GILA S SVOBODE HLOVKNHKI TKDNIK e* KMIKI Dik4mmit LirMTTAt Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. O LAS SVOBODE SIjOVTENIO WEEKLY DITOTIU TO TUB Ivmvn 0# Tam LuniiKd Ot »—— "OD BOJA DO ZMAGE"! -». -k. "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SV0B0D0"! Štev. 41 Chicago, 111. 13. oktobra 1905 Leto IV V 1 Pametna beseda gg. naročnikom, odjemalcem in pri-jateljem "Gl. Sv." Veliko pisem prihaja na uredništvo, kakor tudi na upravništvo "Glas Svobodo". Eni prosijo, da lista no vstaviti, da Bi priznavajo, da jo njih naročnina potekla ter, da bojč" iatopono-vili kakor hitri) w>i>et dobo delo, Pisma druzih izražajo, da so z gradivom pisavo Htrinjajo. "Le no-vstr&šeno naprej" , želeč mu najboljši vs|>eh, in da bi prej ko mogoče dvakrat na teden izhajal. Zoj>ot drugi so, kojim je list preradikalen, in da si ao socialisti se ne strinjajo vež z pisavo, očitajoč mu, da je list zašel iz pravo poti socialnega mišljenja. In H>|>et drugi, koji bi riuli saano zapovedovali pri listu. Vbo to jo dobro, mi smo veseli trnkih pisem, in bo kolikor možno tudi ravnamo po njih; ali še taiko dobri nasveti, kritike in priporočila no plačajo računov za tiskanje in, da se list vzdržuje, ua to je treba denar. 23. okt. t. 1. bode 4 leta odkar j«, zagledala prva štev. "Glas Svobod«*" beli dan. V tej dobi jo bil "Glas Svobodo" vodn« neustrašen bojevnik za koristi in praviee slovenskima delavskega naroda v Ameriki, in neustrašen bojevnik proti vsem dalavou škodljivim nameram. To ostane tudi v prihodnjo, kajti svete «*> nam dolžnosti, ki smo jih prevzeli. Glas Svolxxte je in ostane osnanje-valee socialnih idej, paladin slovensko-socialnodelavskega, kulturnega in gospodarskega napredka, prvoborileo za vse, kar j« delavstvu pot rebno in koristno. Zase ne,išČ4*mo ničewar. ne časti, no dobička. 7/jvveikiimo «*, da opravljamo vzvišo-no funkcijo: Nafta naloga jo boj na pravico rn reonk-o in za javni blagor vsih ljudi. Tn to nalogo bo-mo izvrševali, naj nas sovražniki 5e taiko preganjajo. Obračano se pa do somišljenikov, do vsih onih, ki so jim sveta načela, katera mi ra«to|wimo, naj nas podpirajo z sodelovanji in naročbami. Na površju, z izdajanjem Glas Svobode so držimo že, kakor smo zgoraj omenili Štiri leta, in to v najtežjih okoliščinah. Tn da smo se toliko čara vzdržali je čudež, sosebno če pomislimo na vodno preganjanje. Najprvo spustili so so kranjski farji kot izstradani volkovi nad nas, boj je bil I jut, a pravica jo zmagala, ker tako pošteno smo jih otepli da se neupajo več iz svojih brlogov na avi-tlo. Glas Svobode bojeval jo najljutejši boj v obraz vsem nasprotnikom, hinavcem in obrekovalcem. Tudi danes imamo noke dvomljivo vrste "socialiste" t Chioagi, ki delajo na vse mogoče načine pokončati list, ali pa ga po njih nazorih vtihotapiti — vkrasti, vso to pa ker se list ne vjenta *®8 r. njihovimi "socialnimi idejami v anarhizem". j« vsjieli niso in nigdar ne bojo. Vsekakor pa se zrak nad nami (-isti in bistri, in rojaki delavci se čim delj bolj zavedajo in oklej»ajo svojega glasila Glas Svobode, ki se stoji in stal bode. Tudi si jo v tem času pridobil veliko prijateljev, dovol pa ni, da le ti zvesti prijatelji storž vse delo. Delavcev moramo imeti več, več delavcev in agitatorjev. Glas Svobode bode »tal. To je najhujši poraz onim, ki mislijo šo v nadalje zgubljati svoje eneržijo v tem boju, hranite raji svoje eneržijo za socializem ako imate še kaj zavednosti r sebi. Glas Svobode bode tudi zanaprej prinašal najboljša zdravila — »ocia-lizma. Zapomnite ti to hinavci I Onim pa, ki verujejo v Glas Svtbode in za •veto svobodo za ko jo se bojuje, pro- simo in pričakujemo pomoči. Vsakteri lahko nekaj stori. Oni koji so zaostali z naročnino naj isto v najkrajšem času pocovč in še druzih pridobč, priporočajte list svojim prijateljem, pospešujte kupčijo onih tvrdk ki oglašujejo v listu itd. Nepričakujto pa, da Vam bodemo pisali na dom. Naša moč in našo finance so omejene. Mi vsi delamo "overtime", iti delamo trdo. Opozarjamo Vas lažje z tem kot ščim drugim. Mislite si, da to tudi Vas zadene. Tudi guin denar pa plača delovce, najem in račun. Izdajateljevo "Glas Svobodo". Razgled po svetu. Iz rusko-japonskega bojišča. Rusija in Ju{H>uskn so se gledo izročitve ujetnikov zjedinile. 1 Stili ujetih Japoncev bode na enem določenem kraju ruske za lunine mejo JujKuicem izročeno. Jajionska pa vrne iz pristavišč Kobe, Nagasaki in Jakohama (i4,l)00 ruskih ujetnikov; kjer se bodo vkrcali na rusko ladje in odpeljali v Vladivostok. 1 Ugajanja gledo razmejitve otoka Sahalina sc baje vršijo mej Rusko in Japonsko, iz ozira na zgodnjo zimo, katera jim delo onemogoči. Koliko vojakov ostani še, po sklonjenemu miru na daljnem vztoku, še ni definitivno določeno. 5 do 8 vojnih krdel gotovo, ako no voč. Druge čete so vrnejo v domovino k roko r hitro mogoče. Pni tovorni |»ariiik jo-odplul iz Vladivoetok-a v Čif-u pretočeno nedeljo, ter odprl pot svetovnemu pomorskemu pivdmetu. En drugi jmrnik naložen z živežem je odrinil proti Kamčatki. Mnogo plavajočih min so vožnji po morju jako ne\-arne. Rusija. Iz Moskve so |>oroča: Stavkujoči črkostavei, študentje in drugi delavci ho bili od kozalkov napadeni, na kar se je vnel Ijut boj. Število žrtev ni mogočo označiti; ker so četo vojakov obkolili ceste, in sami odstranili mrtvece in ranjence. Po končanem boju, so ti krvniki pa šo na dvoru mostnega prefukta nasitili svoj zverinski nagon s tem, da so žonSke, nwske in o-troko trpinčili na najgroznejši in naj-nearunnejši način. Mnogo nosrečnožev je izdihnilo pod knuto. Talke groao-vitosti dogajajo so lo še v Rusiji in Turčiji. Mnogo delavcev je iz simpatije prenehalo z delom. Tri dni ni iz-šel uijeden časnik. V jiotrogradskih ječah v ženskih oddelkih, so se nedavno potfavili nemiri, vsled nečloveškemu postopanju napram jetnicam, katere so večinoma socialistinje. Vso zaprte vže tri dni ne vzamejo nobene hrane; njih položaj mora biti Že skrajno ueznosen, da si hočejo z lakoto zboljŠati njih stanje. V Tiflis-u so je vrglo več bomb inod kozake. 12 je bilo uanrtanih. Vojn k i so streljali na ljudstvo in mnogo je ranjenih. Velik strah vlada med ljudstvom. Hamokar razglašeni carski ukaz od red u je nemudno pripravljenje k volitvam |Hmliuieev v državno dumo. Predpisi volilnega vodstva se ra/gla-so v "AmsMen". V 138 tik rajih v 23 provinci jah preti lakota. 18,000,000 ljudi naj se preživi od milodarov, do prihoduega julija. Oblasti so sklenile, le otroke s potrebnim živežem preskrbeti. Starši in odrasli naj se preživijo kakor morejo in znajo. Ogromne svote, katere so se, in se še bodo pogreznile v žrelo vojnega moloha, bi olajšale vse goije lakote trpečega ljudstva. Poštni vlak vozeč iz Rostoff ▼ Vladikavkaz je Aočil iz tira 8. t. m. in so popolnoma uničil. Rezultat 27 oseb je mrtvih in 35 več ali manj ranjenih. Japonsko. Vzrok splošnega nezadovoljstva uied Japonci bo hude poslodice vojske. Kazvcn velikih izgub katere jo Japonska v zadnjo j vojski trpela, občuti tudi težo dolga kateri se jo nakupičil tekom vojnega časa. Osebni davek znašal je pred vojsko $2 tui osebo; sodu j eo jo povišaj na $0. Državni dolg jo znašal prej $0 in sedaj $25 na osebo. Ljudstvo trpi, žrtvuje, plačuje. Vladarji so pa venčajo z lovor je vi-mi venci, katere se je priborilo s človeško krvjo. Iz Tokio se oficijelno poroča, da je v zadnjej vojski padlo 40,180 JapriOr cev, ranjencev je umrlo 10,970, za raznimi bolezni !>a 15,300 mož; .iku-[«aj 72,450 mrtvecev. Paniik "Tartar" jo prinesel novi-eo iz Jajionskt'ga v Victoria, B. C., o nezgodi vojne ladjo "Mikasa", namreč; vso nezgodo so zakrivili uporniki. Vest o sklenitvi miru mej Ktisko in Jajxmeko, je jmivzročila u-por. Ko so so uporniki hoteli polastiti ladje so nekateri častniki Sklonili pokončati ladjo in upornike; kar so tudi storili. Turčija. Velesilo so " vodiki jxirti" doposla-le ultimatum, v katerem zahtevajo takojšno privoljenje mejnarodno fine nčne kontrole čoz Macedonijo. Kitajsko. Kitajska se skrbno pripravlja za prihodnjo vojašflt« Vaje. Urad zunanjih zadev jo po vabil tudi ptujo vlado k udeležit v i istih. Častniki vsel^ provinc morajo k velikim vajam. Teifun je zadne dni sept. groznČH, da bi si Vatikan rad pridobil en sedež na mirovni konferenci v Iluag-u. Na prvi konferenci Vatikan ni bil zastopan. Italija mu je prestrig4a ]*>t. Se^laj |ml u[si papei, da mu ImmIo minški klaun jwunagal. Brzojavna poročilu z dno 0. okt. naznanjajo, da je potres zopet pri vzdigoval celo Calabrijo, ikar je pto-vvročilo paniko mod Ijinlstvom, koje se ni še pomirilo od zadnega potresa. Avstrija. Velike demonstracije se so vršile 10. t. m. v Olomouc-u na Moravskom. Hudi sjxipadi med Colli in Nomci. Kamenje in gorjačo so vsejiovprek jwula-le po oholih nemških butieah. Več oveb je bilo ranjenih, in veliko aretiranih. Vojaštvu se je le z težavo jio-srečilo narediti mir. Tem ednttke demonstracije so mislili Cehi uprizoriti v Pragi, toda vojaštvu se je posrečilo isto potlučiti. 25. sop. se je sešel avstrijski državni zbor. Zbornica je bila prona|Kjlr.je-nai. Gautscha so |K»»dravili soc. demokrat je s klici: Fej! Skrite se pod spodnja krila kake nadvojvodinje! Ven ž njim! Gautsch je govoril na dolgo. Glede jx>ložaja na Ogivkem ni povedal nobenega m.mienta, o trg. jiopodhah je n-kel, da morali biti obnovljene do 1. marca, čeprav tudi brez Ograke. Rekel je, da on ni ligovnral splošni in enaki volilni pravici nn Ogrskem. Za vseučilišča predloži predjog o kreditu 25 mil. Glede jezikovnega vprašanja je obljubil zakon, naslanjajoč so na obstoječe zakone. Drž. zbor bo zboroval do juh prih. I., septembra in okt. bodo nove volitve. Itizzi je predlagal, naj se drugo čitanje zakona o laški fakulteti odstavi z dnevnega reda. Predlog je bil sprejet. Čehi so uložili nujni predlog glede splošne in jedna-ke vodilne pravice. Debata o Gantsche-vem govoru je trajala tri dni- Za zagovornika vlade se > vpisal tadi dr. Susteriič. Rumunija. Brzojavi poročajo iz Boiolina, da so prišli na slini zaroti. Zaiotuiki so nameravali vgonobiti rumiuiskega kralja, isti jo iz rodu Ilohenzollcrjev, Policija iz Pariza, Kima in Dunaja jo neprestano informirala romunske policaje, da štirje anarhisti, dvTi italijanska in dva francoska nameravajo jxigiwiti v zrak vlak, z katerim so jo imel kralj pcijati.iz Bukarešte. Omenjena čotvoriea jo bila aroti-rana v Pitesti 05 milj aapadno od Bukarešte. Pri njih so dobili imenik o-nih oseb, ki bi imele najprvo ]»dleči Zaix»lniko so ]Kxl|tirali romunski re-volucijonarei. Ameriške vesti. Grob v Cerkvi. Thomas F, Ryan, New Vorški bankir, jo dail z*'zislaji vst» ljudstvo mlado, wtaio, revuo in Ijogato, in talko je bila Miss Alico sprejeta z največjo častjo. Vozeč iz Tokio pozdravljalo jo je ljudstvo na vsaki jxmtaiji. V mestu llUunumiyn pji jo je sprejel sam guverner in delegat inje ženskega kluba z šopki svožeh cvetlic. Čast komur čast. Trojčki. Tiuyvke je poviki 1>. t. m. v Evans-vi I le, Ind., žena delavca Frank Wil-helin. Dva fanta in deklica, ime so jim dali T«*ldy, Roosevelt in T^lo-sia. Boljši časi. Poljedelski tajnik Wilson v W'ash-ington-u, proroicuje gosiHKlinjatn lwlj-še čase. Po predsodku |ndje«lel8kega tajnika »o letošnji žitni pridelki v Illinois, Minnesota, Iowa, Nebraska, Kansas in v Dakota ogromni. Kakor hitro tlospejo letošnji l>ogati pridelki mi trg, je uptti iui zdatno zni/.nuje ceno živeža. Zavarovalni sleparji. John A. McCall, pi-wlsednik new-joivko zjivuttivuJne družbe, »t! je izrekel prod preiskovalnim jiostavodajal-nitu odborem, da jo njegova družba v poslednjih 5 letih izdala $1,103,020 za odvrni tov postav pi^>ti zavaioval-nini družbam v razaiih unijskih državah. Odvetnik Hamilton saui je dobil <*l to svot« $470,927 za podkupljenjo strahopetnih ljudskih zastopnikov. McCall pravi, da je |M>trebno nadzo-it>voi|i postavodajalee, ker nekateri izmed teh ujH'ljejo predloge le zato da zavarovalne družbe kontribucirajo. Gomez v nevarnosti. General Jose Miqquel Gomez, pred MMluiški kandidat liberalcev v Kubi, je dospel iz Ilavane v New York. On pripoveduje, da j«' njegovo življenje v nevarnosti, ter je vsled tega zapustil otok. , Sedanja vlada izvršuje terorizem, in nepristranske volitve so ne more pričakovati. Oberst Terrara in drugi liljoralci so doŠli z generalom Gomez, ter se bodo pri vladi v \Yashington-u tozadevno pritožili. Kapitalista je umoril. A. W. Olison je v Pittsburg-u list relil bogatega tovarnarja Hugh Ha-milton-a,"in sicer brez vsakega uzro-ka. Zakaj je to storil, ni mogoče zvedeti od njega. Pri preiskovanju njegove obleke se je našlo v žepih, slika Eugene V. Deb-sa, vozni listek za v Washington, D. C., anarhistični časopisi in nekaj denarja. Policija sumniči, da je Olison tisti mož, kateri se je 5. okt. 1903 drznil vstopiti v "belo hišo" v Washingto-nu, streljal na policaja ter na to po-l>egnil. Nadalje da je }>odoben nekemu možu kateri je v Ohio umoril neko žensko. Za napredek socializma. Moris llillquist sporoča eksekutiv-nemu odboru Bocial-demokratične stranke, da je no davna umrla ga. E. I). Rand, tašča prof. George D. llor-ron podiarila .fJUU,UU0 za vstanovitev šole socializma. Sola naj bi bilu središče 'socialističnega gibanja. , V Now Voiku in drugih mentoli bodo socialistični učni tečaji upedjani. Nezadovoljstvo med lastniki in premogarji. Zastopniki Pennsylvanskih promo-gurjev in lastnikov premogokopov so došli v (.'liicago, da poravnajo prepir med seboj. I častniki premogokopov trdijo, da ])renuigarji mehkega premogu, brez ziuuistva lahko tudi trd premog kopljejo. ZtistojUiiki premo-garjev pa tnlijo, da to ni res, in da so pripravljeni predložiti pred državnega komisarja tehnične dokaze. Obratno pa ujNijo lastniki za sebe dobiti po voljno raa«>dl>o; trdeč, da postava v Pennsyl vatli ji gledo ko|Minja mehkega in tidega premoga, in sicer da mora premogar imeti /juuistvo v koiMinju istega dve leti prodno dobi diplomo. ljastniki t nI i jo, da to je tiopostav-no. Tudi Mitchell pride na to razpravo. Otroci -delavci. Na mojnarodni konferenci tovarniških nadzornikov v Detroit se je dognalo, da se je število otroških delavcev v tovarnah zdatno pomnožilo. Število dečkov od 10. do 15. lota se jo od 1880 do 1000 leta na 100, oni od deklic v istej starosti, jia clo na 150 odstotkov povečalo. Posebiio na jugu se izrablja mladino kar najgrozovitejše, kar šo clo ne-socialisti smatrajo nesrečam človeškega min. Vsak človek želi socialistom v boju proti izrabijenju ubozih otrok ijmogo vspeha. Zlato v Wisconsin. Ko je 10. t. m. Charles Eggers vrtal vodnjak, našel je čisto zlato, tako i-menovani "nuggets" v šest čevljev globočine. Na to je začel dvomljivo bliščečo se st var izpirati iz že nakopane zemlje in nabral nad $2,000 v gotovini. Omenjeno rudo jioslali so v državni assay tor znašli da nosi $1,000 na ton rude. Takoj na to jo neki kapitalist ponudil Egger-ju $80,000 za njegovo zemljišče, .toda Egger je ponudbo odklonil. Roosevelt zopet v nevarnosti. Gospa Lucy G. I^ee je 10. t. m. žo v drugič predrznila se priti v belo hišo pred predsednika. Skrivni policaj jo je s{K>znal in aretiral, ter na to izročil mestni jxdiciji v oskrbo. Kadar jo človek v resnici toliko strahopeten kakor naš Tedy, da ga š« ženska takšnega kalibra kot jo gpa. I/ee neame pozdraviti, bolje bilo bi za njega in narod da gre v pokoj kamor spada. _ Šola pod klerikalnem polkom. Glavni nadzornik tehnično šole g. Rombant razglasuje v "Patric Belge" o belgijskih šolskih razmerah. On pride do zaključka, du v Belgiji jedva 21 odstotkov otrok uživa pojolno elementarno šolsko izobrazbo; po njegovih izvedbah se je še leta 1001 nahajalo v Belgiji 21,000 otrok, kateri niso obiskovali nobene šolo. Vrh tega se nahaja 85,000 otrok, kateri so v telesnem kakor tudi v duševnem raz-vitku jako zaostali; nadalje 5,000 gluhonemih, in 8,000 z jezikovnimi napakami i. t. d. To so poslednice izer-panja gospodarske mase, kakor tudi delovanje klerikalcev katerih namen je ljudstvo zadržavzti v temi nevede. Za erkve in duhovnike imajo miljonov na kupe, a ne za Šole in uiitelje. Zgodovinska povest. L° onatis iz "Slov. Naroda" I V. Kun rud se je s loliko večjo vnemo zavzel tax Ljudmilo, ker je lepo dekle .napravilo nanj največji utis. Bila je vitke, elegantno postave. Obraz je bil majhen, oči pa velike, žareče in nekako tujinsfveiK1. lvudur jo svojo iK>ylc-de uprla v Kun rud a, jo bilo v njih či-r tati nekaj skrivnostnega, prav kakor •bi ta drobna bledoliftna oseba skriva Ja na dnu svoje duše nekaj jioscb-nega. Tudi Damjanova Mara je s Bvojo materjo prišla obiskat Ljudmilo, a liu Muro ni ubogi a redovnica naprnvila dobrega utiša. — Njen pogled mi ne ugaj«, je rekla deklica svoji materi. Nekaj ne- italm ..i ima -..■,.!,.>.,;,.(', ......i i. Be mi neliotč vsili mnenje, da ne govori tako, kakor misli, Toda gospa Damjanova ni bila tega mnenja in gospodična Suzana pleni Schinutzenhaus jo bila globoko užaljena, ko je izvedela, kako »odbo je izrekla Mara. In h podvojeno zgovornostjo je povzdigovala in slavila svojo varovanko, »lasti napram Konradu. Duhovščina se jo močno trudila, da pomiri razburjeno prebivalstvo. l'o cerkvah se je oznanjalo, da je vse neresnično, kar se govori po mestu in da iz samostana .sploh ni jx>beg-niltt nobena redovnica. Obenem ]»a so se duhovniki tudi trudili, da bi dobili Ljudmilo v svojo oblast in lazili okoli francoskih generalov, naj jim Ljudmilo izroče. Toda trudili so so zaman, kajti prehitel jih jo bil Konrad, katerega je podpiral general Viktor. Vojui zapo-vednik francoske armade je končno izrekal, da se sploh neče vtikati v to zadevo, ker je bila v Ljubnu sklenjeno med Francijo in med Avstrijo premirje in ker prevzemu v kratkem zopet avstrijski organi javno oblast na Kranjskem. Vsi, katerim se jo Ljudmila srai-lila, so prišli sedaj do spoznanja, du mora uliegla redovnica zapustiti Ljubljano, so predno se vrnejo Avstrijci, ker ti bi Ljudmilo gotovo prisilili, da bo vrne v samostan. Tega se je Ljudmila silno bala, vedoč, da bi jo v samostanu zadela strašna kazen. Sicer je botel Konrad se enkrat poskusiti svojo srečo pri generalu H»»nnpartu samem, ali Ljudmila ni hotala tako dolgo čakati, zlasti ker ni bilo skoro nič upanja na uspeh. Konrad je vsled tega zbral pri znanih rodovinuh večjo svoto denarja, da omogoči Ljudmili odhod iz Ljubljane. Ljudmila se je odločila, da pojdo v Milan. Ta jo bil sedaj francoski in se ji tam ni bilo ničesar bati. Tudi Konrad jo bil s tem zadovoljen, kajti nameraval jo svoje študijo nadaljevati v Padovi in jo upal, da bo od tam lahko večkrat skočil v Milan, vsaj toliko, da bo Ljudmilo zdaj in zduj videl in mogel preživeti ž njo nekaj ur. Njegovo srce je hrepenelo po tem, ker jo ljubil Ljudmilo z vso strastjo in z vsem ognjem dvajsetletnega mladeniča. in da je tudi Ljudmila ljubila Konrada, to so mu razodevali njeni pogledi. Tisti dan, ko s« jo Napoleon Bonaparte pribijal v Ljubljano, jo zapustila to mesto Ljudmila. Konrad, ki jo Ljudmilo spremil do Vrhnike, bi so bil ž njo rad peljal naprej, kar do Milana, a okolščine so mu to branile. Konrad in Ljudmila sta bila sama v poštnem vozu in ko Bta se na Vrhniki ločila, sta z vročimi poljubi potrdila spotoma sklenjeno ljubavno razmerje in si prisegla zvestobo. Ko se jo Konrad vrnil v Ljubljano, je bilo vse mesto pokonci. Vse je ti-Sčalo na Mestni trg in pred škofijo, ker jo vsakdo hotel videti slavnega zmagovalca v tolikih bitkah, generala BonajKirta. Ta je bil skoro skrivaj prišel v Ljubljano in bo nastanil v Škofiji. Vojni zapovednik je Bonapar-tu na čast priredil velik obed, na kateri so bili poleg generalov in viSjih častnikov povabljeni tudi po dva nižja žastnika vsake vrste, dva podčastnika in dva navadna vojaka, da se tako pokaže demokratični značaj francoske armade. To jo Ljubljančanom silno imponiraJo. Med obodom v Škofiji je stalo pred liišo vso črno domačega prebivalstva in francoskih vojakov nestrpno pričakuje, če se Bonaparte prikaže. A mi nolo so ure in nihče se ni prikazal. Zdaj »o so pripeljale pred škofijo tri ekvipaže, v katerih se jo pripeljalo odposlanstvo mestnega zastoj«, da se j*>kloni Itonapartu. Zbrana množica jo pozdravila .odposlanstvo s hrupnimi "Vivat" klici, V istem trenolku ko je odposlanstvo vstopilo y škofijo, so jo v prvem nadstropju odprlo okno in se je na njem prikazal bled vo&čon obraz. In iz tisoč f-rrl francoskih vojn kov je zttgTind, kije: Vive la republi que! Vive le general Bonaparte I VI. V spremstvu svpjih peneralov je stopil Napoleon Bonaparte v solm, kjer pa je pričakovala deputaoija Ijub-Ijan^ŽiCfia mestu. To deputacijo jo vodil tovarnar Dessolbrunner, ki jo pozdravil Bonepnrla v francoskem jeziku. V svojem ogovoni jo povdarjal Dessclbrunner samo to, da je Ljubljana živela s francoskim vojaštvom v najboljši harmoniji in da ohrani fran eoski armadi prijazen spomin. Vzdržal so je pit vsake besede, ki bi mogla imeti političen |>omen — saj je bilo že odločeno, da ostane Kranjska pri Avstriji, Bonaparte se je zahvalil z nekaterimi kratkimi besedami, a povedal jo ž njimi mnogo. Dejal je, da fran eoska armada še ni v nobeni deželi vživala toliko prijaznosti, kakor na Kranjskem, in da on tega Kranjski nikdar no pozabi. In obrnivši se k Desselbrunnerju mu jo ]K»dul roko in držeč ga za roko je rekel: — Eno Vam lahko povem — v načrtih francoske republiko jo Vašim deželam odntenjena velika in važna nalogu iu če bo ti načrti posrečijo, je Vašemu narodu zagotovljena znamenita in fllavna bodočnost. Pripravite se na to in pripravite zlasti svoj narod, da bo H}iosobeu za to nulogo. l'ri teh besedah je iz Bonaparto-vih oči udaril neki poseben plamen, ki je pa hipoma ugasnil. Bonaparte se jo nnluhko prikloni! in odšel. 1'ri vratih je obstal, so obrnil za t-rcnotek in zaklical deputaciji: — Au revoir! Bonapartove besede so napravile na deputacijo nepopisen utis, zlasti So tako pomembno izrečeni Itesedi "na svidenje". I'a tudi francoski oficirji so bili presenečeni, dasi niao prav vedeli, kako je Bonapartove besede pravzaprav tolmačiti. Ko se je jh> mestu zaznalo, kako je Bonaparte sprejel deputacijo iti kaj ji je rekel, j>* med ir-aSčanstvom 11 vladala prava radost in bržčas bi bili prijatelji Francozov uprizorili Bonupar-tu na čast kako posebno manifestacijo, da se niso bali poslodic. V mestu je bilo namreč že zopet mnogo avstrijskih vohunov. Čim jo bilo v Ljubnem sklenjeno premirje, so se začeli vračati v Ljubljano. Vohunili so po gostilnah in po zasebnih hišah, in skrbno pazili na vsako nepremišljeno besedo. Prebivalstvo jo {»oznulo to i»o-licijsko tiranstvo izza prejšnjih časov. Vedelo je, da zadene vsacepa kruta kazen, čim rrpuste Francozi Ljubljano in zalo jo bilo previdno. Dno 28. aprila 1797. jo bil priSd Bonaparte v Ljubljano in že 30. aprilo na vse zgodaj se je s svojim spremstvom odpeljal. Ljubljana jc šo spala, ko je iz škofije cddrdralo sedem voz čer Novi trg na Tržaško cesto. .Na ulicah ni bilo žive duše, le tain nekje, kjer so danes Olitice, je vtlic meglenemu, neprijaznemu vremenu stala gruča mladih ljudi. Ko so je bližal pred kočijami jahajoči oddelek vojaštva, so sneli klobuke in zapeli nuir-zejlezo. In na oknu prve kočije se je prikazal bled, voščen obraz s temnimi očmi in pot"ir so kočije izpinilc. — Zdaj pa krinke na obraz, je za-klicul v širok plošč zaviti A ml rej Kopitar, sicer nas zadene huda pokora. General Merwelt z oddelkom avstrijskega vojaštva jo že na potu v Ljubljano. —Denuncijantje bodo zdaj imeli lepe čase, se je smejal., Konrad Podobnik, in tovariši so mu pritrjevali, dobro vedoč, dn bo avstrijska policija trdo poplačala vsakemu tudi najmanjšo republikansko izjavo, katero je zafrreSil za časa francoske invazije. — Prava sreča je, da so skoro vsi avstrijski ovaduhi zbegali pred Francozi, je menil Andrej Kopitar. A previdnosti je treba, velike previdnosti. Jaz za svojo osebo bom ieral vlo^o, ki je najbolj primerna moji natori. — Ulogo pijančka, kaj ne, se jo o-glasil eden tovarišev. — Pri čravab kralja Davida — uganil si, se je smejal Kopitar. In prosim Vas, povojte vsakemu Avstrijan-cu, da sem bil od prihoda, .Francozov eno samo uro trezen in šo takrat sem deklamiral Vodnikovo patrijotardSko pesem "Trka nam Francoz nu vrata..." Vi jki si razdelite vloge, kakor veste in znate. Meni jih ni treba vedeti, saj sem bil od prihoda Francozov neprenehoma pijan. Kopitar se je tesneje zavil v svoj plašč; in jo odkorakal v mostom Tudi ostali prijatelji so se poslovili in po različnih potih krenili domov. Na potu pa so srečavali večjo in manjšo oddelke francoske armade, ki so zapuščali Ljubljano, Na večer tega dneva je bila v Bo-žičevi gostilni zopet zbrana večja družba. A |>oleg starih znancev jo sedelo tudi nekaj avstrijskih uradnikov, ki so so bili /jidnje dui »rnili v Ljubljano, vsled česar so prijatelji Francozov ......... pazili na vsako besedo. Po deveti uri je prišel tudi Kopitar, ali bolje rečeno, privalil so jo v sobo, kajti delal so je pijanega. Franica mu jo bila namreč že v veži povedala, da jo med gosti tudi oficijal Strigl, ki je bil znan vohun in ovaduh. — Oj, gosjKxl Strigl, ga jo jK>zdra-vil Kopitar, tako sem vesel, da vas vidim, kakor svoje plače, kadar jo dobim. Kje pa sto bili toliko časa — hm,/ Oficijal jo bil nevoljen, da ga je Kopitar spOmnil na njegov beg, zato je čemerno odgovoril: — V varen kraj sem šel, da bi me francoski tolovuji no oroiwili. — Lejte, gospod oficijal, jc menil Kopitar, jaz sem ravno tako storil I V svojo jKxlstresno sobico sem bo zaprl in nisem šel z doma, če me nista primorala žeja in lakota. — Kaj Ste pa delali doma t so je čudil oficijal Strigl. — Slikal sem! Krasno kravo sem naslikal. Zduj išcom osla, da bi jo kupil in zato sem prišel sem. Ali morda vesta za kakega kupca? Oficijalov obraz so jo raztegnil in iz moževih oči jo sinil liudoben pogled na kopitarja. Ta pa so ni zmenil za to, nogo je ravnodušno prisedol k mizi in toliko časa dražil oi'icijala Striglu in njegovo prijatelje, da so zapustili gostilno. Zduj, ko jo bil zrak čist, jc tudi Kopitar nehal predstavljati pijanca, Prisedol jo k strunski mizici, kjer jo šivala Božič ova Franica in ji zopet kakor vsak dan pel pesem o svoji ljubezni. Franica pa so je hudovala in jo nejevoljno reklu: — Kako me imate radi, vidim iz tega, da sto prišli ob devetih, obljubili sto pa, da pridete ob šostili. — In ker sto tri uro name čakali, zaradi toga se jezite? Penelopa je celih 20 let potrpežljivo čakala na svojega možu, pa — — Vi pa nislo moj uio/, je vzkliknila Franica in zanulo zbežala iz sobo. Kopitar pa se je vesel vrnil k dražbi, saj je vedel, da ga ima Franica rada "eez vse na svetu". VII. l)ne 8. maja 1707. jo zadnji oddelek francoske armado zapustil Ljubljano. S tem oddelkom sta odšla tudi polkav-nik Piccard in kapitan Frcsia, Izmed vseh oficirjev sta so najtežjo ločila, ker sta imela največ osebnih prijateljev, V predvečer odhoda sta prišla še k Damjanovim, kamor so bili povabljeni tudi drugi gospodarjevi znanci. Bil je tih večer; vsem je bilo nekoliko tesno pri srcu. Kapitan Fresia, ki je sedel poleg M are, so jo sict*r trudil, da hi pregnal to melanholijo, a ni sc mu posrečilo. Nakrat so se čuli na hodniku trdi koraki in koj na to je prihitela v sobo služkinja. — Neki gospod je zunnj, ki bi rad govoril z gospodom Konradom. Vsi šo bili začudeni in Damjan jo radovedno vprašal: — Kak gospod? — Duhovnik! Konrad jo bil že odšel iz sobe. Oez nekaj trenotkov se jc vrnil, precej prepaden in vidno razburjen. Z njim je stopil v sobo rdečeličen duhovnik, karat na Šmarni gori, Janez Svetlin. — Kaj je pa Vas pripeljalo k nam ob ti pozni uri, sc je čudil Damjan in jKiiiudil duhovniku stol. * Kurat sc je smehljaje priklanjal na vso strnni. Bil je očividno v Zadregi. — E, gospod Damjan, je jecljal, čudna stvar, prav čudila stvar. Saj gfxsjK>dj« — se je obrnil k družbi — me tako poznajo, samo ona dva oficirja — Konrad jo bil med tem poiklical polkovnika Piecnrdn in kapitana Fro-sio na stran in so ž njima zapletel v živahen pogovor. Kuratu je bilo menda všeč, da ni bilo treba seznaniti so s francoskima častnikoma, kajti nadaljeval jo s stereotipnim sladkim u-smovom na ustih svoje prijiovedova-njo. — Poklican sem bil za danes h kanoniku baronu Tauffereriu. Siten Vam jo ta človek in maščevalen — da jo jo j, I'osebno j«*zo ima name, — S čim ste se mu ]>a zamorili? Ali sto so morda tudi za Francoze vne-muli? — Kaj šo! Kako morete kaj takega misliti? Ali nekaj drugega so je zgodilo. Enkrat je prišel kanonik na Šmarno goro. Ni se klobuka odložil, pa jo že začel govoriti, kaj da bo za obed. Jaz revež otepam žpanco, la kanonik pa je povoril samo o zajcih in o jerebicah. Bolje se razume na kuho, kakor moja kuharica — (Pride Se.) Somišljeniki naročajte in priporočajte 'GLAS SVOBODE. NIC VEČ BOLEZNIJ, - NE HIPNIH, NE KRONICNJHI Nov in velikanski zdravniški zavod vflew Yorku, Dragi gosp. doktor iz Universal Medical Instituta v New Yorku. Srčno sc Vam zahvaljujem za Vala uspcina zdravita, n ktcrlmj ste ozdravili m«|cg.i nialcp deteta Vi ste otroka ozdravili popolnoma po jcdnoincscčnem zdravljenji, d.isi mu ni mogel nijcilen zdravnik več pomagati. Sprejmite dragi gospod zdravnik, mojo naiiskrcnijlo zahvalo. Zajedno Vas pooblaščam, da prijavite moje pismo v častphih s sliko mojo in mojega detet*. Zagotavljam Vas da Vas hoCcni priporočiti vsakemu bolniku, najsi trpi im kterikoll bolezni. Ostajam vedno udana in hvalelna Ida Rutiliky 3 116 — DimleyPa. Dela čudovita ozdravljenja. Na stotino ozdravljenih. Nobena prevara. Njih spričevala in zalivalo ho potrjene od javnih notarjev, ter hi i bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev. Berite to kar potrjujejo osebe, kts-rili slike vidite tukaj. Njih imena in nuni o vi ho vsakemu na razpolago. Od blizu in daleč možjo in žene, m lad eni«'i in starčki, dečki in otroci, priznavajo ozdravljenje po zaužitju zdravil tega zavodu. V s peli tega novega obtiči lo v tem, ker ima svoj poseben zdravniški 7bor raznih specialistov za vsaktero sledečih bolezni: Kavmu-tizein, srčne hibe, nalezljivo bolezni, kožne bolezni, očesne, uiesne bolezni, bolezni v nosu, grlu in prsih. Ako zgubljate Inse, čo vas bol i želodec, dalje, za spolske bolezni, za hemeroide, odrvenenjo kakega uda, kapljavico, sifilis, itn-potenco, neredno mesečno čiščenje, krvne iu trebušne bolezni,oslabelost telesa in vaakojuke drugo bolezni. Universal Medical Institute New York Jaz spodaj podpisani potrjujem item dmgc volje, da sem več mesecev trpel na slabostih, vednemu glavobolu in otrpne-nju kril i, tako, da mi je bilo iivljenje neprestano trpljenje. Danes pa sem hvala llogu popolnoma zdrav po jedno-mesečnem utivanju zdravil, ktere sem prejet od Universal Medical Instituta. Jaz dam s tem spričevalo — kot dokaz moje udanosti in visokega spoštovanja zdravniške vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo i mojo sliko po časopisih. V znak zahvale srčno udani Frartk Tulliovič, Springtield Ave, Grantford , N. Y. To spričevalo je bilo podpisano ^ mojei prisotnosti 8. septembra leta 19U3. Nikola Grill, Notary i'ublic.WGrand Su Za vsakovrstno bolezen poseben zdravnik! Za vsjM'ega bolnika so posvetuje cel zdravniAki zbor zdravnikov, osobito se pa ravnujo po nasvetu dotičnega zdravnika specialista. To Vam dokazuje iu jamči ozdravljenje ker Valu dotični specialist predpiSe ravno ista zdravila, k tern je v2e prejo stoterim bolnikom jednake vrste poslal z dobrim vspehom. Oo Imate priliko, poselite nas v New Yorku oseCno ter poskusite za enkrat zdravljenje s pomočjo našega imenitnega patent, električnega stroja ,,Static". Ta stroj učinja izvrstno iti zdravi: rev-laatieem, gobe, nei-voziteto, impotenco, ter oslabelost organizma. Ne izgubljajte Časa po nepotrebnem. Ako bivate daleč, naj si bod? tu ali tam, pišite to v svojem jeziku; opihite kar uajliolj natančno Vaso bolezen in mi Vam pošljemo zdravila jm) „Expressu in z vsemi določili in nasveti t vsakteri vkraj Združenih držav, Meksike in Ka iiade. Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker ona Vam dona£ajo srečo in blagostanje k VaAej družini. ZAUPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDA1 1EDNAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENJE VAŠE BOLEZNI V KRATKEM ČASU. NA8LOV1 Universal Medical Institute, 30 W. 29th Street, New York, blizu Broadway, ' DNE URE: Vsak dan od 10. do 1. uro pop., ter od 2. do 6 ore pop. — Ob torkih in sobotah od 2. ur® do *- nre pop.. In od7. do 8. nr« »T»£sr. — Ob n«d«lj»h od 10. ure dop. do 1. ur* pop. mi -____,_ ■ - ^ _ _i_ Kako je nastalo delavsko vprašanje. Delavsko vprašanjo jo tlel modernega socialnega vprašanja. Kakor ao moderno socialno vprašanj o občo ni moglo , razviti, dokler niso bili dani pogoji, tako so samoumevno tudi o delavskem vprašanju j>oseboj no more govoriti prej, prodno ni bilo pogojev, ki bi bili provzročili to gibanje. Stari in srednji vek jili no poznata, zato jo nu-stalo delavsko vprašanje šele v novejšem času. . Ti ~ pogoji so dvojnega značaja: praVfcc&a in gos|»odlirskegar Pogoji pravnega značaja so: osebna svoboda, zasebno lastništvo, svobodna jrogodba meti delodajalcem in delojemalcem. 1'ogoj gospodarskega značaja jo razvoj tehnike. V starem veku, ^ki traja v narodnogospodarskem oziru od prvih počet-ikov omiko pa do enajstega ali dvanajstega stoletja, vlada domačo gospodarstvo. To se pravi: Kar so jo doma izdelalo, tu se je tudi doma porabil« m použilo. Blago so ni izmenjavalo. Življunje jo bilo patriarha-lično. Denar so je malo rabil. Tojma kapital niso poznali, neznan jo bil dobiček, ki ga donaša kapital. Cesar ni človek rabil zase, to so jo shranilo kot zaklad, ki jo ležal mrtev. Sužnji so opravljali, kar danes delavec in o-brlnik; jx>leg tega pa so tudi zviševali kulturno dolo. Bili so brez vsoh osebnih in političnih pravic. (Jospodar jo delal z njimi, kar je hotel, bili so njegova last kakor jo bila živina njegova last. O kakšnem pravnem razmerju med . njimi in gospodarjem ni bilo govora. Tako gospodarstvo, kakršno so nam kažu v tej dobi, 80 imenuje tudi uaturalno gospodarstvo. V srednjem veku, to jo od dvanajstega do šestnajstega stoletja, imamo čisto drugačen gospodarski značaj. Na kmetih so šo 'kožo natural no gospodarstvo, toda središče gospodarstva jo bilo v mestih pri obrtnikih, ki so bo osvobodili suženjstva in dobili posebno pravice. V teh srednjoveških mestih je dolo žo razdeljeno: eden iz-delujo to, drugi' ono. Nastajajo po-samni Btanovi. V zvozi s to razdelitvijo dela jo zamenjavanje, kupovanje blaga, kar so je godilo na trgih, ki igrajo v srodnjem veku tako veliko ulogo. Obrtniki so drug drugemu prodajali svojo izdelke in drug od drugega kupovali. Niso pa šo delali za zalogo, ampak vsak obrtnik je naredil toliko izdelkov, kolikor je mislil, da mu jih bo mogočo prodati. Zamenjavanje ali kupovanje so jo vršilo naravnost iz i\>ko v roko brez prekupcov, posredovalcev, trgovino So ni bilo. Kredita šo niso poznali, pojem kapital So tudi Bedrfj ni bil razvit, obresti sicer niso bilo čisto neznane, vendar So ni bilo obreetovanjo razširjeno. V tej dobi žo kroži denar, zato eo imenuje to gospodarstvo denarno ali pa tudi mestno. Vsa tedanja družba jo bila razdeljena na stanove: plemiški, duhovniški, mestni in kmetski stan. V jw>litič-nem pomenu jo ta družabna uredba t. zv. fevdalizem. V gospodarskem smislu imamo zadružno uredbo, imenovano colli, s samoupravnimi določbami, potrjenimi sovetla od višjih go-spouk. Te določbo (statuti) določujejo delavsko razmere, kakor mezdo, delavnik, število učencev, pomagačev, izdelkov itd. Obrtnik ni smol Bvobod-do izdelovati, kolikor in kar bi bil hotel, da so imeli vsi enako dosti dola, da ni proostajalo blaga. Med mojstri in pomagati ni bilo svobodno pogodb«, vse je bilo 1» statutih določeno. Pomagati so delali večinoma le za naturalija, za hrano, obleko in stanovanje, vse so dobivali od gospoda-rj« , s katerim so se Čutili kot ena družina. Čehi pa so tudi skrbeli, da bo pomagati po nekaj letih postali samostojni mojstri, potein ko so napravili mojstrski izdelek, tako imenovani "Meisterstiick". Čehi so uspevali, ua Angleškem je n. pr. država sama z zakoni skrbela za to zadružno življenje. Z novim vekom začenja po poleti o-brat. Odkrila se je Amerika, odprla pot t Vzhodno Indijo. Doslej se je preko-laorska trgovina osredotočovala glavno v gorenjeitalsk i h republikah, kakor v Benatkah, Genovi, kjer so se tudi začele ra*ne institucije, ki so se še Ohranile dandane«, n. pr. banke, borze. Po odkritja Amerike 1492. 1«U p* io postale središče pre&amorske trgovine doželo ob Atlantskem morju. Prvenstvo jo imela Španija, potom Portugalsko in Francosko. Po propadu Španijo v sedemnajstem stoletju sta nastopili njeno dodščino Anglija in Nizozemsko. Začenja so kolonialna politika. Državo gledajo, kako bi jim naselbino ali kolonijo donašale več dobička. Pod pretvezo omike si razširjajo ozemlje. Nastajajo družbe ali koinpanijo s tem namenom, da pridobivajo svojim državam jnwestva v drugih delih sveta. Te družbo so ]h>dobiio sedanjim akcijskim družbam iu obdarjena z velikimi pravicami, da iuinjo-knr celo vlado v prekomofskih deželah. Take družbo so se ustanovile n. pr. na Fran-* coskem, Angleškem. Naselbino so bilo zelo bogate dražili .rud, zlasti v Južni Ameriki. V zvezi s to okolnostjo se jo pojavil prvi narodno-goepodarski sistem, merkan-tilizem. Uvažalo se je, kolikor mogočo, mnogo zlata in srebra, da so pomnoži narodno imetje. Izvoz pridelkov so podpirali, ker se s tem steka denar v deželo, nasprotno j>a jo bil uvoz pridelkov pn'i»ovcdnn, ker odhaja ta denar drugam. Na ta način so podpirali domačo obrtnost. Na Angleškem in Irskem se jo razvila zlasti tekstilna obrtnost. Orodjo se je boljšalo, nastopili so stroji, začelo so je delati z motorji. S stroji si pomagamo, kjer človeška roka no zadošča ali ni dovolj okretna za izdolo-vanjo finejših izdelkov ali no moro delati nepretrgoma in zelo hitro. Motorji pa se rabijo za koncentracijo strojev. Nastaja tehnična delitev dela, to so pravi: vsak stroj dela svoj določen kos, ne da bi eden naredil ves izdelek sam. Nastopajo veliki podjetniki, ti imajo v svoji službi razne o-brtnikc, ki so j>otrebni, da narode izdelek. Ta obrtnost v velikem vodi k [x>jmu kapitala. Kar jo prebitka ali dobička, lo ne leži mrtvo, ampak so rabi kot kapital za nadaljno produkcijo. Podjetnik sam ne dela nič, ampak le vodi, nadzoru jo delo ter skrbi za prodajo. Najema delavno sile, ki delajo ali v njegovi tovarni ali pa jim daje surovino na dom, da jih izdelujejo doma. (Nadalje\-anje prihodnjič.) Socialisti hočejo deliti. (KDO HE NE SMEJE?) 83 odstotkov vsega bogastva zemljo je v rokah v 6 odstotkov ljudstva. Delavski krog šteje 75 odstotkov vsega prebivalstva na zemlji, ter poseduje cele 3 odstotke celotnega bogastva. To pride vsljed deljenja. Socialisti pa bojo na ta način delitev zemlje odpravili, ter vsakemu človeku omogočili vživati sad svojega dela. Nasprotno bodo onemogočili posameznikom imeti orodje, kojega sami rabiti ne znajo, a so v stanu z istim drugo prisiliti, deliti. Kdor rabi orodje, naj ima koristi. Ali kdor feje, naj tudi žanje. BREZŽIČNA POROČILA. (Katere je nabral nai poročevalec, ko so leteli po zraku.) Dr. H. — John-u D.: Hej, John, ti se moraš dobro počutiti odzadno razsodbe. John l).: Kako razsodbo misliš tif Dr. H.: Ono tam dolj v Kansasu, ko se jo Bodnik izrekel, da jo bilo neustavno, saj Veš. John D.: Oh, da, no. "Well", to bilo je samo, kar sem pričakoval. Ideja, kojo so si ti lopovski sodniki tam v Kansasu v glavo zabili, da oni imajo pravico koncesije dava ti tudi drugim, to je hu ... .č. Dr, H.: Tako, tako; nore misli, ko-je si vtepajo v glavo oni ljudjo so grozne dandanes. Ali sodišča imajo prav, in držali se bojo po koneu. Ali ne moraš izkopati par milijonov za tvojo univerzo ta teden John t Ti veš, da dobro izobraženje je potrebno da se vzdrži tvoja veljava v bodoče kakor tudi razumnejših za delovsko stranko vnetih ljudi. John D.: Da tako je; ali jaz 86 da-neB grozno slabo počutim. Ravnokar sem plačal 50 tolarjev račun zdravniku za sadni mesce, in račun za mleko pride jutri; razem tega kupiti si moram steklenico mazila za lase, kojo sem videl oglašeno v novinah pred par dnevi. Bizz— zz— zz— zz— z. Pogovor je bil tukaj pretrgan od hudega šumenja žvižganja in poročevalec ni zamogel pobrati še nadalj-nega razgovora. Biidaya dobite! Voliko podobo z dvanajsterico kabinetnih slik, pri fotografu J. P. Maly,' ft 70 W, I8.81.bil/.ii Blue Island Dobro dolo, zmerne ceno, POSEBNI OQLA8. Nova prokomorska Črta—Sredozemsko ln Adrijansko morje. — Cunard Line. ustanovljena l Naslov za dopiso in pošiljatve jo sledeči: 'OlftH Svobode' 683 Loom is St. Chioaoo, III, Neopravičeni gost. O. M. Ko sem nekoč prišel vtrujen iz kluba domov nato pu trdno zaspal, sanjalo se mi je, da slišim neko vrsto potres, in res so vzdr&iniin. Nato pa zaslLšim roj»ot v sosedni sobi. Slišalo bo kot da bi kodo v drugi sobi zraven stole preobračal in pohištvo loi^il. Taikrat je bila ura ravno 4 v jutro, in inueka jo giozuo mijavkala. Skočim is postelje in pokukam v sosedno sobo. Luč je gorela in ko vstopim, videt sem v moje iznenade-nje pred seboj v pravem pomenu besedo "gentlenian-a" v salonski obleki, koji je hitel, kar se je dalo pospravljati vrednosti v usnjato vrečo. Vreča ni bila moja, pač pa so bile vrednosti moje, koje je pospravljal v vrečo. Seveda, tega elegantnega gen-tlemana jaz nisem poznal. Pri mojem vstopu bil je popolnem« hladnokrven, meni pa se jo dozdevalo, pogledavši ga bolj natanko, da sem ga nekje videl, uajbrže v klubu kamor sam zahajam, ali ga srečal v kaki kavarni. Ne morem trditi, da nisem bil izne-naden, videti takega gosta v salonski obleki v mojej hifci, in še to ob 4 uri v jutro. Pa da sem bU iznenaden, vendar pa se nisem vstrašil, niti se jezil na nepričakovanega gosta, kat bi »e marsikateri v takem položaju.' Ko sem vstopil, pogleda me smehljaje moj novi gost, in reče: "Upom, da mi odpustite gospod, da sem Vam kratil spanje, vsekakor pa ni to vsakdanji dogodek. Vaša po-lištvo je deloma trhleno, ker komaj, d« sem se ga dotaknil • svojim veter bom raz pat Ho se je na kose z nepotrebnim ropotom." Šele sedaj sem opazil, da je bilo po sobi vse navzkriž. Mizmsee pri kabinetu bile so vise odprte, pisalna miza, kjer sem hranil denar in druge vrednostne papirje je bila popolnoma zdrobljena na kose. Eo sem vse to nekoliko razgledoval, pospravljal je moj gost šo bolj pridno v vrečo: "To današnje pohištvo! Ki je vse tako slabo narejeno. In vidi se mi kot da trpi na jetiki, kar je glavni vzrok Žloveštv« v dvajsetim stoletju." "Jaz ne vem skom imam čast govoriti," nagovoril sem ponočnega gosta, tresoč se mraza, zavedoč da sem v sami spalni srajci. "Morebiti Vas zna moje ime šo iz-nenaditi. Toda ker Vas nisem pričakoval tukaj, ter upal vzdržati vse v najstrožjem incognito, toraj da mi ne zamerite kdo —" ' "Kakor želite gospod! Ali dozdeva se mi, da nekoliko pojasnila —" "O, Vi mislite na razkosanost po s »v i, in mojo navzočnost tukaj ob tej nenavadni uri." "Da, [»opoluoma — in hvaležen Vam b—" "Vaša radovednost je naravna, in ne mislim Vas držati v negotovosti, ako pa se hočete vsesti, da se neko. liko pogovoriva, svetoval bi Vam, da se vsaj nekoliko oblečete. Viditi Va< tako slalio oblečenega, da še men* m razi. Tudi je hladno tukaj, in lahki se bi prehladiii." "Prav imate. Ako mi oprostite za minHo —" "Zakaj. popolnoma gotovo!" Odšel sem v svojo spalnico in nn«e navlekel jutranjo suknjo, in ko se vr- neta, videl sem svojega gosta, da je doval pohištvo v red. "O, prosim, ne mučite se s tem," rekel sem mu," moj streiaj poskrbi za to v jutro." Ponudil sem mu srnodko, kojo je z hvaležnostjo sprOjel, in oba sva se v sedla. "Sedaj pa sem pripravljen poslušati Vas," rečem mu. "No, jaz sem tat — navaden lopov — kakor bi rekli lopati lopata, jaz sem vlomitelj, morebiti pa da ste tako že sami vgunili." "Tako je." "Dobro torej I Kakor šem rekel, jaz som vlomitelj. Izbral sem si to rokodelstvo, ker prišel sem po daljšem premišljevanju do prepričanja, da dandanes in pod današnjimi razmerami je najbolj častno in plemenito rokodelstvo tatvina. Moj cilj v življenju je, da postavim to rokodelstvo na prvo častno mesto človeških po-klicov. Vsak pošten profesion se smatra za tatinstvo. Jaz se bodom potrudil, da postanem krepak v svojem principu. Ljudi iz preprostih in nizkih slojev, kateri so dospeli do svojih ciljev, ter se posvetili temu ali drugemu poklicu, kakor jiostavodajalnem, zdravniškem, umetniškem i. dr. se prezira in zaničuje. Najprvo sžm postal trgovec; ali o-bračanje zakonov in nepoštenost ki sem jih doživel zaporedoma, pobilo je mojo občutljivo naravo, ki je vedno ljubila kar je prav in naravno. Nato sem opustil trgovino in ]x»«tal sem zasebni špekulant. Iu tudi to se mi jo pristudilo, trgovati z izmišljeno vrednostjo nwloko|k>v, koji niso nigdar eksestirali; z trudom ropati denar iz žepov druzih ljudi in polniti moje z njim tega tudi nisem mogel prenašati. Nato postal sem jurnalist, ter iznašel, da eden uenioro postati vspo-šeti jurnalist ako ni slepar; potem sem se trudil postati politikar. Tudi nič boljše 1 Na posled sem sprevidel, da krasti bodi si že na en aili drug način je še najbolj pošteno izmed vsih trgovin, in so odločil da dokler že ostanem slepar, in da na vse sadno vendar bom svetohlinaki tat in postal »»m vlomitelj." "Sedaj kradem vsak dan. V najtemnejših nočeh vlomim v hiše bogatinov in vzamem sumo to kar moram Uneti za svoje življenje in kar človek potrebuje moje vzgoje. Vse to vzame 1« par ur dela, potem ko zapustim svoj klub ali kako posebno družbo, razven teh par kratkih ur živim kot vsak drug človek na svetu." "Jaz pripadam k par izključno i-monitnim klubom. Zahajam v najod-ličnejše družbe. In ravnokar bil sem odlikovan od njih zavoda, in kadar naredim velik dobičedt z svojim pro-fesjonam postal bodem najbolj ugleden človek med živimi. Jaz delam navadno in jako odkritosrčno, kakor dela vsak dmg, v dragim smislu. Moja vest je čista, in čutim, da brez vsakega nosilstva zasledujem I© pot katero mi je začrtala narava." I)an se je že delal, in žarki jutranjega solnca so tudi že vbadali skoz zagrinjala pri olrnu. Vprašal sem svojega neznaniga gosta, da počaka za-jutrka, toda on je ponudbo odklonil rekoč, da nemore, ne mene, niti mojega poštenja žalili s tem, da bi se vsedel k isti mizi i menoj v solonski obleki, _ — RrnmožljivoBtlnških ITršulink. V "Gorenjcu" smo čitnli tn dopis: Presvetli škof daje prelepe izglede katoliško srnmežljivoBti, ko pisari pismu proti pesniškim muzam. Tudi pobožne iu čodnostno nune uganjajo podobne stvari. Bivše učenke teh sol pripovedujejo, da sramežljivo to devico vsakemu nn-geljčku narode Brnjčico, ki knžo lo kuj golega. Zgodovinska knign i-ma med drugimi slikami tudi Lao-konovo skupino. Kukorznuno, jo Lnokon ovit s kačami in gol. Po drugih zavodih dobo gojenci iti gojenko take knjigi«, knkor bo natisnjene. Pri loških Uršulinkali pa je Laokonova skupina s papirjem prolepljona. da bo ne pohujša kakšna gojenko. Ako je na klavirskih notnh nadpis kake postni ali drugo igro "Liobestrauin" nI' "Liebesglocken*' itd., prečiste nune prečrtajo besedo "Liebos"in tudi besedilo pod notami skrbno prelepijo, če je lo kaj o ljubezni omenjonega. Tako so sramežljivo loško Uršulinke. Kakšna je taka hinavska vzgoja? Zares daleč je doBpola katoliška borniranost! Z lepim izgledom "re pa naprej ljubljanski škof. Ko l»i pač rajše obrnil pozornost na razne duhovnike, ki uganjajo skrivne in očitno grdobije, katero se z neobLČene muzo no dajo niti malo primerjati. John. J. Dwyer 07 !> Blue Island Avenue. Gostilničar so priporoča Slovencem in drugim Slovanom v obilen obisk Postrežba točim in solidna J, J. Dwyer, E79 Blue Island k, Priporočam vsem rojakom svojo moderno gostilno, kjer točim vedno sveže pivo, najfinejše žganje in likerje in pristna, naravna vina Sprejemam rojake tudi na stanovanje bi hrano. John Mlakar, (>0th. & Greenfield Ave«. Went AIIIh, Wis. Na prodaj posestva proti tukojšnje-mu plačilu ali na obroke. Vprašajte za imenik. T. F. Stepina, Odvetnik, notar in ziiBtopnik za pnxlnjo posestev. $63 W. 18th Nt. Chicago, III. A- jO' cP s? č # 4 Kdor hoče kmalo dospeti na Kranjsko, Koroško, Spodnje Štajersko aH v Istrijo, naj se posluži parnikov francoske družbe Compagnie Generale TYansatlantique. LE 6. DNI NA MORJU. Parniki plujejo iz New Vorka vsak četrtek ob 10. uri dopoldan. Glavni agent za Ameriko in Canudo na H2 Broadway St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni agent za zapad, __ na 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank Mrdosh, agent n« 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. (J. Jatikovh'b, agent na 2127 Arober Ave, Chicago, 111. Slika predočujo zlato damsko nro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET. V naravni velikosti slike. Kolesovje jo najboljši ameriški izdelek -Elgin nli Walt-ham. Te vrste ura stank le V obilo nuročbo bo priporoča vboiii Slovencem i ji Hrvatom dobro znani Jacob Stonich, 72 K. Madison St. Chicago, III. $14.00 Abo hočete prihraniti i dolarjev^ kupite peel in pohištvo prt <0~r nan -^a © J as. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. BRATJE DELAVCI! Pry i parnik je kupljen; cena delnic gre kriško! Nase novo parobrodnodruštvo jo kupilo veliki Ameriški parnik "Brooklyn", ki lahko prevaža do 14 000 potnikov III. razreda. Z rodno plovitbo bo družba pričela v začetku meseca oktobra t. 1.. Radi tega bodo tudi cene delnicam poskočile. 6o jo čas, da si vsaki delavec lahko priskrbi delnice in tako postane sotrad-nik tega ogromnega podjetja. Ne odlašajte! Kupite kolikor morate delnic, dokler bo se !>o $5.00 FRANK ZOTTI & CO. Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnilu. Ta kupon issrežito, napišite in ga pošljite z donarjom na spodaj omenjeni naslov. Kdor hoče kupiti delnice nove parobrodne družbe "The Frank Zotti Steamship Co.", nuj napiše, izreze in pošlje bi le kupon na Bix*lnji naslov. 1 _ _ _ _ _ Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati. (Incorporated under the laws of the State of Maine) Frank Zotti Steamship Company. Fit AN K ZOTTI, President. Ilnkorporirana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je že $1.500.000 u plačan ili. 108 (jreenwieh Street, New York. Cenjeni gospod:— S tem pred plačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $5.00 komad, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj povedano svrho, in delnice mi prej ko mogočo doposljite. S tem se razume, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, du mi zgornjo svoto vrnete v celem znesku. Ime.............................................. Ulica in št......................................... Mesto in država..................................... Dne..................190.... : Ceki, m« irce 11 ate) in poštne nnkranice naj f® pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. Now York, N. Y. s sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael Štrukelj, 51U Power Str., Johnstown, Pa. I. tajnik: Maktin Konda, t>83 Loomis St.., Chicago, 111. Pom. tajnik: Frank Petkic, (>83 Loomis Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, «»($17 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. Uadovinac, P.O.Box 198 La Sallo, III. John Verščaj, (>74 W. 21st PL, Chicago, 111. Anton Mladič, 134,W, 19th Str., Chicago, 111. Jos. Duller, 7 Walker Str., Jumesville, Wit. Martin Potokar, 564 S. Centre Ave., Chicago, III. Mohor Ml*dič, (117 H. Centre Ave., Chicago, 111. i John Verščaj. 1574 W. 21st PL, Chicago, III. J •los. Duller, 7 Walker Str., Jnmesvillo, Wis. Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, III. Y8K DOPISE naj blago vole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Nudsor-niii: Porotni odbor: Bolniški odbor: Frank Zotti Steamship Company. Kdor želi hitro in cono dospeti na karnijsko, naj se poslu/i prvega purnikate konipanijo "BROOKLYN". Cena iz Chicago v Ljubljano sedaj samo 48 tolarjev OSEM DNI PREKO MORJA! Iz Chicago bo odpotuje 17. okt. in iz Now Yorka 19. okt. 1.1. Potniki tretjega razreda dobijo za spati posebno kabine. Kdor želi potovati naj nam dopošlje $">.00 are tla mu preskrbimo prostor. FRANK ZOTTI & CO. 99 Dearborn,' vogal Washington St. Chicago, 111. Društvene vesti. DruAtvo "Slavlja" št i. 8. N. P. J. v CbJcagu. IU-. iaia svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ▼ Narodni dvorani na 687 S. Centre Ave. John Duller, tajnik. 12 W. 26th St., Chicago. 111. Bratsko društvo "Triglav" ftt 2. "8. N. P. J " v La Salle, III.. Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob H 2 url popoldan, t prostorih !1. Kump*. Društvo "Adrlja" ŠL 3. "8. N. P. J.", v Johnstown. Pa., Ima svoje redne me-sečne eeje vsako zadno nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan na 726 Broad Alley. K mnogoštevilnem vstopu v o-menjeno društvo vabi Odbor. Društvo "Bratstvo" ŠL • 8. N. P. J. v Morgan, Pa., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih br. Pr. HlUauCIČa na Sygeo. Odbor. Drušvto "Orel" št 19 "S. N. P. J." v Stone City, Kama.. Ima svoje redne mesečne seje vBako Četrto nedeljo v mesecu. Ignac Pečnlk, tajnik. Društvo "Zora" St. 25 S. N. P. J. v Tereio, Colo., ima svoje redne me-scine seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Odbor. Društvo "Danica" št 22 S. N. P. J. v Trlmountaln, Mlch., Ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. - Matija Llkovie, tajulk. Draštvo "Bratje Svobode" št. 20 8. N. P. J. v Cumberland, Wyo., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu, in Bicer ob 2. uri popoldan v mestni dvorani. Društvo "Bled" št 17 "S. N. P. J." v Loraln. O., Ima »voje redne meseCne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih brata Vr-banka. Alexander Selchnltzer, tajnik. 678—10th Ave.. Loraln, O Društvo "Edinost" št 12 "8. N. P. mesečne seje vsako prvo sredo t mesecu ob 8 url zvečer v Murray Uper Mouse. M. Žugel, tajnik. P. O. Box 127 Murray, Utah. Društvo "Zarja" št. 16 "8. N, P. J. v Havcnsdalu, Wash., Ima svoje redne mosefae seje vs&ko udno nedeljo v musecu, v dvorani g. F. Ludovtk-a K^ve^ddalo, \7 Velikost žepno knjižice, cena ji je samo fJOcentov katere se lahko v poštnih znamkah naročilu pridene. V. J. Kubclka, 99 Dearborn St. Chicago, III. sva moderno urejeno gostilno na 156 Desplaines ulici in voglu Austin Ave— kjer bode v a točila pivo prve vrste, pristna naravna vina iu izborilo žganje. linijske smodks na razpolago, V obilni poset se priporočava vnem rojakom, brata Polanšek brata. i*. Nelioeuhofcn Hrg. LVn. Najboljše pivo jo So prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III. Kasparjeva držav-na banka. m Blue Island Ive, Chicago, III, plačuje od vlog 1. jan, pa HO jnn. in od 1. jul. pa do 30 dec, po 3 odstotku obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse delo sveta in prodaja so tudi vozno listke (šifkarto). Denar so posojuje na posestva in zavarovalne police. Edina vinarnu, ki toči najboljše kalifornijski! in importirana vina. Kdor pije nošo vino, trdi, da so ni nikdar v svojem Življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro dosli! Hermanekov Angelika balzam jo najboljše krepilo. Kedar telo slabi in so njega moč čimdnlje boljinbolj zmanšuje tedaj potrebuje želodec krepila zii prebavljenje, daojači čreva in led vice. Hermanekov angelika balzam bo proizvaja le iz korenin, zelišč in izbranih rož, ki bo potrebno za ojačenje telesa in utrditev zdravja. A-ko postane kri nečista, se pretaka nepravilnij in postaja razkrojenu, telo no dobiva dovelj jakosti, torej slabi in razpada, pristopno je boleznim, nervoznosti, slabemu prebavljen ju. izgubi slasti do jedil, nespečnosti. Poleg se pii prikazujejo šo druge bolezni, ki imajo svoj izvor le v slabi krvi, n. pr. mrzlica, Hermanekov angeli k a balzam je" najboljši kričistilec in krepilo, ki vedno pomaga, ako telo slabi. B3T Cena 75c; po pošti 85r. Izdeluje in prodaja edino J. C. Hermanek, lekarnar, 585 Ho. Centre Av. Chicago III. Pa NOVO JESENSKO BLAGO ft sveže, čisto in popolnoma moderno se Vam bode prikupilo od vseb strani kadar vstopite v našo prodajalno. Opozarjamo Vas na posebno nizke cene katere se Vam nudijo TA TEDEN! iPRODAUAtCI John Kreracsec in Frank W. Zattaurecky. Vprašajte po štev. 12 ali po štev. 3. I{! ŽENSKA K lil L A — delana iz ševi-ota ali palma, na izbero po najnovejši modi. Prejšnja cena $5.00, (TVQ HP sedaj le....................U)u.ld Ako ste namenjeni kaj kupiti ali ne, pridite in oglejte si naše raznovrstno blago. NOVE TKANIN K — veliko lepih, pripro to pisanih tkanin, jard Iflip le............................1 (1A1 POPOLNOMA VOLNENI TRI-COL — na razpolago v vsih barvah kakor tudi v Černi barvi j«rd le ......................... POPOLNO VOLNENA PRUNKLA — GRANITE. WHIPCORD IN STORM ŠKRGE — v vsih novih in za Željenih nuancah kakor tudi v črni barvi. Naša cena samo za čaza HQp razprodaje jard le..............j Ju POPOLNO VOLNENO BENEŠKO BLAGO, SERGE I >4 GRANITE — v vsih barvah kakor tudi v črni jd. le........................ PRIPROSTI IN RAZKOŠNO BAR VANI MOIIA1R, kakor tudi v ^rni barvi, najboljše vrste na trgu, jd. le ...................... Naše barvano iti črno blago za ženske obleke, po.... 98c do $1.25 je pravo v tkanini in barvah. Mi jamčimo za vsak kos tega blaga........ ZIMSKE ŽENSKE SPODNK O-ULEKE — hlače in srajce vsake velikosti, n?vndna cene 50c, sedaj ic..'.............;............ ZIMSKE MOŽKE SRAJČK in spodnje hlače, sivo barvane,— vnake velikosti, navadna cena 50c, sedaj le ........................ MOŽKE VOLNENE GORNJE SRAJCE, brez barve ali barvane, velikost od do 17, na izbero PO........................... POSEBNE OBLEKE ZA MOŽKE in dečke. Kratke hlače z oprsnikom za dečke, delane iz finega ka- (f>Q JQ šmira, velikost H do 16, po. . tl)^j,4u RUSKI POVRŠNIKI ZA DEČKE iz plavrga, črnega ali rujave-ga sukna po............... MOŽKE JESENSKE OBLEKE — z enim ali dvojnem oprsjem iz črnega tibeta ali Ševiota, domaČtga (Tli H fin dela, vrednost <15, sedaj le,• iPiUaUU JC $2.48 559.56/,563-^565 3LU£ /51 AN D AVE. Vesli iz jugoslovanskih pokrajin. — 2upnik, ki je kriv, du je pogorela vus.tz Hinj pri Žužemberku so poroča, da imajo tam župuiku, ki živi v neprestanem prepiru s svojimi župljuui. Dasi so prebivalci največji reveži, ki bi le izteš-ka služijo svoj vsakdanji kruh, jo hotel lotop župnik dati na njihovo stroške ronovirati župnisče, Zla-sti mu ni bilo po volji, rlu jo pros- denar! Naj revež poginja za plotom, du si le prevzetni uradniki katoliške cerkve polnijo žepe in razširjajo klerikalno oblast. — Škofje pisal ljubljanskemu Županu sledeče pismo: Na Gori-čanah, 13. septembra 1905. Hla-gorodnigospod! Dne 20. septembra odkriti Prešernov spomenik ima mul pesnikom pohujšljivo, nesramno odgaljeho žensko podobo. Kot poklican varili krščansko nravnosti z gnjušoin obsojam, da se jo za pesnika luko pohoten spominek da gu jo torni farovž krit s sipino. Zalite val je, nuj so pokrije z drngo ope- j (Hll)ra], So bolj obsojam, ko. Kmetje so bo temu uprli, češ, j „K.^tim ljubljanska občina »prejela da je streha še popolnoma dobra, in so res dosegli, da župnik ni mogel izvršiti svojega namenu. Z bog tega jo bil župnik seveda silno razjarjen in je jel fljioje župljano na vso mogoče načine* šikanirati. Na prižnid jo razgrajal kakor kak pijani drvar, zmerjal in ošteval jih jo kakor paglavce in pri vsaki pridigi je ponavljal, da njegovi žup-ljani niso za drugo, kakor da delajo otroke. Koso mu prinesli o-troke h krstu, jim je rekel, da so psi, ne pa ljudje. Zupljaui so vse to mirno in potrpežljivo potrpeli: Lotos je pa dal napraviti župnik kdovo s kakim namenom na iupnišou, seveda brez dovoljenja pristojno oblasti, nov ozek in visok železen dimnik sredi slamnate streho, dasi so ga kmetje svarili, n oglašajoč, du se pri takem dimniku luhko užge streha. Župnik se seveda za to ni zmenil. Kako prav pa so trdili kmetje, se jo sko-ro pokazalo. Nekega vročega dne Be jo vnela res streha pri dimniku in nastal je požar, ki je uničil 2up-nišče in vbo vas. .lasno je, da požara ni zakrivil nihče drugi, kakor župnik — in jo tega mnenja tudi sodišče, ki ga jo že o pet ova no pozvalo na zagovor. Takisto je tudi razumljivo, da so kmetje skrajno razjarjeni proti župniku, ki jo zakrivil, da jim je zgorela vjih, in da ga nočejo nič več trpeti v svoji sredini. Sklenili so torej poslati posebno deputacijo v Ljubljano, ki naj bi župnika zatožila škofu in zuhtevala od njega, da ga naj takoj premesti. Pred kratkim se je ta deputaciju zglasila pri škofu s svojo tožbo in prošnjo, toda v škofiji so jim priporočali krščansko potrpežljivost, sicer jim pa pokazali vrata. Kmetje so se v skrajni ogorčenosti vrnili domov iu se baje pripravljajo,da si sami pomagajo, ker jim škof neče. Prav bi bilo! — Denar, denar! Posvetna moč in oblast je glavni in edini cilj klorikalizmu. Zatem stremi,zanj so bojuje. V dosogo tega cilja zastavlja vse svoje sile in se poslužuje vsakovrstnih sredstev, pa naj bodo ta še tako umazana. Pred vsem so gro za denar. Tega klerikalci tako strašilo ljubijo, tako neznansko hrepene po njem, da beračijo vedno in povsod zanj, Taki so kranjski slovenski klerikalci, ameriški slovenski, biki so koroški nemški. Zadnji so prod kratkim izdali javen oklic na narod, nuj jim v dosego njihovih ciljev uakloni kapital, iz kuterega Iti se potem ustanova, ki bi jo uživali najrazboritejši klerikalni agitatorji, Da hlinijo-ti koroški zavezniki nuših klerikalcev najčitojšo ku-toličanstvo, ni treba poudarjuti, saj pozuamo kranjske klerikalce in klerikalec je podoben klerikalcu kot konjske fige mod seboj. V svoji slepi strasti za denarjem pa so sli koroški klerikalci tako daleč, da so nastopili proti vsakim dobrim delom in proti podpiranju revežev! Njihovo glasilo "Karnt-ner Ztg." pravi namreč: * Kaj bi pa koristilo, če bi sedanji dobri katoličani vse svoje premožen je zapustili revežem, če bi pa sovaržni-ki cerkve dobili oblast in nekega diie uničili vse, kar so katoličani dobrega storili, kakor na Francoskem I'1 Zato ljudje božji, le denar, iu v svoje varstvo vzela, najbolj pa obsojam, da se jo nesramni kip Btavil ravno prod cerkev, posvečeno prečisti Devici in Materi Božji Mariji v pohnjsanje pobožnih vor-ni kov obojega spola. Ta pohtijš-ljivi kip jo neprestano razžaljenje Božjo, za katero jo odgovoren od-nor, ki jo tak gnjusen spomenik odbral, in mostna občina, ki gaje na to mesto postavila in v svojo varstvo vzela. V imenu svojem, v imenu svetne in redovne duhovščino, v imenu vseh poštenih Ljubljančanov, posebno v imenu rahločutnih gospa i u sramežljivih gos-podiČeti ljubljanskih, v imenu nedolžno mladino, pa tudi v imenu vsega vernega ljudstva slovenskemu, katero v Ljubljano prihaja, prosim Vas gospod župan, prosim občinski odl«»r. odstranite pohujšanje, odstranite razžaljenje Božjo, izvolite to sveto sramežljivost globoko razžuljivi kip nad pesnikovo glavo odstraniti in zameniti gu z drugim spodobno oblečenim. — Anton Bonaventura, škof. Slike iz raznih cerkva bodo razstavljene prihodnje dni tudi v Postojni v Maks Šeberjevi izložbi. Naj tudi pri nas ljudje primerjajo Prešernov spomenik s svetniki, ki jih slikajo in postuvljujo drugod po eorkvali! Nuse nepokvarjeno 1 jud-stvo naj samo uvidi, da ni gnjusen spomenik našega prvega pcBiiika Franceta Prešerna, pač pa škofovo pismo. Cel svet se nam smo-je, da imamo tako "brihtnega'' škofa. — Amavtski .provali v Srbijo. Arnavti so 29. sep. zopet z veliko četo prekoračili srltsko mejo in na-pndli srbske obmejne straže. Vdrli so globoko v srbsko zemljo ter se utaborili pri Jelenski Roki, kjor bo prežali na posamezneBrbske patrulje Ivo je prišla v bližino srbska patrulja |xxl poveljstvom Bla-gote Delibašioa, so jo Arnavti napadli iz zasede, ubili njenega j»o-veljnika in ranili več vojakov. Po toni junaškem činu so zbežali in so umaknili na turško ozemlje, Ako ti arnavtski napadi ne bodo ponehali, ao lahko pride do vojno med Srbijo iu Turčijo! — Črni gavrani se prišel ju jejo v Hrvatsko. "Trg. Vjesnik" poroča da bo kupili od "Hrvatske poljedelske banke" grad, ki spada h graščini Daritvam, jezuitje, ki se mislijo tam tudi na Beliti. Srečna Hrvatska! — Žrtev vojaške strogosti. - V domobranski vojašnici v Kurloveu je umrl pred kratkim nadomestni lezervnik Mesič. Čeprav je bil Meaič bolan, je moral vendar o-pravljuti razno delo, spati na tleh, iti na vaje itd. Uliogi vojak je podlegel naporu ter umrl v vojašnici. Vojaški predpisi določajo strogo, da no bme noben bolnik ostajati v vojašnici, namreč mora takoj v bolnišnico. Tako bi bo bilo zgodilo tudi z Mesičem, če bi bil imel polkovni zdravnik kaj usmiljenja ter bi bil proglusil Mešiča nesposobnim, ga poslal domov ali vsaj v bolnišnico. Zdravnik je bil sicer oštet, ali to ne povrne življenju nesrečnemu Mesičn, družinskemu očetu. Mirko Vadjina priporoča bratom Slovencem svojo BHIYNICQ. 390 W. 18. St. Chicago. cgxgxfo Največja slovanska tvrilka Emil Bacliman, 580 So. Centre Ave.: Chicago. TrggpS? ■v*-, iirnirt^ -m •HSEM mm t "l^-Lat MJL| SP*®. i l ■ T ( V i ITX "•»■-------.-e ^"Wt^-----j-J /TJ, Somtfljttukt naročujte rolujte svoj* Izdeluje društvene znake, gum be, zastave in druge ptrohščjne. -i l3ozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno svežo najfinejše pijačo-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske stnodke na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kogljiščo in igralna miza (pool tablo). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk Be vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 017 S. Center Ave. blizo 19 ulico Chicago, III. g£_23 NOVA MODA JESENSKIH IN ZIMSKIH OBLEK! Nikjer drugod ne dobite toliko zo- logo raznovrstnih i ; su k en j in površnikov Pridite iu oglejte si našo zalogo, isto vam m/kažemo brezplačno ako kuj kupite ali ne. Vse naše obleke so delane po najnovejši modi, okusno in trpežno. Suknje z enim ali dvoj- v /* ikik it i m oprsjem po...... do-..................... 8 25.00 Površniki najnovejše ^ fi Kik mode po............ ^ do...................... $20.00 imamo posebne obleke v zalogi za majhne, velike kakor tiuli za •navadne ljudi. Na vogalu 18. ulice in Blue Jsland Ave. ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta moi in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno čmerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavŽito brano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi m IDflEPa raiKEIX'3 Trinerjevo zdravilno grenko vino. ki spospeŠuje slast do jedi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo, da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino OF V ER Yf" ^lOIIUKtft najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek. .Izborilo prebavljanje. Trdno zdravje. To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Kabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in Čistilca krvi, branite bolezni. Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje. POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač, * * * * | 1 1 V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 799 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih spccielitet: Tritierjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak. Najboljši fotograf, izdeluje . vsakovrstne slike razne velikosti. & ^fe ^fe ^fe Družbinske iu društvene skupine. Zenltovanjske in otročje slike no naša Mpeciaiiteta. Cene primerne in solidne« 391—ŠiTBIue Island Ave, vogal 14. PL Telefon Canal 287 Nad 30 let se jo obnašal Dr. RiCHTERJEV SVETOVNI, I'Ri'.NO\T,JKNI "SIDRO" Pain Expeller kot najbolj&Hel^ zoper REUMATIZEM, FOKOSTNICO, , PODAGUO itd. in razne reuniatično neprilike. . SAltOi 2Set. In SOct. V v«h lekarnah ■ ali pri F. At Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. war LlEBfCH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci že mnogo let izdeluje najlepšo veliki) iri'ihaio slike po najnižjih cenali. 80—86 Euclid Ave. CLEVELAND, O. POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIM! ZAMORE DATI SAMO Dr. E. C. Collins, M. I. ako hoče bolnik popolnoma ozdraviti je v prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma in natanko spozna, to pa je edino le mogoče našemu slavnemu in najbolj učenemu profesorju, ker je on edini zdravnik, kateri po natančnem opisu vsako belezen, popoinoma in temeljito spozna. ZntorciJ, rojaki Slovenci, v sluinju da V«m Jo trobci atdravnlike pomoči vam ml priporočamo samo ln edino lo tega »lovne«« In Izkušenega wlruvnlka ker so nijedeu drugi zdravnik no more ponašati s tako uspešnim zdravljenjem kakor on. mi .MP nAi --m ker on jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in radi tega oz- M/FIR AVI V\F K ni F/NI d*»vi vse možke in žeuske bolezni bodisi akutne ali pa zastarele tkro- Ui-Ullfi f I VUL UULLLIllj nične). Za to tudi jamči za popolno ozdravljenje vseh boleznij, kakor: bolezni na plačah, prsih, želodcu, črevnli, ledvieali, jetrali, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni voltini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, pro-hlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, gilit, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemoroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, ]>olncijo, nasledke izrabljevanja samega sebe, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazolje, ture, hraste in rune, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastočni, glavobol, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostalo notranje in zunajue bolezni. On je prvi iu jedini zdravnik, kteri ozdravi jet 1 ko, ozdravi vse tajne možke in žen«ty spolne boleml, kakor tudi „sittlis", točno in popolnoma. (Zdrav-Ijenje spolnih bolezni ostane tajno). Ženskam in moškim ho ni treba sramovati ter naj natančno m zanesljivo opišejo svoje spolne bolezni. Ktere ženske trpe na takozvanem mesečnem neredn, my se takoj do njega obrnejo. BERITE nekaj najnovejših priznanj, s kteriml se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje: Slovenka: M. HEOLER — 1239 Bohemian Ave — Pueblo, Colo. Ozdravljena od akutne bolezni žen-škili organov — narodnega mesečnega čiščenja, belega toka —bodljaja in krča v trebuhu križu, težkega dihanja, glavobola iu srčne bolezni. Slavni gospod Profesor t Naznanjam Vam da sem sedaj popolnoma zdrava. Vaša zdravila so mi zn-dostavala za popolno ozdravljenje — moje težke bolezni vsled katere sem trpela nad tri leta in katero ste me Vi edini popolnoma ozdravili, srčno se Vam zato z mojim možem zahvaljujeva in Vas priporočava vsem rojakom Slovencem ker ste v resnici najbolj učeni in izkušeni zdravnik. Tudi Vam pošiljam mojo sliko in Vam ostanem do groba hvaležna. Mari Hegler Bqhemiuii Ave 1239 Pueblo, Colo. Ozdravljen od kronično bolezni želodca in notranjih prebavnih srganov. Cenjeni gospod profesor I Vam naznanjam da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil in Kin zdaj čisto zdrav in vesel kakor poprej in delani že en mesec. Vam pošiljam mojo sliko, ko seui bil pri vojakih v ol kontri Austriji. Pozdravljam Vas dobrodelni gospod profesor. Johan Strah. Iz vsega tega se jasno razvidi, da se bolniki, najzane-sliveje ozdravijo pri našem slavnem zdravniku. Zato, ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če jo vaša bolezen zastarela ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišite natančno vašo bolezen navedite starost iu čas, kako dolgo ste že bolni tar pošljite pismo na ta le naslov: KAZIJO. — Zelotom v album. Ko rajni Leon XIII. še ni bil papež bil je nek >č na neki zabavi v BrtiBelju. Njegov sosed mu je ponudil duhu-na v škatljici, na kateri je bila naslikana naga ženska, •loahini Pee-ci jo je uekdj časa povsem hladno motril potem pa vstal, jo pokazal celi družbi rekoč: "V resnici vrlo lepa dama, gospod grof; ni dvoma, da je to vaša gospa soproga l" .— Nemški prestolonaslednik pogorel pred sodišči. Nemški prestolonaslednik se jo potožil, da mu je okrajni odbor v Oelsu predpisal 51)00 mark davku od njegovega graščinskega posestva, Presto-uaslednikovo pritožbo pa so vse sodne instance zavrnile. — Socialistično časopisju na Nemškem. Poleg osrednjega glasila "Vorwarts" in enega znanstvenega imajo socialisti na Nemškem "),"> dnevnikov, 2 listu jk> dvakrat na teden, 5 tednikov, I dvatednik, 1 polmesečnik in-J mesečnike; vrhu tega še 2 šaljiva in 2 zabavna lista- — Duhovnik ni za sodnika. Szepeshely jo edino mesto na Ogrskem, kjer opravlja domači župnik tudi službo mestnega sodnika Sedanji sodnik jo Fr. Zvada, ki pa je opravljal svojo službo tako, da je prišel na ukaz ministrstva v kazensko preiskavo, ker je pri volitvah odpiral volilno listke. Zvada se je moral obenem odpovedati sodnjiBki službi. — Zakuj nastanejo jiotresi P Po vodom zadnjih strahovitih potre sov v Kalabriji je noki misijonar luzlagni svojim poslušalcem v cer kvi: "Zemlja je okrogla tor se vr-ti. Vrteti pa se moro lo, ker ima osi. Da pa jo treba od čubu do Časa te osi mazati, lx> pač vsakemu med vami jasno. S čim pa se mažejo zemeljsko osi? S petrolejem, ki je nalašč v ta namen v sredini zemlje, Prokleti trusti pa so izpruz nil i te petrol jako vrelce. Kaj jo posledica? Slalx> namazane z» meljske osi no morejo včč dobro funkcijoniruti, in posledioo so ze meljski potresi," — To je pač razlaga, kakšnih pozna cerkvena "znanost" se več. — Jugoslovan i j a. Vse žeblje, na kateri žive večinoma kompaktno Jugoslovani (Slovenci, Hrvati, Srbi iti Bolgari) obsegajo 420 000 kvadratnih kilometrov, t. j. ravno toliko kakor vsa Japonska, nekoli-ko manj kot Francija in Španija. Jugoslavija pa je H k rat veoji| kot Ogrska, l.\krat večja kot Britanija ln Irska, ali Italija, 1} večja kot Pruska, litkrat večja kot Švica, 13 krat večja kot Nizozemska in 14 krat večja kot Belgija. Poljaki tožijo ameriško drža vo. Dve poljski rodbini Kosciusko tožit«1 ameriško država za malenkost 450 mtljonov K. Koščitiski trdijo, tla so potomci slavnega poljskega narodnega junaka Koščiu ska, ki jo zbežal iz domovine terse v vojski za ameriško svobodo kot general tako hrabro I »oje val, da mu je ameriška država podarila zemljo, na kateri stoji dandanes mesto C'ikago. Ker jo Kosčiuski brez potomcev umrl, zahtevajo njegovo dedščino bratovi potomci. Nekdanjo njegovo zemljišče se ceni na 100 milijonov dolarev. sedaj zvezali še z vse drugačnimi Nemci, prodali so se, vlada jih je kupila;sedaj imajo vezane roke, in lepo ponižni vladni hlapčki postanejo. Obslrukciju utegne prenehati, na Dunaju bo Šusteršič Ga-utschev trabant, vsako toliko časa pa jim bo vlada štela tisočake za lakajstvo in izdajstvo! Kapitulacija vlade prod klerikalci in zveza 7. njimi pometli nove slabe ease za slovenski narod. Toliko brezob-zirnojši mora biti lx>j z vladnimi prodanci. T--------------—' Slovensko Narodno podporno "društvo -Sokol" št. 11 S. N. P. J. v Roslyn, Wash, naznanja, da so za sledeče loto izvoljeni naslednji odborniki: Matija Derganc, predsednik; Ivan Šikoniju, tajnik; Jurij Urbane, blagajnik; Anton Vončina, zastopnik; in Anton Mesec, lmlniški odbornik. Ivan Sikonija, tajnik. Slovenec: JOHN STRAH W. W. Feromt Str. — Maasllon, 0. Dr. E. C. Collins Medical Institute I40 WEST 3<4tH STREET, IV EW YORK. IV. V, In potem bodite z mirno dušo prepričani da bodete zagotovo in pope'-1 izdravili — K premembi v predsednistvu za Kranjsko. — Vlada jo žrtvovala barona Heina in grofa Schnffgots cha klerikalcem, da opustijo ob BtruKcijo v kranjskem deželnem zl»oru ter da,bodo na Dunaju zvesto hlapčevali vladi. Oautschje kupil klerikalce, in na Kranjsko prihaja iz Trsta Schwarz kot koncesija klerikalcem iiAot zaupnik vlade in klerikalno stranke. — Tisti kle rikalci, ki toliko kričijo o pogubo-nosnosti "zveze" z Nemci, so »e Kje se hraniš? Težak odgovor na tako vprašanje, ker tisti ki bi radi dobro jedli ne morejo dobiti kuharja koji bi jim kuhal po njih volji iu okusu, v drugem oziru pa, jo njih želodec vže pokvarjen ail premočnih opojnih pijač. Nato pa zahtevajo šo vedno močne j ill pijač, ki še pod-vojujejo njih bedo iu trpljenje. Drugi zopet zgube Blast do jedil radi neznane bolezni. Vsekukor pa Vam Trinorjevo zdravilno grenka vino pridobi zopet slast do jedil, ker ono zdravi iz dna bolezni. Ozdravi želodec in mu da pravilno moč, da zopet lahko sprejema in deluje popolnoma pravilno vsako hrano, Kakor hitro bojo prebavni organi začeli pravilno delovati. Kri l>odo poBtalu zopet čistu in močna, mišice jake. Za prebavno bolezni edino zdravilo na kojo se smete zanesti jo le Trinerjovo zdruvilno grenko vino. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So. Ashland Ave., Giicago, IU. NAZNANILO. Vsoui slovenskim rojakom na znanje, da sta so narodni društvi: slovansko pevsko društvo "Sava" in slovensko dramatično društvo v Cle-velamlu, O., spojila v jed 110 društvo z skupno blagajno, in sicer pod imenom: "Slovensko pevsko društvo Saw", katero bodo odslej gojilo polj«, prirejalo igro, plešo itd. Imenovana združitev je bila pri posebni seji dne 20. augoata t. 1. jedn.>-glosno sklenjena in potrjena. V odbor so bili izvoljeni sledeči u-dje: Frank Černe, predsednik; Frank Kočevar, podpredsednik; Ivan Pir-nat, 1. tajnik; Anton Tischler, II. tajnik; Frank Korče, blagajnik; Maksa 1'opek, Josip Ludviger, Ferdinand Oorenčič in Vekoslav Nachtigal, go-s|NHlarski odborniki; Primož Kogoj, pevo in igrovodja; Frank Černe, namestnik igrovoas, iz katerega sem doslej zalagal tro&ke dragega bivanja v beli Emoni. "To se mora obraniti v pravih rokah I" pravi Gregorij, in od veselja bo mn razširi tolati obran. Itekši stopi k meni in mi svojeročno d težo mojega pa&a. "Služabniki aatanovi imajo dosti denarja! Bahat" Smeje se, da se mu kur trese trebušček. "Poglejmo si to zlato! Odslej bodi Bogu na čast!" Sode k mizi, da bi nanjo izsul zveneče zlato. Zdajci odpre pas in ga iztrese, toda namesto zlata so vsuje iz njega kup umazanega sirovea! Obraz nad vikanja Orego-rija pa je bil v tistem trenutku čistega zlata vreden ... Hvala ti, Azrael f — XIL Upor proti nadškofu Martinu se je posrečil. Slovesno so odstavili starega vladiko, in zbrani proštje in kanoniki so izvolili namesto njega — Bog vč, po kakih pritiskih —nadvikarija Gre-gorija. Prvi čin tega nadškofa jo bil ta, da jo ustanovil sveto inkvizicijo, ki naj bi sodila nas jetnike. I spraševali so naa, pokladali nas na torturo in nas končno prepričali, da smo v zvezi s hudičem. Čuda torej ni, da so nam prisoditi smrt na grmadi. Saj smo tudi pošteno zaslužili takovo smrt! — Napočil je večer smili. Debela megla je legla na emonsko polje in zakrivala velikansko grmado, katero so zgradili hlapci svete inkvizicije. Na tej grmadi sem pričakoval smrti, in z mano ao je pričakovali nadškof Martinus, kneginja Marija in kapelan Primož. Okrog in okrog jio jesenskih njivah se je zbralo na tisočo radoved-nijcov, ki so kurili svoje dar sveta in poročit ukaz angelju svojemu. Azrael je tedaj zapustil sedež na sivem Himalaji, razvil peruti in se spustil v nižino. V podobi bliska je treščil na grmBdo.sredi polja cmonakega in nam rešil dušo iz trpečega telesa. Kalilo naa je vzel v naročaj in potem kakor vihar krenil med svetovi v večni eter. Iz dalje ao jo videla smešna in malenkostna zemlja kakor rdeča ] 'čica, prav kakor atom, izgubljen med orjaki svetovi. Krasni obraz se Azraelu raztaja od nebeške miline, ko me vpraša: "Je H želja tvoja, da ae še kdaj vrneš na zeleno zemljo t" "Nikdar več!" "Torej spite, dokler vn* ne vzbudi trobenta, da ste navzočni, ko bode Gospod sodil pravičniko in licemer-ee!" "Izpustil nas je, in zadremali smo v večni temi, kakor »dremlje trudno dete v gorki postelji... Vidimo pa se tedaj, ko pogine človeštvo »pokali ptižkim jezdecem pod kopiti in ko prid« Gospod v zarji svoji, da sodi pravičnike m — lieemer-eel — Princip zavednosti. Vsako človeško bitje je od narave več ali 'manj zavedno, izpostavljeno je v največjih slučajih razBoje.ati kaj je dobro, kaj slabo, kaj je prav, kaj ni prav. Zavednost prinaša kaos intelektualne in socialno moči, vzdiguje mase iz nižave nezavednih krivic, v visočine zavedne pravičnosti. Kdor je nezapo padljiv in uoumljiv ta živi v temi; na pot pravičnosti no more dospeti. Kdor so zavednosti ne približujo, mora v revščini zadovoljen biti — kakor suženj. Kdor broz zavednosti ravna mora ysim trpljenjem siroma štva, prosto pot pustiti. Zavednost je gosjiodar, sodnik vsih misli in dejanj. Ona jo olajšljiva moč sveta, in si v vsih predsodkih sama sebi prepušča sodbo. Vsako avtoriteto katero zavednost zmanjšuje, pride v konflikt sama s seboj, in vsaka metoda, skoz katero; je znanost direktno ali iudirektno prisiljena, nepravo za pravo pripo-znali mora propasti. Ljubezen jo svoječasno najmočnejša v potrpljenju, a gre, ako ni z zavednostjo spremljana — rokovo pot. Zuvednoot nas tiči o dolžnostih napram našim sodrugom. So li delavsko zahtevo pravične ali ne, o tem zamere razsuje vati lo zavedni duh, kateri polog dokazov pozna tudi delavske razmere. Ako pa nagovarjajo pravični zavedniki delavske moči, s<> zamorejo nad jat i boljšo hodočamsti. Delo je močnejše od priklenjenih levov. Ta od zavednosti pridobljena moč, zamori; pretrgati verigo snžon-stva. Dolo vstvari vse kar je lepega in korist uegu na svetu, ter produeira vso' bogastvo. Misel — svoje stanj« izboljšati je, v zavednosti najdeni ključ, kateri nam odpre vrata v prostost duševnih moči, in katerih luč pravičnosti bodo svetila v prihodujosti. Ako zavednost živo misli odpokliče, z tem I'undaiiieuit korupcijo ixjMidkop-Ije; Ln stari zgujiti zistem mora pasti, Nekateri misleči bogatini, kateri druge z zlatom plačujejo, si domiš-ljujejo, da so gospodarji čez vso ljudi, čez misleče Ln netnislečc. A čas je blizu, ko bojo tudi nezavedni zavedni postali. Tedaj pa bodo raz|>adlo kraljestvo zlatega teleta. • * * Samostojnost mišljeuja da nravno samostojnost, brez spoznanja jo dobra volja, i>odobna slabi ženici, opotekajoča, nezanesljiva, odvisna od slučaja. Kdor no misli ostano suženj vse svoje življenje. Inteligenca je pogoj svobode. Ljubezon do znanstva je neločljiva od ljubezni do svobode. Misel se rodi, misel rodi, misel vzgoji človeške ideale. Iz misli besede, i/, besed dejanja. Dejanja broz pomisleka, so največkrat vzroki groznim uesrečatn in zgubam. Človek je najvišje bitje na avetu. Človek zatnoro misliti, svojo misli vresničiti. Ta dragi zaklad, marsikateri človek ne zna ceniti, ga zanemarja, ali celo zavrže. Da človok s tem ker ne misli sam sebi iu bLižnjemu škoduje, neinore ali noče s]H»zuati, kor ne misli. Kavno pa nam proletarcem jo treba mnogo misliti. Ako mislimo sami o sobi, pridemo do spoananja kako nizek in nevreden je položaj v katerem so dandanes nahajamo. Iz one misli so rodijo druge. Tako n. pr. mislimo kako bi se osvobodili U tega nwmoanega položaja. Nadalje spoznavamo svojo lastno moč, zmožnosti itd. Inteligenca raste in znjo vred hrepenenje po duševni brani. Kdino le misleči proletarci so v stanu zdrobiti gnjili kapitalistični jarem za vedno. Delavci pa, kateri malo ali nič ne mislijo, ter tekajo brez glave za katerim koli voditeljem, te le prehitro dajo zapeljati sladkim obljubam, ali vkrotiti.jih z srditem pogledom. — Nobeno delo ni toliko imenit-no kot vblažiti bolezen. Tudi nobeno zdravilo tega no stori tako hitro kot "Anchor Pain Expeller". Posebno dobro jo za revmatlzem. Zakaj no poskusite? 25c in 50o. Slovensko Narodno podp. društvo "Bled" št. 17 S. N. P. J. v Lorain, Ohio priredi ljudsko veselico v prid društva dne 14. okt. 11)05 v prostorih gospe Ana Zovnik na 10, Ave. Začetek točno ob 7:80 uri. Vstopninal25o. 'Dumo proste. Vsi rojaki v Lorain, inokolicise nnjuljudueje vabijo na voselico. Za dobro godbo in potrežbo skrbel bodo Odbor. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovioe mineralne vodo in drugih neopojnih pijač. £2-8-1 Fisk St, Tel. Canal 1405 Importiran tobak iz ataro domovino. V zalogi imam po 7, 8, 18 in 17 kr , kakor sport, saltan in dam-eke cigarete. J. VOKOUN, 544 Blue Islnd Ave. Slovencem In bratom Hrvatom v Chicagl naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društveni priporočam tudi moje dvorano za društvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice. j Cc gostom so vedno n* razpolago najboljše pijače, unljske smodke in prost prigrizek. Potujoči rojaki yedno dobro došlll Priporočam se vsem v obilen poaet. Frank Mladic, 587 S. Centre Ave. ' ^ Chicago, III. NAZNANILO. Slovencem in bratom Hrvatom najtopleio priporočava, posta-rokranjskein okusu delane SMODKE. Fino izdelane viržinke po najnižjih cenah. Zunanja naročila sprojtinljeva z posebno točnostjo poštnine prosto Vsa naročila naj bo noslovijo na BAHOVIC BROS. 1167 So. Centre Ave Chicago, III. NAZNANILO. Rojakom priporočamo našega zastopnika Frank Budno, ki se mudi na potovanju. Dotionik ima pravico nabirati naročnino za "GLAS SVOBODE", sprejemati naročila za knjige in oglase. Upravništvo "OLAS SVObODE". Nižjo podpisani priporočam Slovencem, Hrvatom in drugim bratom Slovanom svoj lopo urejeni —SALOON— z d roj n i n kegljiščem in lilljar na razpolago. Točim Bveže pivo, domača in importirana vina, fine likerje in prodajam izvrstne smodke. ProHt prigrizek vodno na razpolago. John Kumar, na vogalu Laflin in 20 ulice in Blue Island Ave. Chicago, 111. ROJAKI P0Z011I 1000 mož potrebujeva v —Silver Saloon— 461-463, -4th St, San Fran. Cal. za piti fino Wieland-ovopivo, kalifornijsko vino in najboljšo žganje in kaditi najfinejše unijake smodke. Prigrizek prost in igralno mize na razpolago. Rojnki dolie hrano in stanovanje. BRATA JUDNICH, San Francisco, Cal. Podpisani priporočam vsem bratom Slovanom mojo —Gostilno*® dvorane za ohdržavanje sej in zabar. JOSEPH POLAfEH, 083 Loomis, cor. 18 PL Chicago, (Telefon Canal 72H1) N az d a i rojaki 1 Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni Točiva vedno Bzeže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. * Za obilen peset bo priporočava brata Košiček 590 S, Centre Ive. Chicago, III. PozorI Pozort Slovenci. "Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače- tiajl>oljše in najfinejše unijske smodke. čedno prenočišče za nizko ceno. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Potniki dobe Postrežba točna in izborna. Martin Potokar, 564 S. Centre Ave, Chicago, III Solidne obleke. Našo največjo pozornost obračamo na izdelovanje solidnili oblek, kur pa pri prodajalcih na debelo pogrešamo, ker kupuje, jo obleke od tvoruičarjev. Predvsem jo treba izbrati fino in trpežno blago in vzeti natančno mero, potem se se le prične z delom. To jo pa pri nas v navadi. Ovratniki izdelani naroke, pavolnata podlagami ramenih, platnena podlaga na prsih jamčijo, da je obleka izdelana solidno. Take obleke se pa le dobi pri nas, kakor vsakovrstno unL-forme, v čigar izdelovanju smo pravcati mojstri. Telefon — Canal 1108 Slovenci pozor! § —-:-—- A Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge tsl yČZ važne reči za možke — zh delavnik ali praznik, tedaj se og- lL G lasi te pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. w J/r Čistim stare obleke in izdelujem nove W flg-------pO - -= jt najnovejši modi in nizki ceni. ji J Iltl J M A MEH, 581 8. Centre Ave. blizo 18. ulice Chicago, IU.