Poštnina plačana v gotovini
Cena  1.50 din
^^kH ^^^H^l^^4^    ^^^I^^^Hh^K ^^
Izhaja vsak petek ob 16. // Naročnina znaša
mcsečno po pošti 5 din, v Celju z do-
stavo na dom po raznašalcih 550 din, za
inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava :
Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritliCje, desno //
Teleton št. 65 // Račun pri poštnem čekov-
neni     zavodu    v   Ljubljani    štev.    10.666    //
Leto XXI.
Cefie, petek 20. ianuaria 1939
Slew. 4.
Izza kulit kapitala
Okrožno sodišče v Celju je obravna-
valo 13. t. m. edinstven primer, ki ga
sodna praksa v Sloveniji še ni poznala.
Prcd tričlanskim senatom, v katerem so
bili s. o. s. dr. Dolničar kot predsednik
ter s. o. s. Božič in s. o. s. dr. Farkaš
kot votanta, so se zagovarjali zaradi
obtožbc industrijske špijonaže 49-letni
upokojcnec in bivši ravnatelj kemične
tovarne v Celju Evgen Milosevic, 49-
letni mestni stavbenik Karel Jezernik z
Zg. Hudinje pri Celju, 54-letni industri-
jec Franjo Medič iz Ljubljane, 32-letni
ing. ehem. Mirko Pibernik, obratovodja
tvrdke Medič & Zankl v Ljubljani, in
53-letni trgovec Karel Detela iz Ljub-
ljane. Miloševiča in Detelo je zagovar-
jal dr. Ernest Kalan, Jezernika odvet-
nik dr. Pintar, Mediča odvetnik dr. Zu-
žek iz Ljubljane, inž. Pibernika pa od-
vetnik dr. Juro Hrašovec. Metalno akci-
onarsko društvo v Celju kot zasebnega
udeleženca sta zastopala odvetnika dr.
Goričan iz Celja in dr. Kuhelj iz Ljub-
ljane.
Obtožnica navaja, da so si obtoženci
prisvojili načrte dr. inž. Hirschla za iz-
delavo litopona in gradnjo litoponskih
peči. Dr. inž. Hirschel, ki je Zid ter je
živel pred leti v Nemčiji, sedaj pa živi
po večini v Holandiji, je slično kakor v
raznih drugih državah prodal svoje na-
erte kemični tovarni in pražarni v Ce-
lju, ki se je po pogodbi zavezala, da bo
plačevala dr. Hirschlu za te načrte de-
set let po 100.000 din na leto. Dr. Hir-
schel pa se je zavezal, da teh načrtov
ne bo prodal nobenemu drugemu pod-
jetju v Jugoslaviji. Litoponsko peč v ke-
mični tovarni so začeli graditi leta
1935., ko je bil Milosevic ravnatelj ke-
mične tovarne. Med ravnateljem Milo-
ševičem in predsednikom cinkarne Teo-
dorom Lazarevičem, ki je solastnik ke-
mične tovarne, je prišlo kmalu do neso-
glasij in 1. oktobra 1935 je izstopil rav-
natelj Milosevic iz službe. Pozneje je
zbudila veliko pozornost vest, da je za-
čel industrijec Medic graditi v Domža-
lah tovarno za izdelavo litopona. Kma-
lu so pričeli govoriti, da je litoponska
pec v tej tovarni zgrajena po nacrtih
celjske kemične tovarne in lani je prišlo
do aretacije obtožencev, ki pa so bili
kmalu izpuščeni iz preiskovalnega za-
pora v Celju.
Po prečitanju obširne obtožnice je bil
najprej zaslišan Milosevic. Izjavil je, da
je poznal načrte kcmične tovarne za
gradnjo litoponskih peči, ker je bil'tudi
podpisal zadevno pogodbo z dr. Hirsch-
lom, in da je izročil v svojstvu ravna-
telja kemične tovarne te načrte stav-
heniku Jezerniku, da jih prekopira. Te
kopije je uporabil samo za svoj študij.
Kupil je priprave za izdelovanje litopo-
na in delal s pomočjo praktičnega ke-
mika Marijana Matašiča v Zavodni po-
skuse, ki so se obnesli. S pomočjo tr-
govea Detele, ki ga je poznal že več let
iz svoje prakse v kemični tovarni v Ce-
lju, je prišel v stik z Medičem in inž.
Pibernikom ter se z njima dogovoril
glede ustanovitve tovarne za izdelova-
nje litopona v Domžalah, ki jo je začel
pozneje graditi Medič.
Jezernik je izjavil, da je prerisal na-
erte po nalogu ravnatelja Miloševica in
da se nikakor ne čuti krivega.
Industrijec Mcdič je pri zasliševanju
najprej podal zanimivo sliko nelojalne
konkurence, ki povzroča velika nasprot-
ja med industrijci v Sloveniji. Odlocno
je zanikal, da bi bil z gradnjo tovarne
za izdelavo litopona izvršil industrijsko
špijonažo. Obtožnica mu je očitala, da
je plačal Deteli 250.000 din kot nagrado
za posredovanje med njim in Miloševi-
čem. Medič je izjavil, da je ta denar
Deteli samo posodil.
Inž. Pibernik je izjavil, da je izvršil
svoje načrte za gradnjo litoponske peči
po lastnem študiju strokovnih knjig in
revij, popolno realizaeijo načrtov pa je
cmogočil Milosevic s svojimi poizkusi v
Domžalah. Detela je pri zasliševanju iz-
javil, da mu je bilo popolnoma neznano,
Gostilniearska pivovarna
v Laškem
V gospodarskem delu »Slovenca« se
nadaljuje polemika med Gostilničarsko
pivovarno v Laškem na eni in Zidom dr.
Mayerjem na drugi strani. Odgovor, ki
so ga poslali vodilni člani GPL gg. Maj-
cen, dr. Roš in inž. Uhlif, je Zidu dr.
Mayerju zaprl usta, tako da je prišel
sedaj z velikanskimi inserati, v katerih
vabi slovenske delničarje GPL, naj mu
prodajo svoje delnice, ki jih hoče pla-
čati takoj 100-odstotno Skoraj never-
jetno je, da bi se našli med slovenskimi
gostilničarji in ostalimi delničarji GPL
izdajalci našega narodnega podjetja in
ga izročili v židovske roke. Izključeno
pa ni, da se bodo näsle take poturice.
Kdor pregleda pravila GPL, temu je
jasno, da Zid dr. Mayer ne bo dobil ve-
čine delnic in da upravni svet GPL nik-
clar ne bo privolil, da se delnice prene-
sejo na Zida dr. Mayerja ali pa na nje-
gove zaupnike, bodisi iz Celja, Ljublja-
ne, Zagreba ali Beograda. Nima torej
nobenega pomena poskušati prodajati
delnice in se izpostaviti v nevarnost pla-
čevanja takse. Kako sodi slovenska jav-
nost o akeiji Zida dr. Mayerja, pa kaže
Politika
X   Morje poslancev JRZ.    Ob priliki
prvega sestanka na novo izvoljene na-
rodne skupščine je imel predsednik vla-
der dr. Stojadinovič v klubu poslancev
JRZ daljši go vor, v katerem se    je   v
glavnem  pečal  z    zadnjimi    volitvami.
Omenjal je težko volilno borbo, ki jo je
morala prestati vladna večina, ter izja-
vil, da v tej državi še nikoli ni bilo svo-
bodnejših volitev. Vladna večina je pri
teh volitvah dokazala, da zna vlada, ki
resnično čuti potrebo narodnih    svobo-
ščin, izvajati tudi slabe zakone liberal-
no. Govoril je o nasiljih in terorju, ka-
kor ie vladal nekdaj, ko se ni smelo no-
beno  opozieijsko ime  natisniti  v listih,
ko se ni smelo poročati, kaj in kako se j
je govorilo v narodni skupščini. Zlasti
značilnc so bile odločne besede predsed-
nika vlade, ko je rekel:  »Nase roke so
ostale pri teh volitvah eiste krvi, eiste
nasilja in eiste sleherne volilne korup- j
cije. Volitve so potekle v svobodi, miru
in redu«. — Po izvolitvi verifikaeijskega
odbora je bila skupščinska seja zaklju-
čena in so bili na novo izvoljeni poslan- J
ei odposlani domov, dokler jih ne bodo ¦
poklicali. To se bo zgodilo šele 6. febru- |
arja, ko bo do tedaj delo v verifikacij- j
skem odboru tudi končano. Na novo iz- |
voljeni poslanci    Združene opozicije    in
najbolj pismo, ki ga je poslal uredniš-
tvu »Slovenca« dne 18. t. m. g. A. P.,
industrijec v Kranju, in ki se doslovno
glasi:
»V današnji številki ste objavili
ogias nekega g. dr. Gvida Mayerja z
vsebino, ki je naperjena proti Gostil-
ničarski pivovarni v Laškem. Boljše kot
jaz veste, da je gonja proti slednji
vprizorjena zato, da pride nova pivo-
varna v Laškem v lastništvo gotove
^kupine, ki je kot element našemu na-
rodu tuja in v katero spada imenovani
dr. Mayer. Nočem tu na dolgo in široko
razglabljati o vzrokih te gonje, vem le
eno, da je pivovarna v Laškem naše
podjetje in je srämota, da služi Vaš ča-
sopis skupini dr. Mayerja kot oblego-
valni oven. Poudarjam, da nisem del-
ničar nove pivovarne, vendar smatram
za narodno cast vsakega Slovenca, da
novo narodno podjetje podpre kakor
najbolj more in ne, da mu meče polena
pod noge!«
Tako govori in dela pošten in zna-
čajen slovenski mož.
JNS so se skupščinske seje udeležili in
dali svoje mandate verificirati. Poslanci
Kmečko - demokratske koalieije pa so
imeli konferenco v Zagrebu, na kateri
so sklenili, da ne pojdejo v narodno
skupščino.
X Kako sodijo pravi Nemci o svojih
nezvestih rojakih? Na Madažrskem živi
nad 100.000 nezavednih Nemcev, ki so
po krvi in rodu ter jeziku Nemci, po mi-
šljenju pa se prištevajo k Madžarom, so
torej madžaroni. O njih pjše decembrska
številka Südmarkinega glasila »Grenz-
land« doslovno tole: Raznarodovanje
Nemcev na Madžarskem ni najzadnje
socialnega značaja. Za kmečkega sina,
ki se je hotel dvigniti vise, je preostala
samo madžarizacija. Madžarski pisatelj
Herczeg, ki je po rodu Nemec, pravi da
je na Madžarskem kvečjemu delavec
Slovak ali Nemec, kulturni človek more
biti samo Madžar. »Grenzland« ozna-
cuje to izpoved pomadžarjenega Nemca
za nenavadno slepoto. »Grenzland« tudi
omenja, da 30 bili taki »pnerojeni in pre-
uslrojeni« novi Madžari vedno najbolj
glasni s svojo narodnostjo so se kaj ra-
di postavljali, skušali so za vsako ceno
zabrisati svojo preteklost in pokolenje
ter so zato nastopali bolj madžarsko,
kakor pravi Madžari. Ti so jih pa kljub
vsej gorečnosti vselej bolj po strani
gledali. O takih tipih je napisal madžar-
kaj je litopon, in da mu je šlo pri stva-
ri samo za trgovski zaslužek.
Zasliševanje obtožencev je trajalo do
13.15. Ob 15.15 se je razprava nadalje-
vala. Najprej je bilo prečitano poročilo
izvedencev o razlikah med tovarnama v
Celju in Dornžalah. Sledilo je zasliševa-
nje prie.
Cinkarniški stavbenik Vodlan je iz-
povedal, da je ugotovil v načinu grad-
nje tovarne in litoponske peči v Dom-
žalah veliko sličnost. Jezernikova urad-
nica Angela Zeleznikova je povedala,
da je kopirala naerte za gradnjo lito-
ponskih peči po nalogu svojega šefa. Ko
so prcdočili Jezerniku originalne naerte,
je izjavil, da mu jih je dala kemiena
tovarna, ko je gradil temelje za lito-
ponsko peč. Predsednik cinkarne Todor
Lazarevic je kot priča pojasnil, kako je
prišlo do fabrikaeije litopona v kemieni
tovarni v Celju. Sledilo je zasliševanje
tehničnega ravnatelja celjske cinkarne
dr. Menzla, ki je doma iz Hamburga ter
živi že deset let v Celju in ima okrog
30.000 din mesečnih dohodkov, a se še
ni naučil slovenščinc in jc izpovedal v
nemščini.
Kot zadnja priča je bil zaslišan dr.
Hirschel kot avtor načrtov za gradnjo
litoponskih peči. Dr. Hirschel je izja-
vil, da so načrti njegova iznajdba, a jih
ni dal patentirati, češ da je tajnost na-
črtov s tern bolj zajamčena. Dejal je, da
je litoponska pee v Domžalah zgrajena
po njegovem sistemu in da mora biti
slovenski inženir Pibernik ženij, če je
litoponsko peč zgradil sam brez Hirsch-
lovih načrtov. Veliko pozornost sta
zbudili dve pismi, ki jih je prečital pred-
sednik in jih predočil dr. Hirschlu. V
teh pismih piše svak pokojnega izumite-
Ija inž. Steihausa, da so Hirschlovi na-
črti v resnici last Steinhauove žene In
da jih dr. Hirschel po krivici označuje
za svoje delo. Dr. Hirschel je to zani-
kal in izjavil, da je on avtor teh na-
črtov.
Odvetnik dr. Zužek je predlagal, da
zasliši sodišče še gg. Bajca in Josipa
Kramarja iz Celja kot priči, odvetnik
dr. Goričan pa je predlagal še zasliša-
nje posebnega strokovnjaka z beograj-
ske tehniene fakultete.
Sodišče je predlogu dr. Žužka ugodi-
lo, predlog dr. Goričana pa zavrnilo in
odločilo, da bo zaslišalo kot strokovnja-
ka dr. inž. Knopa Lz Celja, inž. Guzlja
iz Ljubljane in po potrebi še strokov-
njaka s tehniene fakultete v Ljubljani.
Ob 19.30 je bila razprava preložena in
se bo nadaljevala v sredo 25. t. m. ob
8.15 zjutraj.
ski zgodovinar Kaczinci tele besede:
»Bolj ljubim in višje cenim nemškega
Nemca, kot pa Nemca - madžarona.«
Pri nas bi se o tem mogle napisati kar
cele knjige. Zgodovina zadnjih desetletij
pred vojno ni drugega, kakor sramotno
odpadanje in prehajanje slovenskih lju-
di med Nemce. Pa bi bilo prav, ako bi
>Grenzland« registrirala te pojave tudi
po Koroškem in po bivšem Spodnjem
Štajerskem. Bilo bi prav poučno in mar-
sikaj tudi laže razumljivo. Tudi bi od-
padle mnoge nevšečnosti, povzročevane
po raznih sličnih glasnih tipih po Slove-
niji, kar bi bilo samo v interesu dobre-
ga sosedstva obeh narodov.
X Senat je imel v ponedeljek sejo,
na kateri je bil za predsednika senata
izvoljen bivši notranji minister dr. An-
ton Korošec. Prihodnja seja bo sklicana
pismeno.
X Italijanski ziinanji minister grof
Ciano se je pripeljal s spremstvom v
četrtek dopoldne v Beli Manastir. Tarn
ga je pričakoval predsednik vlade dr.
Stojadinovič in se odpeljal z njim s
postaje na Belje na lov. Sestanku gro-
fa Ciana in dr. Stojadinovica pripisu-
je evropska javnost velik pomen, ker
bo ob tej priliki govora o važnih med-
narodnih  problemih.
X Francove čete so v nadaljevanju
svoje uspešne ofenzive zavzele važne
kraje Falset, Reus, Tarragono in Cer-
vero in se približale Barceloni na 40 km
Domaee vesti
—  Porast državnih dohodkov. V času
od 1. aprila 1938 je znašal presežek dr-
žavnih dohodkov nad izdatki 892 mili-
jonov dinarjev. Leta 1935. je vlada ute-
meijevala znižanje prejemkov name-
žčencem in upokojencem z gospodarsko
krizo in kritičnim stanjem državnih fi-
nanc. To se je sedaj v teku let bistveno
obrnilo na boljše. Nameščenci, upoko-
]enci in invalidi upravičeno pričakujejo,
da se bodo njihovi prejemki dostojno
xvisali. Ako uvažujemo naraščanje dra-
ginje v zadnjih letih in njen nesoraz-
tnerni skok v poslednjih meseeih, vidi-
mo, da so plače nameščencev in mezde
(ielavcev sramotno nizke in nezadostne
sa življenje. Na novo izvoljena narodna
sKupščina bo sedaj v lahkem položaju,
da bo ugodila upravičenim zahtevam
tjameščencev in uredila njihov položaj.
—  Spominska plošča Nikoli    Pašicu.
Predsednik .-jugoslovenske  vlade  g.  dr.
Stojadinovic je dnc 12. januarja 1939. v
Curihu  odkril  spominsko  ploščo Nikoli
Pašiču na niši. v kateri je veliki srbski
in jugoslovenski državnik stanoval kot
student, tehnike v Curihu.    Spominska
plošča nosi nemški napis, ki se glasi v
našem  leziku:  Veliki  jugoslovenski dr-
žavnik Nikola Pašic je  stanoval v tej
hiši kot student na visoki tehnični šoli
18G8—1872.
—  Nova davena bremena.    Davčnim
kartam za služkinje in stalne postrež-
nice, ki si jih morajo zopet    letos    do
konca januarja nabaviti    službodajalci,
so se pridružile sedaj še    nameščenske
legitimacije in poslovne knjižice za de-
lavce. Do konca leta si bo moral nam-
reč nabaviti vsak delavec in namešče-
nec novo poslovno knjižico; za delavca
stane 10 din, za nameščenca pa 30 din.
Predložiti morajo tudi dve  fotografiji.
Za delavce bo izdanih okrog 700.000, za
nameščence pa okrog 50.000 poslovnih
knjiižc in  legitimacy. V 1.  1939.  bodo
torej plačali delavci samo za legitimaci-
je in fotografije 21 milijonov dinarjev,
nameščenci pa  2%   milijona    dinarjev.
Pri tako  visoki nakladi teh  knjižic  je
cena vsekakor daleč previsoka, ako upo-
števamo, da je delavstvo z javnimi da-
jatvami že itak preobremenjleno, kar ve-
lja v isti meri tudi za nameščence.    V
casu, ko draginja vseh življenjskih po-
trebščin narašča, ko je življenjc za de-
lavca in nameščenca že itak nevzdržno,
pa smo dobili še to novo obremenitev
naših socialno najšibkejših slojev.    Pri
vsem tem pa je tudi še to, da je tiska-
nje vse hteh tiskovin centralizirano in
izgleda, da si zainteresirani krogi in iz-
Stran 2
»NOVA DOBA« — 20. I. 1939
Stew 4.
vestne tiskarne kar izmišljajo take no-
ve tiskovine, samo da več zaslužijo. Na
videz izgleda, da so to malenkosti, ki pa
niso malenkosti, ako upoštevamo, da je
vse naše življenje prepleteno s samimi
takimi ukrepi in predpisi, ki nas težko
bremenijo.
—  Nj. Vel. kralj Peter II. je blago-
volil prezeti pokroviteljstvo XIX. med-
narodnega   pomladanskega   ljubljanske-
ga velesejma, ki bo od 3. do 12. junija,
in    jesenske    velesejemske      prireditve
»Ljubljana v jeseni«, ki bo od 2. do 11.
septembra.
—  Občinski in ban ov in ski kuluk bodo
odpravili v Zagrebu. Menimo, da bi bilo
tudi pri nas v Sloveniji, kjer za vzdr-
ževanje cest itak že v drugih davčnih
oblikah plačujemo  ogromne vsote, zelo
na mestu, da bi kuluk ukinili in s tern
razbremenili  tudi  slabo plačane  name-
ščence, ki morajo še vedno plačevati do-
sti visoke pristojbine za kuluk.
—  Nova sodna palača v Splitu. Mini-
strstvo pravde je razpisalo natečaj za
idejne skice za novo sodno    palaco    v
Splitu. Gradnja te palace gotovo ni ta-
ko nujna,  kakor je potrebna nova ju-
stična palača v Celju.
—  Za predsednika Akademije znano-
sti in umetnosti v Ljubljani je s kralje-
vim ukazom imenovan dr. Rajko Nahti-
gal, redni  clan te  akademije  in redni
profesor filozofske fakultete    ljubljan-
ske univerze.
—  Umrl je v nedeljo 15.    t.    m.    v
St. Ilju v Slovenskih goricah v 60. letu
starosti  tamkajšnji  župnik in   duhovni
svetnik g. Evald Vračko, brat g. prof.
Ivana Bračka v Celju. Pokojni si je kot
odločen nacionalen in gospodarski dela-
vec pridobil nevenljive zasluge v narod-
no obrambnih borbah na naši    severni
meji. Bodi mu ohranjen  časten spomin!
— Zdravniška vest. Za upravnika bol-
nice za duševne bolezni v Novem Celju
je imenovan g. dr. Ivan Kanoni, doslej
asistent v bolnici na Studqncu. Gosp. dr.
Kanoni je že pred leti dalje časa služ-
boval v bolnici v Novem Celju, kjer je
užival zaradi    svojega    požrtvovalnega
dela v zavodu splošno priljubljenost.
— »Planina smrti« se imenuje knjiga,
ki je pravkar izšla v ponatisu in jo je
spisal Josip Jeras. V njej opisuje avtor
v zgoščenem obsegu strahote srbskega
umika čez Albanijo 1. 1915., ki se ga je
udeležil tudi sam kot vojni dobrovoljec.
Knjiga »Planina smrti« je lepo  izdela-
na, bogato ilustrirana, ima 94 strani in
se naroča pri avtorju    Josipu    Jerasu
Ljubljana, Levstikova ul. 19.
—  Dunajska vremenska napoved za
soboto   21. t.   m.:   Jutranje  megle,   po- j
noči Iahen mraz, podnevi milo vreme.      j
Kulturnost
Publicistka Angela Vodetova je iz-
dala knjigo »Spol in usoda«. Delavsko
glasilo »Slovenski delavec« je o tej
knjigi prineslo sledečo  oceno:
»Angela je stara, bo najbrž garala s
svöjo knjigo   »Spol  in  usoda«.  Angela
Vodetova namreč. Za skupinske parit-
vcne zakone se zavzema. Angela je oči-
vidno stara, da pogreva staro marksi-
stično, od vseh zavrženo in obsojeno
propagando za skupinski paritveni za-
kon. Angela pa mora biti tudi grda, ta-
ko grda, kakor je vsaka cunja, ki je
slehernemu za podnožek, da si vanjo
čevlje briše. Pošten moškl na ženo s
skupinskimi nagoni še ne pljune ne.
Stran pogleda in mirno gre, ker mu ro-
že s takim duhom, kot ga Angela širi
v svoji brošuri »Spol in usoda«, od da-
leč smrde.«
Kot člani slovenskega narodnega ob-
čestva in kot kulturni ljudje z ogorče-
njem zavračamo tak način pisanja, ki
ne zadene in žali le poedine človeške
osebnosti, temveč uničuje temeljne
osnove našega narodnega sožitja, niža
naš kulturni nivo in vzgaja ljudi, ki bo-
do brez čuta odgovornosti in brez
plemenitosti gledali na dela bratov in
sester v narodnem občestvu.
Pozdravljamo vsako stvarno kritiko
— tak način pisanja pa žali vsakega
resničnega  in   polnovrednega  človeka.
Ta dopis smo poslale v objavo vsem
dnevnikom in tednikom.
Zveza akademsko  izobraženih  žen,
sekcija Ljubljana.
Bfaž Jtirfco
80- letnik
Kadar zborujejo v Celju aktivni ali
upokojeni učitelji, prihaja iz Vojnika
med nje tudi tov. Blaž Jurko, markant-
na, popularna osebnost. Kljub svojim
80 letom je krepak kot gora, veder in
junaški. V vsaki družbi zagospoduje
njegova mogočna, šegavo duhovita be-
seda, kadar sega med svoje bogate spo-
mine, kadar sodi o sedanjosti in bodoč-
nosti.
Jubilant se je rodil 19. januarja 1859
pri Sv. Bricu pri Soštanju. Maturiral je
v Mariboru 1. 1879. in takoj nastopil
službo kot prvi učitelj v Razboru pod
goro Lisco v laškem okraju. Tu je ostal
do svoje upokojitve 1. 1924., torej pol-
nih 45 let. Njegova deviza je bila: »En
Bog, en papež, en vladar, en učitelj na
Razboru!« V soli je izobraževal kmeč-
ko mladino ob samostojnih metodah,
uveljavljal se je kot vrl sodelavec s
kmečkim ljudstvom. Njegov vzorni sol-
ski vrt je zalagal daljno okolico s sad-
nim drevjem in tr.to. Bil je funkcionar
stanovske organizacije in okrajni poro-
čevalec o šolskih vrtovih. Občine Loka,
Jurklošter in Zabukovje, katerih lova
je bil 37 let zakupnik, so ga izvolile za
častnega občana. Prav tako posavsko
planinsko društvo, saj je 1. 1902. zgradil
planinsko kočo na Lisci. Danes živi de-
vet njegovih otrok, ki so vsi na ugled-
nih življenjskih položajih.
Daleč je zaslovelo Jurkovo ime. Kot
človek samoniklih vrlin in velike teles-
ne sile, pevec in muzik, kot prijatelj
ljudstva, deleč z njim dobro in zlo, je
postal populären kakpr malokdo. Mno-
go krepkih anekdot  kroži o  njem,  re-
sničnih, ali pa tudi ne. Vendar je mar-
sikatero iz svojega življenja zapisal
sam v debelih zvezkih in to v vezani
besedi, ki mu je bila vselej pri srcu.
Leta 1933. je v knjigi »Moje dogodiv-
ščine«, ki jo je izdala »Nova Doba«,
objavil zdravo, veselo čtivo, ki se v
njem avtor prikazuje tak, kakršen je
bil in je. Tu pravi sam: »Resnica pa je,
da sem si marsikdaj dovolil to ali ono
tvegano dogodivščino. Toda oblastniki,
ki sem jim bil podrejen, so mi večkrat
prijazno priznali, da se take stvari do-
voljujejo le meni kot naravnemu origi-
nalu, saj je moderni čas na samoniklosti
čimdalje revnejši. In tudi na pomanjka-
nju humorja, ki je sol življenja, boleha
danes svet.
Knjigo optimistično zaključuje s
stavkom: »Zivljenje je še vedno lepo,
samo živeti se mora znati.«
Tovarišu Blažu žele njegovi tovariši
in prijatelji, tisoči njegovih učencev in
učenk, da bi ob neomajnih telesnih in
duševnih silah dočakal še mnogo solnc-
nih let. Da bi z ljubega grička nad Voj-
nikom, kjer se je pred mesecem dni
zvezal s svojo dobro ženko, še dolgo
užival jasne razglede širom pokrajine,
ki je bila vselej tako prisrčno ozko po-
vezana z njim, kakor on z njo. In da
bi mu leta še dolgo ne branila obisko-
vati gore Lisce nad ljubim Razborom!
Celie in ofroli ca
c   Zanimivo   predavanje   o   Bolgariji.
Jugoslovensko-bolgarska liga v Celju
je priredila v četrtek zvečer v polno za-
sedcni veliki dvorani Narodnega doma
predavanje o vtisih iz Bolgarije. Preda-
val je tajnik ljubljanske lige g. Veko-
slav Bučar. Predsednik celjske lige g.
Ivan Prekoršek je v začetku pozdravil
predavatelja in številno poslušalstvo ter
poudaril važnost in potrebo, da obračamo
Jugosloveni v sedanjih časih svoje po-
glede v bratske slovanske države, med
katerimi je tudi Bolgarija, s katero nas
veže še mnogo več nego samo pakt več-
nega prijateljstva. Gosp. Bučar je v
tehtnih in zanimivih izvajanjih prikazal
poglede jugoslovenskih idealistov na
bratsko Bolgarijo in na bolgarski narod
ter na veliki cilj ustanovitve Velike
Jugoslavije od Triglava do Crnega mor-
ja in od Subotice do Soluna. Orisal je
vzrokc in posledice bratomornih vojn
med Srbi in Bolgari v letih 1885. in
1913. ter 1915—1918, ki niso bile izraz
volje bolgarskega naroda. Omenil je
predvojni niški sestanek med kraljem
Petrom I. in carjem Ferdinandom ter
vprašanje carinske unije med predvoj-
no Srbijo in Bolgarijo, balkanski spo-
razum  1.  1912.,  napcte   odnošaje     med
Kino METROPOL Celie
20., 21. januarja edinstven, prekrasen film
napete, globoke vsebine
HURIKAN
Od 21. do 25. januarja romantičen, prelep
film iz zanimivega, večno tajinstvenega 2iv-
Ijenja v bleščečem okviru lažnega sijaja
cirkuške arene
Meina karavana "fibers
Jugoslavijo in Bolgarijo po svetovni
vojni ter veliko in uspešno delo blago-
pokojnega Viteškega kralja Aleksandra
I. Zedinitelja za zbližanje in sporazum
z Bolgarijo ter nanizal svoje vtise iz
Bolgarije ter iz političnega, kulturnega
in gospodarskega življenja bolgarskega
naroda. Predavatelj je nato ob predva-
janju zanimivih skioptičnih slik orisal
pokrajinske lepote in znamenitosti Bol-
garije in njenih mest. Stevilni poslu-
šalci so se oddolžili predavatelju za le-
pa in poučna izvajanja z navdušenim
odobravanjem in živahnimi aplavzi.
c Ljudsko vseučilišče v Celju. V po-
nedeljek 23. t. m. ob 20. bo predaval
docent L• dr. Fran Zwitter iz Ljubljane
o »Predhodnikih sodobnega (nemškega)
nacionalizma«. Predavanje bo prav za-
nimivo in poučno, zato vabimo občinst-
vo, da se ga udeleži v čim večjem šte-
vilu.
c Koncert xbora kromatičnih harmo-
nik, ki ga bodo priredili dijaki iz Ce-
lja in Ptuja, se bo pričel v nedeljo 22.
t. m. ob 16. v celjskem gledališču. Ci-
sti dobičck koncerta je namenjen Di-
jaški kuhinji v Celju. Udeležite se te-
ga zanimivega in svojevrstnega kon-
certa v čim večjem številu! Vstopnice
so v predprodaji v knjigarni Slomško-
ve  tiskovne zadruge.
c Sprememba v celjskem mestnem
svetu. Odvetnik g. dr. Jakob Hodžar
je podal ostavko na mandat člana mest-
nega sveta in na funkcijo pravnega re-
ferenta mestnega sveta.
c »Hollywood« na celjskem odru.
Ljubljanska drama bo uprizorila v to-
rek 24. t. m. ob 20. v celjskem gledali-
šču učinkovito komedijo Romana Nie-
wiarowicza. »Hollywood« v režiji g.
Bratka Krefta. Sodelovali bodo ga. Mi-
ra Danilova ter gg. Jan, Debevec in
Kralj. Prcdstava je za abonma. Neabo-
nenti dobijo vstopnice v predprodaji v
knjigarni Slomškove tiskovne zadruge.
c Ljubljanska drama je uprizorila
13. t. m. zvečer v celjskem gledališču
dramo »Potopljeni svet«, globoko za-
anovano, duhovito in dramatsko močno
delo slovenskega pisatelja Stanka Cajn-
karja, v tehtni režiji g. Cirila Debevca.
Zasedba in izvedba vlog je    bila    zelo
Rino UNION
LEl]EP-Lg-riXÄii*i
20., 21., 22. januarja veličastna drama o ljubezni mladega ru-
skega oficirja in nevarne teroristke
Kapetan carjeve garde
23., 24., 25. januarja
Lida Baarova
Albrecht ichönhaU
Igralec
v' nedeljci""matinJja •  ŽEMSKA POBOMSEWAIWICA
P.  St.:
Novi sosedie
starega Krištofa
O srečni kmetje, srečna vas!
Gregorčič: Oljki.
I.
Kmet je kralj. Ce ima dobro in čedno
napravo, če ima primerno zemljo, da
jemlje iz nje zivljenje in davek, če
nima dolgov, pač pa polne hleve, in
če ima še kopico zdravih in pokornih
otrok, je kmet kralj, neodvisen od
vsega sveta. — Tako piše o kmetu
Tavčar.
Kmet je kralj, seveda če... Pa je
teh »če« toliko, da nikoli ne pride do
svojega kraljestva... Pa kje bi bilo
kraljestvo? Ali posameznik s svojo
usodo, ali hiša s svojo družino, ali vas
v svoji povezanoati? Kraljestva ni, pa
naj sije blagodejno pomladansko soln-
ce na vas, naj kleči družina pri večer-
nem rožnem vcncu in naj sanja posa-
meznik svoje misli in si plete svojo
usodo... Kraljestva ni ne v njih sa-
mih, kaj še le zunaj, ko grozi težava
za težavo, da bi bilo kar vse mirno in
otrplo, ako bi se ne zaganjal zdaj ta
in zdaj oni kakor riba nad gladino, da
si vendar sam utre novo pot, a že pri
prvem   zaletu   spozna,   da  je   privezan, ;
da ga potegnejo skrivnostne moči na-
zaj, da pljuskne globlje ko je bil po-
prej...
Morda je bilo kraljestvo kdaj, pa je
minilo? Minilo, kakor mine vss, kar je
lepega,  velikega,   le  nevolja   ostane   na
veke.  Nič takega,  kajti  kako  bo  kra-
ljestvo ob kruhu in vodi in pri požir-
ku žgan ja ter pri trdem delu iz noči v
noč brez upov in brez nad od rojstva
do smrti. . .  Morda pa  kraljestvo  šele
pride,  takrat  ko  bo  na  svetu  vladala
pravica   in   dobrota   do   konca?   Morda j
takrat,  ko   bo   vse   uresničeno,   kar  so j
sanjala in si želela pokolcnja, ko ne bo j
nikakih  dolžnosti,  marveč  zgolj  pravi- j
ce vseh proti vsem? Tudi takrat ne bo j
kraljestva,  kajti  v  večni   enakosti    je !
delitev   od roda   do  roda,   je     napotje
človeka   človeku:     kruha   pa    je   malo
od nekdaj,  manj danes od včeraj, več
še za danes ko za jutri...
V svoji onemoglosti se zaganjajo
vsi, vsi brez izjeme, kakor koklja, ki ji
jc braniti deset piščancev. V silni skr- !
bi se zažene na levo in zopet na desno, }
se zažene naprej in spet nazaj, kajti
vedno vidi le enega samega, ki ga je
trcba braniti pred pretečo vrano, ki se
nalahno poigrava nad njo, dokler se
piSčanci niso dovolj razkropili, da si
zgrabi enega in ga odnese v svoje
gnczdo.  Koklja  pa  v  svoji  slepoti    ne
sprevidi, da ji število piščet kopni sle-
herni dan, dokler ni sama popolnorna
obubožana le še varuh svojega siro-
maštva. Tako nekako išče tudi naš
kmet trohico zaslužka, gre v cesto, hi-
ti kosit, trguje s sadjem, povsod je,
kjer ima prislužiti trohico denarja. Pa
ga sleherna izkušnja samo zopet stane,
ga izmodri, da postaja prcpričan, da je
po vsakem poskusu le na slabšem. In
tako že obupuje, ko spoznava, da ob
vscj pridnosti, skrbi in pri vseh posku-
sih nič ne napreduje, marveč nazaduje
leto za letom. Kadar se mu posreči, da
še vendarle kaj odplača, gre na škodo
zdravja in življenja včasih celo njego-
vih otrok, ki so kakor pgenično steblo
v nerodovitni zemlji.
II.
Ravno štirideset let in prav nič več ni
od takrat. Takrat, prav pred štiride-
setimi leti, so bili za vas Orešje čudni
Časi, ko so gospodarstva omagovala
kar po vrsti. Je že res, da so takrat
usihali vinogradi kar drug za drugim,
l:o iih je pokončevala trtna uš, ali rav-
no za vas Oreäje, kjer ni vinogradov,
to ni bil pravi vzrok propadanja. Sam
Bog ve, kaj se jih je lotilo kar vseh
naenkrat, da so se tako zadolžili, da
niso m'ogli naprej. Stari dedec Krištof
pa je krevaal ob palici  in kupoval po-
sestvo za posestvom, ko je prišlo na
dražbo. Prihranil si je bil v teku let
majhno premoženje, na dražbah je ku-
poval, kar sc mu je zdelo poceni, ter
nato sam iskal naprej kupcev in h kup-
r.ini še nekaj dobička.
Stari Krištof se je tako udeleževal
vseh dražb in si pridobil kar mlin ob
potoku in zidarjevo hišo ob koncu vasi.
Pa ne da bi za ta svet ne bilo kupcev,
saj so cenilci prav nizko cenili, tudi
denarja ni manjkalo, ko ga je bilo na
posodo kakor visoko je segala vred-
nost porokov. Morda si ljudje niso
upali na dražbo, ker nimajo radi
opravka z oblastmi, morda ker se je
treba na dražbi prehitro odločiti, ljud-
je pa radi premišljujejo in se posve-
tujejo, predno se odločijo v tako ve-
liki stvari. Pozneje pa so prišli in pro-
sili starega Krištofa, naj jim odstopi
izdražbani svet, saj ga sam ne potre-
buje, ko ima že svojega dovolj. In sta-
ri Krištof si je obdržal tu kak gozdič,
tarn kako njivo ali travnik, kakor
je pač njemu bolj sodilo, drugo pa
zopet prodal, le da je dobil nazaj svoj
denar in še kak dobiček za svoj trud in
svojo  podjetnosu
Tako se je zgodilo, da so äla skoraj
vsa posestva v vasi skozi njegove ro-
ke, kajti vsa so se bila zamajala. Le
njegova hiša je stala trdno sredi vasi,
fttev. 4.
»NOVA DORA« — 20. I. 1989
Stran S
skrbna, kakor jo to pomembno odrsko
delo po vsej pravici zasluži. Izklesane
in notranje dobro pretehtane like so po-
dali gg. Debevec (dr. Velnar) in Gre-
gorin (škof Ciril) ter ge. Mira Danilova
(Lilijana), Vida Juvanova (Vivina) in
Saričeva (Klara). Igra se je globoko
dojmila gledalcev, ki so se tudi s pri-
srčnimi aplavzi oddolžili ljubljanskim
gostom za umetniške kreacije. Sceneri-
ja je bila okusna in učinkovita. Takih
lepih gledaliških večerov si želimo še
mnogo.
c Sokolsko draštvo Celje I bo priredilo
v soboto 4. februarja ob 20. v Sokoi-
skem domu v Gaberju I. maškarado z
nagradnim tekmovanjem mask. Dariia
so razstavliena v izložbi tv. Stermecki.
Na maškaradi bo igral priznan jazz.
Vabljeiu vsi pripadniki in prijatelji
Sokola:
c Sestanek staršev gojencev Glasbe-
ne Matice. V četrtek 26. t. m. ob 20. bo
v prostorih Glasbene Matice v Celju
prihodnji sestanek staršev gojencev
Glasbene Matice. Uvodoma bo predaval
ravnatelj g. K. Sancin »o stanju današ-
nje glasbene vzgoje«. Sledila bo izvoli-
tev zastopnika staršev.
c Pies »Soee«. Zanimanje za ple3 »So-
če«, ki bo v soboto 21. t. m. v Naiod-
nem domu, je prodrlo v vse sloje. Na-
rodne noše bodo sijaj in pestroat prire-
ditve še bolj povečale, da ne bo izostal
niti oni, ki danes še okleva. Vabljeni
vsi!
c Starokatol&ka služba božja v Ce-
lju bo v nedeljo 22. t. m. odpadla.
c Sreski odbor društva Rdučega križa
v Celju bo zaključil bolničarski tečaj v
nedeljo 22. t. m. z javnimi izpiti. Izpiti
se bodo pričeli ob 9. dopoldne v pre-
davalnici v Zdravstvenem domu. Gg.
odbornike vabimo, da po možnosti pri-
sostvujejo  izpitom.
c Tragična smrt Tajke Justinove. V
torek ob 13.05 je bila Ulica dr. Gregor-
ja Zerjava pozorišče strahotnega, pre-
tresljivega dogodka. Z okna v dru-
gem nadstropju poslopja Ljubljanske
kreditne banke, kjer stanuje
rodbina g. Draga Justina, ravnatelja
podružnice Ljubljanske kredithe banke
v Slovenjgradcu, je strmoglavila 18-
letna Tajka, hčerka g, ravnatelja Justi-
na, dijakinja 2. razreda drž. dvorazred-
ne trgovsko sole v Celju. Tajka Justi-
nova je priletela z glavo ob tlak in
obležala sredi ulice. Pri padcu je ne-
sreenici počila lobanja, tako da so iz-
stopili možgani, zlomila pa si je tudi
obe roki. Pasanti in stražniki so takoj
priskočili na pomoč, prihiteli so tudi
zdravniki gg. dr. Cerin, dr. Ivič in dr.
Herzmann ter celjski reševalci. Vsaka
pomoč pa je bila zaman. Tajka je biia
že mrtva. Odnesli so jo na stanovanje,
kjer so jo položili na mrtvaški oder.
Tajka Justinova je bila zelo čedno, lju-
beznivo in prikupno dekle. V torek do-
poldne je bila v šoli še dobro razpoio-
žena. Okrog 12.30 se je vrnila iz sole in
obedovala s svojo materjo, svojim bra-
tom in svojo sošolko, s katero je sku-
paj stanovala. Po kosilu je odšla mati
v mesto. V materini odsotnosti je pri-
šlo do pretresljive tragedije. Ali je
uboga Tajka izvršila dejanje v hipni
duševni zmedenosti ali pa je postala žr-
tev nesrečnega naključja, je skrivnost,
ki jo je ponesla Tajka s seboj v grob.
Njen oče je bil, kakor smo pred kral-
kim poročali, do novega leta prokuriat
celjske podružnice Ljubljanske kredit-
ne banke in je z novim letom prevzel
posle ravnatelja slovenjegraške podruž-
nice. Gosp. ravnatelj Justin in njegova
rodbina uživata v Celju splošno spošto-
vanje in priljubljenost. Pogreb pokojne
Tajke je bil v četrtek ob 15. iz hiše ža-
losti do Glazije. Nepozabno pokojnico
jc spremila na zadnji poti izredno ve-
lika množica. Na čelu so stopali dijaki
in dijakinje drž. trgovske sole z venci,
za duhovnikom in avtofurgonom pa so
se razvrstili rodbina in ostali sorodniki
pokojnice, predstavniki oblastev, ura-
dov, denarnih zavodov, šol, korporacij
in društev ter mnogo drugega občin-
stva iz Celja in drugih krajev. Od Gla-
zije je krenil avtofugon v Griže. Ob 16.
so položili na tamkajšnjem pokopališču
ob prisotnosti svojcev in velike množice
Tajko Justinovo k zadnjemu počitku.
Pokojni bodi ohranjen lep in trajen spo-
min, kruto prizadeti rodbini naše iskre-
no sožalje!
c Šolska proslava sv. Save. Na dan
sv. Save v petek 27. t. m. bo ob 9.
služba božja v pravoslavni cerkvi sv.
Save. Po službi božji bo krenila pro-
cesija v telovadnico I. drž. narodne so-
le, kjer se bo pričela ob 10.30 šolska
proslava z blagoslovljenjem vode in re-
zanjem kolača. V četrtek 26. t. m. bo.
ob 17. v pravoslavni cerkvi bdenije
(večernja z jutrenjo).
c Svetosavska bescda se bo pričela v
soboto 4. februarja ob 20.30 v Narod-
nem domu. Dvorana bo toplo zakurjena.
Igral bo jazz-band »Odeon«. Vabiloi se
smatra kot vstopnica. Oblačilo poljub-
no. Cenj. dame naj se blagovolijo ude-
ležiti prireditve po možnosti v narodni
noši kateregakoli slovanskega naroda.
Vstoipnina: prostovoljni prispevki. Ples-
ni red se bo dobil pri vhodu. Cenj. me-
ščanstvo je vabljeno k udeležbi.
c Uprava srbske pravoslavne paro-
hijo v Celju objavlja, da je v smislu
člona 175. cerkvene ustave volilni se-
znam (birački spisak) razgrnjen javno
na vpogled v parohijski pisarni v Vr-
varski ulici 1 -1. Vsak clan pravoslav-
no cerkvene občine celjske si lahko
ogleda ta seznam od 13. do vštetega
27. t. m. in predloži svoje event, pri-
pombe k seznamu pismeno upravnemu
odboru cerkvene občine.
c Društvo »Dijaški dorn« v Celju bo
imelo svoj redni letni občni zbor v pe-
tek 27. t. m. ob 18. v klubski sobi Celj-
skega doma z dnevnim redom, ki je
predviden v pravilih.
c Občni zbor Krajevne protituberku-
lozne lige v Celju bo v četrtek 26. t. m.
ob 20. v sejni dvorani na mestnem po-
glavarstvu z običajnim dnevnim 2-edom.
Clani lige in vsi, ki se zanimajo za pro-
tijetično borbo,  vljudno vabljeni!
c Karmahova knjiga v angleščini. V
kratkem bo izšla v založbi Buranos v
New Yorku v angleškem prevodu Fren-
cha Dewitta knjiga znanega celjskega
grafologa F. T. Karmaha pod naslovom
^Experiments with handwriting of psy-
chology«. Gosp. Karmah je svojo knji-
go, ki je izšla v hrvatskem jeziku, za
angleški prevod predelal in izpopolnil
ter ji dodal analize rokopisov znanih
evropskih državnikov.
c Pregled motornih vozil za mesto
Celje in celjski srez bo v soboto 28. t.
m. od 8. zjutraj pred mestno garažo
na Sp. Lanovžu. Lastniki motornih vo-
zil, ki še niso prejavili svojih vozil v
registracijo, naj to storijo čimprej.
c Strokovni tehnieni tečaj Gasilskc
zajednice bo od 24. do 28. t. m. v ga-
silskem domu v Celju.
c Ogenj, ki bi bil skoraj postal uso-
den. V ponedeljek okrog 22.45 je na-
stal v kuhinji trgovca Wogga v Prešer-
novi ulici ogenj, ki bi bil skoraj postal
usoden. V kuhinji so bila poleg vratic
zakurjenega štedilnika naložena drva.
Ko ni bilo nikogar več v kuhinji, so se
drva vsled isker, ki so padle iz štedil-
nika, vnela. Kmalu je bila kuhinja na-
polnjena z gostim dimom, ki jc prepre-
čil, da niso začela drva goreti s pohiim
plamenom. Dornači so k sreči kmalu
opazili ogenj. Poklicali so gasilce, ki so
hitro pogasili ogenj. Skoda znaša okrog
800 din.
PLANINSKt SEJM
4. marta 1939
Cef je - Narodni dom
c Žrtev napadalca. Ko se je vračal
18-letni posestnikov sin Alojz Krajnc iz
Voglajne pri Slivnici v sredo okrog 21.
domov in prišcl do hiše posestnika Mi-
haela Novaka, je skočil posestnik No-
vak od vrat svoje hiše s sekiro v roki
proti njemu, ga udaril s sekiro po gla-
vi in ga hudo poškodoval. Krajnca so
oddali v celjsko bolnico.
c Žetev snirti. V soboto je umrla na
Ostrožnem polletna hčerka dninarice
Timoteja Piškurjeva. V torek je umrla
v Gosposki ulici 13 v starosti 74 let ob-
činska reva Antonija Vengustova. V
celjski bolnici so umrli: v nedeljo 73-
letna občinska reva Marija Pondelako- I
va iz Šmarja pri Jelšah, v ponedeljek
83-lctna občinska reva Barbara Oroz-
lova iz Mozirja in 35-letni Rudolf Po-
čivalnik, mehanik brez stalnega biva-
lišča, v torek pa 68-letni Martin Hen-
tak, dolgoletni strežnik v kapucinskem
samostanu v Celju. N. p. v m.!
c Kronika nesreč. V soboto si je 37-
letni kočar Jože Škorc s Pristave pri
Smarju pri padcu na poledenelih tleh
zlomil levo nogo pod kolenom. V Ro-
gaški Slatini je padel enoletni posestni-
kov sinček Alojz Strašek doma na za-
kurjen štedilnik in  se hudo  opekel po
Presenečenje letošnjega   predpusta    bo
III.  CELJSKI  KARNEVAL
Velika revija in   konkurenca   mask   za
krasna    dariia.     Razkošna    dekoracija.
Prcdpuslno    rajanje.    Rezervirajte    11.
IVbruar!  Narodni dom!
telesu. V St. Juriju ob juž. žel. si je
63-letna dninarica Marija Catrova pri
padcu nalomila levo roko v zapestju.
Pred dnevi je padel 26-letni Franc Šu-
ler, dninar brez stalnega bivališča, na
cesti v Zrečah pri Konjicah in si nalo-
mil desno nogo v stopalu. V Velikih
rodnah pri Rogaški Slatini je vtaknil
šestletni posestnikov sinček Jakob Her-
naus v torek- levo roko v slamoreznico.
Slamoreznica ga je zgrabila in mu zmeč-
kala štiri prste. V torek je padel 10-
lctni rudarjev sin Stanko Denovnik iz
Hrastnika v soli po stopnicah in si zio-
mil levo nogo v stegnu. Ko je šla 8-
letna posestnikova hčerka Cita Slapni-
kova iz Trnovelj pri Celju v sredo zju-
traj v šolo, se je na cesti oprijela ne-
kega voza. Nenadno pa je izgubila rav-
notežje in padla tako nesrečno, da si je
nalomila desno nogo pod kolenom. V
ponedeljek si je 10- letna posestnikova
hčerka Pavla Arzenškova z Razgora
pri Vojniku pri padcu zlomila desno
ključnico. V Smartnem ob Dreti jc pa-
del 24-letni sin preužitkarice Ivan
Sporn v gozdu pri spravljanju lesa in
si zlomil levo ključnico. Ko se je vračal
7-letni posestnikov sin Ivan Povh iz St.
Janža pri Velenju v sredo iz sole, je
padel in si zlomil levo nogo pod koie-
nom. Ponesrečenci se zdravijo v celjski
bolnici.
c Podružnica šofcrskcga društva »Vo-
lan« v Celju bo imela ustanovni občni
zbor v nedeljo 22. t. m. ob 8. zjutraj
v gostilni »Branibor«. Soferji iz Celja
in okolice so vabljeni, da se udeležijo
ustanovnega občnega zbora polnošte-
vilno.
c Filatelistično društvo »Celeja« v
Celju ima menjalne večere vsak pone-
deljek od 20. do 22. v klubski sobi ho-
tela »Evrope«. Clani in ostali prijatelji
filatelije vabljeni!
KINO   DOM   CELJE
Dne 20. in 21. t. m.: »Grofica Walevvska«
Od 22. do 25. t. m.: »Gospa milijonarka«
Dne 26. in 27. t. m.:  »Clovek iz Eden
bara«
lomord bi ga bil ozmerjal kar na veli-
zidana visoko, kakor da bi hotela tudi
na zunaj pokazati, da gleda zviška na
vse druge pod seboj.
V dobrih dveh letih so se torej sta-
remu Krištofu premenili vsi isosedje.
Krištof je včasih obžaloval, da se je
tako zgodilo, saj je bil zrastel skupaj
s svojimi sovaščani, tudi opominjal jih
je včasih, ko se mu je zdelo, da vse
preradi iščejo novih posojil, a bilo je
brez uspeha. Kolo se je vrtelo naprej
in povozilo zdaj tega, zdaj onega. Da se
je udeležil takih gospodarskih spre-
meb z dobičkom še sam, se mu je zdelo
čisto prav, saj mu tudi sosedje tega
Eiso zamerili, ker bi se bil sicer našel
kdo drugi, ki bi še vse drugače ravnal
z dosedanjimi lastniki, kakor je to sto-
ril stari Krištof.
Ta jim je pustil dom še naprej. Se-
le, ko je posestvo zopet prodal, so se
morali izseliti. To pa je trajalo včasih
po v6e mesecev, tudi leto dni, tako da
so našli vsi brez velikega tarnanja
svoj novi dom. Nekaterim je ostala še
itak kaka klct pri vinogradu, drugi so
se preselili k otrokom, nekaj si jih jc
oskrbelo kak posel pri tujih gospodar-
jih kje v bližini mesta. Slo je vse brez
obupa in brez nasilja, kajti polagoma
se vse uravna. In časa jim je pustil
vsem stari Krištof; zato so ga pravza-
prav  vsi  zelo   spoštovali,   čeravno   jim
ko, saj v svoji pijanosti ni izbiral be-
sed, ko je sploh znal več grdih ko le-
je postal naenkrat gospodar, ker so se
7, njim lahko domenili o svojih željah.
Tako se je v dveh letih znašla v
Orešju nova soseska. Zbrali so se novi
ljudje in bili prisiljeni živeti drug ob
drugem. Ze res, da so se mnogi že
prej poznali, saj so bili iz iste ali iz
sosednje fare, vendar je razlika v tern,
če se ljudje le poznajo ali pa morajo
živeti leto in dan drug ob drugem in
so navezani edino na sosedovo pomoč
v svoji največji nevolji. Od sosedov
samih je odvisno, ali bo vladala na
vasi strpnost in medsebojna pomoč, ali
morda kreg in prepir od rane zore no-
ter v trdo noč ...
Ni bilo torej vseeno, kaki ljudje pri-
dejo sedaj v Orešje, in stari Krištof
jih je izbiral tudi po svoje. Hotel je
imeti mir in prijaznost v vasi, okoli
scbe in ko je sklepal račune nad se-
boj in svojo vasjo, je bil z obojim lahko
zadovoljen.
Ce je bilo prej v vasi včasih mnogo
krika, ko se je stari Salomord napil
pokvarjenega žganja in klical vse svet-
nike, naj mu pridejo na pomoc, in če
se je razlegalo to vpitje pozno v noč
tarn gori za gozdom, kjer je najbrž
zdrknil s poti V jarek, se mu je kveč-
jemu kdo še nasmehnil od daleč, na
pomoč mu ni šel nihče, kajti stari Sa-
pih. Nekoč pa je na vsem lepem nehal
kričati in pokopali so ga na občinske
stroške.
Ce je prej strašna grofica vpila in
včasih tudi tepla svojega moža, ki je
moral pri svojih osemdesetih letih še
delati na polju in v hlevu, medtem ko
je ona, kar trideset let mlajša, ležala
v senci in venomer pila šmarnico, pre-
pojeno s tobakom, je bila to le pravična
kazen za lahkomiselnega starčka, ki si
je v poznih letih naložil še pokoro, ko
se je v svoji nečimernosti zapletel z
našemljeno babnico, ki so jo povsod
imenovali lc: grofica. Tudi to je minilo,
ko je to zemljo kupil in naprej prodal
stari Krištof; grofica se je preselila v
kočo v sosednji sari, njenega moža pa
so preselili kar na pokopališče. Njuna
sinova sta že bila pred leti, sita domačih
prepirov pobegnila od doma. Nista se
brigala ne za mater in ne za očeta; le
na rodni dom nista pozabila. Cez leta
se je vrnil iz Amerike prvi sin. Ko je
videl, da je domačija prodana in v trd-
nih rokah, si je kupil novo posestvo,
ki ga obdeluje z vso ljubeznijo. Ljudje
so pozabili na njegovega očeta in nje-
govo mater, grofico, in mu pravijo le
Amerikanec.
Orešje pa je bilo kakor prenovljeno
in še tako prenovljeno, kakor si ga je
uslvaril  stari Krištof.
c Razstava karikaturista Kondorja v
Celju. Znani slovenski karikaturist La-
dislav Kondor, ki je prepotoval skoraj
že ves svet in karikiral tudi številne
odličnike, bo otvoril v četrtek 26. t. m.
v  Celjskem domu  razstavo  svojih  del.
c Požig v Pečovju. Pred petčlanskim
senatom okrožnega sodišča v Celju se
jc danes nadaljevala pred kratkim pre-
ložena razprava proti 43-letni posest-
nici Antoniji Ožkovi iz Pečovja pri Te-
harju in 32-letnemu delavcu Jakobu
Dobršku iz Pečovja, ki sta bila obtože-
na, da sta 8. avgusta 1937 zažgala hišo
Antonije Ožkove in s tern tudi spravila
tri otroke Ožkove, ki so spali v senu
na podstrešju, v smrtno nevarnost. Ob-
toženca je zagovarjal odvetnik g. dr.
Ernest Kalan. Price so izpovedale v
glavnem razbremenilno za oba obtožen-
ca. Sodišče je oba obtoženca oprostilo.
c Prijava vozil. Predstojništvo mest-
ne policije v Celju opozarja vse lastnike
registriranih vozil, da morajo prijaviti
svoja vozila do 31. t. m. pri predstojnis-
tvu mcstne policije. Poleg prijavne tak-
sü za kolesa v znesku 5 din je treba obe-
nem plačati tudi takso za drž. cestni
fond v znesku 15 din, poleg prijavne
takse za potniške avtomobile v znesku
100 din še 300 din za cestni fond, poleg
prijavne takse za fijakarske in polfija-
karske vozove pa poleg prijavne takse
v znesku 25 din in še 75 din za cestni
fond. V taksah za cestni fond so tudi
všteti zneski za drugo polletje 1938.
Obrazci prijav za kolesa se dobijo tudi
v mestni in gabrski policijski stražnici.
c Lastniki vozniškHi izkaznic, ki re-
flektirajo kot poklicni šoferji na zniža-
no banovinsko takso, morajo še ta me-
sec predložiti banski upravi zadevno
prošnjo, kolkovano z banovinskim kol-
kom za 10 din. Banovinska taksa na
vozniške izkaznicc bo zapadla v mesecu
februarju v plačilo.
Stran 4
»NOVA DOBA« — 20. I. 1939
Štev. 4.

Ojlt. rtf. S. br. 3*35 do« 19. II. 193«.
c  Sokolsko društvo  Celje-matica    se
najlepše zahvaljuje vsem bratom in se-
stram za njihovo sodelovanjc ob priliki
silvestrovanja v Narodnem domu.
c Mestna občina celjska izreka naj-
lepšo zahvalo tvrdki »Metki«, tekstilni
tvornici v Celju, za vclikodušno darilo
v blagu in denarju, poklonjeno za bo-
žično obdarovanje mestnih reveežv.
Ob novem letu trgovske knjige, red-
niki, brzovezi in razne mape v veliki iz-
biri pri tvrdki Karl Goričar vdv., Celje,
Kralja Petra c. 7—9.
c Nočno lekarniško službo ima od 21.
do 27. t. m. lekarna »Pri orlu«.
c Gasilska četa Celje. Od 22. do 28.
t. m. ima službo IV.    vod,    inspekcijo
častni predsednik g. Jellenz.
Taiki Justinovi
v spomin!
Bilo je pred dvema letoma na celj-
skem kolodvoru. Zbrani so bili tamkaj
vsi Justinovi — rodbina Draga Justina,
sedanjega ravnatelja podružnice Ljub-
ljanske kreditne banke v Slovenjgradcu,
ko sem imel priliko spoznati pokojno
Tajko v cvetju sveže mladosti. Iz oči v
oči sem jo videl takrat prvie in zadnjič.
Ob tistem srečanju sem bral z obra-
zov vseh Justinovih tisto neskaljeno,
kristalnočisto medsebojno ljubezen, k\
je žarela z lie prijatelja, njegove sopro-
ge, hčeike Tajke in sina Draga.
Del svoje mladosti je prebil prijatelj
Drago v Zalcu, v sosednjih Grižah pa
je našel pod ponosnim Gozdnikom in
Mrzlico svojo življenjsko družico. In la
poznejša vez, polna savinjske poezije,
je dala odraz presrečnemu rodbinskemu
življenju.
Leta so tekla, njuna deca je doraščal°
Tajka je posečala trgovsko šolo v
Celju v ponos roditeljev, v veselje nje-
nih vzgojiteljev in njenih  tovarišic.
In pi'isla je usodna ura.
Tisti prekrasni griški raj, ki je ustva-
ril rodbinsko srečo, tista livada na pon-
graškem gričku je bilo zatočišče ugas-
lega mladega življenja v otroških in
dekliških let in jc sedaj postalo ne-
nadni prezgodnji poslednji dom nepo-
zabne Tajke.
Ah, kako kruta si ti, usoda!
Ob sveži gomili mlade pokojnice glo-
boko sočustvujemo z njeno rodbino v
njeni silni bolesti.
V naših sreih in v sreih vseh, ki so
Tajko poznali, bo ohranjen neizbrisen
spomin nanjo.
Spavaj sladko, draga Tajka, ob
vznožju  savinjskih  gorä!                —st.
Iz obcinstva
Novo izzivanje. Prejeli smo: Nekateri
siovenski Celjani so prejeli te dni nem-
ška vabila, ki jih je razposlal »Pettau-
er Sportklub« za svoj »Tanz auf der
Alm« 4. februarja v Ptuju. Kot oblačilo
je na vabilih označena promenadna
obleka in »Steirertracht«. Izgleda, da
je tudi omenjeni sportni klub med tisti-
mi, ki še vedno nočejo razumeti, da v
svobodni Jugoslaviji ni več mesta »Pet-
tau«, marveč da poznamo samo naš lepi
Ptuj. Gospodom nujno svetujemo malo
vcč takta in dostojnosti, potem se jim
ne bo treba več pritoževati, zakaj take
in slične pojave kritiziramo in zavrača-
mo, čeprav smo baje »večno včerajšnji«
ker odklanjamo hlapčevske manire in
damo nekaj na nacionalni ponos in na
nacionalno ča3t.
Go$podar$tvo
— Gospodarski vplivi Nemčije na
Balkanu. Znano je, da balkanske drža-
ve, posebno še Romunija in Jugoslavia,
izvažajo v Nemčijo živila. Tega uvoza
pa Nemčija ne plača v gotovini, pač pa
v zameno za drugo blago. Tako so sedaj
balkanske države nakupile v Nemčiji
velikanske množine raznega blaga in se
založile za več  let naprej.  Jugoslavija
se je za dolgo dobo let oskrbela z aspi-
rinom, Grčija s pisalnimi stroji, Rumu-
nija pa s harmonikami. Od nas pa smo
izvozili pšenico, koruzo, mast, živino in
druge važne potrebščine za življenje.
— Za 50% znižano voznino je odo-
brila generalna direkcija drž. železnic v
Beogradu vsem posetnikom pomladan-
skega in jesenskega velesejma v Ljub-
ljani. Za pomladanski velesejem    velja
ta ugodnost za potovanje v Ljubljano
od 31. maja do 12. junija, za povratek
pa od 3. do 17. junija. Za jesenski vele-
sejem velja znižana voznina od 28. av-
gusta do 11. septembra za povratek od
2. do 16. septembra.
= 2700 vagonov jabolk so letos pro-
dali in izvozili v inozemstvo iz maribor-
ske okolice.
Iz naiih kraiev
Store
š Drainatski odsek Sokolskega druš-
tva Store - Teharje je uprizoril v sobo-
to 14. t. m. zvečer in v nedeljo 15. t.
m. popoldne ljudsko igro v treh deja-
njih s pctjem, »Ponos za ponos«. Ze
okolnost, da v sokolski dvorani dalje
časa ni bilo gledališke predstave, je pri-
pomogla k velikemu zanimanju za to
igro. Igra v režiji br. Hermana St., in
ob klavirski spremljavi br. Pocajta
mlajšega jc doživela uspeh, ki je prese-
gel prieakovanja. Ze igra sama po svoji
lahko razumljivi, moralno učinkoviti
vsebini je bila srečna izbira za naš po-
deželski oder. Zaradi malega števila so-
delujočih je igra omogočila režiserju to-
čen pregled, začetniškim igralcem pa jc
bila najboljša preizkušnja za prehod k
tcžavnejšim vlogam. V tej igri so na-
stopale prvikrat same mlajše moči. S
točno izvedbo svojih vlog so prijetno
presenetile. Z njih pritegnitvijo je men-
da dokončno zamašena vrzel, ki je na-
stala v dramatskem odseku po odhodu
nekaterih dobrih igralcev. Da se je to
v polni meri posrečilo, je izpričal Iep
moralen in primercn gmotni uspeh igre.
Navzoče občinstvo je prišlo docela na
svoj račun in ni štedilo s priznanjem.
Zlasti pevske točke so žele zaslužen
aplavz. Obe predstavi sta zapustili naj-
boljši vtis. Naj bi bil našim mladim
igralcem zadnji uspeh kažipot k novim
uspehom in krepka vzpodbuda k na-
daljnjemu kulturnemu delu. Odmore je
izpopolnU, feakor vedno, naš priznani
orkester. Želeli pa bi prihodnjič nekoli-
ko spremembe v točkah. K ljudskim
igram spada nekoliko več domačega
muziciranja sodobna glasba pa se naj
prihrani bolj za plesne vaje.
Voinik
v »Matajev Matija« v Vojniku. Dru-
štvo kmetskih fantov in deklet v Voj-
niku je vprizorilo v nedeljo Skrbinško-
vo burko »Matajev Matija« v režiji g.
Viktorja Jožepa, ki je prav dobro uspe-
la. Predvsem je ugajal g. Vidmar v
vlogi Mataja. Igri se je poznalo, da jo
je vežbal rutiniran režiser, bilo pa je
premalo časa, kar se je maščevalo na
znanju vlog. Številno občinstvo je bilo
očividno zadovoljno, ker so bili igralci
deležni velikega aplavza. Vsekakor pa
bo treba rešiti problem prostora za
otroke, ker ti vedno silijo pred oder ter
motijo občinstvo in igralce. Razdelitev
bi se nam zdela najbolj primerna tale:
otroci na galerijo, odrasli s vstopnicami
za stojiščc za sedeži, pred odrom pa ne
ne sme biti nihče. Tako bo končno mir
pred odrom.
v Vlom v prostore oddelka finančne
kontrole. V noči od ponedeljka na to-
rek je bilo vlomljeno v prostore tu-
kajšnje finančne kontrole. Neznani sto-
rilci so se gotovo nadejali velikega de-
narnega plena, vendar jim »posel« ni
šel v račun. Razen nekaj malenkosti v
materialu so odšli praznih rok. Po vlo-
mih v okolici Vojnika sodeč je na delu
dobro organizirana in drzna vlomilska
družba, ki točno pozna krajevne prilike.
v Sokolsko drustvo v Vojniku se
vsem, ki so na kakršen koli način pri-
pomogli k uspelemu silvestrovanju v
novem Sokolskem domu, najlepše za-
hvaljuje.
Petrovie
p Letošnji Antonov sejem pretekli to-
rek je slabo odrezal. Zaradi slinavke in
parkljevke v eni bližnjih občin je bil
prepovedan dogon živine na živinski se-
jem, zato je bila na sejmišču pred cer-
kvijo ena edina stojnica z južnim sad-
jcm. Tako slabcga kramarskega sejma
še ni bilo v Petrovčah.
Sv. Peter v lav. do/.
št Akadcmija. Sokolsko društvo v
St. Petru bo pregledalo svoje telovadne |(
vrste v nedeljo 22. t. m. na telovadni
akademiji v Sokolskem domu. Pričetek
ob 15.30. Udeležite se telovadne aka-
demije v čim večjem številu!
Sv. Pavel pri Preb.
pa Sokolska telovadna akademija bo
v nedeljo 22. t. m. ob 15. v Sokolskem
domu v St. Pavlu pri Preboldu. Spored
obsega alegorijo, državno himno, telo-
vadbo ženske dece, vaje dece s puškami,
nastop članic s prostimi vajami »Ku-
manovo«, orodno telovadbo itd. Naše
akadernije so postale občinstvu najpri-
ljubljenejše, zato vabimo občinstvo, da
v čim večjem številu obišče akademijo,
ki je vsebinsko bogata in skrbno pri-
pravljena. Po akademiji bo čajanka.
Braslovce
br Podgorje pri Letušu. Prejeli smo:
Z ozirom na članek »Podgorje pri Letu-
šu«, ki ga je priobčila »Nova Doba«
dne 1. januarja 1939 v St. 1 na strani
8 v drugem stolpcu, Vas v smislu čl.
26 zakona o tisku pozivamo, da priobči-
te sledeči popravek: Ni res, da name-
rava braslovška občina uvesti stalno
avtobusno zvezo z vsemi oddaljenimi
kraji pri Braslovčah, kakor je tudi ne-
resnično, da bi bila v nedeljo dne 11.
decembra prva taka poskušna vožnja,
pri kateri so se vsi vozili na račun bra-
slovške občine. Pač pa je res, da se na
račun braslovške občinc ni nikdo vozil
in ni imela dne 11. decembra s kakimi
avtobusnimi vožnjami nobenega oprav-
ka. — Občina Braslovče.
Slovenigradet
s Lepa prireditev CMD. Sobotna tra- j
I   dicionalna   prireditev   tukajšnje   ženske j
:   in moške podružnice  Družbe  sv. Cirila
j  in Metoda je nad vse pričakovanje do-
|  bro uspela. Neumorni orkester pod tak-
tirko  g.  Šumeja je    zaigral    uverturo
J   »Bagdadski kalis«, nakar je    bila    pod
režijo gdč. Ljube Prenerjeve uprizorje-
na tridejanka  »Cigani«.  Vsi igralci so
;   v polni meri izpolnili svojo dolžnost in
'  je predstava vzbujala mnogo smeha in
razigranosti. Po igri je bil srečolov, na-
kar je bila prisrčna prosta zabava poz-
1   no v noč.  Tradicionalne prireditve,  ka-
tere čisti dobiček je vsako leto namc-
njen revni obmejni deci, se je udeležilo
polnoštevilno  slovenjegraško   občinstvo
ir. popolnoma napolnilo veliko sokolsko
dvorano.
s Pogosti požari v Slovenjgradcu. V
teku enega tedna je bil Slovenjgradec
šestkrat v požarni nevarnosti. Zlasti
dva primera sta povzročila precej ško-
de. O velikem požaru pri g. Kuharju
je naš list že poročal. V ponedeljek
okoli 22. pa je nastal ogenj v stano-
vanjski hiši slovenjegraškega pismonoše
g. Franca Feterja. Kmalu je bilo vse
poslopje v plamenu in le izredna požrt-
vovalnost sosedov je rešila vse pohištvo
iz goreče hiše. Ogenj je nastal v pod-
strešnem stanovanju vsled premočnega
izžarevanja pečnih cevi,    ki so zažgale
[ zgornji del stropa. Skoda je precejšnja,
ii je le delno krita z zavarovalnino. Na
kraj požara sta prispeli starotrška in
slovcnjcgraška gasilska četa. Slovenje-
graški gasilski četi zopet nista hoteli
funkcionirati obe motorki, ki so ju le z
največjo težavo spravili v pogon. Vod-
stvo gasilske čete je Vašemu dopisni-
ku izjavilo, da pada krivda za slabo
funkcioniranje motornih brizgaln iz-
ključno na slovenjegraško občinsko
upravo, ki je odvzela gasilskemu domu
I tok za ogrevanje  doma,  zaradi    česar
motorki ,v zimi vsled prehudega mraza
ne moreta delovati. Ne bomo se spu-
ščali v vprašanje odgovornosti enih ali
drugih činiteljev, vendar je skrajni čas,
da se tudi v tern pogledu napravi red,
da bo mesto obvarovano pred even-
tualnimi  požarnimi  katastrofami.
Laško
1 Iz višjih predelov Laškega. Občinski
vodovod dela našim kmečkim mestnim
gospodarjem velike preglavice, še večje
brige pa nam, ki stanujemo v više ie-
žečih predelih laškega mesta. Odkar se
je pričela zima, smo brez vsake pitne
vode in moramo hoditi po njo v spodnji
del mesta. Navzlic temu pa moramo
plačevati takse in trošarino tako, kakor
'! jih plačujejo oni, ki lahko po mili vo-
lji z vodo razpolagajo. Mi dobro vemo,
kje je treba iskati vzrok pomanjkanja
vode, vemo pa tudi, da novi gospodarji
niso kos nalogam, ki so jih prevzali.
Ako hočete preprečiti zlorabe in preve-
liko potrošnjo vode, je treba uvesti vod-
ne števce, pa bodo hitro odpravljeni vsi
oni izlivki, ki točijo vodo noč in dan. In
vode bo na pretek. Prosimo, da bi se ta
naša prošnja uvaževala.
1 Huda brata. Pretekli ponedeljek je
prišlo v domači gostilni v St. Lenartu
nad Laškim do prerekanja med šentle-
nartskim županom Jožetom Deželakom
in njegovim bratom Martinom. Po krat-
kem prepiru sta si brata izmenjala za-
ušnici, nato pa je Martin potegnil nož
in zabodel brata župana v levo roko.
Zupan se je sam podal k zdravniku v
Laško, kjer so mu rano zašili, nato pa
so župana odpeljali z avtomobilom v
St. Lenart, kjer je ostal v domači oskr-
bi. Kri je menda še od decembra tako
vroča.
|      1 Pmlavanje.    Ponovno    opozarjamo
}  članstvo Sokola in vse nacionalno  ob-
j  činstvo,  da se udeleži zanimivegä pre-
davanja g. polkovnika    Mihajlovica    iz
Celja, ki bo v soboto 21. t. m. zvečer v
Sokolskem  domu.  Gosp.  polkovnik  Mi-
hajlovič bo predaval o proboju solunske
fronte.
1 Premestitev. Od davčne uprave v
Laškem je začasno premeščen k davčni
I upravi v Brežicah višji davčni kontro-
lor g. Stanko Pleskovič. Po 6 tednih se
bo zopet vrnil na svoje službeno mesto.
1 Planinsko - lovska veselica bo v so-
boto 4. februarja zvečer v Sokolskem
domu v Laškem. Priprave so se že pri-
čele. Cisti dobiček je namenjen gradnji
novega planinskega doma na Smohorju.
; Na to prireditev opozarjamo tudi Ce-
ljane in naše sosede iz Savinjske doline,
zlasti iz Zalca, Petrovč, Liboj in Griž.
Planinski dom na Smohorju bo služil
njim in njihovemu tujskemu prometu v
cnaki meri kakor Laškemu, zato pa mo-
ramo tudi vsi v ta namen žrtvovati.
1 Na pustno soboto, dne 18. februarja
bo velika sokolska maškarada v Sokol-
skem domu. Izkoristite čas in priprav-
ljajte se!
1 Olani SPD Laško — pozor! Pobira-
nje članarine kakor tudi sprejemanjc
novih članov je poverjeno gg. Milku
Jeršetu in Franu Saksu. — Odbor.
1 Prekrasna povest, ki mora ganiti
vsako sree — diven film »Heidi« s
Shirley Temple, pri katerem se boste
smejali skozi solze, se bo predvajala v
petek 20. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 22.
t. m. ob 16.30 in 20.30 v »Kinu Laško«.
Najnovejši film Shirley Temple v nem-
škem jeziku. Samo v petek in nedeljo
se predvaja ta ljubki film. Povejte
znancem! Običajne predigre.
Zidani most
z Smrt Karla Butinarja. Pri Sv. Pe-
tru pri Zidancm mostu je te dni pod-
legel srčni kapi priljubljeni in spošto-
vani g. Karel Butinar. Pokojni se je
rodil 2. februarja 1865 v Podgradu v
Istri. Tam je služboval vse do priho-
da Italijanov kot sodni sluga. Odliko-
vala ga je mirna narava in dobrohot-
nost. Leta 1919. se je preselil v Ljub-
ljano, kjer je prebival le nekaj časa,
nato pa se je s sinom g. Karlom, ki je
sedaj prometni uradnik na Zidanem
mostu, izselil v Banat. Pred letom je
prišel zopet v naše kraje, kjer je v
družbi svojega sina in snahe preživ-
ljal jesen svojega življenja. Pokojni je
bil odločno naprednega mišljenja. Bodi
mu ohranjen blag spomin, svojeem na-
še iskreno sožalje!
Štev. 4.
»NOVA DOBA« — 20. I. 1939
Stran   5
z Odprta noč in dan so groba vrata.
Pred dnevi smo na župnem pokopališču
v Loki pri Zidanem mostu položili k
zadnjemu počitku splošno znano in
spoštovano go. Marijo Moserjevo, ma-
ter gostilničarja in mesarja g. Alojza
Moserja na Zidanem mostu. Pokojna
je bila blaga in usmiljena žena, ki jo
bodo pogrešali zlasti naši siromaki.
Skoraj do svoje smrti je izvrševala
pletilsko obrt, s katero si je pridobila
dober sloves. Pokojna zapušča dva si-
nova, Alojza in Ignacija. Poslednji je
kot strokovni delavec zaposlen v Nem-
čiji. Bodi ji ohranjen trajen spomin,
svojcem naše iskreno sožalje!
z Gradnja novega tira na Zidanem
mostu. Na tovornem kolodvoru na Zi-
danem mostu je zaposlenih precej de-
lavcev, ki gradijo nov, 250 metrov
dolg tir. Delo hitro napreduje.       0
z Mnogo strahu je užil kurjač Kle-
tnovšek. »Nova Doba« je poročala v
zadnji številki o nenavadni železniški
nesreči, ki se je primerila brzovlaku 502
pri Laškem. Ogrevalni voz, ki je bil na
koncu vlaka, je iztiril, nakar je odletelo
eno. nato pa še drugo kolo. Vagon je
začelo silovito premetavati. Vlak je vo-
zil okrog 5 km s pokvarjenim vagonom.
V vagonu je bil kurjač Klenovšek z Zi-
danega mosta, ki je prestal mnogo stra-
hu, saj je že zrl smrti voči.
z Brezobzirni avtomobilisti. Zaradi
jugovine plavajo ceste v blatni brozgi.
Nekateri avtomobilisti so tako brez-
obzirni, da drve z največjo naglico po
cesti in se prav nič ne zmenijo, če
oškropijo z nesnago pešce, ki se zaradi
ozke ceste med Radečami in Zidanim
mostom ne morejo nikamor umakniti.
Radeče
r Proslava rojstnega dne Nj. Vis.
kraljeviča Tomislava. Prostovoljna ga-
silska četa v Radečah je proslavila v
nedeljo 15. t. m. v gostilniških prosto-
rih g. Franceta Podlesnika rojstni dan
Nj. Vis. kraljeviča Tomislava, pokrovi-
telja jugoslovenskih igasilcev. Slav-
nostni govor je imel načelnik čete g.
Robert Premerstein, ki je pojasnil po
men našega gasilstva in se spomnil
rojstnega dne pokrovitelja kraljeviča
Tomislava. Po prisrčnih ovacijah šte-
viJnih navzočih članov ss je pričela pro-
sta zabava.
r Občni zbor prostovoljne gasilske i
čete v Radeeah je bil pred kratkim . v
Godbenem domu. Udeležba članstva je
bila precej velika. Navzoča sta bila tu-
di zastopnik župe g. Franjo Černe in
prcdsednik mestne občine g. Josip Roz-
man. Zbor je otvoril načelnik čete g.
Robert Premerstein. V svojem poročilu
je med drugim omenjal nujno potrebo
gradnje novega gasilskega doma. Pred-
sednik mestne občine g. Josip Rozman
je izjavil, da bo skušal v tskočem letu
izplačati vse zaostanke, ki jih dolguje
občina kot vsakoletne prispevke prosto-
voljni gasilski četi, ki si namerava zgra-
diti do leta 1941. nov gasilski dom. Vo-
litev nove uprave letos ni bilo.
r Sncg je skopnel. Zaradi južnega
vrcmena je v naših krajih te dni popol-
noma skopnel sneg. Snega tudi ni več
na Lisci, kjer je nameravala podruž-
nica SPD Zidani most prirediti smučar-
ski tečaj za začctnike. Koča na Lisci je
kljub pomanjkanju snega dobro obiska-
na in je bila preteklo nedeljo popolno-
ma zasedena po izletnikih. Lisca bo
oskrbovana vso zimo ter nudi turistom
prenočišče in hrano za 40 din dnevno.
r Šahovski ldub Kadcče je končal
vsakoletni turnir. Prvo mesto si je pri-
boril Benko Ravnikar, ki je od doseglji-
vih 10 točk, dosegel 9K točke, drugo
mesto Ivo Jazbec z 9 točkami, 3. in 4.
mesto mr. ph. Mirko Hoeevar in Franc
Hribaršek s 7 V, točke, 5. mesto Mirko
Simončič s 6 točkami, 6. mesto Stefan
Koren s 4 y, točke, 7. in 8. mesto Anton
Kožuh in Anton Aubrecht s 3^ točke,
9. mesto Maks Oprešnik s 3 točkami, 10.
mesto Ferdo Müller z 2 točkama, 11.
mesto Viktor Uršič z l točko. V nede-
ljo je igral Sahovski klub Radeče v Tr-
bovljah za klubsko prvenstvo in izgubil
z rezultatom Zy>'AV>. Posamezni rezul-
tati so sledeči: Franc Hribaršek (Ra-
deče):Ivan Hrovat (Trbovlje) pol:pol,
Ivo Jazbec :Ivan Pajk 1:0, Benko Rav-
nikar :Ivan Rugelj 0:1, Mirko Simončič:
Jože Mrakovčič 1:0, Stefan Koren: Ste-
fan Bartulj 0:1, Anton Kožuh:Gvidon j
Srodenšck 0 : 1. Anton Aubrecht : Josip
ZVEZNA TISKARNA V CELJÜ
izvršuje vsa  tiskarska   dela  po  zmernih   cenah
Sredenšek 1:0, Ferdo Müller :Ivan Laz-
nik 0:1. V nedeljo 22. t. m. bo revanžno
srečanje v Radečah.
r Rok za vlaganje prijav za rentnino.
Davčna uprava v Krškem razglaša, da
traja rok za vlaganje prijav za rentnino
do 31. t. m. Vsi, ki so zavezani temu
davku, se pozivajo, da vložijo zadevne
prijave. Tiskovine dobite v tukajšnjem
občinskem uradu.
Hrastnik
h   Delavsko     podporno     društvo    je
imelo v nedeljo 15. t. m. občni zbor v
restavraciji Zavrašek. Društvo je bilo
ustanovljeno pred 32 leti z namenom,
da člani prispevajo mesečno malen-
kostne prispevke v podporni fond, iz
katerega podpira obolele s podporo. V
primeru smrti pa oskrbi društvo dosto- j
jen pogreb in nudi svojcem večji de-
narni prispevek. Kakor je razvidno iz
poročil, ki so jih podali funkcionarji
na letošnjem občnem zboru, ima druš-
tvo 85 članov in nad 31.000 din pre-
moženja. Za prcdsednika je bil ponov-
no soglasno izvoljen upokojeni rudniš-
ki nameščenec Dominik Majcen. Druš-
tvu želimo tudi v bodoče mnogo uspe-
hov!
h Smrt starega Hrastničana. V pe-
tek 13. t. m. je umrl v starosti 76 let j
staroupokojenec Jernej Kišek. Pokojni j
je bil starejšim Hrastničanom dobro
znan. 2e pred pol stoletja je hodil v I
zelje takratnemu zdravniku s tern, da I
je izdiral mladim in starim zobe. Kdor j
mu je prišel kdaj v roke, se bo gotovo
spominjal velikih zarjavelih klešč in ne
posebno snažnega žepnega robca, s ka-
terim je* prijemal klešče pri svojih
»operacijah«. Bil je tudi zidar - samouk
in menda ni kmečke peči, ki bi je on ne
bil kdaj popravljal. Navadno se mu je
posrečilo, včasih se je pa pec tudi po-
drla, predna je bil zidar doma. Pokojni
Kišck je bil tudi eden najstarejših čla- |
nov hrastniške gasilske čete. Vedno na
mestu, bodisi pri delu, bodisi v veselju,
je mož resnično zaslužil, da se je ga-
silstvo v lepem številu in 3 sedmimi za-
stavami udeležilo njegovega pogreba.
Bodi mu ohranjen blag spomin!
kr Zborovanja učiteljev JUU za sre/
Krško. V soboto 4. februarja ob 10.45
se bo pričelo v narodni šoli v Tržišču
zborovanje društva JUU za srez Krško
z naslednjim dnevnim redom: 1. Situ-
acijsko poročilo. 2. Dopisi. 3. Predava-
nje g. prof. Kolarja o Cankarju. 4.
Slučajnosti. Članstvo je vabljeno, da se
udeleži zborovanja v čim večjem številu.
Podietrtek
e Vlom v lekarno. V noči od srede na
četrtek je bil izvršen vlom v lekarno
mag. ph. g. A. Iskre v Podčetrtku. Vlo-
milci so odstranili mrežo z okna labo-
ratorija in zjezli v notranjost. Odnesli
so samo morfij, ostalc strupe pa so po-
mešali in pustili v lekarni. V predalu
prodajne mize so našli 150 din in si jih
prisvojili. Vrednost ukradenih in delno
uničenih strupov znaša okrog 500 din.
Zanimivo je, da so se vlomilci zanimali
predvsem le za strupe. Orožništvo je
takoj uvcdlo preiskavo in je vlomilcem
že na sledu.
Vsem damskim
frizeriem dravske
banovine
Zgodovina damske frizerske obrti v
dravski banovini bo 1. 1939. v jeseni pr-
vikrat beležila v Ljubljani kongres Sa-
veza klubov damskih frizerskih moj-
strov za Jugoslavijo. Sedmič bomo pov-
zdigovali napredek damske frizerske
stroke, z idealnim delom tekmovali ter
darovali svoje znanje na žrtvenik skup-
nega napredka. Razpravljali bomo o
svojih težnjah in vsak bo lahko spoznal,
kako koristna je borba saveza klubov
za splošni napredek našega stanu.
I Ljubljana si bo štela v cast spreje-
mati mile goste iz naše širše domovine,
ki bodo s strokovnim delom, ramo ob
rami, branili cast Slovenije. Na to delo
so pozvani vsi brez razlike, od mojstra
preko pomočnika do vajenca, da poma-
!  gajo dvigniti prapor našega strokovne-
I  ga pokreta za napredek damske frizer-
i   ske obrti.
Naprošene bodo naše matice, zdru-
ženja: Ljubljana, Maribor in Celje, ki
sodelovanju. Prepričani smo, da nas bo-
do v tern podprli. V njih bomo našli
ljudi, ki nam bodo pomagali z
nasveti in podporami. Izostati ne smejo
organizacije pomočnikov in pomočnic
za ostalimi kolegi in koleginjami v naši
državi. Ustanove naj sekcije ali klube
in v njih izvežbajo svoje člane, da bodo
na kongresnem friziranju častno zasto-
pali pomočniške zbore.
Našemu učnemu naraščaju hočemo
vcepiti v srce, da s skupnimi nastopi
pridobi znanje damske frizerske stroke,
spozna svoje delo ter pripomore tudi k
napredku svoje stroke. Njim velja ta
klic in njihovim učnim mojstrom, da
jih podprejo in s tern pripomorejo k
boljši bodočnosti, ki nam ni bila dana.
Opozarjamo vse člane klubov v drav-
i ski banovini, da je njihova dolžnost iz-
vrševati poslanstvo s svojim prosto-
voljnim delom za napredek damske fri-
f  zerske stroke. Nikdo se ne sme izogniti.
|  Vsi moramo krepko prijeti za delo. V
j skupnosti je moč! To bodi naše geslo in
dosežen bo naš cilj.
Nihče ne sme izostati pri tej mani-
festaciji, kdor uživa kruh vsakdanjega
dela. Ako se nisi še nikoli žrtvoval, Te
danes kličemo, da pripomoreš s svojim
deležem v delu ali kakorkoli k čim ve-
ličastnejšemu uspehu sedmega kongre-
sa damskih frizerjev, ki mora biti v po-
nos nasi  Sloveniji in  vscj Jugoslaviji.
Klub damskih srizerjev  in
frizerk   v   Ljubljani.
Kniizevno$t
Maurice    Leblanc:     SKRIVNOSTNO
OKO. Založba »Nove Dobe« v Celju,
198 strani, cena 16 din. Kriminalnih ro-
manov nam je dala zadnja doba obilo,
saj spada te vrste čtivo med najbolj
priljubljeno knjige. Znani veliki pisa-
telji so bili mojstri kriminalnih zgodb.
Naj omenimo samo Americana Poeja,
potem pa Angleža Chestertona in Big-
gersa. Detektivi Dupin, Lecocq, Charlie
Chan in Sherlock Holmes so danes bolj
znani kakor njihovi duševn" ^5etje-pi-
satelji, ki so jih ustvarili. Pa ^e vendar
morajo po svoji popularnosti vsi skriti
pred Arsenom Lupinom, gentlcmanom -
vlomilcem, ki mu je dal življenje naj-
boljši med francoskimi pisatelji detek-
tivskih romanov Maurice Leblanc. Sim-
patični zločinec — pravzaprav mu daje-
mo ta priimek neradi, saj je težavno
določiti točno mejo med dovoljenim de-
janjem in zločinom, zlasti v sedanji do-
bi —, ki je pövsod in nikjer, ki ima
povsod svoje prijatelje in zveze, ki se
norčuje iz policije in vseh, je za Fran-
coze kar legendarna osebnost. Nešteto
njegovih pustolovščin je že opisal Le-
blanc, v milijonskih nakladah so šle v
vseh jezikih v svet, toda občinstvo hoce
še vedno novih in jih tudi dobiva.
»Skrivnostno oko« spada med najboljša
Leblancova dela. Zgodovinsko ozadjc,
afera z graditvijo Panamskega prekopa,
mu daje še posebno privlačnost. Obrav-
nava boj med Lupinom in izsiljevalcem,
ki ima dokaz,' da so nekateri poslanci
prejeli podkupnine za molk pri panam-
ski aferi. Pri tern mora Lupin še rešiti
svojega najdražjega pomočnika, ki je
bil po krivici obsojen na smrt in ki je
sin njegove tihe ljubezni. Boj je hud,
toda naposled se le vse konča tako,
kakor je treba in kakor si želi bralec.
Delo bo marsikomu prineslo nekaj ur
oddiha in zabave. Poslovcnil ga je naš
znani  prevajalec   Boris  Rihteršič.
Uredba o obcin-
skih htanilnicah
Dne 2. decembra 1938. je stopila v
veljavo Uredba o občinskih hranilnicah,
pod katero spadajo vse samostojne
javne in pupilarno varne denarne usta-
nove, ki jih osnavljajo občine. Naziv
»hranilnica« smejo uporabljati samo
ustanove, na katere se nanaša ta ured-
ba. Istotako je ime »hranilna knjižica«:
po tej uredbi zaščiteno. Hranilnico sme
ustanoviti občina ali pa več sosednih
občin skupaj ter se mora obrniti na
ministrstvo trgovine in industrije za
odobritev pravil. Občina, ki ustanovi
hranilnico, prevzame neomejeno in ne-
preklicno jamstvo z vso svojo imovino,
vsemi svojimi dohodki in z vso davčno
močjo, za vse pravnoveljavne obvezno-
sti hranilnice, pa naj izvirajo iz katere-
gakoli pravnega naslova. Posebno važ-
no določilo te naredbe pa daje hranil-
nicam pravico, da se smejo pri njih na-
lagati gotovine samoupravnih teles,
javnih, cerkvenih, samostanskih in kor-
poracijskih skladov, kakor tudi gotovi-
na oseb, ki so pod varuštvom, in sodni
pologi z ozemlja občine - ustanovitelji-
ce, toda le do 5.000 din. Ta znesek pa
se sme z dovoljenjem ministra trgovine
in financ za posamezne hranilnice povi-
šati. Clani upravnega in nadzornega
odbora ne prejemajo za izvrševanje
svojih funkcij nikakršne nagrade ali
place, pač pa smejo prejemati nagrado
za seje in povračilo potnih stroškov.
Vsaka hranilnica je dolžna ustanoviti
rezervni sklad. Važno je tudi to, da mo-
rajo vse hranilnice biti združene v svo-
jo zvezo, bodisi neposredno, ali pa po
banovinskih podzvezah. Hranilnice, ki
so obstojale že pred to uredbo in imajo
značaj javnih denarnih zavodov, se mo-
rajo priravnati tej uredbi najkasneje v
letu dni. Okrajne hranilnice, ustanovlje-
ne po hranilničnem regulativu iz leta
1844., pa morajo likvidirati v letu dni,
če jih v tern času r.e prevzame občina
kraja, kjer imajo svoj sedež, ali pa ka-
ka druga občina.
Orobiž
Nepotolčen rekord. Pred šestimi leti
sta dosegla Pauletta Day in Lee Night
v Chicagu pod' kontrolo komisije in v
prisotnosti mnogih gledalcev svetovni
rekord v dolgem poljubu. Njun poljub
je trajal ravno šest ur in pol. V Ame-
riki so od takrat že večkrat poskusili
potolči ta rekord, a se mu ni mogel do
danes nihče niti približati.
Na nebo je napisal, kdaj se bo oženil.
Neki ameriški letalec, ki s svojim leta-
lom že več let pise na nebo reklame za
neko veliko podjetje, je narisal pred
dnevi s svojim letalom na nebo potret
svoje zaročenke in napisal pod njim:
y-Dvanajstega januarja bo ona moja
žena«.
Dva krokodila je ukradel. Iz zoološ-
kega vrta v Manchestru sta bila nedav-
no ukradena dva krokodila. Tatu niso
mogli takoj izslediti. Nekega dne pa
je prejela policija prijavo, da se širi iz
neke hiše smrad po gnilobi. Ko so pri-
šli stražniki v to hišo, so našli v njej
samo 19'-letnega Jamesa Withwortha,
čigar starši so bili odpotovali v London.
V kopalnici so našli dva poginula kro-
kodila. Mladenič je priznal, da je oba
krokodila, ki sta imela zanj neodoljivo
privlačnost, ukradel v zoološkem vrtu.
Položil iu je v kad v kopalnici. Ker se
pa krokodila tarn očividno nista najbo-
Ije počutila, ju je zavil v blazine in po-
iožil v posteljo. Krokodila nista hotela
ničesar jesti in sta kmalu pcginila.
Mladenič pa sedaj ni vedel, kako bi se
znebil poginulih krokodilov. Nesel ju je
zopet v kopalnico. Sodnik mladeniča ni
kaznoval, pač pa mu je naročil, da pla-
ča zoološkemu vrtu odškodnino za kro-
kodila.
Ura, ki je rešila Kcmalu 'Ataturku
življenje. Neko veliko švicarsko podjet-
je za izdelovanje ur je sporočilo, da je
>ripravljeno plačati 250.000 švicarskih
frankov za uro, ki je v bitki pri (Iraun-
ku rešila pokojnemu Kemalu Ataturku
življenje, ko se je krogla odbila od we.
DOPISE
nam je treba dostaviti vsak teden naj-
pozneje   do   četrtka   opoldne.   Samo   v
^nujnih   primerih  jih  sprejemaino  še  v
petek do 9. dopoldne.
Stran 6
»NOVA DOBA« — 20. I. 1939
Stev.  4.
Fr. Korotanski:
Na Okrešliu
V orjaških stavbah, zgrajenih iz vli-
tega živega kamnatega gradiva, se dvi-
gajo veličastne gore v velikanskem pol-
krogu: Mrzla gora na severni strani,
Brana, Turska gora, Rinka in Križ s
Savinjskim sedlom na južni in zapadni.
Proti vzhajajoči jutranji zarji je edin-
stveni visokogorski kot med njimi,
Okrešelj, odprt v vsej široki in globoki
razdalji, ki loci na vzhodu Mrzlo goro
od Brane. Skozi ta neizmerna, s si-
njim nebom obokana vrata gledaš ob
jutranjem svitanju, ko žare divje raz-
klane stene teh gora v prozorni škrla-
tasti tenčici, v grozeči somrak zasne-
ženih pobočij in prepadov v Planjavi, v
Ojstrici, v Rijavčkem vrhu, v Planin-
šici in v Grofički, ko se izpod njih zad-
nje nočne sence kakor valoveči dim po-
izgubljajo v zmagujočih solnčnih pra-
menih. V čarobni kontrast luči in teme,
solnca in polmraka, ki se uveljavlja
tembolj, čim ogromnejši in višji so ti
gorski velikani, prihaja iz temnega se
zasenčenega sklepa Logarske doline za-
molklo šumenje kakor šelestenje odda-
ljenega bukovja, kadar veje skozi nje-
ga glasno hlidenje jutranje sape: ve-
kovita pesem mlade Savinje, ki iz šeste-
rih virov izpod mahovitih skal rojena,
v pršečcm slapu polna biserov pada čez
visoki skalnati rob, ki je kakor silna
stena postavljen, da zapira dolino nad
dolinskim sklepnim Ogradcem ter nosi ¦
in podpira Okrešelj liki v skalnat zid
zloženi stebri in podporniki.
Kajti Okrešelj je v bistvu najvišje ¦
ležeči del Logarske doline, ločen od nje
in njenega sklepa Ogradca baš z onim
polkrožnim skalnatim obstenjem, preko
katerega se skozi ozko, globoko zare-
zo spušča mlada Savinja v svoji razpo-
sajenosti z ubranim šumenjem in v
gradioznem skoku v strahovito globino.
Ledenik, ki je izdolbel, izskobljal, raz-
širil in izravnal slovito Logarsko doli-
no, njeno ravno zeleno dno in njeno
strmo pobočje, je vrtal, glodal, dolbel,
kresal tako dolgo, da je končno izkle-
sal, izdolbel, izglodal in izvrtal ono div-
no krnico, oni čarobni ogradec, ki ga
imenujemo Okrešelj in ki po pravici
slovi kot čarobna gorslta tvorba kakor
Logarska dolina, kakor Matkov ali Ro-
banov kot. Poševno Okrešljevo dno je j
v svoiem spodnjem delu še vse v obje-
rau zelenega bukovja. V svoji sredini je
zelena planinica in planinska trata s
pastirsko kočo in Frischaufovim do-
mom. V višjem, zapadnem predelu pa i
je visokogorsko prodišče, polno skal,
kamenja, okruškov in meli, ki se vzpe-
nja, tu pa tarn redko poraslo, do golih
navpičnih sten, previsov in pobočij
Brane, Turske gore, Rinke, Križa, Sa-
vin jskega sedla in Mrzle gore. Kakor je
dno in obsten je Okrešlja delo, zapu-
ščina in darilo ledenika, tako Okrešelj
sam še dandanes hrani razločno vidne
njegove znake. Neposredno pred Tur-
sko goro se grozeče tik južno nad pla-
ninsko kočo dvigata dve ogromni, visoki
skali, Kopa in Kopica imenovani, počr-
neli kakor dva velikanska stolpa sred-
njeveškega gradu. Nju je obrusil lede-
nik. Od njiju se vleče. dobrih 250 m v
smeri proti slapu Savinji neposredno
nad skalnatim sklepom Logarske lede-
niška groblja, vsa bujno porasla z ze-
lenim drevjem in grmičevjem, v cigar
sredini ždi Frischaufov dom, varen
pred plazovi snega, leda in kamenja.
Ob poti, ki vodi po Okrešlju zapadno v
Turski žleb in na Savinjsko sedlo, leži
tako zvani Zaspani briber, Kogovec ali
Kogovnik, pravi šolski primer ledeniške
groblje, ki jo sestavljajo okrogli, ro-
bati, oglati, obrušeni in opraskani ka-
menčki z vloženimi kamnatimi plošča-
mi kot sprimki v tako trdni zmesi, ka-
kor da bi tu bili sodelovali zidarji, nji-
hova žlica, malta in cement. Divje vode
in hudourniki so ob dolgotrajnih po-
mladanskih in jesenskih nalivih načeli
in izpodprali strjeno groblje na dveh
straneh, ki ob njih vodi sedaj pot južno
v Turski žleb. Bohotno porasla z ru-
ševjem, cvetočim grmičevjem in meša-
nim drevjem sega z vrhnimi plastmi
kakor propušč pri gospodarskem po-
slopju na metre daleč čez izpodkopane
vdolbine in votline ter nudi številnim
kavkam varna gnezdišca. Njej nasproti,
ob Mrzli gori, je nad skalnatim snežiš-
' čem takozvani Mlin, kjer melje priro-
da v živi skali noč in dan; vise proti
zapadu, kjer se strmo dviga gruščovka
drča mimo spomenika ponesrečenega
hribolazca P. Sumana, vodi Mrzli dol na
Savinjsko sedlo in čez Drnc in Mrzlo
goro, vedno med skalovjem, a vendar
od pomladi do jeseni tudi med redkim,
plemenitim gorskim c!vetjem in ze-
lenjem.
Neprestano delujoče prirodne sile so
v tern visokogorskem svetu Savinjskih
Alp izdolble in okresale še drug Okre-
šelj. Preko ledeniške groblje, ki nosi
Frischaufov dom, se vije lepo speljana
steza pod Kopo, Kopico in Tursko goro
čez Brano na Kamniško sedlo. Pod to
stezo, globoko pod Tursko goro, Brano
in severozapadnimi stenami Planjave
se razprostira nekoliko manjši Zadnji
Okrešelj, ki ga je pa priroda obdarila
s še bujnejšim in bohotnejšim rastlin- '
stvom.                                                         ;
V samih pravilnih nasprotjih, ki jih
je tu narava znala kakor redko kje po-
staviti  v  neposredno  bližino,   so  skriti
vzroki  onih  nepozabnih  vtisov,   ki  jih
zapušča Okrešelj v spominu, v duši in v
srcu  vsakega  dovzetnega  obiskovalca.    ,
Sveža zelena trata na poševnem dnu, ;
obrobljena na strani z duhtečim gajem, |
na  drugi z  grozečim  belim  prodiščem, |
se ti zdi pravo plesišče in torišče brez- '.
pkrbne vesele mladosti. V njene zelene
preproge vplete pozna pomlad lepe slo- '
venske barve;  v njej se belijo planin- ;
ske zlatice, planinske vrtnice in črni te-
loh;  v vseh odtenkih sinje modrine se :
rvetijo planinske spominčice, zaspančki,
velecvetni svišč, orlice in preobjede; v !
rdeči barvi ljubezni gorijo lepnice, ka- j
menokreči,   volčini   in   ognjevita   rdeče-
cvetna burja  (sleč);  vmes pa plamtijo
in  rumenijo  avrikli,   košutniki,   planin-
ski mak, gorski kukovičnik in,  ob gr- •
movju skriti,  Marijini čeveljci.    Ko po '
dolgi strahotni zimi zableščijo prve kop- {
ne lehe, zapleše in zapoje v porajajoči j
se  ljubezni pod  Mlinom,  ob  Zaspanem i
bribu, pod Kopo in Kopico, pa tudi    v i
Zadnjem   Okrešlju     ruševec - Dkarjevec
najlepši ptič  naših  gora.  O  kresu  šele >
se oglasi kovirček, naznanjajoč pomlad
glasno »digi« tedaj čez dan črnoglavka,
da odmeva  od Mrzle  gore do    Rinke;
zvečer poje pobožno pesem Ave Marija !
v varnem grmičju drobna taščica. Nad
to mehko in nedolžno idilo pa rastejo, {
kipijo, se natezajo in grozeče mrko gle- :
dajo orjaške podobe Mrzle gore, Križa, j
Rinke, Turske gore in Brane. V njiho- !
vih  sivih  ali  temnorjavih  stenah,  pre- ;
padih in pobočjih, na njihovih slemenih,
roglih, stolpiokih  in  grebenih  je  zamr-
lo skoraj vsako življenje. Le tu pa tarn
se je v sivem skalovju na kaki polici, •
v   kaki   špranji  in  razpoki   od   meli   in j
krša nabralo nekaj prsti;  tarn zacvete j
srebrnocvetna planika,    rdcča    lapnica, |
sinjeoka spominčica ali pritlikavi svišč.
Le žilavo ruševje se vzpenja kakor div- j
ja koza po stenah in pobočjih vise in vi- i
še, se s svojo turobno, temnozeleno ža-
metno barvo, spominjajočo na mrtvaški
prt,  kaj  čudno  ujema  z onim    nemim
mrtvim skalovjem, pa se kot najučinko-
vitejše nasprotje ozira iz zračnih višav
na   bujnopestro   preprogo   Okrešljevega
dna in njegove idile.
j Gorski velikani, ki obdajajo Okrešelj
v polkrogu na jugu, zapadu in severu,
Savinbka posoiilnica v Žalcu
REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO — USTANOVLJENA LETA 1881
Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice In v tekočem računu ter jih bbrestuje
najugodneje
HMELJARJI!   Nalagajte  denar  pri   d o m a č e m   zavodul
Račun Poštne hranilntoe št. 10-994                              Brzojavi: „Posojilnlca"                              Telefon št 2
BLAGAJNIŠKE   URE:   ob  delavniklh  od  8.  do 12.  in  od 14. do 18., ob nedeljah od 9. do 11.
in dolga Planjava, piramidasta Ojstri-
ca, Grofička ob njej in Rijavčki vrh s
Planinšico pred njo, ki se vidijo z
Okrešlja proti vzhodu, so tako razvr-
ščeni, da vseh solnčni žarki nikdar
hkrati ne obsevajo. Cvrsti se kažejo z
Okrešlja vsled tega zlasti tudi zvečer
ob zatonu solnca kontrasti zasenčenih
in solnčnih vrhov, sten in obronkov.
Razmeroma hitro padajo proti večeru
dolge temne sence Mrzle gore, Križa
in Rinke na Okrešljevo dno; ostro iz-
oblikovani in narezljani grebeni se med
solnčnim sijem in senco v jasnih, ten-
kih črtah odražajo kakor ostrina na-
brušenega noža. Ko se tudi že Turska
gora in Brana ovija v vedno temnejši
pajčolan, in je legel večerni mrak na
globoko korito Logarske in njenega
sklepa, padajo prameni zahajajočega
solnca skoraj pravokotno na navpične ;
stene Planjave, Ojstrice, Grofičke in
Rijavčkega vrha. Vedno bolj se bliža i
vrhovom gornji rob solnca, vedno bolj
se oži pas ob grebenih, ki se okoli njih
še igrajo solnčni žarki. Tedaj nastane
naposled vrh Ojstrice nad temno senco
zlatorumeno večerno žarenje, tako živo, i
tako pretresljivo, kot da bi v njem
solnce pred zatonom še enkrat hotelo
prikazati ves car in blesk svoje moči.
Samo za trenutek. Rumena, vecerna
zarja ugasne. Orjaške gore oblede in se
prikazujejo v čedalje bolj čudaških,
strašnih oblikah in podobah. Vse se po-
greza v črno noč. Strahotna tihota in
božansten mir sta razprostrla svoja kri-
la nad Okrešljem. V nočni molk pa se
iz daljave brez prestanka uspavajoče
razlega šumenje mlade Savinje in nje-
nega slapa pod Rinko — pod Okrešljem
Gnjati   iz  keiiLurujskega    mesa    je
uvedla v zadnjem času neka tovarna v
Avstraliji. Ker se prebivalstvo izredno
zanima za te gnjati, so začeli nekateri
podjetni ljudje ustanavljati farme, v
katerih gojijo kenguruje. V eni izmed
teh farm, v bližini Melbourna, imajo
žo sedaj nad 2.000 kengurujev, ki bodo
polagoma romali v klavnico.
Obenem z mrtvecem so pokopali sree-
leo,  ki je  zadela  milijon    frankov.    V
Poitiersu v Franciji so pred tedni poko-
pali nekega uglednega trgovca. Mrtvec
je imel v obleki, v kateri so ga poko-
pali, srečko, ki je pred kratkim zadela
milijon frankov. Da so prišli do srečke
so morali seveda trgovčevo truplo
izkopati.
Rokavicc, ki se svetijo, so začeli pro-
dajati v Londonu. Med palcem in kazal-
cem je nameščena drobna električna
žarnica, ki zažari, če se prsta dotakneta
drug drugega. Baterija je skrita v man-
šeti rokavice. Take rokavice so zelo pri-
pravne, kadar je na primer treba v te-
mi najti ključavnico.
Itfra usode. 2ena nekega znanega
profesorja v Stockholmu je dala svoje-
mu možu namesto zdravila proti ne-
spečnosti po pomoti sredstvo za desin-
fekcijo. Profesorja je iz strahu pred
zastrupljenjem zadela kap in .je na me-
stu izdihnil.
Opozoff/o /
Podpisani izjavljam, da Ivan Koželj nima pri
meni nobene terjatve, torej za njega nisem
plačnik.
Sodin Bfaž, Cef je
Prazno sobo
v pritličju, primerno za delavnico, iščem. Po-
nudbe na upravo lista pod šifro »Prazna soba«.
Alii
lepa, nova, z lokalom se proda pri „Skalni
kleti". Poizve se v trafiki, Cesta na grad 22.
Prazna soba
z uporabo kopalnice ali
stanovanie
obstoječe iz 1 sobe in kuhinje, po možnostr
s kopalnico,  se  išče.   Naslov upravi lista.
„Tesla"   žarnice
svetijo čisto, so trpežne, porabijo malo toka
in so poccni! Dobijo se pri tvrdki Karol
Loioner, Celje, Kralja Petra cesta 17,
>Pri zvoncu«.                       Telefon št. 120.
Meblirana soba
v centru mesta z vso oskrbo se odda eni
ali dvema  osebama.  Naslov v upravi lista.
Svetlo sobo
iščem   v   Celju.   Ponudhe   na  upravo   lista
pod   »Soba«.
Skoraj nov krojaški
šivalni stroi
zelo  poceni  naprodaj.  Tudi  na  obroke.  R.
Rerdan, Celje, Mariborska 11.
JABOLKA
štajerska, zimska, najokusnejše plemenite
fine vrste, kakor kanadke, citronke, kosma-
če itd. kg po 5 in 6 din, vrefe okrog 50 kg
brutto za netto franko postaja kuoca proti
1/3 predujma, ostanek po povzetju razpo-
šilja: Eksport „Jabolka" Maribort
Pobrežje, Gosposvetska 56.
Franio Dolžan - Celje
Za kresijo 4
Telefon    245
klepantvo,~vodovodne instalaciie
atrelovodne naprave
Prevzema vsa v zgora} navedene stroke jpadajoča dela In
popraviia — Cene zmerne — Postreiba toEna In solldna
Celjskaposojilnicaddü Celju
JE NAJSTAEEJŠI NAR0DNIDENARNIZAV0D V CELJU
Vse  hranilne
vloge, vložene pri                                                 _   ^    _.     ^x   ^,^,»- Ttt
CELJSKI POSOJILNTCI P. P. T CELJU
so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplaßujejo točno v gotovini
Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu
NflLAGAJTE
SVOJE PRIHRANKE   V
Celjski pOSOJilnici d.d. VCelju-Narodni dom
CENTRstLA: CELJE, NARODNI DOiW
PODRU2NICI: MARIBOR, SoSTANJ
Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe«  odgovarja Rado Pečnik - Za Zvezno tiskamo v  Celju Milan Oetina - Oba v Celju