34 Zdrav Vestn | januar – februar 2017 | Letnik 86 NeVrobioL ogija 1 Klinični oddelek za nevrokirurgijo, Kirurška klinika, UKC Ljubljana 2 Oddelek za maksilofacialno kirurgijo, Ospedale Papa Giovanni XXIII, Bergamo, Italija Korespondenca/ Correspondence: T omaž Velnar, e: tvelnar@hotmail.com Ključne besede: kraniosinostoza; plagiocefalija; rekonstrukcija Key words: craniosynostosis; plagiocephaly; reconstruction Citirajte kot/Cite as: Zdrav Vestn. 2017; 86(1–2):34–41 Prispelo: 2. 7. 2016 Sprejeto: 28. 12. 2016 Klinični primer Nevrobiologija Zdrav Vestn | januar – februar 2017 | Letnik 86 Anteriorna plagiocefalija – Prikaz primera in opis kirurške tehnike Anterior plagiocephaly- A report of a case and operative technique Peter Spazzapan, 1 r oman bošnjak, 1 T omaž Velnar, 1 antonino Cassisi 2 Izvleček Anteriorna plagiocefalija nastane zaradi enostranske kraniosinostoze koronarnega šiva. Je tretja naj- pogostejša oblika nesindromske kraniosinostoze. Glavne značilnosti so enostranska sploščenost čela in supraorbitalnega loka, deformacija baze sprednje lobanjske kotanje in asimetrija orbit. Zdravljenje je kirurško, saj s tem razbremenimo utesnjeno možgansko tkivo in s popravki dosežemo estetski učinek. Opisujemo klinični primer dečka z anteriorno plagiocefalijo, pri katerem je bila s kirurško tehniko opravljena obsežna kraniofacialna rekonstrukcija. Abstract Anterior plagiocephaly is a result of premature unilateral fusion of the coronary suture. It is the third most common form of non-syndromic craniosynostoses. Its main features include forehead, supraorbital arch and anterior cranial fossa deformation as well as orbital asymmetry. The treatment is surgical. The main aim is to relieve compressed brain tissue and achieve an acceptable aesthetic effect. We describe a boy with anterior plagiocephaly, who has undergone an extensive craniofacial reconstruction. Uvod Anteriorna plagiocefalija označuje klinično sliko, ki nastane zaradi eno- stranske kraniosinostoze koronarnega šiva. Izraz izvira iz grške besede πλαγιος (poševen) in označuje deformacijo ko- stnih elementov lobanjskega svoda, obraza in lobanjske baze, za katero sta značilni sploščenost ene strani čela in asimetrija orbit. V 61 % primerov gre za nesindromske, t. i. izolirane kraniosi- nostoze, v 49 % pa se anteriorna plagi- ocefalija pridružuje drugim razvojnim anomalijam v sklopu različnih sindrom- skih obolenj  (1). Enostranska kraniosi- nostoza koronarnega šiva predstavlja 13–16 % vseh kraniosinostoz in je tretja najpogostejša oblika nesindromske kra- niosinostoze  (2). Incidenca je približno 1 na 10.000 rojstev. Dvakrat pogosteje zbolevajo deklice. Enostranska kraniosi- nostoza koronarnega šiva je petkrat bolj pogosta od obojestranske, večkrat pa je prizadeta desna stran (2,3). Posledica enostranske kraniosino- stoze koronarnega šiva je kompleksna klinična slika (Slika 1A, 1B). Njeni glavni razpoznavni znaki so enostranska splo- ščenost čela in supraorbitalnega loka, kompenzacijsko izbočenje kontralate- ralne polovice čela, deformacija baze sprednje lobanjske kotanje in asimetrija orbit. Pridružujejo se tudi deformacije priležnih lobanjskih kosti. Na prizade- ti strani je uho pomaknjeno navzpred, anteriorna plagiocefalija – Prikaz primera in opis kirurške tehnike 35 KLiNičNi Primer Slika 1: Klinična slika desnostranske anteriorne plagiocefalije. Pri pogledu s ptičje perspektive izstopata sploščenost desne polovice čela in supraorbitalnega loka ter kompenzatorno izbočenje nasprotne polovice čela (a). V frontalnem pogledu izstopata asimetrija orbit in deviacija nosnega korena, označena s črto (b). nosni koren in temporomandibularni sklep pa sta asimetrična. Pri zelo hudih oblikah anteriorne plagiocefalije lahko deformacija zajame tudi posterione se- gmente lobanje, kraniocervikalni pre- hod in celo prvo vratno vretence (2-4). Za postavitev diagnoze je pomemben natančen pregled glave, pri katerem opa- zimo sploščeno čelo in sploščen supraor- bitalni lok, asimetrijo orbit, položaj ušes (na prizadeti strani je uho premaknjeno navzpred), deviacijo nosnega korena in asimetrijo čeljusti ter malarnih izboklin. Te spremembe so najbolj opazne v supe- riornem in frontalnem pogledu (3,4). Diferencialna diagnoza vključuje druge oblike kraniosinostoz, predvsem enostransko kraniosinostozo lambdo- idnega šiva. Razlikovati jo je treba tudi od deformacijske plagiocefalije oziroma sindroma zaležane glave, ki pa ni kranio- sinostotične narave (4,5). Za potrditev diagnoze in načrtovanje kirurškega zdravljenja je potrebna sli- kovna diagnostika glave z računalniško tomografijo (CT) in tridimenzionalnimi (3D) rekonstrukcijami, ki natančno pri- kažejo prezgodaj zakosteneli koronarni šiv (Slika 2A). S to preiskavo so razvidne tudi kompleksne deformacije lobanjske- ga svoda in lobanjske baze (Slika 2B), predvsem asimetrija baze sprednje lo- banjske kotanje in asimetrija kota med sfenoidmi krilom in vrhom piramidne kosti. Vidna je tudi morebitna prizade- tost posteriornega dela lobanje, vključno z veliko zatilno odprtino, ki je v najhujših primerih tudi lahko deformirana  (5,6). Dodatno prepoznavno radiološko zna- menje, vidno tudi na rentgenskih po- snetkih, je istostranska deformacija or- bite, imenovana harlekinska deformacija (Slika 2C). Ta nastane zaradi superior - nega pomika velikega sfenoidnega krila, 36 Zdrav Vestn | januar – februar 2017 | Letnik 86 NeVrobioL ogija Slika 2: 3D-rekonstrukcije s CT (a) jasno prikazujejo zaraščen desni koronarni šiv (puščica) in deformacijo osi lobanjskega dna (črne linije), kar povzroča zmanjšanje sfenopetroznega kota na prizadeti strani (b). r entgenska preiskava pokaže značilno harlekinsko deformacijo (puščica), ki jo povzroča superiorni pomik sfenoidnega krila (C). kar daje orbiti na prizadeti strani znači- len podaljšan videz (6). Brez kirurškega posega vodi naravna pot kraniosinostoze koronarnega šiva v napredujočo deformacijo lobanjskega svoda, možganske baze in obraznih ko- sti. Ob tem se možgani ne morejo prosto razvijati in lahko v kasnejšem življenj- skem obdobju, po fiziološki zakostenitvi vseh lobanjskih šivov, pride do poviša- nega znotrajlobanjskega tlaka. Funkci- onalne anomalije, ki lahko posledično nastanejo, so asimetrija zobne okluzije, strabizem in tortikolis (4). Zdravljenje je kirurško. Potrebna je kompleksna rekonstrukcija lobanjskih in obraznih kosti, s katero poleg estetskega učinka dosežemo tudi preprečitev poja- va povišanega znotrajlobanjskega tlaka. S tem omogočimo, da se rastoči možgani neovirano razvijajo in sami postopoma oblikujejo lobanjo, ne da bi pri tem nale- teli na rigidno področje sinostotične lo- banje. Poleg tega s posegom izboljšamo tudi okulomotoriko, zobno okluzijo in tortikolis (4). Opisujemo klinični primer dečka z anteriorno plagiocefalijo, pri katerem je bila opravljena obsežna kraniofacialna rekonstrukcija po metodi, ki je v svetu uveljavljena za takšne vrste deformacij, v Sloveniji pa je bila tokrat uporabljena pr- vič. Izkušenj s to kirurško tehniko zaradi majhnega števila operacij pri nas še ni veliko, čeprav je zaradi svojih prednosti že vpeljana v klinično prakso. Prikaz primera Tri mesece star deček je bil napoten v nevrokirurško ambulanto zaradi suma na kraniosinostozo. Nosečnost in po- rod sta potekala normalno, prav tako ni bilo težav v somatskem in nevrološkem razvoju po rojstvu. Ob prvem pregledu smo opažali sploščeno desno polovico čela, izbočenje leve polovice čela, devia- cijo nosnega korena v levo, navzpred po- maknjeno desno uho in asimetrijo orbit, tako da je bila leva orbita nižja od desne (Slika 1A, 1B). Vse te značilnosti so bile skladne s klinično sliko kraniosinosto- ze desnega koronarnega šiva. V nevro- kognitivnem razvoju ni bilo odstopanj. Deček je bil napoten na CT glave s 3D- -rekonstrukcijo. Radiološka preiskava je potrdila prezgodnjo zaraščenost desne- ga koronarnega šiva in posledično de- formacijo glavice z vsemi značilnostmi anteriorne plagiocefalije (Slika 2A, 2B). anteriorna plagiocefalija – Prikaz primera in opis kirurške tehnike 37 KLiNičNi Primer Slika 3: otrok leži med operacijo na hrbtu, rez kože poteka koronarno preko velike mečave (a). Po disekciji periosta (b) je prepoznaven prezgodaj zakosteneli desni koronarni šiv (puščica). obarvani so robovi bifrontalne kraniotomije, ki poteka vzporedno s supraorbitalnim lokom. Zaradi razbremenitve utesnjenih možganov ter korekcije kraniofacialnih deformacij je bil priporočen kirurški po- seg, ki smo ga opravili v starosti sedmih mesecev. Deček je ležal na hrbtu; lase smo v celoti ostrigli. Glavo in obraz, vključno z začetni delom nosne votline in zunanja sluhovoda, smo sterilno umili z raztopi- no klorheksidina. Kožni rez je potekal v koronarni ravnini bilateralno od tragu- sa navzgor do velike mečave (Slika 3A). Sledila je subgalealna disekcija skalpa z monopolarnim rezilom do višine supra- orbitalnega loka. Periost je bil zarezan od levega do desnega pteriona, vzporedno s supraorbitalnim lokom in 2 cm nad njim, nato pa ločen od lobanjske kosti, najprej anteriorno do supraorbitalnega loka, nato posteriorno preko obeh ko- ronalnih šivov. V naslednji fazi smo za- rezali aponevrozo temporalne mišice in njena vlakna disecirali od sfenoidne in temporalne kosti ter pri tem pazili, da nismo poškodovali frontalne veje obra- znega živca. Sledila je disekcija periosta od supraorbitalnega loka in od fronto- nazalnega ter frontozigomatskega šiva. Supraorbitalni živec smo ohranili v pe- riostalnem režnju. Ves čas smo natančno pazili na hemostazo, saj je že majhna iz- guba krvi za tako majhnega otroka lahko problematična. Sledil je dvig bifrontalnega kostne- ga režnja, ki je potekal 2 cm nad supra- orbitalnim lokom in vzporedno z njim, bilateralno pa je segal do pteriona ter do obeh koronarnih šivov (Slika 3B). Epiduralno smo disecirali duro od baze sprednje lobanjske kotanje ter od roba sfenoidnega krila (Slike 4A) in nato z ultrazvočno žago zarezali in odstranili frontoorbitalni kostni reženj, za katere- ga se v mednarodni literaturi uporablja francoski izraz bandeau (v nadaljeva- nju bandeau, kar je francoski izraz za pas) (Slika 4B). Osteotomije bandeauja so potekale preko frontonazalnega šiva, obeh frontozigomatskih šivov ter strehe orbite. Dorzolateralno je bandeau segal na levi, neprizadeti strani, do koronarne- ga šiva, na desni, prizadeti strani, pa 3 cm za koronarni šiv. Sledilo je preoblikovanje supraorbi- talnega bandeauja, ki smo ga razcepili na dve polovici in odstranili trikotni del ko- sti med dvema polovicama (Slika 5A). S tem smo lahko v vseh treh ravninah po- pravili naklon med normalno levo in de- sno, v rasti zaostalo stranjo. Dve polovici 38 Zdrav Vestn | januar – februar 2017 | Letnik 86 NeVrobioL ogija Slika 4: Dvigu kostnega režnja sledi epiduralna disekcija (a) od dna sprednje lobanjske kotanje. Po odstranitvi frontoorbitalnega kostnega režnja (bandeauja) sta izpostavljeni obe periorbiti (b). od te točke dalje se začenja rekonstruktivni del kirurškega posega. Slika 5: Frontoorbitalni bandeau je razcepljen na dve polovici, kar omogoča korekcijo naklona in deformacije v vseh treh ravninah: koronarni, transverzalni in sagitalni (a). Bandeau po preoblikovanju (b). bandeauja smo v novem položaju prič- vrstili z resorptivnimi osteosintetskimi ploščicami. Od čelnega kostnega režnja smo odvzeli majhen kostni fragment v velikosti 2 cm 2 ter ga pričvrstili na desni supraorbitalni del bandeauja. Tako smo dodatno popravili desnostransko splo- ščenost. Na koncu smo spremenili še obliko ali ukrivljenost bandeauja, tako da smo napravili osteotomije lamine interne v višini obeh zigomatskih pro- cesusov in bandeau simetrično ukrivili s Tessierovo pinceto. Preoblikovan fron- toorbitalni bandeau (Slika 5B) smo vrni- li na svoje mesto, vendar v novi poziciji, tako da je bila desna stan, ki je v rasti za- ostajala, pomaknjena bolj naprej kakor leva. S tem smo popravili sploščeno in retrahirano desno orbito (Slika 6A). Naslednja stopnja je bila korekci- ja sploščene čelne kosti na desni strani. Novo kostno čelo smo oblikovali iz bi- frontalnega kostnega režnja s pomočjo Marchacovega modela za oblikovanje čelne kosti. Novo oblikovano čelo smo na frontoorbitalni bandeau pričvrstili z resorptivnimi osteosintetskimi ploščica- mi, da bi se izognili vgradnji kovinskih elementov. Ostali del čelnega kostnega režnja smo razcepili na štiri dele, jih vr- nili na duralno površino in jih med seboj fiksirali z resorptivnimi ploščicami (Sli- ka 6B). S tem je bila rekonstrukcija obra- znega dela in lobanjskega svoda zaklju- anteriorna plagiocefalija – Prikaz primera in opis kirurške tehnike 39 KLiNičNi Primer Slika 6: Bandeau v naslednji fazi pričvrstimo (a) z resorptivnimi ploščami. Končni videz po namestitvi vseh kostnih fragmentov in zaključeni rekonstrukciji (b). čena. Ob koncu operacije smo vstavili podkožni drenaži ter rano zaprli po pla- steh. Dečka smo premestili v intenzivno enoto in postopoma prebudili naslednji dan. Okrevanje je potekalo dobro in za- pletov ni bilo. Štiri dni po operaciji je bil deček brez težav odpuščen domov. Razpravljanje Anteriorna plagiocefalija je tretja naj- pogostejša oblika nesindromske kranio- sinostoze. Gre za kompleksno deforma- cijo obraznih kosti in lobanjskega svoda, ki zahteva multidisciplinarno zdravlje- nje. Namen kirurškega zdravljenja je estetski in funkcionalni, saj tako omogo- čimo možganom, da lahko simetrično in prosto rastejo, ne da bi jih pri tem ovi- rala lobanjska sinostoza. Kljub posegu v zgodnjem obdobju, pred dopolnjenim prvim letom starosti, je enostranska ko- ronarna kraniosinostoza lahko poveza- na s kognitivnimi in učnimi težavami, ki so najbolj izrazite v razvoju govora in delovnega spomina. Do 30 % otrok ima take težave (7,8). Diagnoza anteriorne plagiocefalije je možna že v obdobju nosečnosti z ultraz- vočnim pregledom, kar pa bistveno ne spremeni napovedi izida. Važno je, da se diagnoza postavi v prvih mesecih življe- nja in da se otrok operira v prvih 12 me- secih (9). Tudi pri našem bolniku smo s kirurškim posegom počakali do ugodne starosti sedmih mesecev, saj je takrat izid zdravljenja najboljši  (10,11). Optimalni čas operacije je sicer po opisih v litera- turi še vedno vir razprav. Po mnenju večine avtorjev je poseg najbolje opra- viti med šestim in dvanajstim mesecem starosti  (10-13). Poseg pred to starostjo je nevaren zaradi možne velike izgube krvi ter zaradi večje možnosti recidiva kraniosinostoze  (11,13). Kasnejši poseg, po enem letu starosti, je lahko prav tako lahko povezan s številnimi težavami. Najbolj izraziti so estetski in funkcional- ni zapleti, povezani z napredujočimi de- formacijami lobanje in s povišanim zno- trajlobanjskim tlakom, ki postanejo med rastjo otroka vse bolj izraziti. Prav tako se tudi osteogenetski potencial kosti in potencial rasti možganov z leti manjšata, kar onemogoča idealno oblikovanje gla- ve po posegu. Kirurški poseg za zdravljenje anteri- orne plagiocefalije je zapleten. Klasična metoda vključuje obojestransko fronto- orbitalno preoblikovanje (angl. fronto- orbital remodelling) po Tessierovi tehni- ki (7,14). Gre za bifrontalno kraniotomijo in oblikovanje frontoorbitalnega kostne- ga režnja oz. bandeauja, ki vključuje stre- 40 Zdrav Vestn | januar – februar 2017 | Letnik 86 NeVrobioL ogija ho obeh orbit, pterion in del temporalne luske. Sledijo preoblikovanje, repozicija in pričvrstitev bandeauja, ki ga v za- ključni fazi pritrdimo z resorptivnim osteosintetskim materialom na obrazne in lobanjske kosti. Pri anteriorni plagio- cefaliji prizadeta stran v rasti zaostaja in jo je zato potrebno v primerjavi z nepri- zadeto stranjo premakniti bolj navzpred, da se ta razlika izenači. Ta premik (angl. advancement) omogoča končen doseg simetrije supraorbitalnega loka. Re- sorptivni material predstavlja pri rekon- strukcijski kirurgiji kraniosinstoz zlati standard. Gre za ploščice iz polimerov polilaktida, ki jih na kost pričvrstimo z žebljički iz enakega materiala. Ti omogo- čajo čvrsto pritrditev kostnih fragmen- tov, dokler se ti ne zarastejo. Dokončno se ta osteosintetski material resorbira po dvanajstih mesecih (10). Številni avtorji so v zadnjih letih pri- kazali različne kirurške tehnike za zdra- vljenje anteriorne plagiocefalije. V začet- ku 20. stoletja sta Lannelongue in Lane uporabljala za vse oblike nesindromskih kraniosinostoz pasaste kraniektomije (angl. strip craniectomies). Tak poseg je predvideval samo odstranitev prezgodaj zakostenelega šiva, brez preoblikovanja lobanje in je nudil nepredvidljive rezul- tate s številnimi recidivi (15). Odstranitev zakostenelega šiva sama po sebi tudi ni- kakor ni mogla omogočiti preoblikova- nja lobanjske baze in frontoorbitalnega segmenta. V šestdesetih letih je Tessier razvil sodobno kirurgijo kraniosinostoz in prvi predpostavil, da se lahko stre- ha orbite odstrani in preoblikuje preko kombinacije intrakranialnega in ekstra- kranialnega pristopa (14). Tessierovemu pionirskemu delu so sledile številne mo- difikacije osnovne tehnike frontoorbital- nega preoblikovanja. Jeyaraj je opisal korekcijo anterior- ne plagiocefalije izključno na podlagi enostranske orbitalne osteotomije, torej oblikovanja frontoorbitalnega bandeau- ja samo na prizadeti strani (10). Tak tip posega je možen le v primerih, ko na- sprotna stran čela ni izrazito prizadeta. Poleg tega je po taki enostranki korek- ciji pogost nezaželen pojav istostranske temporalne zožitve (16). Rekonstrukcija plagiocefalije s teh- niko hiperkorekcije je ena od opisanih variacij osnovne kirurške tehnike. Gre za princip, po katerem so dolgoročni estet- ski rezultati boljši, če se preoblikovani bandeau na prizadeti strani pričvrsti v bolj anteriornem in inferiornem polo- žaju v primerjavi z neprizadeto stranjo, se pravi, da se hiperkorekcija opravi v transverzalni, koronarni in v sagitalni ravnini  (11,13). Taka tehnika zmanjšuje dolgoročno temporalno zoženje krani- osinostotične strani in možnost ponovi- tve sinostoze. Pellirin je opisal tehniko, po kate- ri se frontoorbitalni bandeau oblikuje asimetrično, tako da sega kostni rez na sinostotični strani do frontozigomat- skega šiva, na nesinostotični, zdravi strani, pa je krajši. Rekonstrukcija čel- nega segmenta je prav tako asimetrič- na in se oblikuje v obliki črke Z. Avtor poudarja pomen hiperkorekcije na obo- leli, plagiocefalični strani, tako da se tu frontoorbitalni bandeau pričvrsti nekaj milimetrov bolj anteriorno od naspro- tne strani. Tako se zmanjša že omenjena možnost ponovitve in temporalne zoži- tve (12). V zadnjih desetih letih so bile prika- zane tudi druge, manj invazivne metode. Endoskopska suturektomija je ena od teh, vendar jasnih dolgoročnih podat- kov o uspešnosti te tehnike v literaturi še ni (17). Dejstvo je, da preko endoskop- skega posega ni možna obsežna rekon- strukcija frontoorbitalnega kompleksa, zato je po operaciji nujna uporaba čela- de, ki omogoča dodatno korekcijo defor- macije glave. anteriorna plagiocefalija – Prikaz primera in opis kirurške tehnike 41 KLiNičNi Primer Zaključek Anteriorna plagiocefalija je deforma- cija lobanje, ki nastane zaradi kraniosi- nostoze enostranskega koronarnega šiva, pri kateri je edino zdravljenje kirurško. Poseg opravimo v prvih 12 mesecih ži- vljenja in zahteva multidisciplinaren pristop z obsežnim preoblikovanjem frontalne, temporalne kosti in strehe or- bit. Za fiksacijo kostnih segmentov upo- rabljamo resorptivne ploščice in vijake. Poseg nima le estetskega namena, ampak tudi preprečitev znotrajlobanjskih za- pletov, predvsem pojava intrakranialne hipertenzije. Opisana tehnika je v Slo- veniji novost, saj je bil poseg te vrste pr- vič opravljen in predstavlja pomemben napredek pri obravnavi otrok s komple- ksnimi kraniosinostozami. Literatura 1. Heuzé Y, Martínez-Abadías N, Stella JM, Senders CW , Boyadjiev SA, Lo LJ, et al. Unilateral and bila- teral expression of a quantitative trait asymmetry and symmetry in coronal craniosynostosis. J Exp Zool B Mol Dev Evol. 2012;318(2):109–22. 2. Starr JR, Collett BR, Gaither R, Kapp-Simon KA, Cradock MM, Cunningham ML, et al. Multicenter study of neurodevelopment in 3-year-old children with and without single-suture craniosynostosis. Arch Pediatr Adolesc Med. 2012;166(6):534–42. 3. Boulet SL, Rasmussen SA, Honein MA. A popu- lation-based study of craniosynostosis in metro- politan Atlanta, 1989–2003. Am J Med Genet A. 2008;146A(8):984–91. 4. Di Rocco C, Paternoster G, Caldarelli M, Massimi L, T amburrini G. Anterior plagiocephaly: epidemi- ology, clinical findings, diagnosis, and classificati- on. A review. Childs Nerv Syst. 2012;28(9):1413–22. 5. Bruneteau RJ, Mulliken JB. Frontal plagiocephaly: synostotic, compensational, or deformational. Plast Reconstr Surg. 1992;89(1):21–31. 6. Tomlinson JK, Breidahl AF. Anterior fontanelle morphology in unilateral coronal synostosis: a clear clinical (nonradiographic) sign for the di- agnosis of frontal plagiocephaly. Plast Reconstr Surg. 2007;119(6):1882–8. 7. Renier D, Lajeunie E, Arnaud E, Marchac D. Ma- nagement of craniosynostoses. Childs Nerv Syst. 2000;16(10–11):645–58. 8. Chieffo D, Tamburrini G, Massimi L, Di Giovan- ni S, Giansanti C, Caldarelli M, et al. Long-term neuropsychological development in single-suture craniosynostosis treated early. J Neurosurg Pedia- tr. 2010;5(3):232–7. 9. Stelnicki EJ, Mooney MP, Losken HW, Zoldos J, Burrows AM, Kapucu R, et al. Ultrasonic prenatal diagnosis of coronal suture synostosis. J Craniofac Surg. 1997;8(4):252–8. 10. Jeyaraj P . A modified approach to surgical correc- tion of anterior plagiocephaly. J Maxillofac Oral Surg. 2012;11(3):358–63. 11. Matushita H, Alonso N, Cardeal DD, de Andrade F. Frontal-orbital advancement for the manage- ment of anterior plagiocephaly. Childs Nerv Syst. 2012;28(9):1423–7. 12. Pellerin P, Calibre C, Vinchon M, Dhellemmes P, Wolber A, Guerreschi P. Unicoronal synostotic plagiocephaly: surgical correction: Lille’s tech- nique. Childs Nerv Syst. 2012;28(9):1433–8. 13. Mesa JM, Fang F, Muraszko KM, Buchman SR. Reconstruction of unicoronal plagiocephaly with a hypercorrection surgical technique. Neurosurg Focus. 2011;31(2): E4. 14. Tessier P , Guiot G, Rougerie J, Delbet JP , Pastoriza J. Cranio-naso-orbito-facial osteotomies. Hyperte- lorism. Ann Chir Plast. 1967;12(2):103–18. 15. Faber HK. Lannelongue-Lane operation and scaphocephaly. J Pediatr. 1962;60:470. 16. Steinbacher DM, Wink J, Bartlett SP . T emporal hol- lowing following surgical correction of unicoronal synostosis. Plast Reconstr Surg. 2011;128(1):231–40. 17. Hinojosa J, Esparza J, Muñoz MJ. Endoscopic- -assisted osteotomies for the treatment of cranio- synostosis. Childs Nerv Syst. 2007;23(12):1421–30.