Г Izhaja vsako soboto zjutraj. Uredništ vo ,.Zarje" jo v Trstu ulica dei Fabbri, št. 2, III. Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu. Kokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Poštno hranilničnega štev. 64439. V računa _______) Upravništvo „Zarje" je v Trstu ulica delle Poste štev. 9. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina .Zarje4 je za vse leto naprej po pošti K 6. —- za pol leta K 3. Posamezne številke po 6 vin. Cena inserntom je 10 vin. za enostopno petil vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust. V_____________________________/ ODločimo se in bočimo eiini! Če pričakuje kdo od današnje »Zarje« oster boj proti zastopnikom one sumljive struje med katoliškimi Slovenci, na katero smo zadnjič slovensko javnost opozorili, se zelo moti. Golo kreganje ni bilo in ne bo naš namen, pa tudi ne naš način obdelovanja važnih vprašanj. Dovolj, da smo zadnjič opozorili na pretečo nevarnost in kakor vidimo ne brez vsega uspeha. V središču Slovenije ni več ne duha ne sluha o pisavi, proti kateri smo morali povzdignit i svoj glas kot katoličani in resnični rodoljubi. Kar pa prihaja preko zelene Štajerske v tržaški liberalni dnevnik, to itak ne pride resno \r , poštev. Na očitanja odvisnosti ne bomo vnovič odgovarjali, ker nam sme kaj takega očitati samo tisti, ki nam s stvarnimi razlogi ovrže naša načela, iz katerih izvajamo posledice. Sicer pa niso zastopniki nove struje sami med seboj edini v tem, cd koga da smo prav za prav odvisni. Najprej smo bili po njihovem mnenju odvisni od cerkvene oblasti, konečno pa se jim zdimo bolj odvisni od vlade. Zato je najbolje, da odpravijo to stvar sami med seboj, ker v razpravljanju o važn h vprašanjih je čas dragocen. Če čuti kdo potrebo, da si malo shladi jezo nad nami s takimi in sličnimi stvarmi, mu nočemo preveč zameriti. Odpustimo jinf tem ložje, ko čitamo v mariborski »Straži« med vrstami precej jasno, da jim je žal, da so se prenaglili in da niso mislili tako hudo, kakor se hi komu zdelo. To je gotovo dobro znamenje. Odločimo se vendar enkrat! Nič pa nam ni všeč, da so ostala naša zadnjič stavljena vprašanja nerešena. Naš namen v zadnjem članku »Resnica nas bo osvobodila« ni b'l toliko opozarjati slovensko ljudstvo na nevarnost,ki preti cd nove struje njegovi veri,*) kolikor pokazati naši slovenski politični in nepolitični krščansko-socialni organizaciji vele-važno vprašanje, preko katerega ne pojde na Tržaškem in v Istri ni za korak dalje. To je prašanje bogoslužnega jezika v Istri. Sv. Oče je izdal za vse, te naše pokrajine naredbo, s katero vreiuje porabo slovanskega in latinskega bogoslužnega jezika. Tržaško-koperski škof ni storil nič samovoljnega, temveč, kakor je bil po vesti dolžan storiti, objavil po svoji škofiji papežev odlok ter vabil duhovščino in vernike k pokorščini. S prvo advetno nedeljo se je moralo v Istri že začeti spolno-vanje tega odloka sv. Stolice. To so dejstva, s katerimi moramo resno računati, saj menda nihče ne pričakuje , da bo sv. Oče svoj odlok preklical. V tej zadevi mora zavzeti krščanskosocialna politična in nepolitična organizacija kako gotovo stališče. To stališče se mora brez-dvomno strinjati s programom stranke, ki se imenuje krščanska in mora biti povsod ena- *\ S tem nočemo revi, da bi ne bit namen »Zarje« ohraniti narodu sveto katoliško vero, saj je to k o n e č n i namen vsakega katoliškega lista, tako tudi našega. Povdarjamo samo to, da. je bi! n e p o-s redni ali bližnji namen naših zadnjih člankov opozoriti katoliške Slovence na glavno potežkočo krščanskega gibanja, v Trstu in v Istri. Da pazijo na verske zmote, v to so od Boga pozvani drugi možje: naši škofje. LIST E K Prvič med Indijanci ali Ucžtsja v jtikaraguo. Spisal Josip Spillmann iz dv. J. - Prevci K. S. Ponatis iz „zbirke Spiflmannovih povesti“, ki izhajajo v zalogi „Katoliške bukvarno v Ljubljani“. »Ali je tudi prepovedal ropati jih in bičati ? In če je to prepovedal, zakaj pa prepusti to namestnik.?« vpraša tolmač. »Gotovo, Peter, on tega ne bi smel dopustiti in naš kapitan Gil Gongalez tega tudi ,№ bo dovolil, kakor je slovesno obljubil o. Bobadili. Toda Peter, ljudje ne delajo vedno, kar I6 ukazal Bog in njegova sveta cerkev, ut zato bodo morali večnemu sodniku dajati str°g edgovor. Mi pa hočemo, če se nam godi krivica, misliti na Kristusa, ki je iz ljubezni do nas vzel postavo hlapčevsko nase in se dal bičati.« Tako skuša Karel pomiriti tolmača in njegove mile besede, ki so prišle in dobrega srca, niso ostale brez vtisa. Peter zazna, da misli deček dobro, in ljubezni je lastno, da zopet vzbudi zaupanje in ljubezen. Seveda se Indi-jančevega srca ni dalo naenkrat pridobiti. Vendar posluša Karelnove besede z nekim dopadenjem in mu obljubi, da hoče imeti oči k' ušesa odprta, da dobi sled za izgubljenim,, var cuje o zaroti, ga takoj napolni z nado, da M mu j*0 nudila prilika, maščevati se nad svo- ko in enotno, da se nam ne bodo nasprotniki smejali, češ da smo v tako važnih vprašanjih needini. Taka needinost bi gotovo ne bila najbolje priporočilo za našo politično organizacijo posebno sedaj po ustanovitvi vseslovenske ljudske stranke. Kateri struji bomo sledili ? 'Ko je bil v tržaško-koperski škofiji objavljen goriimenovani odlok sv. Očeta v zadevi bogoslužnega jezika, sta se pojavili na Slovenskem dve struji, ki sta si med seboj čisto nasprotni in temeljno različni. Ena vidi v papeževem odloku neko izganjanje slovanščine iz cerkve, ki se vrši pod vplivom avstrijske in ogrske vlade in ki ne bo veri v nobeno korist. V teh besedah je očividno zapopaden klic : Torej ne ubogajmo ! Druga struja pravi : sv. Oče je to notranjecerkveno zadevo tako uredil, on ima oblast to ukazati, katoličani pa dolžnost ubogati, odredbe sv. Očeta so vernikom gotovo**) le v korist, ker se v njih izraža volja božja in zato ubogajmo ! Obe ti struji pravita, da sta v okvirju slovenske krščanskosocialne organizacije. Čim prej se mora rešiti vprašanje : katera ima prav, kateri bomo sledili ? To vprašanje se mora čim prej in za vse slovenske pokrajine obvezno rešiti, da bomo povsod enako postopali, enako pisali in govorili in ne bomo nasprotnikom v zasmeh. Morda poreče kdo : kaj pa ima tako čisto notranjecerkveno vprašanje opraviti z našo krščansko-socialno organizacijo ? Ima in sicer zelo veliko. Kdor hoče to prav razumeti, mora pomisliti da ima liberalizem povsod isti namen, pa različna sredstva. Konečni namen liberalizma, naj se že pojavlja ped to ali ono krinko, je vedno isti, namreč odtujiti ljudstvo katoliški cerkvi, ali z drugo besedo boj proti Kristusu. Njihovo glavno orožje je hinavščina in laž. Liberalno časopisje bi rekli prav živi od laži. Dasi manevrira liberalizem povsod s hinavščino in lažjo, se vendar ne poslužuje povsod istih laži, ampak kakor mu v dotični pokrajini in v dotičnih razmerah ■ bolje nesi. Laži kianjskdgtf liberalizma poznamo. Pritisnil si je pečat večne sramote s svojo »farško gonjo«, s svojim vpitjem, da je »klerikalizem« najhujši nasprotnik naše narodnosti, s svojo izdajsko nemško-slovensko liberalno zvezo na škodo ljudstva, konečno s svojim peklensko hinavskim bojem proti ljubljanskemu škofu kot „pohujševavcu“ nedolžne mladine. Vse sama laž, sama hinavščina. Na Kranjskem ne veruje takim lumparijam skoro nihče več. Kranjska dežela je imela može, ki so začeli narodu pravočasno odpirati oči in ki so se složno z ljudstvom bojevali proti tem hinavcem do popolne zmage. To je v par besedah zgodovina kranjskega liberalizma in kranjskih bojev. ■< Orožje tržaškega liberalizma. V Trstu in Istri je vse drugačno ozračje kakor na Kranjskem. Hinavščina, katere se **) V našem prvem članku p bogoslužnem jeziku čitaj v temeljnem načelu 3 mesto pogrešano tiskano besede »nabol j« l esedo »gotovo«. jim nekdanjim gospodarjem, stotnikom Mon-tojo, iu njegovim desetnikom Lopezom ; zakaj niti trenutek ni dvomil, da sta oba zapletena v st\Tar ali celo kolovodje. Zato sklene, paziti na vsak njih korak in ju takoj, ko dobi dokaze, izročiti kapitanu ; saj dobro ve, da ju čaka nečastna smrt upornikov na vešalih. Medtem drči ladja hitro in srečno svojo pot. Zvečer pride do rtiča Mariato in se zopet ustavi,- ker po noči ne smejo iti po še popolnoma neznanem morju, ki leži sedaj pred njimi. Komaj spravijo jadra in zasidrajo sidro, že gre kapitan z Rusom drugič, da še bolj natanko preiščeta ladjo. Prideta zopet mimo smodnišne skladnice in Alfonz ju čuje ; ker pa meni, da ga veže njegova prisega in raditega molči, je zopet vse iskanje zastonj, in oba mislita zdaj za gotovo, da je deček umorjen in so ga vrgli neopaženo skozi okno v krmarjevi kajuti v morje. Drugo jutro nadaljuje »Rozarijo« svojo pot ob obrežju, ki gre najprej proti severu in potem proti zahodu do Punta Brnika, kjer se danes dotika meja med Kolumbijo in Kosta Rika Tihega morja. Na desni in na levi so krasni otoki, med njimi najimenitnejša Cebako in Kojba. Na velikem čolnu jih preiščejo kakor tudi obrežje, toda njkjer ne dobe večje naselbine in še ti ljudje, ki so bili tu, so zbežali naglo pred tujci v nepredirne gozdove, znamenje, da je prišel slab glas o Špancih že tudi do njih. Čez tri dni šele pridejo do krasnega Davidovega zatoka, od koder so poleg drugih gora zagledali trdi 3430 metrov visoki ognjenik Širiki. Drugo jutro objadra »Rozario« rtič Bu-rika in pride do »Sladkega zaliva«, ki ga obda- je posluževal liberalizem na Kranjskem, ne bi privedla tržaških in istrskih liberalcev do za-željenega cilja. Tu pri nas se je zdelo tem škod-Ijivcem ljudstva potrebno drugačno orožje. V Trstu in Istri, kjer se bojujemo Slovani za svoj obstanek, je hudo razvneto narodnostno vprašanje. Vsled vednih bojev se je iz lepe narodnostne ideje izcimila v marsičem že prava strast. Klic »narodnost je v nevarnosti« elektri-zira ljudstvo do viška. In tega klica s,, .poslužuje tržaški in istrski J i b e r a 1 i z e m v svojem boju proti katoliški cerkvi. Zato ponavlja že leta in leta vedno isto laž : cerkev je huda nasprotnica naše narodnosti, od »laškega« papeža in »nemškega« škofa ne smemo nič dobrega pričakovati, vse cerkvene oblasti so proti nam, avstrijska in ogerska vlada vplivata na papeža, da preganja Slovane, iz naših cerkva izganjajo slovenščino, ne puste nam, da bi molili svojega Boga v svojem milem maternem jeziku, kmalu bomo prisiljeni moliti Boga brez takih duhovnikov in škofov. Zato v boj proti rimski kuriji, v boj proti nemškemu škofu, ki bo — od vlade podkupljen — nas Slovane počasi in previdno zadavil, v boj proti tem par mladim kaplanom latinizatorjem. ki bi hoteli vse preroditi v Kristusu, ki pomagajo nemškemu škofu pri njegovem podlem raznarodovalnem delu in klečeplazijo pred njim samo zato, da jih ne bi poslal v Istro. Zadnji smrtni udarec hočejo sedaj zadati našim narodnim svetinjam v Istri, sistematično zatirajo staroslovenščino in jo nadomeščajo z latinščino. To se ne sme zgoditi, naše narodno svećenstvo in naš mili narod po Istri imata zadnjo in odločilno besedo ! Tako laže tržaški in istrski liberalizem, . to je njegovo ostro orožje, ki jih mnogo poseka. K tem lažem se pridruži še pristno liberalna hinavščina, češ da je vera v nevarnosti in da se bodo na ta način naše cerkve izpraznile. S temi lažmi in s to hinavščino je tržaški liberalizem veliko našega ljudstva že docela zastrupil. Mnogo njih je verjelo tem slepilnim besedam in prišlo ob vso vero, iz mnogih slovenskih družin je zginilo lepo krščansko življenje. Mi Tržačani suro bili priča, v koliko nesrečo so spravili tržaški liberalci s temi svojimi zvijačami dve bližnji istrski vasici, ki sta bili več let brez vsakega verskega življenja, kjer je šlo toliko bolnikov brez sv. zakramentov v večnost, kjer se ni mladina krščansko vzgajala, kjer se niso mrliči spodobno krščansko pokopavali. Ti sicer dobri, pa takrat neusmiljeno zapeljani vaščani, ki se sedaj z veseljem v svojo največjo korist in veliko tolažbo vseh dobro mislečih vračajo v naročje katoliške cerkve, pod isto cerkveno oblast, ki jim je bila takrat toliko razupita, pod isti bogoslužni jezik, ki jim je bil takrat toliko obsovražen, ti vaščani, pravimo, bi nam znali povedati, kam peljejo gori navedene laži tržaških liberalcev. Komur se tu ne odprejo oči, je neozdravljivo slep. Kdo bo zmagal tržaški liberalizem ? Na to vprašanje je mogoč je en odgovor: Zmagal bo le oni, ki bo tem o-studnim lažem postavil naspro-t i cisto katoliško resnico, da jajo od treh strani hribje in ga je kapitan tako imenoval radi mnogih dotokov, ki tukaj slade slano morsko vodo. Bil je peti dan, odkar je izginil Alfonz, in spominjali so se nanj le še kot na ranjcega. On sam se je uda! skesano v svojo usodo, ki jo je spoznal kot zasluženo kazen za svojo trmo, kar ga pa ni oviralo, da ne bi molil za svojo rešitev. Peti dan njegovega jetništva — seveda je on mislil, da se nahaja najmanj že en teden v temni ječi, v kateri ne more razločiti dneva od noči —- se ga zopet loti strah, da ga izstradajo ; zakaj zadnji kos prepečenca je že pojedel in v vrču tudi ni bilo mnogo. To seveda ni bil Montezov namen, ki ni bil, kakor smo že videli, tako krut kot drugi zarotniki in bi rad zatrl upor. Že zdavnaj bi rad prinesel dečku nove hrane in pijače ; toda zapazil je, da ga zasleduje Indijanec pri vsakem koraku. Slednjič vendar misli, da je neopažen, zgrabi že dolgo pripravljeni vrč in hiti ž njim v podpalubje. Toda Peter ga je vendar videl, samo upal se ni takoj mu slediti. »Deček živi«, reče pri sebi, »in tiči vendar nekje v podpalubju«. Ko vidi Monteza z praznim vrčem prihajati po lestvi navzgor, gre sam nekaj trenutkov pozneje po isti lestvi navzdol in varno tiplje v temi okolu sebe. LTro pozneje pa zašepeče Peter Karelnu : »Tvoj prijatelj živi ; slišal sem ga glasno moliti«. 7. Na rtiču »Judež«. Ladja je jadrala ravno okolu goratega polotoka Santo Domingo, ko zve to novico Karel od Petra, da je Alfonz v neki temnici cerkev ni in niti ne more biti nasprotna ljubezni do naroda, ker cerkev kot nadnaravna ustanova ne more tega, kar je naravno dobro in opravičeno, uničiti temveč le požlahtiti in povzdigniti. Nasproti hudobnemu sumničenju cerkvene oblasti, češ da ona izganja slovanščino iz cerkve je treba postaviti čisto resnico, da ima sv. Oče pravico urejevati bogoslužje, da je v njegovih Odredbah iražena božja volja, da bo ubogljivost do cerkvene oblasti donesla narodu le -korist, ter da je to »izganjanje« staroslo-venščine iz cerkve gola izmišljotina, saj jo sv. Oče pusti povsod, kjer jo najde. Tako in nič drugače mora pisati katoliško časopisje v tem vprašanju, ker je vse nasprotno sama laž in hinavščina tržaškega in istrskega liberalizma. Kdor bo tu le za las odjenjal in se oddaljil od čiste resnice, ta ne bo teli naših zapeljivcev in pohujšljivcev naroda nikdar premagal. Istrsko svećenstvo bo imelo gotovo lepo in široko polje dela za nared : prižigati v tej zmedenosti pojmov pravo luč. S tem se bo naša krščanskosocialna organizacija pokazala kot res krščanska, če bi govorila in pisala drugače, se bi morala odpovedati temu častnemu naslovu, ker so nasprotni nauki povsem lažnjivi in ne odgovarjajo katoliški resnici. Tu stojimo torej na razpotju, do katerega smo morali enkrat priti. Mi smo — odkritosrčno povedano —"že davno vedeli, da bomo enkrat stali pred temi resnimi vprašanji. Proti liberalnim lažem, ki so s svojim hinavskim zavijanjem povzročile že toliko zla, niso krščanske stranke do sedaj nastopale s potrebno odločnostjo. V bodoče bo treba več poguma in več vstrajnosti. »Liberalcem ne gre v tej stvari nič vere«, tako je napisal ljubljanski »Slovenec« v svoji prvi notici o bogoslužnem jeziku. Prav je imel, pri tem naj tudi ostane ! Žalostno bi bilo, če bi se katoliški Slovenci tako prenaglili, da se bi poslužili orožja tržaških liberalcev in s tem orožjem ubijali krščansko gibanje v Istri in v Trstu. Do tega ne sme priti. Tega veselja ne smemo tržaškim liberalcem nikdar napraviti. Katoliški Slovenci bodimo edini! Kaj torej pričakujemo od svojih bratov na Kranjskem ? Da nas v našem boju za ohranitev ljudstva udanega katoliški cerkvi proti tukajšnjemu liberalizmu podpirajo, kakor smo tudi mi v svojem časopisju radi podpirali njihove boje proti kranjskim pohujšljivpem. V tem boju moramo drug drugemu zaupati. Mi smo do sedaj radi zaupali glasilom katoliških političnih in nepolitičnih organizacij na Kranjskem. Pisali smo vedno v njihovem smislu, ker smo si mislili : oni ki so bližje poznajo razmere bolje nego mi, ki živimo v drugačnih odnošajih. Dokazov za tako naše ravnanje je v »Zarji« vse polno. Kdo se ne spominja, kako odločno smo mi branili ugled ljubljanskega knezoškofa, ko so ga kranjski hinavski devičarji vlačili v blato radi znane knjižice. Prav tako pa po pravici zahtevamo in pričakujemo od naših ostalih slovenskih bratov, da tudi oni nam zaupajo. Kakšni so tu pri nas nasprotniki krščanskega življenja in kakšnega orožja se poslužujejo, to znamo v podpalubju zaprt. Takoj hoče s to vestjo h kapitanu, toda Peter mu zabrani in ga o-pomni, naj bo zelo previden. »Ko zapazi lovec divjo zver v njenem brlogu«, reče Indijanec, »mora podvojiti vojo previdnost, da ne podleže sam živali mesto ona njemu. Mi smo zasledili zver, ki je zvlekla to srnico v svoj brlog ; če se pokažemo prekmalu, je srna, tvoj prijatelj, izgubljena in mi mogoče tudi. Bodi torej pameten in govori z o. Boba-baddo ! Jaz stražim medtem divjo zver«. Karel spozna pameten svet Indijancev : zakaj Alfonzova stvar je bila tako zapletena z načrtom zarotnikov, da bi takoj izbruhnil upor, če bi nagloma oprostili dečka. To uvidi tudi o. Bobadilo in zato sklene, povedati novico kapitanu šele zvečer, ko bo ladja stala. Še nikdar ni Karel s tako nepotrpežlji-vostjo pričakoval solnčnega zahoda. Končno zaide solnce vendar s svojimi zadnjimi žarki se poslavljajoč cd mogočnih gorskih vrhov Kosta Rike. Gil Gonzalez še enkrat pregleda mirno zasidrano ladjo ter gre nato v svojo kajuto večerjat. K večerji je navadno povabil o. Bobadilo. Tudi'danes je bil merce-darec tu in komaj je Janez postavil sklede na mizo in šel proč, da bi prinesel vina, že pove duhovnik kapitanu, kar je čul. Gil Gonzalez skoči pokoncu in hoče takoj dečka oprostiti ; toda menih položi svojo roko na njegovo ramo in mu pravi, naj bo previden. »Imate prav,« reče kapitan. »Kmalu bi me zapeljala moja naglost. —Ko bo vse privrav-Ijeno, potem šele začnemo. Najprej moramo čuti Indijanca«. najbolje m i, ki živimo že leta in leta na teh vročih tleh in smo že delj časa v tem boju. Ostali katoliški Slovenci nam morajo v tej stvari zaupati. To bo potem lepa sloga in enotnost krščanskih strank na Slovenskem. Tej slogi, temu skupnemu napadu bo podlegel konečno tudi tržaški in i-strski liberalizem. Pristaši »Edinosti« naj se nikar prerano ne vesele sedanjega boja med slovenskimi katoliškimi listi. Dasi se je zdelo, da hočejo nekaterih naših z njimi potegniti, vendar upamo, da bo vseslovenska ljudska stranka in naša krščansko-socialna organizacija dovolj močna, da se otrese zmote, ki se je hotela vanjo zapasti. Vseslovenska ljudska stranka bo morala pokazati, da ima v svojem praporu na prvem mestu krščanstvo, in sicer pravo in popolno. Pokazati bo morala, da zna iti n e le na široko, ampak tudi na globoko. jtikolajev zavod v črstu. Da piha že en čas sem v vodstvu Nikola' jevega zavoda v Trstu liberalna sapa, to smo znali, da se je pa pri teh liberalnih odbornicah ferrerovstvp tako udomačilo in ukoreninilo, tega nismo vedeli ? O tem nas je prepričal zadnji občni zbor, ki se je - sklican po »Edinosti« - vršil minolo nedeljo popoldne. Občni zbor se je vršil v znamenju boja med dosedanjim liberalnim vodstvom in poštenimi slovenskimi katoliškimi dekleti. Udeležba je bila velika, mnogo naših ni moglo notri, ker je vodstvo določilo za občni zbor manjši prostor, namreč hodnik in pisarno. Občni zbor je otvorila predsednica gospa Ponikvarjeva. V svojem nagovoru je povdarjala, kako je v zavodu vse v najlepšem redu, kako se drže hišnega reda in kako je snažno po sobah in kako se dekleta navajajo k molitvi. Temu so navzoča katoliška dekleta odločno ugovarjale, ker mnoga dekleta vedo povedati o precejšnjih nedodstatkih v zavodu. Tako je znano, da je večkrat po 30 — 40 deklet v zavodu in imajo vse skupaj samo dve obri-salki. Postelje so marsikaterikrat tako umazane, da se ne pozna, kakšno blago da je, tudi raznih živili bitij, ki človeka nadlegujejo po noči, ne manjka v posteljah. Predsednica je rekla v svoje opravičenje, da sq to samo malenkosti,' ki se dajo lahko popraviti : postelja se da n. pr. sežgati ali pa se jo vrže proč in je vse popravljeno, tako da ni treba s takimi nepomembnimi stvarmi motiti občnega zbora. Na ugovor deklet, češ zakaj da objavlja vodstvo svoje stvari v »Edinosti«, je odgovarjala predsednica, da je bila »Edinost« od nekdaj njih glasilo in da bo še naprej, ker je pošten list, ki ni bil nikdar proti veri ali duhovščini. Voditeljica zavoda pa je rekla, da bo ona čitala in podpirala »Edinost«, dokler bo imela še tri krajcarje v žepu. Velik vriše je nastal, ko so poštena slovenska dekleta zahtevala, da se iz zavoda odstranijo pohujš-Ijivi listi, kakor »Slovenski Narod« in »Edinost«, ki so proslavljali morilca Ferrerja. S tem se dela med dekleti pohujšanje in odbor in vodstvo ki pohujšuje dekleta v zavodu, mora po pravilih odstopiti. (Pravila § 9.) Kar namreč velja o pohujšljivih dekletih, velja gotovo tudi o pohujšljivih odbornicah. Nato se je odrezala predsednica gospa Ponikvarjeva: Kaj govorite o Ferrerju, ki ga ne poznate, jaz nisem niti vredna, da bi takemu možu, kakor šen je bil F er r er, jermenov pri č r e v 1 j i h odvezala! Poštenim dekletom se je predbacivalo tudi, da niso zavoda še nikdar podpirale, nakar so te odgovarjale, da so velikokrat nabirale za zavod v Marijinem domu in v armenski cerkvi, da je pa v zadnjem času to nabiranje prenehalo, »Jaz sem mu ukazal, naj čaka v bližini kajute in naj stopi noter, kakor hitro pojde Janez proč,« opomni o. Bobadila. »Dobro . Potem poklicen Rusa. Medtem sem si naredil načrt, ki ga moramo še to noč izvršiti.« Janez prinese vin9 in se potem oddalji z ukazom, naj pokliče Rusa. Komaj odide, že vstopi tolmač in pove svojo stvar. Kot zarotnike imenuje Monteza in nekaj drugih, pred vsem svoja smrtna sovražnika stotnika Mont oj o in desetnika Lopeza. Ko ga vprašajo, če je to gotovo resnično, reče glede Monteza, Lopeza in Navareza z brazgotino na nosu’, da jih je čul na lastna ušesa, ko je prisluškoval, glede stotnika je pa prav tako gotovo, ker na vsak način računajo zarotniki nanj kot na svojega prihodnjega poveljnika. Povedano se je vjemalo popolnoma s tem, kar je kapitan opazil, zato sklene po tem se ravnati. Ko vstopi Rus, ga najprej vpraša, kako so straže razdeljene. Imeli so jih samo zanesljivi ljudje; tudi oni, ki pridejo po polnoči na njih mesto, so večinoma zanesljivi; vendar sta med njimi ravno Lopez in Montez, »To je dobro,« reče kapitan. »Sedaj pa povabim stotnika Montojo in oba častnika Hur-tada in Mahuka, na katere se smem zanesti popolnoma, na kozarec vina. Ti Rus, ostani v bližini, in ko ukažem, polasti se teh dveh kolovodij — toda kolikor mogoče tiho, kakor sem ti že včeraj povedal:« »Zanesite se name, gospod kapitan. Samo migniti mi je treba mojim ljudem in Nombrci bodo trepetali pred njimi kot šiba na vodi,« reče Rus ves v ognju. »Le v najskrajni sili sme teči kri. Razumete P« ukaže kapitan hitro odhajajočemu. Potem nmsi meniha nai кге_Е svoio kan n to ker se noče podpirati liberalnega vodstva in čitateljic liberalne »Edinosti«. Nastal je velik krik po dvorani : Proč z liberalnim vodstvom, proč z liberalno »Edinostjo« ! Sedanjega vodstva s sedanjim pohujšanjem nočemo podpirati ! Iz poročila tajnice smo zvedeli, da je bilo vse leto le malo odborovih sej, kakih pet ali šest, zadnjega pol leta pa sploh nobene. Tajnica je dobivala za svoje požrtvovalno delo 20 K mesečne nagrade. Ona pravi, da je dobivala to nagrado za vožnjo na tramvaju, ker da je morala včasih po dvakrat na dan v zavod. Isto delo bi opravljala ena naših poštenih in zmožnih deklet tudi brezplačno. Zanimivo je bilo blagajniško poročilo. Odbornice so druga k drugi pehale računsko knjigo, iz katere niso mogle čitati, tako pregledno in snažno je bilo v njej. O starem dolgu 2000 K ne zna odbor ničesar povedati, pač pa bi znal o tem pripovedovati veselični odsek bralnega in podpornega društva ulica Stadion 19. Dolg je še od ustanovitve-zavoda in znaša z obrestmi vred do 2000 K. Prava rabuka pa je nastala pri volitvah v odbor. Ko so naša dekleta pozivala stari odbor, da odstopi, so se narodne dame precej hitro spravile z odra, pa le za toliko časa, dokler so naša dekleta predlagala nov odbor. Takrat so pa priletele z veliko f uri j o in ločile vse zborova vke v dva tabora, one, ki so za stari odbor na en konec dvorane, ostale pa na drugi konec. Takoj se je videlo, da je naših veliko več, kakor privrženk narodnih dam. Zato so hotele odbornice najprej, da občni zbor ni prav sklican, da niso bile vse nanj povabljene, da naj se torej odloži za osem dni. čudno, te narodne dame so vse povabile, kar liberalno leze in gre, naša dekleta pa niso bile sploh nič povabljene, in vendar jih je bila dvetretinska večina. Naša dekleta so zahtevala, da se občni zbor sedaj sklene, kar je bilo tudi sprejeto. Nato je začela stranka narodnih dam s silo vlačiti in trgati dekleta iz naše strani na svojo stran. Pri vsem tem so ostala naša dekleta v močni večini. Zato ni staremu odboru v njegovi svobodomiselnosti kazalo drugega, kakor z vpitjem in rogoviljenjem doseči, to, kar se jim drugače na pošten način ni moglo posrečiti. Njih privrženke v pičli manjšini so vstopile na oder, na klopi in stole, tako da je bilo videti le nje in na zapoved liberalnih dam »kdor je za stari odbor, naj dvigne roke«, ne samo dvignile roke temveč začele tudi divje vpiti. To vpitje je trajalo neprenehoma dalje, da se ni moglo v dvorani ničesar več razumeti. Naša dvotretjinska večina ni mogla priti do glasovanja, ker je manjšina vpila in razgrajala. Naše odbornice se niso stavile na glasovanje, ker so se stare odbornice bale, da dvigne roke tako močna večina. Vpile so, da so1 dne v večini, nakar so naše zahtevale, naj se po listkih glasuje, kar se je odklonilo ; zahtevale so naše tudi, naj se štejejo glasovi, s čemer narodne dame tudi niso bile zadovoljne. Manjšina je vedno dalje vpila, osle kazala in zmerjala naša jmštena dekleta : Jeruzalemske hčere, pojte v Marijin dom in ostanite tam, ne potrebujemo vas ! Kdo je zmagal ? Jasno je vsakemu, da je bila le manjšina za stari odbor in da je bil od velike večine izvoljen nov odbor katoliškega mišljenja. Glasovanje je bilo na naši strani gotovo veljavno in pravilno. Izraženo je bilo na viden način, volivke so bile ločene v dva tabora, v našem taboru je bila o-gromna večina. Naše volivke so bile opravičene plačuj oče udinje. Zato vzdržujejo naša poštena dekleta zakonitost občnega zbora in veljavnost izvolitve katoliškega odbora ter zahtevajo odstop prejšnjega in predajo zavoda. Ko so naša dekleta odšla, je ostala krog narodnih dam le še peščica njih privrženk. in priporoči Bogu srečen izid še vedno nevarnega započet ja. Vsi pokleknejo in duhovnik jim da svoj blagoslov, nato pa odide s Karcinom v kapelo. Kakor hitro mogoče in tako, da ga nihče ne opazi, gre krmar okolu straž, zašepeče vsakemu izmed njegovih ljudi nekaj besedi v uho, postavi dvojno stražo pred vrata onega prostora, kjer so vojaki spali, in hiti nazaj v kapitanovo kajuto. Stotnik in častnika so pravkar vstopili. Na kapitanov ukaz se vsedejo povabljeni k miti, stotnik nasproti kapitanu tako, da se ga je lahko stisnilo v kot. Častnika sta bila že prejšnji dan obveščena o zaroti, ki se najbrže kuje zoper kapitana, in se jima je takoj dozdevalo, kaj pomeni povabilo. Stotnik misli pa le na vince in prazni kozarec za kozarcem. Govorilo se je spočetka, kako izredno serčno je vozil »Rozarijo«, o lepih obrežjih in otokih, ki so jih odkriti in da prihajajo zdaj najbrže v bolj obljudene kraje, ker se vidi na obrežju vedno več človeških bivališč. Kazalec na stenski uri se pomika proti polnoči, ko naenkrat kapitan s pomenljivim pogledom na častnika nagovori stotnika : »Ali nimate vi ključa do smodnišne skladnice ?« »Do smodniške skladnice ? Kaj pa hočete ?« reče Montoja jecljaje. »Oh ■— jaz sem le mislil tako. Potem bi se mi mogoče razjasnilo, kako pride brez moje vednosti? jetniki vanjo,« odvrne kapitan. »Deček, ki slučajno ve o nekem načrtu —.« »Kapitan, jaz mislim, da se hočete prepirati ?« zakliče stotnik. »To je laž, zelo nizkotna laž, da vem kaj o načrtu Lopezovim in drugih, in kdor to trdi, ta je nesramen lažnik in takoj ga pozovem na dvoboj !« »Dovoli«, reče kani ta,n in vstane. »Hur- Ta možat nastop naših deklet je stari liberalni odbor tako potrl, da je zgubil glavo in se je še le potem zavedel, ko so katoliške volivke odšle ter se je potem zopet samega sebe soglasno in nemoteno izvolil in potrdil. Ko si je še sam sebi čestital in izrekel zaupanje, ni bilo vsled te »sijajne zmage« navdušenju ne konca ne kraja. Tako slo ve j o poročila, ki jih je naše uredništvo prejelo o tem burnem občnem zboru Nikolajevega zavoda. Nekaj naših izvajanj si pridržimo za poznejši čas, ko se stvar uredi. Za sedaj pa ima besedo c. k. redarstveno ravnateljstvo. Veliki Jtrvat Šupilo — ali kako se voii politika ? (Nekaj misli povodom političnega procesa.) Dunajska lista »Reichspost« in »Neue Freie Presse« sta objavila razne članke, ki so zelo omadeževali politično čast nekaterih poslancev na Hrvaškem. Hrvaška javnost ni mogla trpeti, da bi ostal madež na njenih zastopnikih, za to je zahtevala od njih, da tožijo urednika »Reichs-poste« dr. Funder j a in zgodovinarja dr. Fried-junga. Sodnijska obravnava kot taka je torej politična in mi ji kot taki ne pripisujemo preveč važnosti : vsaka stranka ima nekaj masla na glavi in pri političnih razpravah gre ena stranka le za tem, da spravi maslo druge na.. solnee. V procesu, ki se zdaj vrši na Dunaju, nastopajo visoke politične osebe, razodeva se baje marsikatera politična in diplomatična tajnost, za to pomeni sedanja razprava pred dunajskimi porotniki za »navadne politik ar j e« pravo senzacijo. Po našem mnenju bodo nekaterim osebam »razodetja« pri razpravi nekam neugodna, nekaj blamaže bo bržkone na obeh straneh, in s tem bo proces rešen. Vse drugo, t. j. tok politike ostane pri starem. Nas navadne ljudi, ki nimamo stika z velikimi politiki hrvaške koalicije ali pa z visokimi diplomati, ki so dali Funder ju in Fried-jungu potrebna pojasnila, zanima proces bolj v toliko, v kolikor dovoljuje širšemu občinstvu pogled v zakulisno gibanje visokega političnega gledališča. Ker se pa v vsakem gledališču predstavljajo ne samo žaloigre, temveč tudi drame in smešnice, tako menimo da ima i politika, o koji razpravlja sedanji proces, nekaj dramatičnega, žalostnega (tragičnega) in smešnega ali komičnega na sebi. Gre za politiko Avstro-Ogrske s Srbijo. Gospodje tam v Belgradu glavnem mestu srbskega kraljestva so preveč kričali in mislili so, da bodo s svojim kričanjem in s svojimi re- ‘giinenti. na papirju zmagali habsburško monarhijo. Računali so na velikega strica v Petrogradu (ruskega carja) in na svoje ožje prijatelje v monarhiji. Toda veliki stric uganja slovansko politiko bolj z besedami, sicer pa so njegovi diplomati bolj Nemci, in svojih prstov pa si ni maral speči prav radi Srbov, ker je mislil najbrže še na ogenj.. Japoncev. - Ožji prijatelji so bili že prijatelji Srbije, posebrio če je bilo kaj dinarjev, toda Nemec pravi,: »Das Auge des Gesetzes wacht«. Oko postave čuva. Kakor je namreč Srbija imela pazljivo oko na Avstro-Ogrsko in si iskala tukaj prijateljev, tako ni tudi Avstrija imela kar slepih zastopnikov v Srbiji. Čemu pa imajo posamezne države v vseh prestolnicah svoje vojaške atašeje ? Radi samega luksusa pač ne, torej le iz..»praktičnih« razlogov. Poleg tega imajo države povsod svoje »zaupnike«, in ti le služijo zvesto za. denar. tado, Mahuka, slišala sta iz njegovih ust, kako ga je vino izdalo. Montoja, vi ste moj jetnik ! Vzemita mu sabljo !« Stotnik hoče preklinjaj e potegniti sabljo iz nožnice, toda častnika ga zgrabita za desno in levo roko in ga razorožita brez vsakega truda. »Če kličete na pomoč, bo to vaša smtr,« reče kapitan premaganemu. »Mahuka, stražite gatu v moji kajuti. Vi, Hurtado, mi pa pomagajte da zvežemo druge kolovodje.« Ura bije dvanajst. Nekaj minut pozneje naznani tolmač, da so se straže menjale. Kapitan stopi s svojim častnikom, oba dobro oborožena na krov, kjer ga pričakuje Rus z naznanilom, da je vse v redu. Hitro stopi Gonzalez — dva oborožena vojaka mu sledita — k Lopezu, Hor-tado v spremstvu junaških mornarjev pa se bliža Montezu. Lopeza iznenadi j o ; predno se zave, je razorožen in zvezan. Kapitan mu zastavi meč za vrat in mu zapreti, j da ga takoj usmrti, če ne bo tiho ; desetnik i pa obljubi, kakor vsak zločinec, v resnici le | bojazljivec, trepetaje iz strahu pred smrtjo, da pove vse in izda vse sokrivce, če se mu bo le prizaneslo. Z Montezom pa ni šlo tako gladko ; ta je dobro pazil in skoči, ko vidi, da je izgubljen, čez krov ter zakliče : »Izdani smo !« »Le pustite ga, naj plava !« reče kapitan, »zdaj pa hitro v vmesni prostor !« V vmesnem prostoru, kjer je bilo sto vojakov, je vladala velika tema in skoro vsi so spali. Toda ropot na krovu in obupen krik • Monteza jih zbudi. »Vstanite, vstanite in primite za orožje, bratje Nombrci! Naši tovariši so v smrtni nevarnosti !« kriči Navarez, in preklinjajo skoči Italijan Negroni pokoncu, da se oboroži. Toda mornarii. ki iih ie Rus postavil pri vhodu, so Med tem ko se »naj višji« diplomati drug drugega komplimentirajo, njih pomočniki pa drug drugega kontrolirajo. Srbija je torej kričala, naš minister zunanjih zadev pa ima to diplomatično lastnost, da zna mnogo molčati. Brez dokumentov pa ni bil in o rečeh, ki so se godile v Srbiji, je bil mogoče bolje obveščen, kakor Srbi sami. — Odkod pa sta mogla imeti Funder in Friedjung toliko obvestil in dokumentov, če ne iz diplomatičnih krogov ? In ti le se osredotočijo v pisarni ministerstva zunanjih zadev. Tudi če se ne bo dokazala pristnost vseh, spisov, vendarle nismo tako otročji, da bi verjeli, da je vse ponarejeno. Saj ni tako težko vdobiti prepise itd. za denar. In da je denar deloval, kaže proces (sodnijska obravnava) jasno. Navadnim ljudem se bo zdelo malo čudno, da tudi v višji politiki igra denar vlogo, toda kaj hočemo : pri običajnih volitvah plačajo kandidati volivcem par litrov vina, v višji politiki se plača zaupnikom par stotakov ali tisočakov. Povsod vidimo denar, ki posvečuje........ političen trud. Do tu sega drama, ali resna igra. Zdaj pa prihaja komedija : pred procesom so koali-cijonaši trdili, da njim se ni nič bati in da gredo z mirno vestjo na Dunaj. Posebno Šupilo je pisal v Susaškom »Novem Listu« tako, kakor da je on tako značajen politik, ki bi mu ne mogel nihče kaj očitati. Sicer ima čudno prošlost: nekaj časa je bil tako čist Hrvat, da je bil sovražnik Srbov, pozneje pa (od 1904) se je z njimi sprijaznil. To je sicer nekam čudno, toda temu se malo kdo čudi, ker kameleonov*) na političnem polju je kakor kobilic na travniku. Pri sodnijski obranavi pa je Šupilo, veliki hrvaški politik, liberalec in oče ali vsaj boter reške resolucije s svojo častno besedo izjavil, da ni nikoli prejel od nobene strani niti krajcarja »subvencije«, po domače »grošov«. Toda nesreča nikoli ne počiva. In tu začne tragedija. Baron Chlumecky je namreč pod prisego izjavil, da mu je on dal denarja iz političnih razlogov. Pri razpravi se je doznalo i to, da je oče barona Chlumeekyja, predsednik južne železnice , presbrbel Supilu prosto vožnjo na isti (Freikarte), ki jo ima Šupilo še vedno. To so v resnici zelo zanimive reči : Šupilo, prijatelj Srbov in Madjarov, nasprotnik Avstrije, dobiva od avstrijskih baronov denar in prosto vožnjo. Baron Chlumezkv dovoljuje tujcu (za birokrate Sta namreč Hrvaška in O-grska p tu ji državi !) prosto vožnjo na avstrijskih progah, med tem ko mora kak ubogi kaplan, ki dela v resnici za korist ljudstva, dolgo dolgo prositi za polovično karto III. razreda in še ne vemo, če jo v dobi. Zakaj niso gg. avstrijski birokrati tako radodarni z denarjem in prostimi vožnjami Z lastnimi reveži ? Saj ne manjka pri nas poštenih ljudi, ki bise radi zastonj vozili po železnici. Toda take predpravice za navadne ljudi niso....... se mora pač biti vsaj Šupilo. Oj ta politika ! S Supilom se ne bi mi toliko pečali, ko bi ne znali, v kakem duhu je izdajal svoj reški »Novi List». To glasilo je tolikokrat hudo napadalo katoliške duhovnike in škofe, da si je moral človek misliti : »kako kristalno-čist značaj mora biti njegov izdajatelj, če se upa pisati tako proti duhovščini«. In zdaj — padel je, politično mrtev je, in ker je mrtev, molčimo o njem. Denar pa bo živel v politiki tudi dalje..... in to je prav žalostno... prava žaloigra ali tragedija. *) Kameleoni so živalce, ki spreminjajo svojo barvo. — že udrli noter in bili v trenutku tamkaj, kjer so imeli vojaki svoje puške, sulice in meče. »Nikogar še niso umorili,« zakliče kapitan, ki je prišel na čelu straž naglo sem. »Zvezali so le nekaj izdajic in iščemo tu tudi samo dva, ki sta pri zaroti. In še celo tema dvema se prizanese kazen za upor, če se prostovoljno oglasita. Negroni, Lulo, stopita semkej !« Poklicana uvidita, da ju sila ne more rešiti. S povzdignjenimi rokami prosi Italijan milosti in pade h kapitanovim nogam, Navarez, ki išče zaman kakega izhoda, da bi ubežal, pa nevoljno sledi njegovemu izgledu. Na kapitanov ukaz ju odvedejo. »Lahko bi dal še mnogo drugih iz Nom-bra odpeljati v podpalubje,« reče Gonzalez, »toda jaz vem, da so zapeljani, zato jim odpuščam- To. Sprejema hranilne vloge, za kojih varnost jamčijo vsi člani zadruge, katerih je s .daj okrog 400, solidarično z vsem svojim premoženjem, cenjenim nad tri milj one Kron. od vsakoga in jih polmesečno obrestuje po № in na 60 dnevno odpoved po 43/4% Q brez kakega odbitka za rentni da- vek, katerega plača hranilnica sama, tako, da dobijo vlagatelji odvloženih 100 K na leto čistih obresti 4 50 v, oziroma 4 K 75 v. Posojila daje le svojim. Uraduje se vsak delavnik od 9 — 12 ure dopoldne in od 3 4 in pol ure popoldne. V uradu pri sv. Ivanu se uraduje delavnik od 5—7 ure zvečer, ob nedeljah od 11—12 ure dopoldne. iV c els t v o . ♦*« ♦*» Л. ❖ ❖ «:♦ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ♦> ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ v ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ PRODAJALNA um. m imišm ulica Posle šf. 9 - S UST - Telefon št. 2326. -o o o Zaloga molitvenikov, v slovenskem, hrvatskom, nemškem in laškem jeziku, raznovrstnih rožnih vencev, svetinj, malih in velikih podob, različnih kipov in križev, vsakovrstnih palm za oltarje, sveč razne kakovosti za cerkveno in domačo rabo, raznega papirja in vseh pisarniških potrebščin i. t. d , i. t d. Za častite župne urade in gg. duhovnike:: imamo v zalogi cerkvene tiskovice, kanon tabele, proprium za brevir in missale, rituale, brevirium, horae diurnae, vademecum, birete, kolare šemisete, in sploh vse druge cerkveno potrebščine. Družinska pratika za 1.1910. |= Vsa cerkvena oblačila, zastave i. t. d- sprejemamo v popravilo ali preskrbimo novo. Razprodaja užigalic ia tolekov za oliaejae Sloma. - Znata soc. zveze in dr. Sprejemamo vsa KNJIGOVEŠKA OKVIRJE ZA DELA in preskrbimo SLIKE. tudi Zahtevajte seznam naše prodajalne, ki se Vam pošlje brezplačno. Uljudno se priporoča „katoliško tiskovno društvo” v Trstu, ❖ ❖ ❖ * ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ * ❖ ❖ ❖ .*» ♦> ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ v ♦> * ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ♦> ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖