LES wood Revija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy Journal 5/99 maj 1999 Letnik 51 {t. 5 str. 121-160 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Revija LES Glavni urednik: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorni urednik: Ciril Mrak, dipl. ing. Urednik: Stane Ko~ar, dipl. ing. Lektor: Andrej ^esen, prof. Uredni{ki svet: Predsednik: Peter Tom{i~, dipl. oec. ^lani: Franc Ga{per, ing., Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, dipl. ing., Nedeljko Gregori~, dipl. ing., Friderik Kova~, dipl. oec., Zvone Novina, dipl. ing., Matja` Rojnik, dipl. ing., Uro{ Rupreht, dipl. oec., mag. Miroslav [trajhar, Janez Zalar, ing., Stojan @ibert, dipl. ing., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, dipl. ing., Vinko Velu{~ek, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor: prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, Maja Cimerman, dipl. soc., Janez Gril, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek, Toma` Klop~i~, dipl. ing., Fani Poto~nik, dipl. oec., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Branko Knehtl, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Vinko Rozman, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Direktor: dr. mag. Jo`e Korber Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava: 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 061/121-46-60, 061/222-143, faks: 061/121-46-64 El. pošta: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Naro~nina: Dijaki in {tudenti . 1.500 SIT . 3.000 SIT 36.000 SIT 18.000 SIT . . 100 USD Posamezniki (polletna) . . Podjetja in ustanove (letna) . Obrtniki in {ole (letna) ..... Tujina (letna) ........... @iro ra~un: Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk: Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispevata Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, {t. 4/92) daje Ministrstvo za informiranje na vlogo mnenje, da {teje strokovna revija LES med proizvode informativnega zna~aja iz 13. to~ke tarifne {tevilke 3, za katere se pla~uje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Slika na naslovni strani: LIKO Vrhnika - jedilnica Real Davek na dodano vrednost je pred vrati Vpliv lesne vrste na hrapavost zunanjega sloja in pros-torninsko maso brušenih ivernih ploš~ Vzor~ne monta`ne gotove hiše v Ljubljani Višje stokovno izobra`evanje lesarjev 5. hišni sejem LIP Bled Sodobno vodenje podjetja - I. del Informacije GZS - Zdru`enje lesarstva {t. 4/98 Intervju z gospodom mag. Janezom Košakom, vice guvernerjem Banke Slovenije SVEA Zagorje slavi pol stoletni jubilej KLI Logatec dobitnik znaka kakovosti v graditeljstvu BAAN v pohištveni industriji Monta`ne - gotove hiše v Sloveniji Seja Odbora Dr`avnega zbora za gospodarstvo s predstavniki lesarstva Avstrijska lesna cesta Iz preteklosti se u~imo za sedanjost Kratke vesti Borzne vesti Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakultete Stojan KOKOŠAR 123 Sergej MEDVED 125 Ciril MRAK 130 Mirko TRATNIK 131 Ciril MRAK 138 Henrik DOV@AN 139 xii - xx Fani POTO^NIK 143 Vojka POVŠE-KRASNIK 145 Ciril MRAK 146 Tone ZELNIK 147 Ciril MRAK 149 Ciril MRAK 153 Jo`e KOVA^ 155 Darinka KOZINC 156 157 158 159 LES wood 51 (1999) 5 Contents 722 LES wood Wood Technology & Economy Journal Volume 51, No 5/99 Editor’s Office: 1000 Ljubljana, Karlov{ka 3, Slovenia Phone: + 386 61 121-46-60 + 386 61 222-143 Fax No.: + 386 61 121-46-64 E-mail.: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Contents Influence of wood species on surface roughness and density of sanded particleboards Sergej MEDVED Post - secondary vocational education in wood science and technology Mirko TRATNIK 125 131 ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlovška 3, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 121-46-60, fax.: (061) 121-46-64, el.pošta:revija.les@ siol.net http//www.zls-zveza.si OBVESTILO Obveš~amo zaposlene in`enirje in tehnike vseh strok v lesarstvu Slovenije, da deluje v okviru Zveze in`enirjev in tehnikov Slovenije vseh strok tudi Zveza lesarjev Slovenije. Zveza lesarjev Slovenije ima kot nevladna organizacija civilne dru`be pomembno vlogo. Poleg drugih nalog ima tudi povezovalno vlogo vseh obmo~nih društev in`enir-jev in tehnikov lesarstva. Lesarskih društev je sedaj v Sloveniji šest (Ljubljana, Maribor, Bled, Jelovica, Primorska in Novoles), medtem ko so nekateri lesarji aktivni skupaj z gozdarskimi društvi (Murska Sobota, Slovenj Gradec, GLIN Nazarje, Ko~evje), od katerih so ena zelo aktivna, druga manj, nekatera pa `al celo ne ka`ejo potrebe po obstoju. Situacija v lesarstvu, tako v pogledu uspešnosti finan~nega poslovanja, tehnološkega razvoja, razvojnih programskih usmeritev, zadovoljstva in medsebojnih odnosov, nakazujejo potrebo po organiziranem delovanju. Zato strni-mo vrste vsaj najbolj odgovorni za oblikovanje strategije razvoja lesarske panoge. S skupnimi mo~mi in na~rtnim medsebojnim sodelovanjem bomo pravilno usmerili nadaljnjo pot, ki bo odpravljala sedanje negativne trende. Le tako bomo dosegli `elene cilje v vsestransko zadovoljstvo vseh zaposlenih v lesarski stroki. Poseben apel velja direktorjem in vodstvenim kadrom po lesarskih podjetjih, ki imajo pomemben vpliv na organiziranje in delovanje društev in`enirjev in tehnikov. Aktivna društva so jim lahko v pomembno pomo~. Pove~ajmo torej aktivnost sedanjih društev in`enirjev in tehnikov lesarstva Slovenije, pove~ajmo število novih ~lanov in po potrebi ustanavljajmo nova društva. Usmerimo vse svoje sposobnosti v skupno dobro stroke in vseh zaposlenih v lesarstvu. Prosimo predsednike DIT in direktorje podjetij, da obvestijo vse zaposlene o mo`nostih in prednostih delovanja v društvih. Tajnik Zveze lesarjev Slovenije Ciril MRAK, dipl.in`. Predsednik Zveze lesarjev Slovenije Asto DVORNIK, dipl.in`. LES wood 51 (1999) 5 Uvodnik 123 Davek na dodano vrednost je pred vrati! Prvi julij in za~etek veljavnosti Zakona o davku na dodano vrednost bo vsak ~as tu. V naših podjetjih se odgovorni ljudje intenzivno pripravljajo na prehod na nov dav~ni sistem. Vrsta izobra`evalnih seminarjev je pomagala k razumevanju sistema nove dav~ne zakonodaje, kar je prvi pogoj za usmerjanje nadaljnjih aktivnosti. Vodstva podjetij danes opredeljujejo razne mo`ne scenarije in ugotavljajo, kaj je še vredno postoriti v prvi polovici leta in kaj zavestno potisniti v drugo polovico. Preprostih odgovorov na taka vprašanja ni, saj je vsako podjetje s svojim na~inom poslovanja svojstveno. Treba je opraviti razli~ne analize o rokih pla~il dobaviteljem, o pla~ilni disciplini kupcev, o optimalnih in nepotrebnih zalogah... To bo podlaga za na~rtovanje in odlo~anje v prihodnosti o dejanjih, ki bodo privedla k temu, da bomo vsak mesec imeli ~im manj zahtevkov za vra~ilo in ~im manj dopla~il davka na dodano vrednost. Ne smemo pa pozabiti, da bo v vsakem podjetju moralo nekaj ljudi poleg sistemskega razumevanja DDV obvladati tudi vsa zakonska dolo~ila, in sicer kar 210 ~lenov, kolikor jih imata skupaj Zakon in Pravilnik. Vrsta teh ~lenov še ni popolnoma jasna in prav gotovo jim bodo sledili še številni popravki in pojasnila Ministrstva za finance, še posebej v zvezi z izvajanjem zakona. Davek na dodano vrednost je, ~e odmislimo stroške financiranja, denarno in stroškovno popolnoma nevtralen in kot tak za zavezanca ne pomeni nobenega dodatnega bremena. V sistemu sedanjega prometnega davka imamo vrsto davkov, ki pove~ujejo stroške in na katere se zidajo novi davki. Najve~ji problem ob uvedbi DDV je seveda finan~na nedisciplina v naši dr`avi. Dav~ni zavezanci bomo morali svoje obveznosti dr`avi poravnati ne glede na to, ali bomo denar izterjali od svojih kupcev. Tako bo lahko vsesplošna pla~ilna nedisciplina ogrozila tudi podjetja, ki so danes solidni pla~niki. Dr`ava je v ta namen `e pripravila osnutek Zakona o finan~nem poslovanju, ki naj bi za~el veljati 1. julija 1999, in ki bo urejal postopek ugotavljanja pla~ilne nesposobnosti ter prisilno izlo~al iz kupoprodajnih odnosov insolventne kupce. V javnosti se vsevprek piše in govori o nujnemu in logi~nemu pove~anju cen zaradi davka na dodano vrednost. Kakšen bo dejanski vpliv na DDV na oblikovanje cen je vnaprej zelo te`ko predvideti, še te`je pa izdelati natan~ne izra~une. Analiza vpliva DDV na posamezne panoge, ki jo je izdelal dr. Bole, je pokazala, da lahko pri~akujemo najve~ji porast cen pri gradbenih storitvah, pa tudi lesna industrija naj bi ta porast cen mo~no ob~utila. Jasno je, da se bodo stroški poslovanja v industriji dvignili predvsem na ra~un stroškov financiranja, še posebej velikim izvoznikom, ki bodo imeli konstantne zahtevke za vra~ilo DDV. V delovno intenzivnih panogah se bodo posredno pove~ali stroški na ra~un pove~anja stroškov dela zaradi zakonskega usklajevanja pla~ po uvedbi DDV. Tveganje pri prodaji se bo izredno pove~alo, saj v primeru odpisov terjatve ne bomo izgubili samo vrednosti blaga ali storitve, temve~ bo strošek postal tudi davek na dodano vrednost. Vlada meni, da je odve~ vsakršna bojazen, da bo uvedba DDV povzro~ala posebno velike te`ave davkopla~evalcem. V gospodarstvu pa po lastnih izkušnjah o tem nismo ravno prepri~ani. Tako ali tako nam ne preostane ni~ drugega, kot da se zanesemo na lastne mo~i ter z veliko mero resnosti, pa tudi optimizma zaplavamo v nove dav~ne vode. mag. Stojan KOKOŠAR LES wood 51 (1999) 5 Napovedi 124 ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlovška 3, Ljubljana, tel.: 061/121-46-60, fax.: 061/121-46-64, el.pošta: revija.les@ siol.net http//www.zls-zveza.si Priprave na 10. ljubljanski pohištveni sejem se nadaljujejo Drugo obvestilo Od 20. do 26. septembra letos bo potekal Ljubljanski pohištveni sejem. Zveza lesarjev Slovenije pripravlja v sodelovanju z ostalimi inštitucijami poseben program obsejemskih prireditev. Tako pripravljamo organizacijo strokovnih posvetov o: dodatni promociji nagrajenih eksponatov in oblikovanju pohištva; starategiji razvoja lesarstva Slovenije, tr`enju in ekonomiki poslovanja; površinski obdelavi lesa, lepilih in okovju; ra~unalniški pripravi proizvodne in prodajne dokumentacije, poslovno informacijskem sistemu Baan, novosti na podro~ju ra~unalništva, o interentu, in glede na razpolo`ljivi ~as, še kakšno temo. Referate z oglasi bomo objavili v sejemski prilogi k reviji Les. Vsebina posveta Predavatelj Podjetje, inštitucija 1. Promocija nagrajenih eksponatov Projektanti eksponatov, predstavniki podjetij Oblikovanje pohištva Ljerka Fin`gar, Biba Bertok, Marjan Gašperši~, Tea in Edo Vidovi~, Tone Poga~nik 2. Strategija razvoja lesarstva Slovenije dr. Mirko Tratnik Tr`enje Janez Lesar Ekonomika poslovanja Ukrepi za doseganje pozitivnega poslovanja lesarstva Slovenije 3. Površinska obdelava Mladen Mihalec Frane Erman Vklju~itev površinske obdelave v kolektivno blagovno znamko dr. Slavko Mihevc Okovje 4. Priprava proizvodno prodajne dokumentacije Mag. Jo`e Oven v lesarstvu - pohištvo, monta`ne hiše Toma` Kri`nar Predstavitev poslovno informacijskega sistema Baan v izpeljanki za lesno industrijo Tone Zelnik Nagrajena podjetja Društvo oblikovalcev Slovenije BF - Oddelek za lesarstvo INLES, Ribnica HELIOS, Dom`ale Color Medvode BF - Oddelek za lesarstvo Vovko Merkur Kovinoplastika CSI in`eniring, Lj. Arhinova, Šk. Loka, Proizvajalci hiš Intertrade ITS d.d. V reviji Les bomo z obvestili o pripravah na pohištveni sejem nadaljevali, zato prosim za povratno informacijo o `eljah in potrebah lesarskih podjetij, kakor tudi pripravljenost za aktivno sodelovanje na posvetih. Vse kandidate bomo v naslednji objavi revije Les uvrstili med predavatelje. Tajnik Zveze lesarjev Slovenije LES wood 51 (1999) 5 Raziskave in razvoj 125 UDK: 630*862.2 Originalni znastveni ~lanek (Original Scientific Paper) Vpliv lesne vrste na hrapavost zunanjega sloja in prostorninsko maso brušenih ivernih ploš~ Influence of wood species on surface roughness and density of sanded particleboards Sergej MEDVED* Izvle~ek: Na primeru smrekovine (Picea abies Karst.), bukovine (Fa-gus silvatica L.), hrastovine (Quercus robur L.) in topolovine (Populus nigra L.) je bil obravnavan vpliv lesne vrste na hrapavost zunanjega sloja brušenih ivernih ploš~. Brušenje s papirjem zrnatosti 100 je potekalo do to~ke maksimalne prostorninske mase. Za prikaz vpliva hrapavosti so bili uporabljeni parametri Ra, Rz in Rmaks (pojasnilo v tekstu). Hrapavost je bila najmanjša pri ploš~ah z zunanjim slojem iz iverja iz hrastovine in iz topolovine in najve~ja pri uporabi iverja iz bukovine. Hrapavost površine po brušenju se je najbolj spremenila pri uporabi iverja iz hrastovine, najmanj pa pri uporabi iverja iz smrekovine. Po brušenju hrapavost površine pada s prostorninsko maso. Klju~ne besede: iverna ploš~a, smreka (Picea abies Karst.), bukev (Fagus silvatica L.), hrast dob (Quercus robur L.), ~rni topol (Populus nigra L.), površinska hrapavost, brušenje, gostotni profil Abstract: On the example of spruce (Picea abies Karst.), beech (Fagus silvatica L.), oak (Quercus robur L.) and poplar (Populus nigra L.) influence of wood species on surface roughness of sanded particleboards had been discussed. Samples were sanded with sanding belt grid size 100 until reached the point of maximum density. For describing the influence of surface roughness, parameters Ra, Rz and Rmax were used. The lowest surface rougness was found in the board whose surface layer was consisted of oak and poplar particles, the maximum surface roughness was found in the board whose surface layer was consisted of beech particles. Surface roughness was changed the most when we used particles from oak and the least when we used particles from spruce. After sanding surface roughness decreased with density. Keywords: particleboard, spruce (Picea abies Karst.), beech /Fagus silvatica L.), oak (Quercus robur L.), poplar (Populus nigra L.), surface roughness, sanding, density profile 1. UVOD IN POSTAVITEV PROBLEMA Delo je nadaljevanje dela, objavljenega v reviji Les (Medved S. Pirkmaier S. in V. Mihevc, 1997 (10)). Namen raziskave je bil preu~iti zvezo med hrapavostjo nebrušene površine iverne ploš~e in gostoto ter botani~no sestavo iverja v zunanjem sloju. Zlasti nas je zanimalo, ali se hrapavost glede na uporabljeno drevesno vrsto po brušenju spremeni. Asist. dipl. ing. les. Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, Cesta VIII/34, 1000 Ljubljana 2. MATERIAL IN METODA Za zunanji sloj je bilo uporabljeno iverje naslednjih lesnih vrst po variantah: * smrekovina (Picea abies Karst.), * bukovina (Fagus silvatica L.), * hrastovina (Quercus robur L.) in * topolovina (Populus nigra L.). Za srednji sloj je bilo uporabljeno iverje iz proizvodnega procesa. Iverje iz proizvodnega procesa je bilo uporabljeno v celoti pri ploš~i V , je rabi-1 laa za primerjavo z drugimi ploš~ami. Iverje je bilo oblepljeno z urea-for-maldehidnim lepilom, ki mu je bila dodana 60 % parafinska emulzija in 20 % raztopina amonijevega klorida (samo v lepilno mešanico za srednji sloj). Faktor oblepljanja v zunanjem sloju je bil 11,5 %, v srednjem pa 7,5 %. Ploš~e so bile stisnjene v laboratorijski stiskalnici pri temperaturi 180 °C in specifi~nem tlaku 3,08 N/mm2. Po klimatiziranju so bile po shemi (Medved S., Pirkmaier S, V. Mihevc, 1997 (10)) iz ploš~e odvzeti preizkusni vzorci dimenzij 370x50 mm. LES wood 51 (1999) 5 Raziskave in razvoj 126 Cilj brušenja v proizvodnem procesu je izena~itev debeline v ploš~ah in med ploš~ami kot tudi odstranitev vrhnjega dela zunanjih slojev in prib-li`evanje to~ki maksimalne prostor-ninske mase. To~ko maksimalne pro-storninske mase in z njo tudi njena oddaljenost od površine se lahko ugotovimo z ugotovitvijo porazdelitve prostorninske mase po prerezu ploš~e. Meritve porazdelitve prostor-ninske mase po prerezu je bila opravljena na vzorcih dimenzij 50x50 mm z merilnikom gostotnih profilov MGP-201. Merilnik je nastal kot rezultat raziskovalne naloge, v kateri sta poleg Oddelka za lesarstva sodelovala še Inštitut Jo`ef Stefan in podjetje AMES. Na sl. 1 je prikazana shema merilnika, podrobnejši princip delovanja pa so opisali Pirkmaier in Budnar (1989) ter Medved, Pirkmaier in Mihevc (1997). Vzorci so bili nato, pribli`no do to~ke maksimalne prostorninske mase, od-brušeni na napravi za natan~no brušenje vzorcev. Naprava je lastne kon- strukcije in sestoji iz elektri~nega ro~-nega brusilnika in dvi`ne mize (slika 2). Naprava deluje tako, da vzorce širine 50 mm in maksimalne dol`ine do 500 mm pritrdimo na dvi`no mizo, ki se z dvema vijakoma lahko dviga ali spuš~a, odvisno od `elene debeline brušenja. Brusimo lahko v koraku 0,1 mm, kar je tudi minimalna debelina brušenja. Brušenje je bilo izvedeno z brusnim papirjem zrnatosti 100. Brusni trak je bil zamenjan po vsaki zamenjavi strani vzorca (spodnja stran, zgornja stran) in po vsaki zamenjavi vzorca. Pogosta zamenjava brusnega traku je potrebna zaradi izena~itve pogojev brušenja za vsak vzorec in vsako stran brušenja. Hrapavost ploš~ pada z naraš~ajo~o obrabljenostjo traku (Rajkovi}-Jirouš, V. 1993), razen v primeru navla`evanja površine vzorcev z vodo. Pri nenavla`enih vzorcih je bil pri bolj obrabljenih papirjih dose`en efekt glajenja površine. Pri vla`enih vzorcih odstranjevanje vlaken dose`emo samo, ~e so zrnca neo-brabljena. Pri obrabljenih zrncih se vlakna samo pogladijo na površino ali celo iztrgajo iz površine. Hrapavost je bila merjena v štirih to~-kah, ki so bile od roba vzorca oddaljene 50, 120, 250 in 320 mm, kot je prikazano na sl. 3. Slika 3. Merilne to~ke in smer merjenja hrapavosti Smer merjenja hrapavosti je bila izvedena v isti smeri kot na nebrušenih vzorcih z merilnikom Mitutoyo Surftest. Osnovni princip delovanja je horizontalno in vertikalno potovanje tipala po površini, ki jo testiramo. Nihanja tipala se vodijo v registrator ali pa v analizator profila, ali pa v oboje hkrati. Za prikaz hrapavosti površine so bili uporabljeni trije parametre: Ra, Rz in Rmaks. Ra je aritmeti~na sredina absolutnih vrednosti odstopanja profila od srednje vrednosti znotraj poti merjenja lm in je podana z ena~bo: Ra Im ° f(x)dx Slika 1. Shema merilnika za merjenje porazdelitve prostorninskih mas Naprava vse vrednosti prezrcali nad aritmeti~no sredino, tako da so tudi doline vidne kot vrhovi. Tako definiran parameter ne daje prave slike o karakteristiki profila. Ta parameter ne ozna-~uje globine hrapavosti, ampak samo aritmeti~no sredino odstopanj profila od srednje vrednosti, pri ~emer ne dobimo nobene informacije o obliki in nepravilnosti profila. Parameter Ra zaradi tega ni najbolj primeren za prikazovanje hrapavosti površine. Pri popolnoma razli~nih Rmaks lahko dobimo enake vrednosti za parameter Ra. Rz je aritmeti~na sredina maksimalnih razdalj med vrhovi in dolinami na petih odsekih: Slika 2. Naprava za natan~no brušenje epruvet Rz ^+Z2+Z3+Z4+Z5 1 5 LES wood 51 (1999) 5 Raziskave in razvoj 127 Na celotni dol`ini lm za posamezno “cut-off’ dol`ino dolo~imo maksimalno amplitudo. Iz petih izmerjenih am-plitud nato izra~unamo povpre~na vrednost. Parameter Rz je tudi srednja višina neravnine. Rmaks je razlika med najvišjim vrhom in najni`jo dolino na merjeni površini (na izmerjeni poti). Parameter Rmaks je najve~jo višino neravnine. REZULTATI IN DISKUSIJA Profil porazdelitve prostorninske mase po prerezu se pri vseh variantah za~ne z nizko prostorninsko maso na robovih ploš~, nakar prostorninska masa naraš~a do to~ke maksimalne prostorninske mase (sl. 3). Pove~eva-nje prostorninske mase na robovih ploš~ do to~ke maksimalne pros-torninske mase nastane zaradi utrjevanja ureaformaldehidnega lepila, preden je stiskalnica popolnoma zaprta. Od to~ke maksimalne pros-torninske mase proti sredini se pros-torninska masa proti sredini zmanjšuje. Vzrok je uporaba bolj grobega iverja v srednjem sloju. To~ka maksimalne prostorninske mase je pri vseh variantah, tako na spodnji kot na zgornji strani ploš~e, odmaknjena od površine za 0,6 mm. Na napravi za natan~no brušenje vzorcev so bile vzorci na vsaki strani Slika 5. Porazdelitev prostorninske mase po prerezu brušenih epruvet odbrušeni za 0,6 mm (skupaj 1,2 mm) v koraku 0,1 mm. V preglednici 1 so prikazane debeline nebrušenih in brušenih vzorcev. Preglednica 1. Debeline epruvet pred in po brušenju po variantah Varianta Pred brušenjem Po brušenju mm mm V 16,68 15,56 1 V 16,76 15,56 2 V 16,79 15,58 3 V 16,56 15,47 4 V 16,72 15,48 5 Iz podatkov o debelinah brušenih ploš~ sledi, da je na površini brušenih ploš~ prostorninska masa najvišja. Na sl. 5 so prikazani profili porazdelitve prostorninske mase po prerezu, kjer se vidi, da je bilo dejansko odbrušen le sloj do maksimalne prostorninske mase. Do odstopanja je prišlo le na zgornji strani ploš~e, ki je imela zunanji sloj iz bukovine. Na zgornji strani te ploš~e bi bilo treba glede na te podatke odbrusiti še dodatnih 0,3 mm, kar pa bi bilo v nasprotju s prej ugotovljenim (sl. 6) odmikom maksimalne prostorninske mase od površine. ^eprav je mogo~e sklepati, da bo zaradi premajhnega odbruska na zgornjem sloju ploš~e, izdelane iz iverja bukve, prišlo do višje hrapavosti pa podatki ka`ejo prav nasprotno. Razlike v hrapavosti med zgornjo in spodnjo stranjo so pri tej varianti najmanjše, (preglednica 2, sl. 5, 6 in 7). Preglednica 2. Hrapavost brušenih ploš~ po variantah Ra RzRmaks Varianta Zgoraj Spodaj Zgoraj Spodaj Zgoraj Spodaj mm Slika 4: Porazdelitev prostorninskih mas po prerezu nebrušenih ploš~ V 1 6,63 4,96 41,08 32,43 59,36 50,00 V 2 8,05 6,38 45,63 38,38 69,61 56,16 V 3 9,87 8,77 56,45 53,95 89,29 85,95 V 4 7,30 3,46 43,90 22,60 64,11 34,73 V 5 5,57 5,42 30,89 31,11 45,74 43,41 LES wood 51 (1999) 5 Raziskave in razvoj 128 ISpodyj ■/;■:. Slika 6. Ra, odvisen od sestave iverja v zunanjem sloju pri brušenih vzorcih BS [Kidaj M Zgoraj | Slika 7. Rz, odvisen od sestave iverja v zunanjem sloju pri brušenih vzorcih Pri vseh variantah je opazno mo~no izboljšanje gladkosti površine, kar je tudi cilj brušenja. Primerjava podatkov o hrapavosti nebrušenih in brušenih ploš~ ka`e najve~je spremembe površine pri uporabi iverja hrastovine, najmanjše pa pri uporabi iverja smre-kovine (pregl. 3). Preglednica 3: Sprememba hrapavosti površine Varianta Sprememba (%) V 46,82 1 V 27,82 2 V 31,04 3 V 55,46 4 V 42,40 5 Slika 8. Rmaks, odvisen od sestave iverja v zunanjem sloju pri brušenih vzorcih Gladkost površine je bila pri uporabi bukovega iverja izboljšana bolj kot pri uporabi smrekovega iverja, vendar je bila hrapavost vseeno veliko ve~ja (sl. 4, 5 in 6). Najve~ja razlika med zgornjim in spodnjim zunanjim slojem je bila pri uporabi iverja iz hrastovine, najmanjša pa pri uporabi iverja iz topolovine in bukovine. Tudi pri brušenih ploš~ah je bila hrapavost spodnjega sloja ni`ja od hrapavosti zgornjega sloja. Premikanje finega iverja v smeri proti spodnjemu zunanjemu sloju in podlagi za natres iverja (Medved, Pirkmaier in Mihevc, 1997) opazimo tudi pri brušenih ploš~ah. Med natresanjem in prenosom poga~e do stiskalnice fine-jše iverje pada proti dnu. To padanje pa je mo`no zaradi praznih prostorov, ki nastanejo med natresanjem. Zaradi zapolnitve praznih prostorov v spodnjem zunanjem sloju je ta površina tudi manj hrapava v primerjavi z zgornjim zunanjim slojem. Ker ima spodnja stran ve~jo koli~ino finega iverja, je le-ta bolj zaprta in tudi bolj gladka in ima višjo prostorninsko maso v prvi desetinki mm debeline. Kljub temu da imata absolutno suha bukovina in hrastovina pribli`no enako prostorninsko maso (680 oz. 650 kg/m3), je bila hrapavost pri uporabi hrasta veliko manjša kot pri uporabi iverja bukovine. ^eprav imata obe lesni vrsti pribli`no enako stisljivost, ima LES wood 51 (1999) 5 Slika 9: Odvisnost hrapavosti spodnjega zunanjega sloja od prostorninske mase prvega odseka Slika 10. Odvisnost hrapavosti zgornjega zunanjega sloja od prostorninske mase zadnjega odseka ploš~a, izdelana iz iverja bukovine, ni`jo maksimalno prostorninsko maso od ploš~e, izdelane iz iverja hrastovine. Nasprotno pa sta pri uporabi iverja hrastovine profil in maksimalna pros-torninska masa pribli`no enaka kot pri uporabi bolj stisljivih lesnih vrst, kot sta na primer topol in smreka. Za ugotavljanje vpliva prostorninske mase na hrapavost površine je bil uporabljen prvi (spodnja stran ploš~e) in zadnji (zgornja stran ploš~e) odsek meritve, saj v nobenem primeru Rmaks ni bil ve~ji od 0,1 mm, kolikor znaša korak merjenja porazdelitve prostor-ninske mase po prerezu. Prostorninski masi prvega in zadnjega odseka sta prikazani v preglednici 4, korelacije med prostorninsko maso površine in hrapavostjo pa na sl. 9 in 10. Preglednica 4. Prostorninska masa prvega in zadnjega odseka Varianta Spodaj Zgoraj 33 g/cm g/cm V 0,938 0,937 1 V 1,008 0,956 2 V 0,777 0,781 3 V 1,058 0,997 4 V 0,959 0,993 5 Najve~ja razlika v prostorninski masi prvega in zadnjega odseka je pri varianti V (hrastovina), zato je pri tej 4 varianti tako velika razlika med hrapavostjo spodnje in zgornje površine. Najmanjša razlika je pri varianti V 3 (bukovina) in V (topolovina), kjer so 5 tudi razlike v hrapavosti minimalne. V obeh primerih je prostorninska masa zadnjega odseka (zgornji zunanji sloj) celo nekoliko višja, kot je pri prvem odseku (spodnji zunanji sloj). Hrapavost brušenih ploš~ odvisna od prostorninske mase prvega in zadnjega odseka ploš~, saj z naraš~ajo~o pro-storninsko maso prvega in zadnjega odseka hrapavost pada, kar je prikazano na sl. 9 in 10. Z ve~anjem prostor-ninske mase prvega in zadnjega odseka se namre~ ve~a zaprtost površine, kar pa je povezano tudi s stisljivostjo iverja. Pri bolj stisljivih lesnih vrstah (topolovina, smrekovina) je bila hrapavost nizka. Hrapavost je bila nizka tudi pri uporabi hrastovine, kjer je bila kljub slabi stisljivosti iverja, prostornins-ka masa prvega in zadnjega odseka zelo visoka. ^e primerjamo iverje po varianti, kjer je bilo v zunanjem sloju uporabljeno iverje bukvine in hras-tovine, je kljub enaki masi natresanja natresena poga~a debelejša kot pa pri uporabi iverja bukve. 4. SKLEPI 1. Z brušenjem dose`emo ni`jo hrapavost površine ploš~e. Hrapavost se zmanjša za 20 in 60 %, odvisno od uporabljene lesne vrste v zunanjem sloju. Zmanjša se tudi razlika v hrapavosti površine ploš~e med spodnjim in zgornjim zunanjim slojem. Velika razlika je bila zazanav-na samo pri uporabi iverja hras-tovine, kjer pa je bila tudi velika 46 LES wood 51 (1999) 5 razlika v prostorninski masi prvega in zadnjega odseka. 2. Glede na hrapavost površine po brušenju je za uporabo najbolj neugodno iverje bukovine, najbolj ugodno pa iverje topolovine in hrastovine. Tako pri uporabi hrastovine kot pri uporabi topo-lovine je bila prostorninsko maso zgornje in spodnje površine visoka. Zaradi visoke prostorninske mase je površina bolj zaprta in tako tudi bolj gladka. Hrastovina in topo-lovina pa sta ugodna še posebej zato, ker je bila pri uporabi teh dveh drevesnih vrst površina tako nebrušenih kot brušenih ploš~ najbolj gladka, še posebej pri topolo-vini. Pri topolovini namre~ razlika med spodnjo in zgornjo površino ni bila tako velika kot pri hrastu. 3. Hrapavost površine je odvisna od prostorninske mase. Z naraš~anjem prostorninske mase prvega in zadnjega odseka hrapavost pada, saj je pri višji prostorninski masi prvega in zadnjega odseka površina bolj zaprta. Ve~ja prostorninska masa se praviloma dose`e z uporabo bolj stisljivih lesnih vrst ali pa z ve~jo koli~ino manj stisljive lesne vrste. 4. Tudi pri brušenju pride do izraza razlika med hrapavostjo spodnje in zgornje površine zaradi razli~ne podlage natresanja iverja. Med natresanjem in prenosom poga~e do stiskalnice finejše iverje pada proti dnu. To padanje je mo`no zaradi praznih prostorov, ki nastanejo med natresanjem. Zaradi zapolnitve praznih prostorov na spodnjem zunanjem sloju je ta površina tudi manj hrapava v primerjavi z zgornjim zunanjim slojem. Ker ima spodnja stran ve~jo koli~ino finega iverja, je ta stran bolj zaprta in tudi bolj gladka in ima višjo prostorninsko maso v prvih dveh desetinkah mm debeline. 5. LITERATURA 1. Devantier, B., Niemz, P. Untersuchungen zur Ermittlung strok-tureller Einflusse auf die Ober- Raziskave in razvoj flächenunruhe von Spanplatten. Holz als Roh- und Werkstoff, 47 (1989) I, s. 21-26 2. Iskra, E. Vpliv ~asa kondicionira-nja in zrnatosti uporabljenih brusnih papirjev na hrapavost površine MDF vlaknene ploš~e, Diplomska naloga, Ljubljana, BF, Oddelek za lesarstvo, 1995, 105 s. 3. Jai~, M., Seru~, R. Raziskave na podro~ju kvalitete površine lesnih ploš~. Les, (1989) 9/10, s. 257-261 4. Leni~, J. Hrapavost kot parameter površine surovih in oplemenitenih lesnih ploš~. Les, (1977) 9/10, s. 175-182 5. Manev, T. Utjecaj brušenja na hrapavost mo~enih i lakiranih površina. Drvna industrija, 43 (1992) 3, s. 92-99 6. Medved, S., Pirkmaier, S., Mihevc, V. Vpliv uporabljenih drevesnih vrst na hrapavost površine ivernih ploš~. Les, 49(1997)10, s. 285-291 7. Neusser, H., Krames, U., Haidinger, K., Serentschy, W. Der Span-character und sein Einfluß auf die Deckschichtqualitat von Spanplatten, Holzforschung und Holzver-wetung, (1969)4, 14 s. 130 8. Niemz, P. / Bauer, S. Beziehungen zwishen Stroktur und Eigenschaften von Spanplatten. Holzforshun-gen und Hoizverwertung, (1990)5, s. 89-93 9. Pirkmaier, S., Budnar, M. Prispevek k razvijanju sodobnejših metod merjenja profilov gostote nekih lesnih ploš~ pri nas. Les (1989) 5/6, s. 137-140 10.Plath, E., Schrutzler, E. Das Rohdichteprofil als Beurteilungsmerkmal von Splanplatten, Holz als Roh- und Werkstoff, 32 (1974), s. 443-449 11.Rajkovi}-Jirouš, V. Ispitivanje kvalitete brušenih površina. Drvna industrija, 42 (1991) 1/2, s. 3-IS 12.Rajkovi}-Jirouš, V. Utjecaj granu-lacija i smjera brušenja na hrapavost brušenih površina. Drvna industrija, 43 (1992) 2, s. 47-53 13.Rajkovi}-Jirouš, V. Utjecaj zatu-pljenosti brusne trake na hrapavost brušenih površina. Drvna industrija, 44 (1993) 2, s. 47-51 14.Urbanik, E. Neuer statistischer Beurteilungsmaßstab der Obertläch-enqualitat von Spanplatten. Holztechnologie 28 (1987) 6, s. 298-301 LES wood 51 (1999) 5 Raziskave in razvoj 131 UDK: 377.5:674 Izvirni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Višje strokovno izobra`evanje lesarjev Post - secondary vocational education in wood science and technology Mirko TRATNIK* Izvle~ek: Abstract: Na temelju hipoteze, da je potencialna uspešnost lesarskih strokovnjakov, ki so zaposleni na raznovrstnih delovnih mestih v praksi, konkretno gre v našem primeru za lesarske tehnike in in`enirje lesarstva (po programu ukinjenega višješolskega študija na Oddelku za lesarstvo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani), odvisna od znanj, ki so jih pridobili med rednim študijem in da jih pri njihovi uspešnosti (lahko) zavira neznanje, ki smo ga definirali kot razliko (vrzel) med pridobljenim in na dolo~enem delovnem mestu potrebnim znanjem, smo z uporabo multivariatnega analiti~nega postopka razvrš~anja v skupine (cluster analizo), za vsak pre-u~evani poklicni profil posebej, zdru`evali v sorodne skupine vrednosti aritmeti~nih sredin razlik ocen med pridobljenim in potrebnim znanjem anketirancev, za 25 spremenljivk (predmetov). Rezultate smo uporabili za strokovno presojo, ali bi bilo umestno obstoje~o strukturo lesarskih poklicev razširiti z novim poklicnim profilom: in`enir-jem/in`enirko lesarstva VIS, za stopnjo višje strokovne izobrazbe in za oceno pri~akovanih kadrovskih potreb za nov poklicni profil. Klju~ne besede: lesarstvo, višje strokovno izobra`evanje, višje strokovne šole, cluster analiza On the basis of the hypothesis that the potential success of professionals in wood science and technology who hold different posts in practice (here we refer to graduates of the now cancelled programme of post-compulsory education (technical courses) of the Department of Wood Science and Technology at the Biotechnical Faculty in Ljubljana) depends on the knowledge and skills they had acquired in the regular course of study and on the assumption that their progress may be hindered by the lack of knowledge, which has been defined as a difference (gap) between the knowledge acquired and the knowledge required for a specific post, a multivariable analytical procedure of cluster analysis was used to classify the values of arithmetic means of the differences of evaluations between the knowledge acquired and the knowledge required in the surveyed subjects into related groups, by 25 variables (items), for each examined professional profile separately. The results were used in a professional assessment of the existing structure of professions in wood science and technology and whether it should be extended to include a new profile of the engineer in wood science and technology PSVE (post-secondary vocational education), which in terms of vocational education represents a higher degree and is expected to meet the assessment of staff requirements for the new vocational profile. Key words: wood science and technology, post-compulsory education, post-secondary vocational education, vocational colleges, cluster analysis 1. PROBLEM Konkuren~nost slovenske lesne industrije zavisi, po našem mnenju, ne le od cenovnih (stroškovnih) prednosti t.j. od razpolo`ljivosti proizvodnih faktorjev, produktivnosti dela (stroškov delovne sile in kapitala) ter proizvodov temve~ tudi od necenovnih dejavnikov konkuren~nosti, izmed katerih je znanje eden od najpomembnejših. Ve~i- Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, Cesta VIII/34, 1000 Ljubljana El. pošta: MIRKO TRATNIK@ UNI-Lj.SI noma med splošne necenovne dejavnike konkuren~nosti uvrš~ajo ~loveški dejavnik, znanje, tehnološki napredek, kakovost (proizvodov in procesov), okolje, ~as in lokacijo. Te dejavnike je te`ko meriti, ekonomistom pa se zastavlja pogosto tudi vprašanje, ali imajo ti dejavniki sploh menjalno vrednost [12]. Domnevamo, da je poklicna struktura zaposlenih v slovenski lesni industriji eden izmed odlo~ilnih dejavnikov konkuren~nosti [1,2,3,4]. Gospodarska zbornica Slovenije, Zdru`enje lesarstva je bila sredi 1996. leta pobudnik projekta Raziskava stro- kovnega izobra`evanja lesarjev, s katero naj bi preu~ili mo`nost ustanavljanja višjih lesarskih strokovnih šol. Ustanavljanje višjih strokovnih šol je 1996. leta omogo~il novi zakon o poklicnem in strokovnem izobra`eva-nju. Uvajanje je potekalo ob pomo~i programa PHARE EU. V šolskem letu 1996/97 je dr`ava ustanovila prve štiri višje strokovne šole, eno pa je ustanovilo podjetje. Izobra`evanje poteka po dveletnih programih, ki so zasnovani kot posebna oblika terciarnega izobra`evanja in so izrazito prakti~no naravnani. Prav po tem se razlikujejo od visokošolskega t.j. univerzitetnega LES wood 51 (1999) 5 in visokošolskega strokovnega študija. Kar 40 odstotkov programa je namenjenega prakti~nemu usposabljanju v podjetjih. Višjo strokovno šolo je mo`-no ustanoviti, ~e je z nomenklaturo poklicev opredeljen nov poklicni profil, ~e so ugotovljene dovolj visoke potrebe in zagotovljene zaposlitvene mo`nosti za nov poklicni profil, ~e so za šolo zagotovljeni prostorski pogoji, oprema, kadri (predavatelji morajo imeti vsaj visokošolsko diplomo, pedagoške kvalifikacije, tri leta ustreznih delovnih izkušenj in izjemne dose`ke na svojem poklicnem podro~ju) in ~e ustanovitelj lahko zagotovi izvedbo prakse [11]. Seveda pa moramo pri preu~evanju potreb po novem lesarskem poklicnem profilu nujno upoštevati tudi `e obstoje~e poklicne profile. Izhajamo namre~ iz domneve, da se morajo (se naj bi) lesarski poklici med seboj relevantno razlikovati in dopolnjevati, ne le po pridobljenih nazivih in formalnih stopnjah, temve~ predvsem po vrsti in obsegu teoreti~nih in prakti~nih znanj ter po stopnji usposobljenosti za reševanje raznovrstnih problemov, tako tehni~no tehnoloških (in`enirskih), tr`enjskih, organizacijskih in drugih. Ker je pogoj za vpis v višje strokovne šole kon-~ana ustrezna štiriletna srednja strokovna šola ali gimnazija, vpišejo pa se lahko tudi diplomanti s kon~ano triletno srednjo poklicno šolo, ~e imajo tri leta delovnih izkušenj in opravijo preizkusne izpite iz materinega jezika in matematike ali tujega jezika, je nov mo`ni lesarski poklic, za katerega se bodo odlo~ali predvsem lesarski tehniki “konkuren~en” dosedanjemu in`enirju lesarstva (za ta poklicni profil je v sistemu dveletnega višješolskega študija do študijskega leta 1996/97, ko je bil študij ukinjen, izobra`eval Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani), na nek na~in pa bo “konku-ren~en” tudi novemu poklicnemu profilu diplomiranemu in`enirju lesarstva (VSI). Triletni izobra`evalni program visokošolskega strokovnega izobra`evanja je za~el izvajati Oddelek za lesarstvo v študijskem letu l996/97; v visokošolski strokovni študij se lahko vpisujejo kandi- Raziskave in razvoj dati, ki so naredili zaklju~ni izpit po ustreznem štiriletnem srednješolskem programu. 2. RAZISKOVALNA METODOLOGIJA, CILJI IN IZVEDBA RAZISKAVE Na temelju strokovne presoje smo ugotovili, da lahko eventualno potrebo po novem poklicnem profilu po-srednješolskega izobra`evanja, diplomantu višjega strokovnega izobra`e-vanja (VišSI) preu~ujemo z medsebojno primerjavo “pridobljenih znanj”, ki so si jih v rednem izobra`evanju pridobili lesarski tehniki (z izobra`eva-njem na srednjih lesarskih šolah) in in`enirji lesarstva (z dveletnim izobra-`evanjem po programu višješolskega študija na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani) in “potrebnih znanj”, ki so obojim po njihovi subjektivni presoji potrebna za uspešno opravljanje del na raznovrstnih delovnih mestih v industrijskih in obrtnih podjetjih. Z anketiranjem dolo~enega števila (vzorca) lesarskih tehnikov in in`enirjev lesarstva smo `eleli preu~iti: 1. subjektivno oceno znanj, ki jih je anketiranec (lesarski tehnik) pridobil v rednem srednjem strokovnem izobra`evanju, v srednji lesarski šoli; 2. subjektivno oceno znanj, ki jih je anketiranec (in`enir lesarstva) pridobil z dveletnim višješolskim študijem na oddelku za lesarstvo v Ljubljani; 3. katera izmed v anketnem vprašalniku navedenih znanj so po subjektivni oceni anketiranca potrebna in nujna za uspešno obvladovanje delovnih podro~ij, na katerih `e dalj ~asa dela in katera niso tako nujna; 4. z medsebojno primerjavo obeh poklicnih profilov ugotoviti oziroma presoditi ali obstaja relevantna potreba po novem lesarskem poklicnem profilu - diplomantu posred-njega lesarskega izobra`evanja, za stopnjo višje strokovne izobrazbe, in`enirju/in`enirki lesarstva (VSI). V anketnem vprašalniku so anketiranci z dvema ocenjevalnima lestvicama, posebej za pridobljena znanja in posebej za potrebe po dodatnih znanjih, 132 ocenjevali razlike (pozitivne in negativne vrzeli) med pridobljenimi znanji in potrebami po dodatnih znanjih. Obe lestvici imata sicer enake številske vrednosti (od najni`je vrednosti 1 do najvišje 5), vendar se opisi ocen razlikujejo - so prilagojeni vrsti vprašanja oziroma ocenjevanja. Preglednica 1. Ocenjevalni lestvici za pridobljena in dodatna (potrebna) znanja Pridobljena znanja Pridobljena (dodatna) znanja 5 (odli~no) 5 (nujno potrebno) 4 (prav dobro) 4 (zelo potrebno) 3 (dobro) 3 (potrebno) 2 (zadostno) 2 (malo potrebno) 1 (nezadostno) 1 (nepotrebno) Anketni vprašalnik vsebuje: 1. Splošne podatke o anketirancu. Vsebujejo podatke o anketirancu, o njegovem šolanju, zaposlitvi in osnovne podatke o podjetju, kjer je zaposlen. 2. Anketna vprašanja. Ta so raz~le-njena na sklope znanj, na sklope zaprtih anketnih vprašanj (z vnaprej dolo~enimi vsemi mo`nimi odgovori); anketiranec mora subjektivno, s številskimi ocenami od 1 do 5 vrednotiti “pridobljeno znanje” in “potrebo po dodatnih znanjih” (sa-moevalvacija). 3. Sklop treh odprtih vprašanj, ki vprašanemu dopuš~ajo, da napiše poljubno mnenje ali predloge o anketi, izobra`evalnem procesu itd. V raziskavo smo vklju~ili 71 anketirancev, zaposlenih v lesarskih podjetjih, prete`no iz veje dejavnosti 0123 (finalna predelava lesa) in delno lesne obrti, anketa je zajela zaposlene s V., VI. in VII. stopnjo lesarske izobrazbe, od tega je bilo anketiranih 43 lesarskih tehnikov, 22 in`enir-jev lesarstva in 6 diplomiranih in`e-nirjev lesarstva. Anketne vprašalnike so izbrani anketiranci prejeli po pošti, nato pa sta jih obiskala dva ~lana raziskovalne skupine in jim s pojasnili pomagala pri izpolnjevanju vprašalnika. Anketiranci so zaposleni na razli~nih delovnih mestih: 3 so direktorji, 20 je tehnologov, 26 vodij od- LES wood 51 (1999) 5 delkov, 7 risarjev, konstrukterjev, 12 mizarjev in 3 na drugih delovnih mestih (kalkulant, obdelava naročil). Iz nadaljnje statistične obdelave smo izključili 6 anketirancev, diplomiranih inženirjev lesarstva. Starost anketirancev je od 20 do 50 let. Metodološka izhodišča so postavili in anketiranje izvedli raziskovalci v okviru raziskovalnega projekta [7], statistična obdelava pa je bila opravljena v sklopu diplomske naloge [8]. 2.1. Metode obdelave anketnih podatkov Za vsako skupino anketirancev, posebej za lesarske tehnike in posebej za inženirje lesarstva, preučujemo 25 spremenljivk (predmetov, znanj), razporejenih v naslednje sklope znanj: - matematično - naravoslovna znanja, - specialna temeljna znanja, - temeljna strokovna (inženirska) znanja, - znanja, potrebna za obvladovanje projektantsko - konstrukcijske priprave izdelkov in tehnološke priprave procesov, - izdelavne tehnologije, tehnološka znanja, ki so nujna za obvladovanje lesnopredelovalnih in lesnoob-delovalnih proizvodnih procesov, - organizacijska, ekonomska in trže-njska znanja, ki so potrebna za vodenje proizvodnje in za obvladovanje odločanja o proizvodu in o celotnem poslovanju, - posebna znanja. Statistična obdelava podatkov razlik ocen iz anketnih vprašalnikov zajema izračune srednjih vrednosti (modus Mo, mediana Me in aritmetična sredina M), standardnih odklonov s ter izračune frekvenčnih porazdelitev in koeficientov asimetrije. Za simetrične, unimodalne porazdelitve velja, da so vrednosti modusa, mediane in aritmetične sredine približno enake (Mo»Me»M). Za unimodalne porazdelitve, ki so asimetrične v desno, je modus manjši, aritmetična sredina pa večja kakor mediana (MoMe>M), vrednost koeficienta asimetrije je v tem primeru negativna. Pri isti variabilnosti so razlike med M, Me in Mo tem večje, čim višja je stopnja asimetrije. To lastnost frekvenčnih porazdelitev izkoriščamo in merimo asimetrijo s koeficientom asimetrije, v našem primeru smo koeficiente asimetrije izračunavali z razlikami med aritmetično sredino in mediano po obrazcu: 3^4- Me) KAMe = ---------------- S Na temelju presoje, da je potencialna uspešnost lesarskega strokovnjaka, ki dela na določenem delovnem mestu v praksi (lesarskega tehnika in inženirja lesarstva), odvisna od znanj, ki jih je pridobil med rednim študijem in da ga pri uspešnosti zavira neznanje, ki smo ga definirali kot razliko (vrzel) med pridobljenim in na določenem delovnem mestu potrebnim znanjem, smo z multivariatnim analitičnim postopkom razvrščanja v skupine (cluster analizo) za vsak analizirani poklicni profil posebej, združevali vrednosti aritmetičnih sredin razlik ocen med pridobljenim in potrebnim znanjem pri vseh 25 spremenljivkah (predmetih) v sorodne skupine znanj, ki naj bi si bile znotraj skupine čim bolj podobne, hkrati pa naj bi se skupine med seboj čim bolj razlikovale. Bistvo multivariatnega postopka razvrščanja v skupine je v tem, da pri tvorjenju skupin upošteva hkrati vse obravnavane lastnosti. Analitični postopek lahko razdelimo na dva dela, dva koraka: 1. korak: Izberemo mero podobnosti (proksimitete) in nato paroma primerjamo predmete (spremenljivke) po vseh enotah anketiranih. Podobnost oziroma različnost predmetov presojamo s številsko vrednostjo (razdaljo). Dva predmeta sta si med seboj zelo podobna, sorodna takrat, kadar je razdalja med njima majhna. 2. korak: Izberemo algoritem za združevanje objektov (predmetov, znanj) v sorodne skupine. Za izračun razdalj med posameznimi spremenjivkami (predmeti, znanji) lah- 133 ko uporabimo različne formule. Splošna formula za izračun potenčne razdalje je naslednja: 1 m r d(X,Y)= |c , -U,|" ,r M Za izračun evklidske razdalje pa velja: r=p=2. Za združevanje enot (spremenljivk, predmetov, znanj) v sorodne skupine uporabimo lahko različne postopke združevanja. Metode, ki temeljijo na načelu izračunavanja razdalj med skupinami, so naslednje: - metoda “najbližjega soseda”, - metoda “najbolj oddaljenega soseda”, - metoda ponderiranih povprečij, - metoda neponderiranih težišč (cen-troidov), - metoda ponderiranih težišč (centro-idov), - Ward-ova metoda; v našem primeru je bila uporabljena ta metoda. 2.2. Obdelava anketnih podatkov Osnovna statistična obdelava anketnih vprašalnikov, za vsako poklicno skupino posebej, zajema najprej izračun razlik med subjektivnimi ocenami anketirancev, za posamezne predmete (znanja). Če npr. anketirani lesarski tehnik F. K. ocenjuje “potrebo po dodatnem znanju” pri predmetu matematika z oceno 2, “pridobljeno znanje” pri istem predmetu pa z oceno 4, pomeni negativna razlika (- 2) med “potrebo po dodatnem znanju” in “pridobljenim znanjem”, po anke-tirančevi subjektivni presoji, da je med šolanjem pridobil več matematičnih znanj, kot pa jih v praksi potrebuje, da je torej njegovo znanje matematike glede na potrebe dela, ki ga opravlja, suficitarno. Nasprotno pa anketirana inženirka lesarstva N. Č. subjektivno presoja, da je njeno znanje računalništva deficitarno, ker je razlika med “potrebo po dodatnem znanju računalništva” (ocena 5) in “pridobljenim znanjem” (ocena 2) 3. Pozitivne vrednosti pomenijo deficitarnost znanj oziroma potrebo po dodatnih znanjih. Za te razlike med LES wood 51 (1999) 5 Preglednica 2. Skupine predmetov pri prerezu drevesnega diagrama lesarski tehnik, na razdalji 25 (dve skupini), z izra~unanimi parametri razlik ocen SpremenljivkaMoMe M KAMe I. skupina Matematika 0 0 -0,43 -0,830 Fizika -1 -1 -0,74 0,601 Kemija 0 0 -0,40 -0,828 Zgradba lesa 0 0 -0,07 -0,168 @agarstvo 0 0 -0,05 -0,094 Lesna tvoriva 0 ; -1 0 -0,20 -0,423 Sušenje 1 1 0,36 -1,225 Stavbno poh. 1 0 0,44 0,931 Patol. in zaš~. lesa 1 0 0,19 0,424 Teh. mehanika 0 0 -0,06 -0,104 Les. strojništvo 0 0 0,28 0,533 Konstruiranje 1 0 0,02 0,0476 Meh. in povr. obd. 1 1 0,57 -0,805 Razvoj 1 ; 2 1 1,02 0,052 Tehnol. prip. 1 1 0,91 -0,205 Študij dela 1 1 0,83 -0,394 Masivno poh. 1 1 0,71 -0,571 Ploskovno poh. 0 0 0,13 0,249 II. skupina Ra~unalništvo 3 3 2,35 -1,436 Tuj jezik 2 2 1,44 -1,291 Management 2 2 1,74 -0,660 Ekonomika pod. 2 2 1,37 -1,282 Marketing 2 2 1,36 -1,349 Retorika 2 2 1,43 -1,328 Managem. okolja 1 1 1,20 0,408 potrebami po dodatnih znanjih in pridobljenim znanjem, za vsak predmet (spremenljivko) posebej, smo izra-~unali: aritmeti~no sredino, modus, mediano, standardni odklon, frekven-~no porazdelitev in koeficient asime-trije. V preglednicah 2, 3, 4 in 5 so predmeti (spremenljivke) `e razvrš~eni v skupine, ki so bile dolo~ene z metodo razvrš~anja enot v skupine. Izra-~un evklidskih razdalj in zdru`evanje v skupine (multivariatni analiti~ni postopek razvrš~anja v skupine, cluster analiza) je bil opravljen s programskim paketom STATISTICA 4.5. Na grafikonih 1 in 2 sta prikazana dre- Raziskave in razvoj Preglednica 3. Skupine predmetov pri prerezu drevesnega diagrama lesarski tehnik na razdalji 15 (štiri skupine), z izra~unanimi parametri razlik ocen SpremenljivkaMoMe M KAMe I. skupina Matematika 0 0 -0,43 -0,830 Fizika -1 -1 -0,74 0,601 Kemija 0 0 -0,40 -0,828 II. skupina Zgradba lesa 0 0 -0,07 -0,168 @agarstvo 0 0 -0,05 -0,094 Lesna tvoriva 0 ; -1 0 -0,20 -0,423 Sušenje 1 1 0,36 -1,225 Stavbno poh. 1 0 0,44 0,931 Patol. in zaš~. lesa 1 0 0,19 0,424 III. skupina Teh. mehanika 0 0 -0,06 -0,104 Les. strojništvo 0 0 0,28 0,533 Konstruiranje 1 0 0,02 0,047 Meh. in povr. obd. 1 1 0,57 -0,805 IV. skupina Razvoj 1 ; 2 1 1,02 0,052 Tehnol. priprava 1 1 0,91 -0,205 Študij dela 1 1 0,83 -0,394 Masivno poh. 1 1 0,71 -0,571 Ploskovno poh. 0 0 0,13 0,249 V. skupina Ra~unalništvo 3 3 2,35 -1,436 Tuj jezik 2 2 1,44 -1,291 Management 2 2 1,74 -0,660 Ekonomika pod. 2 2 1,37 -1,282 Marketing 2 2 1,36 -1,349 Retorika 2 2 1,43 -1,328 Managem. okolja 1 1 1,20 0,408 vesna diagrama (dendrograma) zdru-`evanja preu~evanih spremenljivk v skupine, za vsak preu~evani poklicni profil posebej. 3. PRESOJA RAZISKOVALNIH REZULTATOV 3.1. Poklicni profil: lesarski tehnik Drevesni diagram na grafikonu 1 je prerezan na razdalji 15 in na razdalji 25. Prerez drevesnega diagrama na razdalji 25 razdeli preu~evane predmete v dve veliki skupini. Manjša sku- 134 Preglednica 4. Skupine predmetov pri prerezu drevesnega diagrama in`enir lesarstva, na razdalji 25 (dve skupini), z izra~unanimi parametri razlik ocen pina zdru`uje med seboj naslednje, po kriterijih razvrš~anja med seboj “sorodne” predmete: ra~unalništvo, tuj jezik, organizacija in management, ekonomika podjetja, marketing, retorika in management naravnega okolja; druga, ve~ja skupina, pa zdru`uje vse preostale predmete. Prerez drevesnega diagrama na razdalji 15 pa razdeli predmete (znanja) v naslednje skupine: I. skupina predmetov (znanj) To skupino sestavljajo naslednji SpremenljivkaMoMe M KAMe I. skupina Matematika -1 -1 -0,70 0,652 Fizika 0 -1 -0,76 0,684 Teh. mehanika -1 -1 -0,65 0,828 @agarstvo -1 ; 0 0 -0,29 -0,592 Lesna tvoriva 0 -1 -0,72 0,679 Ploskovno poh. 0 0 -0,28 -0,593 Kemija 0 0 -0,50 -1,500 Sušenje 1 0 -0,10 -0,202 Zgradba lesa -1 -0,5 -0,65 -0,281 Patol. in zaš~. lesa 0 ; 1 0 0,10 0,207 Stavbno poh. 0 0,5 0,39 -0,186 Konstruiranje 1 0,5 0,10 -0,741 Razvoj 1 1 0,83 -0,324 Meh. in povr. obd. 0 0 0,47 1,393 Študij dela 1 1 0,48 -1,458 Tehnol. priprava 1 1 1,24 0,684 Masivno poh. 1 1 0,72 -0,707 Les. strojništvo 0 0,5 0,50 0,000 II. skupina Ra~unalništvo 2 2 2,28 0,604 Management 2 2 1,90 -0,207 Ekonomika pod. 1 1 1,25 0,644 Marketing 2 2 1,45 -1,501 Managem. okolja 2 1 1,38 0,984 Tuj jezik 2 2 1,90 -0,193 Retorika 2 2 2,50 1,308 18 LES wood 51 (1999) 5 Raziskave in razvoj 135 Preglednica 5. Skupine predmetov pri prerezu drevesnega diagrama in`enir lesarstva, na razdalji 15 (štiri skupine), z izra~unanimi parametri razlik ocen SpremenljivkaMoMe M KAMe I. skupina Matematika -1 -1 -0,70 0,652 Fizika 0 -1 -0,76 0,684 Teh. mehanika -1 -1 -0,65 0,828 @agarstvo -1 ; 0 0 -0,29 -0,592 Lesna tvoriva 0 -1 -0,72 0,679 Ploskovno poh. 0 0 -0,28 -0,593 Kemija 0 0 -0,50 -1,500 Sušenje 1 0 -0,10 -0,202 Zgradba lesa -1 -0,5 -0,65 -0,281 II. skupina Patol. in zaš~. lesa 0 ; 1 0 0,10 0,207 Stavbno poh. 0 0,5 0,39 -0,186 Konstruiranje 1 0,5 0,10 -0,741 Razvoj 1 1 0,83 -0,324 III. skupina Meh. in povr. obd. 0 0 0,47 1,393 Študij dela 1 1 0,48 -1,458 Tehnol. prip. 1 1 1,24 0,684 Masivno poh. 1 1 0,72 -0,707 Les. strojništvo 0 0,5 0,50 0,000 IV. skupina Ra~unalništvo 2 2 2,29 0,604 Management 2 2 1,90 -0,207 Ekonomika pod. 1 1 1,25 0,644 Marketing 2 2 1,45 -1,501 Managem. okolja 2 1 1,38 0,984 Tuj jezik 2 2 1,90 -0,193 Retorika 2 2 2,50 1,308 Grafikon 1. Drevesni diagram razvrš~anja 25 predmetov v skupine (Wardova metoda), za poklicni profil lesarski tehnik Grafikon 2. Drevesni diagram razvrš~anja 25 predmetov v skupine (Wardova metoda), za poklicni profil in`enir lesarstva predmeti: matematika, fizika in kemija. Vrednosti aritmeti~nih sredin razlik med ocenjenimi “potrebami po dodatnih znanjih” in “pridobljenim znanjem”, za vsak predmet posebej, se gibljejo v razponu od - 0,74 do -0,40, vrednosti za moduse in mediane od -1 do 0. Frekven~ne distribucije razlik ocen so asimetri~ne v levo in v desno. Koli~ina pridobljenih znanj pa je po mnenju anketirancev pri tej skupini predmetov ve~ kot zadovoljiva. II. skupina predmetov (znanj) V tej skupini so zdru`eni naslednji predmeti: zgradba in lastnosti lesa, `agarstvo, lesna tvoriva, sušenje lesa, stavbno pohištvo in lesno stavbarstvo, patologija in zaš~ita lesa. Vrednosti aritmeti~nih sredin razlik ocen se gibljejo v razponu od - 0,20 do 0,44, vrednosti za moduse od -1 in 1, vrednosti median pa od 0 do 1. Frek-ven~ne distribucije razlik ocen so asi-metri~ne v levo in v desno. Pri nekaterih predmetih iz te skupine (s pozitivnimi vrednostmi aritmeti~nih sredini razlik ocen) lahko `e ugotavljamo deficitarnost znanj. III.skupina predmetov (znanj) V to skupino so uvrš~eni naslednji predmeti: tehniška mehanika; lesarsko strojništvo, merilna, krmilna in regulacijska tehnika; konstruiranje; mehanska in površinska obdelava lesa in lesnih tvoriv. Vrednosti aritmeti~nih sredin razlik ocen se gibljejo v razponu od -0,05 do 0,57, vrednosti za modu-se in mediane pa od 0 do 1. Frek-ven~ne distribucije razlik ocen so asimetri~ne v levo in v desno. Pri tej skupini prevladujejo predmeti, pri katerih ugotavljamo deficitarnost znanj. 18 LES wood 51 (1999) 5 IV. skupina predmetov (znanj) V to skupino so uvrš~eni naslednji predmeti: oblikovanje in razvoj novih izdelkov, tehnološka priprava dela, študij dela in priprava delovnega mesta, pohištvo iz masivnega lesa, ploskovno pohištvo. Vrednosti aritmeti~nih sredin razlik ocen se gibljejo v razponu od 0,13 do 1,02, vrednosti za moduse in mediane pa od 0 do 1. Frekven~ne distribucije razlik ocen so asimetri~ne v levo in v desno. Pri vseh predmetih iz te skupine so znanja deficitarna. V. skupina predmetov (znanj) Skupina je identi~na skupini, ki je nastala pri rezanju drevesnega diagrama na razdalji 25, v to skupino so uvrš~eni naslednji predmeti: ra~u-nalništvo, tuj jezik, organizacija in management, ekonomika podjetja, marketing, retorika, management naravnega okolja. Vrednosti aritme-ti~nih sredin razlik ocen se gibljejo v razponu od 1,20 do 2,35, vrednosti za moduse in mediane pa od 1 do 3. Frekven~ne distribucije razlik ocen so asimetri~ne v levo in v desno. Ta skupina predmetov je posebna zaradi tega, ker nekaterih predmetnih vsebin lesarski tehniki in in`enirji lesarstva ali sploh niso imeli (nimajo) v u~nem programu (npr. retoriko in management naravnega okolja) ali pa so bili u~ni programi preslabo prilagojeni zahtevam prakse (npr. premalo tujega jezika, ra~unalništva, ekonomike podjetja ipd.). 3.2. Poklicni profil: in`enir lesarstva Drevesni diagram na grafikonu 2 je prerezan na razdalji 12 in na razdalji 25. Drevesni diagram, ki ga prere-`emo na razdalji 25, razdeli vse predmete v dve veliki skupini, manjšo skupino tvorijo predmeti: ra~unalništvo, organizacija in management, ekonomika podjetja, marketing, management okolja, tuj jezik in retorika, ve~jo skupino pa preostali predmeti. Prerez drevesnega diagrama na razdalji 12 pa razdeli predmete na naslednje štiri skupine: Raziskave in razvoj I. skupina predmetov (znanj) V to skupino so uvrš~eni naslednji predmeti: matematika, fizika, tehniška mehanika, `agarstvo, lesna tvoriva, ploskovno pohištvo, kemija, sušenje lesa, zgradba in lastnosti lesa. Vrednosti aritmeti~nih sredin razlik ocen se gibljejo v razponu od - 0,76 do -0,10, vrednosti za moduse od -1 do I. za mediane pa od -1 do 0. Frek-ven~ne distribucije razlik ocen so asi-metri~ne v levo in v desno. Pri tej skupini predmetov gre po mnenju anketirancev za suficitarnost znanj. II. skupina predmetov (znanj) V to skupino so uvrš~eni naslednji predmeti: patologija in zaš~ita lesa, stavbno pohištvo in lesno stavbarstvo, konstruiranje, oblikovanje in razvoj novih izdelkov. Vrednosti aritmeti~nih sredin razlik ocen se gibljejo v razponu od 0,10 do 0,83, vrednosti za moduse in mediane pa od 0 do 1. Frekven~ne distribucije razlik ocen so asimetri~ne v levo in v desno. Pozitivne vrednosti aritmeti~nih sredin razlik ocen ka`ejo, da gre za predmete, pri katerih se `e ka`e potreba po dodatnih znanjih. III. skupina predmetov (znanj) V to skupino so uvrš~eni naslednji predmeti: mehanska in površinska obdelava lesa in lesnih tvoriv; študij dela, priprava delovnega mesta; tehnološka priprava dela; pohištvo iz masivnega lesa; lesno strojništvo, merilna, krmilna in regulacijska tehnika. Vrednosti aritmeti~nih sredin razlik ocen se gibljejo v razponu od 0,47 do 1,24, vrednosti za moduse in mediane pa od 0 do 1. Frekven~ne distribucije razlik ocen so asimetri~ne v levo in v desno, le pri predmetu lesno strojništvo, merilna, krmilna in regulacijska tehnika je frekven~na distribucija si-metri~na. Pri tej skupini predmetov je deficitarnost znanj o~itna. IV. skupina predmetov (znanj) V to skupino so uvrš~eni naslednji predmeti: ra~unalništvo, organizacija in management, ekonomika podjetja, marketing, management okolja, 136 tuj jezik, retorika. Vrednosti arit-meti~nih sredin razlik ocen se gibljejo v razponu od 1,25 do 2,50, vrednosti za moduse in mediane pa od 0 do 1. Frekven~ne distribucije razlik ocen so asimetri~ne v levo in v desno. Pri tej skupini predmetov gre za izrazito deficitarnost, za vrzel med pridobljenimi znanji in potrebami po dodatnih znanjih, kar je po eni strani posledica pomanjkljivih vsebin ob-stoje~ih študijskih programov pri posameznih predmetih ali pa dolo-~enih predmetov študijski program višješolskega študija lesarstva sploh ni vseboval. 3.3. Primerjava obeh preu~e-vanih poklicnih profilov: lesarskega tehnika in in`enir-ja lesarstva (po programu višješolskega študija na Oddelku za lesarstvo) Med seboj paroma primerjamo vrednosti aritmeti~nih sredin razlik ocen posameznih predmetov, ~eprav vemo, da se u~ni program lesarskega tehnika razlikuje od študijskega programa in`enirja lesarstva, gre predvsem za presojo, pri katerih predmetih je deficitarnost med potrebnimi in pridobljenimi znanji najbolj o~itna, najvišja. Iz preu~evanja razvrš~anja predmetov v skupine pri obeh poklicnih profilih, pri lesarskem tehniku in in`enir-ju lesarstva, izstopa skupina, ki jo sestavljajo naslednji predmeti: ra~u-nalništvo, tuj jezik, organizacija in management proizvodnje, ekonomika podjetja, marketing, retorika in management okolja. Pri teh predmetih je deficitarnost znanj najvišja, kar je razvidno iz visokih pozitivnih vrednosti aritmeti~nih sredin razlik ocen, med ocenjenimi “potrebami po dodatnih znanjih” in “pridobljenim znanjem”. Pri sklopu matemati~no - naravoslovnih znanj ocenjujejo tehniki in in`enir-ji, da ni nobene potrebe po dodatnih znanjih, gre torej za suficit pridobljenih v primerjavi z ocenjenimi potrebami po tovrstnih znanjih, kar je razvidno iz negativnih vrednosti artmeti~nih sredin razlik ocen. LES wood 51 (1999) 5 Pri sklopu specialnih temeljnih lesarskih znanj pri predmetu sušenje lesa tehniki sodijo, da so njihova znanja na tem podro~ju deficitarna, in`enirji pa, da so suficitarna, pri predmetu zgradba in lastnosti lesa, ocenjujejo tehniki, da so potrebe po znanju urav-note`ene s pridobljenimi znanji, pri predmetu patologija in zaš~ita lesa pa oboji ocenjujejo, da je znanje na tem podro~ju deficitarno. Pri sklopu temeljnih strokovnih (in`e-nirskih) znanj ocenjujejo tehniki in in-`enirji, da so znanja, ki so jih pridobili pri predmetu tehniška mehanika, su-ficitarna, deficitarna pa pri preostalih dveh predmetih, pri mehanski in površinski obdelavi lesa in lesnih tvoriv in pri lesarskem strojništvu, merilni, krmilni in regulacijski tehniki. Pri vseh predmetih sklopa znanj, potrebnih za obvladovanje projektantsko - konstrukcijske priprave izdelkov in tehnološke priprave procesov, je zna-~ilno, da so znanja deficitarna. Pri sklopu znanj iz podro~ja izdelavnih tehnologij tehniki in in`enirji ocenjujejo, da so pri `agarstvu in pri lesnih tvorivih znanja suficitarna, pri predmetih pohištvo iz masivnega lesa in stavbno pohištvo in lesno stavbarstvo pa, da so deficitarna, pri predmetu ploskovno pohištvo tehniki ocenjujejo, da so znanja deficitarna, in`enirji pa da so suficitarna. 4. SKLEPI Iz primerjalne analize znanj 25 spremenljivk (predmetov, znanj) anketiranih lesarskih tehnikov in in`enirjev lesarstva, zaposlenih v lesnoindustrijskih podjetjih in v obrti, je razvidno, da pri obeh izrazito izstopa sklop naslednjih “sorodnih” (po kriterijih raz-vrš~anja) predmetov: organizacija in management, marketing, ekonomika podjetja, management naravnega okolja, ra~unalništvo, tuj jezik in retorika. Pri tej skupini predmetov je deficitarnost med potrebnimi in pridobljenimi znanji najve~ja, kar si lahko razlagamo na ta na~in, da so (so bili) izobra`evalni in študijski programi neprilagojeni potrebam prakse ali pa da dolo~enih predmetov progra- Raziskave in razvoj mi sploh niso vsebovali. Oboji, lesarski tehniki in in`enirji lesarstva, ocenjujejo, da so deficitarna tudi znanja pri naslednjih predmetih: tehniška mehanika, mehanska in površinska obdelava lesa in lesnih tvoriv, oblikovanje in razvoj novih izdelkov, tehnološka priprava dela, ploskovno pohištvo. Umestno bi torej bilo nomenklaturo lesarskih poklicev razširiti z novim poklicnim profilom diplomantom višje lesarske strokovne šole, katerega delokrog bi bil predvsem vodenje (an. Leading), organiziranje (an. Organizing), management, in management proizvajanja (an. Operations Management) za manjša lesnoindustrijska podjetja, za kar ima diplomant s predhodno srednjo tehniško izobrazbo (lesarski tehnik) dovolj tehni~no-tehnoloških znanj, s primerno zasnovanim dveletnim izobra-`evalnim programom višje strokovne šole in s podjetniško prakso pa bi moral pridobiti dovolj teoreti~no prakti~nih znanj, predvsem za pod-ro~je managementa proizvajanja. Izobra`evalni program predavanj, vaj in prakse bi bilo potrebno skrbno zasnovati, kar pomeni, da ni dovolj le ugotoviti, da so npr. potrebna znanja iz predmeta marketing, potrebno je namre~ tudi natan~no opredeliti, katera znanja mora predmet vsebovati, oziroma jih je potrebno na ustrezen na~in posredovati bodo~im diplomantom višje strokovne šole. Iz Pravilnika o nomenklaturi poklicev [10] povzemamo, da je Ministrstvo za delo, dru-`ino in socialne zadeve RS izdelalo nomenklaturo za poklic in`enir/in-`enirka lesarstva VIS (za stopnjo višje strokovne izobrazbe), iz katere je razvidno, da so tipi~na dela novega poklica naslednja: na~rtovanje in vodenje operativne in tehnološke priprave dela, organiziranje in vodenje delov ali celotnih proizvodnih procesov, vodenje nabave in prodaje proizvodov, spremljanje in nadziranje proizvodnih procesov z ustreznimi informacijskimi sredstvi, na~rto-vanje, organiziranje in vodenje mon-ta`nih del, na~rtovanje in organiziranje vzdr`evalnih sistemov, zagotavljanje izvajanja ekoloških, tehni~- 137 nih in varstvenih predpisov, upravljanje sistema celovite kakovosti ter vodenje prakti~nega izobra`evanja vajencev, dijakov in študentov višjih lesarskih šol. ^e ocenjujemo, da imamo v Sloveniji ve~ sto lesnoindustrijskih in ve~ sto obrtnih podjetij lesarske stroke in da 20 do 30 univerzitetnih diplomiranih in`enirjev lesarstva, kolikor jih pribli`no vsako leto diplomira na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, niti prib-li`no ne more pokriti vseh kadrovskih potreb srednjevelikih in velikih lesnoindustrijskih podjetij in da bodo tudi diplomanti visoke strokovne šole diplomirani in`enirji (VSI) na Oddelku za lesarstvo lahko šele ~ez ~as vstopili na slovenski trg strokovne delovne sile (ra~unamo s pri-bli`no 40 diplomanti letno), pomeni, da obstaja mo`nost za zaposlovanje novega poklicnega profila. Po grobih ocenah bi vsaj 60 vsako leto v program višje strokovne šole vpisanih lesarskih tehnikov lahko na za~etku zadostovalo za pokrivanje najbolj nujnih kadrovskih potreb po novem poklicnem profilu, in`enirju lesarstva. Ob tesnem sodelovanju Gospodarske zbornice Slovenije, Zdru`enja lesarstva z zainteresiranimi podjetniškimi strukturami je potrebno oceniti dolgoro~ne, npr. vsaj desetletne zaposlitvene obete diplomantov višjih strokovnih šol, in`enir-jev lesarstva. Na za~etku bi bilo umestno na primerni lokaciji ustanoviti eno višjo lesarsko strokovno šolo, v primeru naraš~anja potreb po diplomantih pa bi lahko ali po-ve~ali vpis ali pa po potrebi ustanovili še eno šolo. Ministrstvo za šolstvo in šport pri uvajanju višjih strokovnih šol zagovarja na~elo partnerstva, kar pomeni da na~elno podpira, financira in pospešuje ustanavljanje šol v takšnih primerih, ko so jasno izra`eni interesi gospodarstva, lokalnih skupnosti in potencialnih študentov, predvsem pa mora biti zagotovljena izvedba prak-ti~nega usposabljanja; glede lociranja šol pa naj bi veljalo na~elo, da imajo prednost tiste lokacije, na katerih (še) niso koncentrirane institucije visokega šolstva. LES wood 51 (1999) 5 Raziskave in razvoj 138 5. UPORABLJENI VIRI 1. Tratnik, M. s sod. 1981. Strateška projekcija razvoja lesarskih kadrov do leta 2000. Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja, VDO Biotehniška fakulteta, VTOZD za lesarstvo, 60 str. 2. Tratnik, M. 1985. Srednjero~na projekcija razvoja lesarskih kadrov v SR Sloveniji za obdobje 1986-1990. Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja, VDO Biotehniška fakulteta, VTOZD za lesarstvo, 86 str. 3. Tratnik, M. s sod. 1995. Strateška ocena razmer v slovenski lesni industriji, panogah 0122 in 0123. Ljubljana, Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, 29 str. 4. Strategija pove~evanja konkuren-~ne sposobnosti slovenske industrije. 1996. Ljubljana, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije, 27 str. 5. Strategija pove~evanja konkuren-~ne sposobnosti slovenske industrije (analiti~ni del). 1996. Ljubljana, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije, 46 str. 6. Backhaus, K./ Erichson, B./ Plinke, W./ Weiber, R. 1994. Multivariate Analyse-methoden. Berlin, Springer-Verlag, 589 str. 7. Tratnik, M. / Košmelj, K. / Veluš-~ek, V./ Geršak, M. 1997. Raziskava strokovnega izobra`evanja lesarstva. Raziskovalno poro~ilo. Ljubljana, GZS - Zdru`enje lesarstva, 33 str. 8. Kre`e, D. 1997. Ocena pridobljenih in potrebnih znanj lesarskih tehnikov in in`enirjev lesarstva. Visokošolska diplomska naloga. Ljubljana, Oddelek za lesarstvo BF, 77 str. 9. Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih. Uradni list RS, 8 (1998) 47, str. 3349-3351 10.Pravilnik o nomenklaturi poklicev. Uradni list RS 8 (1998) 67, str. 5023-5024 11.Vzgoja in izobra`evanje v besedah in številkah. 1998. Ljubljana, Eury-dice Bulletin, št. 1, 111 str. 12.Bren~i~-Makovec, M. 1998. Kaj imajo skupnega necenovni dejavniki konkuren~nosti in lokacija njihovega razvoja? Akademija MM, Slovenska znanstvena revija za tr `enje, št. 3, str. 43-48. 13.Tratnik M. 1999, Vrednotenje pridobljenih i potrebnih znanj lesarskih tehnikov in in`enirjev lesarstva V: Vukovi~, G. (ur.). Evropska skupnost in management 2. knjiga. 18. posvetovanje organizatorjev dela. Kranj: Zalo`ba moderna organizacija v okviru FOV, str. 990-1003. 5. hišni sejem LIP Bled Aprila meseca je LIP Bled organiziral `e tradicionalni peti hišni sejem. Letos so objavili projekt za novi program spalnic iz masivnega lesa. Nate~aja, ki ga je organiziralo vodstvo podjetja v sodelovanju z Društvom oblikovalcev Slovenije, se je udele`ilo deset projektantov. Namesto prve nagrade so podelili tri enakovredne nagrade, ki so jo prejeli: Mateja Dekleva, Rok Kuhar in Bla` Baj-`elj ter Tea in Edo Vidovi~. Razstava projektov bo ponovljena v celotnem obsegu v novi hiši Gospodarske zbornice Slovenije na Dimi~evi v Ljubljani. Predsednica Društva oblikovalcev Slovenije, ga. Ljerka Fin`gar, je ob-razlo`ila dogovorjene in razpisane kriterije nate~aja, s poudarkom na novih oblikah, komercialnem interesu in tehnoloških zmogljivostih. Vse interesente so predhodno obvestili o tehnoloških mo`nostih podjetja. Pri tem je bilo oblikovano stališ~e, da projekti lahko vsebujejo tudi zahtevne detajle, ki s svojim estetskim videzom in funkcionalnostjo uvrstijo izdelek v višji cenovni razred. Izdelava proizvodnega programa višjega cenovnega razreda je tudi strateška usmeritev podjetja LIP Bled. Podjetje LIP Bled z 870 zaposlenimi, najve~jim dose`enim prihodkom lesarskih podjetij v Sloveniji, 79 % de-le`em izvoza v letu 1998, tremi tovarnami in direkcijo, so prijetno in profesionalno predstavili: Janez Er-~ulj, direktor trgovine, Tea Pirih, vodja prodaje pohištva, in Dušan Marini~, vodja marketinga. Ciril MRAK, dipl. in`. LES wood 51 (1999) 5 Znanje za prakso 139 ZNANJE za prakso Sodobno vodenje podjetja - I. del 1. POSLANSTVO PODJETJA Vsaka gospodarska organizacija zrcali poslanstvo, zaradi katerega je bila ustanovljena, in okoli{~ine, v katerih deluje. Slovenska podjetja so, na pragu novega tiso~letja, v turbulentnem okolju, za katero je zna~ilen vedno mo~nej{i prepih svetovne konkurence. Posebno za podjetja, ki so merila svojo uspe{nost samo z lokalnimi standardi, se razmere zaostrujejo. Podjetniki so se zna{li pred izzivom, kako dolo~iti svojim podjetjem poslanstvo, kako odgovoriti na vpra{anja, kot so: - opredelitev ekonomskih ciljev; - kaj je in kaj bo podjetnikova dejavnost, posel; - sedanji in prihodnji izdelki in storitve; - segmentacija kupcev, trgov in tr`ne ni{e; - opredelitev odnosa do sodelavcev; - konkurenca; - tehnologija; - filozofija poslovanja; - image (podoba) podjetja, javno mnenje itd. Poslanstvo podjetja je du{a organizacije. Zaposlene navdihuje, da uporabljajo svoje ve{~ine in znanje z namenom, da podjetje dosega ustrezno produktivnost in kakovost, in da oblikuje inovativne proizvode in storitve, ki se razlikujejo od konkuren~nih na tr`i{~u. Poslanstvo podjetja zagotavlja zaposlenim ustrezno delovno okolje, izobra`evalne in razvojne mo`nosti, oblikovanje dela itd. itd., ki v najve~ji meri zadovoljujejo pri~akovanja zaposlenih, prek njih pa vseh tistih dele`nikov podjetja (stakeholder), ki so posredno ali neposredno dele`ni ugodnosti, izvirajo~e iz poslovanja podjetja (kupci, dobavitelji, delni~arji, dol`niki, upniki, razne skupnosti, dr`ava in drugi). 2. TEHNOLO[KE SPREMEMBE IN SVETOVNA KONKURENCA [tevilne spremembe prilivajo olje na ogenj nara{~ajo~e konkurence; odpiranje lokalnih oziroma regionalnih trgov nara{~a in v nekaterih panogah so globalni trgi `e dejstvo. Posledica tega je, da si mnoga podjetja `e za-mi{ljajo svojo prihodnost na globalni ravni ne glede na to, ali tr`ijo standardizirane “globalne” izdelke ali ne. Celo ~isto majhna podjetja se `e od svojih podjetni{kih za~etkov imajo za globalna podjetja in {irijo svoje mre`e dale~ prek doma~ih meja. Pojmi stabilnost, predvidljivost in neomejena gospodarska rast so stvar preteklosti. S pojavom sprememb, kot so: - globalizacija tr`i{~, gospodarskih dru`b in izdelkov; - nastajanje novih tehnologij; - pove~an vpliv znanosti na porast novih izdelkov in tehnologij; - skraj{evanje `ivljenjske dobe izdelkov; - spremembe v sestavi prebivalstva in gospodinjstev; - prodor storitvenih dejavnosti; - pojemanje lojalnosti dosedanjih porabnikov do tradicionalnih blagovnih znamk; - spremembe v tr`nem in poslovnem komuniciranju; - spremenjen na~in dodajanja nove vrednosti; - pojavljanje novih konkuren~nih struktur; - oblikovanje dinami~nih, podjetni{kih in svetovalnih mre`; - ekolo{ki problemi itd., se mora danes spopasti ne le vsako podjetje ampak tudi vsak narod. To neprestano obvladovanje sprememb (continuous management of change) morajo podjetniki dojeti in razumeti kot trajen izziv ~asa in ga izkoristiti kot prilo`nost za firmo. Hitra rast japonskega gospodarstva in z njo povezan prodor japonske konkurence na svetovno tr`i{~e je iznenadila vrsto podjetij in jih do~akala povsem nepripravljene, saj so se japonska podjetja agresivno raz{irila na ameri{ki in evropski trg. Vendar je to {ele prva faza veliko bolj bistvenega premika v ekonomski mo~i med Vzhodom in Zahodom. Novi tekmeci se z vso naglico pojavljajo na pacifi{-kem obmo~ju in so za na{a podjetja izziv tako na na{em doma~em kot mednarodnem trgu. ^etudi so Japonci nekoliko upo~asnili svoj prodor na svetovne trge, se bo enak boj nadaljeval z drugimi de`elami “tigrov”: Korejci, Tajvanci, Singapurci. Te de`ele v svojem poslovanju posnemajo japonski model in dodajajo tudi lastne metode. Dr`ijo se mnogih na~el za osvajanje svetovnih trgov, ki so jih vpeljali Japonci; to so: - vladno usmerjanje in finan~no podpiranje industrijskega razvoja; - odkrita in prikrita za{~ita lastnega trga pred tujimi konkurenti, ki omogo~a visoke dobi~ke na doma~em trgu, s katerimi financirajo pospe{evanje izvoza; - zelo sposobna, disciplinirana in kvalificirana delovna sila, ki dela za ni`je pla~ilo kot na Zahodu; - kooperativni odnosi med zaposlenimi in managemen-tom; - razpolo`ljiv kapital po nizki obrestni meri; LES wood 51 (1999) 5 Znanje za prakso 140 - vlagatelji kapitala, ki pristanejo na ni`jo stopnjo dobi~ka in dalj{i rok odpla~ila, kar podjetjem omogo~a dolgo-ro~no na~rtovanje; - usmerjenost v srednjo in visoko tehnologijo, ki je glavna opora industrije na zahodu, in aktivni programi postopnega ukinjanja panog v zatonu; - predanost visoki kakovosti in visoki storilonosti ob hkratni skrbi, da visoka storilnost ne gre na ra~un kakovosti; - kompleksni koncepti poslovnih in marketin{kih strategij, usmerjenih v pridobivanje vodilne vloge na svetovnem trgu v izbranih panogah industrije. Posledice velikih sprememb v politi~ni podobi Vzhodne Evrope po razpadu Sovjetske zveze so prav tako povezane z globokim gospodarskim prestrukturiranjem in razvojem. Za slovenska podjetja je zanimiv zlasti vpliv teh sprememb na nadaljevanje in intenziviranje gospodarskega sodelovanja s temi dr`avami kakor tudi na konkuren~ne posledice na mednarodnih trgih, kjer se podjetja iz teh dr`av pojavljajo. Pri tem izstopajo zlasti nasledji trendi: - zapletena preobrazba omenjenih gospodarstev v tr`ne ekonomije; - teh dr`av ne moremo ignorirati niti kot kupce niti kot dobavitelje pa tudi ne kot mo`ne tekmece; - dolgoro~ne poslovne mo`nosti so veliko bolj obetavne; - klju~na beseda “reforma” ne odra`a dejanskega stanja, saj ne gre za temeljite popravke dosedanjega sistema, marve~ za oblikovanje novega gospodarskega in dru`benega sistema; - na poti oblikovanja tega sistema nastajajo nova pravna in poslovna infrastruktura, nove zakonodaje, kodeksi in pravila itd., za kar je Zahod potreboval sto in ve~ let; - pri tem se je treba varovati la`nih prerokov, ki zanemarjajo razlike v kulturnih in drugih okoljih, o katerih sicer tako radi v svojih delih intenzivno razglabljajo; - tako manchestrski tip kapitalizma 18. stoletja, ki ga v razvitem svetu ve~ ne najdemo, kot {vedski tip dr`avne blaginje, sta za de`ele Vzhodne Evrope ali nesprejemljiva ali pa nerealna. Ena od pomembnih posledic teh temeljnih premikov je, da “na{i” standardi niso ve~ ob~eveljavni. Kakr{ne koli standarde smo `e postavili sebi in na{im podjetjem, se morajo zdaj potrditi na svetovnem trgu. Na{e predstave o kakovosti se lahko tako v pojmovanju kot v zahtevnosti razlikujejo od kakovosti, ki jo zahtevajo svetovni trg ali njegovi pomembni segmenti. Za podjetja, ki so svoje na~ine vodenja izoblikovala za svoje okolje ali specifi~ni tr`ni segment, lahko to pomeni, da jih nova svetovna konkurenca izriva s trga. To pojav spremljamo v zadnjih letih iz dneva v dan, iz leta v leto. Tudi tehnologija spreminja naravo ekonomskih odnosov ter uspe{nost posameznih podjetij. Tehnologija koristi tistim, ki jo obvladajo in jo znajo izkoristiti kot svojo konkuren~no prednost, uni~i pa tiste, ki ne vidijo njenih mo`nosti in so prepo~asni pri njenem izkori{~anju. Pri tem ne gre le za razvoj znanih proizvodnih tehnologij, za distribucijske poti in na~ine vodenja, temve~ za nove tehnologije, ki so bile morda razvite na popolnoma drugih podro~jih, vendar postajajo faktor konkuren~nosti v na{i panogi. Prav te, do zdaj neznane tehnologije, pogosto ru{ijo `e ustaljene odnose in lahko ~ez no~ izni~ijo konkuren~no prednost na{ih gospodarskih dru`b. Hitre spremembe v zunanjih okoljih zahtevajo od na{ih gospodarskih organizacij hitro odzivanje in vitko organizacijsko strukturo. Vodstvo podjetja usmerja svoje delovanje tako v tr`no usmerjenost firme s poudarkom na ciljne segmente potro{nikov, konkurenco in okolje kot na donosnost ali rentabilnost poslovanja. Temeljna podro~ja dejavnosti vodstva podjetja postanejo: - Kupci in stro{ki. Samo vodstvo, ki uspe{no obvladuje stro{ke, lahko uresni~i koncept “vrednosti za denar”. Skrb za kupca je v tak{nih primerih v ospredju. - Osredoto~enje na temeljne sposobnosti. Viri naj se zberejo na tistem podro~ju v podjetju, kjer so tudi osnovne pristojnosti in ki lahko hkrati prevzame tudi vodilno vlogo. - Razlikovanje v tekmovanju. Vodstvo, ki spodbuja izbolj{ave in prepri~ljivo izvaja sistem storitev, bo pripomoglo k ve~ji konkuren~nosti podjetja na trgu. - Tekmovalna hitrost. Vodstvo, ki gre v korak s ~asom, lahko zagotovi ohranitev za~etnih uspehov in trajno nizke stro{ke. - Strog nadzor nad stro{ki v preglednih strukturah. Prihodnost podjetja je v procesnih miselnih vzorcih, ne v hier-arhi~nem razmi{ljanju. Pri tehtno premi{ljenih odlo~itvah se v izvedbeni fazi za stranko zmanj{ajo ali odpravijo ~akalne dobe, za podjetje samo pa poraba. 3. NOVA ORGANIZIRANOST PODJETIJ Na gospodarske organizacije ne delujejo samo tehnolo{ke spremembe in svetovna konkurenca, ki so “zunanji” pritisk, temve~ tudi notranje sile, ki delujejo v isti smeri. Te notranje sile delujejo na vseh ravneh ekonomskega sistema. Na “makro” ravni so o~itne kot premik v smeri deregulacije, privatizacije in demokratizacije politi~nih procesov. Zbi-rokratizirani centralizirani sistemi se morajo povsod umikati bolj tr`no usmerjenim decentraliziranim sistemom. Na ravni podjetij, kjer postaja poslovanje vedno bolj diverzificirano, trgi pa postajajo vedno bolj segmentirani, se odlo~anje prena{a na ni`je ravni v organizaciji. Celo na ni`jih ravneh se pove~uje sodelovanje delavcev prek vedno {tevilnej{ih kro`kov za kakovost, razli~nih modelov soodlo~anja, participacije razli~nih stopenj in celo za~etnih oblik samoupravljanja. Na vseh ravneh (od makro do mikro ravni) je osnovni pojav isti: ljudje so veliko bolj produktivni in sre~ni, kadar so ~imbolj neposredno vklju~eni v vse procese; zaradi na-ra{~ajo~e diverzifikacije ter kompleksnosti trgov in dejavnosti postaja decentralizacija neogibna. Sodobno podjetje v industrijsko razvitih de`elah zapu{~a model organiziranosti, ki je bil zna~ilen za 60. in 70. leta. To je bil racionalni model, z izdelano formalno strukturo, ki LES wood 51 (1999) 5 Znanje za prakso 141 je natan~no dolo~ala sistem ter nosilce odlo~anja in odgovornosti, sistem komunikacij, sisteme pravil in nagrad; predvsem pa je temeljila na natan~nih finan~nih kazalcih, dolgoro~nih in srednjero~nih planih ali natan~no postavljenih in operacionalno izdelanih ciljih. V zadnjih dvajsetih letih so nastopile v {ir{em okolju tako velike spremembe, ki si sledijo s tako veliko dinamiko in so tako {tevilne, da je racionalna organizacija - ~eprav izhaja iz znanstvenega managementa - postala neustrezna za prilagajanje. Podjetje se na spremembe od zunaj lahko hitro odziva le, ~e ima dovolj pro`no notranjo strukturo. Racionalna organizacija, ki je te`ila za tem, da bi bila neke vrste znanstvena organizacija, v kateri bi odlo~anje temeljilo na natan~nih finan~nih, marketin{kih analizah, vse komunikacije bi bile vnaprej predvidene in dolo~ene, vsa delovna mesta natan~no opisana, postaja preve~ okorna in po~asna, zato obstaja nevarnost, da postane skleroti~na. Izhodi{~e za moderno, novo strukturo organizacije je dejstvo, da je okolje postalo tako kompleksno, da se nanj ni ve~ mo`no odzivati z vedno bolj kompleksno in formalno izdelano organizacijo, temve~ ravno narobe: z enostavno in pregledno organizacijo, z mo~no poudarjenim neformalnimi lastnostmi. Tak{na organizacija ne upo{teva veliko procedur, formalnih pravil, predpisanih tokov komunikacij, temve~ vidi vrednost in pomen v posamezniku, v njegovi avtonomiji, njegovih intelektualnih potencialih in motivaciji. Tak{na organizacija posve~a najve~jo pozornost mehkim variablam upravljanja, kamor spadajo avtonomija posameznika, njegova izobrazba in sposobnosti, stil vodenja, delovne sposobnosti in podobno. Moderna organizacija ima {e vedno svojo formalno strukturo in sistem pravil, vendar zelo enostavna, omeji se samo na nekaj temeljnih vodil. In tudi tej enostavni formalni strukturi ne sledi podjetje v celoti in dosledno, posebej ~e razmere zahtevajo hitrej{e ukrepanje, kot ga omogo~a formalna struktura. Potrebe kupcev se hitro spreminjajo, konkurenti hitro spreminjajo svoj polo`aj na tr`i{~u, sile in razmere, ki delujejo na mednarodnem tr`i{~u, se spreminjajo, prav tako vladni odloki doma in v svetu, “imputi” se dra`ijo ali cenijo, nekateri izdelki do`ivijo razpad cen, spreminja se vrednostni sistem itd. Vse to zahteva pro`no organizacijo, ki ni zace-mentirana v strategije, strukture in sisteme (tako imenovane trde variable upravljanja), torej v pravila in postopke, pa~ pa posve~a veliko pozornost vrednotam in zagovarja vlogo vodilnih kadrov kot dejavniku, ki naj aktivira socialne sile podjetja in oblikuje in usmerja vrednote. Sodobno podjetje se mora iz dneva v dan dokazovati, da postane in ostane ~im bolj uspe{no v svojem okolju doma in v svetu. Najve~jo vlogo pri tem igrajo naslednje osnovne vrednote: - kakovost, - med~love{ki odnosi, - znanje, - ustvarjalnost, - pripadnost dogovorjenim ciljem. Pripadnost dogovorjenim ciljem pa sodobna podjetja uravnavajo s poslovno filozofijo, ki poudarja zlasti naslednja podro~ja, kot so: - opredelitev, poznavanje in razumevanje poslanstva podjetja in poslanstva posameznih delovnih skupin; - zaupanje in spo{tovanje posameznika; - dostopnost do informacij; - usmerjenost k izjemnim dose`kom in prispevku vsakega posameznika; - brezkompromisna poslovna etika; - spodbujanje gib~nosti in inovativnosti. 4. POMEN TIMSKEGA DELA Tim je skupina, za katero je zna~ilno, da njeni ~lani sodelujejo pri odlo~anju in v medsebojni pomo~i pri opredeljevanju in doseganju ciljev. Iz tega sledi, da so vsi timi skupine, toda, glede na prej povedano, vse skupine niso timi. V podjetni{ki praksi lo~imo ustvarjalne time in delovne time. Vendar meje med njimi postajajo vse bolj neprepoznavne. Namen navzo~nosti v delovni skupini je, da se nau~imo skupnega (ne zgolj individualnega) opravljanja nalog, da bolje spoznamo delo, da se obogatimo z idejami drugih in tako postanemo pri delu uspe{nej{i. Toda v vsakodnevni praksi se sre~ujemo tudi s primeri, ko ~lani ne sodelujejo, s tem pa povzro~ajo podjetju obilo te`av in zapravljanje ~a-sa. Pomembna je vloga slehernega ~lana, klju~na vloga pa pripada vodji, ki mora najti na~ine, da bodo ~lani ~im-bolj sinergi~no sodelovali v korist oddelka ali organizacije. Za sestavo in razvoj uspe{nega tima sta pomembni dve sestavini: izbor ~lanov in usposabljanje tima. Usposabljanje se nana{a na instrukcije in navodila, kako naj ~lani sodelujejo in u~inkovito delajo v okviru vlog, ki so jim dodeljene. Oblikovanje ustvarjalnega tima te~e po razli~nih poteh in voznih redih. V praksi najdemo najve~krat naslednji postopek: - kaj je problem (naloga), s katerim se bo tim soo~il? - kaj lahko ovira ~lane tima pri delu in uspe{nosti? - kako spodbuditi ~lane tima k delu, kako izpolniti njihova pri~akovanja? Sestava ustvarjalnega tima pa je zahtevnej{a naloga v primerjavi s postopkom njegovega oblikovanja. Ustvar jalen tim mora obvladati vse stopnje ustvarjalnega procesa: opredeljevanje problema, iskanje mo`nih re{itev, zorenje problema v podzavesti ~lanov tima, iznenadno odkritje re{itve ali mo`nih re{itev posameznih ~lanov (preblisk, inspiracija, iluminacija), zavestno preizku{anje re{itve. Ni dovolj samo veliko idej, v timu morajo biti tudi dobri voditelji, raziskovalci, misleci. V strokovni literaturi s pod- LES wood 51 (1999) 5 Znanje za prakso 142 ro~ja organizacijskih ved se sre~ujemo z osmimi razli~nimi vlogami, ki jih lahko posamezniki igrajo v timu. Od teh pa nastopajo v manj{ih timih najbolj pogosto osebe, ki igrajo naslednje {tiri vloge: - ODLO^EVALEC: vodja tima, oseba, ki sprejema odlo-~itve; - IZVR[EVALEC: izvajalec programa uresni~itve naloge; - MISLEC: ~lovek poln idej, spodbuja ustvarjalnost v timu; - OCENJEVALEC: je bolj kritik kot ustvarjalec, njegov prispevek je prera~unana in hladnokrvna analiza predlogov. Delovni timi. Zaradi kompleksnosti opravil, ki jih v sodobnem podjetju opravljajo zaposleni, se pove~uje njihova odgovornost za u~inkovito izvedbo teh opravil. Delovni timi nastopajo pri tem kot ena izmed najbolj uporabljenih oblik za pove~anje odgovornosti in nadzor zaposlenih. Zna~ilno za tak{ne time je, da jih sestavljajo zaposleni, ki jih oz-na~ujejo razli~ne spretnosti. Ti vzajemno delujejo, da bi sestavili nek proizvod ali zagotovili neko storitev. Delovni timi pogosto prevzemajo posamezne aktivnosti, ki jih sicer opravljajo vodje, kot npr. izbiranje ~lanov tima, planiranje delovnih nalog, koordiniranje aktivnosti s potro{niki in drugimi enotami v okolju podjetja. Poleg navedenih, opravljajo timi tudi aktivnost kontrole kakovosti, ki je pomemben ~len pri doseganju celovite kakovosti. Pomen timskega dela v podjetni{ki praksi potrjujejo tudi zlata pravila, predstavljena na konferenci OECD v Helsinkih l. 1989. Pravila temeljijo na podjetni{kih mre`ah, fleksibilnem delovanju, inoviranju proizvodov in tehnologij, nizkih marketin{kih in drugih transakcijskih stro{kih pri nabavi in prodaji: 1. globalna optimizacija proizvodnih tokov (Kan-ban, Just in Time, Total Quality itd.); 2. integracija med posami~nimi poslovnimi funkcijami v podjetju (raziskave in razvoj, oblikovanje, tehnolo{ka priprava proizvodnje, proizvodni proces); 3. realizacija tesnih vezi z uporabniki; 4. nova paradigma proizvodnje: nizki stro{ki proizvodnje in visoka raven kakovosti (Zero Defects); 5. natan~no dolo~anje zna~ilnosti tr`nega povpra{evanja in oblikovanje proizvodne in razvojne strategije na tej osnovi; 6. pove~anje decentralizacije odlo~anja o proizvodnih procesih in prenos ve~jega dele`a odgovornosti na zaposlene; 7. povezave v dinami~ne podjetni{ke mre`e in skupne projekte z dobavitelji materialov (upstream network) in prodajnimi trgovskimi organizacijami (downstream network); 8. dolgoro~ne pogodbe o sodelovanju in skupnih interesih z dobavitelji delov; 9. manj{a stopnja delitve dela in specializacija med zaposlenimi v podjetju, organizacija timov oz. kro`kov; 10.vi{ja prioriteta in ve~ sredstev za izobra`evanje na delovnem mestu in ob delu; 11.poudarjanje spretnosti, znanja in delovnih zmo`nosti zaposlenih kot vir privr`enosti, strokovnosti in produktivnosti; 12.dolgoro~na, stalna in stabilna zaposlitvena politika, dolgoro~ne delovne pogodbe, stabilne pla~e. Za slovenska podjetja je zna~ilno, da opa`ajo prete`no zunanje spremembe in jih v najve~ji meri pripisujejo novim tehnologijam ra~unalnikov, numeri~no krmiljenih obdelovalnih strojev itd; vodstva podjetij pa se premalo poglabljajo v ves kompleks razlik, ki na{a podjetja dejansko lo~u-je od sodobnih podjetij razvitega sveta. mag. Henrik DOV@AN, dipl.oec. Brajnikova 21, 1000 Ljubljana V nadaljevanju ~lanka boste lahko prebrali še naslednja poglavja: 5. INTERNO KOMUNICIRANJE 6. MOTIVIRANJE SODELAVCEV PRI OBVLADOVANJU SPREMEMB 7. KONFLIKTNA RAZMERJA SOP IKON Industrija klimatsko odpraševalnih naprav d.o.o. Krška cesta 6 8311 Kostanjevica na Krki SLOVENIJA Telefon 386 (0608) 87-039, 87-075 Telefax 386 (0608) 87-274, 87-278 PROGRAM ZAŠ^ITE OKOLJA Izdelujemo naprave od 1.200 do 100.000 m3/h za ~iš~enje, oziroma odpraševanje umazanega zraka, za lo~evanje olja in ~iš~enje raznih emulzij, par, eksplozivnih, kancerogenih prahov in pranje plinov v kemi~ni, farmacevtski, `ivilski, toba~ni, gradbeni, usnjarski, lesni, kovin-skopredelovalni industriji vam nudimo: MOKRE FILTRE, SUHE FILTRE, CIKLONE, ABSORPCIJO PLINOV IN PAR, OLJNE FILTRE, CENTRIFUGALNE IN TRANSPORTNE VENTILATORJE. LES wood 50 (1998) 5 GZS-Zdru`enje lesarstva xiii zdru`enje lesarstva Dimi~eva 13, 1504 ljubljana Tel.: (+386 61) 18-98-284, 18-98-283, Fax.: (+386 61) 18-98-100, 18-98-200 Informacije {t. 4/99 Iz vsebine: VOLITVE GZS PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA EUROPARTENARIAT, AVSTRIJA 1999 MEDNARODNI SEJMI OCENA POSLOVANJA LESNE INDUSTRIJE V LETU 1998 Priloga: PODATKI O PROIZVODNJI, PREDELAVI, ZALOGAH IN PRODAJI LESNIH IN DRUGIH IZDELKOV V LETU 1998 NUJNO OBVESTILO! Nemška industrijska in trgovinska zbornica iz Bonna nas je opozorila na nelojalno konkuren~no poslovanje podjetja Integrated Management & Trust Holdings z domnevnim sede`em v Italiji. Podjetje nudi financiranje visokih zneskov pod zelo ugodnimi pogoji in visokimi pologi, kreditojemalci pa so ostali brez kredita in pologa. Lesarska podjetja zato opozarjamo, naj bodo previdna pri morebitnem najemanju kreditov v tujini. OLITVE GZS Na podlagi 84. ~lena in 4. odstavka 54. ~lena statuta GZS ter 2. ~lena Pravilnika o volitvah organov GZS je UO GZS na svoji seji 19. marca 1999 sprejel naslednje sklepe: 1. Volitve upravnih odborov zdru`enj in upravnih odborov obmo~nih zbornic ter njihovih predstavnikov v skupš~ino GZS se razpišejo za 9. junij 1999. Volitve upravnih odborov regijskih zdru`enj podjetnikov in skupš~ine ZPS se razpišejo za 24. maj 1999. 2. Na podlagi kriterijev iz 54. ~lena statuta GZS (amortizacija, število zaposlenih in pla~ana ~lanarina) se dolo~i struktura predstavniških mest zdru`enj in obmo~nih zbornic v skupš~ini GZS (od tega ima Zdru`enje za lesarstvo 2 mesti). ^lani GZS v okviru zdru`enj in obmo~nih zbornic neposredno volijo upravne odbore zdru`enj, obmo~nih zbornic ter predstavnike zdru`enj in obmo~nih zbornic v 101-~lansko skupš~ino GZS. Skupš~ina GZS izvoli predsednika GZS, 31-~lanski Upravni odbor GZS ter Nadzorni odbor GZS. Pri neposrednem upravljanju GZS tako sodeluje okoli 1500 izvoljenih predstavnikov gospodarstva. Po statutu in volilnih pravilih je zagotovljena takšna sestava organov GZS, da so v njih zastopani vsi deli gospodarstva, upoštevajo~ bran`ni in regijski vidik ter velikost in mo~ podjetij. LES wood 51 (1999) 5 GZS-Zdru`enje lesarstva xiv Mandat sedanjim organom pote~e 22. junija 1999. Vse potrebne informacije si lahko pridobite na Zdru`enju lesarstva. KANDIDATI ZA UO GZS-Zdru`enja lesarstva PODJETJE PROIZVOD PREKMURJE - ŠTAJERSKA Verbi~ Gregor Škali~ Stanislav Rojnik Matja` Dobrovc Marjan Hrastnik Rado KOROŠKA Pogorelc Bojan Filip Jelen GORENJSKA Repe Jakob Zupanc Franc mag. Zvezdodrag @lebnik PRIMORSKA Gregori~ Nedeljko Štokelj Franko NOTRANJSKA Tomši~ Peter Strohsack Mitja DOLENJSKA Novina Zvone KO^EVSKO Zalar Janez Mate Andrej ZASAVJE mag. Štrajhar Miroslav Gorenje-NO Velenje MURALES Ljutomer GARANT Polzela GLIN K&M Pohištvo PARON Laško LESNA Slovenj Gradec NOVA OPREMA Sl. Gradec LIP Bled ALPLES @elezniki JELOVICA Škofja Loka LIPA Ajdovš~ina MEBLO Nova Gorica JAVOR Pivka BREST Cerknica NOVOLES Stra`a LIK Ko~evje INLES Ribnica SVEA Zagorje Kuhinje, kopalniško pohištvo Stoli Pohištvo Pohištvo Masivno pohištvo Vrata, okna, iverice Oblazinjeno pohištvo Vrata, masivno pohštvo Sobno pohištvo Hiše, okna Stoli, kuhinje Pohištvo, iverke, jogi Furnir, stoli, vezane ploš~e, @aga Sobno pohištvo @aga, vezane ploš~e, stoli Stoli, šolsko poh., mas.ploš~e Stavbno pohištvo Kuhinje Okolica LjubljaneDvornik Asto LIP Radomlje Stoli, oblazinjeno pohištvo Rus Valerija KLI Logatec Stoli, okna, vrata Punger~i~ Olomir LIKO Vrhnika Vrata, okna PODJETNIKI Bobi~ Jo`e MIZARSTVO BOBI^ Novo mesto Rudolf Bla`ek PROPILES Razdrto Marko Mirnik KOSTANJ d.d. Celje KANDIDATI ZA Skupš~ino GZS 1999-2003 PODJETJE Gregori~ Nedeljko LIPA Ajdovš~ina Dvornik Asto LIP Radomlje Perko Jo`e KLI Galanterija Logatec Repe Jakob LIP Bled PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA Številka PP 10687 / 01 Portugalsko podjetje nudi furnir. Podjetje TABOPAN LAMINADOS DE MADEIRA S..A. Kontaktna oseba g. Paulo Abrcu Ulica RAMOS - TELOES Pošta 4600 Kraj AMARANTE Dr`ava PORTUGALSKA Telefon +351 / 55 / 432 561 Telefaks +351 / 55 / 449 132 Številka PP 10689 / 01 Podjetje iz Singapura povprašuje po bukovem stavbnem lesu (sušenem v pe~eh). Podjetje MAYA WOODBASE PTE LTD Kontaktna oseba g. Tan Tji Kwang Ulica 5 HONG KONG STREET Pošta 059648 Kraj SINGAPORE Dr`ava SINGAPUR Telefon +65 / 535 15 55 int.42/22 Telefaks +65 / 535 20 04 E-Mail mayawd@ singnet.com.sg Številka PP 10696 / 02 (10200) ^eško podjetje nudi orodje za obdelovanje lesa in iš~e poslovne partnerje. Podjetje HOKINKA JOZEF Kontaktna oseba g. Ivo Hauner Ulica P.O. BOX 133 ( VELKOMORAVSKA 3833) Pošta 69501 Kraj HODONIN Dr`ava ^EŠKA Telefon +42 / 0628 / 321 088 Telefaks +42 / 0628 / 321 087 E-Mail hokinka@ hod.czn.cz Kitajsko podjetje iš~e partnerja za dobavo bukovega lesa Podjetje JIANGSU SOUTHEAST TRADE DEVELOPMENT CO., LTD. Kontaktna oseba g. Xinping Jiang Ulica No.62, Xianhejte St. Pošta 210006 Kraj Nanjing Dr`ava KITAJSKA Telefon +86-25-2219692, 2250583 Telefaks +86-25-2250583 EUROPARTENARIAT, AVSTRIJA 1999 Na Zdru`enju lesarstva lahko pridobite katalog skoraj 500 avstrijskih podjetij in katalog 120 podjetij iz dr`av PHARE, ki bodo gostitelji dvajsetega EUROPARTENARIAT sre~anja na Dunaju 11. in 12. maja 1999. Vabljeni. MEDNARODNI SEJMI Zenica, 28.9.-3.10.1999: Oddelek za gospodarsko promocijo pri GZS v sodelovanju z Obmo~no zbornico Maribor, organizatorjem sejemske prireditve ZEPS in izvajalcem postavitve slovenske stojnice, podjetjem EMS, predstavitev slovenskega gopodarstva na sejmu ZEPS, ki bo od 28. septembra do 3.oktobra 1999 v Zenici. Sejem ZEPS se uvrš~a med najve~je in najpomembnejše sejme v Bosni in Hercegovini, saj je lani na 16.000 m2 razstavnega prostora razstavljalo 445 razstavljalcev iz 25 dr`av. Sejemska prireditev je namenjena med drugimi gopodarskimi podro~ji tudi predstavitvi lesne industrije. Vsem udele`encem skupnega nastopa nudimo v sodelovanju s podjetjem EMS popolno storitev najema opremljenega prostora na klju~ s skupno priro~no kuhinjo in 7192 LES wood 51 (1999) 5 GZS-Zdru`enje lesarstva oskrbo z osve`ilnimi pija~ami, na voljo pa bo tudi manjši prostor za poslovne razgovore. Kontaktna oseba je g. Miha ^ebulj, GZS - Oddelek za gospodarsko promocijo, tel. 061/ 18 98 138. Rok prijave: 1. junij 1999. Prijavnice za sejem si lahko priskrbite na Zdru`enju lesarstva. OCENA POSLOVANJA LESNE INDUSTRIJE LETU 1998 Na seji odbora DZ za gospodarstvo v Ribnici, na kateri so obravnavali problematika lesnopredelovalne dejavnosti, je uvodoma sledila kratka predstavitev ocene poslovanja lesne industrije v letu 1998, ki jo v nadaljevanju v celoti objavljamo. Po zadnjih podatkih Agencije RS za pla~ilni promet pa se je neto izguba v letu 1998 v lesni industriji pove~ala za 9,8 % in je znašala kar 3,9 milijona SIT. ^isti dobi~ek in ~ista izguba v lesni industriji v letu 1998 (podatki so v mio SIT) ^isti dobi~ek 1997 1998 Indeks ^ista izguba Neto izguba 1997 1998 Indeks 1997 1998 Indeks Obd. in pred.lesa 1.236 1.179 95,4 2.466 3.313 134,3 -1.230 -2.134 173,5 Proizvodnja pohištva, dr.pred.dej. 2.047 2.013 98,3 4.340 3.745 86,3 -2.292 -1.732 75,6 Skupaj 3.283 3.192 97,2 6.806 7.058 103,7 -3.522 -3.866 109,8 Vir: APP, Poro~ilo o poslovnem izidu, sredstvih in obveznostih do virov sredstev gopodarskih dru`b v letu 1998, april 1999 XV LES wood 51 (1999) 5 GZS-Zdru`enje lesarstva xvi LES wood 51 (1999) 5 GZS-Zdru`enje lesarstva xvii Priloga: Podatki o proizvodnji, predelavi, zalogah in prodaji lesnih in drugih izdelkov v letu 1998 GZS - ZDRU@ENJE LESARSTVA Oznaka Naziv EM S Proizvodnja S Predelava SZaloge SProdaja 20.10.10.10 LESENI PRAGOVI, NEIMPREGNIRANI M³ 1.787 1.216 686 84 20.10.10.31 @AGAN LES M³ 124.795 0 1.346 8.658 20.10.10.33 @AGAN LES M³ 19.438 0 0 45 20.10.10.35 DR. @AGAN LES SMREKE IN JELKE M³ 163.269 0 805 2.793 20.10.10.37 @AGAN LES BORA M³ 1.934 0 0 305 20.10.10.39 DEŠ^ICE M³ 830 0 0 826 20.10.10.53 @AG. BUKVA, ZOB^AST. SPOJ. SKOBL. BR M³ 36.054 0 0 774 20.10.10.53 @AG. HRAST, ZOB^AST. SPOJ. SKOBL. BR M³ 491 0 2 26 20.10.10.53 @AG. TRD. LIST., ZOB^AST. SPOJ. SKOBL. M³ 13.019 0 338 10.487 20.10.10.53 @AG. MEH. LIST., ZOB^AST. SPOJ. SKOBL. M³ 3.331 0 39 18 20.10.10.55 @AG. TROP. LIST., ZOB^AST. SPOJ. SKOB M³ 164 0 0 164 20.10.10.59 @AG. BUKVE, SKOBL., BRUŠ., >6MM M³ 50.536 29 0 3.202 20.10.10.59 @AG. HRASTA, SKOBL., BRUŠ., >6MM M³ 12.170 0 0 54 20.10.10.59 @AG. TRD. LIST., SKOBL., BRUŠ., >6MM M³ 957 91 0 122 20.10.10.59 @AG. MEH. LIST., SKOBL., BRUŠ., >6MM M³ 139 0 0 10 20.10.21.10 LES IGLAVCEV, PROFILIRAN KG 190.000 0 0 190.000 20.10.21.53 LES LISTAVCEV, PROFILIRAN (RAZEN KG 6.431 0 0 6.431 20.10.21.55 LADIJSKI POD,PARKET IZ LESA M² 63.910 0 0 30.910 20.10.22.00 LESNA VOLNA, LESNA MOKA KG 59.000 0 0 59.000 20.10.23.03 IVERI, SEKANCI IZ LESA IGLAVCEV KG 31.651.241 0 0 334.020 20.10.23.05 IVERI, SEKANCI IZ LESA LISTAVCEV KG 5.812.770 0 0 4.277.770 20.10.31.15 DROGOVI IGLAVCEV, IMPREG. M³ 14.422 0 489 2.832 20.10.32.00 PRAGOVI, IMPREGNIRANI M³ 1.366 0 466 2.392 20.10.40.05 @AGOVINA KG 23.132.618 0 0 517.740 20.10.40.09 DR. LESNI KG 50.591.827 0 0 688.000 20.10.90.00 IMPREGNACIJA OBLOVINE TISO 17.486 0 0 17.486 20.20.11.05 VEZANE PLOŠ^E, IZ FURNIR.IGL. M³ 15.482 582 16 2.018 20.20.11.09 DR. VEZANE PLOŠ^. IZ FURNIR. LISTOV M³ 6.424 287 680 4.849 20.20.12.53 DR. VEZANE PL.,>=1 SLOJEM IVERKE M³ 147 0 20 138 20.20.12.55 DR. VEZANE PL., SREDICA M³ 7.961 415 53 7.737 20.20.12.59 DR.VEZANE, FURNIRANE, LAMINIRANE M³ 1.947 0 0 1.947 20.20.13.33 IVERKE, NEOBDEL., SAMO OBRUŠENE M³ 274.550 31.891 3.367 70.605 20.20.13.35 IVERKE, OPLEMENITENE Z LAMINATI, Z M³ 31.891 0 684 32.721 LES wood 51 (1999) 5 GZS-Zdru`enje lesarstva xviii Oznaka Naziv EM S Proizvodnja S Predelava SZaloge SProdaja 20.20.13.37 IVERKE, OPLEMENIT. S M³ 77.290 12.011 24 20.704 20.20.13.39 DR. IVERNE IPD. PLOŠ^E IZ LESA M³ 0 0 5 35 20.20.14.13 VLAKN. PL.>0,8G/CM³, NEOBD., NEPREV M² 6.924.023 105.801 959.572 6.799.942 20.20.14.15 VLAKN. PL.>0,8G/CM³, OBDEL., PREVLE M² 69.923 0 27.614 62.219 20.20.21.13 FURNIR, SPOJEN, OBDELAN, OBRUŠEN, I M² 686 0 0 550 20.20.21.13 FURNIR, SPOJEN, OBDELAN, OBRUŠEN, I M² 466.079 0 3.600 187.133 20.20.21.18 DRUG FURNIR, IZ IGLAVCEV M³ 96 0 12 96 20.20.21.18 DRUG FURNIR, IZ LISTAVCEV M³ 19.602 0 0 944 20.20.22.00 ZGOŠ^EN LES M³ 8.665 0 0 4 20.30.11.10 OKNA, VRAT.OKNA, OKENSKI OKVIRI, KOS 316.205 0 0 13.245 20.30.11.53 VRATA, VRAT. OKVIRI, PODBOJI, LESENI KOS 726.464 0 0 1.402 20.30.11.55 VRATA, VRAT. OKVIRI, PODBOJI, LESENI KOS 92.927 0 1.014 10.008 20.30.11.59 DR. VRATA, VRAT.OKVIRI, PODBOJI KOS 270.744 0 0 427 20.30.12.15 PARKETNE DEŠ^ICE,ZA MOZAI^NI M² 1.243 0 894 474 20.30.12.19 DR. PARKETNE DEŠ^ICE, IZ LESA M² 70.517 4.400 4.720 27.360 20.30.12.30 LESENI OPA@I ZA BETONSKA DELA KG 25.688.486 0 355.324 16.084.414 20.30.12.50 SKODLE, @AGANE, KLANE, IZ LESA KG 2.409.530 0 52.000 2.360.777 20.30.13.01 LEPLJENI NOSILCI, LESENI KG 4.160.077 2.079.679 0 208.181 20.30.13.03 STENSKE OBLOGE LESENE KG 1.945.142 0 0 19.150 20.30.13.05 STOPNICE LESENE KG 19.830 0 0 18.500 20.30.13.07 SAVNA LESENA KG 1.362.130 0 0 1.362.130 20.30.13.09 DR. STAVBARSKI IZD. LESENI KG 1.236.531 0 0 16.035 20.30.20.00 LESENE MONTA@NE ZGRADBE KOS 3.872 0 0 343 20.40.11.33 PALETE, LESENE KOS 439.154 0 0 19.821 20.40.11.35 PALETNI ZABOJI IPD. TOVORNA KOS 344 0 0 344 20.40.12.13 ZABOJI, ŠKATLE, SODI IPD. LESENA KG 139.300 0 0 139.300 20.51.11.00 LES. ORODJE, DR@AJI, ŠKATLE, ^EVLJAR KG 431.200 0 28.000 444.800 20.51.14.55 KRSTE KOS 52.811 0 9.239 53.146 20.51.14.59 DRUGI IZDELKI IZ LESA, D. N. KG 724.075 0 0 204.790 25.21.30.59 PLOŠ^E, LISTI, TRAK, FOLIJE, DR. NEOJA KG 350.062 0 156.671 300.000 25.21.42.75 PLOŠ^E, AMINO KG 191.047 0 125.477 173.944 25.23.14.55 OKNA,OKENSKI OKVIRJI, PLASTI^NI KG 2.323.260 0 0 2.323.260 25.23.14.57 VRATA, VRATNI OKVIRJI, PODBOJI KG 167.500 0 5.000 167.500 25.23.14.70 ROLETE, SEN^NIKI, DELI IZ PLAST. MAS KG 23.000 0 0 23.000 25.23.15.58 STREŠNI KG 5.550 0 150 5.500 25.24.26.00 IZOLIR.DELI ZA KG 33.693 0 200 33.733 LES wood 51 (1999) 5 GZS-Zdru`enje lesarstva xix Oznaka Naziv EM S Proizvodnja S Predelava SZaloge SProdaja 26.30.10.73 LOŠ^. KERAM. PLOŠ^.,>=90CM², LON^E M² 1.074.199 0 258.904 1.036.965 28.75.27.33 PALETE IPD. PLOŠ^ADI, IZ @ELEZA, KG 17.544 0 0 17.544 28.75.27.87 IZVESNE TABLE IPD., ZNAKI, IZ KG 228.607 0 6.924 232.466 29.12.92.00 POPRAVILA, VZDR@EV. ^RPALK, KOMP TISO 5 0 0 5 30.01.24.00 DELI, PRIBOR ZA PISARNIŠKE STROJE KG 2.050 0 0 2.050 35.12.11.30 JADRNICE ZA PLOVBO PO MORJU KOS 93 0 16 98 35.12.13.30 POMORSKE MOTORNE ŠPORTNE KOS 274 0 77 332 35.30.21.00 JADRALNA LETALA IN PILOTIRANI KOS 16 0 1 17 36.11.11.55 VRTLJIVI SEDE@I, NASTAVLJIVI, NA KOS 2.059 0 19 163 36.11.11.59 VRTLJIVI SEDE@I, NASTAVLJIVI, BREZ KOS 8.129 0 0 1.789 36.11.11.75 OBLAZINJENI PISARNIŠKI KOS 2.999 0 245 2.878 36.11.11.90 NEOBLAZINJENI SEDE@I, KOVINSKI KOS 11.589 0 228 10.715 36.11.12.10 SEDE@I, SPREMENLJIVI V LE@IŠ^A KOS 21.722 0 2.600 17.466 36.11.12.55 OBLAZINJENI PISARNIŠKI KOS 9.739 0 24 970 36.11.12.59 DR. OBLAZINJENI SEDE@I, LESENI KOS 291.951 0 15 7.567 36.11.12.90 NEOBLAZINJENI SEDE@I, LESENI KOS 1.587.083 0 2.562 11.572 36.11.13.09 DRUGI SEDE@I KOS 51.800 0 0 17 36.11.14.10 DELI ZA LESENE SEDE@E KG 1.698.194 576.094 16.688 1.068.988 36.12.11.10 PISALNE, RISALNE MIZE KOS 28.701 0 532 11.985 36.12.11.30 KOVINSKE PISALNE MIZE, <= 80 CM KOS 1.098 0 0 19 36.12.11.53 KOVINSKE MIZE, <= 80 CM KOS 5.406 0 239 5.671 36.12.11.55 KOVIN. PISARNIŠKE POLICE,<=80 CM KOS 35.377 0 0 448 36.12.11.73 KOVIN. OMARE Z VRATI, >80CM KOS 4.849 0 588 3.357 36.12.11.75 KOVIN.OMARE S PREDALI, >80CM KOS 422 0 0 407 36.12.11.95 SESTAVLJIVO KOS 94 0 0 94 36.12.11.99 DR. KOVIN. PISARNIŠKO KOS 9.762 0 52 9.799 36.12.12.30 LESENE PISALNE MIZE,<= 80 CM KOS 20.640 0 0 466 36.12.12.53 DR. LESENE PISARNIŠKE MIZE,<= 80 KOS 3.822 0 0 60 36.12.12.55 DR. LESENO PISARNIŠKO KOS 21.722 0 398 8.057 36.12.12.73 SESTAVLJIVI KOS 12.416 0 1.194 3.093 36.12.12.75 LESENE PISARNIŠKE OMARE, >80CM KOS 8.791 0 0 453 36.12.12.95 DR. LES. PISAR. POHIŠTVO, SESTAVLJIVO KOS 16.859 0 0 2 36.12.12.99 DR. LES. PISARNIŠKO POHIŠTVO,>80CM KOS 240.394 0 0 106 36.12.13.00 LESENO POHIŠTVO ZA TRGOVINE KOS 1.146 0 0 10 36.13.10.50 LESENO KUHINJSKO KOS 1.169.947 0 767 11.582 36.13.10.90 DR. LESENO KUHINJSKO POHIŠTVO KOS 44.713 0 0 3.586 LES wood 51 (1999) 5 GZS-Zdru`enje lesarstva xx Oznaka Naziv EM S Proizvodnja S Predelava SZaloge SProdaja 36.14.11.00 DRUGO KOVINSKO POHIŠTVO KG 2.263.640 0 35.027 2.260.486 36.14.12.35 LESENE POSTELJE, LE@IŠ^A KOS 141.214 0 1.924 18.855 36.14.12.39 LESENE OMARE ZA OBLA^ILA KOS 120.499 0 366 27.783 36.14.12.39 LESENI PREDAL^NIKI, KOMODE KOS 73.929 0 6.106 22.599 36.14.12.39 DR. LESENO POHIŠTVO ZA SPALNICE KOS 263.623 0 16.841 219.080 36.14.12.50 LESENO POHIŠTVO ZA DNEVNE SOBE KOS 557.836 0 32.385 269.284 36.14.13.03 LESENO KOPALNIŠKO POHIŠTVO KOS 66.648 0 31 17.205 36.14.13.05 LESENO VRTNO POHIŠTVO KOS 22.843 0 6.243 30.202 36.14.13.09 DR.LESENO STANOVANJSKO KOS 1.465.393 0 3.332 168.153 36.14.15.50 DELI ZA LESENO POHIŠTVO KG 10.473.495 0 0 1.162.500 36.14.15.95 DRUGI DELI ZA POHIŠTVO IZ KG 58.913 0 0 58.913 36.14.15.99 DELI ZA POHIŠTVO IZ KG 1.690.724 0 0 96 36.15.11.05 VZMETNICE, S SPIRALNIMI VZMETMI KOS 206.502 0 6.471 21.481 36.15.12.99 POSTELJNI VLO@KI, @IMNICE IZ KOS 30.239 0 2.978 30.020 36.40.11.35 DRUGE SMU^I, RAZEN TEKAŠKIH PAR 397.635 0 24.647 404.952 36.40.13.00 GIMNASTI^NA, ATLETSKA OPREMA KOS 5.088 0 67.051 6.465 36.50.12.30 POLNJENE IGRA^E-@IVALI IPD KOS 99.703 0 7.304 97.938 36.50.20.30 VLAKCI, OPREMA ZANJE KOS 373.869 0 40.172 395.056 36.50.32.50 SESTAVLJANKE IZ LESA KOS 73.000 0 77.000 53.000 36.50.33.63 DRUGE IGRA^E IZ PLASTIKE KOS 354.000 0 1.000 365.000 36.50.33.79 DRUGE IGRA^E IZ DRUGIH KOS 643.254 0 55.576 620.971 36.50.43.59 DRUG PRIBOR ZA DRU@ABNE IGRE KG 117.050 0 12.375 104.675 36.62.11.53 HIŠNE METLE KOS 58.930 0 11.994 64.261 36.62.11.57 DRUGE KRTA^E ZA GOSPODINJSTVO KOS 16.332 0 6.421 13.893 36.62.11.90 DRUGE KRTA^E KOS 27.299 0 7.542 26.997 36.62.12.10 ZOBNE Š^ETKE KOS 184.054 0 46.053 265.181 36.62.12.33 ^OPI^I ZA BRITJE KOS 2.155 0 353 4.221 36.62.12.35 Š^ETKE ZA LASE KOS 865 0 5.134 995 36.62.12.39 DRUGE Š^ETKE ZA OSEBNO NEGO KOS 77.958 0 27.643 93.032 36.62.13.33 PRAVOKOTNI SOBOSLIKARSKI ^OPI^I KOS 72.628 0 12.563 64.722 36.62.13.35 OKROGLI, PLOŠ^ATI PLESKARSKI KOS 699.105 0 143.760 680.412 36.62.13.50 SOBOSLIKARSKI VALJ^KI, MA^KI KOS 127.053 0 22.128 128.077 36.62.13.70 KRTA^E, KI SO DELI STROJEV, VOZIL KOS 105.179 0 28.843 123.032 36.63.33.39 DRUGI GUMBI, NEOBLE^ENI KG 5.690 0 446 5.330 LES wood 51 (1999) 5 Intervju 143 Intervju z mag. Janezom Ko{akom, vice guvernerjem Banke Slovenije Tokrat smo povabili na pogovor mag. Janeza Ko{aka, vice guvernerja Banke Slovenije. ^eprav je njegovo delovno podro~je odmaknjeno od neposredne problematike lesne industrije, pa makro finan~na politika zadeva pravzaprav vsak gospodarski subjekt in njihova uspe{nost je odvisna tudi od usmerjanja finan~nih tokov. Gospod Ko{ak, ~eprav ste `e precej ~asa v Banki Slovenije, pa je vseeno prav, ~e povemo, da ste bili dolgo ~asa v lesni panogi, v Lesnini, kjer je bila takrat va{a specialnost poslovanje z deviznimi sredstvi in velikokrat ste poskrbeli, da so podjetja, udele`ena v izvozu, devize “oplemenitila”. Bili ste pobudnik in organizator tehni~nih kooperacij, trgovanja z deviznimi razpolagalnimi pravicami (drp) itd. Lesarji, ki skoraj polovico svoje proizvodnje izvozijo ter ustvarjajo neto devizne u~inke, so pogosto nezadovoljni z monetarno politiko oziroma z BS, ker dopu{~a, da stopnja letne inflacije presega stopnjo depreciacije tolarja do te~aja tujih valut. Tako se ustvarjeni dohodek lesarjev preliva v druge sfere. Kako gledate na to? V Centralni banki smo zvezani za monetarno politiko, oziroma uravnavamo obseg denarja v obtoku, te~aj tolarja pa se oblikuje prosto, glede na ponudbo in povpra{evanje. Mi si prizadevamo predvsem ustaviti inflacijo in jo postaviti v okvire, ki bi nas pribli`ali Evropi in h kon~nem cilju: vstop v Evropsko monetarno unijo. ^e izhajamo iz tega, da je Slovenija mo~no vpeta v mednarodno menjavo, potem so tudi vhodne surovine iz uvoza v bistvu vezane na valutni te~aj. Doma~e surovine in vhodni stro{ki pa rastejo hitreje predvsem, ker so preprosto re~eno, vezani na doma~e pla~e. Te pa so, upo{tevaje tudi pla~e javnega in preostalega sektorja po letu 1992, rasle hitreje, kot je dopuš~ala rast DBP. Zato imamo opraviti z inflacijo in pritiski povi-{anja cen vhodnih stro{kov. Mo`no je, da se zaradi na{tetega dohodki lesne panoge, ker le-ta uporablja prete`no do-ma~e surovine, prelivajo v druge sektorje gospodarstva. Vendar je to vpra{anje relativnih cen, odnosov med tistimi, ki uva-`ajo, in tistimi, ki izva`ajo. Centralna banka tega ne more re{evati, lahko le laj{a. V Zahodni Evropi bele`ijo gospodarsko recesijo. Po dokaj optimisti~nih ocenah sedaj ekonomisti napovedujejo komaj 2 % gospodarsko rast. V strahu pred poslab-{anjem gospodarskih razmer so banke zni`ale obrestne mere na kredite. Kako bodo ukrepale na{e banke? Res je da Evropa napoveduje komaj 2,5 % gospodarsko rast in gospodarstva sku{ajo re{evati ta problem z zni`evanjem obrestnih mer. Tudi na{e banke so zni`ale obrestne mere na depozite. V februarju je bil sklenjen pridru`itveni sporazum z Evropsko unijo in od takrat so tuji krediti pri nas prosti vpla~ila depozitov. Zato bodo tudi na{e banke prisiljene slediti dogajanjem v tujih bankah in zni`ati obrestne mere na primerljivo raven. Pri gornjih napovedih gospodarske rasti pa {e ni bila upo{tevana vojna v Jugoslaviji. Ta bo vsekakor imela zelo negativne posledice za slovensko gospodarstvo. Kak{na bo korekcija predvidene rasti DBP za l. 1999 v Sloveniji? Januarska in februarska pla~ilna bilanca je bila sicer bolj{a v primerjavi z lansko, vendar pa nas to ne sme zavesti. V prvih mesecih je bilo manj uvoza investicijskih dobrin kot v prej{njem letu. Ker smo pred uvedbo ddv, lahko pri~akujemo pove~an uvoz v naslednjih mesecih. Vojna v Jugoslaviji bo negativno vplivala na na{o trgovinsko bilanco, zato je treba biti previden z napovedmi gospodarske rasti. Vpra{ljiv bo turizem in na{ izvoz v biv{e republike Jugoslavije. Na{a industrijska podjetja `e vrsto let resno opozarjajo, da dr`ava s svojo finan-~no politiko in ukrepi povzro~a, da se kapital iz realnega sektorja preliva v finan~ni sektor in da si na ta na~in `aga zeleno vejo. Ali se strinjate s to trditvijo? S to trditvijo se ne bi popolnoma strinjal. Vsaka ekonomija potrebuje trden in stabilen finan~ni sektor z dobrimi in varnimi nalo`bami. Vzpostavljanje stabilnosti pa lahko prizadene tudi realni sektor predvsem njegov slabši del, dolgoro~no pa zagotavlja stabilen razvoj gospodarstva. Slovenija izmenja s tujino 5-krat ve~ji dele` BDP kot na primer ZDA. Zato na{e gospodarstvo trdi, da je `e davno v “Evropi”, medtem ko na{e banke niso. Te`ko je dr`ati korak s proizvajalci iz razvitih dr`av, kjer je denar cenej{i in zato dostopnej{i za investicije in tehnolo{ki razvoj. Kdaj bo tudi na na{em ban~nem trgu pri{lo do tega, da se bodo banke morale zdru`iti, racionalizirati poslovanje in ponuditi take pogoje podjetjem, ki bodo primerljivi s pogoji razvitih gospodarstev? Na{e banke se na za~etku res niso bile sposobne spopasti se s tujo konkurenco, ker je bilo zaupanje v banke zelo zmanj-{ano. Imeli smo visoko inflacijo, devizne hranilne vloge so bile zamrznene, skoraj 40 % bank je bilo v sanaciji. Danes so tuje banke na na{em trgu, finan~ne transakcije potekajo skoraj prosto, zato je te`-ko re~i, da na{e banke niso izpostavljene tuji konkurenci. V Financah sem prebrala, da velika podjetja `e sedaj uhajajo k tujim bankam in da bodo na{e banke, ~e se ne bodo prilagodile razmeram na razvitem trgu, ostale le banke za mala podjetja in hranilnice. Se strinjate? LES wood 51 (1999) 5 Res je, da je nekaj klientov pre{lo v tuje banke in da se posli deloma finansirajo iz tujine. Na{e banke se bodo morale prilagoditi tem razmeram. Zato je v zadnjem ~asu tudi zaznavnaa te`nja po zdru`evanju, da bi na ta na~in zni`ali stro{ke poslovanja in dosegli ve~ji obseg poslovanja. Kako komentirate idejo, da bi v Sloveniji pred~asno uvedli euro in z njo nadomestili tolar? To za na{e gospodarstvo ni prava re{itev. Re{itev je spraviti doma~o inflacijo na nivo, ki je v Evropi, ter spraviti v realne okvirje osebne dohodke in stro{ke. Dokler imamo tolar, se na{a inflacija dogaja v doma~i valuti. Osebne dohodke bi lahko `e v preteklosti vezali na rast nem{ke marke, a smo jih pove~evali v bistvu z rastjo doma~e inflacije. Zato je to vpra-{anje projeciranja naših pri~akovanj, ne pa vpra{anje uvedbe tuje valute. Pred sprejemom je nov devizni zakon. Katere so najpomembnej{e novosti, oziroma katere prednosti bo prinesel na{im gospodarskim subjektom? Novi devizni zakon prina{a dve pomembni spremembi: 1. Tudi pravne osebe bodo lahko imele devizne ra~une. 2. Spro{~en bo odliv kapitala v tujino za pravne osebe. Banke, zavarovalnice, vzajemni skladi bodo lahko vlagali v tuje vrednostne papirje, drugi pravni subjekti pa na podlagi predpisov, ki jih bo dolo~ila BS. Kateri pa bodo negativni vplivi novega deviznega zakona? Devizni te~aj bo {e bolj izpostavljen hitrim premikom kapitala, ker bodo doma~e pravne osebe lahko del prihodkov imele v devizah in z njimi “{pekulirale”, kar bi lahko vplivalo na te~aj doma~e valute. V bistvu je novi devizni zakon dodatno odpiranje slovenskega finan~nega trga. V nestabilnih ekonomijah pa ima to lahko nagativne posledice. Vsako najmanj{e nezaupanje lahko povzro~i intenziven odtok kapitala v tujino in ravnote`je se zru{i. Posledice pa so poznane iz de`el Daljnega vzhoda, kjer je pri{lo do fi- Intervju nan~nega zloma. Rezultat je lahko zlom te~ajne in obrestne politike, pove~ana inflacija, padec rasti DBP itd. Zato bomo {e bolj pozorno bedeli in pazili na rav-note`je v pla~ilni bilanci. Banka Slovenije zato pozorno spremlja svojo pla~ilno bilanco in gibanje tako teko~ega kot kapitalnega ra~una. Finan~na disciplina je iz leta v leto slab{a. Uvedba davka na dodano vrednost bo pla~ilno sposobnost {e poslab{ala. Ali je v takem stanju, kot je trenutno, sploh mogo~e vedeti “kaj in koliko je gnilega v tej de`eli Kranjski?” Pri tem pa je {e celo dr`ava, ki bi morala biti vzgled, tudi pla-~ilno nesolidna. Kako presekati to veri`no zadol`enost, da ne bodo prizadeti tisti, ki so v verigi najmanj krivi? Za to je v veliki meri kriv tudi sodni sistem in potek sodnih izvršb. Kdor ne pla~uje, bi ga bilo potrebno izlo~iti ali disciplinirati. Dokler nepla~niki ne ~utijo neugodnih posledic, discipline ni. Npr. ~e niste poravnali ra~una elektrike, vam jo odklopijo, zato si ne morete privo{~iti nepla~ila. Dlje kot taka nedisciplina traja, bolj se ukore-ninja kultura nepla~evanja, tem te`je in bolj bole~e bodo na koncu posledice. Dr`ava je s svojimi institucijami v zadnjih letih pove~ala svoje obratovalne stro{ke za 33 %, a gospodarstvo komaj {e lovi konkurenco na svetovnem trgu. Bremena zni`evanja stro{kov ne morejo nositi samo delavci v gospodarstvu. Ne vem, od kje imate ta podatek? Pri nas je stro{ek dr`ave v DBP pribli`no vseskozi enak, oziroma je celo padel. Problem bi bil, ~e bi se dru`bena rast ustavila ali nazadovala, ve pa se tudi, kje so trenutni in dolgoro~ni problemi naraš~anja deficita v dr`avni blagajni, gre predvsem za socialne transfere in pokojninsko zavarovanje. Kako gledate na zadol`evanje v tujini? Ali so na{i dolgovi v okvirih normalnega za-dol`evanja in ni strahu, da bi preveliko breme zapustili na{im prihodnim rodovom? Zadol`evanje v tujini v glavnem pove~uje na{e devizne rezerve, ker imamo pozitivni teko~i ra~un v pla~ilni bilanci. Struktura dolgov je zaenkrat ugodna. Na{e zadol- 744 `evanje je še vedno znosno in v BS se zavedamo izrednega pomena, da tako tudi ostane. V svetu poteka intenzivna koncentracija kapitala, kot npr. zdru`evanje bank, podjetij in drugih gospodarskih subjektov. Govorimo o globalizaciji. Ali se vam ne zdi, da ja ta proces zaenkrat ob{el Slovenijo, kar pa dolgoro~no gledano, verjetno ni v redu? Globalizacija v svetu poteka v vseh smereh. Tuji kapital vstopa v dr`ave, doma~i odteka iz njih. V gospodarskih panogah, kjer imajo posamezne dr`ave prednosti, vlagajo v širitev trga ali v proizvodne in trgovske kapacitete v tujini. V drugih panogah, kjer teh kvalitet ni, doma~a podjetja iš~ejo strateške partnerje, da bi si zagotovili ustrezen razvoj, trge in tudi obstanek na daljši rok. Zato je razumljivo vprašanje, ali bodo slovenska podjetja samo dobavitelji velikim tujim korporacijam ali bomo v izvozu zapolnjevali le tr`ne niše. Za konec mi dovolite {e vpra{anje, kako iz va{ega zornega kota gledate na lesno industrijo Slovenije? V slovenski lesni industriji je veliko znanja in tradicije. V~asih smo izdelovali kvalitetno pohi{tvo, ~eprav na obrtniški ravni. To delamo tudi danes, vendar predvsem za doma~ega kupca, saj je to pohi{tvo na tujem trgu predrago. Tudi razmere na tr`i{~ih so se zelo spremenile. Trgov za masovno pohi{tvo, kot so bili v~asih npr. Jugoslavija, Amerika, Rusija ni ve~. V Sloveniji ponovno o`ivljajo manj{a, tako reko~ dru`inska podjetija, ki so imela v izdelovanju in oblikovanju pohi{tva tradicijo, a je bila le-ta s povojno izgradnjo in miselnostjo, da vse, kar je iz preteklih ~asov, ni dovolj dobro, prekinjena. Sedaj znamo spet ceniti kvalitetno pohi{tvo, v katerem je vlo`eno znanje, toplina in rokodelska spretnost. Sicer pa je lesna panoga kot celota pod-vr`ena vsem ekonomskim zakonitostim in spremembam dana{njega ~asa in se je prisiljena temu prilagajati kot vse druge industrijske panoge. Fani POTO^NIK, dipl. oec. LES wood 51 (1999) 5 Iz naših podjetij 145 SVEA Zagorje slavi pol stoletni jubilej Kuhinjski program Mateja V 253 ~lanski delniški dru`bi SVEA Zagorje smo lansko poslovno leto uspešno kon~ali. V obeh tovarnah kuhinjskega pohištva, v Zagorju in v Gabru v Starem trgu pri Lo`u, smo pove~ali fizi~ni obseg za 8 % in presegli na~rtovani plan za 5 %. V SVEI smo v preteklem letu razvili dva nova kuhinjska programa, in sicer javorovo kuhinjo Leono, ki sodi v visok cenovni razred, in kuhinjo Matejo, ki ji pripada višji cenovni razred. Oba kuhinjska programa smo predstavili na ljubljanskem in zagrebškem pohištvenem sejmu. Za kuhinjski program Leona smo na zagrebškem sejmu Ambient prejeli zlato plaketo. Kuhinjo je oblikoval Stane Ocepek. Z obema kuhinjskima programoma in frontami smo se predstavili tudi na letošnjem kölnskem sejmu in na mar~ev-skem mednarodnem pohištvenem sejmu Mebel v Skopju. S prodajo izdelkov smo ustvarili 34 mio DEM prihodkov. Letni plan smo tako presegli za 11 %. V primerjavi z letom 1997 smo prodajo pove~ali za 17 %. 87 % dele` zavzema prodajo pohištva, dele` prihodkov od prodaje `aganega lesa pa znaša 13 %. SVEA Zagorje se uvrš~a tudi med izvoznike. Lani smo na tujih trgih iztr`ili 8,7 milijonov DEM prihodkov. Za nalo`be smo lani namenili 3,3 milijone DEM. Zanimivi so podatki, ki ka`ejo, da smo v zadnjih petih letih pove~ali realizacijo od 15 milijonov DEM na 34 milijonov DEM, kar pomeni 127 % pove~anje. Proizvodnja pohištva je v zadnjih 5 letih ve~ja za 140 %. Letos na~rtujemo pove~anje proizvodnje za 2 %, izvoz naj bi bil ve~ji za 34 %, realizacija naj bi bila ve~ja za 3 %, kar vrednostno pomeni 35 milijonov DEM. Delo v SVEI, ki ima sedaj 3 profitne centre, kajti 23. novembra lani smo ustanovili d.o.o. Svea in`eniring, poteka v skladu z ISO 9001, v dru`bi pa si prizadevamo tudi za pridobitev certifikata ISO 14000. V maju bo delniška dru`ba proslavila 50 obletnico. Osrednja slovesnost bo v zagorski športni dvorani 28. maja. Danes je zagorska SVEA uspešna gospodarska dru`ba, poznana po kuhinjskih programih, ima svojo zgodovino in kulturo, svoj splet organizacijskih struktur. Kuhinja Sara in direktor mag. Miro Štrajhar Prav znanje ljudi pa je konkuren~na prednost pred drugimi sorodnimi podjetji; vlaganje v kadre je dolgoro~na nalo`ba, ki se ~ez leta še kako obrestuje. Ob tem pa še dodamo, da SVEO Zagorje `e 15 let uspešno vodi generalni direktor mag. Miroslav Štrajhar. Vojka POVŠE KRASNIK, dipl.org.dela, SVEA d.d. vodja slu`be za informiranje in stike z javnostjo LES wood 51 (1999) 5 Strokovne vesti 146 KLI Logatec dobitnik znaka kakovosti v graditeljstvu 23. aprila 1999 je bila v Gradbenem centru Slovenije predstavitev projekta Znak kakovosti v graditeljstvu in predstavitev izdelkov, ki so prejeli znak kakovosti za leto 1999. Sledil je sve-~ani podpis pogodb s proizvajalci izdelkov in storitev o uporabi znaka kakovosti 99, temu pa otvoritev razstave izdelkov in storitev, dobitnikov znaka kakovosti v graditeljstvu v letih 1997, 1998 in 1999. Prireditev je povezoval vodja projekta mag. Vladimir Gumilar. Leta 1997 je dobila znak kakovosti Jelovica za okna, leta 1998 LIP Bled za notranja vrata, Inles iz Ribnice leta 1998, ki pa ni sodeloval na razstavi. Letos je v okviru lesarske dejavnosti prejel znak kakaovosti tudi KLI Logatec za okna in balkonska vrata. Znak kakovosti je prejelo tudi podjetje M&MM d.o.o. za okno iz aluminijskuh profilov TERM-AL 1.3 in podjetje Slatin za okno TROCAL ELEGANCE s toplotno izolacijskim steklom. Letos je bilo razpisanih 11 podro~ij (poleg lesenih in plastenih izdelkov še betonski tlakovci in ploš~e, naravni ka- men, kanalizacijske cevi in strešna kritina), na katerih je bilo 30 sodelujo~ih, znak kakovosti pa je prejelo 9 izdelkov. Gradbeni center Slovenije izda za izdelke, ki ne izpolnjujejo kriterijev kakovosti v zadostnem šetvilu to~k, plakete kot drugo nagrado. Podjetja, ki so dobitniki plakete, imajo mo`nost s poznavanjem ocenjevanja kakovostnih kriterijev odpraviti pomanjkljivosti in se prijaviti v naslednjem letu za pridobitev znaka kakovosti. Kakovost se dolo~a na podlagi to~ko-vanja po vnaprej dolo~enih kriterijih, ki jih mora izdelek izpolnjevati. Pri tem sodelujejo najvidnejši strokovnjaki z univerz, RR inštitutov, podjetij in stroke. Kriterije za posamezne izdelke in razpisne pogoje je mo`no dobiti pri mag. Vladimirju Gumilarju na Gradbenem inštitutu ZRMK d.d. v Ljubljani, za 10 tiso~ tolarjev. Testiranje oken in vrat opravlja dr. Slavko Mihevc v laboratoriju na BF-Oddelek za lesarstvo. To~- kovanje za znak kakovosti izvede posebna komisija. Stroški za pridobitev znaka kakovosti v graditeljstvu znašajo brez stroškov za testiranje od 100 do 300 tiso~ tolarjev. Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG) kot blagovna znamka ozna~uje dobre, najboljše izdelke in storitve graditeljstva in s tem informira in pomaga naro~niku ter potrošniku pri njegovi odlo~itvi o investiciji ali naro~ilu. Hkrati prijaviteljem v postopku ocenjevanja omogo~i primerjavo s konkurenco. S projektom ZKG `elijo organizatorji spodbuditi in usmerjati proizvajalce na trnovi poti do kakovosti, do zadovoljstva investitorjev in uporabnikov ter tako tudi do poslovne uspešnosti in odli~nosti. Poslanstvo ZKG je promoviranje prizadevanja za odli~nost in dvig konkuren~nosti proizvodov in storitev slovenskega graditelj-stva. Znak ZKG je neobvezni certifi-kacijski znak in blagovno storitvena znamka. Ozna~uje izdelke in storitve s podro~ja graditeljstva v RS, ki izpolnjujejo visoke, strokovno pripravljene in mednarodno primerljive zahteve glede kakovosti, proizvajalec oziroma izvajalec pa zahteve glede zagotavljanja kakovosti v razvojno tehnološkem procesu ter poslovne odli~nosti. Ciril MRAK, dipl.in`. LES wood 51 (1999) 5 Strokovne vesti 147 BAAN v pohištveni industriji Pred letom in pol ste lahko v reviji Les (Les 10/97) prebrali ~lanek o standardni programski rešitvi Baan IV ERP (Enterprise Resource Planning - Planiranje potreb podjetja) in njeni uporabi v lesni industriji. Med tem se je razširjenost uporabe Baan IV programske opreme v Sloveniji precej pove~ala, saj je trenutno prek 30 podjetij v Sloveniji, ki uporabljajo oziroma so pred zaklju~kom uvajanja Baan IV programske opreme. Med njimi je tudi nekaj podjetij lesne panoge. Tudi v svetu bele`imo porast uporabe Baan programskih rešitev v lesni panogi. Trenutno je ve~ kot 5 % podjetij, uporabnikov Baan I V, ravno iz te panoge. Podatek je presenetljiv, ~e upoštevamo, da je podjetje Baan šele pred dobrim letom pri~elo na~rtno prodirati v lesno industrijo. V omenjenem ~lanku sem opisal uporabnost standardne Baan IV programske opreme v lesni industriji s poudarkom na modulu DEM (Dynamic Enterprise Modeling - Dinami~no mo- deliranje podjetja). Velik dele` v lesni panogi ima pohištvena industrija, katere zna~ilnosti niso samo v izdelavi, temve~ tudi pri oglaševanju, pridobivanju naro~il in dostavi kon~-nemu kupcu. Podjetje Baan je skupaj s partnerji razvilo prilagojeno rešitev za pohištveno industrijo, ki se imenuje Baan Furniture. Rešitev temelji na vrstah proizvodnje, odvisno od razmejitvene to~ke kup~evega naro~ila (vpliv kupca na izdelavo) in posebnosti, ki jih zahteva pohištvena industrija. Posebnosti zajemajo tele sklope: * orodja za oblikovanje izdelka (CAD), * naro~anje izdelkov z uporabo sodobnih orodij (E-Commerce), * distribucija izdelkov. Baan Furniture vsebuje standardne pakete Baan IV in potrebne dodatke za pohištveno industrijo, kar prikazuje tudi slika 1. Kon~na programska rešitev sestoji iz treh sklopov; to so: * Baan IV; Standard (distribucija, Proizvodnja, Ra~unovodstvo in Finance, Projekti, Transport, Kontro-ling, DEM, Direktorski informacijski sistem); * dodatki za pohištveno industrijo (Grafi~no generiranje naro~il, Kon-figuriranje izdelkov, Generiranje NC-programov, Komisioniranje, Prevoz izdelkov, Povezave z CAD in NC...); * CAD in NC (CAD vnos naro~il, NC programi, CAD programska oprema npr. AutoCAD). Posebej bi omenil modul za grafi~no generiranje naro~il, ki ga prikazuje slika 2. Komentarji na sliki so zaradi izvirnosti v nemš~ini. Grafi~no generi-ranje naro~il je posebej pomebno pri opremljanju prostora upoštevajo~ mo`nosti proizvajalca in zahteve kupca. Uporaba ni namenjena samo proizvodnim podjetjem, temve~ tudi trgovcem s pohištvom. Pri proizvodnji pohištva je zelo pomembna tehni~na obdelava naro~il in priprava dokumentacije za proizvodnjo. To je še posebej pomembno pri izdelavi po naro~ilu kupca, saj je veliko število variant posameznega izdelka dostikrat nerešljiv problem. Pomislimo samo na dokumentacijo o t.i. posebnih / enkratnih naro~ilih, kjer izdelujemo pravzaprav standarden izdelek, vendar pa so na primer dimenzije povsem zunaj dosedaj poznanih okvirov. Potrebno je pripraviti povsem novo kosovnico, tehnološke postopke in dostikrat izde- Slika 1. Standardni paketi Baan IV za pohištveno industrijo Slika 2. Grafi~no generiranje naro~il LES wood 51 (1999) 5 Strokovne vesti 148 Slika 3. Shema povezave programa Baan Furniture s CAD sistemom Slika 4. Baan prodajna veriga lati ali nabaviti druga~ne polizdelke. Da bi se izognili vsem tem nevše~nos-tim z uporabo programskega modula Konfigurator izdelka u~inkovito rešimo problem. Konfigurator izdelka je uporabniško nastavljiv in vsestransko ge-nerira podatke o izdelku. Nastavitve samo enkrat naredimo za posamezno dru`ino izdelkov, kjer se dolo~ijo zna-~ilnosti, omejitve, formule in pravila. Rezultat so tako imenovane prilagojene kosovnice (variante), prodajne cene in tehnološki postopki (delovna mesta, potrebne kapacitete, stroji...) kakor tudi NC programi in risbe. Programska oprema Baan Furniture vsebuje tudi povezavo s CAD sistemom, ki omo-go~a neposredno interakcijo med kon-figuratorjem in CAD sistemom (slika 3). Vse komponente programske opreme so med seboj povezane v procese z DEM, kar nudi uporabniku enostavno in vsebinsko pregledno programsko podporo. Za la`je in hitrejše uvajanje je Baan razvil poseben Referen~ni model za pohištveno industrijo, ki na podlagi dosedanjih izkušenj podjetja Baan zdru`uje potrebne komponente programske opreme v smiselne poslovne procese za panogo in hkrati nudi predlog organiziranosti podjetja po poslovnih funkcijah in njihovimi medsebojnimi povezavami. V model so vklju~ene tudi funkcije za elektronsko izmenjavo podatkov -EDI, ki v svetu tudi za to panogo po- staja vse bolj pomembna. Baan in ITS nudita celovito podporo za elektronsko izmenjavo podatkov (programska in strojna oprema). Programsko opremo sestavljata: * BEMIS - Baan Electronic Message Interchange Format, ki pretvarja vhodno / izhodna sporo~ila v ustrezen format in * BaanEDI, ki sporo~ila posreduje tistemu modulu programske opreme, na katerega se nanaša (prodaja, odprema, zara~unavanje...) in pretvarja klju~ne podatke (šifra kupca, šifra artikla...) v interno obliko in vsebino, ki je v podjetju veljavna. EDI se uveljavlja v verigi dobavitelj -proizvajalec - trgovina tako, da je v praksi ponavadi število teh nivojev precej ve~je. Vse bolj razširjena uporaba Interneta daje tudi proizvajalcem in trgovcem s pohištvom nove mo`nosti za plasma njihovih izdelkov kon~nemu potrošniku. Tudi na tem podro~ju Baan s pridom uporablja nove tehnologije in z njihovo pomo~jo razvija uporabniške rešitve. Trenutno najbolj sodobna oblika in na~in pristopa kon~nega potrošnika je prek virtu-alnih pohištvenih prodajnih centrov. Potencialni kupec se z Internetom sprehodi po namišljeni trgovini, izbere in konfigurira izdelek in izvede naro~ilo (slika 4). Baan Furniture je torej programska rešitev, ki je namenjena vsem ~le-nom v verigi (dobavitelj - proizvajalec - kupec). Za posamezen ~len verige je seveda potrebno prilagoditi nabor komponent programske opreme. Ravno analiza potreb posameznega podjetja je klju~na pri izboru programske opreme. Pri izbiri programske opreme je pomembno upoštevati vse poslovne funkcije v podjetju in se osredoto~iti predvsem na tiste, ki pomenijo osnovno dejavnost podjetja. To spoznanje je bilo tudi vodilo za Baan, da je pohištveno industrijo podprl na njenih najbolj klju~nih funkcijah, kot so pridobivanje in obdelava naro~il, oblikovanje in konstruiranje izdelka in povezave v verigi. Tako ne zmanjšuje pomena drugih poslovnih funkcij (ra~unovod-stvo, finance, skladiš~enje...), temve~ meni, da je standardna Baan IV programska oprema dovolj nastavljiva in prilagodljiva. To je Baan `e dokazal z uvedbo te programske rešitve v najrazli~nejše panoge proizvodnje in trgovine. Ne nazadnje je kar nekaj podjetij tudi v Sloveniji, ki so z Intertradom ITS uspešno uvedli Baan IV standardno programsko opremo. Tone ZELNIK Intertrade ITS LES wood 51 (1999) 5 Strokovne vesti 149 Monta`ne - gotove - hiše v Sloveniji Zveza lesarjev Slovenije je organizirala v sodelovanju z Gradbenim centrom Slovenije dne 31. marca 1999 v Gradbenem inštitutu ZRMK d.d. posvet Monta`ne (gotove) hiše v Sloveniji. Na posvetu je bilo predstavljenih štirinajst referatov o temi monta`ne hiše. Predavanja so imeli strokovnjaki iz razli~nih podjetij, ustanov oziroma inštitucij. Na posvetu je sodelovalo in se predstavilo tudi deset pomembnejših (od osemnajstih) podjetij, ki izdelujejo, uva`ajo ali prodajajo tovrstne hiše v Sloveniji, kakor tudi sedemnajst podjetij, dobaviteljev materialov ali opreme za hiše. Dnevni red je bil vsebinsko zelo iz~rpen in izpolnjen do zadnje minute. Na posvetu je bilo 177 udele`encev, ki so dvorano Gradbenega inštituta zapolnili do zadnjega koti~ka. Po uvodnem pozdravu in nagovoru Cirila Mraka o poteku posveta, je pozdravil vse navzo~e predstavnik gostitelja g. Gosti~, tehni~ni direktor Gradbenega inštututa ZRMK. Opisal je zgodovino inštituta, dejavnost in sedanjo organiziranost. Potem je @eljko Vene, vodja posveta, obrazlo`il potrebo po ustanovitvi sekcije proizvajalcev tovrstne gradnje, ki bo imela predvsem naslednje tri cilje: * pove~anje dele`a monta`nih hiš v celotni gradnji hiš v Sloveniji, * organiziranje strokovnih posvetov in * pripravo slovenskih predpisov za podro~je gotovih hiš. Sledilo je poro~ilo Cirila Mraka o do-se`eni proizvodnji in prodaji hiš od leta 1994 do 1998. Proizvodnja stanovanjskih hiš, brunaric, vrtnih lop in drugih objektov se je v kosih postopoma zmanjševala od 5.074 kosov leta 1994 na 3.927 leta 1998. V enakem obdobju se je proizvodnja v m2 pove~ala od 174.340 na 188.814 m2. Koli~inska proizvodnja se je zmanjšala zaradi zmanjšanja brunaric in lop od 4.122 kosov na 2.781 kosov leta 1998, medtem ko se je proizvodnja hiš in drugih objektov pove~ala od 952 na 1146 kosov v enakem obdobju. Povpre~na površina brunaric in vrtnih lop se giblje okoli 9,5 m2/enoto, stanovanjskih hiš in drugih objektov pa med 141 in 148 m2. V tem je tudi razlog za pove~anje izdelanih površin vseh objektov v letu 1998. Od skupno izdelanih koli~in izvozimo 90 % hiš in drugih objektov in 94 % brunaric in vrtnih lop. Cilj posveta je bilo pove~evanje koli~inske proizvodnje v prihodnje, pove~evanje de-le`a prodaje na doma~em trgu in izboljšanje ekonomskega polo`aja proizvajalcev. Prof. dr. Borut Juvanec s Fakultete za arhitekturo, je podal zanimiv kronološki pregled lesarskega stavbarstva v Sloveniji s pogledi v tujini. Na prikazanih slikah z diapozitivi so bile razvidne zanimive arhitekturne izvedbe, detajli in spoji, ki so jih uporabljali graditelji v preteklosti. Posebno so bile zanimive izvedbe strešnih konstrukcij, balkonov, vhodnih vrat in funkcionalnost razporeditve bivalnih in pomo`nih prostorov, ki jih je uporabljal ~lovek na slovenskem ozemlju v preteklosti, vklju~no s spremebami do današnjega ~asa. Slovenska krajina je v pogledu arhitekturnih izvedb zelo slikovita. To pestrost moramo vzpodbujati in ohranjati. Poudaril je, da bi bilo umestno marsikatere izvirne rešitve, ki pomenijo trajno arhitekturno vrednost, uporabljati tudi pri sodobnih izvedbah. Poudaril je tudi pomen posveta, na katerem sodelujejo strokovnjaki z vseh podro~ij, ki imajo vpliv na izvedbe in posege v slovenski prostor s tovrstnimi objekti. Skupno sre~anje omogo~a usklajevanje razli~nih pogledov in pravo~asno ukrepanje, da bo tako omogo~ena izdelava monta`nih lesenih gotovih hiš, ki se v celoti vklju~ujejo v lepo slovensko krajino, oziroma je z neprimernimi objekti “ne onesna`ujemo.” Svoj referat je sklenil z ugotovitvijo: “Znanje obstaja, tehnologijo in material imamo, potrebno je le še hotenje.” Z dr. Juvancem sem imel pred izdelavo pisnega gradiva za posvet nekaj pogovorov o izboru slike za naslovnico, na kateri smo `eleli prikazati hišo, ki bi poudarila vsebino posveta, da pa proizvajalec ne bi bil razviden. V o`jem izboru smo imeli nekaj variant, vendar LES wood 51 (1999) 5 Strokovne vesti 150 ni nobena v celoti ustrezala namenu posveta. Pri vsaki hiši je bilo mo`no ugotoviti proizvajalca. Zanimivi pa so bili komentarji dr Juvanca o usklajenosti arhitekturnih rešitev pri istem tipu hiše. Na zelo lepi in funkcionalni hiši, ki se je v dosedanjem obdobju uspešno prodajala, je našel ve~ pripomb neusklajenih stilskih rešitev, ki spadajo v razli~no ~asovno obdobje. Ugotovila sva, da bi bila tudi takšna hiša lahko primer kriti~ne obdelave z arhitekturnega stališ~a, da bi bili v prihodnje proizvajalci bolj pozorni in ne podlegali zahtevam posameznih kupcev, oziroma bi bili kupca dol`ni opozoriti na neusklajenost arhitekturne izvedbe. Ko sem se pogovarjal s proizvajalci o tej problematiki, sem dobil odgovor, da nastanejo dolo~ene spremembe ravno zaradi zahtev individualnih kupcev, ne pa zaradi nepozanavanja arhitekta projektanta o usklajenosti konstrukcijskih stilnih rešitev. Torej je pripomba umestna v smislu, da kupcem ne smemo dovoliti prevelikega odstopanja in uveljavljanja osebnih `elja na škodo izgradnje okolju neprimernih objektov. Sledil je referat dr. @ive Deu z Ministrstva za okolje in prostor. Slikovno je prikazala stile gradnje, ki so zna~ilni za posamezne slovenske krajine. Bila je kriti~na do nekontroliranega razvoja naselij na slovenskem pode`elju, ki je osiromašil in še siromaši kakovost bivalnega okolja, medtem ko smo v ur-banisti~nem smislu potratni s prostorom, ki nima neomejenih mo`nosti. Kljub temu smo pri~eli v urejanje prostora pospešeno uvajati nove vrednote, ki temeljijo na varovanju kakovosti `iv-ljenja in bivanja. To pa ni odvisno samo od kakovosti prostorske, komunalno storitvene opremljenosti ter prometne in komunikacijske povezave, ampak tudi od oblikovanja naselij in stavb in z njo povezano graditeljsko kulturo. Zakon o urejanju naselij zahteva, da se posegi v prostor urbanisti~no na~rtu-jejo usklajeno s krajinskimi zna~ilnost-mi, upošteva naravno in kulturna de-diš~ina s tipologijo regionalne arhitekture ter druge naravne in z delom pridobljene vrednote okolja. Te vrednote, ki jih bo treba upoštevati tudi pri mon-ta`ni gradnji gotovih hiš, bo treba ohranjati in razvijati. Dr. @iva Deu v je v sklepnem delu ugotavila, da naselbinska in stavbna dediš~ina ne pomenita samo romantike in nostalgije, ampak so v njej skrite izkušnje in modrosti preteklih rodov, ki so nam zapustili zdravo in kulturno bogato okolje. Vzpostavljanju izgubljene kontinuitete slovenskega stavbarstva se bodo morali prilagoditi nove razvojne usmeritve tudi pri na~rtovalcih monta`nih hiš. Pri likovnem in tehni~nem oblikovanju bo treba v prihodnje upoševati merila naše naselbinske in stavbne dediš~ine namesto nepremišljenega in slepega posnemanja vrednot iz tujih kulturnih okolij. Na podlagi raziskave Ministrstva za okolje in prostor z naslovom “Arhitekturne regije in krajine Slovenije” bo mogo~e usmerjati posege v prostor na višjem nivoju kakovosti. Ivan Stani~ z Urbanisti~nega inštituta Republike Slovenije, je imel referat o urbanisti~nih vidikih umeš~anja mon- ta`ne gradnje v prostor. Govoril je o sodobnem planiranju in urbanizaciji, podobitvi prostora in gradnji v lesu, elementih varovanja in razvoja in prostorskih potencialih zmernega spreminjanja. Izvajalci morajo vklju~evati oblike vrednotenja prostora, ki temeljijo na bistvenih in hitro dostopnih informacijah, kompleksnem pristopu pri na~rtovanju in odlo~anju in prolagodljivosti prostorskih na~rtov `ivljenjski realnosti. Potrebno je omogo~iti ve~jo fleksibilnost in zmanjšati togost dosedanjih urba-nisti~nih na~rtov. V Sloveniji je 6.000 naselij, od katerih jih je pribli`no 600, ki so namenjena zadovoljevanju skupnih potreb prebivalstva. Ta središ~a bodo po na~elih globalnega razvoja obmo~ja pove~a-nega investicijskega interesa. Individualna stanovanjska hiša je bila in najbr` bo `elja in model bivanja ve-~ine prebivalstva Slovenije. Pri vsakem posegu v prostor pa je treba zavarovati poseljenost, gospodarske in dru`bene osnove pa tudi podobo kulturne in naravne krajine. Pri monta`ni gradnji gotovih hiš govorimo le o tehnologiji izvedbe in ceni, ne pa o izrazitem in naglem spreminjanju krajine ali potrebi po spreminjanju sistema planiranja. Zato monta`na gradnja ni toliko v domeni prostorskih zakonov in postopkov, temve~ v prednostih tovrstne gradnje, kot so cene, hitrost izvajanja in druge prednosti. Mag. Jelena Srp~i~ z Zavoda za gradbeništvo Slovenije je govorila o preiskavah in kontroli kakovosti elementov monta`nih objektov. Monta`ni gotovi objekti so zgradbe, ki jih sestavljamo na gradbiš~u iz prej izdelanih elementov razli~nih sestav. Lahko so eno- ali ve~nadstropne stavbe. Spadajo med gradbene objekte, za katera veljajo pravila za projektiranje, izvajanje in zagotavljanje kakovosti vgrajenih materialov po gradbenih predpisih. Vseh teh zahtev se proizvajalci še premalo zavedajo. LES wood 51 (1999) 5 Strokovne vesti 151 Skladno z našo zakonodajo morajo monta`ne hiše ves ~as uporabe izpolnjevati naslednje zahteve po 8.a ~lenu Zakona o graditvi objektov: trdnost in stabilnost; varnost pred po`arom; higiensko, zdravstveno in okoljevarstveno zaš~ito; varno uporabo objekta; zaš~ito pred hrupom in var~evanje z energijo in toplotno zaš~ito. Ugotavljanje skladnosti gradbenih objektov s predpisi izvajajo v tujini od dr`ave pooblaš~ene inštitucije, pri nas pa bo, kot vse ka`e, takšna inštutucija Zavod za gradbeništvo Slovenije. Zavod za gradbeništvo Slovenije izdaja mnenje o primernosti monta`nih objektov v Republiki Sloveniji s stališ~a nosilnosti, ustreznosti vgrajenih materialov, toplotne izolativnosti, zvo~ne izolativ-nosti in po`arne odpornosti konstrukcijskih elementov. Usklajevanje tehni~nih predpisov med ~lanicami Evropske zveze ni mo`no. Zato se je Evropska komisija odlo~ila na podro~ju tehni~ne har-monizacije in standardizacije za bistvene zahteve, ki so pomembne za prosto trgovanje, kot so: bistvene tehni~ne zahteve za gradbene objekte, harmonizirane tehni~ne specifikacije, razlagalni dokumenti, potrjevanje skladnosti proizvoda s tehni~nimi specifikacijami, posebni postopki ugotavl- janja ustreznosti proizvodov in priznani organi za potrjevanje ustreznosti. Zagotavljanje kakovosti elementov monta`nih objektov je kompleksna naloga, v kateri morajo sodelovati tako projektanti, proizvajalci materialov in sestavnih delov ter izdelovalci elementov kot neodvisne pooblaš~ene nadzorne inštitucije. Na Zavodu `elijo vzpostaviti sistem zagotavljanja kakovosti, ki bi bil ~im bolj skladen s sistemi v drugih evropskih dr`avah, hkrati pa kompatibilen z direktivo evropske skupnosti za gradbene proizvode. To je za naše proizvajalce tudi edini na~in, da se vklju~ijo v trgovanje z dr`avami Evropske zveze. Hkrati bi bilo nujno vzpostaviti sodelovanje s tujimi inštituci-jami za zagotavljanje kakovosti in dose~i recipro~no priznavanje certifikatov, je kon~ala Jelena Srp~i~. O pripravi evropske zakonodaje na podro~ju monta`ne gradnje je govoril tudi Franci Ceklin z Ministrstva za okolje in prostor. Njegovo izvajanje, referat ni bil objavljen v prilogi Gotove hiše v Sloveniji, bomo objavili v eni od naslednjih številk revije Les. O neprepustnosti objektov za zrak je govoril Friderik Knez z Zavoda za grad- beništvo Slovenije. Neprepustnost za zrak je pomembna z ve~ vidikov, in sicer: energetske u~inkovitosti zgradbe, vpliva gibanja zraka na zdravje in po-~utja ljudi ter z vidika higiene. Prakti~ne izkušnje pri meritvah tesnosti obodnih konstrukcij na objektu, ki jih izvaja Zavod za gradbeništvo Slovenije, ka`ejo, da je le-ta v ve~ini primerov zadovoljiva. O u~inkoviti rabi energije in toplotnem ugodju v lahkih stavbah je govorila dr. Marjana Šijanec-Zavrl. Na podlagi analize iz leta 1980 o porabi toplotne energije so ugotovili, da je bila poraba energije za ogrevanje dru`inske stanovanjske hiše iz leta 1960 od 350 kWh/m2 pri dru`inski hiši do 115 kWh/m2 pri kompaktni, ve~ji stanovanjski hiši. ~e bi klasi~no grajene hiše toplotno izolirali in vgradili energetsko u~inkovita okna po priporo~ilih stroke, bi se poraba toplotne energije zmanjšala na 113 kWh/m2 do 50 kWh/m2 pri istih objektih. Pri nas še nismo jasno definirali kriterija za energetsko stavbo, medtem ko šteje po avstrijskih kriterijih kot energetsko u~inkovita stavba z energetskim številom, ki je manjši od 65 kWh/m2a. Lahke monta`ne stavbe (gotove hiše) izpolnjujejo kriterij energetsko u~inko-vite stavbe, kar pa ne velja za klasi~no grajene stavbe. Študija iz leta 1996 ka`e, da je dobro toplotno izolirana zunanja stena, s toplotno prehodnostjo (k), manjšo od 0,5 W/m2K, pri slovenskih stavbah še vedno prej izjema kot pravilo. Sodobne gotove hiše s faktorjem k zunanje stene 0,2 W/m2K, pomenijo dober potencial za izboljšanje energetskega stanja stavbnega fonda pri nas. To so vsekakor vzpodbudne karakteristike za gotove hiše. V sklepni misli je povedala, da so lahke monta`ne obodne konstrukcije, ki se danes pojavljajo pri gotovih hišah, osnova za energetsko u~in-kovito gradnjo in za doseganje zelo nizke letne rabe energije za ogrevanje stavbe oziroma energetskega števila. Z uporabo ploš~ iz PCM organ- LES wood 51 (1999) 5 Strokovne vesti 152 skega kompozitnega materiala za notranje obloge v lahkih stavbah bi omogočili izboljšanje toplotnega ugodja v stavbi, posebno, kadar je stavba zasnovana po načelih pasivne solarne arhitekture. V nadaljevanju je Benedikt Boršič, iz Kager hiše, govoril o prednostih gotovih hiš v imenu vseh proizvajalcev. Utemeljil je ime gotove hiše, ki pomeni sodobno individualno stanovanjsko gradnjo z uporabo kakovostnih, ekološko neoporečnih gradbenih materialov, kot primernejše od nekdanjega naziva montažne hiše, ki ima med ljudmi bolj prizvok lesene barakarske gradnje. Prednosti, ki so jih strokovno in v fizikalnih enotah prikazali in utemeljili že predhodni predavatelji, so naslednje: gradbeno fizikalne, ekološka neoporečnost vgrajenih materialov, manjša poraba energije pri pripravi materialov za vgradnjo, hitrost vgradnje, večja stanovanjska površina za 1 0 % pri enakih zunanjih gabaritih objekta, požarna varnost, trajnost in potresna varnost. Naštete prednosti in možnosti izdelave vsakega objekta po želji kupca kot unikata, omogočajo vključevanje gradnje z upoštevanjem krajinske arhitekture slovenske krajine. Potem je mag. Silvija Kovic z Gradbenega centra Slovenije predstavila projekt postavitve vzorčnih montažnih hiš na lokaciji poleg centra. V letošnjem letu naj bi postavili vzorčne gotove hiše Mar- ies, Jelovica in Lumar, prostora pa je skupaj za sedem objektov. Posebno izvedbo tlorisno okrogle hiše je predstavil Bogo Zupančič s Fakultete za arhitekturo. Za projekt je dobil nagrado na Finskem. Predstavnik Zavarovalnice Triglav Mihael Ferjan je predstavil pogoje zavarovanja v času gradnje in uporabe objektov, mag. Alenka Mejač-Krasnnig pa še pogoje kreditiranja za proizvajalce in individualne kupce. Posebej so se predstavili naslednji proizvajalci montažnih gotovih hiš: Jelovica d.d., Skofja Loka; Maries hiše Maribor d.O.; Lumar hiše d.o.o. Gomilsko; Kager hiša d.o.o.; RIKO hiše d.o.o., Ljubljana; in Trimo Trebnje d.o.o. Na predstavitvi nista bila Ciproš d.o.o. Lobnica, Ruše in Mebles d.o.o., Vaše , Medvode. Potem sta se predstavila proizvajalca počitniških hiš in vrtnih lop: Smreka d.o.o., Gornji Grad in Imont d.o.o., Otiški vrh. Na predstavitvi niso bili Aspara d.o.o., Železno, Žalec; GLIN Zagarstvo d.o.o., Nazarje in Lesimpex, Nova Gorica. Sledile so predstavitve trgovskih in uvoznih podjetij: C3D d.o.o., Ljubljana in Trinagle d.o.o., Celje ter podjetja, ki niso sodelovala: Slovenijales Ljubljana, Amera montažna gradnja, Trzin in Haas Dom d.o.o., Hoče. Od dobaviteljev materiala in opreme so sodelovali: Križevske opekarne d.d., Tondach; Bramac d.o.o., Dobruška vas; Lesnina inženiring d.d., Termo ter-vol Skofja Loka; TIM Laško d.d.; IGT-Igterm d.o.o., Ljubljana; Knauf Ljubljana d.o.o.; PMD Peter Golob d.o.o., Maribor; Pfleiderer Novoterm, Novo mesto; Remoplast d.o.o., Velux strešna okna, Trzin; Knut d.o.o., Turjak; Belinka Belles d.o.o., Ljubljana. Sodelovala sta tudi Zavarovalnica Triglav in Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana. Na koncu so bili sprejeti naslednji sklepi: * imenuje se sekcija proizvajalcev gotovih hiš v Sloveniji, ki bo delovala v okviru GZS-Združenje lesarstva, v sestavi Zeljko Vene-Marles, Iztok Rib-nikar-Jelovica, Benedikt Boršič-Kager hiša, Bojan Hren-Lumar, Primož Se-dej-Riko hiše, Rajko Bajc-C3D, Fran-jo Udovč-Triangle, Bruno Cibej-Tri-mo, Dominik Miklavc-Smreka in Ciril Mrak-Zveza lesarjev Slovenije. * Sekcija se po posvetu konstituira in pripravi plan dela za leto 1999. * Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju s sekcijo proizvajalcev gotovih hiš v Sloveniji organizira naslednji posvet leta 2000. Posvet je bil vsestransko zanimiv, koristen in uspešen. Nujno pa bo delati po zastavljenem programu in za realizacijo nadaljnjih aktivnosti. Ciril MRAK, dipl.inž. LES wood 51 (1999) 5 Strokovne vesti 153 Seja Odbora Dr`avnega zbora za gospodarstvo s predstavniki lesarstva Po dvakrat odpovedanem sklicu (novembra 1998 in februarja 1999) seje Odbora Dr`avnega zbora za gospodarstvo je prišlo do sre~anja odbora z lesarji, ki jih je predstavljal razširjeni UO pri GZS - Zdru`enju lesarstva Slovenije z direktorji lesarskih podjetij. Sejo, ki je bila 9.4.1999 v Ribnici, je vodil predsednik odbora in ~lan Dr-`avnega zbora RS dr. Jo`e Zago`en. Po uvodnih besedah predsednika odbora Dr`avnega zbora za gospodarstvo dr. Jo`eta Zago`na o pomenu seje, je najprej predstavil svojo ob~ino predsednik ob~ine Ribnica. Povedal je, da posluje celotna ob~ina z izgubo, vzroke pa ne moremo iskati samo v pla~ah, saj le-te pomenijo le 80 % slovenskega povpre~ja. Potem je podal predsednik GZS-Zdru-`enje lesarstva Slovenije Peter Tomši~ nekaj uvodnih misli o vzrokih negativnega poslovanja lesarske panoge v celoti, o pomenu in pri~akovanjih današnje seje, ki jih je v nadaljevanju utemeljil sekretar GZS-Zdru`enje lesarstva Slovenije dr. Jo`e Korber. NEKAJ OSNOVNIH PODATKOV O POSLOVANJU LESARSTVA D r. Korber je lesarstvo opredelil kot delovno intenzivno in nadpovpre~no izvozno usmerjeno panogo. Prednosti so v tradiciji, akumuliranem znanju, naravni in obnovljivi surovini in relativno potrebnim majhnim investicijam na delovno mesto. Lesarstvo je povezano z mednarodnimi organizacijami, kot so: CEI Bois -Konfederacija evropske lesne industri- je, UEFA - Zveza evropskih proizvajalcev, FEMIB - Evropska federacija proizvajalcev stavbenega pohištva, FESYP - Evropska federacija proizvajalcev ivernih ploš~, FEIC - Evropska federacija proizvajalcev vezanih ploš~. V lesarstvu RS je sedaj zaposlenih od nekdanjih ve~ kot 35 tiso~ le še 20 ti-so~ delavcev. Struktura zaposlenih po vrstah proizvodnje Skupina izdelkov Število Dele` v % @agan les in impregniranje 2.260 11,3 Furnir in ploš~e 1.798 9,0 Stavbeno pohištvo 5.830 29,1 Embala`a 241 1,2 Pohištvo 9.397 46,9 Drugi izdelki 504 2,5 SKUPAJ lesna industrija 20.030 100,0 Dele`i prihodka lesarstva v prihodku celotnega slovenskega gospodarstva se zmanjšujejo, in sicer od 2,5 % leta 1996 na 2,4 % leta 1997 in na 2,3 % leta 1998. Izvoz slovenskega gospodarstva je leta 1997 znašal 8,372 milijarde USD, od tega je odpadlo na lesarstvo 798 milijonov USD ali 9,5 %. Izvoz slovenskega gospodarstva se je leta 1998 pove~al za 8,1 % ali na 9,048 milijarde USD, lesarstva pa za 14,1 % ali na 910 milijonov USD. Tako je znašal dele` lesarstva v izvozu slovenskega gospodarstva v letu 1998 10,1 %. Najve~ izvozimo v Nem~ijo, in sicer za 374 mio USD ali 42 %, potem v Italijo, Avstrijo, na Hrvaško, v ZDA, Veliko Britanijo, Belgijo in Rusko fe- deracijo. Vse naštete dr`ave zajemajo 82 % vsega dose`enega izvoza lesne panoge. Izvoz po ekonomskih skupinah dr`av Skupina dr`av Dele` v % Evropska unija 74,1 Dr`ave bivše Jugoslavije 12,0 Neevropske ~lanice OECD 7,2 EFTA 2,0 CEFTA 1,3 Druge dr`ave 3,4 Skupaj 100,0 Uvoz je trikrat manjši od izvoza in v tem je najve~ji vpliv razkoraka med porastom doma~ih cen in priznanim porastom te~ajev tujih valut na poslovanje lesarske panoge. Najve~ uvozimo iz Italije, in sicer za 54 mio USD, potem pa iz Nem~ije, Avstrije, Hrvaške, Francije, Mad`arske, Španije in Poljske. GLAVNI PROBLEMI I. Makroekonomski problemi 1. Izvajanje kompetentne (primerne) industrijske politike 2. Razkorak med gibanjem te~aja tolarja ter rastjo doma~ih cen 3. Dav~ne neenakosti posameznih gospodarskih subjektov V obdobju šestih let, od leta 1992 do 1997, so se pove~ale drobno -prodajne cene v Sloveniji za 4,299- krat, v istem obdobju pa se je pove~al te~aj nemške marke za 2,893- krat. Zaostajanje porasta marke za pove~a-njem drobnoprodajnih cen je za (4,299 : 2,893) 48,6 %, oziroma z upoštevanjem inflacije nemške marke v istem obdobju, okoli 18 %. Zato je dobil leta 1997 izvoznik realno manj za (148,6 : 1,18) 25,9 %. II. Poseganje slovenske industrijske politike v delovno intenzivne panoge 1. Nizke pla~e v lesni industriji 2. Selektivni intervencionizem med LES wood 51 (1999) 5 Strokovne vesti 154 industrijskimi panogami in znotraj panog 3. Gospodarsko sodelovanje z dr`a-vami bivše Jugoslavije III. Problematika panoge 1. Prometni davek na promet z lesom. 2. Iztrošenost tehnologije in nizke investicije. 3. Problem pomanjkanja prodajne mre`e (nekdanja Slovenijales in Lesnina). 4. Pomanjkljiva zakonodaja na pod-ro~ju tehni~nih predpisov in standardov, ki dopuš~a dumping uvoz lesnih izdelkov in nelojalno konku- IV. Premajhno poznavanje pa-no`nih problemov v dolo~enih ministrstvih ali njihova nepripravljenost za sodelovanje 1. Izdelava pano`ne analize, objavljene v Poro~evalcu 56/98 in izdelava izhodiš~ za pogajanja z EU za pod-ro~je lesarstva. 2. Tehni~ni predpisi in standardi. 3. Problem strokovnega izobra`evanja za podro~je lesarstva. 4. Problemi raziskovalno razvojnega dela. Dr. Boris Šuštar, dr`avni sekretar za industrijo pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, je podal nekaj statis-ti~nih podatkov o poslovanju in de-le`u lesarske panoge v celotnem gospodarstvu. Navedel je tudi vrednosti nepovratnih sredstev in kreditov, ki jih je dobilo lesarstvo. Zneski imajo pozitivno rast. V diskusiji so sodelovali poslanci Dr`avnega zbora Izidor Rejc, Jerovšek, Weber in Miha Burger ter predstavniki lesarjev Pogorelec, direktor Lesne, potem mag. Andrej Mate, predsednik uprave Inles Ribnica in drugi. Sindikalna stališ~a je podal predstavnik sindikata lesarstva. Miha Burger, svetovalec Dr`avnega zbora RS za podro~je oblikovanja izdelkov, pravi, da je treba raziskati prednostne panoge dr`ave. Pano`na strategija naj bazira na strokovni raz- Poslanec dr`avnega zbora Benjamin Henigman, direktor Inlesa iz Ribnice Andrej Mate in sekretar GZS-Zdru`enje lesarstva dr. Jo`e Korber v `ivahnem razgovoru ekološko neopore~ne surovine in do-se`eni neto devizni u~inek. Slišati je bilo tudi mnenje, da je donosnost lesnih izdelkov v izvozu celo višja od mnogih drugih panog, kljub temu pa znaša izguba 3,866 mio tolarjev ali 2,34 % prihodka lesne industrije pri dose`enem izvozu 56 % prihodka. Vsi navzo~i poslanci so bili mnenja, da je bila prikazana problematika lesarstva argumentirana in pri tem poudarjali pomembnost dviganja glasu za doseganje strateško utemeljenih ciljev stroke, ki so posledica nepravilne gospodarske politike do neto izvoznikov. Potrebno bo sprejeti ukrepe gospodarjenja, ki bodo omo-go~ali ekonomsko bolj u~inkovito poslovanje lesarstva, za kar se bodo zavzeli kot poslanci na sejah dr`av-nega zbora. Predsednik je predlagal, da posebna skupina s predstavniki odbora Dr`av-nega zbora za gospodarstvo in lesarjev oblikuje sklepe današnje seje. Uredništvo revije Les bo ukrepe in pogoje gospodarjenja na osnovi sprejetih sklepov objavilo takoj po prejemu gradiva. Dr. Jo`e Zago`en, predsednik odbora Dr`avnega zbora za gospodarstvo med debato iskavi, ki naj bo osnova politi~ni od-lo~itvi. Vlada naj bi sprejela podzakonski akt za ustanovitev informacijskega centra in razstavo najboljših izdelkov, kar Burger imenuje “~italnica za lesno industrijo”. Poslanci so bili enotnega mnenja, da je lesna industrija pomembna panoga slovenskega gospodarstva, posebno še glede na uporabo doma~e, Ciril MRAK, dipl.in`. renco. LES wood 51 (1999) 5 Strokovne vesti 755 Avstrijska lesna cesta zelo uspešno naredili vinarji in gozdarji z u~nimi gozdnimi potmi. Vse to bi se marsikje dalo povezati v celovito tur-isti~no ponudbo. Pri tem pa bi marsikje ohranili objekte iz preteklosti, ki sedaj pozabljeni razpadajo. Koliko smo pri tem `e zamudili in koliko je `e izginilo, ni potrebno poudarjati, saj smo skoraj v celoti zapravili objekte iz preteklosti, ki so bili tako številni ob naših potokih in rekah. Vsi ti objekti so bili zgrajeni prete`no iz lesa (mlini, `age, kolarnice, kova~ije itd.) in bi danes lahko bili dostojne pri~e znanju naših prednikov in var~ne in domiselne uporabe lesa. 1988 leta je odprl svoja vrata lesni muzej v kraju St. Ruprecht nad Muro, na avstrijskem Štajerskem. Kmalu je postal priljubljena turisti~na to~ka, tako za posameznike kakor tudi za organizirane turisti~ne obiske. To je spodbudilo tudi druge kraje, da so za~eli razmišljati in tudi uresni~evati idejo o turisti~ni lesni cesti. Vse to obmo~je je namre~ bogato z gozdovi in ima dolgoletno tradicijo v obdelavi in predelavi lesa, na kar ka`ejo še danes ohranjeni objekti, zgrajeni prav iz tega dragocenega materiala. Nastal je projekt “Lesna cesta”, ki danes pelje skozi 23 ob~in in povezuje mnoge zgodovinske in moderne objekte v regiji ob Muri in njenih pritokih. Tako prikazuje stare kme~ke hiše iz lesa, mostove, izdelavo glasbenih instrumentov, orodje za obdelavo lesa, igra~e iz lesa in umetniška dela, narejena iz lesa. Vse skupaj je seveda opremljeno s posebej izdelanimi znaki, ki opozarjajo popotnike na kraje, kjer so zanimivi objekti. Izdelan je tudi turi-sti~ni vodi~, v katerem so opisani vsi zanimivi kraji in tudi vse turisti~ne mo`-nosti, ki jih nudijo obiskovalcu. Vse je še dodatno opremljeno z navodili za sprehajalce, kolesarje, planince in za tiste, ki bi `eleli tudi jahati na konjih. Zanimiv je povezovalni znak, ki predstavlja ~rko H s puš~ico in imenom Steirische Holzstrasse. Za la`jo orientacijo obiskovalcev so izdelani posebni znaki, ki opozarjajo na dolo~eno dejavnost kakega kraja. Slike, ki jih na tem mestu objavljamo, ne potrebujejo komentarja. Prav gotovo je avstrijska lesna cesta zanimiva tudi za nas, in sicer iz dveh razlogov: da si jo ogledamo in da jo posnemamo. Tudi v Sloveniji imamo veliko gozdov in dolgoletno tradicijo pri obdelavi in predelavi lesa. Zakaj ne bi naše turisti~ne ponudbe obogatili tudi z lesnimi cestami, kakor so to `e Ideja o lesni cesti bi bila za marsikateri predel Slovenije smiselna, pomagala bi ohraniti našo dediš~ino iz preteklosti, omogo~ila popestritev turisti~-ne ponudbe in ne nazadnje promovi-rala naše znanje in kulturo pri obdelavi in predelavi lesa, ki smo jo podedovali od naših prednikov. dr. Jože KOVAČ LES wood 51 (1999) 5 Vzgoja in izobra`evanje 156 Iz preteklosti se u~imo za sedanjost (Projekt Odprta šola-likovno podro~je - rezbarstvo na dnevih slovenskega izobra`evanja v Ljubljani od 16. do 19. 3. 1999) Ro~no rezbarstvo, skoraj pozabljeno in zanemarjeno obrtno spretnost, ki jo gojijo le redki in tisti, ki jim je to hobi, smo `e v lanskem šolskem letu na SLŠ Nova Gorica ponudili dijakom z likovnimi nagnjenji kot zunajšolsko dejavnost. Dobiti mentorja z znanjem rezbarstva ni bilo tako preprosto, kajti znanje se je kljub bli`ini Solkana z bogato mizarsko tradicijo nekako porazgubilo. In vendar smo ravno v Solkanu odkrili vnuka solkanskega šolanega rezbarja Franca Go-miš~ka, ki mu je ded posredoval svoje znanje. Za za~etek se je izbrana skupina poskusila v lipovini in z enostavnimi vzorci, ki so priromali iz bogate zapuš~ine solkanskega rezbarja. Zanimanje za rezbarstvo so pokazali tudi slušatelji Univerze za tretje `ivljenj-sko obdobje (mimogrede so med njimi tudi priznani upokojeni lesarski strokovnjaki), ki so se posvetili izdelavi skulptur, plitkim in globokim reliefom v lesu ter razli~nim rezbarskim izdelkom. - razstava razli~nih rezbarjenih izdelkov dijakov in tudi slušateljev Univerze za tretje `ivljenjsko obdobje. Tako zastavljeni prikaz rezbarstva je privabil veliko obiskovalcev, kar je hkrati V šolskem letu 1998/99 pa smo se tudi dokaz, da les s svojo toplino vedno vklju~ili v projekt Odprta šola - likovno vzbudi pozornost. podro~je, kar zago- tavlja tudi denarna sredstva. V sredo, 17. 3. so, bili rezbarji povabljeni, da svojo dejavnost predstavijo na “Dnevih slovenskega izobra-`evanja”. Naša skupna odlo~i-tev je bila, da bo predstavitev potekala na naslednje na~ine: - rezbarjenje “v `i-vo” na razstavnem prostoru, za kar sta poskrbela dijaka tretjega letnika mizar in mo`nost za obiskovalce, da se sami poskusijo v rezbarjenju in izdelek lahko odnesejo tudi s seboj; - rezbarstvo v preteklosti s prikazom skic, na~rtov, vzorcev, razli~nih pri-pomo~kov, orodja in izdelkov; - prikaz faz poteka rezbarjenega detajla od zarisovanja do kon~nega videza; Vsekakor pa je o`ivljanje ro~nega rez-barstva tr`na niša, kar dokazujejo “bo`ji rezbarji” v vasici na Bavarskem. Le pravilno razviti ga je treba, še bolj pa ga znati ponuditi zahtevnemu in razvajenemu trgu. Darinka KOZINC, dipl. in`. SLŠ NOVA GORICA LES wood 51 (1999) 5 Kratke vesti 157 S seje Odbora Dr`avnega zbora za gospodarstvo z direktorji lesarskih podjetij Dne 9. aprila 1999 je bila seja odbora Dr`avnega zbora RS za gospodarstvo in UO GZS - Zdru`enje lesarstva Slovenije, razširjenega z direktorji lesarskih podjetij. Sekretar GZS - Zdru`enja les dr. Jo`e Korber in tudi Upravni odbor, kot pripravljalec Predstavitve slovenske lesne industrije in predlagatelj ukrepov za sprejemanje gospodarske politike, ki naj bi jo sprejeli ustrezni politi~ni organi, so dobili vso pohvalo za argumentirane in popolnoma utemeljene ukrepe. Obljubili so, da se bodo kot poslanci in ~lani Odbora Dr`avnega zbora za gospodastvo zavzeli za gospodarsko politiko, ki bo upoštevala prikazane argumente in omo-go~ala boljše pogoje gospodarjenja delovno intenzivne, ekološko ~iste in neto izvozno usmerjene lesarske panoge. K nastopu s predlagano vsebino diskusije in pri~akovane ukrepe, ki bodo omogo~ali boljše gospodarjenje lesarske stroke, se pridru`uje tudi uredništvo revije Les. Pri iskanju izhoda iz krize zagovarjamo, poleg mnogih predlaganih ukrepov, tudi potrebo po ustanavljanju oblikovalskih centrov, ustanavljanju razvojnega oddelka za podro~je tehnologije, organizacije in ekonomike s tr`nimi raziskavami, skratka organiziranje raziskovalno razvojnega potenciala, ki naj bi ga financirala dr`ava. Pri tem se moramo upravi~eno vprašati, zakaj so propadli veliki sistemi, kot sta bila Slovenijales z mo~nim razvojnim inštitutom in trgovino na vseh celinah sveta in Lesnina. Dr`avni sekretar za industrijo pri Ministrstvu za gospodarske zadeve dr. Boris Šuštar je navedel sredstva, ki jih je dobila lesarska panoga za saniranje izgub in pozitivne trende teh sredstev. Posebej pa bo zanimiva analiza poslabšanja rezultatov poslovanja panoge zaradi ve~jega porasta doma~ih cen od te~ajev za dose`eno strukturo izvoza od leta 1992 do leta 1997. Cene in te~aji Revija Les je objavila v številki 1-2/99 in 3/99 zaostajanje te~ajev tujih valut za gibanjem drobnoprodajnih cen, lo~eno po valutah (ne samo za DEM) in za dose`eno strukturo izvoza po valutah. Iz objavljenega gradiva je razvidno, da je nemška marka “zaostala” za porastom drob-noprodajnih cen od upoštevanega izhodiš~nega leta (1992 je 100 %) za 20,9 %, z upoštevanjem dose`ene strukture izvoza lesarstva Slovenije po valutah pa za 23 %. Izra-~unane vrednosti, ki imajo v analizi GZS-Zdru`enje lesarstva za osnovo leto 1991, ~lanek v Lesu pa 1992, se v enakem obdobju popolnoma ujemajo. Avtor predlaga strokovni posvet na pohištvenem sejmu septembra meseca v Ljubljani o temi, kako pokrivati razkorak med doma~o inflacijo in priznanim porastom te~ajev tujih valut, oziroma, kako dose~i pozitivno poslovanje v izvozu. Z obravnavanjem tovrstne problematike v reviji Les lahko se`emo še bolj nazaj, v leto 1995 (revija Les 9/95). Na straneh 262 do 264 je bil objavljen ~lanek pod naslovom Ekonomi~nost izvoza masivnega lesa. Iz ~lan-ka, ki bazira na izra~unanih podatkih izvoznega podjetja, je razvidno, da so se v obdobju februar 1995/novem- ber 1993 pove~ale cene industrijskih izdelkov na 123,1 %, cene na drobno na 122,5 % in `ivljenjske potrebš~ine na 124,8 %. Bukovi polizdelki so se pove~ali v enakem obdobju na 117,7 %, povpre~ni te~aji za dose`eno strukturo izvoza (60 % v USD) pa na 103,1 % do meseca februarja 1995 in padli do junija 1995 na 95,2 %, predvsem zaradi padca ameriškega dolarja. Posledi~no temu gibanju se je pri nespremenjenih drugih poslovnih u~inkih poslabšalo poslovanje z 2 % dobi~ka v prihodku na izgubo 8,5 % februarja 1995 in kar na 17,5 % meseca junija 1995. V nadaljevanju so prikazane simulacije v obliki pogojev za doseganje pozitivnega poslovanja. Izhodiš~ni dobi~ek bi morali pove~ati z 2 % na 14,5 % prihodka, da bi poslovali pod junijskimi pogoji samo z 0,8 % dobi~ka. Za orientacijo naj navedem samo še dele` pla~ v prihodku 16 % in iz tega realno mo`nost pozitivnega poslovanja, ki ga lesarji od leta 1992 še nismo dosegli. Izjava desetletja V razgovoru za intervju z vice guvernerjem Narodne banke Slovenije, mag. Janezom Košakom, dne 16. 4. 1999, sem prišel do spoznanja, kako lesarji nujno potrebujemo analizo poslovanja z natan~nimi utemeljitvami stanja, strokovne posvete za oblikovanje ukrepov in strategijo razvoja lesarske panoge, ki bo temeljila na realnih osnovah. C.M. Vrhunska zmogljivost modernih ~elilnikov OptiCut je tr`no ime za ~elilnike z optimiranjem iz hiše GreCon Dimter Optimiranje lesa. V nekaj letih je bilo po vsem svetu prodanih 800 strojev tega tipa. Optimi-ranje izkoristka in natan~nost `agalnega cikla pri veliki preto~ni hitrosti, enostavno delo z njim in velika uporabnost stroja je tisto, kar je napravilo ta stroj tako uspešen. Neprestan razvoj strojnih delov in programske opreme nudita kupcu veliko prednosti. Z uporabo “dinami~nega pozicioniranja” je bilo v praksi dokazano, da je mo`no pove~anje zmogljivosti stroja na podro~ju natan~nosti obdelave in zanesljivosti delovanja; tako da je ta izdelek še atraktivnejši za kupce. Slika: GreCon Dimter Optimirna naprava OptiCut 204 29 LES wood 51 (1999) 5 Borzne vesti 158 BORZNE vesti ePic po’pr LES Ponudba in prodaja lesnih plo{~ IZDELEK/DIMENZIJA KOLIČINA CENA S POPUSTOM VIROLA 3-slojna 1220 x 2440 x 20 mm 1,386 m3 80.136 SIT/m3 BUKEV 3-slojna 1220 x 2440 x 18 mm 4,50 m3 80.114 SIT/m3 Furnir bukev, kvaliteta A/C, dodatni 15 % popust 2600 x 1850 x 19 mm 75,82 m2 3.391 SIT/m2 Furnir ~ešnja, kvaliteta A/C, dodatni 5 % popust 2600 x 1850 x 19 mm 35,82 m2 3.851 SIT/m2 Furnir jesen, kvaliteta A/C, dodatni 15 % popust 2600 x 1850 x 19 mm 38,58 m2 3.583 SIT/m2 Furnir jelša, kvaliteta A/C, dodatni 5 % popust 2600 x 1850 x 19 mm 75,82 m2 3.708 SIT/m2 MASIVNE TRISLOJNE PLOSCE smreka, kvaliteta A - dodatni 15 % popust 3980 x 1220 x 25 mm 106 m2 3.463 SIT/m2 smreka, kvaliteta B - dodatni 15 % popust 3480 x 1220 x 25 mm 106 m2 3.045 SIT/m2 MASIVNE ENOSLOJNE PLOSCE smreka, 1500, 2000, 2500 x 28 mm 2m3 125.000 SIT/m3 OSB PLOSCE 2500 x 1250 x 12 mm /EZANE PLOSCE bukev, 2200 bukev, 2000 bukev, 2000 bukev, 2000 bukev, 2000 bukev, 2000 x 1220 x 4 mm x 1250 x 3 mm kva kva kva kva kva kva iteta A iteta iteta BB x 1250 x 4 mm iteta BB x 1250 x 6 mm iteta BB x 1250 x 8 mm iteta BB x 1250 x 10 mm 109,375 m2 890,00 SIT/m2 2 m3 199.000 SIT/m3 0,5 m3 169.770 SIT/m3 4 m3 155.000 SIT/m3 1,2 m3 154.735 SIT/m3 2,0 m3 154.735 SIT/m3 1,5 m3 152.500 SIT/m3 IZDELEK/DIMENZIJA bukev, kvaliteta BB 2000 x 1250 x 12 mm bukev, kvaliteta BB/C 2200 x 1220 x 6,8,10 mm KOLIČINA CENA S POPUSTOM 1 m3 149.000 SIT/m3 4 m3 80.000 SIT/m3 bukev, odporna proti vodi, kvaliteta CC 2220 x 1220 x 25 mm 3,5 m3 87.000 SIT/m3 SMREKA, odporna proti vodi, kvaliteta CC 2440 x 1220 x 12 mm 2 m3 86.000 SIT/m3 2440 x 1220 x 21 mm 0,9 m3 86.000 SIT/m3 TAUARI, dodatni 7 % popust 2440 x 1220 x 12 mm 1,7 m3 146.000 SIT/m3 OKOUME - dodatni 15 % popust 2500 x 1700 x 6 mm 1,0 m3 185.000 SIT/m3 2500 x 1700 x 10 mm 1,5 m3 185.000 SIT/m3 2500 x 1700 x 12 mm 1,0 m3 185.000 SIT/m3 OKOUME - odporna proti vodi, dodatni 15 % popust 2500 x 1700 x 8 mm 2,5 m3 198.000 SIT/m3 2500 x 1700 x 12 mm TOPOL, kvaliteta AB 3500 x 1830 x 20 mm TOPOL, kvaliteta AB/C, 2520 x 1840 x 4 mm 2,5 m3 198.000 SIT/m3 0,5 m3 129.990 SIT/m3 0,5 m3 191.992 SIT/m3 Furnirana TEAK, odporna proti vodi, kvaliteta AB - dodatni 20 % popust 2440 x 1220 x 5 mm 4 m3 330.000 SIT/m3 Furnirana OREH, odporna proti vodi, kvaliteta AB - dodatni 20 % popust 2440 x 1220 x 3,6 mm 2,8 m3 290.000 SIT/m3 Vezana ploš~a s protidrsno folijo, odporna proti vodi, uporabnost za pode kamionov, prikolic itd. 2500 x 1250 x 27 mm 7 m3 159.960 SIT/m3 dodatni 10 % popust: 2500 x 1250 x 18 mm 5 m3 148.610 SIT/m3 2500 x 1250 x 30 mm 7 m3 159.960 SIT/m3 dodatni 5 % popust: 2500 x 1250 x 9 mm 2 m3 169.899 SIT/m3 2500 x 1250 x 24 mm 0,5 m3 159.960 SIT/m3 IZDELEK/DIMENZIJA KOLIČINA CENA S POPUSTOM Vezana ploš~a z gladko folijo za gradbeništvo, odporna proti vodi, kvaliteta A 2500 x 1250 x 21 mm 15 m3 136.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 18 mm 8 m3 138.189 SIT/m3 2500 x 1250 x 12 mm 2 m3 147.465 SIT/m3 Vezana ploš~a, impregnirana za gradbeništvo, odporna proti vodi, kvaliteta BB 1220 x 2440 x 18 mm 3 m3 105.000 SIT/m3 Vezana ploš~a, keruing (Burma), odporna proti vodi 2500 x 1250 x 8 mm 8 m3 115.700 SIT/m3 2500 x 1250 x 12 mm 20 m3 112.990 SIT/m3 2500 x 1250 x 15 mm 6 m3 112.990 SIT/m3 Vezana ploš~a keruing je rde~e-vijoli~ne barve, površina enotna, po mehanskih lastnostih pa je podobna bukvi, tako da se lahko uporablja za konstrukcijsko uporabo v tapetništvu, za kontejnerske pode, vagonske pode namesto masivnega lesa itd. Vezana ploš~a meranti (rde~i, rumeni) 2440 x 1220 x 3 mm 7 m3 130.900 SIT/m3 2440 x 1220 x 3,6 mm 10 m3 127.650 SIT/m3 2440 x 1220 x 5,2 mm 7 m3 119.465 SIT/m3 2440 x 1220 x 12 mm 7 m3 112.990 SIT/m3 POSEBNA PONUDBA: surova vratna krila - lesonit, širina 85, 95 cm 113 kos 2.300 SIT/m3 Cene veljajo za nakup kompletnih koli~in! Za nakup manjših koli~in se cene dogovorijo posebej! Pla~ilo o dogovoru. RevijaLES - KUPONZAPOPUST EPIC d.o.o. daje naro~nikom revijeLES 3% popust za ves prodajni program POPUST - EPIC - POPUST - EPIC Kontaktna oseba: EPIC d.o.o., Tr`a{ka 2, p.p. 152, 6230 Postojna, Edo PROGAR, tel. 067/25-101, fax.: 067/24-140 71 LES wood 51 (1999) 5 Anotacije Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakutete 22 (1999) {t. 4 ANATOMIJA, TEHNOLOGIJA IN SU[ENJE LESA dr. @eljko Gori{ek, dr. Katarina ^ufar, Aleš Stra`e, dipl. in`. LANGRISH, T.A.G.; BOHM, N.: An experimental assesment of driving forces for drying in hardwoods Eksperimentalna ocena gonilnih sil pri sušenju listavcev Wood Science and Technology (1997) 31: 415 - 422 (en. 8 ref.) A.S. Poznavanje mehanizma transporta vode v lesu je pomembno iz ve~ razlogov: omogo~a napoved hitrosti in ~asa sušenja, predvidevanje mo`nih sušilnih napak zaradi diferencialnega kr~enja in vla`nostnih gradientov, spremljanje napetosti in deformacij ter ocenjevanje kakovosti posušenega lesa. Pojasnitev mehanizma transporta vode bi hkrati omogo~ila optimiranje sušilnih programov ter s tem redukcijo ~asa, energije in stroškov sušenja. Številni avtorji ugotavljajo kompleksnost vodnega transporta, ki ga je zaradi prisotnosti treh oblik vode v lesu (kapilarna in vezana voda ter vodna para) te`ko opredeliti z enim samim mehanizmom. V delu so v ta namen poskušali raziskati dva modela na osnovi II. Fickovega zakona: (1) difuzijski model z vla`nostnim gradientom kot gonilno silo ter (2) difuzijski model, kjer kot gonilna sila nastopa gradient parcialnega tlaka vodne pare. Vrednotenje modelov je potekalo s primerjanjem eksperimentalno dobljenih podatkov pri sušenju treh avstralskih drevesnih vrst (Eucalyptus spp.), ki so jih sušili s standardnimi in optimiranimi sušilnimi programi. Ujemanje posameznih modelov z eksperimentalnimi podatki so ugotavljali s spremljanjem velikosti standardne napake ocene razlike modelne in eksperimentalne vrednosti. Rezultati ka`ejo boljše ujemanje podatkov 1. modela z ekperimentalnimi podatki kot v primeru 2. modela pri vseh preu~evanih drevesnih vrstah. Potrebna aktivacijska energija (okoli 3700 K) za transport vode, kljub variiranju temperature (T=30 °C do T=60 °C) ostaja sorazmerno konstantna. Tudi ekstrapolacija dobljenih vrednosti 1. modela v primeru druga~e definiranih pogojev sušenja je boljša kot pri 2. modelu. Standardne napake ocene razlike posami~nih vrednosti modela in eksperimentalnih podatkov so vselej ni`je pri 1. modelu. Izka`e se, da natan~nost 1. modela z naraš~anjem temperature pada. Prebrali smo za vas Odstopanja rezultatov raziskanih modelov od eksperimentalnih podatkov so zaradi prisotnosti ve~ vrst mehanizmov transporta vode skozi celi~no strukturo lesa in tudi naravne variabilnosti lesne substance pri~akovana. Uporaba modela s samo eno gonilno silo za transport vode v lesu je lahko kve~jemu le dober pribli`ek resni~nega dogajanja. AHMET, K.; DAI, G.; JAZAYERI, S.; TOMLIN, R.; KACZMAR, P. ; RID-DIOUGH, S.: Experimental procedures for determining the equilibrium moisture content of twenty timber species Eksperimentalno dolo~anje ravnovesne vla`nosti razli~nih lesnih vrst Forest Products Journal (1999) 49 (1): 88 - 93 (en. 9 ref.) A.S. Ravnovesna vla`nost lesa kot higroskopnega materiala je neposredno povezana s klimatskimi pogoji okolja in je pomemben podatek lesnih proizvodov tako z vidika njihovih lastnosti kot tudi mo`nosti uporabe. Ve~je odstopanje lesne vla`nosti od ravnote`nih pogojev lahko privede do pove~anih napetosti v materialu in s tem mo`nosti nastanka deformacij in poškodb. Dolo~anje ravnovesne vla`nosti lesa danes temelji na znanih diagramih in tabelari~nih zvezah, ki pa so najve~krat izdelane za posamezno lesno vrsto ali pa so povpre~ne vrednosti ve~ komercialnih lesnih vrst. Namen eksperimenta je bil dolo~itev ravnovesnih vla`nosti 20 komercialnim lesnim vrstam v klimatskih razmerah notranjih prostorov, ob hkratnem spremljanju vpliva velikosti vzorca, “sušilne zgodovine” ter velikosti in konstrukcije klimatizacijskih komor. V pilotskem poskusu so uporabili vzorce le treh lesnih vrst (bukev - Fagus silvaticaL., smreka - Picea abies Karst., macesen - Larix deciduaL.) dveh velikosti (50×100×10 mm in 50×100×300 mm) v treh vla`nostnih stanjih: sve`, zra~no-suh in sušilni~no-suh les. Vzorce so klimatizirali v laboratorijskih kontejnerjih in ve~jih klimatiziranih komorah (V»40 m3). Ustrezne klimatske razmere so zagotavljali s kro`enjem zraka prek nasi~enih raztopin soli: MgCl2×6H2O (j=33±5%), NaNO2 (j=65±5%) in ZnSO4×7H2O (j=90±5%), ob konstantni zunanji temperaturi T=21±2 °C. Dobljene ravnovesne vla`nosti (ur) vzorcev so bile pri vseh lesnih vrstah tako pri velikih kot tudi pri majhnih vzorcih ni`je od referen~nih vrednosti, od~itanih iz znanih nomogramov za dolo~evanje ravnovesne lesne vla`nosti. Pri opazovanju “sušilne zgodovine” posameznih vzorcev ugotovitve potrjujejo teorijo, saj so npr. pri srednji in višji 159 klimi predhodno sušilni~no suhega lesa ur vselej ni`je od tistih pri sve`em lesu. Primerjava ravnovesnih vla`nosti majhnih in velikih vzorcev poka`e statisti~no zna~ilne razlike pri ni`ji in višji klimi, kar pripisujejo nihanju klimatskih razmer in z njimi povezane hitrosti spreminjanja ur lesa kot posledica razli~nih specifi~nih površin posameznih vzorcev. Ve~je klimatizacijske komore so se zaradi ve~je koli~ine zraka v obtoku in s tem stabilnejših pogojev v primeru posega v sistem izkazale kot boljše v primerjavi z laboratorijskimi klimatizacijskimi kontejnerji. KONSTRUIRANJE IN OBLIKOVANJE dr. Jasna Hrovatin, dipl. ing. arh. Ohne Zwingen und Pressen Brez svor in stiskalnice BM (1999) 50+92 (4) 86 (de., 0 ref.) V ~lanku je predstavljen obse`en program veznih elementov za razli~ne vrste pohištva. Program veznih elementov Knapp obsega izdelke iz kovine in umetnih mas. Spajanje je odvisno od tipa elementa, mo`no z vija~enjem, lepljenjem in vtisnjevanjem. Najbolj zanimiv je model “Fast”, ki je namenjen monta`i izgotovljenih elementov, jih kupec sam sestavi na domu. Patentiran vezni element, ki je sestavljen iz dveh delov, je oblikovan tako, da se dela, ko ju staknemo skupaj, spojita, s tem pa seveda tudi lesena dela, v katera predhodno zabijemo oba dela veznega elementa. Prednosti veznega elementa so: hitra in enostavna monta`a na domu kupca ter manjši stroški za transport in skladiš~enje pohištva v razstavljenem stanju. ANON.: Türen - Forum im Internet Forum o tematiki vrat na internetu BM (1999) 50+92 (4) 42 (de., 0 ref.) Na internetovih straneh “http://www.tuer.com” si lahko ogledate aktualne novosti, preberete uporabne nasvete ter izveste, kje in kdaj so sejmi s tega podro~ja. Baza je uporabna za proizvajalce, projektante in gradbenike. Na njenih straneh so tudi DIN standardi in risbe detajlov. Za projektante in arhitekte je še posebej zanimiv del, ki obsega 220 strani tehni~ne dokumentacije, ki jo lahko prekopiramo na svoj ra~unalnik. @AGARSTVO dr. Franc Merzelj SCHUMACHER, P. ; MAKAS, M.; WEGENER, G.; EISENBARTH, E.; EDELMANN, P. ; BÜCKING, M.: LES wood 51 (1999) 5 Vorgetrocknetes Fichtenstammholz hoher Qualität Predsušena hlodovina smreke boljše kvalitete Holz-Zentralblatt (1998) 124 (140) 2110, 2111 (7 ref.) V gradbeništvu vgrajujejo sve` konstrukcijski les, kar ima pogosto posledice, da se vgrajeni leseni elementi krivijo, zvijajo, razpokajo in, ~e niso dobro zra~eni, se v njih lahko razvijejo glive. Sušenje hlodovine na prostem omogo~a, da v treh mesecih vlaga v lesu pade na 30 % in celo pod to vrednost. Hlodovina je predhodno oluplje-na, kar pospešuje sušenje. Tako posušena hlodovina omogo~a izdelavo zra~no suhega konstrukcijskega lesa in, kar je še posebej pomembno, z ni`jimi stroški. Pri zra~no suhem lesu ni nevarnosti, da bi prišlo do obarvanja zaradi delovanja gliv pa tudi verjetnost razpok je bistveno manjša. Raziskovalci so preu~evali, kako vplivajo na kakovost predsušene hlodovine ~as se~nje, ~istost lupljenja in razli~na mesta skladiš~enja. MARUTZKY, R.; STRECKER, M.: Energetische Nutzung von Gebrauchtholz: Stand der Technik Energetska izraba rabljenega lesa: tehni~no stališ~e Holz-Zentralblatt (1998) 124 (145) 2169, 2174, 2175 (2 ref.) Najpomembnejši nosilec energije na podro~ju biomase je les, zato je poraba lesa v energetske namene v stalnem porastu. V gozdovih je še vedno ogromen energijski potencial v neuporabljenem drobnem lesu, k temu lahko prištejemo še te`ko uporabne lesne ostanke v `agarski industriji. Nadalje pa so veliki potenciali tudi v ostankih pri predelavi lesa in v starem, oziroma rabljenem lesu. Posebno rabljen les prav kli~e po uporabi v toplarnah srednjih in velikih kapacitet. Letno je v Nem~iji na razpolago okoli 9 do 10 miljonov ton tega materiala, od katerega uporabijo okoli 15 % kot surovino za nadaljnjo predelavo in 20 % za kurjavo, medtem ko je preostali material neuporabljen. Razlogi za tako majhno izrabo so predvsem visoki stroški transporta in skladiš~enja teh materialov in pri rabljenem lesu tudi emisije plinov zaradi lakov in lepil, ki so v teh materialih. Tehni~no so vsi ti problemi rešljivi, vprašljiva pa je ekonomika, ki pa ima tudi politi~no obele`je, saj politika cen konkuren~nih materialov za kurjenje, davkov in stroškov za deponijo odpadkov odlo~ilno vplivajo na ekonomiko uporabe lesnih ostankov v energetske namene. ANON.: Altmöbelverwertung technologisch gelöst, aber zu kostspielig Uporaba rabljenega pohištva je Prebrali smo za vas tehnološko rešljiva, vendar vprašljiva zaradi stroškov Holz-Zentralblatt (1998) 124 (151) 2283, 2284 (0 ref.) V Saški napade letno 200.000 t rabljenega pohištva pri katerem je polovica izdelana iz masivnega lesa, polovica pa iz lesnih tvoriv. Zaradi okoljevarstvenih razlogov bi bilo potrebno ta material uporabiti kot sekundarno surovino, vendar po so se raziskave za uporabo tega materiala zaustavile. Tehnološke rešitve za uporabo so poznane, vprašanje pa je višina stroškov, ki so povezani predvsem z zbiranjem in pripravo tega materiala. ^e bi se znatno povišali stroški deponij za te materiale bi bila lahko uporaba tega materala negospodarna. HEIDER, G.: Wirtschaftliche Situation in der Sägeindustrie spitzt sich dramatisch zu Gospodarski polo`aj se v `agarski industriji dramati~no zaostruje Holz-Zentralblatt (1998) 124 (155/156) 2335 (0 ref.) Na tr`iš~u `aganega lesa je prišlo v iztekajo~em se letu do zloma in velikih sprememb. Na tr`iš~u `aganega lesa iglavcev je prišlo do dramati~nih sprememb in pravega zloma, medtem ko se je po dolgih letih recesije izboljšalo povpraševanje po `aganem lesu listavcev. Visoke cene surovine ob hkratnem mo~nem pritisku konkurence so zna~ilnosti stanja na trgu. Pri~akovanja v prihonosti niso ro`nata, saj na krizo prodaje vpliva konjunktura v gradbeništvu, kar je odlo~ilno za tr`iš~e `aganega lesa iglavcev. STREIFF, H. R.: Die Entwicklung der Schweizer Sägeindustrie Razvoj švicarske `agarske industrije Holz-Zentralblatt (1999) 125 (3/4) 18, 19 (6 ref.) Zna~ilnost razvoja `agarske industrije v Švici je hitro zmanjševanje števila obratov, v letih od 1991 do 1996 je stopnja zmanjševanja števila obratov letno 5,56 %. Število obratov se je v teh petih letih zni`alo od 716 na 538, vsi obrati pa raz`agajo letno 2.300.000 m3 hlodovine. Po velikostni strukturi so mali obrati, ki `aga-jo letno 400 do 2.000 m3 hlodovine, ti raz`agajo 15,7 % vse hlodovine in dosegajo produktivnost 431 m3 letno raz`agane hlodovine po zaposlenem; srednje veliki obrati `agajo letno med 2.000 in 10.000 m3 hlodovine in raz`agajo 50,7 % vse hlodovine ter dosegajo produktivnost 801 m3 po zaposlenem in veliki obrati, ki letno `agajo nad 10.000 m3 hlodovine, ti obdelajo letno 31,7 % hlodovine in dosegajo produktivnost 1.350 m3 po 160 zaposlenem na leto. Celotni trend razvoja gre v smeri ve~je dodelave `aganega lesa, les je prete`no osušen na kon~no vla`nost, saj je kar 34 % vsega lesa tehni~no sušenega, 20 % pa na prostem, izdelujejo pa tudi elemente za kon~no uporabo. LÜGHAUSEN, A.: Forstwirtschaft im Plus - Holzwirtschaft im Minus Gozdno gospodarstvo v plusu - lesno v minusu Holz-Zentralblatt (1999) 125 (6) 59 (0 ref.) Podoba nemške `agarske industrije se spreminja zaradi naraš~ujo~ih cen hlodovine, velikega pritiska na cene izdelkov, evropeizacije prodajnega trga in investicij v prodajne programe npr. v sušilnice, izdelavo konstrukcijskega lesa in podobno. Vsi našteti vplivi na~enjajo tipi~no strukturo srednje velikih `agarskih obratov in mo~no aktualizirajo vprašanje prestrukturiranja `agarske industrije in njenega prilagajanja na skupni evropski trg. Postavlja se vprašanje, ali gre razvoj v dominacijo velikih `agarskih obratov, kot je to primer v Skandinaviji. V letu 99 se pri~akuje še ve~ja konkurenca v Nem~iji zaradi uvedbe eura, mo~ne polarizacije tr`iš~a, prevelike kapacitete bodo povzro~ale nadaljnji pritisk na cene, poraba lesa v gradbeništvu se bo še pove~evala, hitrejše komunikacije bodo spremenile potek poslov. WEIXLER, H.: Weitere Konzentration in bayerischer Sägeindustrie Nadaljna koncentracija bavarske `agarske industrije Holz-Zentralblatt (1999) 125 (29) 398, 399 (6 ref.) Tr`iš~e lesa se je na Bavarskem v zadnjem ~asu zelo spremenilo. Te spremembe in velika konkurenca na trgu so zaostrile pogoje rentabilnega poslovanja, zato so se številni `agarski obrati znašli v rde~ih številkah. Število `agarskih obratov na Bavarskem se je `e itak v desetih letih prepolovilo, poleg tega pa veliki obrati še vedno `elijo pove~evati svoje kapacitete in na ta na~in rešiti svojo rentabilnost. To bo seveda povzro~ilo nadaljnjo koncentracijo `agarske industrije. V strukturi vseh nemških obratov raz`aga 5 % vseh obratov 65 % hlodovine, takemu stanju pa se pribli`uje tudi struktura bavarske `agarske industrije. Vsi veliki `agarski obrati pa vse bolj te`ijo tudi k kratkoro~ni dobavi surovine (just in time). Zbrala: Maja CIMERMAN, dipl. soc.