leto vi.
5 .oktobra '1953•
ŠTEV.126.
PRAVICA PA TAKA!
Prvi-sprejeti podatki o razmerah v jugoslovanskem sodstvu,ki smo jih objavili zadnjic, niso obetali nič dobrega. Polna statistika,ki jo Prinašamo danes na 5.strani, še bolj pa komentar Moše Pijade k novemu zakonu o kazenskem•pcstopku, razkrivata, da gre pri vsem tem sicer za faktično zboljšanje in nekoliko bolj človešk-' postopanje, toda v prin= cipu pa to še vedno ostala Komunistična partija gospodar .nad življenjem La smrtjo svojih podanikov. Ona ostaja tista,ki bo krojila in delila "pravico".
Sama statistika pa tudi privatni viri potrjujejo, da pojenjuje ti sto brezpravje v najbolj grobem pomenu besede, ki s.o ga bili deležni ju §oslovanski državljani prva leta po vojni. A je kljub temu bilo lansko Leto še vedno aretiranih en cel odstotek vseh prebivalcev Jugoslavije ^d tega sta bili v preiskavi zaradi "političnega kriminala" celi dve Lretjini zaprtih. Po Pijadinem priznanju je bil' 1952 vsakemu petemu Priporniku neupravičeno odvzeta svoboda. 2300 aretirancev je preko 3 Mesecev čakalo na preiskovalnem zaporu na trenutek,da jih postavijo Pred sodišče. A Pijade ni dal podatkov k liko dni,tednov,mesecev in let To skupaj odsedeli ti nedolžni in čakajoči. 3096 nedolžnih zaprtih!To= rej več kot osem nedolžno aretiranih vsak dan skozi celo leto! Pijade 'TL mogel dati podatkov, koliko joka, skrbi, bolečin in stroškov-'so vzor ri oblastniki zaradi tako.zločinskega poscopka prizadejali jugoslovan-skifi državljanom. Pijade- ni^mogel dati podatkov, koliko zdravja je bi= lo uničene- za prazen nič!
Novi zakon o kazenskem postopku n'poveduje v tem pogledu izboljša Aje. Obenem tudi oznanjajo revizijo kazenskega zakona, ki so ga'spreje Li komaj pred dvema letoma - .to- ..j tri leta po izključitvi iz Kominfor aia-. Ko so govorniki v ljudski skupščini hvalili novi zakonski predlog 3 kaz.postopku,so z razlogom opozarjali,da se stanje ne bo'izbolj šalo,
-e sa to ne bodo poskrbeli merodajni organi, Ali pa je komu - razen dr Joškovi j evidu mogoče	prišlo ha misel, da je to zboljšanje dvomljivo,
ker je‘Pijade napovedal,da bodo sodišča okrepljena z dosedanjimi kadri Motoričnega javnega tožilstva in z raziskovalnimi in preiskovalnimi -or gani UPBE. Kakor da prav ti organi niso doslej povzročili največ gorja!
Toda kljub vsem tem mogočim "'varnostnim ukre.pom" je' jugoslovanska OUstica še vedno burka,Evo Mošinega govora pred skupščino 9.septembra: "ir vsakem primeru zahtevamo od sodišč, da se drže zakona in da so neod= visna,Seveda pa* njihova neodvisnost od organov državne uprave,od lokal Mih ljudi in politikov in strogo izvajanje zakona ne pomeni,da lahko Sodišča delajo tako,' kakor da bi bila izven socialističnega reda in ka ffor da ne bi bila zaščita tega reda ena izmed njihovih temeljnih nalog, kisel na to zaščito mora.biti vselej prisotna v zavesti sodnika prav Lako-kakor misel zaščite pravic in svobode državljanov." Ob takem poj= Movanju pravice se Pijadi pač ne bi bilo treba čuditi,zakaj se je od
diplomitanih pravnikov beogra j ske. univerze prijavilo letos pravo so I Mi upravi'Srbije samo 46 juristov. Človek,ki ima količkaj vesti, bo od klanjal posel sodnika pod komunističnim režimom.

LRITGIÖ SPOMENIK
Odziva ^ki ju jebil deležen naä uvodnik "Spomenik"?potrjujeta pra vilnost^našega svarila pred prenaglimi sodbami in čustveno pristranost jo.Na hitro,ne da bi bili^navedeni protidokazi ali naša izvajanja stvfl no ovržena,smo^bili obdolženi "potvarjanja zgodovine" in'"pisanja'ne skladno sti",o oemer poročamo na 6.strani.Naj še poudarimo,da v uvodnik 3«avgusta nismo obravnavali celotne žaloigre,ampak smo ob predočenju nekaj doslej neodgovorjenih vprašanj opozorili in svarili pred naglico Gotovo je, da so Angleži izvršili repatriacijo.Pri tem so'izpolnili določilo medvojnega sporazuma.Nihoe doslej še ni pre/llcžil dokazov, d® ritanci predvidevali ali celo vedeli,da bodo komunisti vrnjene do® ranče pobili.G.dr.Meršol,ki je bil po svojem položaju v času repatris cije zelo poklican podati svoje mnenje, je junija 1950 jasno nakazal, <3! nglezem kaj takega ni bilo v mislih. Po izvajanju istega (v koledarju ',r° •■-'lovenije 1j51) je medzavezniški dogovor določal,naj se po vojni vrnejo v svoje države vsi nasprotniki-domačini posameznih režimov.TakO( r- napo jasnj eno, zakaj so bili 14 dni pred Yetrinjami protikomunist ni oddelki v Furlaniji poslani naprej v notranjost Italije.Kako torej Pl medvojni dogovor veljal le za domobrance? Pri isti'zavezniški ko-mandi. c zvezi s tem prihaja torej na misel izjava gen.Rupnika,ki jo j v??' sl°yenskiii oficirjem v taborišču v Cev. Italiji, ko je čakal odločitev glede svoje repatriacije,da je bila namreč Slovenska naro na^vojska po svojem poveljniku predstavljena zaveznikom kot nemške po možne trupe. Ker izjave ne moremo preveriti, smo vprašali, kaj je na nj, re-fn101 *)	odklanja vsako izjavo glede najbolj kritičnih vpraša
a c m 0Jen?.	ja posredoval med britansko in'slovensko komat
^0.. jorda ci v temo posvetili tudi oni komandanti, ki so izročili svoj® (^a, e, T va^atvo R.armadi v Furlaniji; kako so svojo vojsko predstavil 0dziv, ‘P .bi-1 Pri Angležih? Izjava britanskega Častnika, da ^ + 0,r-. f "nae , pre|>e^uJ e v Italijo in ne v Jugoslavijo, je gotovo zvečal 'zrtev*9	3mo obširno razpravljali v uvodnikih prejšnja lete
/	'j-,0 °e ^razali nad angleško' laž jo, smo se'čuđili slovenski naivno sij
i predvsem vodstva), ki kljub informacijam ni odredilo doriiobr ancem, da s®
vPražfinja5oe bi Angleži domobrance lovili in jih s So	T9da’al1 morda slovensko vodstvo vedelo, da lahko -prid1
„ sr<	nesr'rce rePa‘fcl,iscijo? Usodni' do';ovor je'imel'v mislih poslat5
^ septembra 1944 preko BbCja govoril o slovenskih döfll hir?^+?? + tadl..zaradlJa?a let?1 v domovino minister g.Snoj. Kje so - ; SV .sijajni stiki, ki so jih slovenski politiki vzdrževali'5? bo Sv«?09-1^dmi v emigraciji?- Debro bi bilo ločeno obravnavati ^	i k° ^ P^slo _ do repatriacijskega dogovora.Kdö ga je podpis^
n'J/?3lOVansk0,stran za^9^ Prav' on? S tem smo nujno že v preučevfl: t'vi rt e ° ,r}e^9 .medv3	dogajanja - za domovino in emigracijo .Sto jimo
vprašanji,zakaj in kako je prišlo do komunistične Zmage v diplomS' 1 ^	+na,0 na,	takšni logični odvisnosti dogodkov pridemo
de -io +n°	3 sa^l .]ucka, da vetrinjska'tragedija ne stoji safia zase, amp^
zakl juc ek gotove dobe, po vzroč en od nje. Kdo ši more ob teli'
„ ho vor j enih vprašanjih postaviti točen odgovor o krivdi? -G. Zm^ fad^ P°	dav^c I'il®1 repatriacija ( civilistöv)ustavl jene
i?ajka De	marsal Alexander na K0roško.Tedaj nžaloigri v
niiem ^CpdpS+r.rdae^‘ZaJ0 ni mogel £*dr*Krek pisati maršalu'pred 7. ju^ uoJd?ufi	ged^-e' To ffovori^da Oe bil maršal obveščen opčkoljih
riše d? ie	~ P;L3ec odgovora v Demokraciji pa zasluži se tolerMož
de' ip	on _ v domovino v drugem transportu B. junija'1945,kjer
drei^to , a .4.^^ 0j clT1i3stov.la navedba je potvarjanje zgodovinsk h inDMvTi?p+? đ	111ta?3P°rt j® e el na Pot 28.maja(in ne 8. junija!-
ne dilmH zi m«ip11	Šale v' z a d n j i transport( in torej
f3a’	g‘Zmeig0 tako dokazal, kam zavede Človeka zane
’ KTTr tutotava	senost in čustvena pristranost, ki
u-inS1, T,	&l1 P° tvar ja dejstva ali pa se no Če
Nnnop+ HlP1» C]jaPel End,	oziroma sploh ne more dokopati dč
e ton,Yarwickshire	resnice? Poudarjamo,da se bomo izo^
nili bodočih napak in nesreč samo,Č® Izheie 1 in 7	ji-,	bomo preteklost in sedahjsot razide®
-Ü_1Z^!__l^_dlP°^fdf1;]ek V mesecu vali in _o cenj evali'z vso iskrenost^
jo in ljubeznijo do resnice.
"SAMO SLOGA SRBIM SPASAVA" (Odposebnega dopisnika)
Nesloga med srbskimi begunci in izseljenci je v zadnjih letih že skoro postala pregovor,kakor so po drugi strani nekateri preveö gore= či Slovenci sebe radi drugim postavljali za zgled sloge. Zdaj pa kaže da se ute'gne stvar zasukati in da bodo Srbi lahko kmalu pokazali slo = venski emigraciji; kako je mogoče in potrebno skovati složno emigraci jo,če bodo namreč vztrajali na začrtani poti. Seveda so činitelji med srbsko emigracijo dokaj drugačni kot med slovensko?toda poudarka vred na je ideja, ki jih spravlja skupaj in sili k složnemu nastopu.Pri tem namreč ni bistvene razlike med predvojnim politikom in povojnim "omla dincem",med političnimi strankami in kulturno-socialnimi skupinami.
Da bi mogli razumeti poslednja srbska prizadevanja, si je potreb no najprej ogledati srbske organizacije in njihovo 'dogo v zadnjih letih.
I.	'	'
V svobodnem srbstvu imamo v glavnem tri vrste organizacij:staro-izseljenske, organizacije iz domovine in emigrantske skupine, Te po = slednje imajo sicer v gotovem pogledu svoj idejni izvor že v domovi = ni,vendar pa so se dokončno ustalile in uredile šele v emigraciji.
Med izseljeniške organizacije je treba šteti dve najmoČnejši,ki združujeta vse Srbe na ameriškem kontinentu,ki se še čutijo Srbe,četu di so nekateri zapustili svoj "zavidaj" pred šestdesetimi leti. Tako sta najprej "Srbska ameriško-kanadska pravoslavna eparhija" na čelu z episkopom g.Dionisijem, nato pa "Srbski narodni savez",ki mu načelju= je g. ^ile Radaković; ta organizacija šteje okoli 10.000 članov, v gi.av nem staronaseljence. Ob začetku druge svtovne vojne sta bili ustanov Ijeni dve "Srbski narodni odbrani",ena v Kanadi (pod predsedstvom naj prej g.Pere Bulata,zdaj pa g.Bože Markoviča) in druga v Združenih drt= žavah (pod predsedstvom g.Mihaila Lučiča).	’
Od organizacij iz domovine pridejo v poštev samo'politične-strai ke.Od teh stn na srbski strani pričeli razvijati svojo organizacijo le "Savez zemljoradnika" in "Narodna radikalna stranka". Ostale stranke: Demokratska,Socialistična( stranka Jugoslavije),Samo stalha demokratska in Jugos.' cvenska nacionalna stranka nastopajo samo preko svojih prva= kov v okviru gotovih odborov ali ustanov. Zdi se mi,da število pripad nikov teh strank ali ljudi, ki se hočejo izjasniti kot pripadniki poli tičnih strank, ne bo preko dvesto.
Od emigrantskih organizacij omenjam najprej dve,ki štejeta preko 1000 članov:"Srbska bratska pomoč" (1400) in "Udruženje berača kralj, jugoslovanske vojske ’Draža Mihailovič’"(1300 članov). Medtem ko je prva le humanega značaja, ima druga posebne tendence. Obe organizaciji sta izrazito monarhistični,dasi se tudi tu zadnje čase čutijo spremem be.V drugo vrsto spadata po velikosti - nekaj sto rednih članov -"Narodni ravnogorski pokret" in "Organizacija srbskih četnikov". Prve ga vodijo gotovi majhni ljudje is Mihailovičevega pokreta, drugemu pa načeljujeta tkzv.vojvodi gg.DjujLč in Jevdjevič."Politika teh dveh or= ganizacij zavisi prej od volje njihovih prvakov kot pa od volje čla = nov. Poslednji dve emigrantski organizaciji pa nosita v glavnem politični značaj: "Srbski kulturni klub ’ Sv.Sava’" in "Savez srbskih za dru££’Oslöbodjenje’".Prvi se bavi s kulturno propagando, drugi pa je socialno organiziran-na zadružni osnovi; toda glavne ideje pri obeh 'so narodno-politiČne. Medtem ko je "Sv.Sava" (prej "Dušan Silni") pred stavnik velikosrbskega šovinizma in totalitarne ideologij e,predstav= Ija "Oslobodjenje" napredne tendence mlajše srbske demokratične gene= racije. Vse srbske emigrantske organizacije so izrazito monarhistične ga značaja z izjemo "Oslobodjenja".	‘	(Dalje drugič)
klic Triglava prične v novembru objavljati razpravo g.Franca Er= jaca t? "Nastanku slovenskih poli tičnih strank".
V upravi Klica Triglava je na raz polago še nekaj izvodov knjige "Slovenci i Srbi".Cena 1 dolar oz 7 angleških šilingov.

POLITIKA TRENUTNIH KORISTI
Če časopisi kdaj in kaj vplivajo' na vladne odločitve oziroma če napovedujejo zunanjo politiko, potem imam vtis, da Angleži (in Ameri kanci?) vlečejo iz zaprašeni-h polic mapo z naslovom "Svobodno tržaš= ko ozemlje". Težko je reči, če jo bodo potegnili in odprli.Pa tudi, če je ne bodo. kasneje spet zaprli in porinili nazaj na polico. Kajti zapadna zunanja politika vpogledu Trsta nima določene smeri,ampak je prilagojena trenutnim potrebam in koristim: kc se' zavzemanje za Svobodno tržaško ozemlje, ni zdelo več vredno, je prišlo do predloga za vrnitev Trsta Italiji; ko tega'ni bilo'mogoče uresničiti, so sve= tovali delitev ozemlja med Italijo in Jugo slavijo.Ni izključeno da bomo doživeli spet začetek igre.
Ob zadnji tržaški krizi je neodvisni in vplivni TIMES dopolnil' Titov predlog za internacionalizacijo tržaške luke, da bi ta potrebo vala pač večje zaledje kot pa jele oni del, ki ga Tito 1945 ni uspel pograbiti. Četudi je Tito postavil visoko ceno na Okroglici,vendar Times upa,da bo popustil.To popuščanje pa utegne iti samo v d^eh sme= reh,četudi ju Times to pot ni omenil! 3 vo bodilo ozemlje ali delitev.
Še bolj značilno pa je bilo por.'čilo Time30^Tega dopisnika iz Tr= sta,ki je posebej omenil resolucijo Slovenske demokratske zveze,ki je odklonila Titov okrogliški predlog, in izjavo dr.Agneletta,ki je zave nil predlog g.Pelle. Vprecej dolgem poročilu nato dopinšik statistič nö utemeljuje slovensko stališče. Da je londonski Times objavil'takš= no poročilo iž Trsta je toliko'bolj značilno, ker je tržaški dopis = nik večkrat poslal objektivna poročila o situaciji in silah, pa se u-redniku vendar ni zdelo vredno poročil objaviti.
Daši sta oba vodilna dnevnika - TIMES in D?ILY TELEGRAPH - obe = nem z vsemi političnimi tedniki posvetila svoje uvodnike tržaškemu vprašanju ob minuli krizi, je značilno da tega ni štoril'liberalni in ugledni MANCHESTER GUARDIAN- Je morda ta.tako zgovorni molk tiho pri= znanje, da od njega zagovarjana delitev Ozemlja med Italijo in Jugo = . slavijo ni zbližala obeh držav9
20.septembra smo brali v nedeljskem neodvisnem OBSERVERJU Članek ki močno zagovarja Svobodno tržaško ozemlje. Ta časopis j e'brez dvoma najvplivnejši nedeljski list,kar'dokazuje njegova polmilijonska nakla da,ki si jo je časopis priboril cd komaj 200.000 izvodov v letu 1931 -Članek g.Dingle Poota,ki pripad' "radikalni reformistični skupini" v Liberalni stranki, je izšel na običajnem mestu, kjer'Observer objavlja kvalitetne članke dokaj blizu mnenju .uredništva. G.Eoot je članek poslal iz T-^sta, kjer se je nedavno mudil.Toliko več vr edno, tore j.
V SLNDAL' CHRONICLU,ki bo kmalu praznoval sedemdesetletnico,j e pi sal obširno o Trstu tudi Lord Vansittart,predvojni stalni državni pod tajnik v zunanjem .ministrtsvu, mesto,ki ga zdaj zavzema Sir Ivone Kirk patrick, b. visoki komisar v Nemči ji(.gl .K 1 11.7)« Kljub italijanski anglo fobiji,za katero naj bi-se zdaj Lahi opravičili,so ti po Vahsittartu imeli več pravice na Trst kot pa Tito;iz bojazni,da bi Svobodno tržaš ko ozemlje postalo drugi Gdansk,je' nasprotoval italijanski'mirovni po godbi, ker so z njo Rusi. nasejali "zmajeve .zobe" med Italijo in Jugosla vijo,da se bosta dajali med seboj, ko bo medtem Sovjetija imela zavaro van južni bok in proste roke proti zapadu. Predlaga delitev Ozemlj-a med obe državi,ker je takšna rešitev boljša kot pa nobena,če tudi ne bo nikogar zadovoljila. Opozarja,da ne sme Zapad imeti nobenih iluzij glede Tita,ker’ on "ni perfekten zaveznik... Imeli bi boljšega zaveznikg če bi zmagal njegov tekmec Mihailovič in če ne bi. bil ustreljen".
Omembe vredno je tudi pisanje katoliškega tiska^ki izhaja iz sta lišča izbire med komunistično in nekomunistično držaVorko se obstoj Svobodnega ozemlja že ni pokazal uresničljiv. Vsekakor zgrešeno mnenje, ki ga utegnemo srečati še kje drugje,kor režimi prihajajo in odhajajo, narodi in države pa ostajajo.Ob podpori velesil-bi v z-ago-netrtesi-položa ju bila uresničitev Svobodnega Trsta zato edino primerna. Zdi se*mi,da jugoslovanske demokratične organizacije prav temu problemu niso dovolj posvetile pozornosti, sicer bi -saj pri britanskih katolikih naleteli na ugodnejše mnenje.	( zps)
28.člen ustave RIRJ:	...
"ZAJAMČENA JE NEDOTAKLJIVOST 03EFNQSTI DRŽAVLJANOV"
V jugoslovanski ljudski skupščini so 10.septembra sprejeli zakon= ski predlog o kazenskem postopku. Fredlog so'že prej obširno obravnava li v zakonodajnih odborih obeh zbornic* nakar ga je 3.septembra predlo žil plenumu Meša Pijade in ob tem razkril nekaj zanimivih podatkov o jugoslovanski justlci. Iz naslednje tabele je mogoče dobiti precej ja= sno podobo:
		 V letih	:	1949	1350	1952
1)	Aretiranih je bilo (oseb).....	'52.606	‘	36 .'196	15.484
2)	V "predhodnem postopku!' je bil	■ ■ 9	30.4 %	20 .'2 $ •
				
3)	Od aretiranih je bilo izročeno javnemu tožilstvu v kazenski postopek 					32.70/o	36.18$	55.24$
				
	Od aretiranih je bilo izroče= nih v "administrativni posto= pek" 						22 .00%	19.13$«	11.08$
	Na svobodo je bilo izpuščenih':	22.50%	21.61$	.. 16'.93'$
4)	Odklonjene pritožbe javnih to= žilcev proti razsodbi-. ........	30 .00/0.	34.00$	30 . 00$
	Upoštevane pritožbe obtoženih proti razsodbi 		34.00$	41.00$	37.00$
5)	V roku treh dni. je bilo izvrše nih prijav 			71.00$	75.44$	89.86$
	Frijave vzete v postopek po treh dneh 		23.00$	24.56$	10.14$
6)	Do tri mesece je sedelo v pre= i cslrrval npm ^nnrvrn 			?	70.00$	85.10$
				
	Od 3 do 5 mesecev je bilo v preiskovalnem zaporu	9	17.20$ '	10.70$ .
	Nad.5 mesecev je bil^ v prei= skovalnem zaporu 		9	12.70$	4.00$
7)	V preiskavi je bilo zaradi "po litičnega kriminala" 			.55.10$	50.30$	65.20$
	isto zaradi "ekonomskega kri= .minala" 				31.40$	31.30$	12.80$
	isto zaradi "občega kriminala":	13.50$	18.40$	22.'00$
8)	Število kaznivih • dejanj:			-
	- "terorizem-banditstvo"		1.152	Ni po =	249
	- "jatakovanj.e" 			1.941	datkev!	•716
	- špijnnaža 		200		153
	- diverzantske akcije 			25		19
	-	sovražna propaganda 		 -	druga dela"proti narodu in	1.343		1.135
	državi" 		656 1'. 432		543 2.455'
	-	pobegov v inozemstvi?..	 -	na novo odkritih "vojnih zlo			
				
	Činov" 		?		'417
Pri navedenih odstotkih pod 2) in 3) je treba upoštevati,da so bili informbiroj> rci po ustavljenem postopku v "predhodnem postopa ku" kasneje prevedeni v administrativni postopek (Udbina taborišča) Značilno je, da je od beguncev v inozemstvo 1.1952 pobegnilo skozi oziroma iz Slovenije 1509 ljudi;ostalih 946 je torej pobegnilo ali preko morja v Italijo in v Grčijo( v majhni meri) ali pa v: kominfor mistične države;nekaj je bilo tudi primerov,da so na obisku zapada Jugoslovani zaprosili za azil.	(ds)
5 POTVORJENA ZGODOVINA7 V KLICU TRIGLAVA
• Tržaška LEMOKRAČIJA je tila mnenja,da je til naš uvodnik "Spomenik" v 122.štev. "zar.adi'3V0 j e stvarnosti'in resnosti vreden" ponatisa; zato ga je ot javila-.Tega mnenja pa ni til g.Zmago, "živa priča'’is trezna smrti" pa je zato pisal DEMOKRACIJI dolgo pismo,v katerem obžaluje,da se tako "potvarja zgodovina" in da so zapisane "trditve,ki v nobenem primeru ne drž e".DEMOKRACIJA je seveda,spoštujoč prepričanje drugačemislečega,piano v celoti objavila. - G.Zmago osporava,da je.pisanje raznih emigrantskih listov glede vetrinjske tragedije enostransko,pa se ob taki Klioovi tr= ditvi "ne more ubraniti vtisa,da zagovarjate početje Angležev in njihove P.armade pri postopanju s slovenskimi domobranoiV Pravi,da se izgovarja mo na mednarodni sporazum in kasne je.vprašuje,če so tudi vrnjeni civili sti spadali pod ta sporazum. Od nas-omenjeno izjav^ generala Rupnika g. Zmago pripisuje g°neralu,češ da jp je isrekpl pred komunističnim 3odiš= čem. Kato pa piseO precej nadrobno opisuje domobransko in svojo tragedi jo,ko je zapustil domovino.C e izvzamemo nekaj manjšin napak,je Zadeva dobro prikazana.G.dr.Kreku pripisuje zaslugo,da"niso bili za domobranci vrnjeni še vsi civilisti, ker da je-za to. •posredoval 'pri maršalu Aleksan dru. G.Zmago zaključi,da to povsod,kjerkoli-bo hodil,oznanjeval resnico o.smrti domobrancev,kar jo prisegel v jami,ko jo čakal na So reši. Po njegovem so za poboj preko deset tisoč domobrancev "prav toliko krivi Angleži, ki so jih .izročili, ko t Titovi-partizani, ki 30 jih pobili".
Imam vtis,da je g.Zmaga in gotovo tudi druge z manj gibčnimi mozga ni,motilo,da ni , na začetkuKlicovega uvodnika .pisalo,da to ni razprava o tragediji,ampak le opozorilo na nekaj pomembnih ncpojasnj enih dogod kov, ki razjasnjeni utegnejo stvar prikazati v nekoliko drugačni luči kot pa. o tem pišejo emigrantski listi, ilaj še- dodam-,'da pri Zmagovem član ku silno moti dejstvo,da ni pravilno označil niti svojega transporta v smrt - tako ne po številu kot ne po dneyurče mu. spr.egledam ostale napake. Malo čudno,da človek ne bi vedel desetletja kasneje,na kateri dan (in uro!)je"zrl smrti v oči'.'
V.^stvar pa se. je še mimogrede vtaknil -jazbihski župnik č.g.Albin Mar'•inč ič, ki je nekaj polemiziral z LEMOKRACIJO o povsem lokalnih primor skih zadevah. C=uti se počaščenega,da je "DEMOKRACIJA morala objaviti odgovor na nesrečni članek "Spomenik",ob katerem je gotovo marsikdo osup niljkako je mogoče take neskladnosti pisati in pcnatiskovatirKakšno gls= silo izseljencev je "Triglav",če tako piše-"''*	(ps)
DRAN CO , TITO , PAZE - IN DOLARJI
lo dvnh letih je bila le sklenjena pogodba med Ameriko in Španijo glede v- jaških oporišč na španskem-ožemi ju;kar -smo'kratko omenili že v K! 123. Španija bo po njej dobila 226 milijonov aolarjev,Združene države pa bodo pričele modernizirati in razširjati nekatera vojaška letališča in^pomorske bazo,ki jih bosta uporabljali vojski obeh držav. Vsa ta vo = jaška oporišča hodo ostala pod špansko•zastavo( suvereniteto)in špansko komandorvendar pa ho ameriškdjaško osebje-vključno z operacijami pod ameriškim poveljstvom.	•	...........
Značilno je,da jp	zapadni-tiskov kolikor je komentiral ta pakt,
v mnogih primerih v zvezi s Francom omenjal tudi Tita. TIMES'misli, da hodo zdaj tudi druge države, v katerih hi’Amerika rada imela oporišča,u= pcštevale,da je Špani ja ’ obdržala suver enite to' nad oporišči'. TIMESOV d'c = Pisnik iz Dariza je poročal, da v Francij;!''primer jajo Francov slučaj Ti= tov^mu. MANCHESTER GUARDIAN dodaja, da "niso novi odnošaji med Ameriko in Spanijovsaj na zunaj, nič tesnejši; ket 'so med Ameriko' in'Jugo slavi jo, četudi je slednje položaj v strateškem pogledu še enkrat bolj izpostav = Ijeh kot pri Španiji in bolj važen, a ni dovolila zapadnih oporišč na svč jem ozemlju". WASHINGTON POST- je takole zaključil uvodnik;"Pakt bo goto vo izzval neugodne reakcije med našimi evropskimi zavezniki zaradi dikta terske narave Francovega režima in njegovih predčasnih zvez 3 Hitlerjem. Toda ta dogovor s Francom -se v stvari nič hol j ne razlikuje od tesnih zvez mTitom, jugoslovanskim diktatorjem, ih Zapadom.Enostavno dejstvo je namreč,da v tej atomski dobi zahteve po obrambi pretehtajo ideološke razlike".	( zps)
LELIJERJEVK " POTVORBE . .
Na svetovnem knjižnem trgu se je nedavno pojavil Titov življenjepis ki ga je sestavil Vladimir' Dedijer,Slan CK ZKJ in- predsednik zunanjepoli tiene komisije(za stike s tujino) v Socialistični 'Zvezi. To je obsežna knjiga in je ni mogoče pregledati -in kritizirati v enem samem zamahu.Eno pa. je go to vo: knjiga, ki se peča z življenjem'in'delom sekretar ja KPJ, ter obenem tudi z delovanjem cele'partije v Jugoslaviji, je pisana s stališča komunista, tj.skozi očala Vladimirja Dedijerja,marxista par excellen= ee. MoČ njegovibx tez ter izhajanja iz njih vsega ostalega je enaka moči vsakega drugega enostranske ideološko nastrojenega človeka,ki je slep za vse ostalo - čeprav "skuša razumeti,l nasprotne argumente,da bi ustvaril videz objektivnosti. Ta "objektivnost" bo utegnila marsikaterega čitate= 1 ja,celo domačega ne le tujega, zapeljati, da bb naenkrat "odkril", če tega ni že doslej storil, da je bil Tito na koncu koncev le jugoslovanski patriot od pet do glave - od zibelke do prezidentstva in da sö samo ne -sramni reakcionarji preprečili komunistični partiji,da ni' prišla na obBst že pred vojno in cedila jugoslovanskemu ljudstvu med in mleko,kot se to' godi zdaj ...
Rad bi se ustavi':, pri dveh značilnih Dedijerjevih. trditvah, ki vejeta iz njegove knjiget 1)Stalin in Kremelj se morata zahvaliti edino, komunistični partiji Jugoslavije in zlasti njenemu centralnemu komiteju pod Titovim vodstvom,da je Sovjetska zveza uživala tako popularnost med jugoslovanskimi narodi, in 2) Zapadne sile morajo biti hvaležne tej 'isti partiji in komiteju, da so'jugoslovanski narodi tako naklonjeni Zapadu kot so.
Kar zadeva prvo,trdi Dedijer,da je Stalin računal na slovansko ču = stvovanje med Jugoslovani, "čeprav je bile tako računanje brez osnove", in da je navdušenje za Sovjetsko zvezo ustvarila šele KPJ. To da je-baje dokazal prelom 1.194P,ko je "veš narod" sledil Partiji in jo podprl v ’. njenem sporu s Kremljem. To je očitna potvorba dejstev. Jugoslovani so bili megalomanski rusofili daleko pred pojavo'KPJ in sd svoje rusofilstv3 ~ iz slovanske sentimentalnosti - pokazali, ko se je po ustvaritvi SHS Pojavila KPJ s .svojim rusofilskim obeležjem in dobila svojih'58 poslan= cev v parlamentu. Jugo slovani,enako kot d-nes zasužnjeni narodi vzhodne Evrope ali pa še svobodni narodi zapadne -vrope,niso poznali komunizma in so propagandi o Sovjetski zvezi sledili ne iz svoje ljubezni do mark= sizma,mar reč iz golega dgjstva,da ■ je komunizem propagiral naš "veliki slovanski brat" - Rusija. Zato .so. se- tudi naši komunisti posluževali v svoji taktiki predvsem hej-slovanskih parol,ruske glazbe. in umetnosti, panslavističnih utopij,Sokolskih zletov v Pragj itd,ker so vedeli,da se bodo naši sentimentalni Slovani hitro u^eli'na te limanice'.Jugoslovanski komunisti so zlorebili naše slovansko čustvovanje za uvedbo komunizma.Te parole so imele zlasti velik odmev na Primorskem,kj er so.se Slovhni čuti li ogrožene od Italijanov - a tedanje jugoslovanske vlade'j im. ali niso hotele ali pa niso mogle'pomagati. Klub Primorcev v Ljubljani je bilo po znano "levičarsko gnezdo" prav iz tega razloga. Menda Pedijer ne misli,-da so se Mihailovičev!.Četniki v Srbiji stavili pod komando Rdeče armade 1.1944 samo zato, da bi bili drugega dne razoroženi in predani partizn = nem v likvidacijoT
Po prihodu Rdeče .armade v Jugoslavijo so se Jugoslavni razočarali nad Rusi kot. Rusi,nad svojim "velimi slovanskim bratom",ker pač niso ra= šumeli,da je velika razlika med Rusom in komunistom.Istovetenje Rusije R komunizmom je udarilo KPJ in CK po glavi,kajti z razočaranjem nad Rusi De prišlo tudi razočaranje nad komunizmom.Razlog,da je"ves narod"podprl KiJ v sporu s Kremljem pa leži očividno v dejstvu,da so si jugoslovanski b-arodi^izbrali manjše zlo namesto večjega v upanju,da se bodo manjšega ^la rešili ko se rešijo velikega. In to upanje' ni tako jalovo,kot bi nam ^ad Pedijer natvezli,ko govori o uvajanju socialistične demokracije v Ju ^oslaviji (za čuda podobno razvoju'v Vzhodni Nemčiji...)Jugoslovani na koncu res zaslužijo več svobode z ozirom na dejstvo,da so Titu in njego= Vernu Komiteju rešili glave.
Kar se tiče drugega, Dedijer trdi,da "jugo slovanška'vlada ne more iti dlje v.svojih odnosih z zapadnimi silami kot pa to hoče javno mnenje v Jugoslaviji", in da se delajo "veliki napori v dolgih debatah glede odnosov med Jugoslavijo in zapadnimi deželami",da bi se očividno
odpravile "nejasnosti" v teh odnosih. Vsi vemo,da je v Jugoslaviji mogo= če izražati "javno mnenje" -samo- --ko-mu n i-s t o m i-n onim, ki imajo od režima ko rist. Tako je., pač v vs-e/i. diktaturah-. Po Dedijerjevih podatkih .je,KPJ šte la 4-6R.1T5 članov leta 1948, a "Socialistična zveza delo.vnega ljudstva." , šteje zdaj okrog osem milijonov-ljudi. Sama Jugoslavija pa ima okoli. 17 milijonov pr.e.biVal cev. Enostavno, je'zaključiti, koliko "javnega-mnenj a", more izrazite v .političnih zadevah onih. os.em milijonov v Socialistični zvezi,ki je. v-, odborih konotrolirana izključno od partijcev,- in koliko ga more. izražati ostalih devet milijonov izven nje.
Titovemu komiteju in partiji se ni treba-prav nič 'truditi",da đoka^ že prijateljstvo zapadnih sil ,pač pa je res,.da se mora prav pošteno tru diti,da dokaže ^vojim lastnim članom, da. parnija zaradi tega prijateljstva ne bo izgubila‘"vodilnega položaja" v državi, za katerega Se tolkla med vojno z na j surove j širni metodami ... TÖ pa je gotovo-zelo težko dokazati -prav'tako težko, kot je težko dokazati zapadnim silam, da so jugoslovanski narodi naklonjeni Zapadu... šele odkar, se je Tito ..ustoličil v-Beogradu odn* qdkar so ga zapadne sile.rešili bankrota po prelomu z Moskvo.Zelo'verjet no se zapadne sile še spominjajo izdajstva leta 1941,ko je Titov komi .-=. te pozival vojake, naj se ne bore za plutokrate,kapitaliste,imperialiste itd,kar je.jasno pričalo,da so bili Jugoslovani naklonjeni Zapadu in so se tudi hoteli boriti na njegovi strani proti nacifašištom,medtem ko j e bil Tito agent tistih,ki so paktirali s Hitlerjem. Tito je'narod tedaj pozival k izdajstvu zato,da bi komunisti pobrali odvrženo orožje in ka= .sneje sprožili "osvobodilno vojno",v kateri bi se KPJ mogla osvoboditi tekmecev za obalst,ne pa nacistov,katerih konec je bil tako in tako za = pisan.
Kadar bodo v Jugoslaviji smeli izhajati svobodni časopisi,kj er bo lahko vsakdo pisal,kar politično misli, potem .bo Dedijer imel pravico, go voriti o "javnem mnenju" in o jugoslovanski vladi,ki se po njem ravna. Dotlej pa je to javno mnenje diktirano po komunistični kliki,Titova vlada pa. je ^uzurpator ljudske volje.--	-	L. Z,
.oOOo .
+ Zapadni vojaški opazovalci na ju go slovanskih vojaških manevrih,ki so' se' končali '24.spt.,so bili mne= n j a, da je' 65.000 vojakov dobro upo rahljale moderno (zapadne) orožje, čeprav je bilo pri vajah udeleže = nih preko 40.000 rezerviste v.Manev ri so se vršili v zagrebški vojni Oblasti,severno in severnoZapdno od Zagreba s predpostavko? da prihaja' sovražnik iz Madžarske in juge vzh. Avstrije z namenom,da zasede Trst-in Reko .'Zastopane" so bile vse vr ste orož ja, vkl-jučno ■ tanki; in jet letalfc.
+ V Rumi je 27.spt.Tito obsodil nedavrxe izpade in. napade "egorče nega prebivalstva" nakatoliške in pravoslavne škofe in duhovnike kot nedopustna dejanja,ker so nezakoni ta.Jugoslavija ima "druge načine" borbe proti duhovščini,ki hoče ri= bariti v kalnem. V obraz jim je Ire ba povedati,da Jugoslavija ni žrtvo vala 1,700 .00,0 .žrtev v zdanji voj = ni zato,da bi agenti tujih sil delali proti naši,državi. "Jamčimo jim polno svobodo,če bode služili ljudstvu".
+' Pc dosedanjem letnem prirastku 500 .000 oseb,računajo, da bo .Ju= goslavija imela leta 1963 dvajset milijonov prebivalcev.
+ Švicarski katoliški"list £a LI = BERTE je 28.avg.priobčila'članek z naslo vom " Jugo slovanski Katyn",kjer piše o masovnih pobojih Slovencev jr. Hrvatov.od komunistov leta 1945.
+ Moskovska"IZVESTJA so pisala, da je ržaško vprašanje mogoče reši-.■ ti samo v okviru italijanske mirovne pogodbe - torej v obliki Svobodnega tržaškega ozemlja.
■Jugoslavija je 28,spt.formälno odklonila Dellih predlog o plebiscit tu,enako tudi konferenco glede tega-Beogr d priporoča,da se preko diplomatskih stikov poskuša doseči zbližan j e v mnenju.
Ameriška delavska zveza( AFL), ki šteje 10 milijonov članov,je na 72. kongresu 29.spt. sklenila,"naj Zdru ženi narodi izvrše plebiscit v Trsta." ■+ Jugoslovanska rudarska zveza je odklonila kontrolni obisk Mednarodne .rudarske federacije,ki naj bi ugoto^ vila,ali so nogo ji za dokončno članstvo Jugoslavije v federaciji.
.+• Filmska družba Newmann-Schmidt je v'Clevelandu snemala barvasti film,, v kater.em "nastopa MilaČev pevski zbeo "Korotan" v narodnih nošah in slo =■ venski balet.
Enoletna naročnina za KLIC TRIGLAVA je v Vel .Britaniji 24/-,četrt leta G/-