziv iz občin, ki so sodelovale pri prvi zasaditvi, sicer jih bomo posadili sami oz. v sodelovanju MO Ptuj. Ne želimo rušiti nečesa, kar je ljudem v tistih časih veliko pomenilo, na račun takšnih simbolnih dejanj so se takrat tudi družili. S ptujskim županom smo se pogovarjali tudi o tem, da bi gloge nadomestili z lipami, simbolom slovenstva. Na novo zasaditev aleje bratstva in enotnosti bomo ne glede na odziv iz občin, ki so sodelovale pri prvi zasaditvi, povabili še živeče akterje tega spominskega drevoreda," je še povedal Branko Belšak. Terme Ptuj se želijo tudi s tem projektom še bolj povezati z mestom in okolico ter njegovi-
Foto: Črtomir Goznik
Branko Belšak, vodja kopališča v Termah Ptuj.
mi prebivalci. Z novo cenovno politiko in ponudbo jim želijo ponuditi kar se da največ, da bodo ponovno Terme, ki so jih pomagali graditi.
Aleja je bila tako poimenovana leta 1975 na podlagi odloka SO Ptuj, ki ga je sprejel takratni zbor krajevne skupnostih SO Ptuj na skupni predlog občinskih sindikalnih svetov Ptuja, Čakovca, Koprivnice, Krapine, Ormoža, Slovenske Bistrice in Varaždina. Glede na simboliko, ki jo nosi, je zaradi obnove tega drevoreda Belšak najprej zaprosil za sodelovanje v MO Ptuj, saj so organi predhodnice MO Ptuj tudi bili tisti, ki so sprejeli od-
lok o poimenovanju te nove ptujske ulice, s katerim so postavili tudi temelje tej zgodovinski aleji. Povezal pa se je tudi z nekaterimi drugimi, ki so sodelovali v tem projektu. Četudi je kot vodja kopališča
odgovoren tudi za njegovo ureditev, se obnove spominske aleje ni želel lotiti sam. Če je bila aleja zasnovana kot skupni projekt sodelujočih občin, naj bi ga kot takšnega ohranili in razvijali tudi v bodoče. MO
Ptuj je skupaj z županom Štefanom Čelanom že obljubila pomoč pri obnovi, zainteresirati pa bodo skušali tudi druge partnerske oz. sodelujoče občine, saj so vezi z njimi še danes zelo močne.
Kot je ob oblikovanju ulice in zasaditve zapisal nekdanji odgovorni urednik Tednika Franc Fideršek, bo v zgodovini mesta Ptuja in v zgodovini vseh sodelujočih občin SR Hrvaške in SR Slovenije prav gotovo ostal trajno zapisan 20. september 1975, ko so bila posajena prva spominska drevesa v aleji bratstva in enotnosti. Ta bo ostala trajni simbol pristnih in prijateljskih vezi med delavci, delovnimi ljudmi in občani bratskih občin SR Hrvaške in SR Slovenije. Posaditvi prvih dreves je prisostvovalo tri tisoč delavcev iz vseh v tistem času sodelujočih bratskih občin obeh republik, ki so se udeležili 14. srečanja bratstva in prijateljstva, ki je takrat potekalo na Ptuju. Še v istem letu so spominsko drevo zasadili udeleženci Vlaka bratstva in enotnosti iz SR Srbije in delegacija občine Arandje-lovac, ki je pobratena z občino Ptuj, prav tako pa tudi ženske iz bratskih občin, udeleženke konference na Ptuju.
MG
Ptuj • Velik uspeh mladega podjetja
Prejeli nagrado za najboljši »Big Data« startup
Mlado in inovativno podjetje s Ptuja je na svetovni tehnološki konferenci v Silicijevi dolini prejelo nagrado za najboljši »Big Data« startup. Razvili so aplikacijo, ki bo olajšala delo marsikateremu direktorju.
Slovensko podjetje, strokovni javnosti bolj poznano pod imenom Zeppelin, je na prestižni tehnološki konferenci DEMO v Santa Clari (ZDA) premierno predstavilo svoj nov izdelek Databox, mobilno aplikacijo, s katero lahko direktorji in menedžerji preko pametnih telefonov dostopajo do vseh ključnih podatkov v svojih podjetjih, ter zanj prejelo best big data startup nagrado. Databox omogoča hitro in enostavno povezovanje vseh kazalnikov poslovanja, napredno obdelavo le-teh in prikaz ključnih metrik v mobilni aplikaciji. "Sodobne analitične in pametne poslovne rešitve sicer omogočajo širok detajlni pregled podatkov poslovanja, a ravno tu smo videli manjko.
Razvite so namreč bile za analitike in IT-oddelke, ne za ljudi, ki dejansko vodijo posel in bolj potrebujejo pregled nad celotno sliko," je dejal Vlada Petrovič, vodja razvoja in soustanovitelj podjetja.
Po besedah Davorina Ga-brovca, ki že od vsega začetka vodi ekipo, je Databox ena prvih tovrstnih rešitev, z "mobile-first" pristopom, torej izključno za mobilne naprave: "V zadnjih nekaj mesecih smo delali z nekaj sto direktorji in menedžerji nekaterih velikih podjetij v Bostonu ter produkt skušali oblikovati v skladu z njihovimi potrebami. Dejstvo je, da ti ljudje večino delovnega časa preživijo izven pisarn in v tem času nimajo vpogleda v poslovanje. Databox je tako
postal ena prvih rešitev, ki jim to omogoča kjerkoli in kadarkoli s pomočjo edine naprave, ki je vselej pri roki."
|VV I	■
Iščejo razvojne inženirje
V tem letu se Zeppelin za potrebe razvoja še naprej osredo-toča na zaposlovanje vrhunskih slovenskih kadrov. Podjetje tako išče sedem dodatnih razvojnih inženirjev, ki si želijo delati v izjemno naprednem delovnem okolju, z možnostjo občasnega dela v enem največjih tehnoloških središč. Zadnja pomembnejša pridobitev izven naših meja pa je nekdanji direktor Appleove divizije za podjetja in korporacije (Apple Enterprise) Chuck Goldman, ki se je okto-
bra pridružil ekipi. Goldman je dejal: "Databox je vrhunska poslovna mobilna rešitev za direktorje in menedžerje, ki zahtevajo neomejen dostop do podatkov o poslovanju podjetja, odlično uporabniško izkušnjo in možnost sprejemanja ključnih poslovnih odločitev."
Kljub vsem svetovnim uspehom pa ekipa ne pozablja na
svoje korenine. Gabrovec pravi: "Kljub temu da zadnji dve leti večino časa preživimo v ZDA, želimo ostati zvesti koreninam in vračati v lokalno skupnost. Na Ptuju sedaj povečujemo število zaposlenih, prav tako bomo pričeli s podjetniškim startup inkubatorjem, po vzoru nekaterih ameriških, in bomo na tak način prenašali potreb-
na znanja mladim podjetnikom iz Ptuja in širše okolice."
Mobilna aplikacija Databox je trenutno na voljo za uporabnike iPhone naprav, s klasičnim modelom poslovnega najema, ki je odvisen od števila uporabnikov, prenosa podatkov in dodatnih varnostnih funkcionalnosti za večja podjetja.
DG
Foto: databox
Mlada inovativna ekipa, ki je prejela prestižno nagrado.
Slovenija • Svetovno študentsko računalniško tekmovanje
Imagine Cup 2014
11. novembra se je uradno začel slovenski izbor za novo, že 12. izvedbo največjega svetovnega študentskega računalniškega tekmovanja Imagine Cup, ki poteka pod okriljem ameriškega tehnološkega velikana Microsoft.
Na dogodkih predstavljajo potek slovenskega izbora za tekmovanje Imagine Cup 2014. Dogodki so namenjeni tako študentom in dijakom kot tudi drugim tehnološkim navdušencem, ki jih veselijo nove tehnologije, tekmovanje s svetovno konkurenco in podjetniški izzivi.
Tudi letos se na tekmovanju tekmuje v treh glavnih kategorijah - Inovacije, Svetovno državljanstvo in Igre.
Rok za oddajo idej v okviru letošnjega kroga tekmovanja je 20. januar 2014, 27. januarja bodo razglasili slovenske finaliste, 17. aprila pa bodo razglasili zmagovalca slovenskega izbo-
Regionalni finale, ki je novost glede na lansko leto, bo organiziran v začetku junija, svetovni finale pa bo potekal julija v ameriškem velemestu Seattle. Zainteresirane se lahko udeležijo Startup vikenda, ki bo od 22. do 24. novembra potekal v petih slovenskih mestih in bodočim ekipam služi kot pomoč pri pripravi na Imagine Cup.
Slovenski študentje so že vrsto let uspešni udeleženci Imagine Cupa, najuspešnejšo uvrstitev pa je Slovenija dosegla ravno na Imagine Cupu 2013, ko sta se v svetovno finalno tekmovanje prvič uvrstili dve ekipi. Nosilec slovenskega izbora za Imagine Cup je Microsoftov inovacijski center. Glavni organizatorji so člani iniciative Startup Slovenija, v izboru pa sodelujejo tudi številne nevladne organizacije in podjetja, (sta)
torek • 19. novembra 2013
Politika
Štajerski TEDNIK 7
Markovci • Opozicija v drugo proti predlogu proračuna 2014
Bo občina na začasnem financiranju?
Sreda, 13. novembra, markovskemu županu Milanu Gabrovcu (in kot kaže tudi občini) ni bila naklonjena, saj so opozicijski svetniki tudi v drugem branju s preglasovanjem zavrnili predlog proračuna za prihodnje leto, s čimer so si po županovih besedah nakopali težave pri poslovanju občine v začetku prihodnjega leta.
Predlog proračuna za leto 2014, ki ga je pripravil župan Milan Gabrovec, so svetniki opozicijskih strank SDS in SLS že na prejšnji seji zavrnili in s preglasovanjem dosegli, da je šel v javno obravnavo njihov in njihovim željam prilagojen predlog. Očitno pa se tudi s tem niso povsem strinjali, saj so prvaki opozicije tudi na drugi predlog podali pisni amandma, v katerem so postavili še dodatne zahteve; in sicer, da se spremeni 4. člen odloka, tako da lahko župan samostojno, brez občinskega sveta, odloča o prerazporeditvi pravic porabe le v višini 1 %! V obrazložitvi so svetniki opozicije zapisali, da so se za tak amandma odločili »zaradi dosedanje netransparentne porabe sredstev občinskega proračuna brez vednosti svetnikov, zaradi česar želijo imeti večji nadzor nad porabo denarja, oziroma njegove namenske rabe«.
Županu je prekipelo
Župan Milan Gabrovec je bil nad vsebino podanega amandmaja vidno razočaran, saj je ugotovil, da pomeni zahtevek za tako drastično znižanje županovih pristojnosti na samo 1 % žalitev zanj in tudi za občino. Po njegovem mnenju to pomeni, da bodo morali za vsako najmanjšo stvar ali projekt sklicevati svet, saj se ve, da ni noben projekt izdelan po ceni, ki jo določi projek-
tant; ob tem pa poudaril: »To, kar zahtevate, je enostavno nemogoče, saj veste, da se dogajajo različne spremembe, ki se jim je treba prilagajati. Že v lanskem letu ste moje pristojnosti drastično znižali, da sem imel velike težave pri realizaciji določenih projektov, tokrat pa ste šli še dlje, do skrajnosti. Ne vem zakaj to počnete, a s tem onemogočate delo občinske uprave in župana, saj bomo morali sklicevati občinski svet za vsako malenkost; tudi če bo recimo zmanjkalo denarja samo za straniščni papir, saj sami veste, koliko je 1 odstotek od 20 evrov, kolikor velja enkratna nabava tega papirja. Zame je zelo moteča tudi obrazložitev, da ste se za tak amandma odločali zaradi netransparentne porabe sredstev. To diši po obtožbi, čeprav vsi vemo, da je v naši
Foto: M. Ozmec
Župan Milan Gabrovec je razočaran pojasnil, da bodo zaradi nesprejetega proračuna od 1. januarja v občini pač na začasnem financiranju.
državi človek nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana. Vsak tisti, ki nekoga obtožuje, mora krivdo tudi dokazati, sicer lahko odgovarja za krivo obdolžitev. Vemo, da ste se že velikokrat lotili nekaterih zadev, tudi našega nadzornega odbora in celo komisije za preprečevanje korupcije, vendar ti organi do sedaj ob nobenem pregledu niso ugotovili nobene kršitve ali netranspa-rentnosti. Četudi menite, da ste nedotakljivi, se morate zavedati, da ne morete govoriti vsega, kar vam pade na pamet. Ne morete vse povprek nekoga obtoževati, da dela netran-sparentno in da tako tudi porablja občinska sredstva. Zato bom zelo resno razmislil, kako bom ukrepal, kajti tega nenehnega obdolževanja mene in mojega dela imam v teh treh letih dovolj. Če vi, dragi svetniki in svetnica, mislite, da je vaše delo to, da samo slepo sledite svojim vodjem in slepo dvigujete roke, pri tem pa ne razmišljate s svojo glavo ali pa razmišljate, pa tega ne upate povedati, potem vas pozivam, da odstopite, preden bo konec mandata temu občinskemu svetu, saj delate naši občini veliko škodo.«
Potrebnih bo vsaj enkrat več sej kot doslej
Svoje trditve je župan podkrepil s podatkom, da bodo
morali v primeru, če obvelja predlog opozicije, imeti vsaj enkrat več sej kot do sedaj, saj se bodo morali sestajati za vsako malenkost, ob tem pa opozoril, da stane občino ena seja občinskega sveta okoli 2.200 evrov, saj je samo sejnina za enega svetnika okoli 90 evrov. In če bodo zaradi odločitve opozicije imeli okoli 10 sej več, to po njegovem pomeni, da bo imela občina samo zaradi tega prek 22.000 evrov odvečnih dodatnih stroškov. »Zato se mi zdi vaše delo skrajno smešno in neodgovorno, resnično ne vem, kaj je vaš namen! V prejšnjih treh mandatih, ko je bil župan iz vaših vrst, je imel ta pravice do prerazporeditve sredstev skoraj neomejene,« je še dejal župan.
NUSZ je bil neposredni prihodek občine, nepremičninski davek si bosta država in občina razdelili v razmerju 50 : 50. Po izračunu, ki ga je nedavno (sicer še pred potrditvijo davka v Državnem zboru) predstavil ormoški župan Alojz Sok, bi država in občina iz nepremičninskega davka prejeli vsaka po 600.000 evrov. To pomeni, da bi bila občina v primerjavi z zdajšnjimi prilivi iz naslova NUSZ v bodoče na letni ravni prikrajšana za 400.000 evrov. »Največja postavka, ki smo jo doslej financirali iz dajatev, zbranih iz naslova NUSZ, je vzdrževanje cestne infrastrukture (vključujoč javno razsvetljavo). Gre za redna vzdrževalna dela na
Predpriprave na nove volitve?
Da zadeve ne bi še bolj oteževal, se je župan Gabrovec odločil, da svojega amandmaja ne bo vložil, čeprav mu poslovnik to dopušča, ob glasovanju pa je postalo vse jasno. Za strog amandma opozicije je bilo šest glasov opozicijskih svetnikov, štirje so bili proti, en pa se je vzdržal. Zanimivo pa je, da je za sprejem celotnega programa proračuna za leto 2014 glasovalo le pet svetnikov in da jih je bilo prav toliko proti, zaradi česar tudi v drugem branju predloga proračuna za leto 2014 niso uspeli potrditi. In tako županu Milanu Gabrovcu ni ostalo drugega, kot da je svetnike opozoril, da bodo zaradi njihove odločitve
lokalnih cestah in javnih poteh, nekaj denarja se nameni tudi za investicijsko vzdrževanje,« je povedal župan Sok.
V skladu z zakonom o nepremičninah bodo obdavčeni tudi občinski objekti: poslopja javnih zavodov in institucij ter vsa občinska zemljišča. »Koliko naj bi bilo tega davka, si iz zdajšnjih projekcij, ki jih je posredovalo Ministrstvo za finance, ni moč izračunati. Ministrstvo zajema ene podatke, mi imamo v knjigovodstvu druge podatke, ugotavljamo pa tudi, da so napake v evidencah Geodetske uprave RS. Okvirno bi morda lahko ocenili, da bi občina za svoje premoženje letno plačevala med 150.000 in 200.000 evrov
od 1. januarja naprej v občini Markovci pač ostali na začasnem financiranju.
Sicer pa je bilo med omenjeno sejo tudi drugače očitno, kot je ugotovil eden iz vladajoče koalicije, da se opozicija že vsestransko in temeljito pripravlja na lokalne volitve v prihodnjem letu, saj so opozicijski svetniki, nekateri celo z nasmehom na licih, skrbeli za to, da so županu Milanu Ga-brovcu (in še komu) zagrenili dan z vrsto drugih pripomb in po mnenju nepristranskih opazovalce tudi nizkih udarcev, naperjenih proti njemu. Očitno se torej v občini Mar-kovci obeta še vroča politična jesen, da o zimi in zeleni pomladi, ki nam običajno postreže s spremembami, ne govorimo.
M. Ozmec
nepremičninskega davka. Poraja se recimo tudi vprašanje obdavčitve neprofitnih stanovanj. V Ormožu jih imamo 200. Že danes marsikateri najemnik ne more plačevati niti neprofitne najemnine. Občina socialno šibkim sofinancira najemnino, v prihodnje naj bi s temi stanovanji imela še strošek za nepremičninski davek. Tudi obdavčitev zemljišč, po katerih potekajo nekategorizirane ceste, je vprašljiva. Kdo bo zavezanec za plačilo tega davka? Ali lastniki zemljišč, po katerih cesta poteka, ali pa tisti, ki ceste uporabljajo. Nujni postopek, po katerem se je zakon sprejemal, je po mojem mnenju v parlamentarni proceduri povsem neprimerno sredstvo za sprejemanje tako pomembnega sistemskega zakona, ki posega v ekonomsko moč prebivalstva kot tudi lokalnih skupnosti,« je med drugim o nepremičninskem davku povedal prvi mož občine Ormož Alojz Sok.
Mojca Zemljane
Ormož • O davku na nepremičnine
V Ormožu z davkom nezadovoljni
Na območju občine Ormož naj bi se iz davka na nepremičnine zbralo 1,2 milijona evrov, iz naslova NUSZ pa je bilo v tej občini v letu 2012 pobranih za dober milijon evrov dajatev. Polovico tega zneska so vplačale pravne, polovico pa fizične osebe.
Foto: MZ
Župan občine Ormož Alojz Sok je do davka na nepremičnine kritičen in napoveduje, da bodo župani na zakon najbrž zahtevali ustavno presojo.
8 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 19. novembra 2013
Destrnik • 35-letnica Kulturnega društva Destrnik
Želijo si svoj zbornik
Minuli petek je bila v kulturni dvorani na Destrniku proslava v čast Kulturnemu društvu Destrnik, saj so proslavljali 35-letnico obstoja.
Proslava je bila namenjena vsem ljubiteljem petja, plesa in kulture. Priredilo jo je Kulturno društvo Destrnik, ki to leto praznuje že 35-letnico obstoja. Na odru so se predstavile vse skupine, ki delujejo v okviru društva. Nasto-
pale so otroška in mladinska folklorna skupina, Destrniški oktet ter Mešani pevski zbor Ojstovec.
Vse prisotne in nastopajoče je pozdravil tudi župan občine Vladimir Vindiš. Zahvalil se je vsem in vsakomur posebej, ki
kakorkoli pomagajo in delujejo v društvu. Ob koncu prireditve je nekaj besed spregovoril še predsednik društva Marko Pukšič, ki v prihodnost zre zelo pozitivno. Upa, da bodo vsako leto lahko praznovali ob svoji obletnici in da bodo
ob 40-letnici izdali zbornik o vseh letih delovanja društva. Povedal je tudi, da kulturno društvo ni samo ena oseba, niso samo člani, ampak so to vsi ljudje, ki so se zbrali na tej prireditvi.
Andreja Pihler
Cirkulane • Tradicionalni koncert folkloristov
Plesalci, ki ljubijo svoje kraje
Folklorna skupina Cirkulane je najmlajša sekcija Kulturnega društva Cirkulane, ki ima samo po sebi zelo dolgo zgodovino - več kot 110 let. Naši prvi plesni koraki pa segajo v začetek leta 2007. Danes skupina šteje okrog dvajset članov.
Od vsega začetka je naša mentorica Maja Glaser Bede-nik, vodja pa Boštjan Žumbar.
Naše glavno vodilo je ohranjati ljudsko izročilo. Zavedamo se svojih korenin in bogate kulturne dediščine ter njene specifičnosti. Folklore ne jemljemo le kot nostalgičen
spomin na nekdanje idilične čase, ampak jo ustvarjamo tako, kot jo razumemo in čutimo. Igramo, plešemo in pojemo z veseljem, z ljubeznijo in s spošdjivim odnosom. To pa seveda zahteva veliko truda, ljubezni in vztrajnosti.
Skupaj se trudimo že šesto
leto in tako kot vsako jesen tudi to pripravljamo tradicionalen šesti koncert, ki bo v soboto, 23. novembra, ob 19. uri v večnamenski dvorani v Cirkulanah. Letos bomo svojo plesno zgodbo izrazili z naslovom: »Adijo, pa zdravi ostante ... Gremo na Šta-
jersko ...« Kaj več o samem koncertu naj bo raje skrivnost, lahko pa le namignemo, da je tema koncerta ljubezen do domačega kraja ter navezanost na rodno grudo. To magično navezanost in spošdjiv odnos na svoje korenine pa nam bodo pomagali prikazati tudi naši gostje, Tamburaši iz Cirkulan, Mladi veseljaki in Folklorna skupina Nagyatadi Fiirjecske Neptancegyesiilet iz sosednje Madžarske.
Pravijo, da kdor poje in pleše, je srečen. Sreča pa je tista, ki nas izpolnjuje, polni z energijo in drži pokonci, ko smo že skoraj na tleh. Zato pridite, da se skupaj prepustimo užitkom glasbe in plesa, ki nas bosta popeljala po naših Cirkulanah, kjer živimo dobri ljudje veselega srca!
Nina Gabrovec
Prlekija • 120 let zgradbe OŠ Ivana Cankarja Ljutomer
Slovesno ob visokem jubileju
V prestolnici Prlekije so slovesno obeležili 120 let, odkar je bil zgrajen prvotni del učilnice sedanje OŠ Ivana Cankarja, kjer pouk poteka še danes.
Ljutomerčani so prvo šolo, ki je takrat delovala v sklopu cerkve, odprli leta 1545, 200 let pozneje pa so novo šolsko poslopje zgradili na sedanjem Miklošičevem trgu. V 19. stoletju so na območju Štajerske delovale le tri javne šole - v Mariboru, Celju in Ljutomeru. Zaradi prostorske stiske so v Ljutomeru pričeli razmišljati o novi šolski zgradbi. Leta 1893 so na hribu nad Ljutomerom, na zemljišču, ki ga je daroval Jožef Murat, zgradili šolsko zgradbo, za katero si je zelo
prizadeval tudi avstrijski cesar Franc Jožef in daroval za gradnjo takratnih 4000 goldinarjev. Sicer pa sta nekaj let v Ljutomeru delovali dve osnovni šoli, ob OŠ Ivana Cankarja še OŠ Franceta Prešerna, ki sta se združili leta 1963. Desetletje pozneje je bil k takratni šolski zgradbi dograjen prizidek, v letih 2002 in 2003 pa je bil starejši del šolske zgradbe obnovljen za potrebe izvajanja devedetne šole, ki jo danes obiskuje nekaj več kot 400 otrok.
NŠ
Županja občine Ljutomer Olga Karba (levo) je priznanje ob 120-letnici šolske zgradbe podelila ravnateljici OŠ Ivana Cankarja Darji Kosič Auer.
Foto: NS
Pa brez zamere
Mala znamenja časov
Skriti pomen malih oglasov
Kdor ima oči, da vidi in sprevidi, lahko znamenja časov, v katerih živimo, zazna pravzaprav povsod. Pa to ni nekakšna značilnost sedanjosti, saj je tovrstna lastnost skupna vsem časom, v katerih so kdaj koli živeli ljudje. Gre le za to, da se včasih znamenja časov da videti prej in lažje, drugič pa je potrebno nekaj dodatnega napora. In seveda - v določenih zadevah se znamenja časa da videti bolje in razločneje, v drugih spet ne, oziroma je potrebno malce več pronicljivega zrenja in tolmačenja.
Ena takih znamenj, na prvi pogled sicer najbrž popolnoma nekoristna za tovrstne namene, so mali oglasi. Ta obvestila, ki so s človeško družbo že kar nekaj časa, so v dobi modernih komunikacijskih kanalov dobila nove razsežnosti, tako da lahko celo govorimo o samostojni veji človeške ekonomije, kanalu, po katerem se pretaka nezanemarljiva količina finančnih sredstev, zaradi katerih dacarji vse bolj dobivajo sive lase, saj ta promet njihove malhe povečini zaobide.
Malih oglasov je več vrst; pa pri tem nimam v mislih različnih kategorij teh oglasov (nepremičnine, vozila, glasbila, in tako dalje), ampak vsebinsko razliko med oglasi, ki v veliki meri temelji na mediju, v/na katerem so le-ti objavljeni. Na spletnih straneh, namenjenih malemu oglaševanju in trgovanju, bo večina oglasov in njihovih vsebin (torej predmetov in uslug, ki so predmet oglasov) namenjenih publiki, ki največ uporablja splet. Obratno bo vsebina oglasov, ki jih lahko zasledimo na raznih oglasnih ploščah, kamor je treba oglas, ki ste ga prej ročno napisali, fizično pritrditi, temu primerno bolj nagnjena v drugo stran. Zato je, če hočemo iz oglasov razbrati znamenja časov, se naučiti kaj o življenju specifičnega kroga ljudi, nujno brati tiste oglase, ki se teh ljudi tudi tičejo, ki jih nagovarjajo, ali pa jih oni sami objavljajo. Če vas bo zanimalo življenje internetne generacije, ne boste šli na primer brat oglasov na oglasni deski v kakšni trgovini, ampak na splet.
In ker ima spletna generacija itak povedati več kot preveč (ne nujno smiselnih) stvari, se je za uvid v življenje malih ljudi, proletariata, ki mu splet ne predstavlja dnevnega opravila in odvisnosti, saj za to enostavno nima časa, treba odpraviti prav v omenjene trgovine in pogledati na njihove oglasne deske. Tukaj boste lahko videli, da je zraven obveznih starih, skoraj odsluženih avtomobilih in mopedih, na s pogostimi slovničnimi napakami in zabavnimi lapsusi ročno popisanih lističih zelo veliko ponudb za oddajo postelj (ne sob, kaj šele stanovanj!) s souporabo sanitarij (torej stranišča in kopalnice) ter ostalih prostorov, ponudb raznoraznih delov stanovanjske opreme in pohištva, rabljenih pripomočkov za dojenčke, oblačil, igrač (pri enem izmed oglasov je tudi pripisano, da jih ogroženim družinam sedanja lastnica podari), prošenj za kakršnokoli delo, najdejo pa se tudi taki eksoti, kot je ponudba za nakup »rabljenega aparata, s katerim poslušate bitje otrokovega srca v maternici«.
Skratka, iz pestrega nabora lističev na oglasni deski dokaj jasno sijeta vsakdan in stanje povprečnega »malega«človeka, ki mu v teh časih skoraj zagotovo ni z rožicami postlano. A včasih se najde tudi kaj, kar človeku izvabi majhen smehljaj na lice, kot je na primer tale »alanfordovska« (saj se nekateri še spomnite tega legendarnega stripa, mar ne?) mojstrovina: »Prodam dva kuhinjska elemeta duga supol - meter i 50cm a visoki su po 62cm oba su sačuvana: cjenaje po dogovoru: ne bacaj listič imaš broj telefona.«
Zabavno. A hkrati žalostno. Kaj vidite v teh malih znamenjih časa, je odvisno do tega, v kolikšni meri jih znate brati. In seveda od tega, kakšen človek ste.
Gregor Alič
torek • 19. novembra 2013
Spodnje Podravje
Štajerski TEDNIK 9
Hajdina, Ptuj • Igre in igrice okoli bodočega najemnika novega kartodorma
„Nikoli ni bilo vprašljivo, da AMD Ptuj ne bi dobil nadomestnega kartodroma!"
Zaradi širitve kanala v Hajdošah je prišlo tudi do nadomestne gradnje kartodroma v Slovenji vasi, ki bo nadomestil obstoječega v Hajdošah, za katerega je imelo najemno pogodbo AMD Ptuj. Njegova gradnja se je začela v avgustu leta 2010 in bila dokončana šele maja letos.
Foto: Črtomir Goznik
Stari kartodrom v Hajdošah, za katerega ima AMD še vedno najemno pogodbo...
Krajani tega območja je niso najbolje sprejeli, zato so oblikovali civilno iniciativo, ena od njihovih zahtev je bila tudi postavitev protihrupne ograje. Tehnični direktor DEM Andrej Tumpej je te dni povedal, da je gradnja novega kartodroma s protihrupno ograjo stala dobrih 500.000 evrov! Tehnični pregled novozgrajenega objekta je bil opravljen 20. junija letos, polnomočno uporabno dovoljenje pa je bilo izdano 6. avgusta letos.
V DEM trenutno pripravljajo dokumentacijo za predajo objekta občini Hajdina. Haj-dinski župan Stanislav Glažar pa je pred prevzemom povedal, da bo treba pridobiti tudi vsa dovoljenja za organizacijo dirk - certifikacijo proge in spremljajočih prostorov (ki pa jih za zdaj še ni). V tem trenutku tako še nimajo konkretnejših informacij, zato se bodo sestali z vsemi akterji omenjenega projekta.
Ali AMD Hajdina želi izriniti AMD Ptuj?
Pred gradnjo nadomestnega kartodroma v Slovenji vasi je 21. julija leta 2010 dogovor o ureditvi medsebojnih razmerjih v tej zadevi, v enakem besedilu kot pred tem NS Dravskih elektrarn Maribor, sprejel tudi svet občine Hajdina, takrat še pod vodstvom prvega župana občine Hajdina Radoslava Si-moniča. V njem je zapisano, da bo DEM na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja in zaradi ukinitve obstoječega kartodroma v Hajdošah zgradil nov nadomestni kartodrom, ki ga bo po končani gradnji predal v last in posest občini Hajdina. Po tem prenosu DEM ne bo imel več nobenih obve-
znosti do omenjenega objekta. Občina po tem dogovoru kartodroma ne bo smela prodati ali prenesti na tretjo osebo, v nasprotnem bo morala kartodrom s pripadajočimi zemljišči glede na določila pogodbe brezplačno vrniti DEM. Iz pogodbe so tudi črtali besedilo, da lahko občina kartodrom in zemljišče odda prednostno AMD Ptuj, saj je to določilo v nasprotju z zakonom.
Leta 2010 pa je bilo ustanovljeno tudi AMD Hajdina, ki ima okrog 50 članov. Po besedah predsednika Marka Žeraka so ga ustanovili, da bi razširili avto-moto šport oz. karting. Ustanovitev hajdinskega AMD so nekateri povezali s težnjami po „prevzemu" upravljanja z novim kartodromom.
Žerak: AMD Hajdina je interes čimprejšnja uporaba novega kartodoroma
Vendar Žerak pravi, da je njihov največji interes, da se novi kartodrom prične čim prej uporabljati v korist razvoja kartinga, v nobenem primeru pa ni njihov cilj, da bi izrinili starega upravljavca, s katerim korektno sodelujejo. Če pa bodo upravljavca iskali na trgu (mimo AMD Ptuj), bodo skušali pomagati oz. se angažirati, da bo ta čim prej oživel. Na govorice o tem, da naj bi načrtovali prevzem novega kartodrom v povezavi z Avstrijci, pa Žerak odgovarja, da niso v nobeni zavezi z Avstrijci, res pa je, da naj bi prišlo v nekaj letih do zaprtje kartodroma pri Gradcu, ki je zastarel, zato bodo iskali novo lokacijo oz. novi kartodrom. Takšne so
vsaj njihove informacije.
V AMD Ptuj, ki je še vedno najemnik starega kartodroma v Hajdošah, pravijo, da si s pogovori za javnost glede selitve kartodroma (novega kartodroma) ne želijo po nepotrebnem zapletati situacije z DEM, s katerimi imajo vseskozi korektne odnose. AMD Ptuj, skupaj s kartisti, je bil tudi investitor, za gradnjo so pridobili vsa potrebna dovoljenja, lokacijsko in gradbeno dovoljenje, ter po končani gradnji uporabno dovoljenje. AMD Ptuj je postal lastnik objekta - kartodroma - na zemljišču DEM. Vsa ta dokumentacija je bila urejena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.
AMD Ptuj je v novi kartodrom vložil veliko
Že leta 1996 so ptujski mestni oblastniki govorili o tem, da se bo zgradil nov (nadomestni) kartodrom, zato starega ne bodo več obnavljali. Pogo-
vore s predstavniki AMD Ptuj in DEM je nadaljevala občina Hajdina. Na vseh sestankih nikoli ni bilo vprašljivo, da AMD Ptuj ne bi dobil nadomestnega kartodroma, ker so najemniki starega, ki se nadomešča. DEM so jih tudi pozvale, da naj pripravijo projekt za gradnjo, v fazah. Trenutna faza izgradnje (gola steza s parkirnimi prostori) še ne zadostuje zah-
tevam oz. pravilom za organizacijo mednarodnih in državnih prvenstev. Če na novem kartodromu ne bodo mogli izvajati dejavnosti, bodo še naprej uporabljali obstoječi kartodrom, pravijo v AMD Ptuj, kjer so že zdavnaj želeli sanirati oziroma posodobiti stari kartodrom . »Če se ne bi delal novi, bi to že zdavnaj naredili,« pravi Uroš Langerholc. Vse-
skozi pa so opravljali potrebna vzdrževalna dela in skrbeli za varnost na progi in ob njej.
Ker pa so 15 oz. 17 let vedeli, da se bo gradil novi kartodrom, so ves ta čas intenzivno varčevali in imajo tudi denar za postavitev potrebnih objektov ob kartodromu. Tako kot imajo po fazah razdeljeni projekt, je na faze razdeljena tudi finančna konstrukcija. Zadovoljni so, da je novi kartodrom zgrajen, sploh ni pomembno, čigav bo, pomembno je, da se bo ta šport na tem območju obdržal in da se bo na tem objektu lahko ob kartingu izvajala še kakšna druga dejavnost, kolesarjenje, kotalkanje, teki, predstavitve ipd. Res pa je, tega ne gre zanemariti, da so v AMD Ptuj v ta novi objekt precej vložili, kar bo treba tudi ustrezno urediti, od tega je odvisno tudi njihovo nadaljnje sofinanciranje. Kot že rečeno, pa si ne želijo nobenega javnega polemiziranja o vprašanjih, ki jih skušajo reševati z največjo mero strpnosti in poštenosti, izrecno poudarja Uroš Langerholc.
MG
Foto: Črtomir Goznik
... in novi kartodrom v Slovenji vasi, ki ima v tem trenutku le progo in parkirišča, ne pa tudi potrebnih objektov.
Ptuj • Spomin na žrtve prometnih nesreč
Prometne nesreče se dajo preprečiti
Na Mestnem trgu na Ptuju so se 15. novembra poklonili žrtvam prometnih nesreč ob svetovnem dnevu žrtev prometnih nesreč.
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptuju so se tudi letos poklonili žrtvam prometnih nesreč.
„Dvig prometne kulture nam lahko v prihodnje omogoči, da bo ta dan, dan, ko se ne bo treba spominjati mrtvih in hudo poškodovanih v prometnih nesrečah, vsega trpljenja in bolečine, ki ga ob tem doživljajo njihovi svojci. Svetovni dan žrtev prometnih nesreč bi bil veliko prijaznejši, če bi se spominjali zgolj preteklih statističnih podatkov o nesmiselnosti žrtev prometnih nesreč. Večino energije bi na ta dan lahko vložili predvsem v snovanje
možnih strategij za preventivno delovanje na tem področju. Vse tovrstne žrtve so nesmiselne in so posledica nespoštova-nja prometnih pravil in neustrezne prometne kulture," je v svojem govoru med drugim izpostavil ptujski župan Štefan Čelan. Predsednik Zavoda varna pot Robert Štaba je povedal, da svetovni dan žrtev prometnih nesreč obeležujejo že v 88 državah sveta. Imamo čudovito deželo, ime Slovenija vsebuje ljubezen. V Sloveniji je veliko
stvari, ki nas delijo, prometne nesreče so ene izmed njih. Čas je, da se začnemo povezovati, odpuščati in razumeti, da se dajo prenekatere stvari preprečiti, prometne nesreče so del teh. Štaba je ponosen na ptujski svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, ki ga vodi Franc Kozel, ker ve, koliko naredijo za preventivo, izobraževanje in varnejše ceste, ter da ima mesto velik posluh za prometno varnost. Skupaj z vsemi si želi, da bi vsi skupaj na svetu
doživeli dan, ko ne bo več tako veliko prometnih nesreč in izgub. »Recept je znan, da se, številne države to dokazujejo. Slovenija, ki ima dva milijona prečudovitih ljudi, je lahko prva v Evropi in v svetu s svojimi prizadevanji na tem področju, s tako delovno vnemo, kot je na Ptuju, je to mogoče doseči,« je še poudaril Štaba. Število smrtnih žrtev v prometu je v Sloveniji kljub vsem prizadevanjem še vedno previsoko.
MG
10 Štajerski TEDNIK
Izobraževanje
torek • 19. novembra 2013
Maribor • Mednarodni festival računalniških umetnosti
Ko svetovi trčijo
V prvem novembrskem tednu je v Mariboru potekal Mednarodni festival računalniških umetnosti (MFRU). Sodelovali so tudi učenci OŠ Gorišnica in dijaki Elektro in računalniške šole Ptuj.
V organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor je bil organiziran računalniški festival, ki ima v Sloveniji bogato tradicijo. Z odpiranjem prostora računalniški umetnosti ter privabljanjem gostov skušajo skrbeti za ustrezno umestitev digitalnih ter intermedijskih umetnosti v slovensko okolje. Letos je
bila izpeljana že devetnajsta ponovitev, tokrat sočasno in skupaj z Multimedijskim centrom KIBLA. Z roko v roki orjejo ledino na področju razvoja novih medijev ter povezovanja različnih umetniških in tehnoloških disciplin.
Povezovalni naziv festivala je bil "Ko svetovi trčijo", simbolizira pa realnost, v kateri
živimo in ki je odvisna od bliskovitega razvoja znanosti in tehnologije.
Festivalsko dogajanje se letos osredotoča na dva temeljna vidika: umetniški in izobraževalni modul.
Pedagoški pristop cilja na šolarsko, dijaško in študentsko populacijo, vključevati hočejo mlade od osnovnih in sre-
dnjih šol do študentov. Med udeleženci so letos bili tudi predstavniki iz našega območja, in sicer osnovnošolci OŠ Gorišnica in dijaki Elektro in računalniške šole Ptuj. Slednji so se predstavili s predstavitveno delavnico Danes igra, jutri poklic, učenci OŠ Gori-šnica pa z Magično kupolo.
Dženana Kmetec
Računalniška umetnost je mlade povsem navdušila.
Foto: arhiv organizatorjev
Estera Korošec, Radio Ptuj
Komentar tedna
Ali se vračamo v čas „ sužnjelastništva "?
Sindikati vse bolj opozarjajo na kršenje delovnopravne zakonodaje. Ta je postala v zadnjih časih nekaj normalnega. Delodajalci se kazni sploh ne bojijo več, etične norme so izginile, vse bolj se torej vračamo v čas „sužnjelastništva". Delavci, zgarani po osmih urah dela, nočnega dela, garanja, nadur, morajo ob koncu meseca še prositi za svoje plačilo. Ali res niso vredni dostojnega plačila za svoje delo? Ljudje so prestrašeni, bojijo se za svoja delovna mesta. Izplačila plač zamujajo, so izplačana v delih ali jih na računih sploh ni. Kršitev delovnopravne zakonodaje s področja plačila za delo se je v zadnjih petih letih povečala za več kot sedemkrat, iz okoli 400 v letu 2007 na več kot 3400 v letu 2012. Nekateri celo na glas razmišljajo o ukinitvi minimalne plače, ki trenutno znaša 783 evrov bruto. Kako preživi štiričlanska družina v najemniškem stanovanju z okoli 1000 evri na mesec, si niti ne znam predstavljati. Še vedno delodajalci ne plačujejo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Leta 2008 je bila ta številka okoli 170 milijonov evrov, v lanskem letu je narasla na kar 380 milijonov. V sosednji Avstriji se kaj takega zagotovo ne bi zgodilo. Ste morebiti že slišali, da preko meje kdo dela na črno, nima urejene delovne pogodbe, plačanih prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, ne dobi plačila za delo, izplačanega regresa ... Le uro stran je torej vse urejeno in v skladu z zakoni. In zakaj je pri nas drugače? Najverjetneje je razlog najprej treba iskati že v osnovnih etičnih normah in vrednotah delodajalcev. V katerih podjetjih pa še govorijo o pravičnosti, poštenosti in skrbi za delavca? Zaposlene se velikokrat izkorišča v namen čim večje konkurenčnosti in produktivnosti, ob tem pa se pozablja na njihove potrebe in želje. Pomanjkanje družbene odgovornosti je torej na vsakem koraku. Podjetij, ki bi zares skrbno delovala s svojimi zaposlenimi, je vedno manj. Med razlogi je tudi vedno večja moč, ki jo imajo delodajalci, zaradi velikega števila nezaposlenih. Na trgu dela je namreč situacija še bolj črna. Brez dela je že več kot 120.000 ljudi. Na Zavodu za zaposlovanje je trenutno na voljo le nekaj več kot 700 prostih delovnih mest. Delavci so tako v brezizhodnem položaju, ko morajo zaradi preživetja vsakodnevno prenašati morebitno slabo voljo nadrejenih, njihove muhe, zahteve, tudi „mobing", ki ga je vedno več. In rešitve? Delavec lahko pomoč najde na pristojnem sindikatu ali Inšpektoratu za delo. Najslabše je vsekakor molčati in prenašati neprimerno ravnanje nadrejenih. Po drugi strani upam, da se bodo delodajalci začeli zavedati, da brez delavcev lahko zaprejo vrata svojih podjetij. Samo medsebojno spoštovanje obeh strani lahko pripomore k še večji učinkovitosti in uspešnosti slovenskih podjetij.
Cirkovce • Svetovni dan živali
Za pomoč živalim
Drugošolci OŠ Cirkovce smo se z mentorico Suzano Menoni - Planinšek odločili, da z raznimi aktivnostmi v šoli poudarimo svetovni dan živali, ki ga obeležujemo vsako leto 4. oktobra.
V šolo smo prinesli hišne ljubljenčke, plakate in računalniške projekcije o njih. Organizirali smo dobrodelno akcijo zbiranja hrane za pse, muce in druge živali, ki jih
oskrbuje DPMŽ Ptuj. Potekala
je ves teden od 30.9. do 4.10. 2013 v OŠ in enoti vrtca. Zavedamo se namreč, da je veliko živali prepuščenih ulici
in zavetiščem, saj vedno več
ljudi pride do situacije, ko za psa ali mačko ne more ali ne želi več skrbeti.
Svojo akcijo smo končali tako, da smo v petek, 4. 10., na svetovni dan živali, pripra-
vili srečanje z gospo Kristino Pšajd. Povabili smo vse učence prvega VIO, predstavnike višjih razredov, učitelje in ravnateljico. Srečanje je potekalo v obliki pogovora. Svoje misli so nizali vsi udeleženci, postavljali vprašanja in pripovedovali o svojih izkušnjah. Gospa Kristina pa nam je podrobno predstavila delovanje društva in težave, s katerimi se srečujejo prostovoljci, ki pomagajo brezdomnim in zavrženim živalim. Te zgodbe so se nas dotaknile, ob njih smo ostali brez besed. Izročili smo ji hrano in druge stvari, ki jih živali potrebujejo za svoje preživetje. Upamo, da smo s svojo kapljo v morje vsaj malo pripomogli k lažjemu preživetju nastanjenih živali.
Mogoče se bo s pomočjo naše akcije zbudilo še več src za pomoč živalim, ki so v tem svetu odvisne od ljudi. Drugo-šolci in Kristina Pšajd smo neizmerno hvaležni prispevka vseh, ki so vsaki dan polnili škatlo s priboljški in nujnimi potrebščinami za živali. Suzana Menoni - Planinšek
Foto: arhiv šole
Drugošolci OŠ Cirkovce smo se z mentorico Suzano Menoni - Planinšek odločili, da z raznimi aktivnostmi v šoli poudarimo svetovni dan živali, ki ga obeležujemo vsako leto 4. oktobra.
Slovenija • Predlog zakona o visokem šolstvu
Največ pripomb glede izvedbe delnega plačljivega študija
Na okrogli mizi z naslovom Javno šolstvo, šolnine in predlog zakona o visokem šolstvu v organizaciji Študentskega sveta, ŠOS in Študentskega kluba Fakultete za družbene vede so udeleženci opozorili na nekatere dileme v zakonu. Predvsem na redni in delni plačljivi študij, podeljevanje koncesij in transnaci-onalno visokošolsko izobraževanje.
Glavne rešitve predloga zakona o visokem šolstvu, ki je v javni obravnavi do konca meseca, je udeležencem okrogle mize predstavil minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. Kot je poudaril, želijo z zakonom dvigniti kakovost visokošolskega izobraževanja in urediti boljše ter stabilnejše financiranje. »Šolnin na prvi in drugi stopnji ni, za spremljanje kakovosti pa je zadolžena nacionalna agencija za kakovost. Javni in zasebni visokošolski zavodi bodo na isti kakovostni ravni, kar se mi zdi izjemno pomembno,« je pojasnil Pikalo.
Državni sekretar Mirko Pečarič je glede bojazni, da bo v bodoče 40 % študentov plačevalo šolnine, pojasnil, da bo lahko največ do 40 % plačljivih mest ob pogoju, da bodo visokošolski zavodi poprej že razpisali in zapolnili brezplačne študijske programe, ministrstvo pa naknadno presodilo, da bi bilo z vidika kakovosti programa »smotrno ugoditi prošnji za razpis dodatnih plačljivih mest«. In to je po njegovih besedah dodatna varovalka pri izvajanju študijskih programov. (sta)
Rokomet
Točki proti Krškemu štejeta »dvojno«
Stran 12
Rokomet
Drava rutinirano dobila lokalni derbi
Stran 12
Športno plezanje
Mina s tretjim mestom do zmage v kombinaciji Stran 13
Nogomet
Odličen zaključek Kidričanov
Stran 13
Boks
Denis Lazar dobitnik 33. zlate rokavice
Stran 15
Judo
Zmagoslavna vrnitev Klemna Ferjana
Stran 16
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Dino Kresinger, Zavrč
V Zavrču vlada družinska atmosfera
Ko je kmalu po pričetku prvenstva prišel v Zavrč, je bilo to za mnoge veliko presenečenje - Dino Kresinger je pač eden boljših napadalcev hrvaške lige vseh časov. Obenem je pred prihodom v Slovenijo brcal žogo na drugem koncu sveta, saj je bil član avstralskega prvoligaša West Sydney Wanderers. Tam je pustil močan pečat, toda vseeno se je odločil za vrnitev bliže domu. V Zavrču so 31-letnika z izjemnim nosom za zadetek lepo sprejeli, klubu pa skuša ta vse to vrniti na najboljši možni način. Zaenkrat mu to dobro uspeva, saj je s petimi doseženimi zadetki prvi strelec Zavrča.
Glede na to, da ste nazadnje igrali v Avstraliji, je kar malo presenečenje, da ste se odločili priti v Zavrč. Kako to?
D. Kresinger: »Pogovarjal sem se s pomočnikom trenerja Željkom Orehovcem, tako da sem vedel, kakšna ekipa se dela tukaj ter kakšna je atmosfera. Seveda sem govoril tudi z gospodom Miranom Vukom in videl, da gre za zares dober projekt, da bomo imeli dobro ekipo, ki se bo borila za vrh in to me prepričalo, da sem prišel sem.«
Kakšen je bil do sedaj vaš nogometni »življenjepis«?
D. Kresinger: »Začel sem v Varteksu, kjer sem bil sedem let, nato sem dve sezoni odigral v Medimurju. Sledila je Ci-balia in Slaven Belupo ter nato leto igranja v Avstraliji. Sedaj sem v Zavrču, ki je edini klub iz hrvaškega vidika na varaž-dinsko-čakovškem področju, kjer se počutimo kot doma in kjer se igra nogomet na visokem nivoju. Res se vsi počutimo odlično, ljudje so odlični, še posebej naši navijači. Res bi lahko rekel, da v Zavrču vlada družinska atmosfera, tako kar se tiče navijačev, uprave in nas igralcev.«
Igrali ste za številne hrvaške klube, pred prihodom v

a
Foto: Črtomir Goznik
Dino Kresinger (Zavrč, beli dres) si s petimi doseženimi zadetki deli 10. mesto lestvice strelcev 1. SNL.
Zavrč ste bili v Avstraliji, sedaj pa ste v Sloveniji. Prav gotovo lahko naredite neko primerjavo o kakovosti nogometa v teh državah.
D. Kresinger: »Menim, da je med hrvaškim in slovenskim nogometom mala razlika. Tukaj v Sloveniji ni takega kluba, kot je recimo Dinamo, in ne kluba s tradicijo, kot je Hajduk, toda tu sta predvsem Maribor in Olimpija zelo kakovostna. Rekel bi, da se na Hrvaškem igra za kakih dvajset odstotkov boljši nogomet kot tukaj, to pa zato, ker je vseh deset klubov precej izenačenih. Kar pa se Avstralije tiče, gre za ligo, ki je na bistveno večjem nivoju kot prej omenjeni. Na vsakem srečanju je vsaj 30.000 gledalcev, tam med drugim igrata Alessn-dro Del Piero in Emile Heskey, poleg tega se v nogomet ogromno vlaga. Tam je dejansko vse na vrhunskem nivoju.«
Kako dobro ste poznali Zavrč, preden ste prišli v klub?
D. Kresinger: »Gospod
Vuk in Željko Orehovec sta mi odlično predstavila, kaj se dogaja tukaj. Samih igralcev pa razen hrvaških nogometašev, ki
so prišli v klub, ter Jožeta Ben-ka in Aleša Čeha, ki se ju spomnim iz preteklih prijateljskih obračunov, nisem poznal. Sem
pa presenečen nad kakovostjo igralcev, res imamo odlično ekipo in menim, da se lahko borimo za sam vrh.«
Ste trenutno prvi strelec Zavrča s petimi zadetki. S koliko doseženimi goli bi se zadovolji na koncu prvenstva?
D. Kresinger: »O tem resnično nisem razmišljal. Ko gre ekipi dobro, sem jaz le tisti, ki mora potisniti žoge v mrežo in za to sva v klubu zadolžena predvsem Jože Benko in jaz. Za gole gre zasluga vsej ekipi, midva morava le tresti mreže, in če bomo vsi igrali dobro, bo tudi nama lažje.«
Zavrč je svetovni fenomen: gre za eno izmed daleč najmanjših slovenskih občin, tudi privrženost publike klubu je izjemna. V tem segmentu zaostajate la za Mariborom.
D. Kresinger: »To je res nekaj fantastičnega, tega skorajda ni niti na Hrvaškem v manjših klubih. Tam ni take podpore navijačev kot v našem Zavrču. Spremlja nas veliko ljudi, tudi iz sosednje Hrvaške. Vsem res vsa čast za podporo in da se tako množično zbirajo na našem stadionu. To je za vse nas le dodaten motiv, da se borimo za čim višje mesto na lestvici.«
Odigranih je šele 17. te-
kem v Prvi ligi Telekom Slovenije, toda vseeno me zanima, kje bo po vašem mnenju končal Zavrč po 36. odigranih krogih?
D. Kresinger: »Cilj nam je Evropa in menim, da kakovost za to imamo. Če se nam rezultati izidejo, smo lahko na mestih v samem vrhu razpredelnic.«
Do konca jesenskega dela vas čakajo še tri zelo težke tekme. Je možno osvojiti 9 točk?
D. Kresinger: »Seveda bi si želeli, da bi bilo tako. Mi bomo šli od tekme do tekme, najprej je pred nami Olimpija in koncentriramo se na to prvo tekmo. Nato pa iz tekme v tekmo in verjamem, da smo dovolj kakovostni, da ostanemo pri vrhu.«
V soboto vas v gosteh čaka Olimpija, toda v Stoži-cah boste glede na to, kako so običajno prazne, v Ljubljano pa se odpravlja velika množica vaših privržencev, igrali »doma«. Kako do treh točk?
D. Kresinger: »Biti moramo kompaktni, igrati drug za drugega, se spodbujati med sabo, kakovost nedvomno imamo. Če bo vse skupaj na nivoju, verjamem, da lahko vzamemo točke.«
Tadej Podvršek
Končan oporni zid in zadnji temelji
Že pred časom smo pisali o pričetku gradbenih del za novo tribuno v Športnem parku v Zavrču. Dela potekajo po planu in so v prvi fazi končana, sedaj pa bo treba počakati na konec jesenskega dela prvenstva (predvidoma 7. decembra), ko se bodo dela nadaljevala z veliko hitrostjo. Do sedaj je dokončan oporni zid ter zadnji temelji za izgradnjo nove tribune. Po koncu prvega dela sezone pa sledi še izgradnja prvih temeljev, nato pa že izgradnja osrednjega objekta na stadionu. Če zima ne bo prehuda in ne bo zapadlo preveč snega, bodo številni privrženci belih lahko svoje ljubljence v neprimerno večjem udobju spremljali že v uvodu spomladanskega dela sezone.
Borilni športi • Turnir v K-l in MMA
Toplak v Ljubljani do tretje letošnje zmage
V ljubljanski hali Tivoli se je bil v petek 9. Final Fight Championship. Hrvaški organizatorji so pripravili velik borilni večer, na katerem je bilo na sporedu 11 dvobojev, ki so bili razdeljeni na dva dela - na K-1 in MMA.
Član ptujskega kluba tajskega boksa Muay Thai Gym Tadej Toplak je v ringu nastopil proti Bosancu Mesudu Selimoviču. Ta je osvojil že kar nekaj velikih turnirjev in je tudi nosilec medalj s svetovnih in evropskih tekmovanj v kikboksu v low kicku in K-1. V uvodnih treh minutah borbe smo spremljali dokaj enakovredno in izenačeno borbo. Borca sta si izmenjala kar nekaj ročnih in nožnih udarcev in požela aplavz in bučno navijanje s tribun. V dvorani se je skupno zbralo kakšnih 2500 gledalcev, med njimi je bilo tudi nekaj tistih, ki so navijali za našega šampiona. Tadej je v nadaljevanju dvignil ritem in v drugi in tretji rundi povsem dominiral, saj je tekmeca večkrat spravil v podrejen položaj in ga ogrozil s predčasno prekinitvijo. Bosanski prvak se je kljub temu dobro upiral
Tadej Toplak je v hali Tivoli premagal Bosanca Mesuda Selimovica.
do konca dvoboja. Ptujčan je z dobro predstavo prepričal sodnike in je zmagal z enoglasno sodniško odločitvijo. Tako je vpisal vnovično zmago, ki je bila zanj tretja zaporedna profesionalna v letošnjem letu: najprej je premagal Poljaka
Jaroslawa Zawodnega, nato na Ptuju še Marka Filetina.
Že 6. decembra bo Tadej Toplak spet tekmovalno stopil v ring, saj ga čaka turnir osmerice v Pragi, kjer se bo pomeril v dvoboju za najboljšega borca v svoji kategoriji v
Evropi. Na Final Fight Cham-pionshipu v Ljubljani so gledalci videli še nekaj uspešnih nastopov slovenskih borcev, saj so zmagali Lemmy Krušic, Primož Vrbinc, Samo Petje in Mirko Vorkapic.
David Breznik
12 Štajerski
Šport
torek • 19. novembra 2013
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Točki proti Krškemu štejeta »dvojno«
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Cudič je še enkrat pokazal, kako pomemben člen v igri Jeruzalema Ormoža je.
1. A SRL (ž)
REZULTATI 8. KROGA: Mlino-test Ajdovščina - Tenzor DP Logik Ptuj 36:24 (20:10), Piran - Veplas Velenje 23:23 (14:10), Naklo Peko Tržič - Zelene doline Žalec 25:40 (11:22), Celjske mesnine - Žurd Fikon Koper 22:19 (12:10). GEN I Zagorje - Krka (sreda, 20. 11.).
1.	VEPLAS VELENJE 7 6 1 0 13
2.	CELJSKE MESNINE 8 6 1 1 13
3.	GEN-I ZAGORJE 6 6 0 0 12
4.	Z. DOLINE ŽALEC 8 5 0 3 10
5.	KRKA	7 4 2 1 10
6.	PIRAN	8 3 14 7
7.	MLIN. AJDOVŠČINA 8 3 14 7
8.	ŽURD FIKON KOPER 8 2 0 6 4
9.	NAKLO PEKO TRŽIČ 8 0 0 8 0
10.	TENZOR - DP 8 0 0 8 0
Jeruzalem - Krško 32:29 (15:13)
JERUZALEM: Žuran, Belec (10 obramb), T. Cvetko; Poznič 1, Pu-tarek, Bogadi 5, Radujkovic 3, Čudič 12 (8), Gregorc 5, Mavrič 1, Šišmanovič 5, Mesarič, Topolovec, Lukman, Peček, Kirič. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 9/8; Krško 5/5. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 4; Krško 6 minut. RDEČI KARTON: Kučič (51 - diskvalifikacija). IGRALEC TEKME: Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož).
Rokometaši Jeruzalema so na Hardeku pred nekaj več kot 200 gledalci ugnali neugodno ekipo iz Krškega in zabeležili
1. A SRL (m)
REZULTATI 11. KROGA: Jeruzalem Ormož - Krško 32:29 (15:13), Celje Pivovarna Laško - Maribor Branik 25:22 (15:13), Gorenje Velenje - Krka 37 :24 (17:10), Trimo Trebnje - Sviš 24:18 (15:8), Slovan - Ribnica Riko hiše 28:29 (14:15), Sevnica - Istrabenz plini Izola 25:22 (11:11)
1. GORENJE VELENJE 11		10	1	0	21
2. CELJE PIVO. LAŠKO 11		10	0	1	20
3. MARIBOR BRANIK 11		8	2	1	18
4. RIBNICA RIKO HIŠE 11		6	2	3	14
5. SEVNICA	11	5	1	5	11
6. KRKA	11	4	2	5	10
7. ISTRABENZ P. IZOLA11		4	1	6	9
8. TRIMO TREBNJE	11	4	1	6	9
9. JERUZ. ORMOŽ	11	4	0	7	8
10. SLOVAN	11	3	0	8	6
11. SVIŠ	11	1	1	9	3
12. KRŠKO	11	0	3	8	3
četrto prvenstveno zmago, tretjo na domačem parketu. Or-možane je razveselila novica, da bosta kljub poškodbi lahko zaigrala kapetan Bojan Čudič in David Bogadi, ki sta bila na koncu tudi prvi violini ormoškega orkestra. Žal je poškodba Danijela Mesarica pretežka in ta si je tekmo ogledal s klopi. Ob tem je ekipa zaigrala še brez mladih upov Roka Cvetka (minuli teden je v Celju prestal operacijo kolena), Miha Kol-mančiča in Davorina Levaniča.
Gostje so pričeli z globoko in agresivno obrambo, ki so jo Ormožani pričeli razbijati po desetih minutah igre in v 13. minuti je kapetan Čudič (sedem zadetkov v 1. polčasu)
t
zadel za prvo ormoško vodstvo (6:5). Sledile so minute, kjer so gostitelji nadigrali Krčane, vendar je krški vratar Blaž Žitnik (7 obramb v 1. polčasu) s tremi obrambami čistih protinapadov Davidu Bogadiju preprečil potop krške barke že v 1. polčasu. Igralci Jeruzalema so držali prednost dveh do treh zadetkov, ob izteku 1. polčasa pa je Tilen Majerle s strelom z razdalje zatresel mrežo Boštjana Belca (3 obrambe v 1. polčasu) za izid polčasa 15:13.
V nadaljevanju so gostje odlično igrali v obrambi, kar je obrodilo s sadovi preko lahkih zadetkov iz protinapadov. Boris Jazbec je v 40. minuti zadel za 18:20, s čimer je krška serija
znašala kar 0:6. Nato pa se je na Hardeku pred peklensko publiko zgodil preobrat. Zadnjič na tekmi je bil izid izenačen pri 20:20, nato pa so domačini večkrat vodili za tri točke (24:21, 25:22, 26:23, 27:24). Devet minut pred koncem so Krčani ostali brez pomembnega moža, Mateja Kučiča, ki je po grobem prekršku nad Da-mirjem Mavričem dobil rdeči karton. V golu se je v zaključku srečanja zbudil Boštjan Belec (7 obramb v 2. polčasu), serijo zadetkov je nadaljeval Čudič, piko na i pomembni zmagi Jeruzalema pa je ob igralcu manj v polju postavil Bogadi za vodstvo 31:28. Pri gostih ne smemo pozabiti na odličnega golmana Žitnika, ki je do 57. minute in izida 28:27 goste držal v igri za zmago.
V 12. krogu v soboto, 23. novembra, ob 19.00 v trdnjavo Hardek prihaja Sviš, ki je v zadnjih krogih napredoval v formi in bo znova trd oreh za Jeruzalem.
uk
Saša Prapotnik, trener Jeruzalema: »Čestitke mojim fantom, ki so znova pustili srce na igrišču. Zaradi poškodb nismo cel teden opravili niti enega treninga v popolni zasedbi. Hvala navijačem Ormožanom za tako glasno in številčno spodbudo. Borili se bomo naprej in upamo na čimprejšnji obstanek v ligi.«
Mlinotest
Ajdovščina - Tenzor DP-Logik Ptuj 36:24 (20:10)
ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ:
Pušnik, Kac, Ivančič, Gavez 2, Fran-gež 1, Borovčak 12, Grabrovec, Zorec 4, Požgan, Šrajner, Žiher 1, Selinšek 4, Lazar. Trener: Marjan Valenko.
Po odlični predstavi v preteklem, 7. krogu, ko so mogle mlade ptujske rokometašice šele v sami končnici priznati premoč Kopru, je bilo tokrat pred varovankami Marjana Valenka neprimerno težje gostovanje. Gostovale so namreč v mestu burje, kjer so letos sestavili precej boljšo ekipo kot v preteklih letih. Ptujčanke so srečanje visoko izgubile, vseeno pa je lahko drugi del igre smernica za naprej, saj so mlade punce v tem delu pokazale, da znajo in zmorejo.
Kot je to že v navadi, so gostje srečanje pričele zelo slabo, saj so domačinke povedle 4:0. Ni bilo prvič letos, da so po visokem začetnem zaostanku Ptuj-čanke vendarle začele »igrati«, toda v tem primeru so znova potrošile neprimerno več energije. V želji, da bi se Primorkam čim bolj približale, so delale vse preveč napak, obenem pa so imele v Ajdovščini res obilico smole, saj so kar enajstkrat zadele okvir vrat! Vse to so domačinke s pridom izkoriščale in v prvem delu predvsem na krilih Ferfoljeve in Schustrove, ki sta zadeli vsaka po petkrat, ustvarile precejšnjo razliko -ob polčasu je bilo 20:10.
Drugi del je bil s strani Šta-jerk neprimerno boljši: v tem
delu so klonile za le dva zadetka, omeniti pa velja predvsem pristop, ki je bil resnično pravi. V nadaljevanju se je igralo za gol in kljub temu, da v petek ptujska krilne igralke niso imele svojega dne, so »tenzorke« z nepopustljivo igro držale korak z domačinkami. Obilica prednosti iz prvega dela je bila taka, da kaj več od častnega poraza mlada ptujska ekipa ni uspela doseči. Najboljša strelka pri Ptujčankah je bila Borovča-kova, ki je zadela kar 12-krat.
Prihajajoči konec tedna pa ptujsko vrsto doma, najverjetneje že v petek, čaka najpomembnejša tekma sezone. V goste jim namreč prihaja ekipa Naklega Peka Tržiča, ki doslej prav tako še ni osvojila točke. V domačem taboru obljubljajo »znoj in kri« ter upajo, da se bodo stvari izšle za prvi letošnji točki. Seveda ob tem apelirajo na ptujsko občinstvo, da jim pomaga, kajti če kdaj, potem ptujske mladenke prav tokrat rabijo bučno podporo.
tp
Rokomet • 1. B SRL (m)
Drava rutinirano dobila lokalni derbi
Drava Ptuj - Velika Nedelja Carrera Optyl 32:23 (15:11)
DRAVA PTUJ: Janžekovič 5, Toš, Žuran 1, Čeh 1, Bezjak 4, Gerčar, Požar 2, Bedenik, Sabo 2, Pukšič 3, Fridrih 6, Korošec, Lesjak 3, Re-isman, Silovšek 5, Jerenec. Trener: Uroš Šerbec
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Zorec 2, Kaučič, Bombek 2, Hanželič 8, Bezjak, Veseljko 3, Bra-čič 3, Štefičar 5, Preac, Špindler, Lorenčič, Cimerman, Šerod, Hojžar. Trener: Bojan Munda.
Lokalni derbi med Dravo in Veliko Nedeljo si je v športni dvorani OŠ Ljudski vrt ogledalo več kot 300 gledalcev. Domačini so bili izrazito boljši tekmec in so brez večjega naprezanja prišli do visoke zmage.
Ptujčani so odlično pričeli tekmo, saj so ekspresno pove-dli s 3:0 in nato so v 11. minuti že vodili 7:1. V tem obdobju je tri zadetke za domače dosegel Rok Fridrih, medtem ko so imeli gostje velike težave s prebijanjem postavljene domače obrambe. Šele po tem visokem zaostanku so rokometaši iz Velike Nedelje pričeli igrati bolje predvsem v obrambi in so po nekaj tehničnih napakah Drave z uspešnimi protinapadi vztrajno nižali rezultat. Pri gostih se je razigral Hanželič, ki je po uspešno izvedeni sedem-metrovki znižal rezultat na 9:7. A bližje ni šlo, saj so nato domači igralci ponovno bolje zaigrali v gibljivi obrambi formaciji
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši ptujske Drave (na fotografiji Rok Fridrih) so v lokalnem derbiju upravičili vlogo favoritov.
6-0. Nekajkrat se je z obrambami izkazal vratar Gerčar in zato je bolje steklo tudi v napadu, kjer sta ob zelo razpoloženemu Fridrihu, ki je vseh svojih šest zadetkov dal v prvem polčasu, uspešno zadevala še Jan-žekovič in Silovšek. Polčas se je končal z rezultatom 15:11.
Takoj v nadaljevanju je trener Šerbec poslal v igro izkušenega Bezjaka, ki je uspešno razigral ekipo in tudi zadeval. S serijo 4:0 so si domačini ponovno priigrali varno prednost. Po minuti odmora gostujočega trenerja Munde so se rokometaši Velike Nedelje znova zbrali in razpoložene-
mu Hanželiču se je z uspešni zaključki pridružil še Štefičar. Ta je dosegel nekaj zadetkov
s položaja levega zunanjega igralca. Gostje so se trudili čim bolj približati Ptujčanom in so
Nejc Janžekovič, Drava Ptuj: »Vedeli smo, da je Velika Nedelja trenutno nižje uvrščena na lestvici, prav tako pa tudi poznamo njihove igralce, tako da smo nekako pričakovali zmago. Dobro smo se pripravili na tekmo, in kot smo se dogovorili, smo tudi zaustavili njihovega najnevarnejšega igralca Štefičarja. Veliko zadetkov smo dosegli iz protinapadov in polprotinapov, solidno smo igrali v obrambi, dobro je branil tudi Gerečar, tako da smo na koncu zasluženo prišli do visoke zmage.«
Matej Bračič, Velika Nedelja Carrera Optyl: »Domača ekipa je zasluženo zmagala, saj je vseh šestdeset minut odigrala boljše kot mi. Naša ekipa je prikazala dobro igro le v drugem delu prvega polčasa, ko smo bolje zaigrali v obrambi in smo dosegli nekaj zadetkov iz nasprotnih napadov. V ostalih delih tekme nismo igrali dovolj dobro, da bi držali korak s ptujsko ekipo.«
poskušali tudi s tesnim pokrivanjem domačega organizatorja igre. Ptujski rokometaši so kljub temu brez posebnega naprezanja še naprej uspešno zaključevali napadalne akcije. Tako se je njihova prednost ves čas ohranjala na razliki osmih ali devetih zadetkov. V zaključku tekme sta za Dravo zadevala predvsem Pukšič in Požar, ki je v 56. minuti dosegel zadetek za najvišjo vodstvo Drave na tekmi - 31:21.
Ptujčani so vseh 60 minut nadzirali potek tekme in so z rutinirano igro prišlo do prepričljive zmage. S tretjo letošnjo zmago se je Drava pomaknila v sredino lestvice, medtem ko Velika Nedelja z eno zmago ostaja na dnu lestvice in jo čaka težak boj za obstanek David Breznik
Grosuplje - Mo-škanjci Gorišnica 24:26 (16:16)
MOŠKANJCI GORIŠNICA: Bra-tuša, Petek 1, Zorli, Preac, Kovač, M. Bedrač 3, Balas 1, Valenko 4, Kramar, Lukaček 1, Marušič 13 (2), Tement, Škorc, Firbas 2, M. Bedrač, Horvat. Trener: Sebastjan Oblak.
Po pomembni zmagi v svoji dvorani v prejšnjem krogu so gorišniški rokometaši odšli na gostovanje k ekipi z dna prvenstvene lestvice. Proti takšnim ekipam je težko igrati, saj na vsaki tekmi iščejo svoje priložnosti za točke, ki bi jih popeljale višje. Tudi zaradi tega je bilo srečanje zelo zanimivo.
V prvem polčasu so gledalci videli izenačeno tekmo, v kateri si nobena ekipa ni priigrala otipljive prednosti. Domačini so pričakovano igrali zelo borbeno in so bili vedno blizu igralcem iz Gorišnice. Tako so
domačini v dveh primerih celo vodili (6:5, 11:10), vendar sta ekipi na odmor odšli z neodločenim izidom.
Na začetku drugega polčasa je bilo srečanje še nekaj časa enakovredno, nato pa je le prišla do izraza višja kakovost varovancev Sebastjana Oblaka, ki so v 41. minuti povedli s štirimi zadetki prednosti (16:20). To prednost so trdno držali do samega finiša tekme, v katerem so domačini sicer zmanjšali zaostanek, vendar nikakor niso mogli ogroziti zmage gostov. Zanjo so zaslužni vsi igralci, še najbolj pa levi zunanji igralec Tine Marušič, ki je dosegel kar polovico zadetkov svoje ekipe - 13, od tega kar 11 iz igre. Ta zmaga je vsekakor dobra najava za domače srečanje z drugouvrščeno Dobovo, kar bo tudi derbi kroga. Zaradi dobre igre in rezultatov Moškanj-cev-Gorišnice v tem prvenstvu je to več kot dovolj dober razlog za obisk tekme.
Danilo Klajnšek
1. B SRL (m)
REZULTATI 7. KROGA: Drava Ptuj - Velika Nedelja Carrera Optyl 32:23, Grosuplje - Moškanjci Gorišnica 24:26, Radeče MIK Celje
-	Šmartno 29:23, Slovenj Gradec -Dol TKI Hrastnik 31:19, Loka 2012
-	Damahaus Cerklje 24:23, Dobo-va - Mokerc Ig 37:28
1.	SLOVENJ GRADEC	7	7	0 0	14
2.	DOBOVA	7	5	0 2	10
3.	ŠMARTNO	7	4	1 2	9
4.	MOŠKANJCI - GOR.	7	4	12	9
5.	LOKA 2012	7	4	0 3	8
6.	D. CERKLJE	7	3	1 3	7
7.	DRAVA PTUJ	7	3	1 3	7
8.	RADEČE MIK CELJE	7	3	0 4	6
9.	DOL TKI HRASTNIK	7	3	0 4	6
10.	MOKERC IG 7 2 0 5 4
11.	GROSUPLJE 7 1 0 6 2
12.	V. NEDELJA C. O. 7 1 0 6 2
torek • 19. novembra 2013
Šport
Štajerski	13
Športno plezanje • Zaključna tekma svetovnega pokala v Kranju
Mina s tretjim mestom do skupne zmage v kombinaciji
Pred osmo, zadnjo letošnjo tekmo svetovnega pokala v težavnostnem plezanju, je bilo v ženski konkurenci še vrsto neznank, v vseh kombinacijah pa se je pojavljala Mina Markovič 25-letna Ptujčanka je bila tako v zadnjem tednu pod velikim pritiskom, ki se ga je po besedah njenega trenerja Romana Krajnika otresla šele na zadnjem, četrtkovem treningu. Takrat je ponovno plezala bolj sproščeno, kar je dokazala tudi na obeh kvalifikacijskih smereh in sobotnem polfinalu. Na tem je padla s smeri tik pod vrhom, višje je uspelo preplezati le njeni največji konkurentki Jain Kim. Dvoboj, ki je odločal o skupni zmagovalki svetovnega pokala v težavnostnem plezanju, je bil prestavljen na nedeljo.
Za ogrevanje so s svojim fenomenalnim plezanjem gledalce v športni dvorani Zlato polje v Kranju ogreli moški, med katerimi je zmagal Avstrijec Jakob Schubert. Slovenski postavljavec Simon Margon je do vrha zelo selektivne smeri postavil v ženski smeri 42 gibov, za katere je imela vsaka plezalka na voljo osem minut. Finale je odprla Slovenka Maja Vidmar, ki so jo v tej sezoni močno ovirale poškodbe prstov. S smeri je zdrsnila na prelomu pri oznaki 22,5+. Izredno moč in predvsem teh-
niko je pokazala mlada, šele 19-letna Momoko Oda, ki je v finalu plezala kot tretja in se je z enkratno predstavo na koncu z višino 34+ veselila zmage.
Tik za njo se je uvrstila še ena Japonka, Akiyo Noguchi, ki je plezala sproščeno in je zmogla splezati do oznake 34. Zadnja dva nastopa sta odločala
o razpletu tekmovalne sezone 2013. Najprej je šla odločno v smer Mina Markovič, ki je prvi - rahlo previsni del - preplezala zelo suvereno. Težave so se pri članici Plezalnega kluba 6b iz Ptuja pojavile na prehodu v drugi del smeri, v katerem je dolgo časa iskala pravo rešitev in je na tem mestu izgubila veliko moči. Markoviče-va se je iz tega zelo zahtevnega in na nek način odločilnega mesta še premaknila ter naredila še štiri gibe. Svoj nastop je končala pri oznaki 29+ (sodniki so najprej dosodili višino 29, po protestu slovenske ekipe pa so jo popravili na 29+). Zadnja se je v smer podala Juž-nokorejka Jain Kim, ki je imela pred našo najboljšo plezalko pred zadnjo tekmo v težavnosti 30 točk prednosti. Peresno lahka tekmovalka je kot po navadi plezala izredno natančno in je brez večjih težav prišla mimo točke, na kateri se je zelo mučila Markovičeva, a je nato tik zatem padla s smeri na višini 29.
Markovičeva je na koncu zaostala le za Noguchijevo in Odovo, kar pa na koncu ni bilo dovolj za spremembo na samem vrhu skupnega seštevka svetovnega pokala v težavnostnem plezanju, kjer je zmagala Jain Kim. Korejka je v sezoni 2013 zbrala 625 točk, Markovi-čeva le 20 manj, 605. Ptujčanka
je bila v tej sezoni trikrat prva, trikrat druga, enkrat tretja in enkrat četrta. Gre za spisek samih izjemnih rezultatov, ki jim je dodala tudi nekaj solidnih rezultatov v balvanskem plezanju. Vsi ti uspehi so Mar-kovičevo popeljali do prvega mesta v svetovnem pokalu v kombinaciji, ki zajema težavnostno, balvansko in hitrostno plezanje. Ta podatek kaže, da je ptujska tekmovalka v tem trenutku najboljša športna plezalka na svetu, ki je ob uspehih na tekmah svetovnega pokala zabeležila letos še nekaj izjemnih rezultatov. V Einhovnu je bila na evropskem prvenstvu druga v balvanskem plezanju in kombinaciji, medtem ko je bila v Chamonixu druga na evropskem prvenstvu v težavnostnem plezanju. Velik uspeh je dosegla tudi z zmago na svetovnih igrah neolimpijskih športov, kjer je prav tako zmagala v težavnostnem plezanju. Mina Markovič dobesedno živi in diha za športno plezanje in
Rezultati: tekma v Kranju:
1.	Momoka Oda (Jap)
2.	Akijo Noguči (Jap)
3.	Mina Markovič (Slo)
8. Maja Vidmar (Slo)
Skupni seštevek svetovnega pokala v težavnostnem plezanju:
1 Jain Kim (J. Kor)	625 točk
2.	Mina Markovič (Slo) 605 točk
3.	Momoka Oda (Jap) 491 točk
Skupni seštevek svetovnega pokala v kombinaciji:
1.	Mina Markovič (Slo) 648 točk
2.	Akijo Noguči (Jap)	634 točk
3.	Momoka Oda (Jap) 628 točk
si za vse fantastične rezultate v letu 2013 zasluži iskrene čestitke.
David Breznik
Mina Markovič: »Sama smer se mi ni zdela tako zahtevna do tistega mesta, ko je bilo treba malo več tvegati. Tam sem začela iskati drugo rešitev in na tem mestu sem porabila zares veliko moči. Zaradi tega v nadaljevanju smeri nisem mogla pokazati tega, česar sem sposobna. Še sedaj mi je zelo žal, da nisem mogla narediti še kakšnega giba več. S svojim plezanjem v finalu ne morem biti zadovoljna, čeprav je tudi tretje mesto vrhunski rezultat. Za tekmo v Kranju lahko dodam, da je bil lep zaključek sezone, čeprav za mene ne najlepši.«
Nogomet • 2. SNL
Odličen zaključek Kidričanov
Aluminij - AH Mas Tech 4:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Jovanovič (12.), 2:0 Lonzarič (29.), 3:0 Kurež (52.), 4:0 Kurež (70.)
ALUMINIJ: Lipovac, M. Rešek, Topolovec, Lonzarič, Medved (od 78. D. Rešek), Drevenšek, Letonja, Pani-kvar, Petek, Osmanaj (od 66. Bingo), Jovanovič (od 46. Kurež). Trener: Robert Pevnik.
AH MAS TECH: Paal, Klun, Kolarič, Božič (od 65. Valenčič), Pahor, Rudonja (od 53. Vodeb), Stipaničev (od 53. Vidakovič), Zemljak, Ilič, Ousman, Mihalič. Trener: Vlado Badžim.
Nogometaši v 2. SNL so minuli konec tedna odigrali srečanja zadnjega kroga jesenskega dela prvenstva (odigrano bo le še prekinjeno srečanje Šmartno - Krško). Nogometaši Aluminija so za zaključek gostili ekipo AH Mas Tech iz Ankarana, ki jo vodi Vlado Badžim. Ta je svoje najslavnejše trenerske trenutke doživel na klopi Kopra, sedaj pa vodi novince v drugoligaški karavani. Badžim je imel pred tekmo velike težave s poškodbami, saj ni mogel računati na kar deset poškodovanih igralcev (med njimi je tudi Marko Grižonič, nekdanji igralec ptujske Drave). Gostje so si želeli nadaljevati niz treh zaporednih zmag, čeprav so vedeli, da bo to zahtevna naloga.
Kidričani so srečanje pričeli v enaki postavi kot proti Šam-
pionu in so bili od samega začetka podjetnejši tekmec. Že v 3. minuti bi lahko Jovanovič povedel svojo ekipo v vodstvo, a z glavo ni zadel iz ugodnega položaja. Kljub temu kakšnih 100 gledalcev v lepem sončnem nedeljskem popoldnevu ni dolgo čakalo na prvi zadetek. V 12. minuti so varovanci Roberta Pevnika na levi strani izpeljali zelo lepo akcijo, v kateri so sodelovali Drevenšek, Letonja, Panikvar, M. Rešek in Jovanovič: Rešek je na koncu podal žogo v sredino, kjer jo je Jovanovič poleg zaspane obrambe gostov z glavo v lepem loku poslal v mrežo - 1:0. V 19. in 20. minuti so domačini na levi strani izpeljali dve identični akciji, obakrat je To-polovec (igral je na položaju centralnega branilca) zaposlil Panikvarja, ta je poslal predlo-žek v sredino, kjer pa je predvsem v drugem primeru, ob strelu Petka, odlično posredoval vratar Paal. V 29. minuti so si domači nogometaši priborili prosti strel na oddaljenosti kakšnih 35 metrov od gola. Rok Letonja je poslal uporaben predložek v kazenski prostor, kjer je David Lonzarič žogo iz bližine zabil v mrežo - 2:0. Tudi tokrat je sicer izjemno visoka obrambna vrsta gostov le s pogledi spremljala let žoge, namesto da bi odločno zaprla prostor v bližini gola. Ob polčasu se je zaradi tega nekoliko razburjal tudi Vlado Badžim, a poti nazaj več ni bilo ... V 35. minuti smo zabeležili prvi strel gostov v okvir vrat, sprožil ga je 21-letni Matej Zemljak, ki je bil najaktivnejši igralec gostujoče ekipe. V tej velja izpostaviti še
Roya Rudonja, sina nekdanjega reprezentanta »turbo Rudija«. Za goste je v zaključku prvega dela nevarno poskusil še Mark Božič, a je za malenkost zgrešil gol.
Ob polčasu je v slačilnici ostal Rade Jovanovič, v igro je vstopil Robert Kurež. Ta je hitro pokazal, da je dobro razpoložen in željan igre. V 52. minuti je zelo aktivni Timotej Petek na desni strani napada atraktivno preigral svojega čuvaja ter natančno podal v sredino, kjer je Kurež pozorno spremljal akcijo in iz bližine dosegel zadetek - 3:0. Gostujoči trener je opravil dve menjavi, plod nekoliko bolj angažirane igre gostov pa je bila priložnost v 55. minuti: po podaji iz avta se je za strel odločil Zemljak, žoga pa se je od prečke odbila v gol avt. Sledilo je kratko obdobje boljše igre gostov, saj so domačini po varnem vodstvu nekoliko upočasnili ritem igre. V 72. minuti so Kidričani še če-
2. SNL
REZULTATI 15. KROGA: Aluminij - AH MAS TECH4:0 (2:0), Šenčur - Šmartno 1928 1:0 (1:0), Krško - Farmtech Veržej 4:2 (2:0), Kalcer Radomlje - Bela krajina 5:0 (1:0), Šampion - Roltek Dob 1:6 (1:2)
1.	ROLTEK DOB 15 13 1 1 31:12 40
2.	KAL. RADOMLJE 15 9 2 4 37:18 29
3.	ALUMINIJ 15 8 5 2 25:12 29
4.	FARM. VERŽEJ 15 7 1 7 28:33 22
5.	ŠENČUR 15 6 3 6 32:26 21
6.	ŠMARTNO 1928 14 5 5 4 21:19 20
7.	KRŠKO 14 5 3 6 22:22 18
8.	AH MAS TECH 15 5 3 7 24:28 18
9.	ŠAMPION 15 2 2 11 21:43 8
10.	BELA KRAJINA 15 0 3 12 5:33 3
Foto: Črtomir Goznik
Robert Kurež (Aluminij, rdeči dres) je z igro in učinkovitostjo spomnil gledalce na lansko prvoligaško sezono, ko je bil eden izmed najboljših strelcev 1. SNL.
trtič na tekmi izigrali obrambo Primorcev: žoga je krožila okoli obrambe gostov, nato pa jo je Letonja poslal v prazen prostor do Kureža, ki je lepo akcijo učinkovito zaključil s strelom preko vratarja Paala - 4:0. Kure-ževa gola sta gledalce spomnila na lansko prvoligaško sezono, ko je ta dosegal številne podobne gole ... V 81. minuti bi Ku-rež lahko dosegel celo klasični hat-trick, a se je žoga po njegovem strelu odbila od stative v naročje Paala. Kidričani so si v tem delu priigrali še številne priložnosti, razpoložena pa je bila praktično celotna ekipa. Posebno omembo si zaslužijo Petek, Letonja in Topolovec, ki so celotno tekmo odigrali na izjemno visokem nivoju.
Kidričani so se želeli z zmago posloviti od svojih navijačev, kar jim je na koncu z dobro igro tudi uspelo. Varovanci trenerja Pevnika so natančno
izpolnjevali njegova navodila, bili so zelo agresivni v obrambnih nalogah, odlično so zapirali dohode do vratarja Lipovca, v napadu pa so strpno čakali
na prave priložnosti. Rezultat 4:0 je tudi pravi odsev dogodkov na igrišču in odlična popotnica za zimski premor.
Jože Mohorič
Robert Pevnik, trener Aluminija: »Znova se je jasno videlo, da je naša forma v vzponu. Igralci so tokrat odigrali dinamično srečanje, s številnimi kakovostnimi in natančnimi podajami. Plod tega je bilo veliko priložnosti in tudi danih zadetkov. V zadnjih dveh krogih smo nenazadnje dosegli 8 zadetkov, prejeli nismo nobenega. Glede tega sem kar malo žalosten, da je ta del sezone končan. Zahvaljujem se igralcem, ki so izpolnili vse taktične zamisli, za katere smo se dogovorili.«
Vlado Badžim, trener Ah Mas Techa: »Pred tekmo smo imeli velike težave s poškodbami, zato smo v Kidričevo pripotovali le s 15 igralci. Mi smo glavni del naloge opravili v prejšnjih treh krogih, v Kidričevo smo prišli igrat odprt nogomet. Že od začetka se je videlo, da moji igralci niso povsem skoncentrirani na tekmo in da so z mislimi že na odmoru. Predvsem v obrambi so dopuščali preveč prostora tekmecem, zato je zmaga Aluminija povsem zaslužena.«
Denis Topolovec, kapetan Aluminija: »Pred tekmo smo si želeli, da bi tri točke ostale doma, kar nam je tudi uspelo. Cel teden smo se pripravljali na srečanje, trener nas je opozoril na prednosti in slabosti tekmecev. Do zmage smo prišli z dobro in učinkovito igro, kar nedvomno potrjuje tudi končni rezultat.«
14 Štajerski
Šport
torek • 19. novembra 2013
Nogomet • 3. SNL - vzhod, lige MNZ Ptuj
V Malečniku je Dravo reševal vratar Ajlec
3. SNL vzhod
Zadnji krog jesenskega dela tekmovanja je bil razgiban, čeprav do večjih presenečenj ni prišlo. Vodeča Dravinja Kostroj je slavila pri Tromejniku, do zmage pa je prišla v drugem polčasu, ko so zadeli trikrat. S tem so ostali na vrhu lestvice, s šestimi točkami prednosti pred ptujsko Dravo, ki je slavila pri Malečniku. Tekmo je končala z igralcem manj, vendar tik pred koncem tekme vseeno dosegla še drugi zadetek. Ta je pomenil potrditev zmage, kljub temu da pri ekipi Maleč-nika igrata izkušena Sebastjan Berko in Suad Filekovič. »Prleki« iz Ljutomera so odnesli točko iz Rakičana, in to kar brez dveh izključenih igralcev. Bistričanom se napovedi o uvrstitvi tja do petega mesta ne bodo uresničile, saj skorajda ni tekmeca, ki bi ga lahko premagali. Težave so tudi z igralskim kadrom, saj je bilo na tekmi tokrat le 13 igralcev. Šmarje niso imele težav glede zmage z Nafto, ki more pokazati kaj več, če želi biti visoko. Najvišjo zmago so dosegli Odranci proti zadnji Čardi. Veliko dela so opravili že v prvem polčasu, ko so zadeli petkrat. Šentjurčani so precej nizko, vendar počasi in vztrajno zbirajo točke, kar jim lahko pride še kako prav v drugem delu prvenstva, ko bo borba za obstanek neizprosna.
REZULTATI 13. KROGA: Maleč-nik - Drava Ptuj 0:2 (0:1), Tromej-nik G Sukič - Dravinja Kostroj 0:3 (0:0), Fosilum Šentjur - Grad 2:0 (l:o), AHA EMMI Bistrica - Avto Škafar Beltinci 2:4 (1;2), Šmarje pri Jelšah - Nafta 1903 5:2 (2:1), Rakičan - Avto Rajh Ljutomer 0:0, Odranci - Čarda Martjanci 7:2 (5:0)
1.	DRAVINJA KOST. 13 11 2 0 32:5 35
2.	DRAVA PTUJ 13 8 2 2 32:7 29
3.	ODRANCI 13 6 4 3 35:22 21
4.	RAJH LJUTOMER 13 6 2 5 23:16 20
5.	NAFTA 1903 13 6 2 5 18:14 20
6.	RAKIČAN 13 5 5 3 16:15 20
7.	MALEČNIK 13 4 7 2 16:15 19
8.	ŠKAFAR BELTINCI 13 5 2 6 23:25 17
9.	TROMEJNIK G S. 13 5 1 7 20:25 16
10.	ŠMARJE PRI J. 13 4 3 6 25:25 15
11.	GRAD	13 3 6 4 17:19 15
12.	FOSIL. ŠENTJUR 13 4 1 8 12:32 13
13.	A. E. BISTRICA 13 1 3 9 15:30 6
14.	ČARDA MARTJA. 13 1 3 9 11:45 6
MALEČNIK - NŠ DRAVA PTUJ 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Antolič (24.), 0:2 Furek (87.)
NŠ DRAVA PTUJ: Ajlec, De. Krajnc, Nikollaj, Ljubec, Antolič (od 77. Jaušovec), Kočar, Horvat, Furek (od 89. Osterc), Šoštarič, Kirič (od 90. Koren), Da. Krajnc. Trener: Franc Fridl.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Podvincev Betonarne Kuhar so z zmago proti Bukovčanom končali jesenski del prvenstva v Superligi.
Nogometaši Drave so se v Ma-lečniku na izredno težkem igrišču silno namučili, da so proti domačinom prišli do novih treh točk. Za te se lahko v prvi vrsti zahvalijo svojemu vratarju Alešu Ajlecu, ki je nanizal kakšnih pet ali šest neverjetnih obramb.
Varovanci Francija Fridla so ponovno dobro pričeli tekmo in bili prvih 15 minut s svojo agresivnostjo, kombinatoriko in hitro igro boljši tekmec. Plod tega so bili tudi štirje dobri poizkusi, a je bil Antolič prvič premalo odločen v zaključku, strel Fureka od daleč, Ljubca s 14 metrov in Antoliča iz prostega strela pa je domači vratar Glušič s težavami odbil v polje. Prvič so bili domačini nevarni v 16. minuti, ko je Sirk streljal z 20 metrov in je dodobra ogrel dlani Ajleca. Drava je po hitri akciji povedla v 24. minuti: Ljubec je poslal žogo do Antoliča, ta pa je dosegel zadetek z natančnim strelom - 0:1. Malečnik je po uvodnem naletu Drave počasi začel vzpostavljati ravnotežje in je tudi pokazal več želje po igri. Do konca polčasa so bili domačini iz minute v minuto nevarnejši. Strel Zvera iz obrata je Ajlec zaustavil s skrajnimi močmi, medtem ko se je ptujski vratar še bolj izkazal z izjemno obrambo po strelu Toplaka, ki je bil usmerjen natančno pod prečko.
Pritisk in boljša igra Malečnika se je nadaljevala tudi v drugem polčasu, ki si je prvo priložnost priigral v 49. minuti, a je Ajlec obranil skorajda nemogoče. Domačini so preko Sirka, Zvera in še enkrat Sirka bili v kazenskem prostoru v idealnih položajih za zadetek, a se ptujski vratar ni dal premagati. Ta se je še enkrat več
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčane je v Malečniku reševal Aleš Ajlec.
izkazal v 66. minuti: po prostem strelu Filekoviča se je v idealni priložnosti znašel Tisaj, a tudi ta s sedmih metrov ni zadel. Dve minuti kasneje je mladi napadalec Drave Kočar dobil drugi rumeni karton: po prostem strelu Antoliča z desne strani ga je žoga bolj oplazila po roki, kot da je želel igrati z njo, in je pristala v mreži, a glavni sodnik Mertik mu je za to nenamerno potezo pokazal rumeni karton in ga poslal z igrišča. Tako je imela v zadnjih 25 minutah obrambna vrsta v sestavi Šoštarič, Horvat, Krajnc in Ni-kollaj še dodatno delo. Malečnik je vztrajno pritiskal, po sumljivi situaciji pa je v 87. minuti zadela Drava. Po podaji Ljubca se je žoga odbila od domačega igralca do Ki-riča, ki je bil verjetno v prepovedanem položaju, a sodnik je pustil prednost. Tako je Kirič nadaljeval akcijo in podal do Fureka, ki je žogo potisnil v mrežo - 0:2. Ob koncu tekme je še enkrat stopil na sceno vratar Ajlec, ki je obranil 100-odstotno priložnost Tisaju in je bil glavni junak srečanja. Trener ptujske ekipe Franc Fridl je nekaj minut za igro namenil tudi mladincem Jaušovcu, Ostercu in Korenu. Drava je z zmago v Ma-lečniku končala jesenski del tekmovanja v 3. ligi in bo za ekipo Dravinje prezimila na 2. mestu.
David Breznik
Superliga: derbi za 3. mesto na Vidmu odločil Božak
REZULTATI 12. KROGA: Apače - Boč Poljčane 0:1, Podvinci Betonarna Kuhar - Bukovci 1:0, Središče - Hajdina 2:2, Stojnci -Carrera Optyl Ormož 2:0, Videm -1 A Avto Gerečja vas 2:1
1.	STOJNCI 12 9 2 1 29:4 29
2.	BETONAR. KUHAR 12 9 2 1 25:7 29
3.	VIDEM	12 8 2 2 37:15 26
4.	1 A GEREČJA VAS 12 5 3 4 23:12 18
5.	HAJDINA 12 5 2 5 21:18 17
6.	SREDIŠČE 12 4 3 5 22:31 15
7.	APAČE	12 4 2 6 17:19 14
8.	BOČ POLJČANE 12 4 0 8 14:31 12
9.	C. OPTYL ORMOŽ 12 1 2 9 11:34 5
10.	BUKOVCI 12 1 2 9 11:39 5
VIDEM - 1A AVTO GEREČJA VAS 2:1 (0:0)
STRELCI: 0:1 Strel (72), 1:1 Škvarič (83), 2:1 Božak (91)
VIDEM: Kovačič, Trep, U. Be-drač (Simonič), Lah, Kostanjevec, Murič, Škvarič, Zemljak, Božak (D. Bedrač), Krajnc, Kmetec (Hr-ženjak). Trener: Primož Gorše.
1A AVTO GEREČJA VAS: Šer-doner, Kokot (Krajnc), Gabrovec,
Strel, Horvat, Rozman, Lešnik, Lončarič, Leben (Hertiš), Tominc (A. Šešo), Hojnik (N. Šešo). Trener: Igor Vorih.
SREDIŠČE - HAJDINA 2:2
(0:1)
STRELCI: 0:1 Jazbec (34.), 0:2 Štumberger (67.), 1:2 Lesjak (78.), 2:2 Panič (92.)
SREDIŠČE: Kocen, Panič, Nemec (Cimerman), Novak, B. Borko, Govedič, Zadravec, G. Borko, Klajnčar, Ivanuša, Lesjak. Trener: Danilo Žerjav.
HAJDINA: Ber, Kurež, Krajnc (Strelec), Travnikar (Cebek), Črnko, Jazbec (Štumberger), Veličk-ovič, Mlinarič, Babšek, Flajsinger (Sarkičevič), Gaiser. Trener: Sandi Verlak.
PODVINCI BETONARNA KUHAR - BUKOVCI 1:0
(0:0)
STRELEC: 1:0 Galun (69.) PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, Šebela, Toplak, Brumen (Simonič), Lah, Belšak, Kuserbanj (Mulej), Požegar (Simo-nič - Dabič), Pal (Leben), Galun (Orovič), Topolovec. Trener: Miran Ljubec.
BUKOVCI: Mihelač, Kosec (Vo-čanec), Herga (Serdinšek), Vaj-da, T. Meznarič, Murko (Prelog), Domjan (R. Meznarič), Ostroško, Topolnik, Pukšič, Kokot. Trener: Boštjan Zemljarič.
STOJNCI - CARRERA OPTYL ORMOŽ 2:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Kokot (19.), 2:0 Kokot (93.)
STOJNCI: Ladič, Golob, Priher, Vinkovič, Rižnar, Horvat, P. Me-znarič (Roškar), Tomašek (Korez), S. Meznarič (Aleks Petrovič), Zor-ko (Alen Meznarič), Kokot. Trener; Boris Klinger.
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Šnajder, D. Jerebič, Perčič (Klemen-čič), Hriberšek, M. Jerebič, K. Lah, R. Lah (Žinko), Štiberc, Perger, Zlatnik, Kuhar. Trener: Aleš Jurčec.
APAČE - BOČ POLJČANE
0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Žnidar (84.) APAČE: Lendero (Valentan), Tramšek, Vajsbaher, Jus, Ivančič (Murko), Šenkiš, Krajnc (Zajc), Novak (Kajzer), Predikaka, Žgeč, Fruk. Trener: Gorazd Šket.
BOČ POLJČANE: Mlinar, Ba-bulč (Žnidar), Volavšek, Novačan, Jernejšek, Damše, Mohor, N. Haj-šek, Savski, Stojnšek, Grobin. Trener: Matej Hajšek.
Danilo Klajnšek
Odbojka • 2. DOL vzhod
Tradicionalni lokalni obračun gostjam
Benedikt - ZOK AC Prstec Ptuj 1:3
-19, -14, 21, -22
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Mohor-ko, Puklavec, Cvirn, Kokol, Intihar, Miličevic M., Seničar, Zajšek, Miličevic T, Stanet, Emeršič. Trenerka: Cristea Voichita Loredana.
Srečanja med ženskima ekipa Benedikta in Ptuja so bila v zadnjih letih v vseh ligah vedno zelo zanimiva in tako je bilo tudi tokrat. Ptujske igralke, ki jih je ves čas zelo motivirala in spodbujala kapetanka Nuša Mohorko, so tokrat boljše pričele tekmo in so si hitro priigrale nekaj točk prednosti. Sledilo je obdobje, ko so nekoliko popustile, kar so domačinke izkoristile in z dobrimi servisi znižale razliko. Ptujska trenerja Cristea Voichita Loredana je nato igralke umirila in s solidnim serviranjem Mohorkove in dobrimi zaključki ponovno zelo razpoložene Cvirnove, se je prvi set končal s 19:25. V nadaljevanju je manj izkušena domača vrsta še pod vplivom izgubljenega seta zaigrala malo slabše, kar so Ptujčanke s pridom izkoristile. Dobro so zaključevale akcije, servirale in predvsem blokirale, kar je bilo dovolj, da so drugi set visoko dobile 25:14. Sledil je najbolj izenačen del igre, tretji niz, ki so ga Ptujčanke slabše začele. Benedičanke so se sprostile v igri in so zaigrale na vse ali nič. Gostje so slabše sprejemale
2. DOL - VZHOD (ž)
REZULTATI 5. KROGA: Benedikt - AC Prstec Ptuj 1:3, Kost-man Slovenj Gradec - Mislinja 3:0, Swatycomet Zreče - Prevalje 1:3, Kajuh Šoštanj - M. Sobota 3:0, Mozirje - Celje 3:1
1.	KAJUH ŠOŠTANJ	5 5 0 14
2.	KOSTMAN SLOV. GRADEC 5 4 1 13
3.	PREVALJE	5 4 1 12
4.	AC PRSTEC PTUJ 5 4 1 11
5.	MOZIRJE	5 3 2 8
6.	M. SOBOTA	5 2 3 6
7.	BENEDIKT	5 1 4 5
8.	CELJE	5 1 4 3
9.	SWATYCOMET ZREČE 5 14 3
10.	MISLINJA	5 0 5 0
(na celotni tekmi je bila to šibka točka ptujske ekipe) in zato ni stekla igra v napadu. Posledično je to pomenilo znižanje vodstva v nizih na 1:2.
Sledil je odločilni niz, v katerem je Loredana presenetila, saj je poslala v igro nekatere rezervne igralke, izmed katerih sta se najbolj izkazali Intihar-jeva in Stanetova. Tema dvema sta se priključili še Mohorkova in Cvirnova, s čimer je igra ponovno dobila na kakovosti. Niz se je končal z izidom 25:22. S četrto letošnjo prvenstveno zmago je ptujska ekipa trenutno pod vrhom lestvice. Pravi test ŽOK AC Prstec čaka v naslednjem krogu, ko se bodo v soboto ob 18. uri v športni dvorani Gimnazije Ptuj pomerile z vodilno in zaenkrat neporaže-no ekipo Kajuha iz Šoštanja.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske odbojkarice so slavile na lokalnem derbiju v Benediktu.
Košarka • 4. SKL - vzhod
Ptujčani držali korak s tekmeci le prvo četrtino
Posavje Sevnica -Ptuj 95:52
22:17, 21:7, 28:15, 24:13
PTUJ: Zupanič, Damiš 1, Br-kič, Žnidarič 11, Markež, Marin 11, Mesarič 1, S. Holc 26, Rojs, D.Holc, Likavec. Trener: Matjaž Damiš
Košarkarji Ptuja so odšli na gostovanje v Sevnico še dodatno oslabljeni, saj tokrat nista nastopila Drevenšek in Ferme. Trener Matjaž Damiš je tako lahko računal le na devet igralcev, izmed katerih so bili štirje člani in pet mladincev. Ti so se s starejšimi in fizično veliko močnejšimi domačini enakovredno kosali le prvo četrtino, ko so dolgo časa igrali »koš za koš«. V nadaljevanju so Sevničani pričeli igrati conski
presing in Ptujčani so imeli izredne težave pri prenosu žoge. Tudi v napadu so akcije zaključevali prehitro in premalo organizirano. Razlika se je tako iz minute v minuto večala in je ob polčasu znašala že 19 točk.
V drugih dvajsetih minutah so svojo priložnost dobili predvsem mladi, ki pa se niso mogli kosati s Posavjem, ki je na koncu visoko zmagalo. Razlika je glede na realno moč in kakovost ekip absolutno previsoka, a dejstvo ostaja, da ptujski košarkarji že nekaj časa igrajo slabo na gostovanjih. Popolnoma drugačno sliko kažejo pred svojimi navijači, ki se jim bodo v soboto ob 20.45 v športni dvorani Gimnazije Ptuj predstavili na tekmi proti ekipi Vranija iz Vranskega.
David Breznik
torek • 19. novembra 2013
Šport
Štajerski	15
Namizni tenis • 1. in 2. SNTL
Zmage vodilnih, odlična igra Zafoštnika
1. SNTL (m)
REZULTATI 8. KROGA: Kema I. Ptuj 5:0, Ilirija - Zavarovalnica Maribor 2:5, Mengeš - Olimpija 5:3, Krka - Kema II. 5:2, Tempo Velenje - Lektrika 3:5
1.	ZAVAROVALNICA MARIBOR 8 7 1 16
2.	KEMA II.	8 7 1 16
3.	KRKA	8 6 2 12
4.	LEKTIKA	8 5 3 10
5.	TEMPO VELENJE 8 4 4 8
6.	I LIRIJA	6 4 4 8
7.	MENGEŠ	8 4 4 8
8.	KEMA II.	8 2 6 4
9.	OLIMPIJA	8 17 2
10.	PTUJ	8 0 8 0 V 8. krogu 1. moške lige so
bile vse ekipe iz vrha letvice uspešne in so zadržale svoja mesta. Pri ekipi iz Maribora je blestel Gregor Zafoštnik, ki je k zmagi svoje ekipe prispeval tri posamične točke. Uspešni sta bili tudi ekipi Krke in Letrike, ki sta se morali za svojo zmago zelo potruditi. Najbolj izenačeno je bilo srečanje v Mengšu, kjer so domačini na koncu ugnali goste iz Ljubljane, pri katerih je vse tri točke osvojil Tom Šfiligoj.
Igralci prve ekipe Keme so proti mladi zasedbi Ptuja zabeležili pričakovano zmago.
KEMA I - PTUJ 5:0
Sukič - Malovič 3:0, Škraban -Masten Toplak 3:0, Ropoša - Še-gula 3:0, Škraban - Malovič 3:0, Sukič - Šegula 3:0.
proti drugi ekipi novomeške Krke. Domači so z zmagama Luke Krušiča in Danila Piljaka povedli 2:0, gostje pa so znižali za točko. Piljak je Cirkovčane povedel v vodstvo 3:1, po porazu Luke Krušiča in Primoža Kobana pa so gostje izenačili na 3:3. V sedmem dvoboju med Piljakom in Cvetkom je bilo izjemno razburljivo, saj je mladi Cvetko povedel z 0:2. Najboljši domači igralec se je v nadaljevanju dvoboja dvignil in gladko dobil naslednje tri nize. Za skupno zmago je tako bila potrebna točka, ki jo je na koncu priboril Primož Koban.
REZULTATI 4. KROGA: Šter-nmatik Cirkovce - Melamin 5:2, Šternmatik Cirkovce - Krka II. 5:3, Križe - Rakek 2:5, Sobota -Arrigoni 5:1, Muta - Gorica 5:0, Kajuh Slovan - Krka II. 5:2, Sobota - Gorica 5:1, Kajuh Slovan -Melamin 5:2.
1. ŠTERNMARIK CIRKOVCE 7 7 0 14
2.	SOBOTA
3.	ARRIGONI
4.	KAJUH SLOVAN
5.	RAKEK
6.	MUTA
7.	KRIŽE
8.	MELAMIN
9.	KRKA II.
10.	GORICA
6	1	12
6	1	12
4	3	8
4	3	8
3	4	6
3	4	6
8 2 6 4
1
7 2 7 0
2. SNTL (m)
Igralci iz Cirkovc, ki so vodeče moštvo lige, so imeli v tem krogu dve domači tekmi. Za ohranitev vodstva so potrebovali zmago, saj sta jim ekipi Sobote in Arrigonija tik za petami. Proti Melaminu iz Kočevja domači niso imeli pretiranih težav, kljub temu da so gostje osvojili dve točki. Bolj zanimivo je bilo v drugem srečanju,
STERNMATIK CIRKOVCE -MELAMIN 5:2
Krušič - Zajec 3:2, Piljak -Ožanič 3:0, Koban - Vidmar 3:2, Piljak - Zajec 3:0, Krušič - Vidmar 2:3, Napast - Ožanič 0:3, Piljak - Vidmar 3:0
ŠTERNMATIK CIRKOVCE -KRKA II. 5:3
Krušič - M. Hribar 3:1, Pilljak
-	P. Hribar 3:0, Koban - Cvetko 0:3, Piljak - M. Hribar 3:0, Krušič
-	Cvetko 0:3, Koban - P. Hribar 2:3, Piljak - Cvetko 3:2, Koban -M. Hribar 3:0.
JM, DK
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Piljak je zaenkrat prvo ime 2. SNTL.
Boks • 33. Zlata rokavica
Denis Lazar dobitnik 33. zlate rokavice
Boks klub Ring je v športni dvorani Gimnazije Ptuj v soboto zvečer izvedel 33. Zlato rokavico. To je s simboličnim udarcem po gongu odprl Dejan Zavec, medtem ko so se organizatorji na začetku dogodka z minuto molka poklonili pred kratkim preminulemu prvemu organizatorju rokavice in ptujskemu boksarskemu zanesenjaku Slavku Doklu. Na tokratni tradicionalni boksarski prireditvi si je kakšnih 400 gledalcev lahko ogledalo sedem dvobojev.
V uvodnem sta bila v ringu še osmovnošolca, domačin Urh Zebec in njegov »standardni« tekmec, Elvis Osmanovič (BK Tezno). Mladi ptujski boksar je istega tekmeca pred tednom dni premagal v ligi, tokrat pa je pregorel v preveliki želji po zmagi. To je bil glavni razlog za njegov poraz. Sledila je ženska borba med Anjo Jabločnik (BK Ring) in Emo Kozin (Combat Academy), ki si je letos priborila medaljo na prvenstvu Evropske unije na Madžarskem. Jabločnikova je po krajši pavzi tokrat tekmovalno boksala proti precej težji nasprotnici. Kozinčeva je bila v prvih dveh rundah boljša tekmica, nato pa se je ptujska boksarka v sredini tretje runde »razjezila« in pogumno napadla, vendar je bilo to premalo za zmago. Član BK Legionar Ptuj David Kramberger je ponovno pokazal svoj talent proti čvrstemu tekmecu, Benjaminu Gašperiču (ŽBK Maribor). Kramberger je s serijo izrednih udarcev v drugi rundi nasprotnika poslal v knock down, a je ta pogumno nadaljeval z dvobojem. Ta je bil zelo aktiven in je na koncu pripadel ptujskemu mladincu. Naslednji je prišel iz domačega kluba na sceno Robert Šimončik, kateremu je v velterski kategoriji stal nasproti Denis Lizzie (ŽBK Maribor). Slednji se je sicer dobro upiral, a je Šimončik imel ves čas borbo pod nadzorom in je še enkrat več pokazal svojo izredno tehnično boksarsko znanje.
Sledil je dvoboj, ki je najbolj ogrel gledalce, saj sta si nasproti stala stara znanca, Blaž Škrjanec (BK Ring Ptuj), ki je pred leti že dobil Zlato rokavico, in njegov tradicionalni tekmec Edin Sejdimovič (ŽBK Maribor). Oba sta na čase prevladovala in si zadala tudi nekaj nešportnih udarcev, kar pa glavni sodnik v ringu ni videl in ju ni kaznoval. V zelo izenačenem dvoboju, v katerem je bil Škrjanec absolutno
Foto: Črtomir Goznik
Dobitniki priznanj na 33. Zlati rokavici (Denis Lazar je drugi z leve)
Rezultati - 33. Zlate rokavice:
Urh Zebec (BK Ring Ptuj) - Elvis Osmanovič (BK Tezno) 0:2 Anja Jabločnik (BK Ring Ptuj) - Ema Kozin (Combat Academy) 0:2 David Kramberger (BK Legionar Ptuj) - Benjamin Gašperič (ŽBK Maribor) 2:0
Robert Simončik (BK Ring Ptuj) - Denis Lizzie (ŽBK Maribor) 2:0 Blaž Škrjanec (BK Ring Ptuj) - Edin Sejdinovič (ŽBK Maribor) 0:2 Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) - Alen Bolkovič (BK Ljutomer) 0:2 Denis Lazar (BK Ring Ptuj) - Luka Mejač (FC Ljubljana) 2:0
Denis Lazar, dobitnik 33. zlate rokavice: »Za to veliko lovoriko sem se moral zelo potruditi, saj je bila borba proti Luki Mejaču zelo težka. Osvojena Zlata rokavica je zame največja osvojena lovorika doslej in na nek način bo ta naslov zame še dodatna motivacija za še boljše delo v naprej.«
boljši vsaj v prvi rundi, so sodniki z enoglasno odločitvijo prisodili zmago Sejdimoviču. V predzadnjem dvoboju večera
smo spremljali obračun med Alešem Kujavcem (BK Ring) in Alenom Bolkovičem (BK
Ljutomer), v katerem je bil
Foto: Črtomir Goznik
Edin Sejdinovič in Blaž Škrjanec sta prikazala atraktiven boks, zmage pa se je veselil član ZBK Maribor.
slednji za skoraj 12 kg težji od domačega borca (Kujavec nastopa v kategoriji do 81 kg, v kateri je tudi aktualni državni prvak). Večjo težo in v končni fazi tudi moč udarca je Bolko-vič izkoristil v svoj prid in je zasluženo zmagal.
Za zaključek boksarskega večera je sledil obračun med Denisom Lazarjem (BK Ring Ptuj) in Lukom Mejačem (FC Ljubljana). Vedno boljši Lazar je v serijah napadal zelo dobrega tekmeca in je bil v ringu zelo prepričljiv. Hkrati je Denis prepričal tudi strokovno žirijo tekmovanja, ki mu je za prikazano v ringu podelila Zlato rokavico. Nagrado za najmlajšega boksarja je dobil Elvis Osma-novič (BK Tezno), za najboljšo boksarko Ema Kozin (Combat Academy), za najboljšega tehničnega boksarja Robert Simončik (BK Ring Ptuj), za najbolj borbenega boksarja Luka Mejač (FC Ljubljana).
David Breznik
Kegljanje
Izola in Ceršak tokrat premočna
Konec tedna ptujskim igralkam in igralcem ni prinesel uspeha, saj so oboji izgubili v gosteh. Ženski del ekipe je v Izoli dobro pričel srečanje, saj si je uvodno zmago prikegljala Nevenka Kolar. Po zaostanku 1:2 je kanček upanja prinesla izenačujoča točka Melite Krušič, ki je z rezultatom 591 dosegla drugi posamični rezultat celotnega kroga. V zadnjih dveh dvobojih so bile znova boljše domačinke in zmaga je ostala na Primorskem.
Tudi moški so proti vodilni ekipi lige povedli z zmago Robi-ja Goloba. V drugem in tretjem dvoboju sta bila Janez Čuš in Dušan Murko blizu zmag, vendar jima je zmanjkal tudi kanček sreče. Srečanje se je nato povsem obrnilo v prid domačinov, ki so slavili visoko zmago in ohranili vodilni položaj.
1. B SKL (ž)
REZULTATI 8. KROGA: Izola - Drava 6:2, Gorica - Šoštanj 5:3, Radenska - Impol 3:5, Mas Tech - Miklavž 2:6, Trebnje -Celje 1:7
1.	MIKLAVŽ	8 6 0 2 12
2.	CELJE II.	8 5 0 3 10
3.	GORICA	8 5 0 3 10
4.	IZOLA	8 4 1 3 9
5.	IMPOL	8 4 1 3 9
6.	RADENSKA 8 4 0 4 8
7.	MAS TECH 8 4 0 4 8
8.	TREBNJE	8 3 0 5 6
9.	DRAVA	8 2 0 6 4
10.	ŠOŠTANJ 8 2 0 6 4
IZOLA - DRAVA 6:2 (3343 - 3262)
DRAVA: Kolar 559, Fridl 538, Pavlič 515, Krušič 591, Kramber-ger 533, Bombek 526.
3. SKL vzhod (m)
REZULTATI 8. KROGA: Ceršak - Drava 7:1, Radenska - Pivovarna Laško 6:2, Slovenj Gradec -Konjice 8:0, De Vesta - Prepolje 6:2, Korotan - Ruše 7:1
1.	CERŠAK	8	7	0	1	14
2.	DE VESTA	8	5	1	2	11
3.	KONJICE	8	5	0	3	10
4.	SLOVENJ GRADEC	8	3	2	3	8
5.	PIVOVARNA LAŠKO	8	4	0	4	8
6.	KOROTAN	8	3	14	7
7.	RADENSKA	8	3	1	4	7
8.	RUŠE	8	3	0	5	6
9.	DRAVA	8	2	1	5	5
10.	PREPOLJE 8 2 0 6 4
CERŠAK - DRAVA 7:1 (3295 - 3126)
DRAVA: Golob 506, Čuš 533, Murko 527, Čeh 533, Premzl 529, Kozoderc 498.
Danilo Klajnšek
0
16 Štajerski
Šport, zanimivosti
torek • 19. novembra 2013
Judo • Svetovni pokal na Samoi
Zmagoslavna vrnitev Klemna Ferjana
Konec tedna je bila na Samoi, v kraju Apia, na sporedu tekma svetovnega pokala v judu. Tekmovanje je potekalo pod okriljem Svetovne judo federacije v organizaciji judo zveze Oceanije, nastopili pa so tekmovalci iz vseh kontinentov. Edini predstavnik slovenske reprezentance na tem tekmovanju je bil član Judo kluba Drava Ptuj Klemen Ferjan.
Klemen je nastopil v kategoriji do 81 kg, v kateri je bilo prijavljenih 12 tekmovalcev. V prvem krogu je bil prost, v drugem pa mu je žreb namenil tekmovalca iz Nove Zelandije, Ivico Pavliniča. Ta je letos med drugim nastopil tudi na svetovnem prvenstvu v Rio de Janie-ru in je nosilec številnih medalj iz tekem svetovnega pokala.
Končni vrstni red (12 tekmovalcev):
1.	Klemen Ferjan, Slovenija
2.	Mark Brewer, Nova Zelandija
3.	Eoin Coughlan, Avstralija
3. Zachary Burt, Kanada
5. Nicolas Tivant, Francoska Polinezija
5. Ivica Pavlinic, Nova Zelandija
7. Vinay Reddy, Nova Zelandija
7. Jordan Smith Avstralija
Klemen Ferjan je na tekmi svetovnega pokala na Samoi stopil na najvišjo stopničko.
Klemnu je uspel met za 7 točk, nato končni prijem, iz katerega pa se je Novozelandec rešil. Kljub temu je Klemnu uspelo zaključiti akcijo z davljenjem, s čimer si je priboril prvo zmago in uvrstitev med najboljše štiri. V polfinalni borbi se je pomeril z Avstralcem Eoinom Coug-hlanom, katerega je učinkovito premagal z ipponom že v prvi
polovici borbe. Pred njim je bila le še finalna borba, v kateri je bil njegov tekmec še drugi predstavnik Nove Zelandije, Mark Brewer. Članu ptujske Drave je tudi v finalu uspelo uspešno zaključiti borbo z ipponom, metom za 10 točk. S tem se je povzpel na najvišjo stopničko tekme svetovnega pokala.
»Dobro sem treniral in se pripravljal na to tekmo. Nasprotniki so bili suvereni, zato sem moral dati res vse od sebe, da sem prišel do končne zmage. Ko sem stopil na najvišjo stopničko, je bilo vso moje delo poplačano,« je s širokim nasmehom povedal Klemen Ferjan.
db, jm
Strelstvo • Pokal občine Gorenja vas - Poljane
Kevin Venta zmagal z rekordnim dosežkom
Minuli konec tedna je bilo na Gorenjskem, v občini Gorenja vas - Poljane, tradicionalno in dobro obiskano tekmovanje z zračno pištolo in puško za pokal občine, ki so se ga udeležili tudi nekateri strelci z ormoškega konca.
V soboto je najprej potekal tradicionalni Ržkov memorial, na katerem je slavil Pirančan Emerik Hodžic, velika okrepitev ormoškega Kovinarja v letošnji sezoni, ki je z rezultatom 573 krogov dosegel svoj osebni rekord. V nedeljo pa je na pokalu občine odlično nastopilo več ormoških strelcev. Najboljši ormoški strelec s pištolo, mladi Kevin Venta, je pokazal zavidljivo predstavo v kvalifikacijah s 583 krogi, po serijah 97, 95, 99, 97, 96 in 99, in postavil daleč najboljši dosežek dneva s pištolo ter si priboril prepričljivo prednost pred konkurenti. Med zasledovalci se je Venti na 10 krogov razlike še najbolj približal miklavški strelec Boštjan Simonič, ki je
Foto: Simeon Gönc
Mlada ormoška ekipa Kovinarja, v postavi Emerik Hodžic, Mateja Levanič in Kevin Venta, je v Gorenji vasi slavila tudi v ekipni razvrstitvi ter tako dosegla izvrstno dvojno zmago.
bil po nekaj slabših dosežkih v zadnjem obdobju znova zadovoljen s streljanjem, med finaliste pa se je uvrstil še drugi strelec Kovinarja, Emerik Hodžic, s šestim rezultatom s 565 krogi. Preostali trije miklavški strelci Simon Simonič, Miran Miholič in Alojz Trste-
njak so s 561, 551 in 522 krogi tekmovanje končali na 10., 18. in 30. mestu. Tretja strelka Kovinarja, Mateja Levanič, je s 547 krogi tekmovanje končala na 20. mestu.
V ekipni razvrstitvi so pred tekmo napovedano ekipno zmago potrdili strelci Kovi-
Kevin Venta: »Kljub kratkemu spancu in po naporni dolgi vožnji z nastopa v nemški Bundesligi sem krenil v Gorenjo vas z zastavljenim ciljem 580 krogov, ki sem si ga zapisal v dnevnik. Bil sem trdno odločen, da se potrudim, kar se le da dobro. Tekmo sem začel kot vedno z malce nervo-ze, vendar sem se ves čas koncentriral na ključne trenutke, proženje in zadrževanje. Začel sem dobro, drugo serijo me je malce 'stisnilo', ampak me tudi kaka osmica ni vrgla iz tira. Nisem pustil, da me prevladajo čustva, zato je šlo naprej zelo dobro. Najpomembneje je bilo, da sem streljal na tempo, brez kompliciranja, vsak strel na novo. Za zadnjo serijo mi je ostalo okrog 18 minut. Malce sem se zaustavil in pomislil, ali naj grem naprej z istim tempom. Časa je bilo dovolj, zato sem se odločil, da si pred vsakim strelom zvizualiziram pravilen tehnični strel. Po zadnjem strelu, ko sem pripeljal tarčo nazaj in videl 2x10, me je kar zmrazilo od veselja. Zavedal sem se, da sem opravil tako kot treba. Po vsakem strelu izvajam umirjanje s posebno tehniko dihanja. Slabim strelom rečem
enostavno stop in se naprej koncentriram na tehniko in še veliko drugih elementov, ki jih treniram zraven streljanja. Za ta napredek gre ena največjih zahval mojemu športnemu psihologu Blažu Zagorcu. Menim, da ni dovolj trenirati le tehniko na strelišču, dosti več je treba posvečati tudi psihičnim treningom, za kar pa na žalost gre še več časa in energije. Se pa na koncu obrestuje. Veselje po tekmi je bilo še toliko večje, saj smo zmagali tudi ekipno. Dosti motivacije mi dajeta klubska kolega Emerik Hodžic in Mateja Levanič. Mislim, da smo se zelo dobro ujeli in da nas kot ekipo čaka še veliko uspehov. Pred finalom sem imel prednost desetih krogov pred drugouvrščenim tekmovalcem, zato nisem šel na vse ali nič, trudil sem se toliko, da nisem naredil večjega kiksa.
Čeprav sem imel toliko prednosti, sem bil vseeno pod precejšnjim pritiskom, saj vsi vemo, da lahko v finalu ob majhni napakici izgubiš veliko. Čaka me še veliko treningov in tekem. Na tej poti se zahvaljujem vsem, ki me podpirajo in motivirajo. Naj ostane še naprej tako.«
narja, ki so slavili s 1695 krogi pred močno domačo strelsko sredino iz Železnikov s 1690 krogi na drugem in miklav-ško ekipo Jožeta Kerenčiča s 1685 krogi na tretjem mestu. Brez ekipnega odličja pa sta tokrat presenetljivo ostali tako ekipi iz Grosuplja kot tudi Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem. Ptujčani, ki so zadnja leta v Gorenji vasi prav tako osvajali ekipna odličja, tokrat na tekmovanju niso nastopili. Vrhunec tekmovanja pa je bil v popoldanskem času, ko smo spremljali finalne nastope najboljših kvalifikantov. Po sistemu slovenskega ligaškega finala, kjer po 4. strelu izpadajo strelci z najnižjim seštevkom kvalifikacijskih in finalnih strelov, se favorizirani Venta ni pustil zmesti in je tekmo ruti-nirano pripeljal do konca s solidnim streljanjem s 95,3 kroga ter proti Boštjanu Simoniču, ki je dosegel 96,2 kroga, slavil zanesljivo zmago z veliko prednostjo več kot devetih krogov. Izjemen kvalifikacijski dosežek 583 krogov je nazadnje v reprezentanci Slovenije januarja 2011 dosegel Brežičan Srečko Vidmar in se uvrstil v finale najmočnejšega MT na svetu - v Munchnu. Lastnik slovenskega državnega rekorda pa je prav tako Brežičan Robert Kranjc s 584 krogi iz leta 1997.
S puško sta olimpijka Živa Dvoršak in Grosupeljčan Željko Moičevic z rezultatom 598 krogov prikazala zanimiv dvoboj, ki ga je šele v zadnjem, desetem strelu finala, v svoj prid odločila mlada strelka iz Ljubljane, ki je bila boljša od svojega reprezentančnega kolega z rezultatom 102,4 : 101,0 krogov, in tako dosegla drugo zmago v letošnji sezoni.
Simeon Gonc
Ples
Ana Ekart in Ivan Jarnec mladinska državna prvaka
V športni dvorani OŠ Radlje ob Dravi so se v soboto, 9. 11., na državnem prvenstvu v kombinaciji standardnih in latin-skoameriških plesov pomerili najboljši slovenski plesni pari. Organizator prvenstva je bila Plesna zveza Slovenije. Tekmovalo se je v starostnih kategorijah od mlajših pionirjev do članov. To je za športne plesalce najzahtevnejše tekmovanje, saj je za končno uvrstitev treba odplesati 5 standardnih in 5 LA plesov. Tekmovanje se je odvijalo v popoldanskem in večernem delu: v popoldanskem delu so se plesala polfinalna, v večernem delu pa finalna tekmovanja.
Ana Ekart in Ivan Jarnec
sta tekmovala v kategoriji mladincev. Njuni rezultati na domačih in mednarodnih tekmovanjih so nakazovali na dobro uvrstitev, kar se je tudi uresničilo. Kljub hudi konkurenci jima je namreč uspelo osvojiti naslov državnih prvakov. Treba je poudariti, da sta bila med konkurenti najmlajša in da bosta v kategoriji mladincev lahko nastopala še naslednje leto.
V članski konkurenci sta zmagala Miha Vodičar in Na-dija Bičkova, ki sta se v soboto, 16. 11., na Dunaju potegovala za naslov svetovnih prvakov.
Ur
Ana Ekart in Ivan Jarnec sta osvojila naslov mladinskih državnih prvakov.
Planinski kotiček
Sevniška planinska pot
Nedelja, 8. december
Planinske poti so v jesenskem času prava paša za oči. Zla-torumeno listje in meglice po dolinah nas spremljajo med hojo po grebenih sredogorja. V tem času je posebej mikavno Posavsko hribovje, kjer poteka Sevniška planinska pot in kamor se v času miklavža ptujski planinci že tradicionalno odpravljamo v deželo veselih in gostoljubnih ljudi. Podali se bomo po krožni poti iz Radeč čez Brunk in Šentjanž nazaj v Radeče. Z vlakom se bomo vrnili na Pragersko do 18.12.
Udeleženci izleta se zberemo v nedeljo, 8. decembra, ob 5.20 na železniški postaji Pragersko. Z vlakom se bomo popeljali do Radeč, od koder se bomo povzpeli na razgledno točko Brunk. Ogledali si bomo znamenito cerkev sv. Treh kraljev, kjer je pridigal že Primož Trubar, nato pa poizkusili domače dobrote marljive gospodinje z Brunka. Pot bomo nadaljevali po Sevniški planinski poti čez Leskovec do Šentjanža, kjer nas bo v stoletni gostilni Repovž pričakalo odlično nedeljsko kosilo. Dobre volje jo bomo mahnili po krožni poti do Radeč in se z vlakom vrnili proti domu.
Opremite se planinsko za sredogorje (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik ...) in vremenu primerno.
Hrana iz nahrbtnika in v podeželski gostilni. Cena izleta vključuje povratno vozovnico za vlak do Radeč in znaša 9 evrov.
Prijave z vplačili sprejemamo v društveni pisarni, Dravska ulica 18, do torka, 3. 12. 2013.
Vodil bo Uroš Vidovič.
torek • 19. novembra 2013
Reportaža, kronika
Štajerski XDNIK 17
z avlara 3Č-e-to du :ei-et es ih ta na 83 ur-
Piše: Uroš Žajdela - • Azorski otoki (5)
Faial
Težko je bilo slovo od prekrasnega otoka Terceira, vendar me je čas že pošteno preganjal. Pred menoj so namreč bili še najspektakularnejši otoki v okviru arhipelaga, zlasti otok Pico z istoimenskim in najvišjim vrhom Portugalske, z nepredstavljivimi 2351 metri nad Atlantikom. S tem namenon sem se iz Terceire popeljal z majhnim propelerskim letalom in dasiravno let traja dobrih 21 minut, je v ceni kozarec vode. V bistvu te posadijo na letalo, se privežeš z varnostnim pasom, dobiš kozarec vode in pri-staneš na otoku Faial. Še oči ne zapreš. Za mnoge, tudi zame po prvotnih planih, le vmesni člen za vzpon na Pico, je obisk Faiala obvezen postanek. Vzorno urejena letališka zgradba me privabi v prečudovitem sončnem zahodu. Prekrasno. Vreme se vendarle spreminja. Zunaj majhna kopica taksistov čaka prišleke. Po občutku ocenjeno je bilo na letalu 40 potnikov, izgledalo pa je hudo nagneteno. Javnega avtobusa do Horte, prestolnice, kjer sem si na osnovi predhodnih izkušenj zagotovil toplo posteljo, ni, tako da je taksi dejansko edina, sicer precej draga možnost. Za 12 kilometrov sem porabil 25 EUR! To je skorajda rop. V naivnem prepričanju in nepremišljeni nadutosti pristopim do voznika, kjer mu brezkompromisno v angleškem jeziku obrazložim svoje želje. Sprva le kima in doda »o.k.«. Se že peljeva. Očitno je pretehtal možnosti smeri vožnje za popotnika mojega kova, saj se je kmalu izkazalo, da ne razume niti besede angleškega jezika. Ameriški dolarji so že pred časom posejali seme »amerikanizacije« na otoku Terceira, iz
	
	^iüü^,..... .
M____. - * g •••	
ü » *__	
	i ^^
katerega je vzklilo mogočno drevo preštevilnih sadežev. Na drugih otokih pa to isto seme še ni vzklilo. Si kar oddahnem. Ni Portugalske brez portugalščine. Sva že v Horti, eni izmed treh prestolnic Azorskih otokov. Mestno jedro je izredno majhno. Hitro zagledam napis svojega hostla. Vzorno urejene hiše, zlasti staro mestno jedro s kolonialnimi portugalskimi stavbami. Kot povsod na Azo-rih, mestu kraljujejo mogočni cerkveni zvoniki. Medtem ko je imela Angra de Heroismo relativno majhno pristanišče, zlasti za lokalne ribiče in mogoče kakšno jahtico, pa je zgodba v Horti povsem drugačna. Celotno pristanišče, ki se ga ne bi sramovalo niti prijetno majhno mediteransko mesto, je prepolno mogočnih jadrnic, jaht in trajektov. Premnogi petični turisti se v svojih puloverjih z modro-belimi odtenki sprehajajo ob pomolu. Pomorska kapa je obvezna. Ogledujejo si ponudbo, ki je vsekakor namenjena njihovim denarnicam. Domala vse bolj znane svetovne blagovne znamke se bohotijo ob glavni promenadi. In to v prečudovitih kolonialnih stav-
bah, kjer bi morala prevladovati kozji sir in mleko, ali mogoče sadike hortenzije in izdelki iz evkaliptusa. Morebiti tudi trgovinice z ročno izdelanimi tradicionalnimi izdelki. Ampak ne! Najdemo Swarovski, pa Dolce in Gabana kolekcija za mornarje, pa Prado. Veliko jih še prebrati ne znam. Katastrofa. Še sreča, da je to le na promenadici. Ulico vstran in ponovno smo na prekrasnih Azorih. Seveda, turisti zagotavljajo nočno življenje. Tega dejstva pa se veselim. Počutim se, kot da bi iz Sahare prišel v New York. Zvečer ne sedim le jaz in gruča lokalnih ribičev ob šanku, temveč je treba čakati na prosto mizo v barih! Juhu! Prvič v življenju z velikim veseljem čakam na mizo v baru. Posadijo me v temen kot pod mogočen ladijski jambor. Žal imajo le celinsko portugalsko pivo. Užitek opazovanja.
Prekrasno jutro v Horti. Sonce se je ravnokar povzpelo iznad Atlantika v vsej svoji veličini. Žal ne morem na balkon, ki je več kot očitno včasih bil del namestitvene ponudbe. Nekakšen kaveljc mi preprečuje cigareto ob vsemogočnem pogledu. Nekoliko so me ponoči presenetili komarji in strahovita ter kravava bitka je pustila posledice v nejevolji pred pretiranimi napori. Pa še sonce končno v celotni podobi krasi nebo. Gremo se kopat v morje! V Atlantik, ki se je še včeraj bohotil kot mogočna trdnjava in nezaželen sosed. Le nekaj ulic in že sem na prekrasni vulkanski plaži s prevladujočim temnim, vulkanskim peskom. Kot mogočen Spartakus odvrženi dolge rokave in brisačo. Zunanje temperature dosegajo
Foto: Uroš Zajdela
Foto: Uroš Zajdela
okrog 20 °C. Domačini, sicer v ležernem plažnem položaju, me zanimivo gledajo. Počutim se kot zadnji heroj v boju pred obrambo domovine. Malo se še razgledam. Koliko drame, a vendarle grem v »ledeno mrzli« Atlantik. Zaženem se kot bik na zeleni livadi ob pogledu na dišečo okopane kravice. Pre-številni me še zmeraj gledajo. Skočim v morje. Kje je mraz! Čakam in čofotam, a mraza ni in ni! Voda ima vsaj 23 °C. Skoraj kot pri nas na Jadranu. Kmalu mi postanejo vsi začudeni pogledi plažnikov jasni. Sram me oblije. Za domačine je to verjetno savna. Jaz pa z vsemi mojimi kolobacijami in ponosom. Še kar plavam. Obda me nekaj meduz s precej blažjim »dotikom«, kot smo vajeni. Kakorkoli, končno morje in počitnice. Kasneje so me mladi študentje na plaži poučili, da je pravzaprav atlantski tok tisti, ki ohranja visoko temperaturo morja. Gre za prijetne mladce, vendarle pa sem kitaro in opojne substance že pre-rastel. Škoda?
Potikam se po Horti. Razen promenade in ozkih kolonialnih uličic ni veliko mestnih znamenitosti. Presenetijo me številne propadajoče cerkve. Tudi mogočen samostan, ki daje vtis strogega stražarja časa in naprednosti, se opo-tika ob zob časa. Vsaj mestna katedrala odseva mogočnost. Občuti se mnogo naprednejši zrak v primerjavi s konzervativnim duhom, ki postopoma vsrkava vsako najmanjšo idejo po »naprednosti« ali bolje rečeno drugačnosti lokalnega prebivalstva v Angri, na otoku Terceira. Veliko k temu pripomorejo turisti in zlasti študentje, ki z novimi liberalnimi pogledi tudi krepijo odprto družbo. Verjamem, da domačini na Terceiri uživajo v stanju religij-ske determiniranosti in želim, da jim to uspeva kar najdlje. Zlasti zaradi svoje predanosti, tradicije in običajev ter svoje iskrenosti. Na Faialu in sploh v Horti je precej drugače. Celo prijateljice noči, upam, da niso gospodične le plod mojega prehitrega sklepanja in odraz sodobno nespodobnega oblačenja, zaslediš. Vendarle pa otok Faial ponuja prekrasno naravo, pravzaprav spektaku-larno naravo, kar sem spoznal zaradi oblakov na sosednjem Picu, kamor bi se moral odpraviti. Jutri gremo na prvi treking!
Nadaljevanje prihodnjič
Na valovih časa
Torek, 19. november
Danes goduje Elizabeta.
1600 se je rodil angleški kralj Karel I. Usmrtili so ga 30. 1. 1649, po angleški državljanski vojni, ki je trajala med kraljevimi privrženci in privrženci parlamenta.
1711 se je rodil ruski pesnik, jezikoslovec in učenjak Mihail Vasi-ljevič Lomonosov, utemeljitev ruskega klasicizma.
1917	se je rodila indijska političarka Indira Gandhi. Umorjena je bila 31. oktobra 1984 v New Delhiju.
1969 je brazilski nogometaš Pele, star 28 let, dosegel svoj tisoči gol v karieri. Sreda, 20. november Danes goduje Srečko.
Danes je mednarodni dan televizije in svetovni dan pozdrava.
1786 je izšel odlok cesarja Jožefa II., ki je določal, da je treba v spalnicah ločiti dečke in deklice, zaposlene v tovarnah.
1805 je bila na Dunaju premierno izvedena edina opera Ludviga van Beethovna Fidelio.
1901 se je rodil italijanski pesnik Salvatore Quasimodo.
1907 se je rodil francoski filmski režiser Henri-Georges Clouzot.
1959 je Generalna skupščina OZN soglasno sprejela Deklaracijo o pravicah otroka. Četrtek, 21. november Danes goduje Marija.
Danes je svetovni dan televizije in svetovni dan pozdrava.
1877 je Thomas Edison objavil izum fonografa.
1904 se je rodil ameriški jazzovski saksofonist Coleman Hawkins. V letih 1940-44 je doživel vrh kariere kot predhodnik bebop.
1916 je umrl avstro-ogrski cesar Franc Jožef I., ki je vlada 68 let.
1938 je Nemčija zasedla češkoslovaške Sudete.
1990 so podpisali v Parizu deklaracijo o koncu hladne vojne.
1995 so predsedniki BiH, Hrvaške in Srbije v Daytonu podpisali mirovni sporazum o Bosni in Hercegovini. Petek, 22. november Danes goduje Cilka.
1808 se je rodil Thomas Cook, ki ga imajo za očeta turizma.
1877 se je rodil največji madžarski pesnik moderne Andre Ady.
1890 se je rodil francoski general in politik Charles de Gaulle. Bil je voditelj in organizator francoskega odporniškega gibanja in kasnejši predsednik države.
1913 se je rodil angleški skladatelj Benjamin Britten.
1975 je dva dni po smrti španskega diktatorja Francisca Franka postala Španija znova kraljevina, njen kralj pa Juan Carlos I. Sobota, 23. november Danes goduje Klemen.
Danes je dan Rudolfa Maistra - slovenski državni praznik, vendar delovni dan.
912 se je rodil nemški cesar Oton I. Veliki, ki je nemško rimsko cesarstvo utrdil tako, da je zatrl uporne vazale in premagal Madžare.
1553 se je rodil italijanski zdravnik in botanik Prospero Alpini, ki je menda prvi v Evropi predstavil kavo in banane.
1851 se je rodil litovski zdravnik, narodopisec in voditelj litovskega narodnega gibanja Jonas Basanavicius.
1887 se je rodil britanski igralec Boris Karloff, ki je postal slaven z upodobitvijo srh zbujajoče pošasti v klasični grozljivki Frankenstein.
1890 je dobil Luksemburg svojo vladarsko dinastijo. Zgodovina državice sicer sega v leto 963, vendar je bil priznan kot neodvisna država »šele« leta 1867.
1964 so vatikanski osrednji uradi prenehali uporabljati latinski jezik kot edino sredstvo komuniciranja. Nedelja, 24. november Danes goduje Janez.
1632 se je rodil nizozemski filozof judovskega rodu Baruch de Spinoza.
1713 se je rodil angleški pisatelj Laurence Sterne, predstavnik sentimentalnega romana.
1826 se je rodil italijanski novinar in pisatelj, avtor Ostržka Carlo Collodi.
1833 se je rodil srbski pesnik Jovan Jovanovic Zmaj.
1864 se je rodil se je francoski slikar Henri de Toulouse-Lautrec. Bil je značilni pariški bohemski umetnik.
1923 je francoski parlament odobril letno podporo znanstvenici Marie Curie, ki je kljub velikim odkritjem morala živeti v revščini. Ponedeljek, 25. november Danes goduje Katarina.
Danes je dan boja proti nasilju nad ženskami.
1562 se je rodil se je španski dramatik Felix Lope de Vega.
1835 se je rodil ameriški veleindustrialec Andrew Carnegie.
1880 se je rodil misijonar John Flyn, ki je leta 1928 ustanovil Royal Flying Doctor Service, organizacijo »letečih zdravnikov«.
1895 se je rodil nemški pianist in skladatelj Wilhelm Kempff.
1918	so na skupščini v Novem Sadu sklenili, da se Vojvodina odcepi od Madžarske in se priključi k Srbiji.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 19. novembra 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Rastlinjak jeseni in pozimi
Jesen se je torej dokončno poslovila, pred nami je nekaj mesecev počitka. Ne pa za vse. Tisti, ki ste si na vrtu že privoščili zaščiten prostor, rastlinjak, še lahko kaj postorite.
Foto: Miša Pušenjak
Samo polovico rastlinjaka gnojimo s hlevskim gnojem; tam bodo rasli v naslednjem letu razhudniki.
Gnojenje v rastlinjaku
Jesen je čas, ko vrt še po-gnojimo. O tem smo tukaj že pisali, saj je zdaj za pravilno gnojenje z gnojem na prostem že prepozno.
V rastlinjaku so pravila igre nekoliko drugačna. Veliko bolj premišljeno je treba izvajati vse ukrepe, tudi gnojenje, da se nam prehitro ne pojavijo težave. Ker je rastlinjak zaprt prostor, lahko z napačnim ravnanjem hitro uničimo vse življenje v tleh, s tem pa tudi rodovitnost tal. Ker ni padavin, je izpiranje hranil veliko manjše, zato se tla hitro zasolijo: v njih se razmerje med posameznimi hranili poruši, posledica pa je slabše uspevanje rastlin. Zato je v rastlinjaku nujno upoštevati potrebe posameznih rastlin po hranilih. Pri tem je treba upoštevati tudi, da se v rastlinjaku zaradi vedno prisotne vlage in običajno primerne toplote sprosti veliko hranil iz organske snovi, ki je mora biti v zemlji vsaj 4 %. Zato naj bo uporaba organskih gnojil zelo zmerna, svetujem vam, da uporabite hlevski gnoj samo vsako drugo leto. Pri tem upoštevamo še kolobarjenje, zato vsako leto s hlevskim gnojem pognojimo samo polovico ra-
Brez recepta so za hitro sa-mozdravljenje bolečin in vnetij v Sloveniji na voljo v oblikah za uživanje: paracetamol, acetilsa-licilna kislina, naproksen in ibu-profen, za zunanjo uporabo pa diklofenak.
3. Acetilsalicilna kislina, naproksen in ibuprofen imajo malo neželenih učinkov. To ne drži popolnoma. Na podlagi izkušenj bi rada poudarila, da ljudje prepogosto posegajo po teh zdravilih in to ne velja samo za Slovenijo. Uporaba teh zdravil je zelo razširjena, verjetno tudi zato, ker jih ljudje ocenjujejo kot zelo varna zdravila, čeprav lahko povzročajo kar nekaj neželenih učinkov, ki so seveda bolj izraženi pri dolgotrajnem jemanju ali jemanju velikih odmerkov. Acetilsalicilna kislina, naproksen, ibuprofen lahko povzročajo krvavitve v prebavilih, predvsem v želodcu, s previdnostjo jih morajo jemati tudi bolniki s hudo okvaro srca ali žilja. Pri jemanju teh zdravil morajo biti previdni tudi bolniki z astmo, občutljivo na salicilate. Dolgotrajna, pretirana uporaba lahko povzroči okvare ledvic in jeter. Ta zdravila vstopajo v veliko interakcij z drugimi zdravili in jih k terapiji ne smemo dodajati sami brez posveta z zdravnikom. Njihovi uporabi se moramo izogibati 48 ur pred večjimi kirurškimi posegi zaradi nevarnosti krvavitev.
Potrpežljivejši bolniki, ki želijo
stlinjaka. Uporabimo 1,5 l hlevskega gnoja na m2. Tako bomo vsaj deloma preprečili kopičenje hranil v tleh. Mineralnih gnojil ne uporabljamo, poleti pa z listnimi gnojili poskrbimo, da dobijo rastline tudi potrebne mikroelemente, kot sta kalcij in bor.
Samo polovica rastlinjaka naj bo poleti zasajena s paradižnikom
Kolobar je pomembna sestavina zdravega pridelovanja vrtnin. Rastlinjak je zaprt prostor, kjer se vse napake še
dolgoročno terapijo, ki ne deluje samo na simptome, ampak na nek način »obnavlja« hrustanec, lahko uporabijo glukozamin.
4.	Jemanje glukozamina en mesec zadostuje za dolgotrajne učinke. To ne drži. Glukozamin je med zdravili, ki so na voljo brez recepta za dolgoročno zdravljenje osteoartroze, zdravilo z največ narejenimi kliničnimi študijami (okrog 20). Največ takšnih, ki so dokazale učinkovitost, je bilo narejenih na kolenu, zato se priporoča predvsem pri blagi do zmerni osteoartrozi kolena. Delovanje glukozamina je počasnejše od drugih bolečinskih zdravil in ga moramo zato jemati vsaj mesec dni ali dva, da lahko ocenimo učinke, in potem še naprej neprekinjeno. Če po dveh mese-ceh jemanja ne opazite nobenega izboljšanja, vam verjetno ne bo pomagal, zato je zdravljenje najbolje prekiniti. V Sloveniji je glukozamin za uživanje na voljo v obliki zdravil ali prehranskih dopolnil. Svetujem, da za zdravljenje uporabljate zdravila, ker ta za razliko od prehranskih dopolnil vsebujejo ustrezne količine glukozamina za doseganje zdravilnih učinkov. Dnevni odmerek glukozamina naj bi bil 1500 mg glukozam in ijevega sulfata, kar lahko dosežemo z enkratnim ali večkratnim odmerkom dnevno.
5.	Glukozamin je varno zdravilo. To drži. Glukozamin je narav-
stopnjujejo. Zato je redna menjava rastlin še pomembnejša, da nam bo dolga leta služil za pridelavo vrtnin in sadik.
Da bomo v rastlinjaku lahko pridelali vse, kar si želimo, ga seveda ne smemo povsem napolniti samo z eno vrtnino, ta je najpogosteje paradižnik. Ta naj raste samo na polovici površine rastlinjaka. Ko paradižnik v jeseni poberemo, zemljo prekopljemo, vanjo zadelamo tudi ostanke rastlinske zastir-ke. Ta del pognojimo s hlevskim gnojem. Paradižnik se v rastlinjaku ohrani do pozne jeseni, mnogi se hvalite, da ga imate še sedaj. Vendar morate
Foto: Črtomir Goznik
Marjetka Pal, mag. farm.
na sestavina našega hrustanca. Pridobivajo ga iz hitina (lupinic) predvsem morskih nevretenčar-jev (školjke, polži). Blagi neželenimi učinki so povezani s prebavili, pojavi se lahko glavobol in v zelo redkih primerih alergijske reakcije. Previdnost pri jemanju je potrebna pri posameznikih z astmo, alergijami na lupinarje, pri tistih, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, imajo sladkorno bolezen, povišane vrednosti holesterola in bolezni jeter. Bolniki s povišanim, nenadzorovanim krvnim tlakom in z okvarami ledvic, ki imajo omejen vnos soli, morajo upoštevati, da lahko z uporabo glukozaminijevih soli vnesejo v organizem do 30 % dnevnih potreb po soli (natrijevem kloridu).
V naslednjem prispevku pa o zdravilih rastlinskega izvora in prehranskih dopolnilih za lajšanje tovrstnih bolečin. Marjetka Pal, mag. farm.
Lekarne Ptuj
vedeti nekaj, ko se dan skrajša, je vitaminov, pa tudi drugih koristnih snovi v rdečih plodovih vedno manj. Zato v drugi polovici septembra paradižniku porežemo vrhove. S tem pospešimo dozorevanje tistih plodov, ki so že nastavljeni. Seveda lahko vse zelene plodove pozorite na toplem in svetlem doma, v stanovanju. Ti plodovi so lepi, obarvani, rdeča barva spodbuja apetit, zato ni nič narobe, da jih pospravimo do konca. Zagotovo pa v tem trenutku ne prispevajo veliko k našemu zdravju, saj nasilno dozorjeni nimajo veliko koristnih snovi več v sebi.
Predvsem je še vedno izredno pomembno zračenje rastlinjaka. Jeseni je dan že kratek, v zraku pa vedno več zračne vlage. Ta se posebej v rastlinjaku hitro nabere in povzroči težave vrtninam. Podnevi pa rastlinjaki ne smejo biti zaprti.
Po paradižniku pozimi posejemo žita
Ko paradižnik oberemo, ra-
stlinske ostanke odnesemo iz rastlinjaka, jih sesekljamo in damo na kompostni kup. Tla plitvo prekopljemo, najboljše je prav posebno orodje z zvezdicami, ki pa ga je v Sloveniji treba poiskati, saj ga nimajo v vsaki trgovini. Nato posejemo pšenico, rž ali ječmen, lahko tudi oves. Zakaj, se boste vprašali. Žita imajo dvojno vlogo. Najprej popestrijo kolobar. Vendar to ni njihova osnovna vloga. Žita s svojimi plitvimi koreninami zadržijo vsa neporabljena hranila v zgornji plasti zemlje, tako se ne bodo sprala v podtalje in bodo na voljo naslednjim rastlinam. Spomladi jih pravočasno uničimo, za-kopljemo v tla in ne čakamo predolgo. Kakor hitro se prične kolenčenje stebelc, je skrajni čas za to opravilo. Drugače bodo težave pri obdelavi tal za naslednjo rastlino. Tla preko-pljemo z lopato, vanje pa zadelamo listno maso in korenine žit. žita so tudi edine rastline, ki jih je v tem času še smiselno posejati. Za druge rastline za zeleni podor je še prepozno.
Na drugi polovici rastlinjaka lahko raste marsikaj
Poleti v rastlinjaku ne uspeva veliko rastlin, nekaj pa jih vendarle bo. Izmed stročnic se bosta na toplem odlično počutili leča in čičerika, v zadnjih letih pa njuno mesto zavzema raje dolga vigna. Ta stročnica prihaja k nam iz Azije in se odlično počuti tudi v vročem delu poletja, samo vodo potrebuje. Zgodaj spomladi lahko še pred setvijo vigne pridelamo nekaj nizkega stročjega fižola. Stročnicam ni potrebno po-gnojiti, ko poberemo pridelek, jih le porežemo, korenine vedno pustimo v zemlji.
Poleti pa lahko v rastlinjaku rastejo lubenice in melone, pa tudi številne jedilne bučke in buče. Ne smemo pozabiti tudi na okro ali bamijo. Seme te posebne rastline lahko zdaj kupimo tudi pri nas. Posejati jo moramo dokaj zgodaj, vzgojimo sadike. Rastlina je zelo zanimiva zaradi lepih cvetov, saj je botanično v sorodu s hi-biskusi. Njeni plodovi pa služijo za zgoščevanje omak, tako se hkrati izognemo uporabi moke in prežganja, pa še nekaj novega posadimo v naš rastlinjak. Uživamo pa zelo mlade in majhne plodove, stroke, največ 10 cm dolgi naj bodo, najboljši pa so taki, ki so veliki komaj centimeter ali dva.
V	jeseni pa sem presadimo nekaj blitve. Blitvo posejemo na prostem, najbolje v setvene plošče v sredini avgusta, ko spraznimo rastlinjak, bomo imeli na volje primerno velike sadike. Seveda v rastlinjak presadimo tudi zimsko solato, a ta bo prav lepo uspevala tudi na prostem. Posejemo pa zagotovo rukolo in azijske listnate rastline, ki jih bomo rezali dolgo v zimo, rukola pa tam seveda tudi prezimi. Če imamo na vrtu posajeno šopasto čebulo ali zimski luk, jo presadimo v rastlinjak. Tako bomo imeli svežo, mlado čebulo celo zimo. V rastlinjak posadimo tudi por, kakšno zelje, posejemo peteršilj in endivijo. Že v januarju lahko vanj spet posadimo solato, vmes pa posejemo tudi mesečno redkvico.
Paradižnika in ostalih plo-dovk (kumare, paprika, jajče-vec) tudi v rastlinjak ne sadimo pred začetkom aprila, saj lahko hladne noči povzročijo propadanje cvetnega nastavka ali iznakažene plodove.
Rastlinjak je lahko tudi zasipnica
V	rastlinjaku lahko hranimo tudi korenovke. Zanje kljub vsemu izkopljemo plitvo jamo, ki jo obložimo s smrečjem. Nanj naložimo korenovke -korenček, peso, repo ... - in pokrijemo z zemljo. Zemljo pa obložimo še s slamo, koru-znico ali senom. V rastlinjaku zemlja nikoli ne zmrzne, zato bodo korenovke celo zimo dostopne za naše kuhinjske mojstrovine.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Blitva v rastlinjaku odlično uspeva in jo spomladi hitro spet lahko režemo.
Zdravstveni nasveti
Bolečine v mišicah in sklepih (4. del)
torek • 19. novembra 2013
Odraslim prepovedano
Štajerski TEDNIK 19
S svetovne glasbene scene
Pred dnevi so v Amsterdamu podelili letošnje evropske MTV-nagrade. V moški konkurenci je največ nagrad osvojil Eminem, Id je bil proglašen za globalno ikono in najboljšega hip-hop izvajalca. Med ženskami je najpomembnejšo nagrado za najboljšo izvajalko leta osvojila Katty Perry. Med mošldmi je bil za najboljšega izvajalca proglašen Justin Bieber. Med nagrajenci so še Bruno Mars (najboljša pesem), Miley Cyrus (najboljši videospot), Beyonce (najboljši nastop v živo), One Direction (najboljši pop izvajalci), Mackle-more & Ryan Lewis (najboljši novi izvajalec) in 30 Seconds to Mars (najboljši alternativni izvajalec). Najbolj zanimivo je bilo pri izboru najboljše ženske izvajalke, kjer sta se za zmago ob Katy Perry potegovali še Lady Gaga in Miley Cyrus. Največji poraženec tokratne podelitve je bil Justin Timberlake, ki kljub petim zbranim nominacijam ni osvojil nobene nagrade. Gostitelj slavnostnega večera, na katerem so nastopili številni zvezdniki (Miley Cyrus, Katy Perry, Kings of Leon, Bruno Mars, The Killers, Imagine Dragons ...) je bil Redfoo iz dueta LMFAO.
Seznam najpomembnejših zmagovalcev MTV 2013:
Naj pesem: Locked Out of
Bruno Mars
Foto: cartoondollemporium.com
Heaven (Bruno Mars)
Naj video: Wrecking Ball (Miley Cyrus) Naj izvajalka: Katy Perry Naj izvajalec: Justin Bieber Naj pop izvajalec: One Direction
Naj alternativni izvajalec: Thirty Seconds to Mars Naj hip hop izvajalec:
Eminem
Naj rock izvajalec: Green Day
Naj novi izvajalec: Mac-klemore & Ryan Lewis
Naj elektronski izvajalec:
Avicii
Naj nastop v živo: Beyonce Naj nastop na svetovnem odru: Linkin Park Naj videz: Harry Styles Globalna ikona: Eminem Slavni ameriški raper Eminem (rojstno ime Marshall Bruce Mathers III) je prvi
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	ROYALS - LORDE
2.	WRECKING BALL - MILEY CYRUS
3.	THE MONSTER - EMINEM FT RIHANNA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	LOOK RIGHT TROUGH - STORM QUEEN
2.	THE MONSTER - EMINEM FT RIHANNA
3.	MOVE - LITTLE MIX
NEMČIJA
1.	JUBEL - KLINGANDE
2.	LIEDER - ADEL TAWIL
3.	HEY BROTHER - AVICII
glasbenik po letu 1964, ki mu je uspelo, da se je s kar štirimi singli uvrstil med najboljših 20 na ameriški glasbeni lestvici Billboard Hot 100. Legendarna zasedba The Beatles je bila že omenjenega leta 1964 še nekoliko boljša, saj se je med top 20 uspelo uvrstiti kar šestim njihovih skladbam. Eminem se je s skladbo The Monster, ki jo je posnel skupaj z Rihanno, povzpel tudi na 1. mesto lestvice Hot R&B/Hip-Hop. Vse štiri skladbe The Monster, Berzerk, Survival in Rap God najdemo na njegovem novem, že osmem studijskem albumu The Marshall Mathers LP 2.
Slavna ameriška pevka Mi-ley Cyrus, ki s svojim obnašanjem v zadnjem času dviga veliko prahu, se bo v začetku prihodnjega leta odpravila na veliko severnoameriško glasbeno turnejo. Turneja, na kateri bo pevka promovirala svoj zadnji album Bangerz, se bo pričela na sam dan zaljubljencev, trajala pa naj bi do konca aprila. Album Bangerz je izšel 4. oktobra pri založbi RCA Records in se takoj znašel na prvem mestu tako ameriške kot tudi britanske lestvice albumov. Singla We Can't Stop in Wrecking Ball pa prav tako osvajata svetovne glasbene lestvice.
Angleški pevec James Blunt in ameriška pevka Mary J. Blige bosta glavni pevski zvezdi na koncertu, ki bo spremljal letošnjo podelitev Nobelove nagrade za mir. Koncert bo potekal 11. decembra v Spektrum Areni v Oslu. Sov, ki ga bodo povezovali igralka Claire Danes, 15-letna švedska pevka Zara Larsson ter norvešld hiphop duo Envy, bo prenašalo več kot 100 držav. Letošnja dobitnica nagrade za mir je Organizacija za prepoved kemičnega orožja (Organisation for the Prohibition of Chemical Weapons - OPCW) s sedežem v Den Haagu, ki igra pomembno vlogo pri nadzoru in uničevanju kemičnega orožja režima sirskega predsednika Bašara al-Asada. Nagrada v višini 1,25 milijona dolarjev bo podeljena na svečanosti v Oslu 10. decembra, na samo obletnico smrti švedskega industrijalca Alfreda Nobela, ki jo je tudi ustanovil.
Agnetha Faltskog, članica legendarne švedske skupine ABBA, ki je bila vse od razpada skupine odločno proti temu, da bi se člani skupine ponovno zbrali v prvotni zasedbi, je v pogovoru za nemški časopis Die Welt presenetila z izjavo, da resno razmišljajo o ponovni združitvi. Prihodnje leto bo minilo natanko 40 let, odkar so s skladbo Waterloo leta 1974 zmagali na Evroviziji. Agne-tha Faltskog in njen bodoči mož Bjorn Ulvaeus in par Benny Andersson in Ann-Frid Lyngstad so skupino ABBA ustanovili leta 1972, zmaga na Evroviziji pa jim je prinesla svetovno slavo. Njihov zadnji album The Visitors se je prodal v kar 380 milijonih izvodov.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vroča linija Radia Ptuj
V četrtek, 21. novembra
O odpravi posledic naravnih nesreč.
Voditeljica: Marija Slodnjak
Gost v studiu bo Ervin Vivoda iz Sektorja za odpravo posledic naravnih nesreč na MKO. Vroča linija bo na sporedu med 16. in 17. uro!
To je to
Država (2)
Prejšnji teden sem pisanje končal z neverjetno visoko obdavčitvijo v Sloveniji. Le-ta je namreč svarilni zvon, da bi se morali državne mašinerije otepati, ne pa je še dodatno pitati. Saj ne gre samo za moč, ki je rada zlorabljena. Gre tudi za to, da država s svojim gromozanskim, okornim in nefleksibilnim aparatom ljudem jemlje možnosti, da bi sami urejali svoja življenja, kakor bi hoteli. Najbolj neposredno prav z davki, saj ljudem jemlje sredstva, ki bi jih sicer porabili za kaj pametnega in zanje pomembnega, država pa ta sredstva zagoni na preplačanih in nerentabilnih projektih.
Država je okorna ter počasna in se prevelikokrat ukvarja s stvarmi, ki niso zares pomembne, med tem ko priložnosti drvijo mimo s svetlobno hitrostjo. Tudi to je po mojem razumevanju razlog, zakaj je moč treba razpršiti kolikor se le da, kolikor pa je je centralizirane, pa jo je treba minimalizirati. Na čim bolj lokalne ravni, čim bliže ljudem. Kako lahko pričakujemo, da bo nek državni birokrat v Ljubljani sprejemal optimalne odločitve za potrebe ljudi nekje v Prekmurju? Situacijo in mogoče rešitve prav gotovo najbolj poznajo ljudje v lokalni skupnosti (s tem nikakor ne podpiram abnormalnega števila občin z vsemi uradniki vred. Govorim zgolj o skupnostih). Za te namene ni potrebna ogromna in močna država.
Ravno pred kratkim se je to zelo nazorno pokazalo v Prekmurju ter na Jesenicah. V obeh primerih so se ljudje sami organizirali ter se pričeli soočati s problemi v njihovem okolju, v njihovih skupnostih. Na Jesenicah so pričeli obnavljati javno lastnino, urejati problematiko bivanjskih skupnosti, razdeljevanja hrane in podobno. Na prekmurskem koncu so se soočili s problemom velike brezposelnosti. Povezali so socialne kmetije z brezposelnimi in jih spremenili v delavske skupnosti, ki omogočajo preživetje mnogim. Brez državnih birokratov, brez političnih govorov, velikih idej in vele državnih načrtov. Brez komisij, odborov in zasedanja sej; preprosto samo z zainteresiranimi ljudmi. Koliko bi šele lahko ti isti ljudje sami storili, ko bi jim država ne pobrala tolikšnega dela njihovih finančnih sredstev ter jih pri projektih omejevala z neštetimi postopki in pravilniki.
To je verjetno poanta vsega tega pisanja; ljudje zase in za svoje skupnosti večinoma znajo dobro, če ne kar najbolje poskrbeti. Ne potrebujemo nobene matere države, ki nenehno bdi nad nami in nam narekuje, kako naj živimo. Naloga države je, da zagotovi osnovno varnost za vse, da uveljavlja pravo ter da poskrbi za določeno varnostno socialno mrežo. Iz vseh drugih aspektov posameznikovega življenja naj se umakne, pa bo na koncu vsem lažje. Z dodatnimi obdavčitvami, trenutno mentaliteto in politiko prav gotovo ne bomo dočakali boljšega jutri, pa kdorkoli je že predsednik.
Matic Hriberšek
t V
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	ROYALS - LORDE
2.	WINGS - BIRDY
3.	THE MONSTER - EMINEM FT RIHANNA
4.	WRECKING BALL - MILEY CYRUS
5.	HOLES - PASSENGER
6.	BONFIRE HEART - JAMES BLUNT
7.	TALK DIRTY - JASON DERULO FT 2 CHAINZ
8.	SOMETHING I NEED - ONE REPUBL
9.	ROAR - KATY PERRY
10.	HEY BROTHER - AVICII
11.	SAME LOVE - MACLEMORE feat LEWIS
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2» 1043 bo Janko Bezjak
2 CHAI BLICK
t. RYAN
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 19. novembra 2013
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
a s poékaOenQm mesom
TOREK
jota s prekajenim mesom*, puding z jabolki** SREDA
krompirjev golaž z gobami, skutni zavitek ČETRTEK
sojini polpeti, čebulna omaka, endivija PETEK
ribe v pečici z zelenjavo, krompir v kosih, blitva SOBOTA
kuhano meso iz razsola, krompirjeva solata NEDELJA
goveja juha, svinjska pečenka, pečen krompir, radič v
solati, sladica
PONEDELJEK
porova kremna juha, govedina v solati
*Jota
Sestavine: 30 dag fižola, 60-70 dag kislega zelja, 1/2 kg krompirja, 30 dag prekajenega mesa, 6 dag maščobe, 4 dag moke, 4 dag čebule, strok česna, sol, poper, jušni koncentrat.
Prebran, opran in čez noč namočen fižol kuhamo skupaj s prekajenim mesom. Ko je oboje napol mehko, dodamo na koščke narezan krompir; ta se lahko razkuha. V drugem loncu kuhamo kislo zelje. Če je zelo dolgo, ga pred kuhanjem nekajkrat prerežemo. Na koncu vse skupaj zmešamo, dodamo prežganje iz moke in čebule, izboljšamo s kocko, dodamo česen, popramo in dosolimo ter kuhamo še četrt ure, da se okusi prepojijo.
**Puding z jabolki
Sestavine: 20 dag jabolk, 2 žlici vode, 6 dag sladkorja, 1/4 žličke cimeta, 1 klinček (ali noževa konica mletega), limonina lupina, sok 1/2 limone, 1 zavitek vanilijevega pudinga, 1/2 litra mleka, 3 žlice sladkorja, 1 dl sladke smetane.
Olupljena jabolka zrežemo na krhlje, stresemo v kožico, dodamo sladkor, limonino lupino, cimet, klinčke in vodo ter pokrito dušimo. Med tem skuhamo puding po navodilu na ovitku. Dušena jabolka hitro pretlačimo in jih z limoninim sokom vmešamo v vroč puding. Gotov puding vlijemo v 4 skodelice in ga dobro ohladimo. Preden ga postrežemo, ga okrasimo s stepeno sladko smetano.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TAJNICE
Prijatelj pride k direktorju na obisk in opazi, da ima ta odprt razporek na hlačah. Ko ga opozori na to, si direktor zapne hlače in se v zadregi opraviči: "Saj veš, te tajnice vse razmečejo, za seboj pa nikoli ne pospravijo."
PRI GINEKOLOGU Ginekolog vprašal pacientko: "Imata z možem urejeno spolno življenje?"
"Jaz ga imam, za mojega moža pa ne vem!"
POGOVOR
Na dvorišču psihiatrične klinike se prepirajo trije pacienti: "Jaz sem Prešeren!" reče prvi. "Lažeš!" zavpije drugi. "Prešeren sem jaz!"
"Utihni! Meni je Bog povedal, kdo sem!" se brani prvi.
"Jaz ti nisem ničesar povedal!" mu reče tretji.
ODGOVOR
Učiteljica je pri uri slovenščine na tablo napisala stavek: "Reven moški je umrl zaradi lakote." "Peter, kje je subjekt?" je vprašala.
"Verjetno na pokopališču!?"
UŽIVANJE
"Draga, jutri bova pa uživala! Kupil sem tri vstopnice za gledališko predstavo!"
"Tri? Zakaj pa tri?"
"No, ja ... eno za tvojega očeta, eno za tvojo mamo in eno za tvojega bratca!"
PRIJATELJICI
Suzana je prvič videla novo prijateljico v kopalkah. "Joj, kakšne grde noge imaš! In kako na "O" so oblikovane! Med njimi bi se lahko svinje sprehajale!"
"No, kar sprehodi se!"
V NEBESIH
Žena pride v nebesa in išče svojega moža. Sveti Peter jo vpraša, koga išče in ko mu razloži, doda: "Rekel mi je, da se lahko za vsakokrat, ko meje prevaral, obrne v grobu!"
"Aja, tega mislite! Pri nas ga imamo za ventilator!"
SREČA
"Dragi, kaj ti ne nameravaš skleniti življenjskega zavarovanja?"
"Tega pa ne! Znanec že trideset let plačuje pa še vedno ni umrl!"
"Morda boš imel pa ti več sreče!"
PAPAGAJSKA
Ženska je vstopila v prodajalno malih živali, se napotila h kletki s papagajem in ga vprašala: "Znaš govoriti?"
"Znaš ti leteti?" se je oglasil papagaj.
SESTAVIL
EDI KLASINC
PTUJSKA VIDEOTEKA
REG. IZPITNI CENTER
3599
GLAVNO MESTO JUŽNE AFRIKE
PREPISOVALEC
LESEN KATRAN
OBOTAV-LJAVKA
KALANICA ZA KRITJE STREH
NASELJE NA KRASU
PEČENA ILOVICA, ZIDAK
OZKA DEŠČICA, LETVA
MAKEDONSKO MESTO
HRASTOV LES
ŽGANA PIJAČA (POMANJ.)
ANTON OCVIRK
DEL ODBORA
GORA NAD KOBARIDOM
DEČEK V REJI
PISATELJ KONFINO
NASELJE V ISTRI
SREDINA RIM. MESECA
ZAMENJAVA
EDO MOHORKO
ŠPRANJA, REŽA
UMETNOSTNI ZGODOVINAR
HINKO NUNČIČ
ENOTA ZA ZLATO
OTILIJA
DIVJE GOVEDO
JE PRVI PRI KRUHU
MANJŠA VOTLINA V KAMNINI
POVEČAN VODNI TOK
BISTVO
PODJETNIK (STOJAN)
GOSTEJŠA MESNA JED
NASA SPIKERICA BAŠ
TIPALKA PRI ŽUŽELKAH
ORGANIST (ALOJZIJ)
OVINEK, OKLJUK
RIMSKO PODZEMLJE
GLASBA MLADIH
NEMOČNA ŽALOST
SUROVA ŽENSKA
NAŠ BALINAR
OLGA GRACELJ
POPRAVLJAV-KA UR
SVETOVNO MORJE
MESTO NA JAP. OTOKU HONŠU
NAŠA PEVKA GERŽINA
IZ BESEDE KANTA
OCVIRKOVICA, OPREŠAK
OKRASNI KAMEN
Foto: AŠV
Foto: AŠV
UGANKARSKI SLOVARČEK: DAKEL = lovski pes, tudi dakelj, jazbečar, GEODA = manjša votlina v kamnini, GERPA = ocvirkovca, oprešak, OMETI = slabša moka za svinje, OPEK = ljudsko ime za divji pelin, metlika, POPETRE = naselje v Istri, RIC = regionalni izpitni center, ZABEL = slovenski umetnostni zgodovinar (Igor).
■dvinav 'vdd39 'v>uvn 'vroovN 'NV300 'wdVdn '03Avrid 3dnr 'VMOd -ns 'vam 'aviai 'vn3ínv 'vai 'na 'vioivn 'vao39 ">ad 'm laavz aosi 'Z3d 'i/\i3 '3di3dOd 'wz '03N3rad 'doaaoaod 'vidoi3dd '03Avnda 'i3wa 'iibiaio 'aadovi 'diois :ouabjopoa -3>iNvzmvi 31 A3ii§3d
torek • 19. novembra 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se...
... da je v ptujskih termah za kopalce poskrbljeno kot na morju - poleg peska na dnu »morja« si lahko po kopanju pesek stresajo še iz kopalk ...
... da je ptujski župan zabil še zadnji žebelj v krsto s posmrtnimi ostanki ptujske pokrajine. Potem ko je v pogovoru za nek časopis ugotovil, da se v nekem predelu Ptuja ni nič zgradilo, da pa bi bilo čisto drugače, če bi razpolagal z milijonskimi pokrajinskimi sredstvi, je gotovo vsem jasno, kako bi potekal razvoj pokrajine. Kot je bilo v času velike ptujske občine: daleč od magistrata - daleč od blagajne.
... da se baje šterntalski blo-karji sploh ne sekirajo, ker niso prejeli oktobrskih položnic za ogrevanje. Eni so tega že navajeni, sicer pa je bil vinotok nadpovprečno topel tako, da so bili radiatorji itak bolj hladni kot topli.
... da nekoč najbogatejši občini pri Sv. Marki niže Peotiovione grozi, da bodo po novem letu pristali na začasnem financiranju. Marsikatera revnejša občina jim to baje že sedaj zavida.
... da so zaposleni v poetovi-onskem javnem podjetju izjemno sposobni; poleg tega, da služijo z vodo in smetmi, znajo tudi snemati reklamne filme ... Zdaj čakamo, da bodo prevzeli še zdravstvene in policijske storitve .
... da v javnem zavodu, ki ima najvišje izobražene kadre za promocijo, inovacije in razvoj (teh je 19 ali 20),mastne denar-ce za isto dejavnost plačujejo zunanjim agencijam in podjetjem. Zakaj je potem potrebno toliko visoko izobraženih ni
jasno, saj je za bančne transakcije praviloma dovolj en bančni uslužbenec .
Vidi se...
... da ključemat, ki so postavili ob vhodu v šterntalsko športno dvorano sploh ni tako slaba zadeva. Ko ga rabiš, odtipkaš šifro in ga vzameš; ko ga ne rabiš več, pa ga enostavno vrneš nazaj. Brez vsakega plačila. Predlagamo, da v parlamentu čim prej postavijo poslancemat, to bi bilo super, pa še poceni za vse nas.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Urška Kolarič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabi-ralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! "Na gobarskem pohodu sta ati Matko in babica Vera med iskanjem gobic našla tega velikana, a izgubila sta občutek za smer in se izgubila,« je ob tokratni fotografiji dveh »velikanov« pripisala avtorica Urška Kolarič.
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 25. novembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radio- Tednika Ptuj. Nagrado podarja Založba Didakta. Nagrado prejme Peter Avguštin, Makole.
Iskrice
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
5				6			9	
3		1						8
		4	7					
	7			3			2	
			4		7			
	1			9			6	
					4	9		
6						3		1
	9			8				5
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	€	GG
Bik	V	©©	€€	GGG
Dvojčka	vv	©©©	€	GG
Rak.	VV	©©©	€€	G
Lev	VVV	©©	€	GGG
Devica	V	©©©	€€	G
Tehtnica	VVV	©	€€€	GG
Škorpijon	V	©©©	€€	G
Strelec	VV	©	€€€	GG
Kozorog	V	©©	€€€	G
Vodnar	VV	©©©	€	GG
Rièi	VVV	©©	€€€	GGG
(Vir: www.pregovor.com)
»Vrhovni zakon izumiteljstva je, da človek postane izumitelj le z delom.« Alain Emile Chartier
»Lenoba je nujnost. Treba jo je mešati z življenjem, da se zavemo življenja.« Jacques Chardonne
»Če ti v srcu ne gori močan ogenj, nima smisla poskušati.«
Dean Karnazes
»Pri uspehu gre v glavnem za to, da vztrajamo tudi po tem, ko so ostali obupali.« William Feather
»Včasih moraš iti skozi pekel, da bi prišel do nebes.« Dean Karnazes
»Življenjskega uspeha ne merimo z dolgostjo življenja, premoženjem, častmi in vplivnostjo. Ljudje, ki so na poti k blaginji zdravega življenja, ga merijo s služenjem, s tem, kaj lahko ponudijo drugim.« Greg Anderson
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: OMRAČENOST
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 19. do 25. novembra. 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 26. novembra 2013
Podlehnik • Iz Karitas
Na obisku pri Mariji
Župnijska Karitas v župniji Sv. Trojica uspešno deluje že več kot 20 let. Vanjo je vključenih 14 sodelavcev. Voditeljica je Marica Repinc, duhovni voditelj pa p. Martin Gašparič. Prostori Karitas so odprti vsak prvi torek v mesecu, vendar se lahko pomoči potrebni oglasijo tudi izven delovnega časa.
V	Karitas med drugim poskrbijo za letovanje otrok, za šolske malice in pomagajo pri nakupu šolskih potrebščin ter delijo hrano EU, ki jo dostavijo na dom, saj večina ljudi nima prevoza.
V	svojem dolgoletnem delovanju so pomagali marsikateremu župljanu v materialni in duhovni stiski. V prostem času pa se velikokrat odpravijo na obiske bolnih in starejših župljanov. Članice pripravijo kakšno skromno darilo ali spečejo pecivo.
V	oktobru sta Marica in Zdenka obiskali Marijo Ha-bjanič iz Sedlaška, ki je aprila praznovala 89. rojstni dan. Doma je bila tudi hči. Marija
Klub
OltnOSfclH àruoEWTow
za vas pripravljajo
GLEDALIŠKI ABONMA 2013/14 V ORMOŽU
5 mesecev, 5 predstav, obilo smeha in zabave od novembra 2013 do marca 2014.
Info: www.mco.si ■ 040/345-281 (MCOl. 031/ 696-171 (JSKD) NAJ VAS V ZIMSKIH VEČERIH GREJE SMEH V DRUŽBI NAJBOLJŠIH!
celo leto preživi na strmem hribu v svoji lepo urejeni hiši, le zimo preživi pri hčeri v Mariboru. Rada kuha in postori še vsa gospodinjska opravila. Poskusili smo tudi njeno odlično potico, ki jo je spekla za praznovanje sorodnikov. Že 13 let je vdova. Kuhala je na gostijah, sedminah in rojstnih dnevih. Spominja se, koliko košev je prinesla iz doline, koliko brent vode, da so ji naramnice vrezale globoke brazde v ramena. Tudi hodila je večinoma peš, saj ni bilo cest in prevoznih sredstev. Ima eno hčer, dve vnukinji in dva pravnuka. Vseh je zelo vesela, ko jo obiščejo.
Zdenka Golub
v
£tcye/t&ka, budiikn,
VV
89,8 98,2 104,3Mi*
JfíóluXajte nai tudi na ipíetw: www.raJ.io-ptu.j.íi
08:00 Koncert MePZ Destrnik 09:30 Utrip iz Ormoža 10:30 TV prodaja 18:00 Destmik-lz domače skrinje 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Martinova nje na Oestrniku 21:30 Oddaja iz občine Destrnik 22:30 Gostilna pri Francetu
d 08:00 10:00 11:30
„nru.uL,,,,,,
120:00 21:30 22:30
SIP
15. praznik Občine Hajdina Starše - Od kleti do kleti TV prodaja
Jože Ekart - Zadnje glasbeno rajžanje
Iz mošta vino, pridi na Hajdino 1 Hajdina-lz domače skrinje Gostilna pri Francetu
08:00 Društvene igre na Polenšaku
09:30 T V prodaja
10:30 Ujemi sanje
18:00 Seja sveta Domava - V ŽIVO
19:40 Ptujska kronika
20:00 Martinova nje na Čijšekovi domačij
21:30 Domava-lz domače Skrinje
22:30 Oddaja o kulturi
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340

Lahkota prihodnosti
Dan
odprtih
vrat
vTalumu
V soboto, 23. novembra 2013 ob 9. uri bomo v počastitev tovarniškega praznika odprli vrata vsem, ki bi nas radi obiskali. Z veseljem vam bomo pokazali tovarno in vam povedali, kako živimo in kaj delamo.
Vabljeni!
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
TORKOVO IZDAJO
EDEI_IKA ZJUTRAJ DO S. URE
PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za veCje objave predhodno pokličite.
[j štajerski tedn1kpraznuje in zveste naročnike nagrajuje!
Nagrada za tokratne izžrebane naročnikeje VSTOPNICA ZA KOPANJE V TERMALNEM PARKU TERM PTUJ.
1.	OlgaMajcen, Savci 57,2258 Sv. Tomaž
2.	Fanikajakomini, Drstelja ii, 2253 Destrnik
3.	SilvaNajžar,VrazovauL 6,2270 Ormož
4.Janez	Cvetko, Sodinci 24,2274 Velika Nedelja
5.	LudvikKokol, Kukava49,2256Juršinci
Stajersi

HOTELS & RESORTS Terme Ptuj
Termalni Park
Terme Ptuj
6.	Tone Babšek, Šikole 9,2331 Pragersko
7.	Franc Herga, Rjavci 30,2255 Vitomarci
8.	MarijaVrabec, Sp. Velovlek37,2250 Ptuj
9.	Danica Šilak, Videm pri Ptuju 56,2284 Videm pri Ptuj
10.	Helena Murko, Tmovec 13,2324 Lovrenc na Dr. polju
u
Nagrajenci boste prejeli nagrado po pošti.
Foto: MH
torek • 19. novembra 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 19. november
9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Palčica, Hansa Christiana Andersena, za
šole in izven, ob 9.30 in 11.00 16:30 Središče ob Dravi, OŠ: okrogla miza z Branetom Miličevičem, medobčinska
LAS za preprečevanje zasvojenosti 19:00 Ptuj, CID: Dnevi ukrajinske kulture, Ukrajina v besedi in podobi
Sreda, 20. november
10:00
16:00
17:00 18:00
19:00
Kidričevo, sejna dvorana MMC Talum: predstavitev knjige Sandre Jazbec Stojan Kerbler - ptujski fotograf svetovnega slovesa, odprtje razstave fotografij Stojana Kerblerja
Lenart, Center Slovenskih goric: vinsko turistična cesta Srednje Slovenske gorice, predstavitev rezultatov projekta, ogled promocijskega filma trase, ob 18.00 pogostitev in predstavitev ponudbe na stojnicah, ansambel Klapovuhi Tinje, knjižnica: ura pravljic
Ptuj, Kongresno kulturna dvorana dominikanskega samostana: praznični koncert v počastitev državnega praznika dneva Rudolfa Maistra, kulturni program, učenci OŠ, dijaki Ekonomske šole in pevski kvintet Završki fantje, Društvo general Maister Ptuj
Ptuj, Mestni kino: Dnevi ukrajinske kulture, ukrajinski film in fotografija
Četrtek, 21. november
16:30 Ptuj, CID: Dnevi ukrajinske kulture, delavnica za otroke, motanke, ob 19. uri kuharska delavnica za mlade in odrasle - varenyky
16:30 Slovenska Bistrica, knjižnica: ura pravljic
17:00 Ptuj, Knjižnica I. Potrča: predavanje, Na poti k sebi, Anja Dangubič - kako obvladati stres
18:00 Ptuj, Salon umetnosti: odprtje arheološke razstave Fragile - steklo iz ptujske preteklosti
19:00 Središče ob Dravi, Pub Akcija: bralni večer, Bogdan Novak - Pasja grofica, Napoleonova resnična ljubezen
Petek, 22. november
00:00
17:00
18:00
19:00 19:00
19:30 20:00 20:00
Ptuj, Mestno gledališče: predstava Frana Levstika Martin Krpan, Drama SNG Maribor
Zavrh, Kulturni dom: 28. Maistrove prireditve, položitev venca h kipu generala Maistra, predavanje dr. Marjana Toša - Jožef Janžekovič, lenarški dekan, slovenski rodoljub in Maistrov podpornik, kulturni program Moškanjci, Gasilsko-vaški dom: prireditev, Tudi mi se imamo radi, pevke ljudskih pesmi PD Ruda Severja Gorišnica Ptuj, Narodni dom: svečana prireditev ob 60-letnici PD Ptuj Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer, Knjiga knjig med izvirnikom in slovenskimi prevodi, p. Milan Holc, prevajalec Sv. pisma, Zbor sv. Viktorina Ptuj
Ptuj, Gimnazija: regijsko srečanje godb 2013, JSKD Ptuj, CID: Ukrajinski večer, zabava s tradicionalnimi jedmi, pijačo in glasbo Ptuj, Terme, grand hotel Primus, klub Gemina XIII.: Primusove vinske zgodbe, Vina iz doline Neretve
Mestni kino Ptuj
Petek, 22., sobota, 23., in nedelja, 24. november: 16:00 Gremo mi po svoje; 18:00 Mi smo Millerjevi; 20:00 Thor: svet teme
Mali oglasi
STORITVE
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baut, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.

ROLETARSTVO ARNUŠ, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo-arnus.si.
NOVO V ORMOŽU! Pisarna zavarovalnice GENERALI, d. d., poslovna enota Hardek 34 f, v trgovskem centru Jurkovič v Ormožu. Ekskluzivno zastopanje GENERALI zavarovalnice, d. d., Ljubljana, Robert Ciglarič, s. p., Zamušani 21 a, Gorišnica. Telefon: 041 789 902.
KMETIJSTVO
PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760.
PRODAM teličko simentalko, 8 mesecev brejo, A-kontrola. Tel. 031 469
819._
V KRČ EVI NI pri Ptuju ugodno prodam dva odojka in jagenjčka. Tel.
031 568 484._
PRODAM dva bikca simentalca, stara 2 in 3 tedne, in 270 litrov mošta jur-
ke. Tel. 031 840 242._
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051
667 170._
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NEPREMIČNINE
NA PTUJU na Volkmerjevi cesti oddamo v najem garsonjero. Informacije na tel. 041 764 395.
www.tednik.si
Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09 - ZPNačrt-A, 80/10 - ZU-PUDPP (106/10 - popravek), 43/11 - ZKZ-C, 57/12 - ZPNačrt-B, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 - ZPNačrt-C, 35/13 - sklep ustavnega sodišča) in 30. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/10 - uradno prečiščeno besedilo, 38/12) Občina Videm objavlja
javno naznanilo
o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja za občinski prostorski načrt Občine Videm
1.
Javno se razgrne dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta Občine Videm, ki ga je izdelal Urbis, d. o. o., pod številko projekta 2008-OPN_153_VIDEM, z datumom april 2013, dopolnitve november 2013. V nadaljnjem besedilu se namesto pojma občinski prostorski načrt uporablja kratica OPN.
Sočasno se razgrneta tudi okoljsko poročilo pod številko projekta 3299/11, z datumom julij 2013, dopolnjeno oktober 2013 ter dodatek k okoljskemu poročilu za varovana območja pod številko projekta 3299/11-A, z datumom julij 2013, ki ju je za dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta Občine Videm izdelal Vodnogospodarski biro Maribor, d. o. o.
2.
Javna razgrnitev navedenega gradiva bo v sejni sobi Občine Videm, Videm pri Ptuju 54.
Javna razgrnitev bo od srede, 27. 1 1. 2013, do vključno ponedeljka, 30. 12. 2013.
Razgrnjeno gradivo bo v času javne razgrnitve dostopno v elektronski obliki na svetovnem spletu na naslovu: PISO - http://www.geoprostor. net/piso/ewmap.asp?obcina=VIDEM&catprj = piso.VIDEM_opn_raba ; kartografski del gradiva s prikazom namenske rabe prostora, in na spletni strani Občine Videm - http://obcina.videm.si; tekstualni del: odlok o OPN Občine Videm in okoljsko poročilo z dodatkom za varovana območja.
3.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja, ki bo v sredo, 11. 12. 2013, ob 16. uri, v sejni sobi Občine Videm, Videm pri Ptuju 54.
4.
V	času javne razgrnitve ima zainteresirana javnost pravico dajati pripombe in predloge k dopolnjenemu osnutku in okoljskemu poročilu z dodatkom za varovana območja za OPN Občine Videm. Pripombe in predloge se pošlje na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali se jih pošlje na naslov Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, ali pa se pripombe in predloge na mestu javne razgrnitve vpiše v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb in predlogov poteče s potekom javne razgrnitve.
5.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik in na spletni strani Občine Videm (http://obcina.videm.si).
Številka: 35-36/2013-14 Datum: 15. 11. 2013
Friderik Bračič, župan občine Videm
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabnapovršina-470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, 02/749 34 10
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
vsak četrtek ©e ta y m
ILQVENMIH
i slovenskih
polk in valčkov
1.	DEJAN VUNJAK-Želim želim
2.	MAJA ODERLAP - Bodi malo moj
3.	ANA KARNEŽA ■ Zbudi se
4.	REBEKADREMEU- Karneval
5.	ZVITA FELTNA- Čas za zabavo
6.	NOČNI SKOK-Ribe ribe ribe ribe
7.	ZLATK0 D0BRIČ - Ne bi te zamenjal
1.	POSKOČNI MUZIKANTI - Super punca
2.	ŠTRK - Praznujmo skupaj
3.	SLOVENSKI MUZIKANTJE - Muzika ti krila da
4.	AT0MIK HARMONIK - Natoči ga kelnarca
5.	ŠTAJERSKI FAKINI - Samski fant
6.	KLAPOVUHI-Kakor ptički
7.	KLATEŽI - Fantovski večer
Nikoli ne bomo več peli, kakor smo peli skupaj, nikoli več tako veseli, kakor smo se veselili skupaj.
Veš, da je vse tako, kot je bilo, v vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši...
V	SPOMIN Amaliji Dominko
17. 11. 2013 je minilo eno leto, odkar si nas zapustila.
V	naših srcih je ostala praznina, ki jo polnijo misli in žalostna bolečina, ker te ni.
Tvoj nasmeh bo med nami vedno zvenel.
Vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo
Kako je prazen dom,
dvorišče naše.
Oko zaman te išče,
ni več tvojega nasmeha,
le trud in delo tvojih pridnih rok
v spominu nam ostaja.
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustil dragi stric in svak
Ludvik Rodošek
PLACAR 68 A 12. 8. 1934-5. 11. 2013
Iskrena hvala vsem, ki ste se dotaknili njegovega življenja, ga pospremili na njegovi poslednji poti ter se z lepo mislijo spominjate nanj.
Žalujoči: nečakinja Marica z družino ter drugo sorodstvo
Minile zate vse so bolečine, a v naših srcih pustila si neizmerne lepe, drage nam spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Elizabete Polanec
IZ VAREJE 25
1933-2013
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekali sožalje.
Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen obred, podjetju Mir, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku za ganljiv poslovilni govor in vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njeni najdražji
(T. Kuntner)
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice in prababice
Kristine Pintarič
IZ GORIČAKA 47
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, darovali za svete maše in nam izrekli sožalje.
Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju Mir in godbeniku za odigrano Tišino.
Iskrena hvala govornikoma gospe Marti Bosilj in gospodu Tonetu Ižancu, hvala gospe Hedi za opravljeno molitev, nosilcem praporov, zastavonoši, KUD Maksa Furjana Zavrč, društvu upokojencev in RK Zavrč.
Zahvaljujemo se osebju Infekcijskega oddelka UKC Maribor, osebju Internega oddelka Bolnice Ptuj in Patronažni službi Ptuj, še posebej gospe Ireni.
Hvala vsem, ki ste ji pomagali, jo obiskovali in ji krajšali dneve v času njene težke bolezni.
Posebno hvala Simoni.
Hvaležni otroci
. -g-cE_____________________
SLOVENSKIH P@P 1 TOP
Glasujem za:_
Ime in priimek:
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:_
Naslov: _ Tel Številka
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING do.o, p.p. 13, 228B Hajdina
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °i04^3
www.radio-tednik.si
Slovenija • Plačevanje RTV-prispevka
RTV letno prejme 90 milijonov evrov
Plačilo RTV-prispevka je ena izmed mesečnih obveznosti, ki jih plačuje vsak, ki ima doma televizijski ali radijski sprejemnik. Ne glede na to, ali gledate katerega izmed programov slovenske nacionalne televizije, vam vsak mesec pošljejo plačilni nalog v višini 12,75 evra. Mesečno tako zberejo 7,3 milijona evrov, letno pa kar 90 milijonov evrov.
RTV-prispevek je posebna oblika javne dajatve, ki jo morajo plačevati zavezanci za plačilo. Zavezanec za plačilo prispevka je vsak, ki ima oziroma uporablja radijski ali televizijski sprejemnik ali katerokoli drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija. Mesečna višina RTV-prispev-ka je določena v Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014, in sicer mesečni prispevek za televizijski in radijski program Radiotelevizije Slovenija, ki ga plačujejo uporabniki radijskih in televizijskih sprejemnikov v pavšalnem znesku od 1. junija 2013 za zasebno rabo RTV-sprejemnikov, znaša 12,75 evra. Če pa ima zavezanec za zasebno rabo le radijski sprejemnik oziroma sprejemnike, pa plačuje mesečni prispevek v višini 3,77 evra. Za javno rabo RTV pravne osebe plačujejo mesečni pavšalni prispevek v višini 36,13 evra, če ima poslovna enota iz prejšnje točke samo radijske sprejemnike, pa je pavšalni prispevek 13,54 evra. Hoteli in druga turistična podjetja plačujejo za vsakih prvih 10 TV-sprejemnikov v hotelskih sobah pavšalni mesečni
	i
	
RTV-prispevek plačujemo vsi, ne glede na to, ali spremljamo katerega izmed programov slovenske nacionalne televizije. Ta mesečno zbere za 7,3 milijona evrov našega denarja.
prispevek v znesku 54,19 evra, za vsak nadaljnji TV-sprejemnik pa 2,69 evra. Če hotelsko podjetje v posameznem mesecu ne doseže 60 % prodajnega noči-tvenega učinka oziroma obratuje sezonsko, je upravičeno do olajšave v višini 50 % mesečnega zneska prispevka.
Kdo je oproščen plačila RTV-prispevka?
Zakon o Radioteleviziji Slovenije določa, da lahko uveljavljajo oprostitev plačila RTV-prispevka invalidi, ki imajo ugotovljeno 100-odstotno telesno okvaro, invalidi z nižjim odstotkom telesne okvare, če prejemajo dodatek za postrež-
Preverjajo neprijavljene sprejemnike
RTV Slovenija ima organizirano službo za terensko kontrolo, ki opravlja kontrolo po vsej državi tako, da pooblaščene osebe obiskujejo tiste fizične in pravne osebe, ki nimajo prijavljenih sprejemnikov. Terenski kontrolorji se identificirajo s službeno izkaznico in po ustavi nimajo možnosti vstopa v stanovanje, imajo pa možnost podati prijavo na tržni inšpektorat v primeru suma na prekršek neizpolnjevanja zakonsko določene obveznosti. Ta lahko v primeru ugotovitve prekrška izreče kazen v višini zakonsko predpisane globe.
bo in tujo pomoč, osebe, ki so trajno izgubile sluh ter socialno ogroženi. Za slednje štejejo prejemniki denarne socialne pomoči na podlagi odločbe Centra za socialno delo in prejemniki varstvenega dodatka na podlagi odločbe Zavoda za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Oproščeni so za enako obdobje, za katero so upravičeni do prejemanja socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka. Plačevanja RTV-pri-spevka je oproščenih približno 10.500 zavezancev, ki prejema-
jo denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek k pokojnini, in približno 17.000 invalidnih oseb, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za oprostitev plačevanja RTV-prispevka. Stroškov njihovih prispevkov ne krije nihče. Kot so nam pojasnili na RTV Slovenija, zanje to pomeni izgubo dohodka. Iz naslova RTV-prispevka pa kljub temu mesečno prejme 7,3 milijona evrov. V letu 2012 je RTV Slovenija iz naslova RTV-prispevka prejela 90 milijonov evrov.
Da bi lahko bili oproščeni plačila prispevka, jih ne obvesti nihče
Kot že rečeno, so plačevanja RTV-prispevka med drugim upravičeni tudi upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek. A veliko je takšnih, ki za to možnost niti ne vedo. Toda na RTV Slovenija odgovarjajo, da ne razpolagajo s podatkovno bazo upokojencev, ki prejemajo varstveni dodatek, zato težko ocenjujejo, koliko upokojencev dejansko koristi to olajšavo. Plačevanja RTV-prispevka pa je sicer oproščenih 6.800 oseb, ki prejemajo varstveni dodatek in so podali vlogo za oprostitev. Za razliko od varstvenega dodatka, ki ga morajo dediči po smrti prejemnika vračati državi, pa ni tako z RTV-prispevki. Teh ni treba vračati.
Patricija Kovačec
Radenci • Izpred hotela Radin ukradli avtobus
Je avtobus nekje ne poti na vzhod?
Izpred hotela Radin v Radencih so v noči s petka na soboto ukradli avtobus nemških registrskih številk. Avtobus modre barve z zlato-ru-menim napisom Ditrich Turistik ter narisanim globusom med obema besedama, so ukradli med 20. uro v petek ter 7.45 soboto zjutraj.
Gre za avtobus znamke Se-tra, tip 41GTHD, letnik 2008. Vozilo je poškodovano po levi strani, oškodovanec pa je avstrijski državljan.
Vozilo je vredno med 250.000 in 280.000 evrov. V sefu avtobusa pa so bile plačilne kartice in 1500 evrov gotovine.
Drugih podatkov za zdaj ne navajajo, ker preiskava še poteka. Kot je povedal voznik av-
tobusa, pa se mu je v 30-letni vozniški karieri to zgodilo prvič. Tudi v podjetju, za katero vozi, se kraje ne spomni.
Dva avtobusa sta v petek pripeljala v Radence, da bi turiste, ki so v zdravilišču, v soboto popeljala na panoramski izlet, potem pa se prazna vrnila v Nemčijo.
»Avtobusi znamke Setra, ki jih vozimo, so zelo znani in iskani, saj so med najboljšimi
in najdražjimi, domnevam pa lahko le, da je ukradeni zdaj kje na poti na vzhod,« je še povedal voznik, ki se bo v Nemčijo vrnil z vlakom.
www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20
Osebna kronika
Rojstva: Tamara Ljubec, Nova vas pri Markovcih 77 a, Markovci - deček Matija; Albina Princl, Litmerk 11, Ormož - deček Jakob; Mir-jana Vrečič, Kupšinci 55, Murska Sobota - deček Nel; Martina Plohl Krevh, Polanska cesta 47, Orehova vas - deček Gregor; Milena Gradič, Roginska Gorca 9, Pristava pri Mes-tinju - deklica Lana; Elvira Tišlar, Kuršinci 56 a, Mala Nedelja - deček Alen; Andreja Polanec, Mestni vrh 106 c, Ptuj - deček Nik; Tanja Nedeljko, Juršinci 17, Juršinci - deklica Neli; Andreja Kump, Rucmanci 33 a, Sv. Tomaž - deček Alen; Martina Emeršič, Brezovec 11 b, Cirkulane - deček Jakob; Danijela Pečolar,Trg svobode 25, Slovenska Bistrica - deček Jaka; Mojca Kociper, Bevkova ul. 10, Ptuj
-	deček Lukas.
Umrli so: Marija To-polovec, roj. Zagoran-ski, Velika Varnica 15, roj. 1934 - umrla 8. novembra 2013; Kristina Pintarič, roj. Korošec, Goričak 47, roj. 1932 -umrla 9. novembra 2013; Kristina Purg, roj. Ver-denik, Podlože 42, roj. 1929
-	umrla 10. novembra 2013; Roza Hazenmali, Rogoška c. 65, Ptuj, roj. 1924 - umrla
10.	novembra 2013; Tomaž Pintarič, Gradišče 7, roj. 1923 - umrl 13. novembra 2013; Angela Kolednik, roj. Voglar, Gruškovec 59, roj. 1938 - umrla 13. novembra 2013; Jakob Trafela, Videm pri Ptuju 5 a, roj. 1918 - umrl 13. novembra 2013; Anton Ber, Doklece 28, roj. 1946 - umrl 14. novembra 2013; Antonija Pukšič, roj. Trunk, Gajevci 12, roj. 1921 - umrla 14. novembra 2013; Franc Potočnik, Frankovičeva ul.
11.	Ptuj, roj. 1938 - umrl 8. novembra 2013; Marija Rojko, Prešernova ulica 13, Ptuj, rojena 1941 - umrla 10. novembra 2013; Silvo Hrenko, Krčevina pri Vurber-gu 145/a, roj. 1960 - umrl
12.	novembra 2013.
Napoved vremena za Slovenijo
Elizabeta (19.) na belem konju prijezdi.
Policisti prosijo vse, ki bi karkoli vedeli o tatvini avtobusa, da o tem čim prej obvestijo najbližjo policijsko, postajo, pokličejo na telefonsko številko policije 113 oziroma na anonimni telefon 080 1200.
Danes bo večinoma oblačno, občasen dež se bo sprva pojavljal predvsem na zahodu, popoldne in zvečer tudi drugod. Ob morju lahko tudi zagrmi. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, na Primorskem do 10, najvišje dnevne od 5 do 10, na Primorskem do 15 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo večinoma oblačno, ponekod bo občasno deževalo, pogosteje v zahodnih krajih.
s
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Foto: PK