6 VELIKI INTERVJU TONI DRAGAR, ŽUPAN OBČINE DOMŽALE 8 TEMA MESECA KAKŠNO JE BILO LETO 2014? 10 GOSPODARSTVO SONJA ŠPOLJARIC SLAMNIK GLASILO OBČINE DOMŽALE 23. DECEMBER 2014 | LETNIK LIV | ŠTEVILKA 12 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE | CENA 1,09 EUR slamnik@kd-domzale.si Pestro praznično dogajanje Lahko bi rekli, da se čarobni december že izteka, a pred nami je še veliko zimskih prigod, ki bodo osrečevala naša srca. Dva dobra moža, tako Miklavž kot tudi Božiček, sta v osrčju mesta že obiskala vse, ki so si zaradi pridnosti zaslužili darila, kot zadnji pa bo prav kmalu v Češminov park prišel še dedek Mraz. Ne glede na to, kakšno vreme nas je spremljalo zadnje jesenske dni, smo v zimo vstopili v čarobnem, zimskem in veselem vzdušju. Prvega je v začetku decembra pričaral že prižig luči na novoletnem drevescu ob GLAS MLADIH Jure Miklavčič, nagrajeni domžalski izumitelj Jure Miklavčič, dijak tretjega letnika viške gimnazije, ni ravno značilen najstnik: bolj kot zabava ga zanima ustvarjanje inovacij, s katerimi bi rad prispeval svoj delež k skrbi za ekološko ozaveščenost. Zato večino prostega časa nameni ustvarjanju novih izumov, s katerimi bi rad 'spremenil svet na bolje'. In prav s svojim izumom - pasivnim preklopnim ventilom, ki omogoča varčevanje z vodo - je na mednarodnem natečaju Tessi letos prejel glavno nagrado v kategoriji posameznih inovatorjev. > 15 domžalskem tržnem prostoru, ki je bil kljub slabemu in deževnemu vremenu zapolnjen do zadnjega kotička. Prižigu luči in vedno bolj pestri okra-šenosti naše občine je sledilo odprtje drsališča v Športnem parku Domžale. Po božično obarvani pretekli soboti, ko so na svoj račun prišli vsi otroci, dedki, babice in ostali, željni pogledov na Božička in njegove škrate, pa so pridih čarobnosti z včerajšnjim dnem prinesle še jaslice z zvočnimi KULTURA Žiga Čamernik in Luka Vasle Polna dvorana Kulturnega doma Gro-blje je v petek, 21. novembra 2014, doživela dvojni kulturni šok, ki sta ga z dvema različnima predstavama uprizorila Žiga Čamernik in Luka Vasle. Že sam naslov kulturnega dogodka, ki sta ga izvedla pod pokroviteljstvom Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS, Območne izpostave Domžale, zgovorno pove, da sta igralca izbrala tematiki, ki jima v zadnjem času posvečamo veliko pozornosti, sporočilo pa je obiskovalcem zagotovo odmevalo v glavi še nekaj dni po predstavi. > 22 in svetlobnimi učinki. Mala vasica na prikupnem češminovem hribčku bo vse obiskovalce razveseljevala tudi danes, ob 17. uri. Kot rečeno, se zdi, kot da se nam bo veseli december pravkar izmuznil iz rok, a že s petkovim dnem se prične petdnevno rajanje na domžalskem tržnem prostoru z Radiem Veseljak, na zadnji dan letošnjega leta pa bodo ponovno prišli na svoj račun tudi naši mali nadobudneži. Zakaj bi v PORTRET Roman Kos Slamnikarstvo ima v genih, s tem so povezani mnogi njegovi predniki. Zato ne preseneča, da je v prvih decembrskih dneh kot skupno družinsko delo v samozaložbi nastala slikanica z naslovom Začarani slamnik. Čeprav je v življenju počel marsikaj, saj se ni želel podrediti rutini in povprečnosti, se je v zadnjih letih našel v ekološkem kmetovanju in predvsem v pestrem delovanju in raziskovanju dediščine, ki je povezana s Slamnikar-skim muzejem in na splošno s tradicijo slamnikarstva v naši občini. > 27 novo leto ob polnoči vstopali le mladostniki in odrasli, če bi lahko čar tega dogodka doživeli tudi tisti, ki v poznem večeru že zatisnejo oči in se podajo na sanjsko pot do naslednjega jutra? Otroško silvestrovanje bo tisto, ki bo 31. decembra, ob 11. uri, v Češminovem parku odprlo praznovanje zadnjega dne v letu, ki se bo za nekatere zaključilo s silvestrovanjem v Športnem parku Domžale, ljubitelji klasične glasbe pa bodo zadnji večer v letu lahko preživeli na Silvestrskem koncertu v Kulturnem domu Franca Bernika. Še malo - in vstopili bomo v novo leto 2015. Naj zaživi v vsej svoji sreči, zdravju in veselju, predvsem pa naj bo brez solzainskrbi. Srečno! Občinski svet imenoval predstavnike odborov Na drugi seji Občinskega sveta v novem mandatu so svetniki in svetnice imenovali člane in članice odborov in komisij, ki bodo svoje naloge opravljali naslednja štiri leta. Poleg tega, da smo že nekaj tednov pred tem dobili novo podžupanjo Renato Kosec, si lahko preberete tudi. kdo bodo člani Statutarno--pravne komisije, Komisije za vloge in pritožbe ter naslednjih odborov: za občinska priznanja, proslave in prireditve, finance in premoženje, družbene dejavnosti, komunalne zadeve in varstvo okolja, prostor, gospodarstvo, stanovanjsko politiko in splošne zadeve in Nadzornega odbora. Imenovani so bili tudi člani Sveta uporabnikov gospodarskih javnih služb, predstavniki v svete osnovnih, srednje in glasbene šole, vrtcev, Zdravstvenega doma Domžale, Mestnih lekarn, KTV Vir, Centra za mlade, Centra za socialno delo, Doma upokojencev, Knjižnice Domžale, Zavoda za šport in Svet KD Franca Bernika. Prav tako so bili imenovani predstavniki Občinske volilne komisije ter člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. > 4 ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 30. januarja 2015. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 15. januarja 2015, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa ter komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com Zelimo vam " Ljubeznivo Osebno Novo 2015! www.lon.si ^jf HRANILNICA AKTUALNO slamnik@kd-domzale.si Drage bralke, dragi bralci, v človeški navadi je, da se ob koncu nekega obdobja zazremo nazaj, na vso prehojeno pot, in poskušamo oceniti, kaj nam je ta pot dala, kaj od zaželenega se nam je uresničilo, katere cilje smo dosegli, katere spremenili in katere opustili. In tako, kot se ozremo nazaj, so naše misli, želje, cilji uprti tudi v pot, ki je pred nami. Za temo meseca smo si zato izbrali pregled leta, ki ga zaključujemo, v velikem intervjuju, ki v decembru že tradicionalno pripada prvemu možu občine Domžale, pa smo se z županom Tonijem Dragarjem pogovarjali tudi o tem, kakšna pot je pred našo občino. V svet gospodarstva smo se podali z Domžalčanko Sonjo Špoljarič, nekdanjo kadrovsko direktorico družbe Helios, ki je bila v lanskem letu nagrajena z nazivom slovenska kadrovska direktorica leta 2013. V svet kulture pa sta nas popeljala umetnika Žiga Čamernik in Luka Vasle, ki sta konec novembra v Kulturnem domu Groblje uprizorila Dvojni kulturni šok. Na slamnikar-sko tradicijo nas ponovno spomni Portret Romana Kosa, ki je v prvih decembrskih dneh kot skupno družinsko delo v samozaložbi izdal slikanico z naslovom Začarani slamnik. Na borbo za boljši jutri in mladostno zagnanost v želji spremeniti svet na bolje pa nas v rubriki Glas mladih spomni Jure Miklavčič, nagrajeni domžalski izumitelj, ki je pri mladih sedemnajstih letih izumil pasivni preklopni ventil, ki omogoča varčevanje z vodo, ter z njim na mednarodnem natečaju Tessi prejel glavno nagrado v kategorijiposa-meznih inovatorjev. Zanj so izvedeli tudi ljudje s projekta Energy Globe Award, najprestižnejše svetovne okoljske nagrade, in ga povabili k sodelovanju na natečaju, na katerem sodeluje 160 držav z vseh koncev sveta. Želim vam, da bi praznične dni preživeli v prijetnem razpoloženju, dobri družbi in v skladu s svojimi željami. Tudi ponudba dogodkov v občini Domžale je precej pestra, zato ne dvomim, da lahko vsak najde tisto za svojo dušo, kar mu je najbližje. Srečno 2015! Špela Keber, odgovorna urednica V občini Domžale podelili štipendije 12 študentom Župan Občine Domžale je z izbranimi študenti podpisal pogodbe o štipendiranju v študijskem letu 2014/2015. Štipendije je prejelo 12 študentov. Danes pred menoj sedite samo izbranci in ponosen sem na vas, tako kot sem ponosen, da našim mladim občankam in občanom že vrsto let omogočamo pogoje za uspešnejše izobraževanje in nadaljnjo študijsko motivacijo. Treba je pomagati tistim, na katere bo ta občina pozneje lahko najbolj računala,« je dejal župan Občine Domžale Toni Dragar. Vsem štipendistom je ob podpisu pogodbe čestital in jim zaželel uspešno nadaljevanje šolanja tudi v prihodnje. Ob koncu je župan vse lepo povabil, naj se poleg obiska naše prestolnice udeležijo tudi katerega od prazničnih dogodkov, ki se bodo odvijali od 26. do 30. decembra 2014 na prireditveni ploščadi pri tržnem prostoru v Domžalah. Za štipendije se je za šolsko leto 2014/2015 potegovalo 67 študentov, podeljenih je bilo 12 štipendij, in sicer 5 za nadarjene dijake in študente, 3 štipendije za socialno šibke dijake in 4 štipendije za deficitarne poklice. Dobitniki štipendij so Blaž Cotman, Barbara Grmek, Rok Kališnik, Blaž Kvas, Špela Orehek, Gašper Pavlin, Neža Pirnat, Marcel Pirš, Ožbej Jakob Popelar, Anja Rudof, Matic Slabanja in Ema Smolnikar. Vsem čestitamo in jim želimo uspešen študij! Občina Domžale, Urad župana ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 30. januarja 2015. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 15. januarja 2015, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa ter komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale 'Slamnik' nenaročeni prispevki ne bodo ho-norirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com Z urednico Špelo Keber se lahko osebno pogovorite v sredo, 14. januarja, med 16. in 17. uro, v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Prosimo, da svoj prihod obvezno predhodno najavite do 13. januarja, do 12. ure, ge. Tini Kušar, na telefonsko številko 01 722 50 50. Prvi dobri mož nas razveseljuje že 25 let Veste, da je minilo že 25 let, odkar Miklavž obiskuje naše otroke v hali Komunalnega centra? V pripravi na prispevek o vsakoletnem obisku Miklavža v hali Komunalnega centra Domžale, ki okoli 6. decembra že 25 let ostaja največje zbirališče predšolskih otrok, sem pobrskala po porumenelih listih nekdanjega Občinskega poročevalca in v predzadnji številki letnika 1990 našla prispevek s tremi fotografijami avtorice Darinke Grum, pod naslovom: Otroška sreča - imenovana Miklavž - po dolgih letih. V njem avtorica piše o nekaterih zadregah, ki so spremljale prvi prihod Miklavža v halo, predvsem pa o prenapolnjeni hali in številnih zadovoljnih otrocih, njihovem pričakovanju ter sreči v očeh. Poroča pa tudi o prizadevnih organizatorjih miklavževanja, med njimi posebej pohvali Lojzeta Stražarja in Kulturno društvo Mirana Jarca Škocjan. 25 let mineva letos in v vseh teh letih je Miklavž s spremstvom redno prihajal v halo Komunalnega centra Domžale, s prijetnim kulturnim programom, vedno z darili za predšolske otroke iz vse naše občine in vedno ga je prišlo obiskat veliko pridnih otrok. Miklavževanje je postalo pomemben del programa Kulturnega društva Mirana Jarca Škocjan, ki se je vedno znalo potruditi, da je bil obisk Miklavža in njegovega spremstva prijetno presenečenje za vse obiskovalce. Ni bilo leta, ko ti ne bi napolnili hale, in ni bilo predvečera na 6. december (največkrat), ko ne bi predšolski otroci z darili zadovoljni odhajali na domove v pričakovanju, da jih, ker so bili pridni, tudi doma pričaka kakšno darilo. In če so se z vsakim letom spreminjali obiskovalci, saj otroci hitro rastejo in je najbrž kateri nadobudnež izpred petindvajsetih let letos že pripeljal sina ali hčer, je treba povedati, da se je spreminjalo tudi Miklavževo spremstvo in vsebina kulturnih pri-zorčkov, s katerimi je poskušal Miklavž prek najmlajših članov kulturnega društva obiskovalce opozoriti tudi na vrednote, kot so: skromnost, ljubezen, socialni čut, zadovoljstvo z malim, predvsem pa pridnost. Vsa leta, tudi letos, je bila namreč ta po- ,,, 1".! glavitna vrednota za vpis v posebno zlato knjigo. Prav vsakoletni nastop Miklavževega spremstva je treba pohvaliti, posebej ker je šel vedno v korak s časom. Miklavž se sicer še po 25 letih - na največje veselje naših otrok in kljub želji letošnjih nastopajočih, da se malo posodobi - ni spremenil. Je pa treba povedati, da se je kar precej spremenilo njegovo spremstvo. Skrb za resnično čudovite kostume angelov in hudičkov, skrb za masko, odlično ozvočenje, predvsem pa moderna razsvetljava, vse to je poskrbelo, da je miklavževanje v Domžalah (pa tudi drugod) postalo pravi spektakel. Za iskrice v očeh in nasmehe na obrazih otrok poskrbi Miklavž, angeli, pa tudi ravno prav hudobni vražički, s svojim simpatičnimi in nagajivimi vragolija-mi. Kulturno društvo Mirana Jarca Studenec je tudi letos poskrbelo, da je bilo miklavževanje dogodek, ki ga najmlajši, pa tudi njihovi starši, ne bodo pozabili, pač pa jih bo spremljal do naslednjega leta, ko bodo spet nestrpno čakali velikega dobrotnika in poskušali biti med letom vsaj malo pridni. Pri organizaciji in izvedbi mi-klavževanja so ob Kulturnem društvu Mirana Jarca Škocjan, ki je s predstavo razveselilo tudi druge otroke, sodelovali Občina Domžale, Župnijska Karitas Domžale in vse tri krajevne skupnosti mesta Domžale. Najbrž samo predsednik Kulturnega društva Mirana Jarca Škocjan, Lojze Stražar, ve, kako veliko delo je opravljeno ob vsakoletnem miklavže-vanju v hali, koliko prostega časa in prostovoljnega dela je vloženega v prihode Miklavža, igrico, plese, pesmi, darila ter njegovo gostovanje med otroki. Kljub temu, tako kot vse predstave, tudi to delajo z ljubeznijo, željo, da bi (tokrat predvsem otroke) razveselili in jim polepšali veseli december. In to jim je tudi letos uspelo. Hvala, iskrena hvala vsem sodelujočim in naj, posebej vam, leto 2015 nakloni veliko ustvarjalnih trenutkov - kajti potem jih bo tudi nam! Vera Vojska Foto: Uroš Zagožen SLAMNIK JE GLASILO OBČINE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADI 13 000 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Keber / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail. com / Trženj'e oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Lektorica: Mateja Blažič / Tajjnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 50 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Priprava prispevkov: prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v doc zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v jpg formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. prispevki natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v arial ali times new roman pokončnih fontih velikosti 12 (do največ 16) pt. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. slamnik@kd-domzale.si AKTUALNO Drage bralke, spoštovani bralci, pred nami je najbolj vesel mesec, ko bomo lahko krasili novoletne jelke, prižigali praznične luči, praznovali, se veselili in prosti čas preživljali v družbi tistih, ki jih imamo najraje. Za kratek čas pozabite na probleme in dajte priložnost novim izzivom, novemu upanju in novim ljudem. Novo leto je kot sončni vzhod, ki z novim dnem prinaša nove misli, besede in dejanja, novo energijo, moč in ideje. Je kot novo rojstvo, odprto za nove možnosti, rast, razvoj, napredek in nove poti. Izkoristite ga. Naj vam novo leto prinese vse najlepše, predvsem pa veliko zdravja in poguma, s katerim bomo skupaj hodili po dobro začrtani poti. Srečno! /T^ \ Toni DRAGAR župan Občine Domžale Domžalsko novoletno drevo ponovno zasijalo 3. decembra, malo pred peto uro popoldne, se je kljub dežju domžalski tržni prostor iz minute v minuto bolj polnil. M Kril Tržni prostor, od petKa, 26.i2«PttorKa, 30.12. ocl 17. do 22. ure a~?sminov parK, sc^Jca, 27.12. obx?. uj¡¡ Ssminoy parK, 0BI KÖ-KCJC M* i ¡M* liii 'j ^ gportffi parK Domžale, sreda, 32.12. od 23®-"dalje Mimoidoči, ki morebiti niso vedeli, kaj se dogaja, so bili kaj kmalu priča že skoraj silvestrskemu dogodku. Župan Občine Domžale, Toni Dragar, je namreč ob 17. uri prižgal luči na sedaj že tradicionalnem novoletnem drevesu. »Vsaka lučka je namenjena našemu občanu ali občanki, saj jih je na drevesu več kot 35.000. Želim vam, da z današnjim odprtjem veselega decembra kljub slabemu vremenu vstopimo v brezskrbni čas, v katerem se bomo veli- ko družili, se smejali in skupaj uživali v novoletnem vzdušju. Vabim vas, da se do konca letošnjega leta udeležite vseh dogodkov, ki jih prireja naša občina, in izkoristite vse lepo, kar vam še prinaša to čarobno obdobje,« je vse navzoče nagovoril župan v družbi ansambla Zajc, ki je zabaval množico. Prižig novoletnih luči je bil podprt s pestro ponudbo na prazničnih stojnicah, na katerih so se razvajali občanke in občani. Občina Domžale, Urad župana ZA življenje Povabilo na tečaj temeljnih postopkov oživljanja z uporabo zunanjega avtomatskega defibrilatorja Tečaj bo potekal v Zdravstvenem domu Domžale. Vodila ga bo dipl. med. sestra Tina Urankar in obsega uvodno predavanje, prikaz oživljanja na lutki, prikaz uporabe defibrilatorja, prikaz pravilne odstranitve tujka iz dihal in prikaz pravilnega bočnega položaja pri nezavestnem človeku. Poudarek je na praktičnih vajah, ki jih vsi tečajniki lastnoročno opravijo. 1. termin -6. januar 2014, od 10. ure do 12.30. 2. termin - 28. januar 2014, od 19. do 21. ure. Ker je za tečaj na voljo 15 prostih mest, pohitite s prijavo. Prijave zbiramo v dopoldanskem času, v Zdravstvenem domu Domžale, na tel. številki: 01/72-45-215 (ga. Cvetka Vesel). Ker nam ni vseeno za človeka v stiski! Občina Domžale in Zdravstveni dom Domžale Lä Once Glavni kuharji z najmanj tremi zvedicami: Bach, Mozart, Mendelssohn, Saint Sains, Schubert, Strauss, Rossini, Martinu, Kr Reade, Piazzolla, Schoenfeld, Connesson Stregli Vam bodo seveda le najboljši, najbolj uglajeni in najbolj zabavni, za to priložnost posebej usposobljeni izvajalci: Mate Bekavac, Aco Bišcevic, Božena Angelova, Jaka Stadler, Gea Pantner, Marta Močnik, Per Rundberg in drugi. www.kd-dom. tel.: 01/722 50 5 Domžalski silvestrski meni ali kako zvenijo ^ hrana, pijača in zabava 31. december ob 18.00 Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Domžale vabita vse občane Domžal in Kamnika na SPOMINSKO SLOVESNOST ob 70. obletnici tragedije aktivistov OF v Rudniku, ki bo v soboto, 10. januarja 2015, ob 10. uri, pri spomeniku padlim v Rudniku pri Radomljah. Slavnostni govornik bo g. Toni Dragar, župan občine Domžale Kulturni program - Moški pevski zbor Radomlje, - recitatorke: Janka Jerman, Zlatka Levstek, Tina Jerman, - pevka Silva Kosec. Vabljeni in dobrodošli! SLAMNIK ^e^Macounco/ ^■¡¡■©SÄffifl/Si Since 1923 Kupon za 10% popusta Ob nakupu izdelkov s tem kuponom v Tosaminih Belih štacuncah podarimo 10 % popusta. Kuponi, boni, popusti in akcije se ne seštevajo. Kupon ne velja na zaklenjene cene in izdelke na medicinsko naročilnico, ki jo predpiše zdravnik. Kupon velja do 31.1.2015. www.tosama.si iz URADA ZUPANA slamnik@kd-domzale.si Aktualne investicije Prijetne praznike Tako kot vsako leto tudi tokrat čas beži hitreje, kot bi si želeli. Zdi se, kot da smo slavili prihajajoče leto 2014, a že bomo kmalu nazdravili prihodnjemu. Ob koncu leta nas navadno obiščejo misli o tem, kaj bi že lahko naredili, česa nismo in kaj bi morali. In res je, da čas, ki ga imamo na voljo, le stežka organiziramo tako, kot nam ustreza, in tako, da bi nam ga sploh kaj ostalo. Morda zato v tem trenutku ne bi bilo slabo, če se ustavimo, odpremo oči, si razkrijemo položaj, v katerem smo in živimo. Ob tem pa se vprašajmo: Je to tisto, kar si želimo? Je to tisto, kar smo hoteli? Je to tisto, k čemur stremimo? In najpomembnejše: So za to res vedno krivi drugi ali nismo morda mi tisti, ki ničesar ne naredimo za napredek? Pretekli mandat je bil tudi zaznamovan z mnogimi investicijami, predstavljenimi v posebni Občinski brošuri, zato jih niti ne želim naštevati. Poudariti pa gre, da smo prav z letošnjim letom odpravili problem predšolskega varstva v naši občini in s tem odprli vrata drugim pomembnim investicijam, ki prav tako čakajo na svojo priložnost. Med drugim bomo veliko pozornosti namenili družabnim dogodkom, ki so v preteklosti s svojo priljubljenostjo le dokazali, da si jih želite in jih potrebujete. In to bomo še naprej upoštevali. Bližata se božič in novo leto. Tako, kot je sedaj že tradicionalno, smo čarobni december v Občini Domžale odprli s prižigom luči na novoletnem dreveščku, odprtjem drsališča v Športnem parku in obiskom Miklavža, vljudno pa vas vabim, da me s svojim obiskom razveselite tudi na prihajajočih decembrskih prireditvah, ki se bodo skoraj vsakodnevno odvijale od 20. decembra dalje. Ob prihajajočih praznikih si z odprtim srcem zaželimo zdravja, sreče, uspeha in še mnogo drugih lepih stvari. Ob tem pa se spominjajmo vsega dobrega, kar nam je prineslo preteklo leto, in se z upanjem ter vsak s svojimi pričakovanji zazrimo v leto, ki je pred nami. Želim vam lepe, prijetne in tople praznike v družbi domačih in vseh tistih, ki vam danes nekaj pomenijo in na katere se lahko zanesete. V novem letu pa vam želim predvsem veliko zdravja. Ob tem pa si zapomnite, da slab dan pomeni le lepo priložnost za veliko lepši jutri. Izkoristite to! Srečno! Toni Dragar, župan Garažna hiša v Domžalah stno elektro kabelsko, obnovili javno razsvetljavo, na koncu pa v celoti obnovili še cesto in pločnik. V sklopu gradnje kanalizacije v Dragomlju so bili izvedeni podboji pod regionalno cesto, vendar je bilo ugotovljeno, da je podtalnica previsoka za nadaljnjo izvedbo del, zato smo dela začasno zaključili in bomo nadaljevali spomladi. Zgrajena je manjkajoča sekundarna kanalizacija v Nožicah. V naselju Rova gradimo poslovilni objekt - mrliško vežico. Dela bomo zaradi zime začasno prekinili in objekt pustili naravnemu sušenju. Delno bomo uredili okolico in zaščitili objekt pred zimo ter zaključna dela nadaljevali v spomladanskem času. Zunanja ureditev objekta zajema parkirišča z urejeno tlakovano potjo. V športnem parku smo pristopili h gradnji dodatnih garderobnih prostorov in preureditvi obstoječih sanitarij. Dela obsegajo izgradnjo povezovalnega hodnika med pokrito teniško dvorano in pomožnim objektom, s čimer se bo zagotovilo dodatne garderobne prostore za uporabnike, s preureditvijo obstoječih sanitarij pa smo povečali število prh in omogočili boljši dostop uporabnikom. Vrednost del je približno 30.000 EUR. Dela so v zaključni fazi in bodo končana v decembru. Občina Domžale, Urad župana Občina Domžale nadaljuje gradnjo Garažne hiše P+R. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 do 2013, 2. razvojne prioritete: Cestna in pomorska infrastruktura -področje javnega potniškega prometa. V okviru investicije se trenutno izvaja gradnja armiranobetonskih etažnih plošč. Po terminskem načrtu bodo investicijska dela predvidoma zaključena do konca maja 2015. V dvonadstropni garažni hiši bo 228 parkirnih mest, od tega 12 prirejenih za invalide. V pritličju bo urejen uvoz in izvoz iz parkirne hiše na južnem delu območja, z Masljeve ulice. Parkirna hiša bo imela polnilnico za električna vozila in kolesarnico, poleg tega bo vključevala tehnični prostor za kontrolo ob izvozu ter komunikacijsko jedro s stopniščem, sanitarijami, tehničnim prostorom in dvigalom. Ob garažni hiši bo na vzhodni strani urejen park z igriščem. V letošnjem letu smo v okviru EU--projekta Kamniška Bistrica - zelena os regije uredili približno 4 km pešpoti, na območju Štude, Male Loke, levo in desno obrežno pod homškim hribom. Urejena sta tudi dva parka, na Viru in v Športnem parku Domžale, ter nekatere druge ureditve ob Kamniški Bistrici. Oktobra 2014 smo pričeli dela na rekonstrukciji infrastrukture Centralne čistilne naprave Domžale Kamnik (CČN). Lastnice CČN so pristopile k rekonstrukciji zaradi zahtev zakonodaje po kvalitetnejšem čiščenju odpadne vode. Izbrana izvajalca rekonstrukcije gradbenih del sta SGP Pomgrad, d. d., in GH Holding, d. d. Vrednost rekonstrukcije znaša približno 18 mio. EUR z DDV-jem. Pričakujemo tudi pridobitev evropskih sredstev. Trenutno potekajo dela na prevezavah obstoječih vodov zaradi obratovanja čistilne naprave. Pričela so se tudi že rušitvena dela na bazenih za čiščenje odpadnih voda. Zaključek del je predviden v letu 2017, kar vključuje tudi enoletno preizkusno dobo. Zaključena je 1. etapa gradnje primarnega vodovoda Domžale--Želodnik, na odseku od mosta čez Kamniško Bistrico do Litijske ulice na Viru, sledijo dezinfekcija, ureditev brežine in asfaltiranje pločnika. Prav tako smo zaključili obnovo vodovodnega omrežja na območju severnega dela Domžal. V tem okviru je potekala tudi celovita obnova Kajuhove ceste v Domžalah. Poleg vodovoda smo vgradili nizko napeto- Varčevanje z električno energijo v šoli (VEŠ) V Knjižnici Domžale je v torek, 25. novembra 2014, potekala otvoritev razstave projekta VEŠ in podelitev priznanj ter nagrad za najbolj izvirne predloge varčevanja z električno energijo. Energija je ena izmed treh prednostnih tematskih sklopov programa Ekošola. V projektu 'Varčevanje z električno energijo v šoli' VEŠ so otroci, učenci, dijaki in študentje spoznavali pomen energije v vsakodnevnem življenju, trajnostne vire energije in različne možnosti varčevanja z električno energijo ter iskali rešitve in predloge za njeno manjšo porabo. Energija se skriva povsod in v različnih oblikah. Zato je pomembno, da se naučimo upravljati z njo in je ne trošimo po nepotrebnem. In kot vsi vemo - varčevanje z energijo in njena smotrna raba se začneta v naših glavah, šele potem lahko sledijo spremembe življenjskih navad in razvad. Da se tega zavedajo, so pokazali tudi ekošolarji iz 49 ustanov, ki so pripravili več kot 250 idej in načinov varčevanja z električno energijo v obliki piktogramov in sloganov. Njihovi predlogi so bili na ogled v Knjižnici Domžale. Podelitve nagrad in otvoritve razstave, ki je potekala v torek, 25. novembra 2014, v Knjižnici Domžale, se je poleg nagrajencev udeležil tudi župan Občine Domžale, Toni Dragar, ki je vsem nagrajencem iskreno čestital. Dogodek so z nastopom popestrili učenci OŠ Roje, OŠ Dragomelj in OŠ Jurija Vege Moravče. Med nagrajenimi šolami so bile tudi Osnovna šola Roje, Osnovna šola Dragomelj in Srednja šola Domžale. Vsem nagrajencem iskrene čestitke. Občina Domžale, Urad župana Tradicionalni slovenski zajtrk V petek, 21. novembra 2014, je v vrtcih in šolah v občini Domžale, tako kot po vsej državi, tudi letos potekal tradicionalni slovenski zajtrk. Vsako leto je tretji petek v novembru razglašen za dan slovenske lokalno pridelane hrane. Osnovnošolskim in vrtčevskim otrokom je bil na igriv način predstavljen pomen kmetijstva in čebelarstva ter pomen pravilne in zdrave prehrane. Župan Občine Domžale, Toni Dragar, podžupanja v odhodu, Andreja Pogačnik Jarc, in na novo izvoljena podžupanja, mag. Renata Kosec, so se tudi letos pridružili otrokom na tradicionalnem slovenskem zajtrku v domžalski osnovni šoli in vrtcu. Tokrat so se odzvali povabilu Osnovne šole Dragomelj in Vrtca Domžale, enota Racman Dragomelj. Župan in na novo izvoljena podžupa-nja sta obiskala otroke v Osnovni šoli Dragomelj, podžupanja v odhodu pa se je pri zajtrku pridružila vrtčevskim otrokom v enoti Racman Dragomelj. S svojim obiskom so vsi podali jasno sporočilo, kako pomemben je zdrav zajtrk iz domačega okolja. Spoznali so zajtrkovalne navade malčkov in osnovnošolcev. Najpogumnejši so nam brez zadrege zaupali, kaj imajo najraje za zajtrk. Med najljubše jedi, ki si jih otroci privoščijo za zajtrk, sodijo med, maslo in jabolko. Ob odhodu so vsi skupaj otrokom zaželeli dober tek - in kar veselje jih je bilo opazovati, kako z užitkom jedo domače dobrote. Občina Domžale, Urad župana Občina Domžale prejela Zlati znak Združenja Sever Ob počastitvi 25-letnice akcije Sever je v ponedeljek, 1. decembra 2014, v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala osrednja slovesnost. Slovesnost, ki se jo je udeležil tudi župan Občine Domžale Toni Dragar, je organizirala Zveza policijskih veteranskih društev Sever v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve in Policijo. Slavnostni govornik na slovesnosti je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, udeležence pa je nagovoril tudi predsednik Združenja Sever, dr. Tomaž Čas. Pred koncertom je potekala seja častnega in organizacijskega odbora Združenja Sever, na kateri je navzoče pozdravila tudi ministrica za notranje zadeve, mag. Vesna Györkös Žnidar. Ob tej priložnosti je priznanje Združenja Sever prejela tudi Občina Domžale, in sicer za dolgoletno prizadevno in požrtvovalno delo ter prispevanje k izrednim uspehom delovanja Združenja Sever. Občina Domžale, Urad župana slamnik@kd-domzale.si OBČINSKI SVET 2. seja Občinskega sveta občine Domžale V četrtek, 18. decembra 2014, je, od 16. ure dalje, v sejni dvorani Občine Domžale potekala 2. seja Občinskega sveta, ki jo je vodil župan Toni Dragar. Po ugotovljeni navzočnosti so člani Občinskega sveta sprejeli zapisnik 1. (konstitutivne) seje z dne 23. oktobra 2014 ter naslednji dnevni red: Vprašanja, pobude in predlogi. 1. Volitve in imenovanja. 2. Obravnava in sprejem Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2014. 3. Obravnava in sprejem Sklepa o financiranju političnih strank iz proračuna Občine Domžale. 4. Obravnava in sprejem Sklepa o določitvi pogojev upravljanja šolskih telovadnic v Občini Domžale. 5. Obravnava in sprejem Sklepa o spremembi in dopolnitvi Sklepa o uvedbi rezervacij pri stroških plačila oskrbnine vrtca in modifikacije metodologije obračunavanja oskrbnin. 6. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o štipendiranju v Občini Domžale - skrajšani postopek. 7. Obravnava in sprejem Programa dela Občinskega sveta Občine Domžale za prvo polletje 2015. 1. Vprašanja, pobude in predlogi Na seji so vprašanja, pobude in predloge podali: Maksimiljan Karba/LTD - Toni Dragar, mag. Tomaž Deželak/ SDS, Matej Oražem/Lista Reza, Janez Svoljšak/DeSUS, Robert Hrovat/SDS/, Marija Pukl/DeSUS/, Alenka Oldroyd/ Lista Reza/, Uroš Breznik/SD/. Vse pobude, predloge in vprašanja lahko najdete na občinski spletni strani www.domzale.si pod rubriko Občinski svet, svetniška vprašanja. 2. Volitve in imenovanja Občinski svet Občine Domžale je sprejel naslednje sklepe: - Potrdi se mandat članu Občinskega sveta Občine Domžale Gašperju Kopitarju, Prelog, Stara cesta 7, 1230 Domžale, z liste LTD - Toni Dragar - Lista za vse generacije, izvoljenemu na lokalnih volitvah, 5. oktobra 2014. - Imenuje se Statutarno-pravna komisije v sestavi: mag. Lovro LONČAR/ SDS/, Vir, Čufarjeva ul. 10, 1230 Domžale, predsednik, Franc ANŽIN/LTD/, Spodnje Jarše, Jelovškova ul. 14, 1230 Domžale, član, Janez ZEMLJAK/SMC/, Brdo 26, 1230 Domžale, član, Matej ORAŽEM/Lista Reza/ Dragomelj 151, 1230 Domžale, član, mag. Renata KO-SEC/LTD/, Ul. Matije Tomca 2, 1230 Domžale, članica. - Imenuje se Komisija za vloge in pritožbe v sestavi: Lidija AMBROŽ MARČUN/SMC/, Prešernova c. 12, 1235 Radomlje, predsednica, Janez BRECELJNIK/LTD/, Pelechova c. 3 a, 1235 Radomlje, član, Elvira ROŠIC KLJUČANIN/LTD/, Slamnikarska c. 2, 1230 Domžale, članica, Janez GRMEK/ SDS/, Savska c. 31, 1230 Domžale, član, Mateja TURK/Lista REZA/, Ljubljanska c. 85, 1230 Domžale, članica. - Imenuje se Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve v sestavi: Joško KOROŠEC/LTD/, Preserje pri Radomljah, Tovarniška ul. 23, 1235 Radomlje, predsednik, Robert PEČ-NIK/SMC/, Kamniška c. 18, 1230 Domžale, član, Andreja POGAČNIK JARC/ LTD/, Prešernova ul. 43, 1230 Domžale, članica, Matej PRIMOŽIČ/LTD/, Prečna ul. 16, 1230 Domžale, član, Bogdan OSOLIN/SDS/, Kajuhova ul. 4, 1233 Dob, član, Alenka OLDROYD/ Lista REZA/, Ljubljanska c. 24, 1230 Domžale, članica, Igor JERETINA/Li-sta za Domžale/, Triglavska ul. 3, 1235 Radomlje, član. - Imenuje se Odbor za finance in premoženje v sestavi: mag. Tomaž DEŽELAK/SDS/, Gostičeva ul. 22, 1230 Domžale, predsednik, Marjeta KRI-STAN/LTD/, Srednje Jarše, Jarška c. 39, 1230 Domžale, članica, Marjeta RODE/LTD/, Gostičeva c. 19, 1235 Radomlje, članica, Anže KOROŠEC/ LTD/, Savska c. 11a, 1230 Domžale, član, Tjaša KLOPČIČ/LTD/, Ul. Ivana Pengova 20, 1230 Domžale, članica, Igor KOTNIK/SMC/, Kamniška ul. 14, 1230 Domžale, član, Roman LENASSI/ NSi/, Zaboršt, Pot za Bistrico 40, 1230 Domžale, član, Gregor GORJUP/SD/, Bolkova ul. 3 a, 1235 Radomlje, član, Metod MARČUN/Lista za Domžale/, Prešernova c. 37, 1235 Radomlje, član. - Imenuje se Odbor za družbene dejavnosti v sestavi: Andreja POGAČNIK JARC/LTD/, Prešernova ul. 43, 1230 Domžale, predsednica, Sonja PAVLI-ŠIČ/LTD/, Depala vas 64, 1230 Domžale, članica, Damjana KOROŠEC/LTD/, Ljubljanska c. 80, 1230 Domžale, članica, Gašper KOPITAR/LTD/, Prelog, Stara cesta 7, 1230 Domžale, član, mag. Majda PUČNIK RUDL/SDS/, Hudo, Potočna ul. 2, 1235 Radomlje, članica, Matej ORAŽEM/Lista Reza/ Dragomelj 151, 1230 Domžale, član, Marija PUKL/DeSUS/, Bistriška c. 4, 1230 Domžale, članica, Andreja ŠU-ŠTAR/NSi/, Preserje pri Radomljah, Igriška ul. 30. 1235 Radomlje, članica, Igor JERETINA/Lista za Domžale/, Triglavska ul. 3, 1235 Radomlje, član. - Imenuje se Odbor za komunalne dejavnosti in varstvo okolja v sestavi: Maksimiljan KARBA/LTD/ Podrečje 22, 1230 Domžale, predsednik, Feliks LAMPRET/SDS/ Ljubljanska c. 30, 1233 Dob, član, Janez AVSEC/LTD/, Studenec pri Krtini 7, 1233 Dob, član, mag. Renata KOSEC/LTD/, Ul. Matije Tomca 2, 1230 Domžale, članica, Matjaž KOROŠEC/LTD/, Ul. Antona Skoka 14, 1230 Domžale, član, Tomaž PIRMAN/SMC/, Podrečje 46 a, 1230 Domžale, član, Pavel CERAR/DeSUS/, Gubčeva ul. 14, 1233 Dob, član, Peregrin STEGNAR/NSi/, Turnše 5, 1233 Dob, član, Uroš BREZNIK/SD/, Vodovodna c. 21, 1230 Domžale, član. - Imenuje se Odbor za prostor v sestavi: Joško KOROŠEC/LTD/, Preserje pri Radomljah, Tovarniška ul. 23, 1235 Radomlje, predsednik, Marjeta KRISTAN/LTD/ Srednje Jarše, Jarška c. 39, 1230 Domžale, članica, Janez AVSEC/LTD/, Studenec pri Krtini 7, 1233 Dob, član, Sonja PAVLIŠIČ/LTD/, Depala vas 64, 1230 Domžale, članica, Marija Doroteja GRMEK/SDS/, Savska c. 31, 1230 Domžale, članica, Julija KARLOVŠEK/SMC/, Ul. Antona Skoka 7, 1230 Domžale, članica, Aljoša ŠENK/Lista REZA/, Bolkova ul. 29 a, 1235 Radomlje, član, Bogdan ZUPAN/ DeSUS/, Nožice, Gostičeva ul. 48a, član, Janez LIMBEK/NSi/, Rova, Hra-stičje 16, 1230 Radomlje, član. - Imenuje se Odbor za gospodarstvo v sestavi: Peregrin STEGNAR/NSi/, Turnše 5, 1233 Dob, predsednik, Stane KOVAČ/LTD/, Ljubljanska c. 112, 1230 Domžale, član, Anže KOROŠEC/LTD/, Savska c. 11 a, 1230 Domžale, član, Alma NOVLJAN/LTD/, Obrtniška ul. 1, 1230 Domžale, članica, Boštjan BRECELJ/SDS/, Ul. Ivana Pengova 22, 1230 Domžale, član, mag. Jana MIKLAVČIČ,/SMC/, Ul. Antona Skoka 8, 1230 Domžale, članica, Alenka OL-DROYD/Lista REZA/, Ljubljanska c. 24, 1230 Domžale, članica. - Imenuje se Odbor za stanovanjsko politiko in splošne zadeve v sestavi: Janez Svoljšak/DeSUS/, Ul. 7. avgusta 38, 1233 Dob, predsednik, Stane KOVAČ/LTD/, Ljubljanska c. 112, 1230 Domžale, član, Janez BRECELJNIK/ LTD/, Preserje pri Radomljah, Pe-lechova c. 3 a, 1235 Radomlje, član, Ajda VODLAN/LTD/, Spodnje Jarše, Šolska ul. 10, 1230 Domžale, članica, Urška KABAJ PLETERSKI/SDS/, Vir, Jurčičeva ul. 12, 1230 Domžale, članica, Janez STIBRIČ/SDS/, Fajfarjeva c. 9, 1230 Domžale, član, Špela KOVIČ/ SMC/, Prelog, Stara c. 6 a, 1230 Domžale, članica. - Občinski svet Občine Domžale imenuje Nadzorni odbor Občine Domžale v naslednji sestavi: Borut KUR- MANŠEK/SDS/, Gorjuša 2, 1233 Dob, predsednik, Klementina VISENJAK PAVLI/LTD/, Ul. Nikola Tesla 9a, 1230 Domžale, članica, Bojana PETROVIČ/ LTD/, Krtina 40 a, 1233 Dob, članica, Zoran KRAMŽAR/LTD/, Ljubljanska c. 80, 1230 Domžale, član, Sabina PIRŠ/SMC/, Ihan, Bistriška c. 2, 1230 Domžale, članica, Tone PRESKAR/ DeSUS/, Mačkovci 49, 1230 Domžale, član, Roman STRAŽAR/NSi/, Studenec pri Krtini 8 a, 1233 Dob, član, Mateja KEGEL KOZLEVČAR/SD/, Triglavska ulica 2, 1235 Radomlje, članica, Marina ZUPANČIČ/Lista za Domžale/, Prešernova c. 54, 1235 Radomlje, članica. Za predstavnika Občine Domžale v Svet uporabnikov gospodarskih javnih služb pri Občini Domžale se imenujejo: Andraž PUSTOTNIK, Škr-jančevo 15 a, 1235 Radomlje Blaž RAVNIKAR, Zaboršt, Pot za Bistrico 28, 1230 Domžale, Kristjan KALABA, Kajuhova c. 13, 1230 Domžale, Milan TOMŠE, Prešernova c. 46, 1235 Radomlje, Vinko OKRŠLAR, Radio c. 14, 1230 Domžale. Za predstavnike Občine Domžale v Svet Osnovne šole Domžale se imenujejo: Sonja PAVLIŠIČ, Depala vas 64, 1230 Domžale, Klemen KALTNEKAR, Prelog, Preloška c. 13, 1230 Domžale, Irena DIMC, Studenec 8, 1233 Dob. Za predstavnike Občine Domžale v Svet Osnovne šole Dob se imenujejo: Damjana KOROŠEC, Ljubljanska c. 80, 1230 Domžale, Maksimiljan KARBA, Podrečje 22, 1230 Domžale, Bogdan OSOLIN, Kajuhova ul. 4, 1233 Dob. Za predstavnike Občine Domžale v Svet Osnovne šole Venclja Perka se imenujejo: Alma NOVLJAN, Obrtniška ul. 1, 1230 Domžale, Miha KOLENC, Ihanska c. 8, 1230 Domžale, Andreja KORBAR KORENČAN, Pot pod hribom 9, 1230 Domžale. Za predstavnike Občine Domžale v Svet Osnovne šole Rodica se imenujejo: Marjeta KRISTAN, Jarška c. 39, 1230 Domžale, Matjaž VODLAN, Vir, Finžgarjeva ul. 8, 1230 Domžale, Igor KOTNIK, Kamniška ul. 14, 1230 Domžale. Za predstavnike Občine Domžale v Svet Osnovne šole Preserje pri Radomljah se imenujejo: Marjeta RODE, Gostičeva c. 19, 1235 Radomlje, Andreja DOVER, Slamnikarska c. 3 b, 1230 Domžale, Vida PERNE, Pelechova c. 102, 1235 Radomlje. Za predstavnika Občine Domžale v Svet Osnovne šole Roje se imenujeta: Ajda VODLAN, Spodnje Jarše, Šolska ul. 10, 1230 Domžale, Majda PUČNIK RUDL, Hudo, Potočna ul. 2, 1230 Radomlje. Za predstavnika Občine Domžale v Svet Glasbene šole Domžale se imenujeta: Anton OMAHNA, Sveta Trojica 1 a, 1233 Dob, Marjan ŠALAMON, Ul. Matije Tomca 2, 1230 Domžale. Za predstavnike Občine Domžale v Svet Vrtca Domžale se imenujejo: Anže KOROŠEC, Savska c. 11 a, 1230 Domžale, Doroteja GRMEK, Savska c. 31, 1230 Domžale, Irena DIMC, Studenec 8, 1233 Dob. Za predstavnike Občine Domžale v Svet Vrtca 'Urša' se imenujejo: Barbara ŽAGAR, Dobovlje 12, 1230 Domžale, Žiga BAUER, Sejmiška ul. 40, 1230 Domžale, Katja MRAVLJE, Bolkova ul. 29 a, 1235 Radomlje. Za predstavnika Občine Domžale v Svet Zdravstvenega doma Domžale se imenujeta: Mare ŽAGAR, Dobovlje 12, 1230 Domžale, Julija KARLOVŠEK, Ul. Antona Skoka 7, 1230 Domžale. Za predstavnika Občine Domžale v Svet Mestnih lekarn se imenujejo: Vesna MILOJEVIC, Potočnikova ul. 5, 1230 Domžale, Tina URANKAR, Ihan, Drinova ul. 2, 1230 Domžale, Marjan RAVNIKAR, Zaboršt, Pot za Bistrico 28, 1230 Domžale. Za predstavnika Občine Domžale v Svet zavoda KTV Vir, Dob, Domžale se imenuje: Franc MLAKAR, Krožna c. 7, 1230 Domžale. Za predstavnika Občine Domžale v Svet Javnega zavoda Center za mlade Domžale se imenujeta: Ajda VODLAN, Spodnje Jarše, Šolska ul. 10, 1230 Domžale, Urška KABAJ PLETER-SKI, Vir, Jurčičeva 12, 1230 Domžale. Za predstavnika Občine Domžale v Svet Centra za socialno delo Domžale se imenuje: Irena JERETINA, Ljubljanska c. 103, 1230 Domžale. Za predstavnika Občine Domžale v Svet Doma upokojencev Domžale se imenuje: Janez BRECELJNIK, Pelecho-va c. 3 a, 1235 Radomlje. Za predstavnika Občine Domžale v Svet Srednje šole Domžale se imenuje: Jaka FETIH, Krumperška 15, 1230 Domžale. Za predstavnike Občine Domžale v Svet Knjižnice Domžale se imenujejo: Gašper KOPITAR, Prelog, Stara c. 7, 1230 Domžale, Nina SKUBE, Sla-mnikarska 1 b, 1230 Domžale, Marija RADKOVIČ,Vir, Bukovčeva c. 15 a, 1230 Domžale, Andreja POGAČNIK JARC, Prešernova cesta št. 43, 1230 Domžale - predlog župana, Stanka ZANOŠKAR, Vir, Zoisova ulica št. 11, 1230 Domžale -predlog župana. Za predstavnike Občine Domžale v Svet Javnega zavoda za šport in rekreacijo Domžale se imenujejo: Jo- ško KOROŠEC, Preserje, Tovarniška c. 23, 1235 Radomljah, Grega KOSEC, Ul. Matije Tomca 2, 1230 Domžale, Primož ŠKOFIC, Vodovodna ul. 2, 1230 Domžale, Viktor MAV, Vir, Zrinjskega ul. 4, 1230 Domžale Za predstavnika Občine Domžale v Svet Kulturnega doma Franca Berni-ka Domžale se imenujeta: Špela KO-VIČ, Prelog, Stara c. 6 a, 1230 Domžale, Jožef VUNŠEK, Preserje, Kajuhova ul. 12, 1235 Radomlje. - V Občinsko volilno komisijo Občine Domžale se imenujejo: Urška ILIČ VIDERGAR, Pot pod hribom 10, 1230 Domžale, Alenka KOVIČ, Gubčeva ul. 11 a, 1233 Dob, Tanja DEČMAN, Vir, Stritarjeva ul. 12, 1230 Domžale, Nataša BELLE, Ul. Ivana Pengova 10, 1230 Domžale, Matjaž JEŽEK, Kamniška c. 12, 1230 Domžale, Rok JEMEC, Krakovska c. 17, 1230 Domžale, Tina HEFERLE, Miklošičeva ul. 48, 1230 Domžale, Alenka SRŠEN, Ul. Matije Tomca 2, 1230 Domžale. - Občinski svet Občine Domžale imenuje v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Domžale naslednje predstavnike: Maksimiljan KARBA, Podrečje št. 22, 1230 Domžale - predsednik, Miroslav NAGLIČ, Gori- čica pri Ihanu 44, 1230 Domžale, Nataša KUSTEC, Postružnikova ulica št. 3, 9240 Ljutomer - Policijska postaja Domžale, Uroš KRIŽANIČ, Osnovna šola Preserje pri Radomljah, Franci KOZINC, Cesta na Brod št. 16, 1231 Ljubljana - Črnuče, Vlado JERANT, Gradišče nad Pijavo Gorico št. 142, 1291 Škofljica, mag. Jure KOSTANJŠEK, Ko-kaljeva ulica št. 5, 1230 Domžale. - Občinski svet Občine Domžale soglaša z imenovanjem Andreje POGAČNIK JARC, Prešernova c. 43, 1230 Domžale, za predstavnico ustanovitelja v Svet Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. 3. Obravnava in sprejem Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2014 Občinski svet je sprejel naslednje sklepe: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2014. 2. Občinski svet Občine Domžale potrdi Načrt razvojnih programov za obdobje od 2014 do 2017. 3. Dopolni se Načrt ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem Občine Domžale za leto 2014, in sicer Načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Domžale za leto 2014. 4. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2014 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale. V Uradnem vestniku Občine Domžale se objavi besedilo Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2014 ter tabelarični del splošnega in posebnega dela proračuna in obrazložitve posebnega dela proračuna. 4. Obravnava in sprejem Sklepa o financiranju političnih strank iz proračuna Občine Domžale Občinski svet Občine Domžale je sprejel Sklep o financiranju političnih strank iz proračuna Občine Domžale. 5. Obravnava in sprejem Sklepa o določitvi pogojev upravljanja šolskih telovadnic v Občini Domžale Občinski svet Občine Domžale je sprejel vse tri predloge sklepov o določitvi pogojev upravljanja šolskih telovadnic v Občini Domžale. 6. Obravnava in sprejem Sklepa o spremembi in dopolnitvi Sklepa o uvedbi rezervacij pri stroških plačila oskrbnine vrtca in modifikacije metodologije obračunavanja oskrbnin Občinski svet Občine Domžale je sprejel Sklep o spremembi in dopolnitvi Sklepa o uvedbi rezervacij pri stroških plačila oskrbnine vrtca in modifikacije metodologije obračunavanja oskrbnin. 7. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o štipendiranju v Občini Domžale - skrajšani postopek Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o štipendiranju v občini Domžale. 8. Obravnava in sprejem Programa dela Občinskega sveta Občine Domžale za prvo polletje 2015 Občinski svet Občine Domžale je sprejel Program dela Občinskega sveta Občine Domžale za prvo polletje 2015. Celotno gradivo za sejo Občinskega sveta Občine Domžale najdete na občinski spletni strani www.domza-le.si, pod rubriko Občinski svet. Občina Domžale, Urad župana VELIKI INTERVJU slamnik@kd-domzale.si TREBA JE IMETI ODPRTE OCI IN SE VES ČAS UČITI! TONI DRAGAR, ŽUPAN Konec leta je čas za inventure vseh vrst, za pregled vsega minulega in pogled naprej v prihodnost. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s prvim možem občine Domžale, z županom Tonijem Dragarjem, ki ima za prihajajoče leto številne načrte, ob tem pa upa, da nam bo šlo vsem (še) bolje kot doslej. Vesna Sivec Poljanšek Foto: Iztok Dimc Okusno okrašena smrečica v preddverju županovih prostorov jasno sporoča, v katerem delu leta smo, a v resnici tudi v tem času pri prvem možu občine Domžale vlada na moč delovno vzdušje. Decembrske prireditve, ki se jih udeležuje po službenih dolžnostih, se kar vrstijo, a tu je, nam zaupa, še kup drugih obveznosti, ki jih je preprosto treba postoriti - veselemu decembru navkljub. Stvari, ki si jih zastavi, namreč rad izpelje do konca. In čeprav se zdi, da je dan zanj povsem prekratek, v svojem delu - kar začuti vsak njegov sogovornik - še vedno na moč uživa. Je prav v tem ključ do uspeha njegovega vodenja? Zdaj ste že nekaj tednov v tretjem županskem mandatu. Je morda kaj drugače kot v prvem ali drugem ali pa, nasprotno, stvari tečejo povsem utečeno? Skupaj s sodelavci smo že pred volitvami pripravljali vse potrebno za proračun za leti 2015 in 2016, saj smo računali na zmago - če ne v prvem, pa v drugem krogu. Že v ponedeljek po volitvah sem se zato sestal s sodelavci in jim pojasnil, kako bodo tekle stvari. Zdaj nadaljujemo delo tam, kjer smo ga končali; pripravljamo številne nove projekte, sestavljamo načrte razvojnih programov, iščemo finančne vire v evropskih sredstvih in podobno. Pravzaprav se ni nič spremenilo; treba je biti ves čas v pogonu in delati. Pa ste imeli tudi kakšen 'plan B', če se stvari vendarle ne bi iztekle, kot ste načrtovali? Če sem pošten, lahko rečem, da sem verjel v svojo zmago. Napravili smo različne ankete, med drugim smo merili tudi ocene zadovoljstva občanov; dobili smo oceno 4, 3 od 5 možnih. Ob tem pa sem se tudi zavedal, da stvari ne smem jemati za samoumevne; kar nekaj mojih prijateljev in znancev iz županskih vod je volitve namreč vzelo preveč z levo roko in so jih potem izgubili, razočaranje je bilo zato precejšnje. Zaradi takšnih reči je dobro, da imaš vsaj v podzavesti pripravljen 'plan B'. A po drugi strani, če veš, da delaš dobro, in imaš že iz prejšnjih mandatov kaj pokazati, greš lahko mnogo bolj samozavestno naprej. Morda k tej samozavesti pripomore tudi dejstvo, da se zavedate svojih vodstvenih sposobnosti, s katerimi ste se dokazali že v prejšnji službi v farmacevtskem podjetju. Imate vodenje torej v krvi ali se ga da preprosto priučiti? Mislim, da se da vsega naučiti. Na takih položajih, kot smo, smo ves čas na očeh in ves čas se moramo učiti. Naokrog hodim z odprtimi očmi in gledam, kako bi lahko dobre ideje, ki jih vidim kje drugje, prenesel na domačo občino. Ob tem potrebuješ tudi nekaj volje, znanja, pa tudi talenta. Veliko moraš vedeti, je pa ob tem dobro, da ves čas poslušaš. Če česa ne veš, se moraš o tem prej pozanimati. Ampak dandanes to ni težko, saj imamo internet, kjer najdeš vse, kar želiš. Preprosto se je treba ves čas učiti. Predvsem pa ni vse tako enostavno, kot je morda videti na prvi pogled. V zdajšnjih časih je župan namreč predvsem izvršni direktor občine; 80 do 85 odstotkov mojega dela predstavljajo izvršne funkcije, 5 do 10 odstotkov je protokola, politike pa pravzaprav sploh ni. Še najbolj prisotna je le na kakšnem občinskem svetu ali v primerih anonimnih prijav. Omenili ste politiko, v kateri ste, glede na vse predhodne aktivnosti, več kot tri desetletja. Vam je bilo kdaj žal, da ste zašli v ta svet? Vsaka odločitev je tako ali tako tvoja; morda se včasih res vprašaš, kaj ti je bilo tega treba, predvsem takrat, ko naletiš na slabe situacije, neresnice ali 'anonimke', saj takšne stvari vsakega, ne le mene, zelo bolijo. Zato občanom vedno rečem, naj se obrnejo name, na mojo službo, da vem, komu lahko pozneje konkretno odgovorim. Ena od negativnih plati tovrstne funkcije je tudi, da si skoraj vse dni v službi, tudi ob sobotah, praznikih ... Enostavno ni mogoče ločiti zasebnega življenja od poslovnega. Kljub omenjenemu pa je pri mojem delu več pozitivnega kot negativnega. Če sem iskren, mi ni žal, da sem pred leti sprejel ponudbo županje, naj kandidiram za župana in poskusim iz te občine narediti nekaj več. V zdajšnjih časih je župan predvsem izvršni direktor občine; 80 do 85 odstotkov mojega dela predstavljajo izvršne funkcije, 5 do 10 odstotkov je protokola, politike pa pravzaprav sploh ni. Še najbolj prisotna je le na kakšnem občinskem svetu ali v primerih anonimnih prijav. slamnik@kd-domzale.si VELIKI INTERVJU Neki naš zelo znani občan mi je rekel, da si bo moj prejšnji mandat zapomnil po treh rečeh: po rekreacijski poti Kamniška Bistrica z vsemi pripadajočimi igrišči, počivališči in podobnim, po tržnici in Slamnikarskem muzeju. Zase pravite, da ste po naravi takšni, da zastavljene cilje vedno radi izpeljete do konca. Ali to pomeni, da ste vse stvari, ki ste si jih zastavili za drugi mandat, uspešno spravili pod streho, ali vam je vendarle kaj od zastavljenega iz preteklosti ostalo še za zdaj? Pošteno moramo povedati, da nam ni uspelo vsega narediti; to je bil tudi eden od razlogov, da sem se odločil še za eno kandidaturo. Težav je več; tako s financami in z odnosom države do lokalnih skupnosti kot tudi z zasebno lastnino. Ta je, seveda, sveta, a včasih, ko gre za javni interes, bi bilo dobro, če bi z lastniki hitreje našli skupni jezik. Kakorkoli, nekaj stvari je takšnih, ki so v ospredju, a se z njimi ne da storiti skoraj ničesar in jih je tudi zato težko speljati do konca. Katere so te omenjene stvari? Denimo cona Želodnik, s katero se nič ne dogaja. Glavni investitor naj bi bil Mercator, a vemo, kako je zdaj z njim. Potem ne moremo mimo središča Domžal z nekdanjo Veleblagovnico; njen lastnik je Engrotuš. Treba je bilo precej dogovarjanj, da smo se zdaj dogovorili vsaj to, da imamo v upravljanju parkirišče ob tržnici in da smo lahko uredili dostop na cesto, posadili smo nekaj dreves, naredili parkirišče pri zdravstvenem domu, oni pa so uredili vsaj del tik pred vhodom v novi Tuš center. Idej za prenovo je veliko, a največji problem je, seveda, denar. V začetku leta 2015 se spet dobimo z njimi, pa bomo videli, kam bodo šle te stvari. Občini še zdaleč ni vseeno, sploh ker imamo tam kar nekaj reči v solastnini. Še en tak pereč problem v središču mesta pa je tudi SPB; tamkajšnji prebivalci so se pred štirimi leti odločili, da se z občino 'ne gredo več', jaz pa sem že takrat povedal vsem predstavnikom stolpiščnih odborov, da imajo vrata pri nas vedno odprta. V SPB-ju lahko vlagamo v javno infrastrukturo, poskrbimo za varnost in še kaj, seveda pa je pobuda na njih. No, letošnjo jesen se je vendarle premaknilo; zdaj sem jih pozval, naj mi javijo, kdo bo v odboru za prenovo SPB-ja. Poskusili ga bomo urejati po korakih; treba je oživiti prehode, narediti mesto v mestu; treba se je odpreti navzven. Imamo kup idej, a treba je imeti na svoji strani tako lastnike lokalov kot lastnike stanovanj; z obojimi moramo uskladiti želje, ideje. So dovzetni za spremembe? So. Sedeli smo skupaj, naredili zapisnik, kako bi se lotili dela, imenovali bomo projektno skupino, ki bo vodila vse skupaj. Tudi v proračun za 2015 in 2016 bomo uvrstili določene zneske za stvari, za katere v SPB-ju skrbi občina. Skratka, že v letu 2015 se bodo reči začele premikati; najprej spremembe morda ne bodo najbolj vidne navzven, a glavno je, da se stvari premaknejo s trenutne mrtve točke. Je še kakšna stvar v občini, na katero kot župan niste najbolj ponosni? Na seznamu reči, ki se nikamor ne premaknejo, je tudi teniški center Ten-Ten. Tudi tu je glavni problem lastnina, kar pomeni, da omenjeni center ni naš, zato občina ne more ničesar narediti. Lahko urbanistično speljemo stvari, kot bi si jih želeli lastniki, več pa ni v naši pristojnosti. Vseeno si želim, da bi se reči spremenile. Športni park Domžale, denimo, je lepo urejen, ko pa pride človek za njim do Ten-Tena, vidi le še propadajoče objekte. Pa morda obstajajo kakšni načrti, kaj bi bilo lahko na tistem področju? Po pravici povedano, ne; do sedaj se še ni pojavil noben investitor za vse to. Izračunali so, da bi bilo, glede na strukturo in način gradnje, potrebnih 350.000 evrov za porušenje celotnega centra. Bilo je sicer že nekaj idej za prenovo, a, kot rečeno, ni nikogar, ki bi jih potem tudi speljal. Ob Ten-Tenu pa je še ena stvar, ki je tudi še nismo mogli pripeljati do srečnega konca: to so parkirišča pri kulturnem domu Franca Bernika. Treba jih je odkupiti od lastnika, ki je Metalka, a to zaradi hipotek, ki jih imajo, ta hip ni mogoče. Ker so v stečajnem postopku, zdaj čakamo, da bo zadevo prevzela slaba banka in bomo parkirišče lahko odkupili na javni dražbi. Vsi problemi, ki sem jih naštel in ki jih v prejšnjem mandatu nismo speljali do konca, so vezani predvsem na težave zasebne lastnine, nesodelovanja lastnikov itd. Če ne bo volje, jih tudi v tem mandatu ne bomo mogli izpeljati. Na katere opravljene projekte preteklega mandata pa ste najbolj ponosni oziroma jih radi pohvalijo tudi občani, kadar poklepetajo z vami? Teh novosti in sprememb je res veliko. To dokazuje že poročilo, ki ga po vzoru prejšnje županje pripravimo na koncu mandata. Prvo poročilo pred petimi mandati je obsegalo, denimo, štiri strani, zdajšnje pa je nekajkrat obsežnejše. Ne govorim le o spremembah, ki jih imajo občani že skoraj za samoumevne, recimo od infrastrukture in podobnega, ampak gre tudi za nadgradnjo kakovosti življenja v občini. Tu gre vsa pohvala mojim sodelavcem. Neki naš zelo znani občan mi je rekel, da si bo moj prejšnji mandat zapomnil po treh rečeh: po rekreacijski poti Kamniška Bistrica z vsemi pripadajočimi igrišči, počivališči in podobnim, po tržnici in Sla-mnikarskem muzeju. Mislite, da je vzrok, da so naštete novosti, ki jih tudi občani - tudi tisti, ki niso vaši volivci -najpogosteje omenjajo med vidnim napredkom, ljudem tako všeč tudi zato, ker vedno bolj prisegajo na vračanje nazaj k naravi, k bolj zdravemu načinu življenja, nazaj h koreninam? Verjetno tudi to. Rekreacijska pot ob Bistrici navdušuje staro in mlado ter nudi res kakovostno preživljanje časa v naravi. Med ljudmi se je odlično 'prijela' tudi tržnica, ker prodajalci, ki ponujajo izdelke na njej, prodajajo le domače stvari. Precej nezadovoljstva smo, recimo, poželi s strani branjevcev, ki bi na vsak način radi prodajali kitajsko robo in podobno, a koncept naše tržnice tega ne podpira. Ljudje namreč vse bolj cenijo doma pridelane stvari, domačo hrano in podobno, priložnost pa dajemo tudi prodajalcem iz drugih regij, ki pridejo v Domžale predstavit svojo dejavnost. Ti so vsakokrat presenečeni nad odličnim obiskom naših občanov. In tukaj je še naša tradicionalna lokalna obrt - slamnikarstvo, ki res ne sme utoniti v pozabo. Prav zato smo veseli, da nam je naposled le uspelo urediti Slamnikarski muzej. Gre za tradicijo, tesno povezano z Domžalami. Zdaj pripravljamo tudi akcijo, da bi tisti, ki še znajo izdelovati slamnike, znanje prenašali naprej. Treba je ceniti vse, kar je domačega, in to tudi ohraniti pri življenju. Domžale so letos dobile naziv energetsko najbolj učinkovite občine v kategoriji velikih občin; naziv so prejele zaradi mnogih okolju prijaznih ukrepov, od zamenjave javne razsvetljave z manj razsipno do energetske sanacije šol ter drugega. Kako pa je s pitno vodo? Pred leti ste namreč izjavili, da se boste vedno zavzemali za to, da bodo imele Domžale čisto pitno vodo, četudi je drugje morda ne bo več. Res je. Prav zato smo letos skupaj z občinama Trzin in Mengeš končali projekt novih vrtin ob obstoječih starih na mengeškem polju. Nadaljevali bomo tudi projekt zamenjave vseh vodovodnih cevi; stare azbestne bomo zamenjali s sodobnimi. Lani in letos smo za ta projekt porabili okoli dva milijona evrov; vsakokrat, ko odpremo cesto, ne zamenjamo le vodovodnih cevi, ampak tudi kanalizacijsko omrežje, če je treba, še kaj drugega, pozneje cesto prevlečemo z novim asfaltom, zamenjamo pločnike, uredimo razsvetljavo. V naslednjih štirih letih bomo tako zamenjali še kar nekaj vodovodnih cevi in ostalega, zato že sedaj prosim občane za potrpljenje na tistih delih občine, kjer se bodo izvajala dela. A se splača potrpeti, saj gre za našo vodo, ki je zelo kakovostna. Tudi sam pijem vodo iz pipe (pokaže na vrč vode, ki je na njegovi delovni mizi, op. nov.), in ker imamo na voljo še veliko rezervnih vrtin, lahko rečem, da bomo imeli pri nas še dolgo čisto, kakovostno vodo. Seveda pa to tudi nekaj stane. Program vašega aktualnega, zdajšnjega mandata je zelo dolg. Nanj ste, recimo, uvrstili gradnjo nekaterih prizidkov k osnovnim šolam, pa gradnjo telovadnice k Srednji šoli Domžale, izgradnjo varnih šolskih poti, gradnjo dnevnega centra za občane s posebnimi potrebami ter še in še. Kaj od tega bo realno pristalo na prednostni listi in kaj bo moralo v resnici malce počakati? Investicije v predšolsko vzgojo smo zdaj končali, nekako imamo dovolj prostora za vse, ki želijo obiskovati naše vrtce. Zdaj je nastal problem v šolah, sploh če upoštevamo kriterije, da ima razred lahko največ do 28 učencev. Glede na podatke o rojstvu otrok bo omenjeni problem nastal v prihodnjih letih. O katerih šolah je govora? Največja težava bo v Podružnični šoli Ihan, kar pa posredno vpliva tudi na stanje v matični Osnovni šoli Domžale. Podružnično šolo Ihan bo treba do leta 2017 povečati, napraviti prizidke, da bo nastala devetletka in da otrok ne bo treba več prevažati v OŠ Domžale. Izračunal sem, da se nam bodo z ukinitvijo prevozov iz Ihana do Domžal in nazaj v desetih letih povrnili vsi stroški gradnje prizidka ihanske šole. Ihan je namreč postal privlačna lokacija za priseljence, precej je novogradenj, mnogim je všeč tudi bližina avtoceste. Povrhu je v kraju tudi veliko otrok do- mačinov, zato je potreba po večji šoli res na mestu. Če bomo rešili težavo z ihansko šolo, bo tudi na OŠ Domžale nekaj časa še dovolj prostora. Naslednja šola, na kateri imamo precej težav s prostorom, pa je na severu občine, to je OŠ Preserje. Tam zdaj intenzivno poteka akcija za prizidek; 2016 bo zmanjkalo prostora za štiri učilnice z vsemi kabineti in pripadajočim, zato je nujno, da se čim prej lotimo dela. A treba je vedeti, da gre za ogromne investicije, ki bodo v skupni vrednosti znašale pet milijonov evrov. No, ob tem naj omenim še to, da še vedno nismo obupali nad idejo, da bi z izgradnjo šole na Viru razbremenili matično OŠ Rodi-ca. Vse omenjene osnovne šole so torej vsekakor na prednostni listi opravil. Vsi problemi, ki sem jih naštel in jih v prejšnjem mandatu nismo speljali do konca, so vezani predvsem na težave zasebne lastnine, nesodelovanja lastnikov itd. Če ne bo volje, jih tudi v tem mandatu ne bomo mogli izpeljati. In kako kaže s telovadnico za Srednjo šolo Domžale? To je res pereč problem. Mislim, da gre za eno redkih šol v Sloveniji, ki nima svoje telovadnice; športno vzgojo imajo zato razdeljeno na različnih lokacijah po mestu, kar zahteva ogromno usklajevanja. Oba s tamkajšnjim ravnateljem si prizadevava za čimprejšnjo izgradnjo telovadnice, a ne vem, kako bo z denarjem, saj gre za projekt, ki ga bo občina izvedla skupaj z državo. Že nekajkrat se je namreč zgodilo, da nas v načrtu za tekoči proračun ni bilo, so nam pa obljubili, da nas dajo takoj v prihodnjega. Upam, da ne bo ves čas ostajalo le pri obljubah. Poleg teh najbolj žgočih problemov, ki zadevajo ureditev oziroma povečanje šol, pa je na programu res še vrsto drugih reči. A tu ne gre za stvari, ki bi jih lahko opravili takoj, v nekaj mesecih, ampak so vezane na cel mandat. Poleg njih je mnogo tudi takšnih, ki predstavljajo strategijo, povzeto za obdobje vse do leta 2025. S predlogi za razne novosti, izboljšave in prenove se na vas nenehno obračajo tudi občani. Je sploh mogoče prisluhniti vsem? Že od nekdaj imam dneve odprtih vrat, ko se lahko občani obrnejo name, a ker na tak način res ne morem ugoditi vsem, saj nas je v občini skoraj 35.000, zdaj uvajamo nove kanale komuniciranja. Naša služba za odnose z javnostmi sprejema vprašanja po telefonu in tudi po elektronski pošti, razmišljamo pa tudi o mobilni aplikaciji, prek katere bi nam občani lahko poslali vprašanja, za katera smo, seveda, pristojni. O čem pa vam ljudje najraje potarnajo, kadar vas srečajo? O stvareh, vezanih na življenje v občini, ali tudi o povsem osebnih rečeh? To je povsem odvisno od prireditve; na osebnih jubilejih me radi sprašujejo tako o novih cestah in pločnikih v tistem kraju kot o bolj osebnih rečeh. Drugje je vse odvisno od tega, kje si v nekem trenutku. Sicer zelo rad poklepetam prav z vsemi, a težava je le v tem, da ljudje ne poznajo pristojnosti občine. Sem si pa že obljubil, da bom, ko bom imel čas, začel pisati knjigo z naslovom 'A lahko nekaj vprašam?'. Ta stavek najpogosteje slišim; ljudje ne izbirajo časa, priložnosti ali kraja. Zgodilo se mi je že tudi, da je na počitnicah v Egiptu v bazenu do mene priplavala neka gospa in me nagovorila: 'A vas lahko nekaj vprašam?' (smeh) Ko so leta 2012 po občinah merili zadovoljstvo kakovosti bivanja, so Domžalčani takrat podali zelo visoko oceno zadovoljstva. Domžale so takrat pristale med prvimi petimi občinami v Sloveniji. Edina dva minusa, ki so ju občani takrat najpogosteje navajali, sta bila prometna povezanost z Ljubljano in zaposlovanje mladih. Se je na obeh področjih v dveh letih kaj spremenilo? Povezava z Ljubljano je še vedno slaba, edini prevoznik, ki ima koncesijo, je Kam-Bus. Ta se sicer trudi, z njimi sem tudi ves čas v navezi. Zdaj smo se dogovorili, da bi občanom iz bolj oddaljenih krajev nudili povezavo do centra Domžal, potem pa se naprej odpeljejo z avtobusom ali železnico. Še vedno nismo obupali nad idejo, da bi do nas vozil Ljubljanski potniški promet (LPP). Imamo vloženo prošnjo za soglasje na ministrstvu za promet, trudimo se skupaj z ljubljanskim županom in direktorjem LPP-ja, a, iskreno povedano, se nič ne premakne. Drugo leto bo sicer spet razpisana koncesija; ideja je namreč, da bi imeli vsi prevozniki možnost voziti, kjer bi želeli. Nismo namreč še čisto obupali in res upam, da bodo 'zelenčki' vozili tudi po Domžalah. Zagovarjam namreč možnost izbire, ko se boš lahko sam odločil, ali boš šel v Ljubljano s Kam-Busom, železnico, z LPP-jem ali avtom. Kar se pa tiče zaposlovanja mladih, vlada v Domžalah 'zatišje'. Pri nas skoraj ni brezposelnih, a tu ne mislim le mladih, ampak vse volivce, stare nad 18 let. Teh je okoli 28.000. Verjetno k temu pripomore tako bližina Trzina in tamkajšnje industrijske cone, tako kot tudi bližina Ljubljane. V teh časih, ko ima že skoraj vsak odrasli avto, se ni problema voziti v službo tudi v Celje. Vseeno pa nam v Domžalah primanjkuje proizvodnih delovnih mest in delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Sicer ne smemo pozabiti, da imamo v občini nekaj kakovostnih podjetij, res so v lasti tujcev, pa vendarle nudijo zaposlitev tako visoko tehnološki panogi kot navadnim delavcem, od Heliosa in Papirnice Količevo, do Leka in Tosame. Je pa res, da smo bili v Domžalah vedno znani po svoji pridnosti in podjetnosti, vedno smo se znašli in nikdar nismo čakali, da nam bo kdo karkoli dal. Si ob vsej pestrosti dogajanja v občini ter ob vseh načrtih za naprej želite, da bi imeli kaj več časa zase? Kljub res natrpanemu urniku si vendarle poskušam vzeti čas tako za domače kot prijatelje in okolico. Nekdanji župani, s katerimi sem še v stikih, mi pogosto govorijo, naj teh stvari ne zanemarjam, ker so v resnici najpomembnejše. Ko namreč enkrat nisi več župan, te za marsikoga ni več. In takrat ostanejo le še domači in prijatelji. Prav zato se še vedno dobivam z ekipo prijateljev; drugo leto praznujemo 30 let našega druženja in načrtujemo, da bomo šli skupaj za teden dni na dopust. Upam, da nam bo to res uspelo. In kakšne so vaše želje za leto 2015 v vlogi župana? Klasična voščila v smislu sreče, zdravja in zadovoljstva se mi zdijo že izpeta, zato se vsako leto spomnim nečesa novega. Letos tako želim: naj bo leto 2015 boljše kot leto 2014! Karkoli že to pomeni, a moja želja je iskrena. Če je bilo že leto 2014 odlično, naj bo drugo leto še odličnejše. In če to leto ni bilo ravno dobro, naj bo leto 2015 v vseh ozi-rih boljše! □ TEMA MESECA POGLED CEZ RAMO ... KAKŠNO JE BILO LETO 2014? Za nami je leto, ki je prineslo kar nekaj izzivov. Zagotovo je bilo za vse Slovence volilno najbolj naporno leto. Mateja Kegel Kozlevčar Foto: Arhiv Slamnik Poleg referendumom smo imeli v letu 2014 volitve kar trikrat. Najprej smo volili evropske poslance. Sledile so državnozborske volitve. Nazadnje pa smo, tudi Domžalčani in Domžal-čanke, dobili novo-staro občinsko vodstvo. Seveda pa to ni vse, kar se je dogajalo v naši občini. Življenje gre naprej, z volitvami ali brez, zato smo ob koncu leta na kratko pregledali, kaj vse smo doživeli, kaj pa morda tudi spregledali, v preteklih dvanajstih mesecih. Če se še za trenutek ustavimo pri lokalnih volitvah, moramo spomniti, da smo občani in občanke nov mandat podelili županu Toniju Dragarju, ki bo še naprej držal vajeti občine v rokah. Je pa medtem že imenoval novo podžupanjo, to je postala Renata Kosec. Dobili smo tudi nove občinske svetnike. Spomladi je bila imenovana nova direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, to je postala Cveta Zalokar, ki je hitro zavihala rokave in se podala v kulturno ustvarjanje z obstoječo ekipo Kulturnega doma Domžale. Kulturni dom ima tako še naprej glavnino programa v naši občini, ki zajema glasbene, gledališke vse do filmske in drugih zvrsti. Vse to se uspešno dopolnjuje tudi s številnimi kulturnimi društvi, ki v naši občini vseskozi skrbijo, da nam ni dolgčas - tako na nivoju občine kot tudi v posameznih krajih in krajevnih skupnostih. Ko smo ravno pri slednjih - jesenske lokalne volitve so prinesle tudi nove predstavnike v svete krajevnih skupnostih. V Domžalah jih imamo kar 13. Policijska postaja Domžale, ki pokriva območje občin Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče, je jeseni dobila novega prvega policista. Mesto komandirja Policijske postaje Domžale je po upokojitvi Božidarja Fekonje prevzel Metod Vidmar, ki je prve policijske službene korake naredil prav v Domžalah. sam Visoki jubileji in nagrade v naši občini Eden najvišjih jubilejev domžalskih društev in organizacij je letošnje praznovanje 130-letnice Godbe Domžale, ki je tako najstarejše kulturno društvo v občini. V letošnjem letu so poleg nove zgoščenke pripravili tudi posebno praznovanje z občani in občankami, še naprej pa nameravajo delati tako kot doslej - medgenera-cijsko povezovalno. Praznovali smo še en pomemben jubilej - 150-letnico šolstva v Domžalah. To praznovanje je vse leto potekalo po vseh šolah, občani in občanke pa smo se tako skozi nov zbornik, ki je nastal v ta namen, kot tudi z ostalimi številnimi aktivnostmi lahko vrnili v zgodovino. Tako smo obudili spomin na to, da je prva šola v Domžalah stala pod Goričico, da je bila njena naslednica OŠ Venclja Perka, da je bilo ena ključnih prelomnic leto 1958, ko je bila uvedena osemletka in je OŠ Domžale (prej OŠ Šlandrove brigade) postala prva šola s takojšnjimi pogoji za izvajanje osemletke. 110 let pa letos mineva od začetka knjižničarstva na Domžalskem. V okviru proslave je poleg mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom potekalo tudi strokovno srečanje in jesensko dogajanje z razstavo za obiskovalce. Letošnji dobitniki plaket Občine Domžale za svoje delo in prispevek k lokalni skupnosti so postali: prejemnik zlate plakete Ivan Drago Tavčar, prejemnika srebrne plakete Karol Steiner in Stanislav Žavbi, prejemniki bronaste plakete Milan Capuder, Mihael Lenček in Pavel Orehek. Prejemniki nagrad Občine Domžale pa so: Darko Hemetek, Primož Hieng, Vera Leban Sambolec, Vilma Novak in Ilonka Šarc. V začetku aprila letošnjega leta je Zveza slovenskih glasbenih šol že desetič podelila nagrade in priznanja Frana Gerbiča najbolj zaslužnim pedagogom, ravnateljem in drugim sodelavcem, ki delujejo na področju glasbene vzgoje in izobraževanja. Med nagrajenci, za katerimi je posebej uspešna in nadpovprečna življenjska in delovna pot, je bil tudi Anton Sav-nik, odličen glasbenik in dolgoletni 5» ravnatelj Glasbene šole Domžale, o čemer smo poročali v aprilu. Tomaž Habe pa je za zaokroženi skladatelj-ski opus, ki obsega več kot 350 del, junija prejel Kozinovo nagrado za leto 2014, najvišje priznanje, ki ga podeljuje Društvo slovenskih skladateljev. Rast gospodarstva in skrb za tiste, ki nimajo V Domžalah smo dobili tudi dve novi skupini, ki se srečujeta vsaka s svojimi izzivi. Prvega aprila je vrata odprla prostovoljna skupina, ki skrbi, da viški hrane v domžalskih Merca-torjih pridejo v roke tistih, ki nimajo - socialno ogroženim. V projekt se je vključil tudi Dom upokojencev Domžale, kjer svoje zaposlene in kapacitete nesebično brezplačno namenijo tudi temu projektu. Druga skupina, ki prve dni ustanovitve beleži v aprilu, pa je BNI Bistrica. Skupina domžalskih in okoliških podjetnikov, ki se povezuje in gradi mostove med različnimi panogami z namenom dvigniti gospodarstvo tudi v naši občini na višji nivo, je v prve pol leta delovanja ustvarila kar pol milijona posla. Dobro za vse nas? Vsekakor! V svoje vrste pa vedno znova z veseljem povabijo nove člane. Letošnje leto je gospodarstvo v Domžalah pretresal prevzem Heliosa. Res je na žalost kar nekaj ljudi ostalo brez zaposlitve, so pa po večmesečnih pogajanjih na koncu sindikati in novo vodstvo Heliosa v začetku jeseni prišli do točke, ko so si naposled podali roko. Že v aprilu pa smo v intervjuju z Alešem Klavžarjem dobili pomembno potrditev, da domžalski gospodarski paradni konj ostaja v Domžalah. Ekipno in posamezno - naši športniki so najboljši Ne moremo mimo uspehov naših športnikov. V letošnjem letu je ime občine Domžale prek luže ponesel boksar Marjan Bolhar. Udeležil se je ameriškega odprtega kickboxing prvenstva v Torontu. Tam je kot edini predstavnik iz Evrope stopil na najvišjo stopničko in osvojil prvo mesto. Marjan je minule dni naposled prejel tudi dolgo pričakovani in prisluženi šampionski pas. Še pred tem pa smo bili izredno ponosni na našo prvo bi- V novem letu vam želimo polno topline, zdravja in prijetnih trenutkov v vašem domu, trgovine Sam. SAM JARŠE Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje tel.: 01/72 98 800 e-pošta: info@sam.si SAM STRANJE Zg. Stranje 1a 1242 Stahovica tel.: 01/72 96 283 e-pošta: st@sam.si SAM LATKOVA VAS Latkova vas 84 3312 Prebold tel.: 03/70 32 700 e-pošta: lv@sam.si SAM NAZARJE Lesarska cesta 2 3331 Nazarje tel.: 03/83 92 760 e-pošta: naz@sam.si SAM TRBOVLJE Nasipi 6a 1420 Trbovlje tel.: 03/56 14 780 e-pošta: trb@sam.si SAM ORMOŽ Hardek 44 b 2270Ormož tel.: 02/741 65 00, e-pošta: orm@sam.si atlonsko olimpijsko medaljo, ki je našla pot vse do Ihana. Teja Gregorin se je skupaj z ostalimi športniki vpisala v zgodovino najuspešnejših olimpijskih iger za Slovenijo, z bronasto medaljo pa je osvojila ne le prve biatlonske olimpijske kolajne, ampak tudi srca številnih Slovencev. Domžalčani smo bili seveda izredno ponosni. Navdušila nas je še ena ženska športnica. Te-lovadka Saša Golob je na svetovnem pokalu v gimnastiki na parterju zaža-rela in stopila na najvišjo stopničko. 23-letnica je z zlato medaljo s svetovnega pokala dosegla enega največjih uspehov slovenske ženske gimnastike. Žan Podboršek pa je postal novi mladinski evropski prvak v karateju. Dobili smo tudi nove jesenske prvake. To so nogometaši Domžal, ki se po nekajletnem tavanju od sredine proti koncu lestvice s trenerjem Luko Elsnerjem na čelu vračajo na vrh. Jesenski del je bil v znamenju domžalskega nogometa, vratar Nejc Vidmar je postavil nov državni rekord v nedotakljivosti mreže, prav tako so rekorde rušili kot ekipa, s številom neporaže-nih srečanj, predvsem pa z načinom dela. Domžale so tudi sicer nogometni fenomen, ob koncu minule sezone je namreč kazalo, da bomo prvi v Sloveniji dobili kar tri prvoligaše: NK Domžale, NK Dob in NK Radomlje. Na koncu so se Dobljani sicer odpovedali priložnosti, v prvi ligi pa se v TEMA MESECA oni A /1 c DECEMBER/ GRUDEN <¿014/10 JANUAR/PROSINEC tej sezoni poleg NK Domžale borijo Radomljani. Domžalski košarkarji KK Helios so v članski konkurenci z mlado ekipo končali minulo prvenstvo na odličnem tretjem mestu, ki bi jih v letošnjem letu popeljalo v t. i. jadransko ligo. A cena za to je bila previsoka. 150 tisoč evrov, kolikor jih mora plačati tretje uvrščena ekipa iz Slovenije za 'vstopnico', je denar, ki ga domžalska košarka še kako potrebuje za lastno delo in razvoj, ki ga z novo vizijo, predvsem pa v novi podobi, vlaga predvsem v mlade košar- ponovno pridobilo veljavo. Plezališče danes služi usposabljanju alpinistov, tečajnikov in najmlajših, ki se prvič spoznavajo z naravno steno. K varni uporabi pa so seveda vabljeni tudi vsi ostali plezalci. Žal pa ne moremo mimo slabih trenutkov. Tudi Domžale je prizadela vremenska ujma, ki je v začetku februarja zajela večji del Slovenije. Čeprav so bile pristojne službe na našem območju zelo učinkovite in so nevšečnosti hitro odpravili, pa je bilo nekaterim prebivalcem kar nekaj časa oteženo bivanje. Imeli so težave pri oskrbi z sednik komisije na razglasitvi natečaja En.občina 014, je komisija Občino Domžale budno spremljala pri njenem delu, predvsem pa napredku na področju energetske učinkovitosti, ki je iz leta v leto vidnejši. Investicije Aktivno je bilo tudi na področju investicij, kar nekaj energetskih in drugih sanacij smo dočakali v naši občini, pričela pa se je tudi gradnja garaže P+R. Ena od za občane pomembnejših investicij je bila že pred leti obuditev domžalske tržnice. Ste jo v letu 2014 obiska- karje. Andraž Mrak in Dejan Djuro-vič, člana Plesnega kluba Miki iz Domžal, pa sta ena redkih plesalcev in učiteljev electric boogieja v Sloveniji. Letos sta v kategoriji članskih parov najprej ubranila lanskoletni naziv evropskih prvakov, nato pa s svetovnega prvenstva v electric boo-gieju v Bochumu v Nemčiji prinesla še zlato medaljo. Prva prostovoljka leta, Domžale pa energetsko najbolj učinkovite So pa v Domžalah 'oživele' tudi Knezove skale. Tako se namreč imenuje plezališče pod Šumberkom, ki je samevalo več let, z letošnjim letom pa vodo, nekateri do dva dneva, krajani Rov pa celo dlje, so bili brez električne energije, težave so se pojavile tudi na cestah zaradi podrtega drevja. Narava nam jo je res zagodla, a pokazali smo, da znamo stopiti skupaj in je solidarnost ena od pomembnih vrlin Dom-žalčanov in Domžalčank. Mladinski svet Domžale je letos prvič razpisal natečaj za naj prostovoljca/-ko v Občini Domžale. Zmagovalko, to je postala Marinka Bregar, so razglasili na Festivalu mladih, ki je septembra potekal v Češminovem parku. Domžale so v letošnjem letu postale energetsko najbolj učinkovita občina v kategoriji velikih občin, ki imajo več kot 13 tisoč prebivalcev. Kot je povedal pred- li? Če ne, boste imeli priložnost tudi v letu 2015. Mimogrede pa lahko omenimo, da je naša občina dobila tudi novo spletno stran. Pomembno? Za vse tiste, ki radi pobrskamo za informacijami in dogajanjem v občini, vsekakor! Zavedamo se, da številnih dogodkov, aktivnosti, jubilejev in srečanj, ki so se to leto zvrstila v naši občini in smo poročali o njih, tudi v Slamniku ne moremo zajeti v enem članku. Zato vas vabimo, da tudi vi pobrskate po minulih številkah našega glasila. Arhiv vseh številk, če jih nimate doma, si lahko kadarkoli pogledate tudi na spletni strani www.domzale.si, kjer v rubriki Za občane in občanke najdete tudi Slamnik. □ 19 PE 20 so ŠKORPIJON VODA • MOKRO LIST STRELEC 21 NE 22 PO n 23 TO ■ 24 SR (0 >0 0 s 2 25 ČE Božič (0 C 3 „26™ I Dan smostojnosti in enotnosti 27 so 28 NE C 29 PO Dan biotske raznovrstnosti 30 TO I 31 SR a >0 0 01 ČE NOVO LETO a L- .O a 02 PE 03 so 04 NE 05 PO □ 06 TO ■ 07 SR a 08 čE >0 0 E 0 09 PE '0 a. a 10 SO _3 11 NE 12 PO OGENJ«TOPLO stegna, vene beljakovine PLOD KOZOROG ZEMLJA • HLADNO KORENINA sklepi, kolena, kosti, koža_ sol, korenina, gomolji VODNAR ZRAK »SVEŽE SVETLO CVET goleni, vene maščoba, olje RIBI VODA «MOKRO stopala, nart, prsti na nogah ogljikovi hidrati LIST OVEN OGENJ•TOPLO PLOD S glava, možgani, oči beljakovine • BIK ZEMLJA« HLADNO KORENINA S vrat, tilnik, ušesa, zobje sol, korenina, gomolji DVOJČKA ZRAK «SVEŽE SVETLO CVET dihala, ramena, roke, dlani_ maščoba, olje RAK VODA «MOKRO LIST @ pljuča, prsi, želodec, jetra ogljikovi hidrati LEV OGENJ«TOPLO PLOD srce, krvni obtok, arterije, hrbet beljakovine DEVICA ZEMLJA «HLADNO prebavila, vranica, trebušna slinavka sol, korenina, gomolji KORENINA TEHTNICA ZRAK «SVEŽE SVETLO CVET kolki, ledvice, mehur maščoba, olje_ I ŠKORPIJON VODA «MOKRO LIST /¿Ss^K spolni organi, sečevod §6222») ogljikovi hidrati ■ L 9 STRELEC OGENJ • TOPLO PLOD stegna, vene jj J^n beljakovine 9 KOZOROG ZEMLJA «HLADNO KORENINA sklepi, kolena, kosti, koža sol, korenina, gomolji VODNAR ZRAK «SVEŽE SVETLO CVET goleni, vene_ maščoba, olje_ RIBI VODA «MOKRO LIST GOSPODARSTVO slamnik@kd-domzale.si ČE NEKAJ DELAŠ Z VESELJEM, TI DELO NE PREDSTAVLJA TEŽAVE SONJA ŠPOLJARIC USPEŠNO GRADI KARIERO V GOSPODARSTVU Večina od nas domžalčanko pozna kot kadrovsko direktorico, še iz časa njenega delovanja v Heliosu, zadnjih nekaj let pa poslovno pot uspešno nadaljuje na področju kadrovanja v Nazarjah, v tamkajšnjem paradnem konju BSH hišni aparati. Mateja Kegel Kozlevčar Foto: Iztok Dimc Slovenska kadrovska direktorica leta 2013 je tudi nagrajenka Občine Nazarje za prispevek k razvoju podjetja. Svoje znanje in prakso prenaša na nove, predvsem mlade kadre, za Slamnik pa je spregovorila tudi o domžalskem gospodarstvu. Ne nazadnje se vsako jutro odpravi na delo iz našega mesta in se vsak večer vrne domov v Domžale. A to ji ne predstavlja večjih težav, vse to jemlje kot del življenja. Večji del življenja ste usmerjeni v delo s človeškimi viri. Od kod motivacija za delo z ljudmi? Rada delam z ljudmi in za ljudi. Od malega sem rada nastopala, naredila nekaj za določene skupine (družina, sovaščani, sošolci). Ves čas sem se ukvarjala s tem, čemur danes pravimo odnosi z javnostmi. Dolgo sem razmišljala o študiju novinarstva in na koncu pristala na pravni fakulteti. Ta ni neposredno povezana z ljudmi, a sem na koncu 15 let delala na tem področju, večino življenja v Heliosu, in prvi del moje delovne kariere je bilo prav pravno področje. Na pobudo tedanjega direktorja v Heliosu sem se odločila za kadrovsko področje in ugotovila, da si to želim delati v življenju. Našla sem tisto, kar bi človek rekel, da je njegov hobi. Zdi se mi, da če v življenju nekaj delaš z veseljem in pri tem uživaš, ti delo na tem področju ne predstavlja težave. V letu 2013 ste postali kadrovska menedžerka leta. Kaj pomeni to priznanje za vaše delo? Nagrade so vedno pohvala za uspehe, priznanje za nazaj. Po drugi strani pa je tako, da kakršnokoli nagrado dobiš, je to še večja zaveza in odgovornost, kaj boš v življenju počel, in se je treba še bolj dokazovati. Na neki način moraš nagrado odslužiti. Nagrada za kadrovske menedžerje je dobra ideja, saj se mi zdi, da je to področje v Sloveniji še vedno premalo prepoznano. Še vedno ljudje to funkcijo sprejemajo kot uradno in zelo operativno - sprejemanje in odpuščanje ljudi, a še zdaleč ni tako. Danes, ko iščeš ustreznega delodajalca, iščeš ne le zaposlitev, ampak tudi možnost za osebno rast, karierni razvoj, izobraževanje, da ima podjetje razvit model motiviranja in nagrajevanja, da boš pri delu zadovoljen, ne nazadnje pričakuješ tudi, da boš imel čas za zasebno življenje, hobije. Od delodajalca pričakuješ vso pomoč, vezano na socialne situacije, zato še zdaleč ne pomeni, da kadroviki le zaposlujemo in odpuščamo ljudi. Kadrovska funkcija je vedno bolj strateško pomembna. Delo s človeškimi viri je eno najzahtevnejših področij. V preteklosti ste v domžalskem kadrovskem bazenu spoznali kar nekaj obetavnih kandidatov. Menite, da znajo gospodarske družbe in javni sektor v naši občini dobro izkoristiti kadrovski potencial? Zdi se mi, da občina izgublja kadre v smislu, da jih ne zna uporabiti za svojo dobrobit, glede na položaj zadnjih desetih let, saj je od velikih zaposlovalcev ostal le Helios, pa še tam je bilo, kot berem v časopisih, od- Danes, ko iščeš ustreznega delodajalca, iščeš ne le zaposlitev, ampak tudi možnost za osebno rast, karierni razvoj, izobraževanje, da ima podjetje razvit model motiviranja in nagrajevanja, da boš pri svojem delu zadovoljen, ne nazadnje pričakuješ tudi, da boš imel čas za zasebno življenje, hobije. puščenih več kot 10 odstotkov ljudi. Določeni kadri so tako prepoznani šele, ko se upokojijo, če se seveda ne želijo sami prej vključiti v politično življenje. Redki pa so tisti, ki uspejo poleg svojega dela razvijati še hobije, da so prepoznavni v občini. Tudi zato, ker velika večina dobrih kadrov, ki živijo v Domžalah in okolici, delajo pa v drugih krajih, nekateri tudi zunaj Slovenije, dvomim, da jih občina kot take prepoznava in računa nanje kot na svoj kadrovski potencial. Kot omenjeno, ste kariero leta gradili v domžalskem Heliosu. Pot vas je nato zanesla v Nazarje, v podjetje BSH hišni aparati. Za primerjavo - kakšno gospodarsko okolje so Domžale in kakšno Nazarje? Nekaj let nazaj je bilo več uspešnih podjetij tudi v Savinjski dolini, poleg BSH tudi Elkroj, Glin Nazarje, ki sta propadla, veliko dobrih delavcev pa se je potem zaposlilo v BSH-ju v času iWitmmfM jfcuL , V ' njegove rasti. Danes poleg BSH-ja industrijo predstavljata še KLS in Odelo, nekaj je podjetij, ki so zrasla skupaj z BSH-jem, kot so npr. Pfeifer, Benda in nekateri drugi dobavitelji. Gre za manjša, a izredno uspešna in sodobno delujoča podjetja. Lahko rečem, da v Savinjski dolini v zadnjem času utrip življenja narekuje BSH. V sosednji dolini imamo seveda eno največjih slovenskih podjetij - Gorenje, Plastiko Skaza (letošnja slovenska gazela), pa seveda državna podjetja, kot sta TEŠ in Rudnik Velenje. Podjetja v okviru Savinjsko-šaleške regije dobro sodelujemo, se obiskujemo med seboj, izmenjujemo dobre prakse. Organiziramo dneve gospodarstva, inovativnosti, kakovosti. To na domžalskem območju ni bila praksa. Mogoče je to posledica tesne povezanosti z Ljubljano. Tudi zaradi dobrega sodelovanja med ljudmi na vseh nivojih se v sedanjem podjetju zelo dobro počutim. Svoj čas je imel tudi Helios izreden posluh za zaposlene, a se mi zdi, da se z novimi lastniki stvari obračajo drugače. Čeprav gre tudi v BSH-ju za tuj kapital, so ljudje še vedno vrednota. Vsa orodja in procesi korporacije so razviti tako, da šteje, se upošteva mnenje vsakega zaposlenega, prav tako pa se pomaga vsakomur, ki se znajde v položaju, v katerem potrebuje pomoč. Imamo sistem za merjenje zadovoljstva zaposlenih, ki ga redno uporabljamo - na osnovi komentarjev zaposlenih se odločimo za nove ukrepe in aktivnosti, ki so jim pomembne. Razvili smo sistem razvoja obetavnih kadrov, tako na lokalnem nivoju kot za potrebe korporacije. Zelo pomemben je tudi odnos vodja-zaposleni, ki ga prav tako preverjamo vsaki dve leti v okvi- ru posebnega procesa. Velik poudarek pa dajemo tudi solidarnosti, zato smo v letošnjem letu ustanovili BSH humanitarno fundacijo, v kateri so donatorji predvsem zaposleni. Z zbranimi sredstvi pa pomagamo tistim zaposlenim, ki potrebujejo pomoč. Ali se vodilni dovolj zavedajo pomena ustreznega in učinkovitega dela s kadri? Položaj je v Sloveniji zelo različen. Kjer je kadrovska funkcija prepoznana kot strateška, ne le operativna, so direktorji kadrovske službe ali člani uprav ali najvišjega vodstva, funkcija pa se obravnava enakovredno z razvojno, prodajno in drugimi. Naše podjetje je na tem področju vzornik in vesela sem, da so me svoj čas povabili v svojo sredino. Imamo vsa sodobna kadrovska orodja, visoko stopnjo informatizacije in procesov na ravni korporacije, ki smo jih nato implementirali v lokalno okolje ter uskladili z našo kulturo in načinom dela. Res je bilo veliko dela, a rezultati so vidni, saj predstavljamo t. i. 'benchmark' na kadrovskem področju v okviru BSH-ja, naša kadrovska funkcija pa je razvita na evropsko primerljivem nivoju. Ljudje imamo svoje značaje, in ko govorimo o svoji službi, pogojih za obstoj, smo precej čustveni. Kako se soočate s tem? Zelo težko sodelujem v razgovorih, ki so na zelo osebni ravni, nanje se moram posebej pripraviti. Čeprav že toliko let delam na tem področju, se je težko ne poistovetiti s položajem človeka, ki ga odpuščamo. Nikoli mi ni vseeno in vedno želim, da je taka odločitev dobro premišljena in podkrepljena z razlogi. Ko gre za generalne odločitve, jih običajno z vodstvom povemo skupaj - predstavnik menedžmenta (eden od treh nemških direktorjev), direktor tovarne, jaz in običajno še predsednik sveta delavcev. S tem pokažemo, da je to skupna odločitev, da za njo stojimo vsi, in povemo tudi razloge. Kako pomembno pa je po vašem mnenju povezovanje gospodarstva z izobraževalnimi ustanovami? V BSH-ju je področje izobraževanja in usposabljanja zagotovo med najvišjimi kadrovskimi prednostnimi nalogami, skupaj s skrbjo za razvoj kadrov in talentov. Za nas je to še posebej pomembno, ker smo od leta 2006 do danes več kot podvojili obseg proizvodnje, prihodkov in število zaposlenih. Pri tako hitri rasti rastejo procesi, organizacija, zahtevnost in kompleksnost posameznih položajev, potrebuješ nove ljudi, ki obvladajo in vodijo procese. Prav tako je potreben lasten kader, ki je sposoben prevzemati zahtevnejše položaje, in če nimaš lastnega sistema, je težko. Zato smo razvili sistem razvoja kadrov, ki nam pomaga odkriti in razviti obetavne kandidate, ki bodo v prihodnje lahko prevzeli odgovorne funkcije v kon-cernu. Tudi za lokalne potrebe, torej za potrebe naše regije, sistematično skrbimo za vzgojo naslednikov. Vodje v posameznih oddelkih prepoznavajo možne potenciale, mi jih preverimo z našimi orodji prek ocenjevalnega centra. Izbrane kandidate vključimo v poseben program, v katerem so tri leta. Vključeni so v posamezne projekte, aktivnosti in sodelovanja z vodstvom. Drugi segment, prek katerega skrbimo za razvoj zaposlenih, pa je sklop izobraževanja in usposabljanja glede na potrebe posameznih oddelkov in zaposlenih. Imamo svoj trening center s 23 posebnimi moduli, ki so pomembni za naše delovanje. Posamezne oblike organiziramo z zunanjimi strokovnjaki, tako slovenskimi kot tujimi - glede na potrebe in ponudbo. Omeniti moram BSH akademijo, kjer organiziramo večji del za nas specifičnih programov. Usposobili smo tudi nekatere slovenske strokovnjake, ki so tako pridobili licenco za sodelovanje na naši akademiji. To je tudi določeno priznanje. Tretji segment pa je povezovanje s šolami in univerzami. Želimo nekako zapolniti vrzel, ki v tujini, predvsem v Nemčiji in Avstriji, obstaja kot 'dualni sistem', torej vzpostaviti povezavo med teoretičnim in praktičnim znanjem naših dijakov in študentov. Imate zelo dobro in jasno razdelan kadrovski sistem. Pa vseeno, ali so pri posameznikih lastnosti, zaradi katerih se osebno rajši odločite zanje? Življenjepis je zagotovo izhodišče, da ti človek postane zanimiv, posebej če lahko pokaže določene konkretne rezultate, da je že delal v primerljivem podjetju, ki ima vpeljane sodobne produkcije sisteme in podobno. Prednost je tudi znanje jezikov, saj vem, da se bo laže vključil v mednarodno okolje in ekipo, če bo lahko komuniciral v nemškem jeziku. Naši razvojni timi sodelujejo s kolegi v Nemčiji, kjer je včasih težava komunikacija v angleškem jeziku, čeprav sta oba uradna jezika v naši korporaciji. Ko me prepriča življenjepis in osebo povabimo na razgovor, pa po testiranjih vedno prepustimo, da vodja, ki bo delal z novim zaposlenim, izbere osebo, če je več kandidatov izenačenih. Če izbiram jaz, je poleg potrebnega znanja in izkušenj (kompetenc) pri vsem zelo pomembna človekova energija, saj natanko vem, kakšen kader želim, potrebujem in kakšen mora biti človek, da se bo vključil v skupino. Vedno znova govorimo, kako pomembno je, da sta država in tudi lokalno okolje spodbudna za gospodarstvo. To prinaša nove poslovne priložnosti, posledično nova delovna mesta. Kaj bi Domžalam pomagalo, da bi bile gospodarstvu prijaznejše mesto? Pogrešam čas, ko so bili poleg He-liosa tukaj še Napredek, Induplati, Tosama, Univerzale, močnejša so bila tudi kamniška podjetja. Takrat smo se pravniki iz podjetij povezovali in izmenjavali dobre prakse. Danes v Domžalah nimaš nikogar v domačem okolju, ki bi ga lahko poklical. Lahko pa se povezujemo s podjetji, s katerimi sodelujemo. Sama dosti sodelujem v okviru Slovenske kadrovske zveze in posameznih društev, intenzivno tudi z nekaterimi podjetji, kot sta Hella in Kolektor. Občina bi lahko prispevala s spodbudami za malo podjetništvo, za start up podjetja, predvsem to pogrešam v Domžalah, saj prihaja iz mesta kar nekaj mladih, ki se ukvarjajo z različnimi stvarmi, poznamo jih tudi iz medijev, a niso navzoči v lokalnem okolju. Tovrstne spodbude so odvisne tudi od občinskega vodstva, ki bi moralo biti tudi podjetniško usmerjeno. □ slamnik@kd-domzale.si DRUŠTVA na kratko Tradicionalno srečanje svojcev padlih v vojni za Slovenijo Vsako leto Zveza veteranov vojne za Slovenijo povabi svojce padlih v vojni za Slovenijo na srečanje, na katerem je večji poudarek na neuradnem druženju. veterani vojne za slovenijo Tokrat smo svojce padlih v vojni za Slovenijo gostili domžalski veterani osamosvojitvene vojne. Srečanje je bilo zadnjo soboto v novembru, v hotelu Krona v Domžalah. Svojce smo sprejeli Udeleženci srečanja skupaj z vodstvom PVD Sever (policijsko združenje) in študentsko organizacijo iz Maribora, ki so bili pred dobrim desetletjem prvi pobudniki tega srečanja. Po kratkih nagovorih so dekleta iz glasbene skupine Dotik zapela nekaj slovenskih pesmi, kar je bilo vsem zelo všeč. Mariborski študenti pa so pripravili priložnostna darila za vse družine, ki so se udeležile srečanja. Uniformiranci smo se pomešali med svojce in ob kosilu ter po njem Izlet na Dolenjsko 9. oktobra 2014 smo se upokojeni sodelavci z OŠ Domžale odpravili na izlet na Dolenjsko. Organizirala in vodila ga je gospa Jožica Polanc. Najprej smo se ustavili v Šentrupertu. Vodička nas je popeljala po sprehajalnih poteh med kozolce. Ogledali smo si 19 različnih sušilnih naprav. To je prvi muzej kozolcev na prostem na svetu. Dobro segreti od sonca, spominov in vtisov smo nadaljevali pot skozi ozko dolino ob reki Mirni in pozneje široki reki Savi. Na njej smo videli verigo elektrarn. Pripeljali smo se v Brestanico, kjer naj bi si ogledali Brestaniški grad ali grad Rajhenburg. Obprihodu na grad smo si najprej o gledali pro jekcijo zgodovine gradu. Grad so leta 1881 kupili menihi trapisti in bivali v njem. Aprila 1941 so Nemci trapiste pregnali in v gradu in njegovih gospodarskih po- /ovpOK. Vir Hvala za zaupanje & Zdravo in Srečno 2015! Vir, Bukovčeva cesta 23b Odprto vsak delavnik: 9.nn - i2.nn & i5.nn - ip.nn Tel: 01 721 18 90 Blagoslov obnovljene Blaževe kapelice v Dobu Kdaj in čemu so postavili predniki Blaževo kapelico, ni znano, je pa znano, da so jih vsepovsod postavljali v zahvalo. smo se spoznavali in izmenjavali izkušnje. Slišali smo marsikatero zgodbo, ki jo je zapisalo življenje in osamosvojitveni vojni dalo določen pomen. Svojci padlih, starši, žene ali otroci, so kljub veliki življenjski tragediji, ki so Čeravno se je razlog, ki je botroval postavitvi Blaževe kapelice, že pozabil, se kapelice še vedno drži ime družine, katere predniki so jo postavili Bogu v čast in zahvalo. Kapelico, ki stoji na poti k šoli, je že dodobra načel zob časa, jo preživljali pred dobrimi triindvajsetimi leti, vedri in prijetni ljudje. A globoko v njih še vedno tli praznina, ki je ni mogoče zapolniti, ne z besedo ne z mislijo. Med povabljenci z vse Slovenije je bila tudi Mojca Peperko, žena veterana vojne leta 1991, ki je padel v trzinskem spopadu, 27. junija 1991. Ob slovesu smo ugotovili, da smo skupaj preživeli prijetno popoldne in da se zopet srečamo. Janez Gregorič zato so se stanovalci Prešernove ulice odločili, da jo s skupnimi močmi obnovijo. Njihovo delo in delo mojstrov, ki so kapelico prebarvali, ji dodali nova kovana vrata, uredili marmorna tla in oltar, je blagoslovil domači župnik Jure Ferlež v soboto, 15. novembra. Slovesni blagoslov se je pričel z zvonjenjem na male zvonove in petjem. Tokrat smo v nagovoru prisluhnili pomenu kipa Žalostne Matere Božje, ki je v kapelici, in o pomenu Matere Marije za vse nas. Hkrati se je zahvalil tako našim prednikom, ki so kapelico zgradili, kot vsem tistim, ki so jo v današnjem času krize obnovili. Po končanem blagoslovu je sledil še krajši kulturni program, v katerem smo prisluhnili razlagi zgodovine Blaževe kapelice in pesmi Gregorja Čušina Brez besed. Tako župnik kakor mojstri, ki so pomagali pri obnovi, so prejeli v spomin sliko obnovljene kapelice. Slovesnost se je nadaljevala z druženjem ob bogato obloženi mizi vseh zbranih pri blagoslovitvi kapelice. DJD 20 let uspešnega dela Medsebojno sodelovanje in pomoč, pa tudi prijetni trenutki slopjih uredili preselitveno taborišče za izgon Slovencev. Po končani vojni je bil grad nacionaliziran, v njem pa so uredili zapor. Ob projekciji filma o izgnanstvu se je marsikateremu navzočemu orosilo oko. Nekateri med nami so se kot otroci še spomnili tega dogodka, drugi pa smo podoživljali pregon katerega staršev. Po ogledu gradu smo se odpeljali DRUŠTVO UPOKOJENCEV VIR Dvorana Kulturnega doma Vir je bila kar majhna za skoraj 200 članov in članic Društva upokojencev Vir ter številnih gostov, ki so se sredi decembra zbrali na slovesnosti ob dvajsetletnici uspešnega dela društva, ki zaradi na tisoče ur prostovoljnega dela zasluži iskrene čestitke. Pred dvema desetletjema so pobudo za ustanovitev društva dali Jože Per, Ciril Kaplja, Stane Ivanetič, Anton Škarja in Pavle Nahtigal, prva predsednica je postala Betka Potočnik, podpredsednik Anton Škarja, tajnik Alojz Košir, blagaj-ničarka Marija Nahtigal pa to funkcijo odlično opravlja še danes. Na slovesnosti so se po pozdravu predsednice Mimi Skok spomnili začetkov, tudi pobude Hinka Modlica za izdajo koledarja. Z njim so zagotovili osnovna sredstva za • kolesarsko-pohodniška sekcija že 17 let skrbi za tedensko kolesarjenje od aprila do novembra, ostali meseci so namenjeni pohodništvu, oboje pa prinaša mladost in energijo; • balinarska sekcija že od leta 2003 združuje rekreativce in sodeluje z Balinarskim športnim klubom Budničar Količevo; • sekcija gospodinj se odlikuje s tečaji, razstavami - tako kuharskih dobrot kot ročnih del; gospodinje so se tudi tokrat izkazale z dobrotami. Veliko so o dejavnosti povedali na priložnostni fotografski razstavi. Sosednja društva upokojencev so jim ob obletnici čestitala in ob pohvalah za odlično delo želela tudi v prihodnje veliko uspehov. Predsednici Mimi Skok pa je Janez Sušnik, predsednik Po- v Raztez, kjer smo imeli kosilo pod kozolcem ob ribniku. Nato smo se po postanku na Otočcu odpeljali proti Domžalam. Dan nam je ob druženju z nekdanjimi sodelavci, s katerimismo preži -veli velik del mladosti, hitro minil. Mira Smrkolj začetek dela, denar pa so pridobivali tudi z drugimi dejavnostmi. Na predlog Staneta Ivanetiča so kupili prapor, katerega botra sta bila Vera Juhant in Franci Alič. S praporom so na zadnjo pot pospremili že 134 umrlih članov. V društvu uspešno deluje več kot 350 članov in članic. Posebej je dragoceno delo prostovoljcev, povezovanje z društvi v KS Toma Brejca Vir, s sosednjimi društvi upokojencev, Pokrajinsko zvezo Gorenjske ter Zvezo upokojencev Slovenije. Vrsto let uspešno delujejo sekcije: • sekcija za socialo in zdravstvo vseskozi skrbi za najstarejše in bolne člane, jih obiskuje, pomaga v okviru možnosti ter si prizadeva, da ne bi ostali sami; skrbno vodena evidenca kaže, da je bilo obiskanih več kot 1500 članov in članic; • izletniška sekcija skrbi za prijetne izlete, za spoznavanje zanimivosti in zgodovinskih znamenitosti ter številne prijetne trenutke; krajinske zveze društev upokojencev Gorenjske, izročil priznanji Gorenjske in zveze upokojencev. Z aplavzom so pozdravili pismo spodbude in zahvale prve predsednice društva Betke Potočnik, ki je prejela tudi posebno priznanje. Priznanja so prejele vse sekcije, Hinko Modlic, predsednica Mimi Skok ter blagajničarka Mari Nahtigal. Slovesnost je vodil Franci Sešek, pele so se domžalske ljudske pevke z voditeljico Maro Vilar, ob prijetni glasbi je minilo družabno srečanje z željo: »Srečno in zdravo vsem, tudi bralcem in bralkam Slamnika!« Vera Vojska DRUŠTVO VOJNIH INVALIDOV DOMŽALE Za srečo in upanje v prihodnjem letu! Stopili smo v praznični in zabavni mesec, ki se ga radi spominjamo vse leto, tudi člani Društva vojnih invalidov Domžale. Žal pa je december tudi čas, ko v očeh nekaterih ljudi ne odseva samo radost, ampak tudi skrbi, kako bodo preživeli vsa finančna bremena praznikov in prihajajočega leta 2015. Mnogi bodo preživeli najdaljšo noč na domovih, nekateri člani našega društva v domovih upokojencev in bolnicah. Vse starejše bomo člani izvršnega odbora obiskali ter jim zaželeli vse dobro v novem letu. Večina bo praznične dni pred novim letom preživela kar doma, saj je praznovanje v domačem okolju, kot smo že vajeni, najlepše. Že nekaj let ostajamo doma, ravno zaradi nenehnih podražitev, vendar tako hudo, kot je letos, še ni bilo. Živimo v upanju, da bo prihodnje leto lepše in boljše. Za konec: Veliko sreče, zdravja, lepih sanj naj bralcem prinese božični dan in novo leto naj zaživi, radostno polno, brez solz in skrbi. Srečno 2015 vam želijo člani Društva vojnih invalidov Domžale. Jože Novak KO DRUŠTVA IZGNANCEV SLOVENIJE - DOMŽALE Za srečno 2015 imamo nove prostore Že v prejšnji številki Slamnika smo vas seznanili z aktivnostmi, ki jih vodimo v zadnjem mesecu letošnjega leta. Med pomembnejšimi je zbiranje podatkov, s katerimi bi radi ugotovili, koliko članov društva bi vložilo zahtevek za vojno škodo, povzročeno v drugi svetovni vojni -povezani z izgnanstvom in drugimi oblikami okupatorjevega nasilja. Ankete lahko vložijo tudi najožji sorodniki umrlih žrtev vojne. Vsem skupaj pa sporočamo, da bo od 1. januarja 2015 ob ponedeljkih, od 9. do 10. ure, organizirano dežurstvo za vse člane Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale, in sicer v prostorih Krajevne skupnosti Venclja Perka Domžale - vhod z dvorišča Domžalskega doma (Domžale, Ljubljanska cesta št. 58), nasproti Metalke. V času dežurstva vam pomagamo izpolniti anketo, lahko poravnate članarino in se naročite na Vestnik, odgovoriti pa bomo poskušali tudi na vsa vaša druga vprašanja. Hkrati vas obveščamo, da bo občni zbor Društva izgnancev Domžale s tradicionalnim novoletnim srečanjem 22. decembra 2014, ob 13. uri, v Gostišču Frfrav v Kra-šcah. Dobrodošli in srečno ter zdravo 2015. Vera Vojska ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 30. januarja 2015. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 15. januarja 2015, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov: ure-dnistvo.slamnik@gmail.com STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI hitro, kvalitetno in ugodno _ 031 689 832 - Boštjan Srečno 20/S/ f||-TLAKI KOS d.0.0., Ljubljanska 33, Kah.mik društva na kratko cpv Poročilo za november Poklicni gasilci Centra požarne varnosti smo v novembru posredovali na sedemindvajsetih intervencijah. Pomagali smo pogasiti pet požarov, posredovali pri enajstih prometnih nesrečah ter pomoč nudili pri enajstih različnih dogodkih. 1. 11. so nas prek telefonske številke 112 obvestili o prometni nesreči, ki se je zgodila na avtocesti med Šentjakobom in Domžalami. Vozilo se je prevrnilo na streho in obstalo v jarku. Voznik osebnega vozila ni utrpel vidnih poškodb, vendar je bil vseeno prepeljan v Klinični center na dodatni preventivni pregled. Mesto nesreče smo zavarovali, odklopili akumulator ter vozilo s pomočjo vitla postavili na kolesa. Na kraj dogodka so prispeli tudi gasilci GB Ljubljana ter prometna policija iz Ljubljane. 8. 11. smo bili obveščeni o prometni nesreči na avtocesti med Trojanami in Blagovico. Voznica osebnega vozila se je zaletela v odbojno ogrado. Ob prihodu smo zavarovali mesto nesreče in ponesrečenki nudili prvo pomoč do prihoda reševalcev. Razlite motorne tekočine smo posuli z vpojnim sredstvom, vozilo pa z voznega pasu odstranili na odstavni pas, da je promet na avtocesti lahko nemoteno potekal. Na intervenciji smo sodelovali z enoto ABC Vransko in poklicnimi gasilci PGE Celje. 22. 11. smo prejeli klic o požaru stanovanjske hiše na Viru. Izvozili smo z avtocisterno, kombiniranim vozilom in avtolestvijo. Takoj smo prosili za pomoč domače prostovoljne gasilce. Ob prihodu na kraj nesreče je bilo ugotovljeno, da se je na delu objekta popolno razvil požar. Ker je objekt v sklopu vrstnih hiš, smo zaprosili za pomoč dve dodatni gasilski enoti. Pridobljena je bila informacija, da v objektu ni več stanovalcev, da pa je tam manjši pes, ki ga stanovalci niso našli. Po hitrem ogledu sta dva gasilca, opremljena z izolirnim dihalnim aparatom, prek balkona začela gasiti požar. Istočasno so prostovoljni gasilci izvedli notranji napad prek stopnišča, kamor se je širil požar. Požar je bil uspešno in nato lokali-ziran. Izvedli smo tudi napad prek avtolestve na ostrešje objekta in s tem preprečili požarni preskok na sosednje objekte. Pogrešanega psa smo našli nepoškodovanega in ga predali lastnikom. Iz prostorov smo pričeli iznašati pogorele predmete, na zunanjem delu pa se je odstranil del poškodovanega nadstreška. Po dokončni pogasitvi in odstranjeni nevarnosti so na požarni straži ostali gasilci PGD Vir in PGD Dob, mi in gasilci PGD Domžale - mesto pa smo prizorišče zapustili. 28. 11. smo bili obveščeni, da se kadi iz podzemnega dela garažne hiše na ulici Matije Tomca. Ob izvozu smo takoj aktivirali še gasilce PGD Domžale - mesto. Na kraju smo od očividcev pridobili prve informacije, v katerem delu garažne hiše naj bi zagorelo. Zaradi velikosti objekta smo za pomoč zaprosili še gasilce PGD Jarše-Rodica. Po izvedenem prvem napadu smo določili točno lokacijo v objektu. V garaži na srečo ni bilo vozila, saj se je prostor uporabljal kot skladišče. Med gašenjem in prezračevanjem je bilo ugotovljeno, da je bila v prostoru večja količina pijače in gostinskega materiala. Gorelo je v zadnjem delu prostora, kjer so bili shranjeni kupi papirja. Na kraj dogodka so prispele vse aktivirane enote, ki so izvedle prezračevanje in zagotovile napadalne skupine za pomoč prvi enoti, vendar zaradi hitre lokaliza-cije požara to ni bilo potrebno. Večja materialna škoda zaradi hitrega ukrepanja ni nastala. A. V. slamnik@kd-domzale.si Šesta obletnica Šole zdravja Druga svečana čebelarska skupine Drevored 88 lip Domžale sveta maša Že šesto leto mineva, od kar skupina Šole zdravja Drevored 88 lip Domžale vsak dan, od 7.30 do 8. ure pridno telovadi. Člani skupine se vsako jutro zberejo ob rekreacijski osi Kamniške Bistrice in z jutranjo telovadbo poskrbijo za zdrav duh in zdravo telo. Skupina Drevored 88 lip Domžale je prva skupina Šole zdravja, ki je začela aktivnosti v občini Domžale. Do danes se je skupno oblikovalo sedem skupin s 180 člani, v Sloveniji pa je skupno že 80 skupin s skupnim številom 2000 članov. Domžalska skupina Šole zdravja Dre- i? I * / župnjiska karitas dob Beseda družina v geslu ima poseben pomen, saj se Karitas zaveda številnih stisk družin, ki jim poskuša pomagati vse leto. Tudi Župnijska Karitas Dob. Posebno skrb so namenili zbiranju posteljnine in zimske obutve, okrepili so dejavnosti za pomoč vsem, ki jo potrebujejo, povabili pa so nas tudi na tradicionalni pevski večer Medgeneracijskega pevskega zbora Rožmarinke, ki ga vodi Mojca Kerč. Dekleta so nam tudi tokrat pripravila prijeten pevski večer ter nas v njegovem uvodu seznanila s tednom Karitasa ter pomenom pomoči socialno ogroženim družinam in posameznikom. O tej pomoči in veliki zahvali vsem prostovoljcem, ki pomagajo, je govoril tudi dobski župnik Jure Ferlež, ki se je zahvalil pevkam za njihov kulturni prispevek v Tednu Karitasa. Povezovala je Nataša Cerar, pevce in obiskovalce pa je s svojim nasto- Kmetijska zadruga z.o.o. Domžale UGODNA PONUDBA! Kmetovalci, ugodna predpraznična ponudba mineralnega gnojila Kappa NPK 15-15-15 samo 370 € za tono! Zaloge so omejene! Pri nas dobite tudi vse drugo za kmetijo in vrt! Vesel Božič in srečno novo leto 2015 vam želi Kmetijska zadruga Domžale! Obiščite nas v naših prodajalnah: • Zgornje Jarše T 01/ 722 64 46 • Lukovica T 01/ 723 66 50 • Ježica T 01/ 561 48 00 • Dol T 01/ 563 93 50 • Vrtičkar Domžale T 01/ 721 31 62 Čebelarji občine Domžale smo v začetku decembra tako kot lani sodelovali pri sveti maši, ki smo jo darovali sv. Ambrožu, zavetniku čebelarjev. vored 88 lip šteje 67 članov, letos se je skupini pridružilo 7 novih. Današnje jutranje vadbe so se udeležili tudi dr. Ni-kolay Grishin, ustanovitelj Šole zdravja, predsednica društva Zdenka Katkič in podžupanja Občine Domžale, mag. Renata Kosec, ki je vse zbrane lepo pozdravila in jim čestitala ob obletnici ter poudarila pomen gibanja in druženja v vseh življenskih obdobjih. Občina Domžale, Urad župana čebelarska družina vir Izvedbo naloge je prevzela čebelarska družina Vir. Sveta maša je bila na Viru, v cerkvi sv. Jožefa, v soboto, 6. decembra so tudi mirno odšle, ne da bi otroka pičila ena sama čebelica. Zato mu je njegov oče, ki je bil čebelar, daljnega leta 340, dal ime Ambrozij, ki je izpe- mm C Podžupanja Občine Domžale, mag. Renata Kosec s skupino Šola zdravja 88 lip Domžale. Teden Karitasa v Dobu Letošnji teden Karitasa je potekal pod geslom 'V družini sem doma'. pom razveselila tudi veroučna skupina petega razreda, ki je pokazala vse svoje talente: peli so, recitirali lepe Pavčkove pesmi, eno od deklet pa je tudi zaigralo na flavto. Rožmarinke so ob koncu razveselili tudi z darilci. Medgeneracijska pevska skupina, ki rada nastopa tudi drugod in je gostovala že v kar nekaj domovih počitka, tudi tokrat ni le pela. Pevke so se nam predstavile z dvema skečema, 2014. Maše se je poleg krajanov udeležilo tudi več čebelarjev iz Vira in Domžal, prišli pa so tudi čebelarji iz čebelarskih društev iz Mengša, Moravč, Dolskega in Bizeljskega. Sveto mašo je daroval župnik, g. Pavle Okoliš. Del svete maše je posvetil dogodkom v čebelarstvu v letu 2014, ki je bilo za čebele in čebelarje zelo neugodno, in življenjski zgodbi sv. Ambroža, ki je bila že od zibke povezana s čebelami. Na njegovo zibko se je namreč usedel roj čebel, in kakor so čebele mirno prišle, ljanka iz grške besede za mano. Bil je zelo nadarjen in spoštovan, zato je bil imenovan za milanskega škofa. Berilo iz Sv. pisma je prebral g. Anton Tomec, tajnik ČZS iz Brda pri Lukovi-ci. Župnik je vsem čebelarjem zaželel tudi zdrave čebele v letu 2015 in boljšo letino, kot je bila zadnja. Po sveti maši so čebelarji vse navzoče postregli s čajem, sladkanim z medom in domačimi medenjaki, ki so jih pripravili v čebelarstvu Štrukelj in Svetlin. Janez Mihelič Prednovoletno druženje članov Sožitja Leto je naokrog, zato smo se člani Medobčinskega društva Sožitje občin Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin zbrali na tradicionalnem prednovoletnem druženju v Harmoniji v Mengšu. medobčinsko društvo sožitje Poleg staršev, skrbnikov in rejnikov so se prijetnega srečanja udeležili tudi prostovoljci, spremljevalci, vodje programov, mentorji in podporniki -vsi, ki soustvarjajo izvajanje vsebin- ustvarjajo člani literarno-novinarske-ga krožka z mentorico, Silvo Drešar, v kateri so trajno zabeleženi utrinki preteklega leta. Druženje je potekalo ob kosilu in sproščenem klepetu, saj se mnogi člani vidijo le nekajkrat na leto, ki sta prinesla veliko smeha in dobre volje, pa tudi kar malce začudenja, da se pevke - skoraj vse so že v tretjem življenjskem obdobju - lahko naučijo precej dolga besedila ter s svojo živahnostjo vedno znova presenetijo zbrane poslušalce. S harmoniko jih je od pesmi do pesmi spremljal Miran Pezdirc in pevskega večera, ki je imel tudi družabni del, je bilo kar hitro konec. Vera voiska skega programa društva. Po uvodnem pozdravu predsednice, dr. Tatjane Novak, sta navzoče nagovorila podžupan občine Mengeš, Bogo Ropotar, in direktorica Zveze Sožitje, Mateja de Reya. Zaželela sta nam prijetne praznične dni, veliko zdravja in sreče v prihajajočem letu, se zahvalila za vse izvedene aktivnosti, izrazila podporo društvu tudi naprej ter zaželela uspešno delovanje. V kulturnem programu nas je s plesnim nastopom razveselila mlada baletka Andreja Lazar, ki je zaplesala na glasbo skupine Šukar. Razveselili smo se Kapljic, revije društva, ki jo so- in je novic za kramljanje vedno dovolj. Da pa je bilo druženje tudi veselo in razigrano, so poskrbeli mladi glasbeniki Kvinteta Bac iz Mengša. Veliko dobre volje je ob vrhuncu druženja prinesel težko pričakovani dedek Mraz, ki je najbolj pridne člane društva razveselil z darili. In ker se letošnje leto zaključuje, naj vse nagovorim z besedami naše predsednice: »Leto 2015 naj vam prinese polno lepih in nepozabnih trenutkov, mnogo sladkih utrinkov, veliko sreče, veselja in zdravja, le ščepec soli ter zvrhan koš dobre volje. Metka Mestek, članica Medobčinskega društva Sožitie slamnik@kd-domzale.si NOVICE Diagnostični laboratorij ZD Domžale se predstavi Laboratorijska medicina je pomemben sestavni del zdravstvenega sistema, ki je včasih premalo prepoznavna. Po statističnih podatkih je kar 70 odstotkov kliničnih odločitev postavljenih na osnovi laboratorijskih izvidov. Da bi predstavili stroko širši javnosti, je Slovensko združenje za klinično kemijo in laboratorijsko medicino 2. oktobra 2014 organiziralo dan odprtih vrat medicinskih laboratorijev po vsej Sloveniji. Akciji se je pridružil tudi Diagnostični laboratorij zdravstvenega doma Domžale. Kako vemo, da so laboratorijski rezultati zanesljivi? Laboratorij mora imeti dovoljenje za delo, ki ga izda ministrstvo za zdravje. Številka dovoljenja za delo je navedena na laboratorijskem izvidu in s tem laboratorij izkazuje upoštevanje nacionalnih in mednarodnih strokovnih smernic in priporočil. Pri svojem delu uporablja preverjene, priznane in preizkušene metode in ima vzpostavljen celovit in sledljiv sistem zagotavljanja kakovosti. Nosilec dejavnosti je specialist medicinske biokemije, ostali profili v medicinskih laboratorijih pa so diplomanti visokošolskih, univerzitetnih in magistrskih študijskih programov in tehniki laboratorijske medicine. Pri svojem delu uporabljamo najsodobnejšo tehnologijo, ki zahteva visoko usposobljenost osebja z veliko znanja in izkušnjami. Laboratorijski izvid je naš ključni izdelek in sestavni del medicinske dokumentacije preiskovanca. Nekaj pomembnih informacij o delu Diagnostičnega laboratorija Vsi zgoraj navedeni podatki o standardih laboratorijskega dela veljajo tudi za naš laboratorij. Izvajamo nabor preiskav, ki je predviden za obravnavo bolnika v osnovnem zdravstvu, kamor sodijo tudi pred slabimi tremi leti uvedene preiskave ščitničnih hormonov (TSH, fT3, fT4) in prostata specifičnega antigena (PSA). Preiskave, ki jih ne opravljamo sami, za nas opravljajo zunanji laboratoriji z dovoljenjem za delo. Naročnik naših preiskav je v prvi vrsti zdravnik, vendar v laboratorij lahko pridejo preiskovanci V Tosamino Belo štacunco tudi z zdravnikovo naročilnico tudi kot samoplačniki. Vse potrebne informacije o preiskavah in delu laboratorija lahko naši naročniki dobijo po telefonu ali na oglasni deski v čakalnici. Trudimo se, da bi bile vse te informacije v kratkem dostopne tudi na prenovljeni spletni strani zdravstvenega doma. Smo občina, kamor se priseljuje vse več ljudi, prostori v ZD Domžale pa so že vrsto let enaki in pokajo po šivih. Uporabniki naših storitev srečujete z gnečo v čakalnici laboratorija pred vpisnim okencem in odvzemom krvi in tako zvodeni ves naš trud po kakovostni obravnavi preiskovanca. Z vodstvom zdravstvenega doma smo pričeli razmišljati o določenih spremembah v prid boljše pretočnosti dela v laboratoriju, ki so vezane na prostorsko preureditev in seveda ne bodo uresničene čez noč. Tako se moramo potruditi skupaj - tako zaposleni kot uporabniki - za strpen odnos in razumevanje. Cilj našega dela je analitsko pravilen izvid, za pravega bolnika, ob pravem času, kljub že omenjenim težavam. Vodja laboratorija mag. Branka Svetic, spec. med. biokem. Miklavž med otroci iz družin, ki izvajajo rejniško dejavnost -zahvala Rotary clubu Domžale Na praznični večer svetega Miklavža, v petek, 5. 12. 2014, so v Rotary clubu Domžale pripravili obisk sv. Miklavža in obdarovanje otrok iz družin, ki izvajajo rejniško dejavnost v Kulturnem domu Groblje. Čakanje nanj je bilo lažje ob pesmih, ki sta jih zaigrala in zapela Nika in Anže, ter igrici 'Čudeži se še dogajajo' v izvedbi otrok iz Župnije Jarše. Vemo, da Miklavž v spremstvu angelov obdari pridne otroke, porednim pa nameni palico. Tudi tokrat je imel s seboj črno in belo knjigo, v katerih je imel zabeleženo vedenje otrok. K sreči so bili v dvorani zbrani le pridni otroci, tako da so morali parklji ostati zunaj. Vsem je razdelil lepa darila, ki so mu jih pomagali pripraviti dobrotniki iz Rotary cluba Domžale. Obdarjenih je bilo 110 otrok. V Centru za socialno delo Domžale in Društvu rejnic in rejnikov Domžale se jim iskreno zahvaljujemo za radost in veselje, ki so ga pripravili našim otrokom. Hvala organizatorki Martini Oražem in predsedniku Kulturnega društva Groblje Antonu Košenini. Marta Tomec, univ. dipl. soc. del. Ob 90-letnici nove nagrade in priznanja Heliosu V letošnjem letu je domžalsko gospodarstvo več mesecev pretresal prevzem družbe Helios, ki je sedaj v rokah Ring International Holdinga. Ko so se strasti umirile in so vpletene strani dosegle soglasja, pa je prišlo do mednarodnega presenečenja, ki Helios postavlja na zemljevid pozitivnih zgodb. »Prevzem družbe Helios, d. d., s strani RIH je prejel mednarodno priznanje 'Deal Of The Year' ('posel leta') ter tako postavlja zgled in standard za združitve in prevzeme v Združenem kraljestvu in Evropi. Prevzem Heliosa je zmagal v kategoriji transakcij od 100 milijonov do ene milijarde dolarjev,« so sporočili iz Heliosa in M&A Advisorja (podeljuje nagrado) po razglasitvi najboljših na slovesnosti Dealmakers'Awards 2014, ki je bila v Londonu. Helios je nagrado prejel v konkurenci več kot 160 podjetij, ki jih je ocenjevala neodvisna žirija strokovnjakov iz panoge. »Prevzem Heliosa predstavlja najboljši primer na področju združitev in prevzemov v letu 2014, nagrado pa si je prislužil, ker izstopa iz množice zelo prepričljivih kandidatov,« pravi David Fergus- son, sodirektor in predsednik M&A Advisor. Med najboljšimi pa so bili tudi na letošnjem 9. slovenskem forumu inovacij, kjer sta med 144 prijavljenimi V domžalski Tosami so že pred leti med dolgoročne načrte zapisali širjenje lastne maloprodajne mreže. Če so pred tremi leti imeli le tovarniško prodajalno na Viru, so danes ponosni že na devet svojih prodajaln. Prvo so v Tosami odprli že leta 1990. Bela štacunca je ob prostorih podjetja na Viru pri Domžalah ponujala predvsem izdelke lastnih blagovnih znamk. Ko pa je podjetje v letu 2011 pridobilo koncesijo za prodajo medicinskih pripomočkov, je ponudbo dopolnilo še z drugimi znamkami izdelkov. V zadnjih treh letih so Bele štacunce odprle vrata v Mariboru, Ljubljani, Kopru, Izoli, Kranju, Idriji in na Jesenicah, v začetku decembra pa še v Zagrebu. Specializirane trgovine zdaj tudi na Hrvaškem ponujajo izdelke za nego, boljše počutje ali zdravje. Strokovne sodelavke pri nakupu svetujejo, občasno pa opravijo meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola, meritve za izdajo kompresijskih nogavic in podobno. Bela štacunca na Viru pri Domžalah že dolgo ni več le 'prodajalna vate in gaze'. Po prenovi leta 2010 je dobila prikupnejšo belo-zeleno podobo, več prostora in izbire, kar navdušuje tako stalne kot nove kupce. Na Viru so najpogostejše stranke bodoče in mlade mamice. Te na policah najdejo vse za nego malčkov, marsikaj pa tudi zase - tako pred porodom kot tudi po njem. V trgovini se najbolje prodajajo prav izdelki za nego otrok iz Tosaminega programa to.to ter ostala oprema za dojenčke. Kupci v Belih štacuncah so tudi ljudje z različnimi zdravstveni težavami, ki so veseli nasveta o uporabi določenega pripomočka. Radi in pogosto se vračajo predvsem tisti, ki imajo za določen pripomoček zdravnikovo naročilnico, posebna prednost pa je, da jim medicinske pripomočke lahko dostavijo kar na dom. V decembru je del ponudbe Bele štacunce obarvan novoletno, tam kupljena darila pa sporočajo, da sta vam pomembna obdarovančevo zdravje in dobro počutje. Izbira je izjemno pestra. Za najmlajše lahko izberete nekaj iz prikupnega programa Nattou, ki ga dobite ekskluzivno le v Belih štacuncah, vsa družina bo vesela darilnih paketov naravne kozmetike Dr. Pasha, ki je do konca leta znižana kar za 35 odstotkov, na svoj račun pa pridejo tudi hišni ljubljenčki. Linija PikaZoo za nego in higieno hišnih ljubljenčkov je do konca leta znižana kar za 25 odstotkov. Veselo na nebu, varno na zemlji inovacijami v finale med 47 najboljših prišli kar dve Heliosovi. »Obe inovaciji, pametno polimerno vezivo na vodni osnovi in nova generacija protikoroziv-nega premaza na vodni osnovi, veljata za zahtevna in okolju prijazna izdelka, kar je tudi vodilo za izdelke podjetja Helios,« so zapisali v Heliosu in dodali, da je inovacija 'pametno polimer-no vezivo na vodni osnovi' po izboru strokovne komisije prišlo med tri najboljše slovenske inovacije. »Helios sodi med vodilne evropske izdelovalci polimernih veziv in premazov ter med najbolj razvojno intenzivna slovenska podjetja. Za naše razvojno delo je značilno tesno sodelovanje z akademskimi inštitucijami in podjetji v Sloveniji in po svetu. To velja tudi za nagrajeno inovacijo, pri kateri je Helios sodeloval s slovenskima centroma odličnosti, ki se ukvarjata s polimeri in nanomate-riali ter z vrhunsko ameriško univerzo na področju polimerov,« je ob prevzemu nagrade dejal direktor programa Umetne smole in kemije v Heliosu, doc. dr. Peter Venturini. Mateja Kegel Kozlevčar Praznovanje božično-novoletnih praznikov že več let spremlja množična uporaba pirotehničnih izdelkov, ki vsako leto doseže vrhunec na silvestro-vo in je tudi popestritev velikih in zasebnih praznovanjih na prostem. Izraz pirotehnika pomeni veščino izdelave ognja, enega od štirih elementov, ki so jih spoštovali že v davnini in so potrebni za življenje: zemlja, zrak, voda, ogenj. Menda so uporabljali ognjene zmesi že nekaj stoletij pred našim štetjem na Kitajskem in v Indiji, zanesljivejše podatke pa imamo o uporabi 'grškega ognja' v bojih med Bizantinci in Arabci v 7. stoletju. Od takrat se je tehnologija izdelave popolnoma spremenila, proizvodnja in raba sta bolj varni in enostavni. Pirotehnične zmesi so tvorci plamena, ognja, svetlobe, poka in dima. Namenjene so za različna posebna dela, rezanje kovin, zabijanje žebljev, kot pomoč na morju ali v gorah, za proženje varnostnih pasov v avtomobilih, za obrambo pred točo in slano, za tvorbo umetnih padavin itd. Zakonodaja, ki v Sloveniji pokriva področje pirotehnike za zabavo, med drugim zajema tudi vse evropske standarde s tega področja, ki zagotavljajo varno in zanesljivo izdelavo in zanesljivo uporabo oziroma delovanje pirotehničnih izdelkov ter tudi prepovedi. Pri nas ni dovoljena prodaja in uporaba vseh pirotehničnih izdelkov. Izrecno so prepovedane petarde, ki so nevarne ljudem in živalim, njihova prodaja, uporaba in posest pa so v Sloveniji popolnoma prepovedane, torej jih ne smemo kupovati in prinašati k nam niti iz drugih držav. Z zakonodajo je omejena tudi teža posameznih pirotehničnih izdelkov, kar pomeni, da je zaradi povečanja varnosti uporabnikov dovoljena prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov le z določeno močjo delovanja. Pirotehnične izdelke, katerih glavno delovanje je svetlobni učinek (rakete, večcevne baterije, fontane , rimske sveče , vrtavke, vulkani ...) lahko uporabljamo vse leto, vendar samo do 22. ure zvečer, pozneje pa kršimo javni red in mir. Ostale izdelke, katerih glavni učinek je pok, lahko uporabljamo ves čas od 26. decembra do 2. januarja. Tudi najvarnejši izdelek se lahko spremeni v nevarnega in močno poškoduje nas in okolico, če ga ne uporabljamo natanko tako in tam, kot je predpisano v navodilu za izdelek. Več napotkov lahko dobite na Viru pri Domžalah (Bukovčeva 23), kjer boste od uvoznika izvedeli največ o posameznem izdelku in njegovi varni rabi. Naša dolžnost je, da pozorno preberemo navodila in se jih v celoti držimo. Šele takrat bomo lahko uživali v raznobarvnih iskricah na razsvetljenem nebu. MALOPRODAJA Delovni čas: PIROTEHNIKA 900-1800 1) Kamnik, Industrijska Cona Stol Duplica Tel.: 01 620 75 65 - Ljubljanska 45 Kupon za 2) Vir pri Domžalah 10% popust Tel.: 01 721 18 90 - Bukovčeva 23b vnovčljiv d0 Srečno in Zdravo novo leto 2015! 27.12.2014 Praznični december v La Visionu S tem kuponom do 31. 12. 2014 podarjamo: -25% na prvi kos in kar -50% na drugi, cenejši kos obfači fv Srčno 2015 Butik La Vision, Center Breza, Breznikova 15, Domžale, 01 721 65 23 7 Iv STAREJSI slamnik@kd-domzale.si Klic k razumu Decembra je v Knjižnici Domžale gostoval Miran Potrč, avtor knjige Klic k razumu - spomini, ki je izšla septembra pri založbi Modrijan. Miran Potrč je poklicno politično pot zaključil pred tremi leti. Aktivno je sodeloval pri oblikovanju naše nove države, na predstavitvi knjige pa je med drugim spregovoril o svojem pogledu na čas pred in po osamosvojitvi, prednostih in slabostih, predvsem pa bistvenih razlikah enega in drugega sistema. V politiko je vstopil daljnega leta 1968, a kot najtežje ocenjuje obdobje šele od leta 1988 dalje. »Takrat so se zaostrili problemi v Jugoslaviji, Slovenija se je začela osamosvajati, krepile so se alternativne skupine in treba je bilo v legalni oblasti iskati skupne možnosti. To je bilo obdobje, ki je bilo najtežje, najbolj ustvarjalno in po mojem mnenju tudi najpomembnejše za Slovenijo,« pravi Potrč. Trezna presoja, mirnost in predvsem objektiven pogled na zadeve so odlike, ki so ga spremljale vso kariero. K tovrstnemu pogledu napeljuje tudi knjiga Klic k razumu, za katerega pravi, da je zelo pomemben za slovensko politiko, še posebej v zadnjih letih. »Pri odločanju je vedno manj razuma in premalo razmišljanja o interesih Slovenije. Mnoge stranke razmišljajo predvsem o tem, kako bi zagotovile svoj interes, položaj, ne pa, kako bi napredovala Slovenija. Zato klic k razumu po skupnih interesih, sodelovanju med strankami, česar nam v aktualni politiki zadnja leta zelo primanjkuje,« pravi # Miran Potrč in dodaja, da bi rad, da bi spregledali, da vse, kar se je dogajalo pred letom 1990 v Sloveniji, ni bil le totalitarni zločinski sistem, da naših odnosov ni mogoče primerjati z odnosi v Sovjetski zvezi in drugod. »Povedati sem poskušal, da so imeli ljudje v tistem času, ne idealno, ampak kljub temu, možnost biti seznanjeni z aktualnimi družbenimi vprašanji in soodločati o njih, morda celo v večji meri kot danes.« Zaveda se, da se s temi težavami srečujemo tudi v lokalnih skupnostih. V zgodovini smo vedno imeli vizijo, kam želimo naprej. Pred osamosvojitvijo - samostojnost. Nato vstop v EU. Danes ta vizija ni več jasna. »Ne glede na to, da smo nezadovoljni s svojim položajem in se je EU v zadnjih 10 letih nekoliko spremenila, da v viziji ni več tako idealna, kot smo si jo nekoč predstavljali, je bila to kljub temu edina pravilna odločitev. V odnosu do EU se moramo začeti obnašati veliko bolj državotvorno. V EU smo šli pod predpostavko, da moramo sprejeti vse že oblikovane podlage EU, ker je bil to pogoj za sprejem. Sedaj, kot polnopravni člani pa bi se morali zavedati, da smo ena od 28 enakopravnih držav in se mora naš glas in interes bolj slišati in moramo manj razmišljati, ali bomo vse odločitve, ki jih sprejema EU, uveljavili brez kritične presoje in lastnih interesov. Razmišljati o tem, da ne bi bili več člani EU, pa bi bilo za Slovenijo škodljivo.« Ena od pomembnejših tem, o kateri je spregovoril, pa so tudi vse večje razlike med bogatimi in revnimi. »V času, ki ga poznam in opisujem, socialne razlike nikoli niso bile tako velike kot so danes. To ne pomeni, da so ljudje bolje živeli. Povprečen standard se je prav gotovo povečal, povečali so se tudi dohodki ljudi in njihove možnosti drugačnih pogojev za delo in življenje. Kar je slabšega danes, je občutek negotovosti. Takrat smo vedeli, da bo po končani srednji šoli ali fakulteti vsak lahko dobil zaposlitev, ki bo dajala perspektivo skoraj do pokojnine. Danes imamo negotovost mladih, negotovost zaposlitve, urejanja stanovanjskega vprašanja. Tisti čas je vsak vedel, da bo v podjetju, kjer je zaposlen, ali od občine dobil stanovanje, in skoraj ni bilo nikogar, ki ne bi reševal stanovanjskega problema s pomočjo družbene skupnosti. Danes je zelo težko dobiti stanovanje za mlade družine. To so predvsem tiste razlike, ki ustvarjajo občutek, da je prišlo do velikih socialnih razlik.« Mateja Kegel Kozlevčar Foto: Iztok Dimc Zlata poroka Cirile in Vinka 28. novembra 1964 sta postala mladoporočenca Cirila in Vinko Kvas. Vinko, Češenčan, je svojo izvoljenko Cirilo spoznal v Dobu, kjer je stanovala pri sestri Tončki Smolnikar, sicer pa Cirila prihaja z Dolenjske in je bila pred poroko Frkoljeva iz Zloganj. Kot zanimivost naj povem, da je bil tudi tisto leto 28. november izjemno topel, sicer pa deževen dan. Mlada in zaljubljena, kot sta bila, verjetno nista pomislila, kako hitro bo prišlo leto 2014, ko bosta praznovala 50. obletnico poroke, torej zlato poroko. Čeprav leta res hitro tečejo, sta postala oče in mama dveh otrok, hčere Ana Nuške in sina Marka. Oba sta poročena in sta jima podarila šest vnukov, zlatoporo-čenca pa imata tudi že tri pravnuke. Slavje ob zlati poroki se je začelo v petek, s postavljanjem mlajev in zvečer z družabnim srečanjem s sorodniki in vaščani Češenika. Naslednji dan, v soboto, je Vinkov nečak Milan Kvas daroval sveto mašo v župnijski cervki v Dobu na čast zlatoporočencev, nato je lepo število povabljencev proslavilo slavnostni dan še v gostišču Soklič. Zlatoporočenca sta se veselila slavja, predvsem ker sta še zdrava in klena, in upajmo, da jima bosta tudi v prihodnje naklonjena tako zdravje kot sreča v družinskem krogu in družbi prijateljev in znancev. Suzana Kvas Srečanja Alzheimer caffeja V jesenskem času so se zopet začela mesečna srečanja Alzheimer caffeja v Knjižnici Domžale. Ga. Cveta Zalokar po uvodnem nagovoru in predstavitvi vedno drugega gosta drži rdečo nit celotnega pogovora. Novembrska gostja je bila ga. Štefanija L. Zlobec, predsednica Slovenskega združenja za pomoč pri demenci - Spominčica. Demenca je v Sloveniji v porastu. Obolevanja niso več samo v pozni starosti, ampak lahko tudi mnogo prej. Zakaj bolezen možganov pravzaprav nastane, zdravniška stroka še nima pravih odgovorov. Bolezen demence je kompleksno spreminjanje bolnika, tako psihično, čustveno kot fizično. V družinskem krogu veliko pomeni, če jo svojci prepoznajo, zagotovijo zdravniško pomoč, predvsem pa začnejo delati na lastni ozaveščenosti. Ta namen imajo srečanja v Knjižnici Domžale, enkrat mesečno, z naslovom Alzheimer caffe. Povabljeni so vedno novi gostje, ki svetujejo in pojasnjujejo več o demenci, delu z tako osebo, pa tudi pripomočkih in odgovorih na prejeta vprašanja. Ga. Štefanija je veliko povedala iz izkušenj in spoznanj ob bolezni moža. Zavzema se za širjenje in ozaveščanje ljudi, ki so kakor koli vpeti v soočanje z bolniki z demenco. To so lahko svojci, ki šele prepoznavajo znake bolezni ali se že soočajo z vsakodnevnimi izzivi drugačnosti svojcev. Prav tako uradne osebe, ki so po službeni dolžnosti v stiku s takimi osebami, da prepoznajo bolezen. Da ne pride do nerazumevanja, saj dementni bolnik prvi trenutek deluje zelo homogeno in preudarno, naslednji trenutek pa ne ve, ne kdo ne kje je. Stanja spreminjanja osebnosti in fizične zmogljivosti bolnikov so različne in vsak bolnik je samosvoj primerek bolezenskih znakov. Srečanja Alzheimer caffeja so vedno zelo dobro obiskana, čas druženja pa vedno prehitro mine. Vsaka novica, informacija ali opis dogodka je lahko nekomu v pomoč in odgovor. Tako si iz izkušenj podelimo marsikatero uporabno besedo. V decembru smo se še zadnjič v letos srečali v Kulturnem domu Franca Berni-ka v Domžalah. Po uvodnem nagovoru ge. Cvete Zalokar je sledil ogled filma Nebraska. Film je bil lahkoten sproščen, na trenutke komičen, predvsem pa poučen. Lep prikaz očeta, ki ga bolezen spreminja in odzivi njegovi družini in prijateljuv. Zgodba se je vrtela samo okrog denarnega zadetka, o katerem je bil oče pisno obveščen. Šlo pa je le za reklamo, za promocijo, kar prejemamo v nabiralnike tudi vsi mi. A oče je to razumel zares in samo do nagrade v oddaljeni kraj je želel priti. Seveda je bistvo spoznavanje družinskih vezi, zbližanje mlajšega sina z očetom in njegovih starih prijateljev, ki so ob novici o zadetku hoteli delež zase. Prisrčen in poučen film. Kulturni dom Franca Bernika je v decembru omogočil ogled filma Nebraska brezplačno za brezposelne, prijavljene na Zavodu za zaposlovanje. Največ, kar lahko naredimo zase in za skupnost, je ozaveščanje o bolezni demence. Tako je tudi bolnikom laže, saj so razumljeni in sprejeti taki, kot so. Zato lepo vabljeni tudi 22. januarja 2015, ob 17. uri, na novo srečanje Alzheimer caffeja v Knjižnico Domžale. Ob Novem letu 2015 pa iskrene želje vsakomur in vsem: izkažimo si sočutje, namenimo prijazno besedo in predvsem prisluhnimo si med seboj! Cvetka G. Mama Cilka Kmetič praznuje 90. rojstni dan Prijetna dnevna soba na domačiji v Domžalah, na Ulici Antona Skoka, je bila 12. decembra 2014 premajhna za vse, ki so želeli gospe Cilki Kmetič za 90. rojstni dan zaželeti vse dobro, predvsem pa zdravja. Jubilantka se je razveselila prav vsakogar, še posebej ponosna pa je na številno družino, ki ji je med drugim pripravila tri presenečenja: koledar za leto 2015 s fotografijami vseh domačih, največkrat je na njih seveda jubilant-ka; stensko fotografijo z drevesom življenja, podobno je darilo iz blaga, kjer si tudi lahko ogleda družino. »Tako lepo skrbijo zame,« je kar nekajkrat ponovila v pogovoru ob obisku delegacije Krajevne organizacije za vrednote NOB Simona Jenka. Dolgoletni članici so Marta Železnik, Almira Zemljič in Franc Košak prinesli šopek, čestitke in najboljše želje za pot proti stoletnici. Jubilantka je rojena 12. decembra 1924, pri Rakovih v Ihanu. Brat France je bil znan športnik, sestra Slavka je spodbujala turizem in narodne noše. Živeli so v leseni, s slamo kriti hiši, nikoli brez športa. Oče tesar je pri Cilkinih petih letih umrl in mama gospodinja je s trdim delom preživljala družino. Po osnovni šoli se je jubilant-ka že pred petnajstim letom zaposlila v današnji Tosami. Vojna ni prinesla ničesar dobrega. Ker je bil brat France v partizanih, Rakovi pa so jim pomagali, so jih Nemci marca 1943 izselili v Rotmanshe v Nemčijo. Dekleti sta morali trdo delati. Z mamo, ki se jima je pridružila pozneje, so aprila 1945 pobegnile in se vrnile v domači kraj. Po osvoboditvi se je zaposlila v podjetju Toko Domžale. Tam je spoznala Štefana Kmetiča, vojnega inva- lida, ki je v partizanih izgubil roko. Leta 1947 sta se poročila, ob življenju v najemniškem stanovanju pa razmišljala o toplem domu za hčerki Štfko in Branko. Z lastnimi rokami in ob vsakodnevnem odrekanju sta zgradila prijeten dom. Pri petdesetih je zbolela za sladkorno boleznijo, ki jo uspešno premaguje. V času osamosvojitve Slovenije ji je umrl mož. S pomočjo domačih je premagala veliko žalost. Prav nikoli ni sama, posebej ji pomaga hčerka Štefka. Vsi domači ji z obiski lepšajo visoko starost, v kateri rada pogleda športne dogodke, pa politiko tudi. Njen spomin je svež, v njem so še žive pomembne letnice in dogodki, ki se jih rada spominja. Rada živi in pravi: »Lepo življenje sem imela, sta- rost pa je sploh prijetna, saj domači ne vedo, kako bi mi še ustregli.« Rada je dobre volje, rada pa da tudi kakšen nasvet petim vnukom in osmim prav-nukom, pa ne le nasvet ... Je tudi članica društva izgnancev, društva vojnih invalidov ter turističnega društva. Lepo je živeti, kot živi 90-letna mama Cilka Kmetič, obkrožena z ljubeznijo domačih, ki pravijo, da ji le vračajo skrb, ki so je bili deležni. Prav na rojstni dan je s čestitkami in najboljšimi željami za dobro zdravje, šopkom ter darilom jubilantko obiskal domžalski župan Toni Dragar. Skupaj sta obudila spomine na obema ljubi Ihan ter življenje mame Cilke, ki ji želimo vse dobro. Vera Vojska GLAS MLADIH RAD BI SPREMENIL SVET JURE MIKLAVČIČ, NAGRAJENI DOMŽALSKI IZUMITELJ Jure Miklavčič, dijak tretjega letnika viške gimnazije, ni ravno značilen najstnik: bolj kot zabava ga zanima ustvarjanje inovacij, s katerimi bi rad prispeval svoj delež k skrbi za ekološko ozaveščenost. In prav s svojim izumom - pasivnim preklopnim ventilom, ki omogoča varčevanje z vodo - je na mednarodnem natečaju Tessi, na katerega se je prijavil v okviru šole, letos prejel glavno nagrado v kategoriji posameznih inovatorjev. Vesna Sivec Poljanšek Foto: Iztok Dimc Sedemnajstletni Domžalčan, ki je že v otroštvu rad gradil zapletene konstrukcije iz lego kock, je na videz povsem običajen, simpatičen najstnik: rad se druži s prijatelji, gre z njimi ven, že dobro leto ima tudi dekle in občasno, kot doda malce v šali ta marljivi gimnazijec, se tudi uči. Pa vendar je Jure drugačen od vrstnikov: večino prostega časa ustvarja nove izume, s katerimi bi rad 'spremenil svet na bolje'. Prav iz te želje je nastal njegov sistem pasivnega preklopnega ventila, s katerim je pred tedni na natečaju Tessi - gre za natečaj Čezmejnega sodelovanja v trajnostnem razvoju v Sloveniji in Italiji - zmagal v kategoriji posameznih inovatorjev. Zanj so izvedeli tudi ljudje s projekta Energy Globe Award, najprestižnejše svetovne okoljske nagrade, in ga povabili k sodelovanju na natečaju, na katerem sodeluje 160 držav z vsega sveta. Jure se realno zaveda, da bo konkurenca huda, vseeno pa je prepričan, da je njegova ideja z okoljevarstvenim sporočilom zanimiva tudi v svetovnem merilu. Svet ustvarjanja, izumov in vsega, povezanega z njimi, te zanima že kar nekaj časa. Toda kdaj si se začel z vsem skupaj intenzivneje, resneje ukvarjati? Na spletu že dlje spremljam strani z izumi, berem različne bloge, zanimajo me tudi različne podjetniške stvari. Ko sem se poškodoval v športu - prej sem v Lukovici tri leta igral in-line hokej -, sem energijo in zanimanje usmeril v svet podjetništva. Takoj sem želel izvedeti vse; od tega, kako mora biti zgrajeno podjetje, da dobro deluje, in kakšen kader mora biti zaposlen v njem, do tega, kakšen je najboljši direktor. Nato sem se vključil še v podjetniški inkubator Ustvarjalnik, tam sem bil nekajkrat na krožkih, kjer sem pridobil osnove, potem pa sem se doma sam lotil dela. Brez lastne aktivnosti ne prideš daleč. Letos sem se spet prijavil v program Ustvarjalnika in prav uživam v njem. Po naravi sem namreč tak, da ves čas gledam naokrog, kaj bi se dalo spremeniti in izboljšati v življenju, zanima me tudi, kje in kako bi lahko privarčevali energijo in vodo ter kako bi zmanjšali količino porabljene embalaže. Prav iz tvoje vedoželjnosti ter skrbi za boljši odnos do planeta Zemlja se je porodila tudi zamisel o pasivnem preklopnem ventilu... Res je; ideja se mi je porodila v kopalnici pod prho, medtem ko sem opazil, koliko hladne vode gre v nič, medtem ko pod prho čakamo na toplo vodo. Po nepotrebnem spuščamo v odtok vodo, ki je pitna in jo moramo povrhu še plačati. Zato sem celotno idejo zgradil - in jo še dograjujem - na viziji, da bi hladno vodo shranili in uporabili pametneje: za zalivanje rož, recimo, ali za kuho. Tako jo bomo vsaj enkrat dobro izkoristili. Kakšna je bila potem pot od prvotne zamisli, ki je zrasla pod prho, do ideje, ki si jo gradil postopoma, dokler je nisi na koncu tudi udejanjil? Ideja je vzplamtela v meni lani decembra, potem sem pa letos konec januarja Na primeru mojega domačega štiričlanskega gospodinjstva sem prišel do izračunov, da bi z opisanim sistemom na letni ravni prihranili do 18000 litrov vode. Izračunal sem, da bi v letu tako prihranili za en mesečni račun komunalnih stroškov. začel intenzivneje razmišljati o njej. Takrat sem si v zvezek, v katerem hranim različne zamisli, zapisal, da mora biti prototip narejen v enem mesecu. Zdaj se tej svoji vnemi lahko le nasmehnem, ker v resnici moj izum še dandanes ni povsem izpiljen do konca. A vendarle sem po enem mesecu idejo že lahko prelil na papir. Na srečanju Ustvarjalnika sem jo potem tudi predstavil; takrat sem imel pripravljene tudi že najrazličnejše skice in potrebne izračune, v poznejših tednih in mesecih pa sem se s pomočjo očija lotil izdelovanja in dograjevanja celotnega sistema. In kako je videti tvoj izum; na katerih načelih deluje in kako se razlikuje od podobnih, že obstoječih sistemov? Sestavljen je tako, da ima en dotok in dva odtoka vode; prvi od odtokov vodi do prhe, drugi pa v zbiralnik. Ko voda priteče v notranjost ventila, oblije ak-tuator, element, ki se odziva na temperaturo. Njegova najpomembnejša funkcija je v preklopu. Ko voda namreč doseže želeno temperaturo, ventil preklopi, zapre odtok do zbiralnika in odpre pot do prhe. Ta sistem že dolgo obstaja v avtomobilski industriji, a posebnost moje inovacije je v temperaturnem območju; pri avtomobilih deluje pri izredno visokih stopinjah, aktuator iz mojega sistema pa deluje na območju od 30 do 40 stopinj Celzija. Prav zato sva imela z očijem toliko dela; sistem sva morala prilagajati obstoječim ohišjem, vse skupaj testirati, pogosto, ko je na prvi pogled že vse delovalo, še kaj spremeniti, izbrati ustrezne materiale in podobno. Zato lahko rečem, da sistem še dandanes ni povsem izpopolnjen. No, pa vendarle je v tem trenutku razvit do te mere, da preklopi takoj, ko vanj priteče topla voda; topla voda gre v prho, hladna pa naprej v zbiralnik. Kje pa bi lahko namestili takšen zbiralnik? Mnogo ljudi je namreč ocenilo tvoj izum kot zelo dober, teže pa si predstavljajo, kako bi vse skupaj uporabili in namestili v že zgrajeni kopalnici. Tudi sam se zavedam, da to ni ravno najboljša plat projekta; če govorimo o konceptu, ki ni popolnoma odvisen od energije, potrebujemo neki za-logovnik. Seveda lahko vodo speljemo nazaj v bojler; ampak na natečaj Tes-si sem se prijavil prav z razlogom, da sem predstavil pasivni sistem, kar pomeni, da imamo ventil priključen na pipo, zbiralnik pa namestimo na višji točki. Tako lahko izkoriščamo prosti pad in za delovanje sistema ne potrebujemo elektrike. No, takšno je bilo moje osnovno izhodišče, je pa pozneje, seveda, marsikaj odvisno od uporabnika. Če je ta nezahteven, bi lahko ventil montiral na zaključek pipe in bi imel nadometne cevi, ki bi se jih videlo, voda pa bi potem odtekala v zalogov-nik. Lahko bi si vse skupaj speljal tudi v neko vedro, odpadno vodo pa bi uporabil za zalivanje rož. Če pa je uporabnik zahtevnejši, bi bilo treba inštalacije v obstoječi kopalnici odstraniti in potem na novo montirati cevi. Pasivni ventil, o katerem govoriva, menda lahko uporabimo marsikje. Res je. Med dograjevanjem sistema sem se, recimo, spomnil, da bi lahko zelo prav prišel tudi v zaprtem rastlinjaku. Nekemu podjetju sem ta primer tudi že predstavil: v rastlinjaku ves čas kroži voda in pri določenih rastlinah njena temperatura ne sme preseči, recimo, 25 stopinj Celzija. Če bi imel rastlinjak montiran ta ventil, bi sistem, če bi voda presegla želeno temperaturo, takoj pre- klopil, odpadno vodo bi izčrpal iz celotnega sistema, pozneje pa bi jo uporabili za zalivanje drugih rastlin. In prav v tem je bil tudi glavni namen izuma, kajne? Pri vsem skupaj namreč igrata najpomembnejšo vlogo ekološki dejavnik in dejstvo, koliko vode, ki jo sicer zavržemo po nepotrebnem, bi lahko privarčevali, čeprav seveda ne gre zanemariti dejstva, da bi z njim privarčevali tudi nekaj denarja. Da, ne zdi se mi prav, da gledamo na vodo kot na nekaj samoumevnega. Poglejmo, denimo, samo, kako razsipno delujemo v primeru splakovanja straniščne školjke: litre pitne vode porabimo za splakovanje urina in blata, to je res velik nesmisel. Zavedati bi se morali, da se je v zgodovini že zgodilo, da je bila voda dražja od nafte. In nikjer ne piše, da se to ne bo kdaj ponovilo. Prav zato lahko ljudje na mojo inovacijo gledajo z več vidikov; kot obliko znižanja stroškov, sploh v občinah, kjer so komunalne storitve zelo drage, do oblike ekološke ozaveščenosti. Na primeru mojega domačega štiričlanskega gospodinjstva sem prišel do izračunov, da bi z opisanim sistemom na letni ravni prihranili do 18000 litrov vode. Izračunal sem, da bi v letu tako prihranili za en mesečni račun komunalnih stroškov. Ob tem, seveda, vpliva na stroške tudi dejstvo, kje imamo postavljen bojler; mi ga imamo v kleti, kopalnica pa je v zgornjem nadstropju. Ko se prenehamo prhati, v ceveh med bojlerjem in prho ostane topla voda, ki se sčasoma ohladi. In tu nastane problem, ker je treba to vodo pred ponovnim segrevanjem iztočiti iz sistema. Škoda je vsakega litra, ki ga zavržemo na tak način. Ob vsem, kar pripoveduješ, se jasno vidi, da ti še zdaleč ni vseeno, kaj se dogaja na našem planetu. Bodo zato tudi tvoji prihodnji izumi ekološko naravnani? Seveda. Trenutno že razvijam projekt na temo ogrevanja, ob tem razmišljam še o nekem drugem projektu, povezanem z manjšo porabo embalaže. S šolo se bomo spet prijavili na natečaj Tes-si, prek Ustvarjalnika pa tudi delam na nečem novem, zanimivem. Da, teh reči je kar precej. Pri vsem skupaj me namreč žene goreča želja, da bi rad spremenil svet. Vem, da sam tega ne bom mogel storiti. A če bi se ljudje zavedali, da lahko že z malimi koraki vsak od nas naredi precejšnje premike - recimo že tako, da ločujemo odpadke, zapiramo vodo, ko si umivamo zobe, in podobno -, bi že veliko storili. In kako tvoja okolica, od domačih do prijateljev in šole, gleda na tvoje prizadevanje, tvoje delo? Že prej sem omenil očija, ki je po naravi takšen, da kar naprej razmišlja, kaj vse bi lahko v življenju še izboljšal, naredil drugače. Imenujem ga kar 'enciklopedija', saj je resnično zelo razgledan in veliko ve. Zato sem nadvse vesel, da mi toliko pomaga pri mojem delu. Tudi drugi družinski člani in prijatelji me podpirajo. Zadovoljen sem, da obiskujem Gimnazijo Vič, ki ima izredno veliko posluha za raziskovalno in ustvarjalno delo in mi nudi odlično osnovo za poznejši študij. Kam pa te bo vodila pot po zaključeni gimnaziji? Se za tvojo inovacijo že zdaj zanimajo podjetja? Na Slovenskem forumu inovacij, na katerega sem bil izbran kot edini dijak, so do mene prišli razni predstavniki podjetij, dobil sem precej stikov. Že to je veliko, saj vem, da če jih bom v prihodnosti potreboval, se lahko kadarkoli obrnem nanje. Vsem, ki jih tako kot mene mikajo podobne reči, bi na splošno rad svetoval, naj se ne bojijo strokovnjakov prositi za nasvet, saj v večini primerov zelo radi priskočijo na pomoč, ker podpirajo delo mladih. Sam imam pri omenjenem res pozitivne izkušnje. Sicer pa sem spoznal, da je dobro zgrajena družabna mreža pri delu in nadaljnjem delovanju ključnega pomena. Dobro pa je, če te zanima širok spekter stvari in nisi preveč ozko usmerjen. Prav zato po končani gimnaziji najprej načrtujem študij elektro-tehne, pozneje pa bom znanje razširil še s študijem ekonomije. In kje se vidiš čez 10,15 let? Rad bi imel svoj raziskovalni laboratorij, kjer bi z izbrano ekipo razvijal svoje ideje in jih nadgrajeval. Delal bom v tej smeri, da mi bo to uspelo. Morda bom šel po opravljeni diplomi za krajši čas tudi v tujino, ker imajo tam malce drugačen pristop do inovativnih ljudi. Vseeno pa sem prepričan, če si v nečem dober in daš na nekem področju res vse od sebe, lahko uspeš že doma, pozneje pa zate izve tudi tujina. □ slamnik@kd-domzale.si na kratko oš ROJE Ustvarjanje v prednovoletnem vzdušju V ponedeljek, 24. 11. 2014, smo na OŠ Roje organizirali tehniški dan; Prednovoletne delavnice. Po dogovoru z razredniki in vodji skupin je bilo načrtovano izdelovanje adventnih venčkov, namiznih aranžmajev, voščilnic ter drugih prazničnih darilc. Poudarek je bil na uporabi naravnih materialov (mah, storži, smrekove veje, razni plodovi ...). Naravne materiale so učenci v šolo prinesli, veliko pa so jih nabrali tudi na učnih sprehodih. Poleg venčkov ter aranžmajev so izdelovali tudi voščilnice, okrasne magnetke, slike iz mavca, obeske za smrečico, dišeče vrečke. Bolj spretni so pod mentorstvom učitelja za tehniko izdelovali sveče. Učenci so bili navdušeni nad svojimi končni izdelki ter jih s ponosom prinesli na razstavo. Naslednji dan smo z učenci postavili tematsko razstavo adven-tnih venčkov, namiznih aranžmajev ter venčkov za na vrata, tako da so si v popoldanskem času starši, ki so prišli na roditeljski sestanek, izdelke tudi ogledali in našli kakšnega zase. V decembru se bo postavila še novoletna razstava, s katero bomo na ogled postavili še ostale izdelke, ki so se izdelovali na tehniškem dnevu ter pri pouku delovne vzgoje ter likovnega pouka. Vsi prispevki, ki jih bodo starši in drugi obiskovalci šole prispevali, bodo šli v šolski sklad. Vljudno vabljeni, da si pridete ogledat razstavo in poiščete kaj lepega tudi zase. Meta Košir, OŠ Roje ŽUPNIJA DOMŽALE Adventni oratorijski dan Na lepo sobotno jutro pred prvo adventno nedeljo se je v domžalski cerkvi zbralo 95 otrok in 25 anima-torjev, simpatična zasedba za ad-ventni oratorijski dan. Animatorji so pripravili igro, v kateri glavni junak Janez ugotovil, da mora svoje stvari deliti z drugimi, če hoče biti srečen, kr so prek katehez spoznali tudi otroci. Na delavnicah, ki so si jih otroci izbrali sami, je vsak lahko izdelal adven-tni venček, spekel božične piškote in medenjake, naredil smrečico iz lesa ali filca, adventni koledar, ogenj za v jaslice, okraske, hišice ali kaj drugega iz lesenih klinčkov ... Vmes je bil čas za molitev, pesmi in zabavno igro, ki so jo pripravili skavti. Manjkala pa ni niti okusna malica. Bogato soboto je sklenil blagoslov adventnih venčkov oz. izdelkov, ki so nastali. Dan je bil res zabaven. Hvala vsem, ki ste na toliko različnih načinov pomagali narisati toliko nasmehov na obraze domžalskih otrok! Tadeja Kreč Foto: Gašper Mauko Nova pridobitev v vrtcu Savska Posvečanje zdravju vrtec domžale V enoti Savska smo se vzgojiteljice letos odločile, da precej časa posvetimo zdravju, ki je ena izmed prednostnih nalog Vrtca Domžale. V okviru tematike se osredotoča-mo na zdravo in kvalitetno prehrano, poskrbimo za preživljanje časa in igre na prostem, skrbimo, da imajo naši otroci za potešitev žeje vedno na voljo veliko vode in nesladkanega čaja ... Ob začetku šolskega leta smo staršem naših varovancev predstavile idejo, da bi z akcijo zbiranja starega, odpadnega papirja z zbranimi sredstvi kupili sokovnik. Z veliko truda in dobre volje staršev in otrok smo uspeli zbrati ravno dovolj za nakup tega. Sokovnik je sedaj postal že del našega vsakdana in ga s pridom uporabljamo za soče-nje sokov, ki gredo v slast našim otrokom ter jim tako tudi v vrtcu zagotavljamo dnevni odmerek vitaminov in vsega dobrega. Za enoto Savska, Mojca Koželj Zabava na snegu na smučišču Krvavec med novoletnimi počitnicami V času novoletnih počitnic, ko se vse vrti okoli božičnih dobrot, novoletnih zabav in obdarovanj, daje vsemu temu poseben čar sneg. V prostih dnevih si mladi želijo raznovrstne aktivnosti na snegu, in te želje uresničuje Športno društvo Sonček že deseto leto zapored. V Športnem društvu Sonček smo tudi letos pripravili 4-dnevni tečaj smučanja in bordanja na Krvavcu za otroke, stare od 6 let naprej. Organizirali bomo prevoz izpred OŠ Domžale, OŠ Preserje pri Radomljah, GD Mengeš in z avtobusne postaje v Mostah. Šola smučanja in bordanja bo vsem otrokom, ki jih starši v počitniških dneh ne morejo spremljati na belih strminah, ponudila aktivno, športno in zabavno zimsko doživetje. Tečaje smučanja in bordanja organiziramo že deseto leto in vsako leto otroci nadgradijo oz. izpopolnijo svoje predznanje smučanja in bordanja. Vsem otrokom, tistim, ki so že naredili prve korake na snegu, in drugim, ki so že več let v naši družbi, je skupno, da poleg novega smučarskega in bordarskega znanja spoznajo nove prijatelje in se neizmerno zabavajo na snegu. Šola smučanja oziroma bordanja bo potekala od 26. do 29. decembra in vključuje učenje smučanja in bordanja, korekcijo napak in preverjanje naučenega. Vsak dan tečaja imajo otroci priskrbljeno toplo malico, smuči pa hranijo na smučišču. Zadnji dan šole smučanja in bordanja je organizirana še tekma v veleslalomu, kjer tečajniki prikažejo pridobljeno znanje učiteljem in staršem. Prijavite se lahko na 041/853-071 (Primož) ali 041/356-225 (Neva). Več informacij lahko dobite na www. sd-soncek.si ali pošljete vprašanje na sd.soncektecaji@gmail.com. Mhm ..., kako dobro ... Tradicionalni slovenski zajtrk: kruh, med, maslo, mleko in jabolko Sejmarjenje Ponovno je tu zimski čas in bližajo se praznični dnevi, zato se je v ponedeljek, 24.11.2014, na Osnovni šoli Venclja Perka odvijalo že tradicionalno sejmarjenje. oš dob Letos je bil 16. november dan slovenske hrane in tradicionalnega slovenskega zajtrka, pomena katerega za zdravje vseh, ne le otrok, se zaveda tudi Vlada RS, saj je oktobra letos sprejela SKLEP o razglasitvi dneva slovenske hrane, kateremu je sicer že več let namenjen tretji petek v novembru. V projekt se od začetka vključuje tudi Občine Domžale - z vsemi vrtci in šolami ter posebej čebelarskimi društvi, saj se zaveda pomena hrane, pridelane na lokalnem območju, pa tudi zdravega načina prehranjevanja med najmlajšo populacijo. vati tudi tri mlade čebelarke, ki so na državnem tekmovanju osvojile zlate medalje. Oblečene v čebelarska oblačila, ena od njih je bila prava mala kranjska sivka, so prikazale nekatere dogodke v čebelnjaku, čebelarjeve pripomočke, prvošolčki pa so si ogledali tudi kratek film. Pri pogovoru s čebelarjem so pokazali veliko znanja o čebelicah, medu, vrstah medu, medenih izdelkih, posebej pa jih je zanimalo, kako čebele najdejo pot v čebelnjak in kako je s piki čebel. Vsi po vrsti so bili navdušeni nad medenim zajtrkom. oš venslja perka Začelo se je ob petih in končalo okoli osmih. Bilo je zelo veselo in živahno. Starši so prihajali z otroki in kupovali piškote, ki so jih pred sejmarjenjem napekli starši in sorodniki. Odvijal se je tudi sreče-lov in vse srečke so bile dobitne. Nagrade so bile večinoma šamponi, majice, losjoni in dišave. Prodajali pa so se tudi izdelki učencev: božična trava, svečniki, domine, različne voščilnice in pisani okraski. Šola je bila zelo lepo okrašena z drsalkami, ki smo jih prav tako naredili učenci. Namen sejmarjenja je bilo veselo druženje staršev in otrok ter zbiranje denarja za šolski sklad. Rok Gošnik, 7. b OŠ Venclja Perka 0*v>db4„ 1 'O H ^ \ "i 0 OR^ v VRHOVEC www.avtovrhovec.si Bukovčeva 17, Vir pri Domžalah Hvala vsem strankam in poslovnim partnerjem za zaupanje. Ekipa ENZO GRAFIKE vsem bralcem želi lepe Božične praznike in srečno ter uspešno novo leto! Vesele Božične praznike in srečno 2015! EKOWWMMmL z izdajo uslreznaga potrdila o razgradnji gsm: 051 614 707 Čebelarjenje ima na našem območju skoraj stoletno tradicijo. Med mlajšimi društvi je Čebelarsko društvo Krtina, Dob, ki pa se kljub mladosti lahko pohvali s številnimi odličnimi uspehi in aktivnostmi, katerih pomemben del je tudi sodelovanje z Osnovno šolo Dob. Na njej deluje zelo aktiven čebelarski krožek, ki ga vodi Marjan Koderman, predsednik čebelarskega društva. Krožek je pred letom organiziral vseslovensko tekmovanja mladih čebelarjev, poznan pa je tudi po letošnjih zlatih priznanjih za znanje mladih čebelarjev. Sodelovanje šole in društva pa je zagotovljeno tudi pri pripravi tradicionalnega slovenskega zajtrka, kjer so prvošolčki najprej spoznali življenje čebelic, ki so jim ga ob čebelarju Marjanu Kodermanu pomagale spozna- Tradicionalni slovenski zajtrk: kruh, med, maslo, mleko in jabolko je bil na Osnovni šoli Dob pravi kulturni dogodek, saj so prvošolčki ob spremljavi harmonike zapeli tudi dve pesmi. Poleg učencev in učiteljic so bili na srečanju navzoči vodstvo Čebelarskega društva Krtina Dob, ravnateljica OŠ Dob, Barbka Drobnič, glavna inšpektorica na Inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Saša Milanovič, in predsednica Sveta KS Dob, Marija Ravnikar. Vsi učenci Osnovne šole Dob, kakor tudi Podružnične šole Krtina, so na tradicionalnem dnevu z velikim tekom pojedli tradicionalni slovenski zajtrk, ki mu želimo, da bi kar največkrat našel pot na mize vseh naših družin. Vera Vojska ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 30. januarja 2015. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 15. januarja 2015, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com slamnik@kd-domzale.si Sejmarjenje v Krtini Letošnje šolsko leto smo sejemski dan izvedli nekoliko drugače kot prejšnja leta. Popoldanske ure smo zamenjali z dopoldanskimi in praznični sejem pripravili na delovno soboto. Iz naših učilnic so že tedne prej odmevali smeh otrok, škrebljanje škarij in žag. Učenci so barvali, lepili, gnetli in oblikovali najrazličnejše materiale ter pokazali veliko spretnosti pri izdelavi voščilnic, svečnikov, hišic, venčkov, cvetličnih aranžmajev, peki peciva in piškotov. Vsake roke, ne glede na starost, so bile dobrodošle. Sejem v Krtini je resnično dogodek, pri katerem sodelujejo vsi in ki združuje podružnično šolo z okolico. Na tem mestu bi se radi posebej zahvalili vsem, ki ste nam pomagali pri pripravi sejma: Gostišču Rok in Soklič za nagrade, Termit Moravče in Karton Količevo za prispevek v materialu, ekipi postavljavcev stojnic, OŠ Sejem smo odprli z gledališko igrico Muca copatarica, ki so jo pripravili učenci pri gledališkem krožku pod vodstvom učiteljice Tjaše Vilar. Pevske glasove je na nastop pripravila učiteljica Elizabeta Pirnat. Po programu je prišel čas za ogled stojnic, vedno zabaven srečelov maček v žaklju, gostje so se lahko pogreli s čajem in posladkali z dobrotami izpod otroških rok. Prav nihče ni odšel s sejma praznih rok. Dan odprtih vrat Ob pogrešanih svetlikajočih se snežinkah, ki bi se lepile na pletene kape in šale, od koder bi se bleščale in budile pravo zimsko vzdušje, so v soboto, 29. novembra 2014, na OŠ Dragomelj praznično vzdušje skupaj pričarali učenci, njihovi starši in učitelji. oš dragomelj Še preden smo prestopili prag decembra, je učence OŠ Dragomelj doletel izredni dogodek. Okusiti so morali 'veselje' sobotnega šolskega dne. Čeprav se je večina strinjala, da iz tovrstne eksotike ni treba ustvariti tradicije, se ni nihče pritoževal, saj tokrat učenje ni imelo glavne besede. Mali in veliki, vsi so podlegli uroku prazničnih priprav. V mislih pripravljeni na decembrsko rohnenje, smo z dnevom odprtih vrat šole opozorili na pomen druženja staršev in otrok. Želimo namreč, da se zadnji mesec leta zlasti za otroke začne in nadaljuje s spremljajočimi toplino, umirjenostjo, brezskrbnostjo in spokojnostjo. S skupnimi močmi smo pompozno praznično obleko nadeli učilnicam in ostalim prostorom šole. Sredi delovne vneme so nastajale rdeče-bele zvezdice, voščilnice, svečniki in drugi zimski motivi, kot so snežaki, jeleni, palčki, Drugačnost združuje Mavrična olimpijada na Osnovni šoli Roje oš roje Da Mavrica zna, zmore in bo velikokrat podpirala in podprla drugačne načine dela z otroki in mladimi, je verjetno jasno že vsem, ki nas poznate. Kajti naše poslanstvo ni v tem, da podarjamo denar v dobrodelne namene, poslanstvo je, da podarjamo gibanje. Tokrat smo z nabranimi sredstvi projektov Mavričnega sklada, kot je na primer naša velika prireditev Mavrično poletje, kupili športne pripomočke za otroke OŠ Roje, ki jih bodo ti otroci, vzgojitelji, učitelji lahko s pridom uporabili. Otroci so lahko z zanosom prostovoljcev športnoatlet-skega društva Mavrica sodelovali na Mavrični olimpijadi. Premagovali so zahtevne ovire, premagovali sebe in preprosto so zmogli. Da so otroci OŠ Roje nekoliko drugačni od otrok na primer OŠ Domžale, Venclja Perka, Dragomelj ..., vsi vemo, a gibanje je nekaj, kar lahko združuje, veseli, aktivira in osvobodi. Zato se družimo med seboj brez zadržkov, oznak in diskriminacije. Da je nekdo drugačen, samosvoj in poseben, je lahko celo prednost in se iz tega lahko veliko naučimo. Ko Dob za nakup papirnatega in pekovskega materiala, pianistu Tomažu Pirnatu za pomoč pri izvedbi kulturnega programa, krajanom, staršem za pomoč pri zbiranju nagrad in za njihove prostovoljne prispevke na stojnicah. Del zbranih sredstev bomo porabili za izvedbo poletnega tabora v Bohinju. Učiteliice PŠ Krtina snežinke itd., ki nas bodo spremljali v prednovoletnem času in nas polnili s čarom zime. Od veselega pričakovanja so se otrokom kar prižigale iskrice v očeh. Da so prazniki res pred vrati, je pokazalo povpraševanje na šolski stojnici, ki je prispevala k stopnjevanju vzdušja. Mimoidoče so pričakali razni okrasi, uhani, svečniki, pisane voščilnice, sladkosti v ličnih embalažah in praznično pecivo. Preizkušenj delovne sobote pa s tem še ni bilo konec. Nekateri učenci so se pripravljali tudi na nedeljski glasbeni nastop. Razgibani šolski dan se je zaključil, ko je ura odbila 12. Upamo in želimo, da se bodo lepi trenutki množili v toplem objemu domov in da se bodo pristne minutke podaljšale v dneve in leta. Liviia Horvat Predpraznično sejmarjenje V četrtek, 27., in petek, 28. novembra, smo imeli učenci predmetne stopnje Osnovne šole Dob tehniški dan. Izdelovali smo različne izdelke, ki smo jih pozneje prodajali na našem božičnem sejmarjenju, v soboto, 29. novembra. oš dob Učenci smo izdelovali najrazličnejše stvari. Zaposleni smo bili prav vsi in tako so nastali zanimivi, uporabni in estetski božično-novole-tni izdelki. imeli še čas dokončati, kar jim morda v četrtek in petek ni uspelo. Začetek sejmarjenja je bil ob desetih in do takrat je bila telovadnica s stojnicami pripravljena. Gostili smo tudi čebe- spoznamo, da na tem planetu nismo sami in zmoremo veliko več, kot si zamišljamo, smo tam, kjer je prava pot. Zato naj takšna dejanja, kot je naša organizacija Olimpijade, preseže meje in zapiše noto idej v dejanja. Družiti se, osvobajati predsodke in zmagati skupaj je velik cilj, ki mu lahko sledimo. Veliko gibanja, druženja in veselja v prihajajočih praznikih vsem, ki živite v slogu delati dobro, misliti dobro in živeti lepo v okolju, ki si ga ustvarjamo sami. Srečno! Privoščite si dan brez televizije in računalnika! Predsednica ŠAD MAVRICA MojCA GroIDZEK ■ Tako so nastajale ikebane. V šestem razredu so učenci delali okraske iz žice in drugih materialov ter okraskov, angelčke iz makaronov, ki so jih pozneje srebrno pobarvali, in kazala za knjige. V sedmem razredu so nastale domiselne ikebane iz zelenja, sveč in različnih okraskov, stožci iz papirja, ki so jih oblepili z mahom in drugimi naravnimi materiali ter okrasili, so postali novoletne smrečice. Učenci osmih razredov so šivali voščilnice. Pomagali so jim gostje iz varstvenega centra iz Tržiča, ki jih je naša šola gostila v četrtek. Izdelali so tudi darilne škatlice in okrašene ščipalke z magneti. Deveti razredi so ustvarjali steklene krogle s snežinkami in figuricami, rumove in druge kroglice, ki so se pozneje prodajale ob čaju, grelne blazinice, šivane voščilnice in snežake iz penic. Učenci od prvega do petega razreda so na svojih tehniških dnevih pokazali svojo bogato ustvarjalnost: okraski, različna darilca, piškoti, me-denjaki, darilne vrečice - jelenčki, voščilnice, adventni venčki, lizike ... V petek, ko je zvonec naznanil konec pouka, so bili vsi izdelki pripravljeni na prodajo. V soboto smo učenci v šolo prišli že ob osmih, da smo lahko pripravili telovadnico in stojnice, ostali pa so larje in ekološke kmetovalce, kmečke žene pa so napekle pecivo. Na sejmarjenje so bili povabljeni prav vsi. Prišli so starši, stari starši, prijatelji, učitelji ... Ob vstopu smo jim najprej postregli kavo ali čaj ter sladke prigrizke. Lahko so kupili tudi palačinke, ki so jih pekli učenci devetega razreda - te so šle za med. Pred vstopom v telovadnico smo jim ponudili tudi šolski koledar za leto 2015 s slikami na temo Osnovna šola Dob nekoč in danes. V telovadnici so jih pričakale stojnice z izdelki. Sejmarjenje se je pričelo s kratkim kulturnim plesnim programom in nagovorom ravnateljice. Sejem se je uradno začel in obiskovalci so začeli nakupovati. Sprehajali so se od stojnice do stojnice in kupili izdelke, ki so jim bili najbolj všeč. 'Tržnica' se je napolnila s kupci in stojnice so se praznile. Kaj kmalu pa je napočila enajsta ura, ki je napovedala konec sejma. Ljudje so začeli odhajati, prav vsi pa so domov odnesli katerega od izdelkov učencev naše šole. S potekom sejmarjenja in z izkupičkom smo nadvse zadovoljni, saj bomo z njim obogatili šolski sklad. Gloriia Ema Glas, 9. razred Ul % ra nakup „gov»»11"" V Prejmete ga ob nakupu nad 30€ Velja do 31. 12.2014 ke w6te!mo>2045/ slamnik@kd-domzale.si Zgodba o slamnikarstvu v Domžalah Člani turističnega krožka z OŠ Venclja Perka iz Domžal se že skrbno pripravljajo na sodelovanje na prireditvi Turizmu pomaga lastna glava. oŠ venclja perka Letošnja tema so Zgodbe turizma. Odločili so se, da nalogo povežejo s slamnikarstvom, ki je že nekoč in tudi še danes privablja obiskovalce v naše kraje. naredi cekarje, slamnike in razne spominke. Slamnikarstvo je zelo stara domača obrt v občinah Domžale, Mengšu, Moravčah in Lukovici. V Domžalah je Tako je učence turističnega krožka in 4. b razreda obiskala gospa Marija Sušnik, ki je dolga leta delala v tovarni Univerzale. Med drugimi se je gospa Marija ukvarjala tudi s šivanjem slamnikov in drugih slamnikarskih izdelkov. Po obisku so učenci zapisali, kaj jim je gospa Marija povedala. Učenec Samo Majhenič je takole zapisal: Zadnji petek v novembru nas je na šoli obiskala gospa Marija Sušnik. Predstavila nam je slamnikarstvo v Domžalah in okolici. Gospa se ukvarja z izdelovanjem različnih izdelkov iz slame. Pšenično slamo najprej splete v kite in iz njih delovala tudi tovarna Univerzale, v kateri so izdelovali slamnike in druge izdelke. Slamnike so prodajali po vsem svetu. Slamnikarstvo je še vedno živo v domači pokrajini. O tej obrti priča tudi Slamnikarski muzej, kjer si lahko ogledamo vso zgodovino in izdelke iz slame. Tudi časopis občine Domžale se imenuje Slamnik. Ta obrt je bila včasih zelo pomembna in prav je, da jo ohranjamo. Gospa Marija Sušnik je ena izmed redkih, ki še znajo sešiti slamnik. Čeprav je že v pokoju, ji je po 40 letih, ko je zadnjič sešila slamnik, to ponovno zelo dobro uspelo. Bojana Dorič OŠ Venclja Peka Domžale Simbioz@ šola Ze tretje leto zapored - od ponedeljka, 13., do petka, 17. oktobra 2014 - je v popoldanskem času na Srednji šoli Domžale potekal medgeneracijski projekt Simbioz@. srednja šola domžale Vsak dan so bili tečajniki seznanjeni z drugačno vsebino. Najprej so se spoznali z vsemi fizičnimi deli računalnika in urejevalnikom besedila. Drugi dan so na svetovnem spletu poslušali glasbo svoje mladosti ter iskali različne kuharske recepte. Naslednji dan so začeli pravo 'internetno' komunikacijo, pri čemer so se naučili pošiljati elektronska sporočila z različno vsebino. Nato so znanje nadgradili ter prek najuporabnejše aplikacije družabnih omrežij - Facebooka poiskali prijatelje ali znance. Na koncu so spoznali svet mobilne telefonije; naučili so se prenašati slike na računalnik, pošilja- »Ne spominjamo se dni, spominjamo se trenutkov.« Cesare Pavese £ Želimo vam leto nepozabnih trenutkov. PRODNIK Javno komunalno podjetje Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu Domžale Tradicionalni slovenski zajtrk je bil tudi letos eden izmed osrednjih dogodkov dneva slovenske hrane. V vseh enotah Vrtca Domžale smo v petek, 21.11.2014, imeli medeni zajtrk. vrtec domžale V novembru so bile na vseh oddelkih organizirane dejavnosti, ki so otrokom, z upoštevanjem njihove starosti in razvojnih značilnosti, približale pomen in prednosti lokalne pridelave in predelave hrane, predvsem ekološko pridelane hrane, pomen zajtrka v prehranjevalnih navadah, o pomenu pravilnega ravnanja z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnevnih dejavnostih, in razumnem ravnanju z embalažo in presežki hrane. Dejavnosti so bile namenjene tudi navezovanju neposrednih stikov med vzgojno-izobraževalnimi zavodi in lokalnimi pridelovalci in predelovalci hrane, zato smo organizirali oglede kmetij, čebelarstva, sadovnjaka, mlina, pekarne ipd., pripravili posebne pogrinjke, obiskali kuharja/kuharico v enoti, ustvarjali in raziskovali na temo zdrave, ekološke in lokalne pridelave in predelave hrane, predvsem pa spodbujali spoštljiv odnos. V Vrtcu Domžale smo letos uvedli dan slovenske hrane, ki poteka vsak tretji petek v mesecu. Več o tem si lahko preberete na naši spletni strani http://www.vrtec-domzale.si/. V enoti Racman v Dragomlju nas je letos z obiskom skupaj s čebelarjem počastila tudi podžupanja Andreja Pogačnik Jarc, ki se je navduševala nad izkazanim znanjem otrok v zvezi s čebelarstvom. Podžupanja se je med obiskom navduševala tudi nad projektom Moj kraj, ki letos intenzivno poteka po vseh enotah Vrtca Domžale, z namenom še bolj poglobljenega spoznava- nja okolja, predvsem bližnjega okolja in umeščenosti v kraj v občini Domžale z vsemi možnostmi, posebnostmi, lastnostmi kraja in prebivalcev. Vse dejavnosti so prilagojene razvojnim značilnostim in spodbujanju zanimanja otrok za raziskovanje okolja. Nina Mav Hrovat, pomočnica ravnateljice Vrtca Domžale Foto: Vido Repanšek Medgeneracijsko sodelovanje se nadaljuje Tudi v tem letu Srednja šola Domžale in MGC Bistrica nadaljujeta v preteklem letu uspešno začeto sodelovanje, ko so dijaki in varovanci v sklopu projekta Teden vseživljenjskega učenja ter festivala Bralnice pod slamnikom prebirali mladinsko literaturo. srednja šola domžale Letošnje šolsko leto so sodelovanje začeli z medgeneracijskimi bralnicami, kot so jih poimenovali sami, ki jih je kot že lani vodila profesorica slovenščine na Gimnaziji Domžale Nina Stopar. V bralnicah je sodelovalo 13 varovancev in 9 dijakov 3. letnika gimnazije. Med-generacijsko druženje pa je tistim di- dežela in so bili bolj na udaru gimnazijci z izjemo varovanke Majde, ki je z natančnim branjem in razumevanjem vsebine prekašala vse po vrsti. Na četrtem srečanju se jim je pridružil pisatelj Goran Vojnovic, s katerim so več kot uro kramljali o Vladanu, osrednjemu junaku romana, in še o marsičem drugem. Vse hitro mine, kaj šele dobre starosti. Mislim, da so dijaki vsebino knjige drugače razumeli kot mi, ki smo razpad Jugoslavije doživljali posredno. Pozitivno me je presenetil tudi pisatelj Goran Vojnovic, da pri svojih mladih letnih tako zrelo razmišlja o tistih časih.« Majda Korošec Ladovic, varovanka MGC Bistrica Vendar, kot napoveduje direktor ti SMS- in MMS-sporočila, shranjevati telefonske številke v imenik itd. V projektu je sodelovalo 25 tečajnikov. Od tega se jih je 20 učilo osnovne rabe računalnika, 5 pa že napredne. V prijetni medgeneracijski povezanosti je udeležencem znanje delilo 26 dijakov prostovoljcev ter 4 strokovno izobraženi učitelji, ki učijo v srednješolskem programu Tehnik računalništva. Za dvig koncentracije so bili med odmori pripravljeni sadje, prigrizki in pijača. Odziv tečajnikov in prostovoljcev je odličen, zato vsi skupaj komaj čakajo na naslednje leto, ko bodo zopet organizirali medgeneracijsko učenje. Tadej Trinko Varovanci in dijaki na literarnem pogvoru z Goranom Vojnovicem z Nado Slak in Nino Stopar (fotografija: Miha Ulčar) jakom, ki so v projektu MEPI, prineslo tudi potrebne točke iz prostovoljstva. Tokrat so varovanci in dijaki po izboru profesorice prebirali roman znanega slovenskega pisatelja, režiserja in kolumnista Gorana Vojnovica Jugoslavija, moja dežela, saj se je zdela tema več kot odlična za premoščanje starostnih razlik in tudi tistih v znanju ter izkušnjah. Dijaki in varovanci so se na medgeneracijskih bralnicah srečali petkrat, in sicer vse torke v novembru in prvi torek v decembru. Najprej so se bolj izpostavili varovanci, ki so govorili o življenju v nekdanji državi, obujali spomine na Jugoslavijo in jih delili z mladimi, medtem ko so se drugo polovico srečanj posvetili branju, interpretiranju in vrednotenju Voj-novicevega romana Jugoslavija, moja stvari, in tako so se iztekle tudi bral-nice s skupnim gledanjem fotografij, komentiranjem preteklih druženj in izdelovanjem plakatov, ki bodo še nekaj mesecev krasili prostore obeh stavb in vse mimoidoče spominjali na prijetne torkove medgeneracijske popoldneve. Za prijetno, zabavno in poučno druženje, ki je tako enim kot drugim polnilo baterije, se Stoparjeva iskreno zahvaljuje vsem sodelujočim varovancem in dijakom, tako kot tudi gospe Nadi Slak in direktorici MGC Bistrica Andreji Makuc, ki sta poskrbeli, da je vse potekalo, kot je moralo. »Veseli smo, da mladi želijo sodelovati z nami, malo mlajšimi, v 8. in 9. desetletju. Knjiga mi je bila všeč. Še posebej zanimivo se mi je zdelo Vlada-novo razmišljanje med 12. in 18. letom Srednje šole Domžale Primož Skofic, z veselim decembrom medgenera-cijskih druženj ne bo konec! Sledile bodo delavnice angleškega jezika, ki jih bo z varovanci in dijaki gimnazije vodila tuja učiteljica Rebecca Svetina, v januarju bo profesorica za likovno umetnost Martina Motl z varovanci in dijaki izdelovala mozaike, pomlad prinaša branje in izdelovanje konstruktivistične poezije ponovno z Nino Stopar. Dobri sosedski odnosi so pomembni, gimnazijci Srednje šole Domžale in varovanci MGC Bistrica pa znova dokazujejo, da medgeneracijske razlike za prijetno druženje nikakor niso ovira, kvečjemu izziv, ki tako ene kot druge čudovito bogati. Nina Stopar slamnik@kd-domzale.si POGLED NA DOMŽALSKO PRETEKLOST Vsi naši samoprispevki Ko se oziramo na 150 let organiziranega domžalskega šolstva, se lahko soočimo s šolskim napredkom, ki so ga v njem dosegli v letih po drugi svetovni vojni. Vse, kar se je dogajalo (predvsem v Domžalah, na tedanji Nižji gimnaziji), so beležile skrbne roke kronistov, zapisovale in na koncu poskrbele za izdajo množice podatkov te šolske preteklosti. Matjaž Brojan Foto: Arhiv Matjaža Brojana V preteklih nadaljevanjih smo pogledali v te zapiske in objavili kopico zanimivosti, dogodkov in imen udeležencev, ki so o sodelovali v njih. Po letu 1944, še bolj pa 1960, so se začele kazati velike potrebe po šolskem prostoru, potrebne so bile nove šole. Koliko denarja bo dala občina za šolstvo? V zagotavljanju materialnih pogojev se je morala tudi v obdobju po vojni in v petdesetih in šestdesetih letih najbolj izkazati občina. Nič več ni zadoščalo 30 ali 40 odstotkov občinskega proračuna, pač pa je bilo treba šolstvu nameniti že polovico občinskega proračuna. Ta delež občinskega denarja je zadoščal le za zagotavljanje osnovne pedagoške dejavnosti, za investicije pa je bilo treba poskrbeti posebej, s čisto posebnimi velikimi naložbenimi akcijami. V prvih povojnih letih so bile zgrajene nove šole v Šentožbol-tu, Zlatem polju, Ihanu in Češnjicah. Kmalu nato so zrasle še nove šole v Radomljah, Moravčah in na Brdu. Urejena je bila posebna šola na Homcu, prepotrebna za lažje duševno prizadete otroke. Za to šolo (poimenovali so jo po partizanki Olgi Avbelj) so si vedno domišljali tako poimenovanje njenih dejavnosti, da se niso v ničemer povečevale bolečine staršev, ki so imeli duševno manj razvite otroke. Treba bo izpeljati samoprispevek! Pri dokončni ureditvi šolske mreže se je izkazalo, da bodo potrebna dodatna sredstva občanov. Prvi samoprispevek je bil 13. aprila 1969. Na njem so se občani odločili, da bodo res prispevali denar za dograditev šolske mreže. V programu, ki je bil predstavljen in za katerega so se ljudje s tako izglasovanim samoprispevkom izrekli, so bile gradnje šol v Blagovici, na Rojah, v Domžalah in Mengšu, dozidava manjkajočih prostorov in telovadnic pri centralnih šolah, večja popravila, nakup opreme in učil. Za izvedbo tega obširnega programa, ki se je potem podaljševal skozi nove in nove samoprispevke, je v začetku skrbel Sklad za gradnjo šolske mreže. Gradnje prvega samoprispevka Program, ki so si ga postavili v strokovnih službah občine in je bil potrjen med ljudmi, je že v prvem samoprispevku 1969-1974, torej za obdobje petih let, predvideval izjemno veliko posegov v šolski prostor; ob novogradnjah naj bi poskrbeli tudi za mnoge druge pomožne šolske prostore, za telovadnice in podobno. Program je predvideval vlaganja v sledeče novogradnje in prenove: 1. Štirirazredna podružnična šola v Blagovici - novogradnja, 2. novogradnja celotne osnovne šole v Domžalah, 3. gradnja osnovne šole na Rojah -za območja Vir-Količevo-Jarše-Rodica, 4. novogradnja osnovne šole v Mengšu, 5. gradnja telovadnice s stranskimi prostori v Radomljah, 6. gradnja telovadnice in stranskih prostorov in popolna prenova poslopja OŠ Venclja Perka Domžale, 7. gradnja telovadnice in stranskih prostorov na Brdu, 8. gradnja telovadnice in stranskih prostorov ter prenova prostorov v Moravčah, Med prvimi gradnjami mreže osnovnih šol s sredstvi zbranega samoprispevka občanov je bila šola Josipa Broza Tita. Tedanji župan Albin Klemene je položil temeljni kamen. 9. gradnja telovadnice in stranskih prostorov in prenova šolske stavbe v Dobu, 10. izboljšave na podružničnih šolah, zlasti v Trzinu , Dragomlju in Kra-šnji. Predvideni viri uresničitve navedenega programa so bili sledeči: • Samoprispevek od 1. 5. 1969-30. 4. 1974 10,293,00 din • Proračun občine 9.299,000 din • 75 % bančnih sredstev za vročena sredstva 14.612.000 din • Posojilo Republiške izobraževalne skupnosti Slovenije 3.005.000 din • Skupaj 17.000,999 din Koliko je bilo v resnici zbranih sredstev? Ob pogledovanju v preteklost je z današnje časovne oddaljenosti do tistih časov zelo težko ocenjevati, kolikšna je bila vrednost takrat zbranih sredstev. Tedanji dinarji nam malo povedo, koliko so ljudje prispevali za gradnje in posodabljanja šol, mogoče pa je, vsaj kar zadeva razmerja, presoditi, kolikšen delež so prispevali za šolstvo. Zbrana sredstva so v obdobju 1969/74 znašala: • Samoprispevek 14.448.000 din • Proračun občine 5.459.000 din • Sredstva temeljne izobraževalne skupnosti 7.925.000 din • Drugi viri 1.741.000 din • Skupaj prihodki 29.573.000 din • Od tega je sklad vročil pri banki 13.543,000 din • Likvidna sredstva sklada 16.030.000 din Tako so bila za investicije v obdobju I. samoprispevka na razpolago naslednja sredstva: 1. Likvidna sredstva sklada 16.030.000 din 2. Posojila na vročena sredstva pri Ljubljanski banki 22.527.513 din 3. Posojila izvajalcev gradbenih del 9.794,487 din 4. Posojila Republiške izobraževalne skupnosti 3.500.000 din 5. Skupaj 51.792.000 din S temi sredstvi so v Domžalah gradili: 1. Podružnično šolo v Blagovici 778.000 din 2. Osnovno šolo Josipa Broza Tita Domžale 13.985.000 din 3. Osnovno šolo Šlandrove brigade 16.423.000 din 4. Telovadnico, vezni trakt in 6 učilnic pri OŠ Radomlje 4.419.000 din 5. Osnovno šolo Matije Blejca Matevža Mengeš 16.040.000 din 6. Ostali stroški (analize, SDK, plačilni promet, ostalo) 147.000 din 7. Skupaj 51.792.000 din Poleg navedenih novogradenj so bila opravljena tudi druga dela, v katera so bila vložena sredstva Temeljne izobraževalne skupnosti Domžale in amortizacijska sredstva za izboljšavo pogojev na nekaterih podružničnih šolah, in sicer: Podružnični šoli Dra-gomelj, Podružnični šoli Trzin; Podružnični šoli Krašnja; zgrajeno je bilo tudi asfaltno igrišče na šoli pri Brdu. V sklopu programa I. samoprispevka pa niso izpeljali sledečih naložb: prenova obstoječega šolskega poslopja, dozidava telovadnice in veznega hodnika pri OŠ Dob; gradnja veznega hodnika in telovadnice na Brdu; gradnja veznega hodnika in telovadnice v Moravčah; prenova obstoječega šolskega poslopja, gradnja telovadnice in veznega hodnika pri OŠ Venclja Perka. Potreba je bila očitna: drugi samoprispevek Ko se je izteklo petletno obdobje prvega samoprispevka, se je že lahko videlo, da z zbranimi sredstvi nikakor ne bo mogoče uresničiti vsega, kar so si ob sprejemanju zastavili kot cilje občinsko vodstvo, družbenopolitične organizacije, strokovne službe, izobraževalna skupnost in navsezadnje ljudje, ki so samoprispevek izglasovali. Poleg omenjenih neuresničenih ciljev pa so se pojavljale nove in nove potrebe po šolskih prostorih, opremi in pogojih za izobraževalne procese. Na omenjene, nenehno povečujoče se potrebe so šolniki ves čas opozarjali, tako da so še pred iztekom prvega samoprispevka ustvarili potrebno ozračje o nujnosti novega samoprispevka. Tudi v medijih je bila omenjena nujnost novega samoprispevka nenehno poudarjena, tako da so ljudje pravzaprav še pred glasovanjem o novem, drugem samoprispevku spoznali nujnost podaljšanja prvega samoprispevka. Po široki javni razpravi in ko je bilo ocenjeno, da je bilo v petih letih kar veliko storjenega, je bil na referendumu 31. marca 1974 izglasovan drugi samoprispevek. Program drugega samoprispevka je predvideval: 1. Gradnjo telovadnice z veznim hodnikom in dozidavo pri prenovi OŠ Dob, 2. gradnjo telovadnice z veznim hodnikom pri OŠ Janko Kersnik Brdo pri Lukovici, 3. gradnjo telovadnice z veznim hodnikom pri OŠ Jurija Vege v Moravčah, 4. gradnjo OŠ Venclja Perka v Domžalah na novi lokaciji, 5. gradnjo Podružnične osnovne šole v Krašnji, 6. različna vlaganja v podružnične šole v Ihanu, Trzinu in na Vrhpo-lju, 7. odkup zemljišča za gradnjo posebne osnovne šole na Homcu. Ob predvidevanjih, kje dobiti denar, so se načrtovalci vedno zanašali na to, da bo večino sredstev zagotovil samoprispevek, v znatnem deležu pa naj bi pri vseh načrtovanih gradnjah in investicijah v šolstvo sodelovali tudi občinski proračun z dinamično zagotovljenimi zneski za vsako proračunsko leto posebej. Drugi samoprispevek je potekal od 1. maja 1974 do 30. aprila 1979, v tem času pa naj bi ljudje namenili 28 milijonov takratnih dinarjev. Ob zneskih tedaj zbranega denarja je danes težko reči, kolikšen 'denar' bi to predstavljalo danes, saj so v času političnih, bančnih, tečajnih in drugih sprememb izginile verodostojne možnosti ustreznega preračunavanja v današnje zneske. Zaradi zanimivosti vendarle prinašamo podatke o predvidenem denarju, ki naj bi bil zbran med 1. majem 1974 in 30. aprilom 1979. Samoprispevek naj bi prinesel 28.000.000 din. Proračun, krediti bank, izvajalcev, občinske izobraževalne skupnosti naj bi znašali 13.000.000 dinarjev, skupaj naj bi bilo zbrano 41.000.000 dinarjev. Kaj pa je bilo v resnici izvedeno? Zaradi nenehne inflacije in s tem povezanih povečujočih se plač so se seveda povečevali tudi zbrani predvideni zneski samoprispevka. Koliko je bilo zbranega denarja v drugem samoprispevku? 1. Samoprispevek 49.906.000 din 2. občinski proračun 13.000.000 din 3. občinska izobraževalna skupnost 10.015.000 din 4. drugi viri 14.379.000 din 5. Skupaj zbranega denarja: 87.300.000 din Denar, ki je bil zbran 1974-1979, je bil porabljen takole: 1. Osnovna šola Martin Košelj Dob 15.350.000 din, 2. Osnovna šola Jurija Vege Moravče 12.800.000 din, 3. Podružnična šola Krašnja 12.500.000 din, 4. Osnovna šola Janka Kersnika Brdo 9.800.000 din, 5. odplačila obveznosti prvega samoprispevka 4.000.000 din. Preostala sredstva so bila rezervirana za gradnjo OŠ Venclja Perka, za katero je bil temeljni kamen položen 29. 11. 1978. V okviru programa II. samoprispevka vsi postavljeni cilji niso bili uresničeni, saj je bilo kar nekaj denarja porabljenega za poravnavo obveznosti iz prvega samoprispevka. Ob tem je bil sprejet tudi zakon o obvezni gradnji zaklonišč, tako da so gradbeni stroški zelo narasli. □ (Se nadaljuje) LEKARNA FLERM Ljubljanska 59, 1230 Momžaln tel.: 01/729-25-20 □UPIKALNI ČAS: p oncil t! E jek - pete k: ti - 1o Ce ÍL 3 ° S £ » I ^ 3 ^ -a — L_ 3 M S 2 « 1 TO ^ 3 5 ■ s Î S 2 m O > J5 0 « O ® O s cn < « 1= — >cj oE OŠ iS 0 & 1 S £ i ^ Š I « s v. 1 .a « ä ¡3 rt & ä £ « g 1S (D (D TO D C to < Ce IL > 0 O s s 'M 7Z o _i C CL » 5 O N >15 CD j O | C CP CA 73 -a & o C/5 rt G C 'S S O "G CP . 73 "K OÖO cflcfls-i > o & o> rt CP 5 £ rt

N Z 1 ís OCLX O >(«< co Zj -iS m o . > § ! ¿i j? i § s m O > m ¡5 z — < o Oj o 09$ cnO o •a o . I C/i N cd « o D O a O z > o ra_I >N ^ I £ ^ o a "=>o ra > ■EO ju o m O O £L > d K SÏ o a ™ a iS § C 73 rt •a T O ^ (N iS .2 t« rt TD Qä o < -J ^ k nui® a: O — ^ m ^ (0 < S ^ ^ O 5 z i-? Q n ra ^ O Z et ^ a: lu ^Qioû: i2 S ü î^ S — rt t« B ss "čS .£2 lu 're c >W o 3 B a tB I >o S ^ Pí C O C > CO t« 3 rt Oí c^ < "Ö N o LU > Icc TE > O cc < < <0 < Z c < ^ f^ a [u o > O (O C — 12 o LL CD Q CN fS B % % G O) crt >o O XA 2 1 Í1J ^ : W i co O ^^ oa K 3 73 O 1¿ rt ^ « p > "3 ¡2 rtrt> o >tJ •S >C/5 3 S C rt ^ JS '3 a3 3 ^ n ■> O C O CD (TÖ rrt G :S I- a: ^ > O cc < < N = ^ ü ^ c q < c < DQ LU <0 > O (O C — 12 o LL CD O o CN O H ÇJ ^^ Dû 22 3 •a o j ¡^ Q g O čE Jg S CL rt O _Q O en D C TO s i Ä •Si : : s? C S LTl o ja r S ; ¿o ! , rt -C ¡3 TO * It E o s S5 "O CD p O Í s ¡ .s ! í^ O -š o » rt cd 32 m ^ >cj > ^ 3 H œ rt p 3 i rt m ''3 g s Q > -h rt C M -a ojv ■ ■ co-Tá"^ 3 o » gi« g ^ ~ rt CD & C^ -- 3 ■ o a ü rt 3 CD a os rt c^ "O CD 3 rt Ci^ ™ « % o S3 C rt & K — ° ^ !» = > >o iu (3 —, E z o w ■a r! ÍH - O -a o S rt S > < S C ^ u — ro o ^ O I< ^ g ÈirtÇD rt n c íí "č^ -S i= O I- o 21 C3 Q < CL ■¡z LU CJ QCU LU > ^D Q LU lg S S^ J= O <5 co œ N E « S rtí 'J2 X ä 4-> U C/^ « O ž 3 ^ CD CD M ■ ^ c^ 3 1 e B o % : J i2 i cp m i S rt ; o N i & 3 : s : 3 a i s i 1 :3 ^ : S Q I ^ rt . 13 S I« !» CD Œc.;^ >o O ' 3 CD tí cfl 22 a « fi (O LU CZ O ^ O j" •so w & ^ " p "K c^ ' ^ p * rt ro rt SS Söc ¡ CD" 2 S o o <0 O 5 5 W K« rt o> t« Q SrtrS CL OHS . . 'C ^ CD S trt "> != Co V. >N t £ w o < O □ C LU > ž í^ « O ® X C & .ç^ .S s^ rt :G "tA B > «P 5Ï C/5 Q O & CP C CA IÍ2 CP 13 rt C/5 rt :c O) >u rt > rt- 5= -G CJ o 73 CA 13 o Î^ rt "Č3 rt a ffi Î^ o 73 rt

T C C/3 5 < « « "S "O § "= 3 22 < ^ 2 bU -p >(« < < g g 73 ^ rt S ,o rt ■g O T-5 11 š ■ <5 S - I c«c ^ ü ^ CD CD d ^CJ 3 & a- "Oicj ^ S2 3 a ¿ Ž 2 gs ^.S^ g S o § —i a lu "a a. vi O S, O cn o ■O (D C D C .rt 00 ü^p o rt S 3 < o ^ ° D (N à ž rt -Q o U .ç^ cc < ^ tn >n O ■ £ — a : ^ o s :! «i Ss : iE 73 C Š 3 rt T3 ^ o HA > O 73 Í3 O cd m Z E o O Ij Šo tfí O •a o . 3 « j M >n O CD g jS z S >Ñ8 s: 1-1 -S > s 2 O O O rt M rt S O cfl rt c^ rt cac^E-o (D (D TO D C rt < >o < cz. % cc CL O o o S rt ^ T ^ O C S o ^ d ■N cl > n >- cc O ca ■N E o a o C lu "g O ¡S O ig ^ 00 3 S .ä S rt i—■ ro CD J^ ^^ 2 i ^ cpC jv (0 N E * IU LU ca >0 to < ^ O ^ o S ó 3 o cd ro > c^ rt •a ^ o & • ' S < Î5 iE ê O Z o LU iS -J g > Ol ^ TO •S^ 3 ^ O ^ H m xj ^^ H ï£ 3 ^ CD CD rt ■S^S O-a-o c <0 < >N E ^ R 0 N O < C 5 Ln c^ >- Ü o X- ^ CS3 3^ ,3 73 ''i 22 S S3 C 00 rt « si 22 gg îîci S ^ > tí 3 .3 EL. E-c lu -a O g o .2, cd jf cn o ■a N m S Elu u û CU o lu ^ û > VO ID Q ^ JSig ^ Jx 2 &. JS ^ co >o a: (O < « o ^ t— rt 'O ^ N z 2 (0 ce 1- > _i ra ^ D 'iz < (5 >N c^ ra O o c a Ä ra ^ CD LL o a oo CÓ 3 M "3 cd rt ~< C^ 03 W ä ^ O 3 rt in I <3 ^^ 13 -5 3 3 ^ cd O -O 13 13 £ rt cp S3 cj rt ^ ca c/3 iT1 rt ,q H 3 O -3 O J2 — O & O — o û o 12 ^ ÍO ^ r; Q. O « p .X ° O :tí ^ "O q. cn « >(0 cn n o TO ^ C TO O Q < CC < O a a < ra I- '12 != ^ E ^ -5 C .3 >N 5 13^ — S ^ CD Ci cfl 3 g o i3 "!3 -O rt •S ^ 3 <2 I M 'Si g > • 3>"o ^ o>r= r- rt % Ž g 22%-g & O O I-O 21 C3 Q » ÍE % ,15 ^ ^ L^ > MD O cL £ ^ ^ S &. O a: (O S3 < rt rt : ^ C "O "o ^ cd cs i T^^ 5 c C ÍN ¡^ < s lu rt X ^ — > ,2 O S O 3 cn eu n ^ 3 T T S 3 S >n cd , E^ 3 ' c^ : ^^ S C w O O 5 Î^ rt • « P m C ^ rt ^ 13 23 .a (D (D Œ i— TO ^ C • C ca \d S ™ ír ^ < o (O &. i« o rt S 3 ^ > o ' rt 3 -a 3 cd n . . < > .rt rt rt ce i < T1 i C CP > T O O tf) m «t T iT o CJ Si 'rt LÜ M G C rt >CJ rt O 3 >CJ T LO 3 rt J3 rt & ^ i b O o CN TO O _Q O (A d c ca O cc < >o O ra — ie o o ^ o>o c O < E o>Ñ (A O LU -Q •a o . en S3 n O a lu z ca O ce < >o o cn c^ jd o ¡1 c >n O s -a 13 rt -a ü rt < CC E^ 3 9 s * M i3 ' -13 ^ e .5 .a Is ^ s a S E^ .j ^ rt - K -Q T1 n 3 <2 1? S <33 O x3 2 < !» -3 Q S3 < M -g rt *TN ^ 3 - — >cj "3 - čd ^ ^ ^ cl n CO S 1 1 3 < 3 Q LU CÇ ra ce. >N IL Ü 5 ^ en 12 <û ca O ra < .£ Q ra lu c ce ? « e o o — ^ o _ra Q £ cri i o Q ! c 1 a 3 ü < p N S3 O Z 3 O .2 * S cû ^ O ¡^ b 2 S3 Q n ^ rt Sî !T! Çi 3 o B C cp CP rt cj Z 3 rt i- £si2 CD M O h'e % -p O 3 < _ c^ is o s cn T 3 3 .q l^ q 3 rt S -a ^ TO O .Q O (A <5 .Q E O a "O M ca o ce < >o o TT 3 ^ o « 3 u t» >3 « a " .rt c ra — >n > IE O o ^ 10« c o < c^ H • S 0>ñ o ó cq m T > 3 rt 22 cfl 3 q >n 53 0 ü: ^ 3 ^^ lu .3 3 lu rt n 22 'Si o g o ^^ >Ü KA > . iï S £ ^ co .3 >cj 3 "¡3 < n s T 0 >n 1 § c rt ^ S —.. M

CJ eo'^ >tn o ^ 0 rt >o p¿ ó 3 oí g .3 cj 3 O jrt t3 s 3 ' có ■§ lï ■s & g & Ü ^ s3 o n « iS H ti « ^ m irt : e- 2 . . m il * < ra >n 1_ q ra ž — _ .i^ cî ^ S li^ ^e^ éses3 i ra >n e o q c o ra n _c ra c d e o M S m x OL a. < O < .2.2 ¡ôti ra ce £ ■S S = 1 'ä « c EE 0 O 5 Q ^ d g ü o ä s s s N W ci I- w N — ^ 3 Z m E j S Š S3 I ¿ «à s _<2 O < « MnzíS < ^ CO o; iS < ïï ™ S > ^ «I 'S ce s s ° Q -Ö < -a ü ja 5 S cd >u Q) C3 C n cd >u H < Ce 2D O .2. ü >io - s=< 0 LU t? 8Š m ^ S - '3#có ¿ I * j •S •§ ™ '3 f^ rt ^ > ž 3 iS co -a <" e ü o is ^ ^ ^ "S M 73 - « ctí j;? cfl T3 m 'Sg^ .S.« >M s S o .s s £2 &rt>^ . >u . rt ' (rt .3 . > rt o (rt s .t d . o tí -a o - ■o co ~ 13 o a S ^ «•Sj b.e0 ¡*¡ ¿2 S S o a o (N C ü ^ g co0 « XJ " cu S 2 52 ïs fî CD .-ta CD M>0 N ^ 3 0.^ N £ c N TS 1= w o >H o o co O " IV T3 n E N O ^ • ^ 8 iSoo t <0 ¡ü g ¡q -a (N XS ^^ I o •o o ^ ° a -D B ° ^ a -Q oPS ■T^ E D í > 'sz iS — w o - ü !3 o ¡3 jí T3 iS 3S o a e o. ç o o N O O 3> a E 5 > O N 12 E o P Q * -a 1- 5 > "fe -Q O Q .¡í cd >(A CO ra v CD Š 0 w CDc^ IE t-^ Js S S 15 o ÍÍDI- -a (i o >h -a o <2 -a a c a g« s s 52 ^ tn •a tn >0 O a d i TB ^ (9 g -Q ^ ^ O SÏ 3 .3 o « S ^ §■ à s ro ■ S O < = 3-a Q ^ I s s s - & ® & a cq a 3 a c u •a o e ™ ^ !3 n >N £ o Q O CN •a . o a 3 o -a iï •a 0 -a 0 IS ■o ^ .Q O "O o s > « -9 tu j § & r° -a : S O m o ^ - ■aj 9 ■■ M ; ■Sí Üs ■! ■o .! JS ! ^^ í= C/5 £ iS a > e as S J2 š 3 K > '■D a> "im .sí -3 t« > . . M o "žn Mxjtfl OOÖ •a a1^ ^^^ 1 S 5 1 m M .0 C0 rt rt C N > 0 ) •a 0 •a es > S 0 ) •a rt 0 ) 0 •0 S 0 i= u c 0 rt cj rt 0 T3 e Cfl O c ¡3 CD >CJ O 0 ® es ■a N E 1- D es 3 C 0 < Q 00 O C LU > •a 0 a c^ ^ O tfí <5 o cc < < < " VSi C3 tà ^ m -a ^^ CD :>-a 0 -a o >15 o O C ^ 3>Mrt ^ rt 2 ^ — Z rt TO rt o 2 <5 3 o ro D C r^ c^ 'iz « Z c » O ^ -'S 531. (n ii cc a < m s/ 3>0 ^ ■Nz !: ^ << o ' ^ ^ •¡^ & .¡^ S ^ cž m cu & 'S J2 > ^ a i Šo (O c^ z O oa 5 e sfi ç LU X o JS :d iE 1 iš I <0 S o O c — ¡2 o LL o o o CN & -id 'a ¡3 O HC ^ 0 § a i N 'O E < o z Q š2 (0 — tj CL >1^ O O a TÍ ^ a cu " 3 e % 0 _i >N 13 = < C ^ ÎS ^^ IS ü «o a < (O < Cd Q O < N N = ^šč ¡5 CL>(0 ---< O :> O >m o > co m >N E < es 3 C 0 .es Q < 00 O C >(0 > •a 0 a c^ c (A 0 0 TO D C ro M w +-¡ . . c^ o ® o J= O « o ^ t^ a S3 g o>y tu e o -a S - e CO í^ > ne -a n O O X ® >ÇJ C LU O CL Q <1 O í^ ë % o o co ;> P o t a. >2 D CL C _ co X Š5 en -a > o O c :j .s « ^ 9 ^ il .=- f. -a •s' ~ -a o ÎH > •a c cfl CD C < >Ç2 Sï 9 ¡3 n Sí 0 o ^^ c 0 Sï Í3 Č0 -a CO 0 n 5 rt ¡2 'sï ■s ¡s ca N .a •a o ■a > R ,—1 O 7— ^ tn I- rN « LU >CJ IL ^o CO Z "cž^ < o m — >N < 1= 2 5 < a -j o ÛÛ >15 O SÏ H -i^ o fs cü CO â tí N o n ^ o 2 £ "c^ tM> i» i-J > .a N < Q O O CD -Sí CN Ë o tn o m . 00 O ID N < <ü 3 >N Z E < o'O Q LU ¡3 Ë ^^ o. > o ^^ S £ o a N T3 m è ^^ ü Ü M "iS 0 .¡^ o. != is o o ca ¡5 1- o iS 5o cl o.!^ >0 O N > != g ë % § .¡^ " -d ._ — a COS X iS m o g ó ~ CN t, N LU Q < So ïâ ■i — vi >N o "iE 'ST E 2 o tn ° H ž Z LL. ^^ 2 w O S là • C.i^to C tí tD s tí ■O \o & ío00 co (—1 ; m • nT J3 rt != £ '—tt . rt h § ^ ° T« .s s ^ rtQrt 1 ^ ^^ ^ % 0 cos^s: ^ LU T5 Z >N . E>2 o O Q « £ •Sí fl. >15 o O M O CJ .i rt C ra ■a O ¿n Tj Tj u •a T D îï 0 C -C 22 T •a i. & T a .i .ra H M 'O a> > < N < l ž c 00 o ^ co 13|2 ^ ^ .5 co OS J Jâ ^ ^ o % tno C ^ äS -c S t* 53 m 22 S S ä— " a o ^ a ^ 15 O u Ï ■ - > E3 : ie-9 a o co -O M ^ 15 O CD O O a J^ ^ g UÖ.5 M < < 2 S N . . a: M ? ^ O (O ^ q 'O O 1 --CLCČ S < < .¡¿'Oo «LU W J2 WLÜ — d £ O CL rnïïj Í2 ÎS tï 3 KA rt > s-H rt « : >ÍS § C co Q < „ ce ^ O ca <0 & < ¡ 1E id § o tn S. Q«t 06 .Ü Ü a S O w o cc a g ü ^ 3 00 I- -a O O s CN O 0 D C ra • M M N 2 E □ o X Q N ^ >15 o O c iJ S ^ 0 CD O Q « — N 'M co ¿5 iS g o O ^ ? g * ^^ -a .!= lu o ■^Z a — __.crt m H m — 0 LU Iš Ü ^ 2 > .NjjO Eoo Q ul z Í3 Ccó< Í2 ^ > ^ ^^ -a tí CD 3 o CO " M ^ £ <= V ¡2 g C i-, ^ iä o C^ M o O o & JS >ncc Î3 C^ H 'iz ^ & Q J3 ^ CD o ¡3 o 3 9 * o e CN o — n o ;¡2 co g o CN P- ^ Z aa C CD Z & — '-A co "M ^ -a c^ C rt o ■O >N ío > s^ C CD CO ¡^ -O NLU 5 Q< -a S O ^ •— --.Q >IS O N CO CO M. c3 T3 O O ■D XJ H ^ S'H « z, ~ N C^ g ~co .Ç^ ^ 1 Î . _C0 Q CO o J CO . .J O N c;^ 3 ä '3 T3 cl SS-a < ^E^ ° — c -a T a o "S.áS i- OT3& ^ O 0 Ž ce < c^ >cj <0 < N LU I ^ T5 O c — " z. o C > CD ^ -Q c^ co > 22g s is ^ g a í= CO O c Ja < O o ¿¿ LU >0 LU > D LL O N O 3 < (3 ? O ^ O X o û £ 0 ' 1 s != s= Ç0 co .¡^ J3 I^JÍ Ü I 22 IS ^ c^ co >S3 2 o 0 a tí tA H CD S <= -Q CD < ca S 3 CO c "ČO^C "G CD CD CD M o rt rt CO c '¿s C o != Q o M. • • < o rto > •S^H c - C o ÍJ ^ O C X/5 rt ^ a ^ ï^3 'í^ si â i! c • • 5 o rtrt^> ra ■o cö D C ra a LU C£ IL Ü <0 z < > 0 ra D C .ra . >0 LU Q o > o N V O <0 > CD CD 3 ^ o ^ cn 3 O o ^ SS ;> rt rt > n n a . N o co -Q ií 0) efl •O o S3 T T iS 2 & N r- c -a O Ul >0 E ¡^ ¡5 < 00 o <0 y o z C — 12 o LL o o o CN g S ^ s« a i & J§ ^ o (O m V) < v č^ <0 ^ >N E O o ce Q C^ 13 >15 o O ^ S3 "13 co ^ Ê5 rt ■ cí & jË S3 ^ !» ■ 3 ü "O .Q - O tt CD co ü ^ ^ Í3 " JS 3 Jï ^ 3 ï^ ^ LU >0 ce D LU < CO S ^ ^ cj ce es 3 •a O K 1- ^ •a LU •a 0 a X 0 a î^ ä 0 O 0 0 CD 3 CN S3 ra ■o o c ra D C ra >N o m g ce < ce IL N > I ^^ Q O IZ LU >N J= O tfí o m . ■i >-ce •g iž i < c í^ÍE o S £ CLU 5 ° 'iE o a «o o •a 00 •a o a < m O O o CD CN ■O -, c ^ Ö -o ia < -S ^ 2 3 " -S S c< »sed :ça ^ LL ^ C0 CD 3 CD H^'s 1» ca<í£3 53 N LU Q < 1Z — >rs 0 '"a ^ "O co JS S3 TT I "" > O _ & •SJ= C Š ^ « ja3 ^ % jï 13 1D <3 ^ ¡S c= co co M C N š ¿¡y ° CO Í3 S o a 0 O c O, 'CÓMO • O & ^ Ul . a ^ i 2 23 C CD O M -tí M ^ . <<íi=cO Í2 <= íS.cS ■O ^ o M I* UÍ ¡= O IS ^ "5 «O «öS £ T3 C Č ^ ° ° C o ^rt ia a - sÍS=>S3 ^ o < ž ° >N E o Q <0 0_ 1 s 5 <¿ O ï ! <0 à . o § LU g tfl t^ TS ft 'td ce ib < o < ■u z > <2 10 ce c 0 S Q c^ != < S3 ^ â w la N SŠ < a ^ iË T O ~ (O - o a i» ^^ Ü ^^ <^3.2 ^ 22 N > £ < 5 ^ Q t« O z C LU ¿2 >N 5 0 % o tí ^ S —- -C co "č^ ■S.&0 Jt5 Ul o. Çï^ C ^ co ^ ^ ' CO N C >0 ra ■Q CJ ^ CO a ü > 0 ^^ i ^ -Q < t: ^ o a •>; O 22 c <¿ § áá ž <2 rf ^ .C n L^ -S 'Ç^ 0 1 « o ^ jg ■ o O « ^ CN ^ O. « ^ « a y c Ta Z T? . . c^ O t^ í> . ¡3 2^ SH Ü ¡¡ *í3 CD ■ ■ ■Q T C0 „ S o ^ & C •a co % o o c ca jI ^ s >= J2 "K „ > 0 D C .ra 00 s ^ ■=J3 0 t < N O ^ O S 9 ■5 5 ^ != C MU 2*= c 6 S I 0 Ç0 T. Ul O s i -¡S o Sí . CD M —, " 3 13 « tí 13 ^ Ul o a a S ^ 5S3 ec COO ¿J < ce 2 ö Z O Ii ^ h= = (O Z LU I- LU ce > < O O ^ >0 ž o o CN (O <= S • la tí 'c^SÏ ^^ o — 3 . . CD tí C iS CD ¿J U *Î3 co _ 3 2^ ^ l-J K <3 ^^^ ^ 0 ^^ o o g ^ !> SE ^ Ç0 c^ CD < SSS3 JS es >N E ■Q S3 cj •a a < '■ " 00 ^o o «= ^ Ž $ £ m tn tS CN ■a 15 * ^ Elu u Q CU Ol^ "a û> O Q ^ .£!£ Ig ^ a Š ï f s co ^ T û ^ i ^ m O O o œ >CJ j ^ >cj Ü3 3 ' ^ 'Í3 , c rt -S xrt ^ 2 Lf5 g. CN > c 5 CD O ■ -c ¿2 Ü3 T C ja .13 CJ C < ss T 0 S3 T ■C M . ■O 3 a s a. e >CJ C O CJ CJ jT "o T .i c 0 S Œ s T a C iT T3 LU O D . a C rt S O ex a JÏ .Q E N ^ +5 i. O N a Q LU 0 c _rt a T ■Q c T 0 Z iï T • m T c -C rt C 0 CD CN a c M . 0 ■I < TO Q E j o o ° to < a > ^ Î3 O 3 ÜE ^ — ■5 0 13 CD CN M C^ feo > 2S ^ . co bß CD Ç^ > a g ca CD > cO 'S • ^ i§ .5 > CÍ CD W C — o ^ s s m O ce < >0 O î ž CD — >N > 1= O o ^ £3 >0 O >N O 00 š ^ w O _ rt ig 111 <— C£ o ^ O) í? ^ < 3 ^ co CD ^ -a ç^ M o -S -S a c 1—1 c .& s TT •o S cj «3 S CD K ^ "o ^ S 2 Id Q C0 +3 N CD CD 22 O - c -T G co M ^ a S3 o c CO Ä -s ^ •a o a o a o p CD CN N o 00 Č < ce < ce < ce > g ca fe -S - 2 tn O B ^ ! ° ^ a « .sa C & CO —, N IZ0 3 M xj 3 T C >cj "Í3 2 22 !S •K N 52 eu >cj M O I- o ^ C3 Q . < ^ CL « ÇD ^ £ >N m ® Em CJ Q S otá ^ û> CD O Q ™ ^ a Š g i* in a c Ö Ja _ CS O 22 CD g œ = 0 .s! i O »u , ^ rt rttü rt cj __ ^ '¡s CD , O O .c ^ 13 — .^J3 „ ^ ¡3 t i § S3 11 T rt C L« e ttC rt^^o — Ort^C ! CQ m „ C < > fi D Q LU ce IL s ta IC LU <0 -j -O O <0 Z c — = ^ Ü o < V) O > X IL < « n t: E ^ CD 2? CN O KULTURA slamnik@kd-domzale.si DVOJNI KULTURNI SOK ŽIGA CAMERNIK IN LUKA VASLE Polna dvorana Kulturnega doma Groblje je v petek, 21. novembra 2014, doživela dvojni kulturni šok, ki sta ga z dvema različnima predstavama uprizorila Žiga Čamernik in Luka Vasle. Miha Ulčar Foto: Iztok Dimc Ze sam naslov kulturnega dogodka, ki sta ga izvedla pod pokroviteljstvom Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS, Območne izpostave Domžale, zgovorno pove, da sta igralca izbrala tematiki, ki jima v zadnjem času posvečamo veliko pozornosti, sporočilo pa je obiskovalcem zagotovo odmevalo v glavi še nekaj dni po predstavi. Najprej se je na odru zvrstila tragikomična drama z več kot zgovornim naslovom Gospod predsednik, ki jo je odigral Žiga Čamernik, nato pa je sledila še komedija Luke Vasleta Pijana smrt ali Vinogradnik Tomaž je zamočil. Žiga Čamernik zase pravi, da ne ve, ali je Domžalčan ali Kamničan, saj je prva leta preživel v Kamniku, nato pa se je preselil v Domžale, kjer je živel 24 let. Pozneje ga je pot zanesla tudi v Mengeš, sedaj pa se je ponovno ustalil v Kamniku. Ima status samostojnega kulturnega delavca v trojni vlogi: igralec, pedagog in kritik/recenzent. Pogosto igra v predstavah, sem ter tja ga boste videli tudi v filmu ali kakšni televizijski seriji. Poklicna pot ga pogosto popelje po vsej Sloveniji in tudi po državah nekdanje Jugoslavije. Približno enkrat na leto pa službeno odide tudi v Indijo. Na njegovi življenjski poti ga je zanimalo že mnogo različnih stvari: od psihologije, filozofije, politike, meditacije, reikija, astrologije, košarke, teka, hoje v hribe .... Domžalčan Luka Vasle se je rodil leta 1970. Svoje pesniško rojstvo pa je doživel leta 1990, med služenjem vojaškega roka v nekdanji skupni državi. Vojaški rok je služil na Žirju, malo obljudenem otoku na obrobju Kornatov, kjer je imel ogromno časa. V osamljeni vojaški postojanki brez oficirja, kjer so za razsvetljavo služile sveče in ki je bila od edine vasi na otoku oddaljena uro in pol hoda, je skrbel, da je bilo vseh šest mornarjev sitih in da so kolikor toliko dobro jedli. Naloge kuharja je opravljal vestno, pa vendar mu je ostajalo časa na pretek. Presežek časa, ki ga je bilo nekako treba ubiti, je porabil tudi tako, da je začel pesniti in domov pošiljati pisma v verzih. Po končanem služenju je začel študirati NOVA ODVETNIŠKA PISARNA V DOMŽALAH Najbližji lik mi je moja zadnja vloga Gospod predsednik, predvsem zaradi tega, ker je tudi besedilo moje, torej avtorsko. Ta lik je moj pravi alter ego. Čez njega se lahko izpraznim, sproti izpljunem vse ven, kar me teži, istočasno pa se zavedam, da tega v svojem imenu ne želim javno povedati. - Žiga KSV ODVETNICA Mag. KATJA SELJAK VARGA gozdarstvo, pesniški opus se je večal in leta 2007 je izdal prvo samostojno pesniško zbirko V osemdesetih verzih okoli sveta, v kateri so prvič objavljena tudi pisma v verzih iz njegovega vojaškega obdobja. Leta 2013 je izdal otroško slikanico, pravljico v verzih Morski pes Anton, v začetku junija 2014 pa je izšla nova pravljica v verzih, Pijana smrt ali Vinogradnik Tomaž je zamočil, ki je upesnjena pravljica Bridka smrt in Tomaž Frana Milčinskega. Na vidiku je že tudi izdaja nova pravljica o morskem psu Antonu - Morski pes Anton reši ladjo! Koliko časa se že ukvarjata z igralstvom? Žiga: Že kot otrok sem veliko nastopal v šoli, kjer so me vedno izbrali, da sem kaj recitiral. Moja prva igralska izkušnja pa je bila sredi 90 let, ko smo pod pokroviteljstvom Dom-žalčana Pavla Pevca pripravili Komedijo zmešnjav, v kateri je sodelovalo približno deset igralcev. Sicer pa smo imeli zgolj premiero, nato pa je zaradi drugih obveznosti skupina takrat razpadla, ha, ha. Sam se imam sicer za predstavnika ene zadnjih 'idealistično romantičnih' generacij, ki je še verjela v neke ideale. Danes pa se mladina še kako zaveda, da se vse vrti v glavnem okrog denarja. Mi smo bili, za razliko od njih, razmeroma naivni. Morda smo še vedno, ne vem. Naivnost pa - poleg tega, da te okolje pogosto pelje 'žejnega čez lužo' - pripomore tudi k temu, da bolj sveže vidiš svet okoli sebe in si zato bolj neobremenjen. Ta perspektiva mi je pri igralstvu prišla še kako prav, saj ko v določeni vlogi stopiš na oder, moraš biti vedno svež: tudi če npr. že stotič igraš predstavo, jo mo- Predvsem sem si želel, da se ob predstavi zabavamo vsi - publika in jaz in mislim, da mi je to odlično uspelo. Še boljše, kot sem pričakoval. Publika v Grobljah je bila odlična in to je za kakovost izvedbe predstave zelo pomembno. - Luka raš tako, da ti bodo ljudje verjeli in ti sledili. Gre za energijo, ki se sproži v danem trenutku. Luka: Igralec sem postal leta 1994, ko sem v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani opravil avdicijo. Aktivni član sem bil do leta 2008 in v tem času v desetih predstavah odigral približno 500 ponovitev. Zaradi službenih in družinskih obveznosti sem igralstvo začasno opustil. Trenutno na kulturnem področju delujem kot čelist v Simfoničnem orkestru Domžale Kamnik. Katere vloge bi izpostavila? Žiga: Najbližji lik mi je moja zadnja vloga Gospod predsednik, predvsem zaradi tega, ker je tudi besedilo moje, torej avtorsko. Ta lik je moj pravi alter ego. Skozenj se lahko izpraznim, sproti izpljunem vse, kar me teži, istočasno pa se zavedam, da tega v svojem imenu ne želim javno povedati. Meni je zato odlično, da ustvariš lik in se s tem tudi prazniš. Pa ne samo sebe, tudi kdo drug se lahko izprazni istočasno, ker se v danem trenutku počuti podobno. To je proces katarze. Takrat se med igralcem in gledalcem zgodi povezava. Na odru imam zato rad 'živega' človeka, saj le takšen igralec lahko povzroči resnično identifikacijo tudi pri gledalcu. Luka: Nobene vloge ne bi posebej izpostavljal, saj sem kmalu po začetku aktivnega udejstvovanja osvojil igralsko modrost: »Ni velikih in majhnih vlog, so samo veliki in majhni igralci.« Morda bi izpostavil le prvo vlogo, saj ima posebno mesto zame, ker je bila pač prva in zato nekaj posebnega. Šlo je za predstavo Življenje podeželskih plejbojev po 2. svetovni vojni ali Tuje hočemo - svojega ne damo avtorja Dušana Jovanovica, v kateri sem odigral vlogo prevaranega moža - rogonosca. Pravi pomen prej omenjene modrosti pa sem v praksi spoznal v predstavi Učene ženske deset let kasneje, ko sem se kot notar - matičar pojavil samo v sklepnem dejanju in poročil zaljubljeni par. Takrat sem v polnosti spoznal pomen te modrosti. Od kod ideja za dvojni kulturni šok? Žiga: Letos septembra sem v Domžalah pri Florjanu srečal stara znanca. Zaupal sem jima, da imam novo predstavo. Takoj je prišla ideja, da bi jo skupaj pripravili nekje v bližnji okolici. Najprej smo jo mislili v Domžalah, nato pa smo se odločili za Groblje, kjer je veliko laže dobiti termin za dvorano. Da pa ne bi bila predstava dolga samo eno uro, smo vključili še Luko Vasleta, ki je izdal knjigo Pijana Smrt ali Vinogradnik Tomaž je zamočil in je imel že utečeno prakso nastopanja z naslovno pesmijo. Pomagalo je tudi, da smo bili kar štirje organizatorji in smo lahko prek osebnega stika prodali skoraj vse karte. Kaj sta s predstavama želela sporočiti občinstvu? Žiga: Midva z Luko imava različne igralske sloge. Nobeden od naju tudi ni natanko vedel, kaj pričakovati. Pri Luki je sporočilnost bolj v koreografiji in besedah samih, pri meni je ključna interpretacija. Jaz imam rad dramo, ki je tragikomična, kjer se človek enkrat smeji, naslednjič pa bi se najraje jokal. Najbolj sem zadovoljen, če mi uspe doseči oboje, se pravi solze in smeh. Luka pa je izrazit komik, ki zmehča situacijo. S tem ko je nastopil za mano, je na ljudski način zmehčal tudi mojo sporočilnost, ki je groteskna in mestoma kar okrutno zastopa 'duha časa'. Gospod predsednik je predstavnik moči, ne prenese nobenih ugovorov in je po obnašanju ter figuri diktator. Seveda se ima tudi za najpametnejšega na svetu. Kot njegov kontrapunkt pa je tukaj vinogradnik Tomaž, preprosta ljudska duša, s katero se lahko poistoveti slehernik. Luka: Ni šlo za željo, da bi hotel kaj posebnega povedati. Predstava je bila samo nadgraditev knjige. Predvsem sem si želel, da se ob predstavi zabavamo vsi - občinstvo in jaz -, in mislim, da mi je to odlično uspelo. Še bolje, kot sem pričakoval. Občinstvo v Grobljah je bilo odlična, in to je za kakovost izvedbe predstave zelo pomembno. Lahko povesta kaj več o vlogah, ki sta ju odigrala? Žiga: Vloga Gospoda predsednika je 'krparija' vseh mogočih značajev. On se pretvarja, da vse ve, v resnici pa ne ve ničesar, kar se na koncu potem tudi izkaže. Gospod predsednik ves čas laže, čeprav pravi, da govori resnico. Na koncu pa prizna, da laže iz sledečega razloga: ker namreč noben človek ne prenese resnice. In to ni daleč od pravega stanja stvari, saj laž v našem sistemu na žalost kraljuje. Odzivi večine posameznikov pa so, da je 'to pač tako in da ničesar ne moreš narediti'. Cesar je gol, pa se vsi pretvarjamo, da je oblečen, ker se bojimo, da bi propadel sistem. Jaz sem toliko provokatorja, da rad drezam v ljudi. Ljudem rad pokažem ogledalo - in s tem tudi sebi, da se malo razmišlja. In ker je izražanje tovrstnih občutkov izraženo javno, se malo razbremeni splošna atmosfera, pa tudi če je slednje mestoma nekoliko boleče. Luka: Pravljico Bridka smrt in Tomaž Frana Milčinskega, po kateri sem napisal pesnitev Pijana smrt ali Vinogradnik Tomaž je zamočil, sem rad bral že kot otrok. Pred nekaj leti, ko mi je knjiga pravljic spet prišla v roke, pa sem prišel na idejo, da bi jo upesnil. Predlog za skupni nastop z Žigo pa je bil svojevrstni izziv - ne samo zrecitirati že slišanega, temveč iz pesnitve narediti predstavo. In prvič v življenju sem bil avtor, režiser, scenograf, koreograf, kostumograf, izdelovalec scene, glavni igralec in scenski delavec v eni osebi. Projektov pa je seveda še veliko. Na splavitev čaka nova pravljica o morskem psu Antonu, potem pa bo na vrsti tudi nova pesniška zbirka - zbir vsega, kar je v petindvajsetih letih nastalo in se ohranilo. Kot vsak pravi umetnik sem sicer tudi sam kakšno mojstrovino zažgal in uničil za vedno, zdaj pa mi je žal. Kakšna pa se je tudi izgubila. □ Radio cesta 12 Mobitel: +386 51 661 -669 1230 Domžale Email: odvetnica@ksv.si Tel. +386 1 7213-774 www.ksv.si slamnik@kd-domzale.si kultura Q Kulturni dom Franca Bernika Domžale JANUAR 2015 MESEČNI KOLEDAR NECA FALK »Od daleč« nastopajo: Neca Falk (vokal), Boštjan Narat (kitara, klavir), Boštjan Combač (klarinet, krilovka, tolkala...), Žiga Golob (kontrabas) Album z naslovom Od daleč prinaša deset novih pesmi, ki so nastajale zadnji dve leti v avtorskem sodelovanju s kitaristom in kantavtorjem Boštjanom Naratom, ter dokončno zaživele v glasbeni navezi s kontrabasistom Žigom Golobom in Boštjanom Gombačem. O Neci Falk ni potrebno izgubljati besed. Slikarka, fotografinja in pevka brezštevilnih klasik je s svojim glasom in podobo zaznamovala slovensko glasbo zadnjih nekaj desetletij, njene pesmi pa podzavestno pozna tako staro kot mlado. 20h 20h MAČEK KAZIMIR IN MIŠKA VALENTINA giasbeno-lutkovna predstava / Glasbeno gledališče Melite Osojni k / režija: Melita Osojnik / glasba: Blaž Jurjevčič / nastopa: Melita Osojnik/30 min, 3+ Maček Kazimir je poseben maček z veliko talenti. Le kaj bi lahko pokazal na Veliki avdiciji, ki zmagovalcu za nagrado ponuja polet z balonom. Morda pa mu lahko pomaga balerina Valentina in ga nauči plesnih korakov... morda pa z njim celo zapleše! Jera Ivane: PREVARE Mestno gledališče ljubljansko / režija: Jaka Ivane / igrajo: Gašper Tič, Lena Hribar, Jure Kopušar, Uroš Smolej, Ana Dolinar, Domen Valit, Jan Sever (klavir) Jera Ivane je Prevare napisala po motivih ene od zgodnejših renesančnih komedij Gllngannati (Prevarani) in nastala je majhna, a glasbeno in kostumsko razkošna komedija, v kateri je ves čas v ospredju »kako«, torej način uprizarjanja. »Sekstet radoživih komedijantov in ubranih pevcev se pred občinstvom po zgledu commedie dell'arte virtuozno preoblači in hipoma značajsko preoblikuje kar v štirinajst komedijskih vlog.« TO 20h 20h Svetla na Makarovič: MRTVEC PRIDE PO LJUBICO Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj / režija: Jernej Lorenci / igrajo: Ana Urbane, Vesna Pernarčič, Miha Rodman, Aljoša Ternovšek Darja Reichman, Borut Veseiko, Vesna Jevnikar, Judita Polak, Ciril Robiek Micka je ljubila Anzelna in Anzel je ljubil Micko. Toda njuna ljubezen ni imela srečne prihodnosti. Šla je v grob skupaj z An-zelnom, Micki pa ostane življenje, ki ga noče, življenje, kakršno ji hočejo vsiliti drugi. Avtorica je temo obdelala pretresljivo in drugače, jo uzrla iz drugih zornih kotov. Tako skozi shizofrenijo 20h 20h uvede dve junakinji, dve Micki, ki se borita za prevlado oziroma preživetje. Po Ezopu: LEV IN MIŠ gledališka predstava za otroke / Kulturno društvo Jožef Virk Dob / režija: Mihael Starbek / igrajo: Mihael Starbek Sara Štih, Tjaša Intihar, Klara Štih, Eva Otrin, Vid Potočan, Luka Intihar, Petra Starbek, Janja Grošelj, Matej Lisjak/35 min, 3+ Jutro se prebuja. S soncem obsijana gozdna jasa je zaživela. Sončni žarki, ki se prebijajo skozi jesensko listje pa ne pridejo do živega mogočnemu levu, ki kljub jutranji razigranosti gozdnih živali, še vedno spi. Iz trdnega spanja ga končno prebudi njegov sestradani želodček. Ko razmišlja kaj bi jedel, po gozdni jasi priskaklja drobna miška in hop... je že v levjih šapah. 10h G WEN HUGHES feat. James Thompson jazz in souI koncert / nastopajo: Gwen Hughes (vokal), James Thompson (vokal, saksofon), Aleš Ogrin (klaviature), Janez Skaza (kitara), Giovanni Tojfoloni (bas), Tomi Purič (bobni) Pevka Gwen Hughes iz Atlante v zvezni državi Georgiji se v svoji plodni karieri posveča retro zvokom jazza in soula, pri čemer svoj avtorski repertoar dolnjuje z interpretacijami Stevieja Wonderja, Raya Charlesa, Jamesa Browna in ostalih legendarnih imen. Gwen je ženska, ki obvlada »show business«, petje ter igro, in v tem vidno uživa. Na odru je največkrat bosa, s publiko pa neposredna, kar ji je že večkrat prineslo imenovanje za naj umetnico Atlante (kljub močni konkurenci imen kot so Ray Charlesjames Brown, Andree 3000 ...), dvakrat je za svoje albume prejela nagrado merrit Grammy (državni Grammy), svojo kariero pa dopolnjuje tudi z nastopanjem v filmih in muzikalih ter poučevanjem. TOR 20h KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Ljubljanska 61, Domžale G T 722 50 50 www.kd-domzale.si sledite nam tudi na Facebooku facebook.com/kd.francabemlka knjige za odrasle Alain de Botton Novice; navodila za uporabo Medijski partner, 2014 Alaina de Bottona poznamo kot enega tistih piscev, ki prenašajo izvorni filozofski refleks čudenja v vsakdanjo priljubljeno perspektivo. Avtor Uteh filozofije in Skrbi za status nas poskuša v Novicah opozoriti, kako nujno je nekaj tega filozofskega orodja uporabiti pri soočanju z novičarsko medijsko mašinerijo, če le nočemo, da bi nam senzacionalistični in shizofreni diskurz popolnoma zameglil pogled. De Botton poskuša pokazati, zakaj je dobra novica slaba in obratno. Zakaj hlepimo po katastrofah in nesrečah, čemu nas privlačijo raznovrstni slavneži. Klimatske spremembe, terorizem, ekonomske krize in epidemije so teme, ki delajo in prodajajo novice. Mediji očitno pritegujejo našo pozornost s širjenjem strahu. Domiselna je njegova opredelitev novic oz. medijske industrije kot razočaranega otroka razsvetljenstva, ki še vedno gradi na iluziji popolnega sveta, ki da je na dosegu roke, a se nam vedno znova izmuzne zaradi zavrženih dejanj posameznikov, dednih sovražnikov ali nepredvidljive narave. Zanimivo branje, ki pripomore k boljši vidljivosti v vsakdanji megli. Christiane F. in Sonja Vukovic Jaz, Christiane F., kljub vsemu življenje Modrijan, 2014 35 let po izidu knjige Mi, otroci s postaje Zoo je najbolj znana nemška najstniška odvisnica Christiane Felscherinow s pomočjo novinarke Sonje Vukovic objavila svoje spomine na življenje po šestnajstem letu, kjer se prva knjiga konča. Leta 1978, ko je v Nemčiji izšla danes kultna knjiga, je Christiane živela pri sorodnikih daleč od Berlina in s svojo knjigo hipoma zaslovela. Vsa naslednja leta jo je tisk rad spremljal ter o njenem življenju objavljal resnice in laži. Dejstvo je, da njeno življenje ni bilo lahko, njena pot iz omame ne preprosta, njeno soočanje s težkim otroštvom nikoli resno prekinjeno, predvsem pa se danes zaveda, da zaradi hepatitisa nima več veliko življenja pred sabo. Morda se je prav zato odločila javno razgaliti vso svojo resnico. Brez dlake na jeziku prizna, da so droge tako ali drugače krojile vse njeno življenje, vendar ostaja zvesta sebi in svojim vrednotam, in to je najpomembnejše. Christianina zgodba neposreden uvid v življenje, ki je bilo že od otroštva zaznamovano z odvisnostjo od prepovedanih snovi. Fredrik Backman Mož z imenom Ove Mladinska knjiga, 2014 Fredrick Backman je švedski bloger, pisec ko-lumn in romanopisec. Roman je avtorjev prvenec, s katerim je nemudoma zaslovel. Ove je človek načel, urejen, redkobeseden, verjame v pravico, poštenje, trdo delo in v svet, kjer mora zmagati tisto, kar je prav. Star je devetinpetdeset let in prisiljen k predčasni upokojitvi. Po tem, ko mu je pred pol leta umrla žena, ne najde več smisla življenja in se ji namerava čim prej pridružiti. A kaj, ko živi v živahni soseski, obdan s sosedi, ki od njega venomer kaj hočejo in vsakič znova spridijo njegove samomorilske poskuse. Ove je na videz res nergač, a stran za stranjo se razkriva njegova prava narava. Roman Mož z imenom Ove je ena tistih knjig, ki jo preberemo na dušek. In nas opominja, da videz lahko še kako vara. Arundhati Roy Capitalism: a ghost story Haymarket Books, 2014 Težko bi ta trenutek našli bolj aktualno knjigo, kot je kratka in jasna analiza indijske družbe sredi brezobzirnega kapitalizma, katere avtorica je Arundhati Roy, najbolj znana po knjigi Bog majhnih stvari. Že podatek, da je premoženje najbogatejših sto Indijcev enako četrtini indijskega BDP-ja, je dovolj zgovoren. Vendar avtorica tudi odlično razgali nekatere indijske politike in indijske nevladne organizacije, ki pod krinko pomoči, bogato podprte s strani najbolj škodljivih korporacij, v najboljšem primeru pomagajo vzdrževati status quo ali celo naredijo več škode kot koristi. Če kje, se ta tragična vrzel med delavskim razredom in tistimi, ki temu razredu poberejo skoraj vse, najbolj kaže ravno v Indiji. Množični samomori razlaščenih kmetov ali njihova prisiljena selitev v večja mesta, kjer večinoma beračijo in živijo v slumih, je le ena izmed posledic. Prihaja čas zloma, prihaja čas upora. Čas, ko niti nakopičen denar, ne bo rešil njegovih lastnikov pred neizogibnim obračunom. Čas, ko bodo ljudje vzeli nazaj, kar je njihovega. Ko se bo to zgodilo v Indiji, kjer mora 800 milijonov ljudi (pre)živeti z manj kot evrom na dan, bo to revolucija par excellence. Mogoče bo takrat Ghandi spet lahko ponosen na svojo državo. knjige za otroke in mladino Milena Baisch Anton pod vodo Mladinska knjiga, 2014 Anton odide z dedkom in babico na počitnice, kar se mu ne zdi ravno najbolj kulska stvar na svetu. Povrhu gredo v kamp, ki stoji ob jezeru, Anton pa sovraži kopanje v jezerih in plava samo v bazenih. Tudi spoznavanje otrok na željo dedka in babi mu ne gre od rok, saj meni, da ima na internetu na kupe prijateljev. Ko gresta z dedkom lovit ribe, pa spozna svojevrstnega prijatelja, ostriža. Dedku prepreči, da bi ostriž postal vaba na njegovem trnku, nadene mu celo ime Piraja in postaneta neločljiva prijatelja v počitniških pustolovščinah. A slovo se neizogibno bliža. Takrat Antonu uspe premagati strah pred jezersko vodo, saj ostriža vrne v jezero in celo zaplava z njim. Za zanimivo in humorno zgodbo je pisateljica prejela nemško nagrado za mladinsko književnost. Aksinja Kermauner Bela kot galeb Morfem, 2014 Aksinja Kermauner nas je razveselila z novo poučno slikanico Bela kot galeb, zgodbo o deklici z albiniz-mom. Albinizem je prirojeno dedno stanje, za katerega je značilno pomanjkanje ali odsotnost pigmenta v očeh, koži, laseh. Deklica Binca ima težave na področju vida: zmanjšano ostrino vida, preobčutljivost za svetlobo ... Binca poleti odide s starši na morje. Ker nima barvila, vedno plava oblečena, zaradi moteče svetlobe nosi sončna očala, ponosna je na svoje bele kodre ... Ko sonce najmočneje sije, Binca počiva v viseči mreži. Nenaden sunek vetra pa deklici odnese klobuček neznano kam. Bo Binca premagala ovire, ki jo spremljajo zaradi njene drugačnosti, ter našla izgubljeno pokrivalo? Pisateljica nam nazorno predstavi otroka, potrebe in zmožnosti glede na njegove težave. Deklica je kljub svojim 'omejitvam' srečna. Čeprav ne vidi dobro, se lahko zanese na svoj sluh in uživa v raznovrstnih zvokih, ki jo obdajajo. Zgodbi dodajajo dragocenost ilustracije Maje Lubi. Ayano Imai Medtem ko je medved spal Založba Kres, 2014 &> Iflf- Prisrčna zgodba o samotarskem medvedu je predvsem je zgodba o osamljenosti in prijateljstvu. Medved Rjavec, ki je na sprehodih vedno nosil eleganten klobuk, se je v življenju prepričeval, da je najbolje zanj, če ga nihče ne vznemirja, vendar je bil onkraj tega samo-prepričevanja zelo osamljen. Nekega dne pa se je v njegov slavni klobuk naselila žolna. In sčasoma so se ji pridružili še drugi ptičji prijatelji in Rjavčev klobuk je postajal zelo družaben. In več prebivalcev je gostil, bolj se je njegov klobuk višal. Kmalu je ugotovil, da mu je všeč ptičje petje in da njegovo življenje sedaj ni več dolgočasno. Vendar nato je prišla zima in ptiči so odleteli. Rjavec je bil žalosten in se je prepustil zimskemu spanju. Ko pa se je naposled zbudil, ga je pričakalo presenečenje ... medioteka DVD Šanghaj (Shanghai) Demiurg, 2012 Gre za zgodbo več generacij ene družine, ki jo ves film pripoveduje glavni protagonist Mirga. Kot otrok osvoji romske vrednote, ki mu jih neizbrisno vtisnejo njegova družina in širša skupnost. Pod blagim očetovim okriljem vseeno odraste v odločnega moža. S pomočjo dobrodušnega policista mu zacvetijo nezakoniti posli, tudi v ljubezni ga spremlja sreča. Ustvari si družino, v Prek-murju zgradi cvetočo vas Šanghaj. A pohlepni so tudi botri iz ozadja, podira se realsocializem tedanje Juge, Mirgovega sina bolj zanima glasba kot romski posli. Življenje se postavlja na glavo. A Mirga je z leti modrejši, sprejme boleče, toda odrešilne odločitve. Šanghaj je romantična zgodba o iskanju ljubezni, družinske sreče in o patriarhalnih romskih vezeh. Časovni okvir sovpada z razpadom Jugoslavije. Ta slovenski film je posnet v mednarodni igralski zasedbi v izvirnem romskem jeziku. kultura slamnik@kd-domzale.si KOLUMNA • FILMSKI POGLEDI FILMSKO SLOVO MATJAŽ MARINIC »Vera in umetnost izvirata iz istega vira, zato sta si zelo sorodni. Ekonomija in umetnost pa sta si popolni tujki.« - Nathaniel Hawthorne Vir umetnosti leži v človekovi ustvarjalnosti, v tistem delu, ki dela človeka najbolj človeškega. V njegovi senzibilnosti, čutni in razumski arti-kulaciji in komunikaciji z bralci, gledalci in poslušalci. Danes smo priča vse večjemu razvrednotenju filma kot umetnosti, kar je mogoče prepisati komercialno in tržno naravnanim sistemom, tako kot tudi novi tehnologiji, ki filmsko izkušnjo kina (ne) uspešno prenaša v dnevne sobe, na računalnike, tablice in mobilne aparate. Ko sem v sezoni 2009/2010 sprejel nalogo oblikovalca filmskega programa za Mestni kino Domžale, sta bila moja največja želja in cilj ustvariti zavidanja vreden program, ki bo v zasnovi temeljil na privrženosti avtorskemu filmu in žanrski ter nacionalni raznolikosti, v želji, da bi s tem (po)vrnil del tiste filmske izkušnje, ki se vse bolj izgublja. Kot del Art kino mreže Slovenija je bil domžalski kino eden redkih, ki je programsko posegel prek tekoče ponudbe slovenskih distributerjev in organiziral projekcije nemih filmov z živo glasbeno spremljavo (Metropolis (1927) - december 2010 in prvo slovensko predvajanje restavrirane digitalne verzije Eisen-steinove klasike Oklepnice Potemkin (1925) - maj 2014). Da so lahko ti filmi bolj aktualni od tekoče ponudbe, dokazuje slednji, saj se je odvrtel v času žal še vedno trajajoče vojne v Ukrajini. Ko je ob znamenitem prizoru pokola na odeških stopnicah pianist Mitja Reichenberg igral rusko himno, je bilo v dvorani začutiti moč filmske izkušnje, ki jo lahko da le kino. Prav tako ste v Domžalah lahko videli tekočo slovensko produkcijo, v retrospektivah pa ste si lahko ogledali vse celovečerne in kratke filme slovenskih avtorjev. Iz petletnega programa bi ob tekoči ponudbi rad izpostavil še prvi zvočni film Pevec jazza (1927), vestern Johna Forda Moja draga Klementina (1946), zadnji nemi film Charlija Chaplina Luči velemesta (1931), cikel Humphreyja Bogarta in cikel Alfreda Hitchcocka. Čez leta je mesto v Mestnem kinu Domžale našlo kritično razmišljujoče občinstvo in oboževalci kvalitetnega filma. Ponovni ogled filma je bil zame ob takšnem občistvu, ki je videlo film prvič, najlepša izkušnja. Oblikovanje kateregakoli umetniškega programa je ustvarjalno avtorsko delo in je mogoče le, če ima oseba zagotovljeno tolikšno mero svobode, da lahko delo opravlja ustvarjalno in strokovno, v skladu z usmeritvijo inštitucije. Žal zaradi različnih pogledov na filmski program in različnega razumevanja kinematografije ne vidim možnosti, da bi še dalje sodeloval pri programu, ki nakazuje bolj odprta vrata k populizmu in nadomešča ustvarjalnost s senzacionalizmom. Chaplin je v svojem članku Napovedujem vojno Hollywoodu in njegovim prebivalcem (I Declare War on Hollywood and its Citizens, 1947) lepo strnil misel o takšnih filmih: » /.../ filmske mojstrovine se ne morejo rojevati iz serijske proizvodnje kot traktorji iz tovarne. Objektivno mislim, da je čas, da stopimo na neko novo pot, da dosežemo, da denar ne bo več vsemogočno božanstvo neke propadle skupnosti.« Chaplin je bil vizionar. Ali smo tega zmožni tudi mi? Chaplinovo nezadovoljstvo bi bilo danes ob naraščajočem številu studijskih blockbusterjev verjetno še ve- Pestro in zanimivo leto pri ljubiteljih simfonične glasbe Ko se ob koncu koledarskega leta ozremo nazaj po preteklih mesecih, se jih člani Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik tudi letos lahko spominjamo z nasmeškom na obrazu in s toplino v srcu. čje. To me spominja na citat iz filma Network (Sidney Lumet), v katerem Howard Beale (igra ga Peter Finch) kot poročevalec na televiziji reagira z besedami: »Jezen sem kot sam hudič in tega ne bom več prenašal! Ni mi treba govoriti, da so stvari slabe. Vsi vemo to. Depresija, ja. Vsi so brez dela ali jih je strah pred izgubo službe. Vrednost dolarja lahko kupi kovanec za pet centov. Banke propadajo. Lastniki trgovin imajo puške pod pultom. Nepridipravi norijo po ulicah. Nihče ne ve, kaj storiti, in temu enostavno ni konca. Zrak je postal nečist za dihanje in hrana ni primerna za jesti. Sedimo in gledamo televizijo, ko nam neki voditelj pravi, da se je danes zgodilo petnajst umorov in triinšestdeset nasilnih zločinov, kot da bi tako moralo biti! Vemo, da so stvari slabe. Slabše kot slabe. Nore so. Vse povsod postaja noro, zato ne hodimo več ven. /.../ Reči morate: 'Človek sem, hudiča! Moje življenje ima vrednost!'« Vse to je bilo izrečeno v filmu iz leta 1976, in je še danes aktualno. To pa ne pomeni, da obdobja krize že sama po sebi zahtevajo poceni zabavo. S tem se navezujem tudi na odličen januarski abonmajski film Dva dneva in ena noč (Deux jours, une nuit), bratov Dar-denne. Valonska režiserja Jean-Pierre Dardenne in Luc Dardenne sta režijski tandem s specifično avtorsko poetiko, ki jo brata ohranjata vse od njunega prvega večjega uspeha s filmom Obljuba (La promesse, 1996). V vseh filmih v ospredje postavljata problematiko delavskega razreda, ki so v določenem trenutku soočeni z moralno dilemo. Navezanost na lokalni kolorit belKo sem v sezoni 2009/2010 sprejel nalogo oblikovalca filmskega programa za Mestni kino Domžale, sta bila moja največja želja in cilj ustvariti zavidanja vreden program, ki bo v svoji zasnovi temeljil na privrženosti avtorskemu filmu in žanrski ter nacionalni raznolikosti, v želji, da bi s tem (po)vrnil del tiste filmske izkušnje, ki se vse bolj izgublja. gijskih predmestij in pogosta uporaba kamere z roke, ki nenatančno oz. neproporcionalno uokvirja sliko, kar še dodatno prispeva k občutku realizma, je razlog, da sta brata pogosto označena za filmska naturalista. To ne preseneča, saj se je nujna filmska kariera (oba sta tako režiserja kot scenarista in producenta svojih filmov) pričela konec sedemdesetih let s krajšimi dokumentarnimi filmi, z Obljubo pa sta se dokončno zavezala igranemu filmu. Film Dva dneva in ena noč govori o moralni dilemi, s katero se morajo soočiti delavci, ko enemu izmed njih grozi izguba službe. Sandra namreč po telefonu izve, da bo izgubila službo, ker so se tako z glasovanjem odločili njeni sodelavci. Zdaj ima natanko dva dneva in eno noč časa, da jih ob neomajnem bodrenju moža prepriča, naj za njeno službo žrtvujejo lastno finančno boniteto. V novi natančni in pretanjeni študiji družbene resičnosti se brata Dardenne lotita vprašanja, ali lahko danes zaposlene še prepričamo, da se žrtvujejo za solidarnost in ohranitev delovnega mesta sodelavca. □ Da smo simfoniki tudi v letošnjem letu delovali s polno paro, priča dejstvo, da smo izvedli oziroma sodelovali na kar trinajstih različnih prireditvah, kar je za tovrsten glasbeni sestav nadvse zavidljiva številka. Poleg tega, da smo ostali zvesti tradiciji in svojemu osnovnemu poslanstvu - vzgajanju mladih kadrov in izvajanju resne klasične glasbe -, smo se letos večkrat predstavili z lah-kotnejšim programom, filmsko glasbo, nastopili na več proslavah, ponovno pa smo se preizkusili tudi v opernem žanru. Po lanskoletnih novoletnih koncertih smo imeli člani orkestra le nekaj prostih dni, ko smo se že začeli pripravljati na prvi letošnji projekt - dobrodelni koncert za žrtve požara v domžalski stolpnici, na katerem smo predstavili nekaj klasičnih filmskih melodij, program pa marca ponovili še na drugem dobrodelnem koncertu, ko smo pomagali naši članici, sicer študentki medici- ne Katji Bricelj, pri zbiranju sredstev za trimesečno medicinsko humanitarno odpravo v Zambijo. Aprila sta v Domžalah in Kamniku sledila dva koncerta z mladimi solisti, na katerih smo ponudili možnost solističnega nastopa z orkestrom nekaterim nadarjenim domačim glasbenikom. Kot solisti so se tako predstavili violinistka Neža Capuder, oboist Žan Avbelj, violončelistka Katarina Kozjek, pianistka Mija Novak in hornist Sebastijan Buda. Med največje zalogaje letošnje sezone pa prav gotovo sodi večdnevno gostovanje v italijanskem Oderzu, kjer smo v sklopu 24. izvedbe festivala Opera na trgu Giuseppeja di Stefana dvakrat izvedli opero Seviljski brivec Gioa-china Rossinija. Ob tej priložnosti smo ponovno združili moči z našim prijateljem, nekdanjim dirigentom Simonom Krečičem, sodelovali pa smo še z nekaterimi uglednimi italijanskimi solisti in lokalnim zborom iz Oderza. Seveda ob pregledu pomembnejših dogodkov preteklega leta ne gre izpustiti Slavnostne akademije ob 150-letnici šolstva v Domžalah, ko smo skupaj z združenimi otroškimi zbori domžalskih osnovnih šol in priznanimi domačimi glasbeniki pod vodstvom legendarnega Tomaža Habeta predstavili nekaj zimzelenih otroških pesmi. Ob tej priložnosti vas povabimo še na letošnji novoletni koncert, ki bo 27. decembra, ob 20. uri, v Hali Komunalnega centra, v Domžalah. Pod vodstvom aktualnega šefa dirigenta, karizmatičnega Slavena Kulenovica, bomo izvedli zanimiv in raznovrsten program, ki bo obsegal nekaj najlepših skladb oziroma opernih odlomkov iz obsežne zakladnice klasične glasbe: na sporedu bo glasba Gioachina Rossinija, Giuseppeja Verdija, Johanna Straussa, Georgesa Bizeta, Tomaža Habeta, Pabla de Sarasateja in drugih. Lepo vabljeni! Mihael Koziek Foto: Blaž Peterka Ko je življenje še sanjalo Najboljša knjiga, izdana v samozaložbi leta 2013 knjižnica domžale Na enem od večerov ustvarjalcev v Knjižnici Domžale je Cveta Zalokar predstavila tudi Janko Jerman, pesnico, ki je izdala že štiri pesniške zbirke, pisateljico ter dolgoletno članico Literarne delavnice v okviru Lipe, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, s katere dejavnostjo se srečujemo tudi na drugih področjih. Janka Jerman je tedaj ob življenjskem jubileju v samozaložbi izdala knjigo Ko je življenje še sanjalo. Knjiga črtic, lahko bi rekla tudi spominska knjiga njenega otroštva in mladosti, je že ob izidu žela pohvale, saj je v njej avtorica poleg otroštva in mladosti znala zapisati tudi spomine na tedanje Domžale ter podobo nekdanjega rojstnega kraja z vsemi njegovimi značilnostmi ohraniti za zanamce. Pravo presenečenje za avtorico, ki se je ob izidu knjige na kratko predstavila: »Sem ljubiteljica narave, poezije, hribov, rada berem ... Imam moža, dva sinova, štiri vnuke, majhen vrt, sive lase ...« pa je bila odločitev Javnega sklada RS za ljubiteljske dejavnosti, ki je knjigo Janke Jerman Ko je življenje še sanjalo razglasil za najboljšo knjigo, izdano v letu 2013 v samozaložbi, in avtorici podelil posebno priznanje. Javni sklad RS za ljubiteljske dejavnosti namreč vsako leto objavi razpis za najboljšo samozaložniško knjigo, izdano v posameznem letu. Natečaj je namenjen vsem, ki so sami izdali pesniško zbirko, prozo ali zbirko dramskih besedil - leposlovje v slovenščini. Posebna komisija je o knjigi zapisala: V črticah nas avtorica s svojimi dogodki in razmišljanjem popelje v svet otroštva. Knjiga Ko je življenje še sanjalo najbolj ustreza kriterijem izdajanja samostojnih knjig v samozaložbi. Knjiga črtic s spomini na otroštvo presega po kvaliteti - tako vsebinski kot oblikovni - ostale publikacije. V posebni utemeljitvi pa so o knjigi, v kateri so ilustracije njene vnukinje, zapisali: Knjiga črtic Janke Jerman z naslovom Ko je življenje še sanjalo nas popelje v svet avtoričinega otroštva z izbranim pripovednim slogom, ki se zna izogniti pretirani čustvenosti in pristranskim vložkom. Tako nam pričara svet, ki je sicer minil, a je še vedno med nami, bodisi v spominu bodisi v ponavljajočem se krogu človeške izkušnje. Knjiga je tudi lično oblikovana in tiskarsko nadvse korektna. Vera Voiska Dvojni jubilej Gregor Otmar Rettinger je z razstavo ikon obeležil svoj življenjski in ustvarjalni jubilej Domžalčan se s svojo veliko ljubeznijo, umetnostjo ukvarja vse življenje. V mladosti je rad oblikoval podobe iz kovine, sledilo je slikanje olj na platna, linorezi in odtiskovanje ter risanje delov rastlin in drugih naravnih elementov. Veliko časa še zdaj namenja kaligrafiji, posebej skrbno pa se ukvarja ikonami, po katerih je posebej znan. Naslikal je skoraj 200 ikon ter jih podaril po vsem svetu, razstavljal pa na petih skupinskih ter na 14 samostojnih razstavah. Njegova petnajsta samostojna razstava na Likovnem razstavišču v prostorih Občine Mengeš je združila mali ustvarjalni jubilej z avtorjevim življenjskim jubilejem - 75. rojstnim dnevom. Gregor Otmar Rettinger pa se je vrnil na mesto svoje prve razstave. Tokratno razstavo je odprl mengeški podžupan, lovski kolega in slikarjev prijatelj Jože Vahtar, za kulturni program pa je poskrbel Komorni zbor Mengeški zvon. Razstavljavec je zbranim predstavil zgodovino ikonopisja in orisal svoje začetke na tem področju. Poudaril je slikarski kanon, ki je v ikonopisju zelo strog; vsak poteze, barve, atributi imajo svoj namen in niso prepuščeni naključju ali lastni interpretaciji. Vsaka ikona je hkrati kopija starejše predloge in neponovljivi izvirnik. Ogled 19 razstavljenih ikon je bil tudi sprehod od začetka pisanja ikon do danes in pokazal je razlike v potezah, izbiri motivov in stopnji mojstrstva, kot tudi razlike med šolami, kot so bizantinska, ruska in srbska. Vera Voiska slamnik@kd-domzale.si KULTURA Skoraj 2000 fotografij ter 224 mladih fotografov na temo pogled Center za mlade Domžale nagradil najboljše na doslej najodmevnejšem mladinskem fotografskem natečaju Mladi radi prihajajo v Center za mlade Domžale, sodelujejo v delavnicah in različnih natečajih, med katerimi so v zadnjih letih tudi fotografski natečaji, na katerih se lahko pohvalijo z množično udeležbo, pa tudi kvaliteto fotografij članov. Več kot prijetno presenečenje je tako prinesel pred krat- Srečanja pod slamniki Gost decembrskega pogovora, ki jih v okviru Srečanja pod slamniki vodi Cveta Zalokar, je bil dr. Marko Kerševan, sociolog religije, poznavalec protestantskega krščanstva ter eden izmed največjih strokovnjakov na področju verstev. Njegova knjiga Protestanti(sti)ka prinaša vrsto odgovorov na vprašanja o zgodovini in pomenu protestantskega krščanstva, njegovih vplivov na sodobno družbo ter izzivov, pred katerimi je. Pogovor je prinesel tudi kim dokončan mladinski fotografski natečaj Pogled, saj je prispelo skoraj 2000 različnih fotografij, ki jih je ustvarjalo 224 avtorjev. Tako je imela žirija v sestavi Izidor Gašperin, KMF, FZS, EFIAP, predsednik, ter člana Andraž Gregorič, inž. Fotografije, ter Vilma Kobilšek, u.d. i., kar veliko dela, da je fotografije pregledala ter jih ocenila v kategorijah: Od blizu je svet drugačen, Pravi kot ter Prosta barvno, prost črno-belo ter določila nosilce medalj in nagrad. Vse kategorije so bile razdeljene v tri kategorije: do 15 let, od 16 do 29 let in nad 30 let, v zadnji kategoriji so sodelovali mentorji in odrasli. Udeleženci so poslali številne kvalitetne fotografije z različnimi motivi, ki so jih iskali v naravi, doma, na ulicah lastnih mest in krajev ali v tujini; fotografirali so zanimive posameznike, prave kote, kjer so jih le našli, za vse pa lahko rečemo, da je zanje iskanje motivov in fotografiranje pomenilo pravi ustvarjalni izziv, kateremu so se v popolnosti posvetili. Videli smo le del fotografij, ki so bile sprejete oz. nagrajene, pa že lahko rečemo, da se je pred nami zavrtelo pravo malo bogastvo izdelkov ustvarjalcev vseh kategorij, ki vsi po vrsti zaslužijo iskrene čestitke za svoj trud in ustvarjalni pristop. Kot zanimivost naj zapišem, da je 199 avtorjev in avtoric poslalo fotografije na temo Prosta barvna, najmanj, pa še vedno ogromno, 118, pa fotografije na temo Prosta črno-bela. Nagrajene fotografije so razstavljene v prostorih Centra za mlade Domžale, ki si jih lahko ogledate vse do konca januarja 2015. Nagrajenih je bilo 93 fotografij, medalje in priznanja pa so najboljšim podelili člani komisije. Kot so nam povedali člani organizacijskega odbora, katerega vodja je bila Katja Vrhovnik, člana pa Tinkara Koleša, Mateja Absec in Ana Pungerčar iz Centra za mlade Domžale, in Janez Kosmač, iz Foto-, kino- in videokluba Mavrica, so bili na natečaju uspešni tudi mladi fotografi Centra za mlade Domžale, ki so sodelovali v prvi starostni skupini. Kristina Krajnc je v temi Od blizu je svet drugačen prejela prvo nagrado, v drugih treh temah pa diplomo. Neža Nemec je v temi Pravi kot prejela drugo nagrado ter diplomo v temi Prosta (B). V slednji sta diplomo prejela še Miha Dimc in Maj Slavnik. Po številnih, tako fotografskih kot organizacijskih uspehih na tem področju, kjer ni manjkalo tudi mednarodnih priznanj in pohval, je Center za mlade Domžale še enkrat dokazal, kako je svet fotografije privlačen za mlade. Vera Vojska nekatere novosti o slovenskem protestantskem krščanstvu, ki je s Primožem Trubarjem in drugimi avtorji sooblikovalo in postavljalo slovensko nacionalno identiteto in jezik. Začetek njunega pogovora je marsikoga presenetil, saj nismo vedeli, da je bil eden od pomembnejših protestantov tudi vitez Adam Ravbar s Krumperka, o katerem veliko pove razstava na Menačnikovi domačiji. Dr. Kerševan nam je predstavil 16. stoletje, ko je vzniknila protestantska ideologija, opredelil zgodovinski čas, ki je bil tudi čas novih odkritij, pa tudi čas rušitve do tedaj urejenega sveta, opozoril na ponovno odkritje evangelija ter pomembno vlogo tiska, ki je prinesel možnost in priložnost, da Ustvarjajmo, igrajmo se Domžalsko knjižnico je nedavno obiskala četica prikupnih lutk iz blaga, ki jih izdeluje Aleksandra Volk. knjižnica Domžale Razstavo Ustvarjajmo, igrajmo se je obiskalo veliko odraslih, ki so občudovali idejno zasnovo, tematsko usklajenost, na- ■ Aleksandra Volk na razstavi v Knjižnici Domžale tančnost izdelave ter izvirnost likov. Nad razstavljenimi liki so bili navdušeni tudi malčki domžalskih vrtcev, ki so si z občudovanjem ogledovali lutke. Aleksandra Volk je Ljubljančanka, ki zadnjih dvajset let živi v Domžalah. Preden se je pred triindvajsetimi leti upokojila, je bila bančna uradnica. »Imam dve vnukinji, in ko sta bili majhni, sem zanju veliko pletla. Pozneje sem ustvarjanje razširila in ustvarila punčko iz blaga. Prvi je sledila še druga, in tako naprej. Kadar sem naredila Govoreči kamni Marka Zelenka V četrtek zvečer, 11. decembra 2014, sta kipar Marko Zelenko in kustos galerije Jurij Smole odprla razstavo v Galeriji Domžale z naslovom Govoreči kamni. se ob poslušanju božje besede ljudje z le-to seznanjajo tudi v knjigah ter jo tako poslušajo in tudi razumejo. Kar nekaj besed in misli sta sogovornika namenila tudi tezi, da je protestanti-zem eden od vzrokov za nastanek in razvoj kapitalizma, s čimer pa se dr. Kerševan ne strinja, pač pa mu je bliže ugotovitev, da je protestantizem z nekaterimi značilnostmi pozitivno vplival in spodbujal na razvoj kapitalizma, ko so bili dani tudi drugi pogoji. Zanimivo podajanje dr. Marka Ker-ševana nas je sicer popeljalo stoletja nazaj, nas je pa tudi seznanilo z vplivom protestantizma na današnji čas. Ob tem pa sta sogovornika zanimivo temo, ki nas je seznanila z marsičem novem, zaključila z besedam Luthra in Trubarja, ki so aktualne danes in bodo najbrž tudi jutri: Vera brez del je mrtva; ni vere brez izžarevanja v dobrem delu za druge ... Vera Vojska Foto: Miro Pivar galerija domžale V marsičem sta si ustvarjalca podobna - oba akademska kiparja, oba najraje klešeta v kamen in oba svojevrstna pripovedovalca zgodb v kamnu. Zato je pogovor med njima stekel tekoče in njune besede in misli so se dopolnjevale. Poslušalci smo v pogovoru izvedeli, da je poklic kiparja težek. Ne le zaradi materialov in z njimi povezanimi stroški, temveč tudi zaradi fizičnega napora, ki ga zadajajo predvsem velike dimenzije kamnov. Kamen ni za vsakogar in tudi Marko Zelenko sprva ni čutil povezave z njim, a ga je sčasoma prevzel. Morda tudi zaradi domačega istrskega okolja, obdanega s kamnom, burjo in morjem. Prihaja iz Grožnjana, živi in ustvarja v Izoli. Izvira iz družine umetnikov in likovno ustvarjanje je v njegovi družini že več generacij. Klesati je pričel v kiparskem ateljeju Janeza Pirnata na Siparju na Hrvaškem, nato na ljubljanski akademiji diplomiral kiparstvo pod mentorstvom Jurija Smoleta in se študijsko izpopolnjeval v Španiji. V Galeriji Domžale se Marko Zelen-ko predstavlja z izborom (v največji meri) abstraktnih skulptur manjšega formata, izdelanih iz raznovrstnih kamnov: istrski apnenec, braški kamen, carrara marmor, španski peščenjak idr. Kamen je pradavna materija in primarni stik z njim izraža avtorjevo navezanost na tradicionalno kiparstvo, a v svojih delih podaja tako klasične kot tudi sodobne vsebine. Po eni strani se rad motivno vrača v preteklost, v umetnost starih kultur, s katerimi se je srečal predvsem v Španiji (npr. Noche precolombina), se odziva na lokalno okolje (Mali spomenik neznanemu prstacu) in po drugi neposredno odgovarja na sodobno potrošniško družbo (Štruca kruha). Zanimivo je opazovati, kako strukturo kiparskega jezika prilagaja materialu, ga poudarja in izpostavlja značilnosti določenih form, ki mu jih nudi izbrani material. Vsako preoblikovanje deluje na svojstven način: od raziskovanja tekstur določenih kamnin, preučevanja odnosov med ploskovitim in plastičnim, med praznim in polnim, do pogledov navznoter in navzven. Katarina Rus Krušelj v:muzeju Januar '15 kakšno novo, se mi je že porodila ideja še za naslednjo. Do sedaj sem jih ustvarila že več kot 400,« pove, ko odpre omaro in punčke razstavi po postelji. Gledam jih z občudovanjem, ena je lepša od druge. Predstavijo se šolarka, športnica, diplomantka, Rusinja, pan-kerka, kuharica in druge. Poleg punčk ustvarja tudi simpatične palčke in palčice. Lotila se je tudi likov iz pravljic, kot so zvezdica Zaspanka, Lonček kuhaj, Kdo je Vid-ku napravil srajčico, Peter Pan, Mary Poppins ..., ki jih je podarila Knjižnici Domžale in enoti Moravče. In kako jih izdeluje? »Ko primem v roke blago, se v glavi porodi ideja in lotim se dela.« Glede na posamezen lik obrazu podari izraz, očem ustvari pogled. Barve in vzorce oblačil pazljivo izbira, na dodatke nikoli ne pozabi. Všeč so ji klobučki, pentlje, čipke, trakovi ... Za šivanje uporablja stare majice, rabljena oblačila ali ostanke blaga. S tem na neki način skrbi tudi za recikliranje. Marsikaj mora pa tudi kupiti. »Za izdelavo eno punčke porabim najmanj dvajset, kakšno bolj zahtevno ustvarjam tudi trideset ur.« Tokrat Aleksandra na svoji drugi razstavi tematsko predstavlja različne like in skupinice. Na primer babica in dedek, kuhar in kuharica, športnika, žalostni in veseli klovn in drugi. Zdenka Ferengja Foto: Zdenka Ferengja MENACENKOVA DOMAČIJA Torek, 6. januar 2015, ob 19. uri | Odprtje Doris Natalija Križman MOJA PRVA SAMOSTOJNA RAZSTAVA Razstava | 6. - 26. januar 2015 Sobota, 24. januar 2015, ob 17. uri Rezbarjenje v les Sobotna ustvarjalnica vstop prost/ omejeno št. udeležencev/ prijave do 19. januarja na menacenk@kd-domzale.si Razpis 4. likovni natečaj »FIGURA« Kulturni dom Franca Bernika Domžale www.kd-domzale.si T: 01/722 50 50 SREČANJA ^poDSLAMNiKi Sreda, 21. januar 2015, ob 18. uri Vstop prost. Gradnja iz naravnih materialov O človeku prijazni gradnji z Luko Lampretom. Pogovor bo vodila in pripravila Cveta Zalokar. Vitez Adam Ravbar s Krumperka Zgodovinska razstava 25. november 2014 - 25. marec 2015 menacenkova domačija Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk® kd-domzale.si | Odprta v času razstav vsak delavnik od 10. - 11. ure in od 17. - 19. ure, ob sobotah od 10. - 11. ure. slamnikarski muzej domžale Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale), slamnikarski.muzej@kd-domzale.si | Odprt vsak delavnik od 10. - 12. ure in od 17. - 19. ure, ob sobotah od 10. - 12. ure. kultura slamnik@kd-domzale.si Recenzija filma: Poti k zvezdam Fotografija kot likovni zapis stvarnosti Poti k zvezdam (Maps to the Stars) so kontroverzna in hrabra provokacija Hollywooda kanadskega režiserja Davida Cronenberga, ki je sicer tudi sam del njegove vseobsegajoče svetovne filmske strukture. Vsaj delno, bi lahko rekli, saj je s svojimi filmskimi izdelki - ki so do nedavnega večinoma pokrivali žanr grozljivke/srhljivke in so se ukvarjali z najrazličnejšimi globalnimi grožnjami virusov, mutacij, parazitov in še kakšnim podobno odvratnim zdravstvenim stanjem - vselej vsaj metaforično opozarjal na temnejše plati človeške psihe, tokrat pa je udaril dovolj dobesedno in konkretno, da je njegova tarča eksplicitno jasna: Hollywood s svojim superzvezdniškim sistemom vred. Z neusmiljenim in brezkompromisnim prikazom ozadja hollywoodskega načina življenja, kjer kraljujeta le moralni vakuum in občečloveška beda v obliki nenehnega samopotrjevanja in posledično tudi brezizhodnosti, nam režiser tokrat ponudi filmski presežek, za katerega pa je sicer treba imeti tudi mno dramo njenega filmskega značaja, bržčas daje vedeti, da je trenutno ena najboljših svetovnih igralk. Njej ob bok sta postavljena 'večni mladenič' John Cusack, ki upodablja dr. Stafforda We-issa, življenjskega guruja zvezdnikov in njenega osebnega terapevta, ter Mia Wasikowska, ki se počasi, a vztrajno vzpenja po lestvici najbolj zaželenih filmskih igralk. Slednja igra njeno hišno pomočnico Agatho Weiss, ki se po 'spletu naključij' izkaže za izginulo in piro-mansko nastrojeno hčerko omenjenega dr. Weissa. Odlično igralsko zasedbo zaokroži še sterilno grozljiva doktorjeva žena Christina (Olivia Williams), katere glavna naloga je skrb za kariero njunega sina Benjieja (obetavni Evan Bird), vzpenjajočo najstniško filmsko zvezdo, ki ji je podrejeno celotno njeno bivanje. Nekoliko manj prepričljiv je le Robert Pattinson, glavni zvezdnik sage Somrak (Twillight) in prvi igralec Cronenbergo-vega prejšnjega filma Kozmopolis, ki pa je žal izpadel le kot odvečna in prepo-tentna intelektualistična racionalizacija, skratka ponesrečeno. močne živce. Sicer pa je zadel v polno že, ko je naslovno vlogo zaupal izkušeni igralski divi Julianne Moore, ki igra hol-lywoodsko zvezdnico v zatonu kariere, saj je že krepko oddaljena od najbolj zaželenih ženskih let, vendar njena sla po slavi ni zaradi tega prav nič manjša. Nasprotno, z vsako svojo (ne)verbalno akcijo in gesto nam ves čas daje vedeti, da je za trenutek pod sojem žarometov pripravljena storiti skoraj vse. Mooreo-va se v vlogi Havane Segrand odlično znajde in nam z minimalnimi igralskimi sredstvi, ko se na njenem igralsko dovzetnem in sproščenem obrazu ves čas menjavajo različna čustvena stanja, ki nam vsako po svoje odslikavajo inti- Po nekajletnem premoru je v razstavišču Menačenkove domačije v Domžalah razstavljal domžalski akademski slikar ter oblikovalec Janez Praprotnik. Menačenkova domačija Domačemu občinstvu se je prvič predstavil v vlogi fotografa. Kljub majhnosti razstavnega prostora je razstavil več kot sedemdeset posnetkov, ki jih je večinoma zbral v dveh fotoknjigah. Izbor fotografij je temeljil na krajinskih izsekih, ki so pritegnili njegovo oko v domačem kraju ali drugod po Sloveniji. Na dan odprtja, 4. decembra, je bila Menačenkova domačija premajhna za vse obiskovalce, ki so si želeli ogledati Praprotnikove fotografije. V kontekstu predhodnega dneva praznovanja kulturnega praznika je kulturni program z recitacijo pesmi priznanih slovenskih pesnikov pripravila Draga Jeretina Anžin. V predstavitvi umetnikovega dela smo se spomnili njegove zadnje pregledne razstave slik in grafik v domačem kraju pred petimi leti ter izpostavili fotografijo kot stalno spremljevalko njegove umetnosti. Tako kot v slikarstvu, ga tudi v fotografiji zanimata predvsem tehnična plat ustvarjanja in znotraj njega variiranje odnosov med barva- mi in oblikami, tako organskimi kot tudi figuralnimi. Pravzaprav je bila fotografija osnova za preoblikovanje mnogih naslikanih podob, ki jih je iz svojega realističnega okvirja prenesel v abstrahirane barvne kompozicije. V zadnjih letih pa se je lotil fotografije kot samostojne likovne nosilke sporočil. V njej je iskal zanimive likovne elemente v vizualnem dialogu s številnimi vsakdanjimi stvarmi, ki so pritegnile njegov pogled in mu nudile dovolj priložnosti za uresničevanje vsebinskega izpovedovanja. Nekatere vsebine že več let obdeluje v različnem vremenu, svetlobi in letnih časih, druge spotoma in slučajno. Bolj kot portreti in človeška figura ga privlačijo narava, živali, rastline, predmeti in arhitektura. Največkrat so to fokusirani posnetki igre oblik iz narave, njihova tehnična kakovost pa se izraža v iskanju uravnoteženih razmerij med svetlobo in sencami, z barvnimi kontrasti in uravnoteženimi kompozicijami. Vsekakor so njegovi fotografski posnetki tako rezultat pozornega opazovanja okolja, ki ga obdaja, kot tudi trenutnega razpoloženja. Njegovo neposredno razmerje do stvarnosti je opredelilo dokumentaren način fotografskega zapisa, čemur lahko najbolj nazorno sledimo v seriji lip v različnih letnih časih. Te je ujel v pripovedno fotografsko zgodbo o spreminjanju narave kot dejstvu, da je velik del resničnosti namenjen ponavljanju in obnavljanju že videnega. Mnogi se v vsakdanu ne menimo za dogajanje okrog sebe; nasprotno, avtorju še tako enostavna podoba, kot je drevo in njegova razvejana krošnja, postane vredna opazovanja in tako vsebinskega kot tehničnega razčlenjevanja. Katarina Rus Krušelj Festival kratkega filma Od Bratove krvi do Vroče butalske jeseni čez Zid do Polnočnih gostov Tej intenzivni melodrami sodobnega časa, ki mestoma deluje izrazito bizarno in groteskno, skoraj neresnično, na trenutke kar težko verjamemo, saj gre v filmu za podobne usode filmskih zvezdnikov, ki jih v resničnem življenju večina planeta tako odkrito obožuje, ob tem pa bi bili tudi sami še kako radi na njihovem mestu. Nemalo pa se nas po drugi strani vpraša, kakšna je v resnici cena takšnega uspeha in nas - iskreno povedano - niti ne zanima. Blišč in slava v kombinaciji s sojem žarometov in milijoni dolarjev na bančnem računu so namreč dovolj dobri razlogi, da na vse tisto, kar je očem skrito, zlahka pozabimo, mar ne? Žiga Čamernik foto-, kino, videoklub mavrica Člani foto-, kino, videokluba Mavrica so nas konec novembra še zadnjič v letošnjem letu povabili na tretji del festivala, v katerem so nam pokazali filme iz svojega arhiva. Dvorana Kulturnega doma v Radomljah je bila tokrat polna, saj so medse povabili Kino klub Maribor, ki jim je zagotovil strokovno pomoč, gostje pa so bili tudi člani in članice Kulturnega društva Miran Jarc Ško-cjan, tudi predsednik Alojz Stražar, ki je nastopal kar v nekaj filmih. Še posebej pa je bil večer namenjen pokojnemu igralcu in humoristu Stanetu Maslju. Kratek film Bratova kri je predstavil eno prvih predstav kulturnikov iz Škocjana. Scenarij je po resničnem dogodku napisal pokojni Stane Stražar. Čeprav je od snemanja filma minilo že kar nekaj desetletij, smo z lahkoto prepoznali igralce ter mnoge srečali tudi v filmu Vroča menaža. Tej je sledila Vroča butalska jesen, po kateri bi se morda Nepogrešljiva člana Mavrice: Igor Lipovšek in Janez Kosmač lahko zgledovali tudi današnji krajevni veljaki, predvsem pa danes pogrešamo zbore krajanov, ki so včasih pomenili veliko za razvoj krajev, danes pa jih skoraj ni. Zid je bil resen film znanega režiserja Franca Arka, film za razmišljanje, ob katerem nas je povezovalec Igor Lipovšek spomnil na vrsto različnih strokovnjakov s področja fotografije, filma in videa, ki so z Mavrico sodelovali v njenem petdesetletnem uspešnem delu. Sledila je risanka Relativnost Igorja Lipovška, prikaz izdelovanja sodov pod naslovom Kob sodov ne blo, prijeten filmski večer pa se je zaključil s filmom Polnočna gosta, v katerem so se srečali trije igralci, pravzaprav prave legende Mavričnih igranih filmov: Stane Maselj (kot prijazen gostilničar), Janez Hafner kot Miklavž in Miha Kavčič kot dedek Mraz. Za pogovor iz leta 1992 lahko rečemo, da je aktualen še danes, saj včasih res ne vemo, kaj bi s pridobljeno samostojnostjo. Lep in zanimiv večer je bil, tudi pod pokroviteljstvom Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Domžale, po katerem smo si ogledali še čudovite črno-bele portrete Janeza Kosmača in v prijetnem druženju še enkrat obudili spomine na vse tri festivalne večere. Glede nato, da je Mavričih arhiv zelo obsežen, pričakujemo podobne festivale. Veselimo se jih, Mavrici pa srečno in uspešno 2015. Vera Vojska POGOVORI Z LIKOVNO DEDIŠČINO 15. -29. januar 2015 Vabimo vas na otvoritev razstave, ki bo v četrtek, 15. januarja 2015, ob 19. uri v Galeriji Domžale. Po otvoritvi se bo s študenti in profesorji Oddelka za restavratorstvo UL ALUO pogovarjal Jurij Smole. www.kd-domzale.si / tel.: 01/722 50 50 © GD Galerija Domžale Srečanje pod slamniki Prof. Tomaž Habe: glasbenik, glasbeni pedagog, skladatelj, dirigent, zborovodja, domžalski kulturni delavec ... slamnikarski muzej Kot se za pogovor s prof. Tomažem Habetom spodobi, se je prijazen večer Pod slamniki v Slamnikarskem muzeju začel s pesmijo. Zapela sta nam Otroški pevski zbor OŠ Mengeš pod vodstvom Nataše Banko ter Otroški pevski zbor Osnovne šole Dob, ki ga vodi Karmen Banko. Oba je na klavirju spremljal sogovornik Cvete Zalokar, prof. Tomaž Habe. Prav letos je prof. Habe ob številnih priznanjih za vsa področja glasbe prejel prestižno Kozinovo nagrado za obsežen skladateljski opus 350 skla-dateljskih del. V pogovoru sta se s sogovornico vrnila h koreninam, k očetu Stanetu in mami Minki, glasbenikoma, ki sta vsak po svoje vplivala na otroka Tomaža in Minči, ki nadaljujeta glasbeno tradicijo družine Habe. Veselje in ljubezen do glasbe sta najpomembnejši del življenjske poti prof. Tomaža Habeta, ki je v pogovoru s Cveto Zalo-kar obudil spomine na sodelovanje v glasbeni skupini Mladi levi, na gostovanja in sodelovanja z najbolj priljubljenimi pevci zabavne glasbe in od- ločitev za pedagoški poklic, čemur je bil oče zelo naklonjen. Spomnil se je ansambla Slamnik, v katerem je igral violino ... Na sprehodu po glasbeni poti je povedal, kakšno srečo je imel, saj so ga poučevali sami odlični pedagogi. Med danes svetovno znanimi je omenil tudi dva domača, Jako Černeta in Acija Bertonclja, s katerim sta bila iskrena prijatelja. Vmes sta se s sogovornico vrnila v čas začetka Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, katerega ustanovitelj in dolgoletni dirigent je bil prof. Habe, se ustavila pri novoletnih in božičnih koncertih ter se pogovarjala o klasični glasbi danes. Prof. Habe jo raje imenuje izpovedna in meni, da pride do izraza, če jo posluša izobražen, spočit ljubitelj glasbe ter v njej uživa, »sicer raje pojte in poslušajte ljudske pesmi, ki so v naših genih in del nas.«. Na kratko sta se spomnila tudi grobeljskih koncertov in drugih prireditev, pri katerih je sodeloval prof. Habe, ki je predlagane spremembe v zvezi s plačevanjem glasbenih šol označil kot grozljive. Pri strokovnih rečeh je dosleden in strog, v družbi domačih in toplega doma veder in hvaležen za pomoč, vesel, ker se glasba z njegovih hčera že razliva na vnuke, tako da bo tradicija živela naprej, tudi v obliki skladb, ki jih je nekoč pisal za hčeri, danes pa za vnuka in prek vseh za številne mlade, ki imajo njegove skladbe radi. Marsikaj zanimivega in novega smo izvedeli Pod slamniki, zanimiv pogovor pa je znova potrdil, da je življenje prof. Tomaža Habeta glasba in da je glasba njegovo življenje. Vera Vojska slamnik@kd-domzale.si PORTRET DOSLEJ SMO PRESLABO IZKORISTILI SLAMNIKARSKO DEDIŠČINO ROMAN KOS, RAZISKOVALEC DEDIŠČINE, OBLIKOVALEC, AKADEMSKI KIPAR Slamnikarstvo ima na neki način v genih, z njim so povezani mnogi njegovi predniki. Zato ne preseneča, da je v prvih decembrskih dneh kot skupno družinsko delo v samozaložbi nastala slikanica z naslovom Začarani slamnik. Cveta Zalokar Foto: Iztok Dimc S svojim osnovnim poklicem, kiparjenjem, se ni nikoli prav veliko ukvarjal. Čeprav je v življenju počel marsikaj, saj se ni želel podrediti rutini in povprečnosti ter početi nečesa, kar ga ne bi vsaj malo veselilo in izpolnjevalo. Tako je v svoji karieri med drugim nekaj časa poučeval na šoli, dolga leta je bil povezan z založbo Mladinska knjiga, deset let je bil eden redkih zasebnih knjigarnarjev v državi, saj je prav v rodnem kraju odprl knjigarno, galerijo in klubski center Svet knjige, zadnja leta pa se je našel v ekološkem kmetovanju in predvsem v pestrem delovanju in raziskovanju dediščine, ki sta povezana s Slamnikarskim muzejem in tradicijo slamnikarstva v naši občini. Slikanica je nastajala ob nenehnih dopolnitvah »Že v času nastajanja slamnikarske zbirke se je večkrat pojavila ideja o otroški knjigi - slikanici s to vsebino. Zanimivo je nastajanje knjige, saj je bil to na neki način skupni družinski projekt. Sprva smo razmišljali bolj o zgodbi, ki bi govorila o tehnoloških postopkih izdelave slamnika: tako bi fantiček pri dedku našel strgan slamnik, zato bi se odločil, da ga bo poskusil popraviti. In tako bi ob tem spoznaval postopek nastajanja slamnika. Ko smo se o tem pogovarjali v družinskem krogu, so imeli vsi polno idej in predlogov. Predvsem pa so mi svetovali, naj vnesemo v zgodbo več pravljičnosti. Zato smo osnovno idejo za prvo knjigo spremenili, ostalo pa je še veliko gradiva, tako da bo v prihodnosti nastala še kakšna slikanica, mogoče s še večjim poudarkom na ilustraciji, saj je ,slika' tista, ki otrokom na najbolj neposreden način pove največ, predvsem najmlajšim, ki še ne znajo brati.« Ilustracije so delo Romanove žene Mateje Kozina, Roman pa je poskrbel tudi za tehnične stvari, povezane s knjigo. Pravi, da doslej ni veliko ustvarjal, ker je precej samokritičen, najbrž celo preveč, zato se doslej ni loteval večjih likovnih, niti tovrstnih projektov. Spodbudo je dobil ob nastajanju dveh zloženk, prvi o Plečniku na Domžalskem in drugi o Železni jami -pri tem pač ni bilo nikogar, ki bi se želel poglobiti v ti tematiki, pa se ju je poleg oblikovanja vsebinsko uspešno, kar je vidno po rezultatih, lotil kar sam. Slamnikarstvo v družinskih genih V družini je razvil in oblikoval ne le odnos do slamnikarstva, ampak do celotnega področja dediščine. Ugotavlja, da starejši, kot je človek, bolj ga zanimajo korenine in preteklost: » Naša domačija, po domače pri Markus v Študi, je bila med večjimi, njeno velikost so opisali kot % grunt. V njej sem ohranil črno kuhinjo, hišo in kamro. Njeno ime izvira iz časov, ko so se tu rodili trije bratje: Markus, Joza in Primož. Zanimivo je, da so podedovali vsak tretjino zemlje, tako so bile vse njive in travniki razdeljeni na tri dele - in še danes so potomci teh mož še v velikih primerih mejaši. Markus je ostal na domačiji, Joza in Primož pa sta si postavila novi hiši. S slamnikarstvom je povezano tudi to, da so se pozneje v Pri-moževo hišo (takrat so se pisali Cotman) prišli učit slamnikarstva prvi Tirolci. Priimek Kos pa je prinesel moj prapradedek Matija, ki se je priženil iz Podgorice, prej so se pisali Osolin. Tudi po mamini strani, ki izvira s Kofutnikove domačije v Jaršah, smo bili povezani s slamnikarstvom. Stara mama Ivana Giovanelli (njen oče je bil iz Trsta, sin plemiča in služkinje, ki so ga morali zato oddati od hiše) je bila slamnikarska šivilja na Dunaju in v Lienzu, tudi očetovi sestri Terezija in Frančiška sta se kot šivilji odselili v Ameriko.« Ko so se ,Amerikanci' vrnili, so prinesli nove, bolj meščanske navade, med drugim posedanje ob kavi - ostalo je veliko njihovih pripovedi, zgodb in tudi predmetov, kot so gramofon, pa Šubljeve plošče, popotni dnevnik, fotografije ... Sicer pa je bila nekoč v Domžalah in okolici s slamnikarstvom povezana tako rekoč vsaka družina. Pri stari mami so še dolgo v petdeseta leta pletli kite in šivali cekarje, ki so jih potem prodajali v Ljubljano v takratni Dom: »V tistem času sem najbrž veliko zamudil, a kaj, ko me pri petnajstih to ni prav zanimalo. Veliko bi lahko izvedel o slamnikarstvu, prav izseljeniške zgodbe, ki so najmanj raziskane. Ob nedeljah so se srečevali, poslušali plošče, obujali spomine... Sem bil pa presenečen, koliko so si zapomnili.« Iz njihove hiše izvira tudi eden od pomembnejših eksponatov v muzeju: ena prvih preš, še lesena. Slamnikarstvo je lahko tudi podjetniška priložnost Roman je vesel in ponosen, da smo v občini Domžale le naredili korak v pravo smer, k čemur je veliko prispeval tudi on, z ohranjanjem slamnikar-ske dediščine: »V zadnjih letih sem veliko razmišljal o preteklosti našega kraja, o odnosu do dediščine in ugotavljal, da tega ne znamo ceniti in tudi ne izkoristiti. Od nekdaj sem poudarjal, da bi morala sodelovati pri takšnih skupnih zgodbah turizem in dediščina - tu imamo veliko strateško prednost. V Domžalah namreč ,imamo zgodbo', ki je edinstvena daleč naokoli, sla-mnikarstvo je naša posebnost, tu smo unikatni. Lahko smo ponosni, ko vidimo, da so predniki to počeli tehnološko napredno, sledili modnim smernicam in pri tem delovali v svetovnem merilu.« Poudari, da so bili v tujini pri tem pametnejši, mi to odkrivamo šele v zadnjem času. Če opazujemo tekmovanja v Wimbledonu, bomo na tribunah videli polno slamnikov, opozori pa na še boljši primer iz osrednje Italije -kraj Montappone, kjer se s slamnikarstvom ukvarja okoli 3000 obrtnikov in podjetnikov, tako letno izdelajo okoli 100 milijonov slamnikov in pokrivajo 80 odstotkov svetovnih potreb. Nastaja ,domžalski' slamnik Za potrebe slamnikarskega sejma in muzejske trgovinice so poskusili na improviziran način oblikovati in opremiti slamnike tudi pri Kosovih: »Danes obstajata predvsem dva načina izdelave slamnikov: pri prvem se slamnik na klasi- čen način, s slamnikarskim šivalnim strojem, sešije iz kit po modelu, ki bi ga bilo treba nato ,sprešati', obdelati in opremiti - tu sva z ženo na primer dodala trakove, kakšen drug dodatek, namesto preše pa sva jih ročno polikala ... Druga možnost pa je, da se iz brezobličnih tulcev tovarniške izdelave naredijo s prešo prek kovinskih modelov različne oblike slamnikov, ki se jim obrežejo in zarobijo krajci , lahko se jih pobarva in se prav tako dodajajo različni dodatki. Ker še nimamo usposobljene preše, smo to ,prešanje' v kalupih izvedli na bolj ali manj improviziran način. Tako narejene modele smo letos pokazali na modni reviji ob slamnikarskem sejmu in doživeli zelo pozitivne odzive.« Njihovi načrti so usmerjeni v to, da bi naredili tri tipizirane modele, v celoti narejene iz materialov in znanja tega prostora, osnova bi bila iz kit, in to bi bil t. i. domžalski slamnik. Pri tem pove, da domžalski slamnik ni bil poseben model, pač pa je nosil ime kot pojem kvalitete. Roman Kos je tako prepričan, da bi tradicijo, ki jo je leta gradilo podjetje Univerzale, lahko gojili naprej, v manjši delavnici bi lahko našlo delo nekaj delavcev. Časa za to sicer ni več veliko, a nekaj je še ljudi s tem znanjem, ki ga je treba prenesti tudi na nove. Dober temelj je sedaj v Slamnikarskem muzeju, treba pa bo nadgraditi stvari. Pestra in raznolika delovna pot Roman Kos je po končani aranžerski šoli obiskoval Pedagoško akademijo (zgodovina in likovni pouk), ob zaključku študija pa ga je profesor Boštjan Putrih spodbujal, naj nadaljuje šolanje na Likovni akademiji. Odločil se je za študij kiparstva, ki se je, kot prizna, nekoliko podaljšal, saj je vmes že ustvarjal družino in odslužil vojaščino: »Na Akademiji sem imel odlične profesorje, Zdenka Kalina, oba Tršarja in Slavka Tihca. Ko sem zaključil študij, z diplomo v roki, sem se počutil grozno. Stal sem na cesti z občutkom, da ne znam nič, da nimam pojma in da sem dobesedno na cesti in odvisen od sebe. Bilo je iluzorno, da bi lahko takoj po študiju živel od umetnosti, zato sem nekaj let začasno učil po šolah, likovni pouk in podaljšano bivanje. Najbolj zanimivo je bilo na ,moji' osnovni šoli Venclja Perka, kjer sem bil v zbornici skupaj z nekdanjimi učitelji in takrat tudi nadomeščal tovarišico Božo Lenič pri predmetu spoznavanje družbe.« A v šolah je bilo po njegovem mnenju preveč birokracije in statistike, učil je v prepolnih razredih s 33 do 35 otroki, ki jim je bilo težko na primer v petek, zadnjo uro pouka, priljubiti likovni pouk. Zato je iskal drugo delo in se zaposlil v založbi Mladinska knjiga, najprej v prodajnem oddelku, sčasoma pa je postal likovno-tehnični urednik. Po nekaj letih dela, ki je bilo večinoma povezano s pripravo katalogov, zloženk za prodaje po pošti in predstavitev knjig, sodelovanje na knjižnih sejmih, se je odločil poiskati nove izzive: »Sprejet sem bil v Pivovarno Union kot vodja propagande. Žal so bili tam takrat odnosi preveč podrejeni hierarhiji, mobing itd. Zato sem se po enem letu dal odpoved in se vrnil nazaj na založbo Mladinska knjiga kot vodja prodaje po pošti. Vodil sem svoj oddelek, v njem so bili pisci besedil, oblikovalci in referat za kupce - to obdobje lahko ocenim kot prijetno in ustvarjalno. Dobro smo delali, to so bili dobri časi za knjigo. Nenehna rast in vse več dela. Trpel sem le, kadar sem moral hvaliti in ponujati kakšne manj kvalitetne knjige.« Nekaj več kot leto dni je bil tudi vodja pro- pagande v Mladinski knjigi, kar je bilo precej zahtevno in stresno, saj je bilo vse, kar je naredil, že vnaprej ocenjeno kot ,zanič, prepozno in predrago', malo hudomušno pristavi - tako oceno svojega dela poznajo vsi ,propagandisti'. Delovanje knjigarne in galerije Beseda Zato se je raje odločil, da bo prevzel manj stresno delo skrbnika za poslovalnice Sveta knjige - kar ga je sčasoma pripeljalo do odločitve, da gre na samostojno pot in čim prej najde primeren prostor za knjigarno v Domžalah: »Našel sem ,zanimivo razvalino' v Godbe-nem domu, takoj se mi je zdel primeren prostor. Zapletlo pa se je pri pridobitvi soglasij in dovoljenj, še posebej zaradi pogojev železnice, ki je obnovo blokirala zaradi koridorja za drugi tir. Tako je trajalo več kot štiri leta, od leta 1994 do 1998, da sem uredil papirje, za obnovo notranjosti objekta, brez kakršnihkoli posegov na zunanjosti . Sama obnova pa je bila zaključena razmeroma hitro - v letu dni. Ostal je grenak priokus, da sem dobil premalo podpore v lokalnem prostoru.« Tako je konec leta 1999 odprla vrata Knjigarna in galerija Beseda, kjer se je na začetku veliko dogajalo, od predstavitev knjig, pogovorov, razstav -a počasi so se pogoji poslovanja zaostrili in na koncu je bil žal prisiljen knjigarno leta 2012 zapreti. Ob tem so se rojevali tudi vse bolj smeli načrti za slamnikar-ski muzej, za kar je bil prostor nadvse primeren. Tako je ugasnila knjigarna in se je rodil slamnikarski muzej z zbirko: »Tam zdaj preživim veliko časa, rad popeljem obiskovalce na vodene oglede, pripravili smo tudi učne liste za šolarje vseh nivojev.« Veliko pa se še vedno ukvarja z oblikovanjem in dizajnom, med njegovimi deli v zadnjem obdobju so številne knjige (Zbornik ob 150-letnici šolstva, knjiga dr. Stiplovška o nastanku in razvoju mestne občine Domžale, Bro-janova Slamnata sled Domžal, pa knjiga o kulturnih društvih ...) in zloženke s področja turizma in dediščine ter postavitve in zasnove razstav (na primer o prvi svetovni vojni, Adamu Ravbarju ...). Pira za prehrano in kite Po očetovi smrti je podedoval domačijo v Študi. Veliko skrbi in dela je vložil v ohranjanje starega objekta, ob njem pa zgradil tudi novo hišo. v Domžale se je preselil istočasno kot je odprl tudi knjigarno - leta 1999. Ko je prevzel kmetijo, se je soočil z dilemo, kako in v kakšnem obsegu nadaljevati kmetovanje, saj je bilo pri hiši precej živine in kar nekaj zemlje. Ker je bila to klasična kmetija, ki zahteva polnega človeka, je bilo treba stvari poenostaviti. Najprej se je odločil, da ne bo več redil živali - Roman pa nam je zaupal, da se je v tudi prehrani postopno popolnoma odpovedal mesu - saj ni mogel več opazovati pobijanja in klanja živali: »Opazoval sem tudi svoje telo in videl, da imam vse več težav pri delu in naporih - kot motor s prevelikim številom prevoženih kilometrov. Postopoma sem opustil meso in tako sem zdaj že več kot 20 let vegetarijanec; jem večinoma žitarice in zelenjavo. Počutim se odlično, energije je dovolj, vzdržljivosti tudi, bolezni ni . Pred približno desetimi leti se je tako posvetil ekološkemu gojenju pire, ki je odlična žitarica za prehrano, uporabna pa je tudi kot slama, ki jo uporabljajo za pletenje kit v muzeju. Zraste dovolj visoko in je primerna, ker ni pretrda in predebela. Tako je vsestransko uporabna. □ ZAČARANI SLAMNIK < f' i i v • _A a Slikanica Začarani slamnik pripoveduje zgodbo o deklici Ajdi, ki med vožnjo z letalom naleti na slamnik z imenom Miha, ki ga je začarala čarovnica Klobučarka. Ajda se z novim prijateljem in lisico Mico odpravi prek žitnega gozda, slamnate ceste in likalnika k staremu mlinu, da bi prekinili urok . Če jim je uspelo, boste izvedeli ob koncu knjige, ki jo lahko kupite v Slamnikarskem muzeju ali osebno pri Romanu Kosu. Če ste še brez darila za najmlajše, pohitite in jih razveselite. politične stranke sMc / JANA MIKLAvčlč, pREDsEDNicA oo Z optimizmom v novo leto slamnik@kd-domzale. si Bliža se konec leta 2014, in če se ozremo nazaj v preteklo leto, ugotovimo, da je bilo v naši občini marsikaj narejeno, kot nova stranka v slovenskem političnem prostoru pa bomo v tem mandatu aktivno sodelovali pri odločitvah v Občinskem svetu Domžale, zato z optimizmom vstopamo v leto 2015. V predvolilni kampanji smo v lokalnem odboru Stranke Mira Cerarja poudarjali, da smo odprti za predloge in pobude občanov. Občinski svet bo v prihodnjih mesecih obravnaval proračun občine, zato vas pozivamo, da nam pošljete predloge in pobude, ki jih bomo preučili in glede na skladnost predloga z našim programom dela poskusili umestiti tudi v občinski proračun. Predloge lahko pošljete na facebookovo stran SMC Domžale. Predvsem si v lokalnem odboru Stranke Mira Cerarja Domžale želimo, da bi imele Domžale več delovnih mest ter da bi se obnovilo in polepšalo mestno jedro. Res je bilo lepo na tržnici, ko smo tretjega decembra prižgali novoletne luči, in takšna druženja so potrebna, saj nam dajejo novo energijo. Predvsem pa nam pred-novoletni čas omogoča, da se nekoliko umirimo od vsakdanjega prehitrega tempa življenja ter obiščemo svojce in prijatelje. Pri tem ne smemo pozabiti na tiste, ki se težko prebijajo iz meseca v mesec, zato si bomo v občinskem odboru prizadevali tudi za znižanje cen komunalnih ti Naj bo december čas radosti in veselja. Vsem občankam in občanom naše občine želimo vesele božični praznike in srečno ter zdravo novo leto. sd / uros breznik Vsako mnenje šteje - novim izzivom naproti! Z zaključkom letošnjega leta socialni demokrati zaključujemo reorganizacijo stranke tako na državni kot tudi lokalni ravni. Reorganizacija se je začela v sredini preteklega leta s programskim kongresom, na katerem smo sprejeli nov statut in organizacijsko shemo stranke. V Domžalah smo na Zboru članstva konec novembra izvolili novo vodstvo. Predsednik ostaja Uroš Breznik, za podpredsednika pa sta bila izvoljena Mateja Kegel Kozlevčar in Marjan Ravnikar, medtem ko bo za nemoteno organizacijsko delovanje stranke skrbela Katarina Grašič. Član predsedstva pa je tudi Tomaž Štrukelj. Na zboru članstva je bil sprejet tudi načrt dela v prihodnjih dveh letih, ki vključuje aktivno sodelovanje na ravni občinske politike v obliki konstruktivne opozicije ter poudarjen aktivizem v javnosti. Bolje kot do sedaj želimo predstavljati naša stališča, cilje in delovanje domžalskih socialnih demokratov občankam in občanom. Najpomembneje pa je, da želimo slišati tudi mnenja, predloge in predvsem kri- nsi / roman lenassi, tajnik Čas je za krepitev krščanske demokracije! Ko ob zaključku leta gledamo nazaj, lahko rečem, da je v letošnjem letu Občinski odbor NSi v Domžalah delal zelo dobro. Najprej smo bili aktivni za volitve v evropski parlament, v juliju pa so bile predčasne volitve v državni zbor. Vso energijo smo vložili v promocijo vrednot krščanske demokracije in dveh naših kandidatov - predsednice NSi Ljudmile Novak in Ineta Ste-gnarja. Vse aktivnosti so se nekako poplačale z izvolitvijo Ljudmile Novak za poslanko, pa tudi Ine Stegnar je dosegel dober rezultat. Na oktobrskih lokalnih volitvah smo bili krščanski demokrati prav tako zelo aktivni. Naš kandidat za župana je bil Ine Stegnar, imeli pa smo tudi listo za občinski svet z 31 kandidati -vsi so pripravljeni delati za ljudi v naših Domžalah. V volilnem programu nismo obljubljali nemogočih stvari - prizadevanje za projekte v dobro vseh občanov, za turizem in spodbujanje novih delovnih mest. Vztrajno delo naših članic in članov za krščansko demokracijo in širšo skupnost je bilo poplačano z dobrimi rezultati - tako na občinski kot nacionalni ravni. Leto smo zaključili z volilnim kongresom na Vrhniki. Naš dolgoletni član ter nekdanji svetnik in poslanec Janez Vasle je za dolgoletno <4 Želimo vam blagoslovljene božične praznike in vse dobro v prihajajočem letu. V upanju na boljše čase ponosno praznujmo dan samostojnosti in enotnosti! ltd / mag. renata kosec Tekmovanje s časom storitev. Družinam pa je treba pomagati z razbremenitvijo stroškov provizij pri plačevanju položnic za stroške javnih zavodov. Zdravstvene in socialne storitve morajo biti bolj po meri občanov. Starejši imajo veliko modrosti in znanja, marsikdo pa ne zna uporabljati računalnika in mobilnega telefona, s katerimi je mlajša generacija zelo domača, zato je treba občanom omogočiti več priložnosti za medgeneracijsko sodelovanje. V občinskem svetu smo zaradi in za ljudi, zato si bomo prizadevali za odločitve, ki bodo v dobro vseh občanov. Verjetno je že marsikdo od nas večkrat pomislil, kako bi ravnal, ko bi se pred našimi očmi nenadoma zgrudil človek, ker mu je zastalo srce? Nekateri bi takoj priskočili na pomoč, spet drugi pa iz takšnih ali drugačnih razlogov ne bi upali pomagati človeku v stiski. Prav je, da bi se vsi zavedali, da je nudenje prve pomoči, sploh če ta neposredno rešuje življenje, nekaj najlepšega, kar človek lahko podari sočloveku. Uvedba avtomatskih defibrilatorjev (AED) predstavlja pomemben prispevek k boljšemu preživetju ljudi s srčnim zastojem. Njegova uporaba je bila v preteklosti zaupana le medicinskemu osebju, vse večja razširjenost AED-jev na ključnih mestih (javni zavodi, telovadnice, trgovski centri ipd.) pa omogoča, da lahko tudi osebe brez medicinskega znanja učinkovito postopajo v primeru srčnega zastoja. Ker sta pravilnost in pravočasnost pomoči tesno povezani z možnostmi preživetja, je pomembno, da smo v čim večjem številu seznanjeni s tehnikami oživljanja. S tem namenom sta Občina Domžale in Zdravstveni dom Domžale že od avgusta dalje organizirala tečaje temeljnih postopkov oživljanja. Odzivi udeležencev so bili odlični, zato smo se odločili, da s tečaji nadaljujemo tudi v prihodnje in tako seznanimo čim večji krog ljudi z osnovnimi postopki oživljanja. Nedvoumno pa bi bilo smiselno, da v prihodnje objavimo seznam lokacij AED-jev v obči- ti Dragi občani in občanke, LTDToni Dragar - Lista za vse generacije vam želi lepe in prijetne praznike v družbi najbližjih, v novem letu pa predvsem zdravja, osebnega zadovoljstva in posebnih trenutkov s tistimi, ki jih imate najraje. Srečno! ni Domžale in seznanimo občane in občanke s tem, kje so, kdaj so dostopni ipd. Treba je tudi razmisliti o možnostih njihove postavitve na zunanje dele objektov, s čimer bi omogočili lažjo dostopnost, kar se je v praksi že izkazalo kot zelo učinkovito. Oživljanje je tekma s časom ... Vsaka minuta, ki preteče od nastopa zastoja srca do prihoda nujne medicinske pomoči, je neprecenljiva in dragocena. Zato se skupaj odločimo ZA življenje in se udeležimo tečaja, s pridobljenim znanjem pa bomo lahko v najbolj kritičnih trenutkih pomagali sočloveku v stiski. lr /alenka oldroyd Črpanje evropskih sredstev ti Dragi Domžalčani in Domžalčanke, v novem letu vam želimo uspešno preskakovanje ovir, učinkovito opravljanje izzivov, obilo družinske in osebne sreče ter prijetnih trenutkov. tike, ki jih bomo lahko spremenili v pozitivne zgodbe. V ta namen bomo vse prihodnje leto skrbeli s programskimi srečanji, v katera želimo vključiti tako strokovnjake kot tudi občane in občanke, na katerih kakovost življenja vplivajo politične odločitve. Ves proces reorganizacije in uradni zaključek preteklega obdobja bo volilni kongres stranke SD v januarju. Izvoljeno bo novo vodstvo, za katerega verjamemo, da bo socialdemokratom vlilo dodatno energijo. Novo leto je pred vrati, želja in načrtov ne manjka. Vodilo Liste Reza, 'Poslušam, povezujem, rešujem', pa ostaja tudi v prihajajočem letu rdeča nit našega delovanja. V občini Domžale imamo vrsto zanimivih, pametnih, sposobnih in poštenih ljudi, ki lahko s svojim znanjem in izkušnjami prispevajo k boljšemu jutri. In skrajni čas je, da stopimo skupaj. Črpanje evropskih sredstev bo v prihajajočem obdobju 2015 do 2020 zaradi trenutnega gospodarskega položaja še bolj zanimivo in občina Domžale ima velike možnosti. Pomembno se je projekta lotiti celostno, kontinuirano in dobro organizirano. Domžale so, glede na lego, strukturo, velikost, čas in položaj, pripravljene na novo obdobje prihajajočih razpisov. Investicijski projekti, ki so bili v preteklosti v Domžalah dobro zastopani, bodo imeli v prihajajočem obdobju na voljo manj sredstev. Zdaj so na vrsti mehka področja, kot so kultura, izobraževanje, zdravje, mediji, razvoj, turizem, energetika, podjetništvo, okoljevarstvene in prometne aktivnosti, ki se bodo lahko zelo elegantno umestila v že obstoječo dinamiko mesta. (6 V imenu ekipe Lista Reza vam želim obilico zdravja, veselja, dostojno življenje in možnost za pošteno delo. Naj bo leto 2015 uspešno po vaši meri. Možnosti obstajajo, zdaj je treba začeti konkretne aktivnosti, od načrtovanja do izvedbe. Tudi zato potrebujemo ekipo sposobnih projektnih menedžerjev, ki se bodo povezali s strokovnjaki posameznih področij v občini Domžale in pognali kolesje gospodarskega razvoja. ld / metod marčun Decembrski čas delo prejel srebrni znak. Kongres je izzvenel v pozitivnem vzdušju. Predsednica NSi Ljudmila Novak je v govoru poudarila, da se NSi ne bo pustila podrediti nobeni stranki, naj bo to na levi ali desni strani političnega pola. Vodstvo NSi je prepričano, da je prišel čas za krepitev in širitev krščanske demokracije v Sloveniji, za kar si bomo prizadevali vsi člani stranke. NSi želi iti po poti moderne konservativne stranke, ki izhaja iz tradicije, a hkrati gleda v prihodnost. Vabljeni, da se nam pri tem pridružite in po svojih močeh pomagate Sloveniji. December je čas radosti, dobrih želja in obdarovanj, je čas, ko skrbi in težave postavimo vstran. Je čas velikih treh mož, čas pričakovanj in veselja. Ravno zaradi prazničnega vzdušja in topline, ki nas obdaja, se mi zdi smiselno izpostaviti dobre stvari. Včasih ravno pohvala ali dobro dejanje premagata na videz nepremagljivo oviro. Zato je pravi čas, da naredimo letno inventuro, vse dobro obdržimo, slabo pa poskušamo popraviti in pozabiti. Zavedati se moramo, da vsak na svoj način poskuša izboljšati stvari, zato ni nujno, da je to slaba pot, morda je le daljša. Kar pa ni nujno slabo, saj tudi bližnjice lahko skrivajo pasti. Vsi si želimo, da bi prazniki uspeli. Decembrski čas je treba dobro organizirati in se pripraviti nanj. Darila lahko nakupimo že prej, lahko pa jih naredimo tudi doma. To vedo tudi trgovine. Kaj pa mi, starši? Želimo take praznike, da se bodo otrokom izpolnile vse želje? Da ali ne? Pravljični svet otroku pričaramo prav starši. Najpomembnejše je vzdušje, zanj pa ne potrebujemo veliko denarja! Tudi v gospodarstvu ni videti posebnega napredka, čeprav kazalci kažejo navzgor. Ravno gospodarska rast je pomembna in s tem tudi finančni pretok denarja, saj tako na najboljši način pripomoremo k prazničnemu razpoloženju ti Morda optimistična misel, ki pravi: 'Globoko v dušah pravljice spijo in včasih se tudi zgodijo.' Iz srca želim prav vsakomur, da se v prihajajočem letu zgodi tudi njegova. V letu 2015 vam želi Lista za Domžale uresničitev čim več vaših sanj. potrošnikov. K temu so pripomogli predvsem pospešena rast izvoza in krepitev potrošnje gospodinjstev ter izboljšanje razmer na trgu dela. Vse to so podatki, ki jih je navedel urad UMAR. Toda kdaj se dodobra zavemo, da smo v zadnji dvanajstini iztekajočega se leta res podelili množico toplih objemov, dobrih in iskrenih želja, izmenjali mnogo ljubečih poljubov, poslali na stotine e-čestitk, vendar hkrati skoraj ostali brez denarja. Pozabljamo, da se še nismo izkopali iz recesije. Čas recesije je tudi čas, ko se vprašamo, kaj je najpomembnejše - denar ali družina? DEsus / MARIJA puKL, pREDSEDNICA oo S pozitivno energijo v leto 2015 sds / mag. tomaž deželak Argument moči, ne moč argumenta slamnik@kd-domzale.si Občinski svetniki smo začeli nov mandat, imeli smo drugo sejo sveta, na kateri smo odločali o spremembah proračuna za letos, predvsem zato, da bi ga ,uravnotežili', kar pomeni imeti enako številko pri prihodkih in odhodkih. Ne izide se vedno tako, kot se sprejme. Že padec Zakona o davku na nepremičnine je marsikaj postavil na glavo, nepredvidljiva kriza ali delno okrevanje na posameznih področjih pa je imelo tudi velik vpliv. Kadrovsko smo postavili na noge vse odbore in komisije, dali mandat članom v svetih zavodov in v gospodarskih javnih družbah, kjer ima občina nadzornike. Sprejeli smo tudi program dela občinskega sveta za pol leta. Torej vse je pripravljeno za dobro delovanje v novem letu 2015. Ali bo res tako, bomo pa videli. Mi si želimo, da bi bilo. V Občinskem odboru DeSUS-a imamo svoj program, ki ga seveda želimo uresničevati tudi prek občinskega sveta. Želimo, da bi uspeli sprejeti nekaj odločitev, ki bi pomenile zmanjšano obremenjevanje družinskega proračuna, tu gre predvsem za vodarino, omrežnino in kanalščlino. Želimo, da bi društva, še posebej humanitarna in tista, ki skrbijo za sta- ti Z najlepšimi željami vas želimo pospremiti v novo leto 2015, v katerem vam želimo zadovoljstva, pozitivne življenjske energije in predvsem zdravja! rejše, invalide, socialno ogrožene in druge, laže pridobivala sredstva za izvedene programe. Želimo, da bi začeli privabljati vlagatelje in ustvarjati nova delovna mesta. Želimo, da bi se medgeneracijsko dobro razumeli in nehali razglabljati, kako ena generacija izkorišča drugo. Pravijo, da če si nekaj močno želiš, se uresniči! Iz svoje življenjske prakse vem, da sem se morala od mladih nog za vsako svojo željo močno potruditi. Vem, da je v današnji kruti resničnosti tudi tako ali pa še teže. Torej stopimo skupaj, oddajajmo pozitivno energijo, lepšajmo svet okoli sebe, preklopimo na valovno dolžino, ki bo prijetna in bo lepšala življenje nam in vsem okoli nas. Konec oktobra se je sestal nov občinski svet in potrdil mandate članom sveta in županu. Seja je potekala v konstruktivnem in dinamičnem duhu. Na podlagi te seje nam je občina podala poziv za posredovanje kandidatov za delovna telesa občinskega sveta, Nadzornega odbora, Občinsko volilno komisijo, članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in za člane svetov javnih zavodov. Občina nas je tudi pozvala, naj omejimo nabor kandidatov na take, ki bodo pripravljeni svojo funkcijo opravljati predvsem odgovorno. Odgovorno?! To torej pomeni, da dosedanji kandidati svojih funkcij niso opravljali odgovorno. Ali je to preprosto izgovor, da nam kljub veliki podpori občanov Občina Domžale ne dodeli odgovornih mest, za katera nas je pozvala. In nam jih tudi ni. Dodelila jih je sama sebi. Stranka Tonija Dragarja in njegova 'neformalna' koalicija sta prevzeli vsa ključna mesta v vseh javnih zavodih. Zato se vprašajmo, ali deluje oz. ali bo delovala občina odgovorno (etično)? Poglejmo, kako odgovorna je bil že na drugi seji, ki jo je sklical župan na M Vse dobro v letu 2015. podlagi Poslovnika Občinskega sveta Občine Domžale, kjer je na dnevni red med drugim uvrstil obravnavo in sprejem Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2014. Pri čemer citirani poslovnik v 148. členu določa, da če predlog odloka vsebuje določbe, uveljavljanje katerih bo zahtevalo dodatno porabo sredstev občinskega proračuna ali povečanje materialnih obremenitev občanov, mora predlog poleg pristojnega delovnega telesa obravnavati tudi Odbor za finance. Odbor za finance takega predloga ni obravnaval. Saj ga ni mogel, ker je bil na začetku iste seje šele oblikovan. Če bi želel župan ravnati pravilno, bi moral pred to sejo sprejeti delovna telesa. Ali je to odgovorno od nekoga, ki druge poziva k odgovornosti? Presodite sami. Presodite odgovorno in preživite prihajajoče praznike v miru. smc / kamal izidor shaker, poslanec dz rs Leto izzivov in preizkusov demokracije Počasi zaključujemo volilno leto ali leto temeljnih demokratičnih procesov, kot sem ga sam poimenoval. Štirikrat smo se letos odpravili na volišča izrazit svojo voljo in izbirat svoje politične predstavnike na vseh ravneh - evropski, nacionalni in lokalni. Ob deseti obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo smo maja prvič odšli na volišča. Tretjič v samostojni Sloveniji smo neposredno izbirali poslance v najvišji in edini neposredno voljeni organ v Evropski uniji - Evropski parlament. Slovenija v to inštitucijo, kot ena izmed manjših držav, voli osem poslank in poslancev. Na drugi (ne)odhod na volišča nas je pognalo 40.000 državljank in državljanov v povezavi z arhivskim gradivom. Glede na izid referenduma in neizpolnjen pogoj zadostne udeležbe na le tem bi ve- ljalo razmisliti o smotrnosti tovrstnega dejanja in nastalih stroškov referenduma, ki so znašali 2.813.000,00 EUR. Tretjič letošnje leto so nas, po odstopu prejšnje Vlade RS, presenetile ponovne predčasne volitve v državni zbor, na katerih ste nam - SMC - Stranki Mira Cerarja, spoštovane volivke in volivci, podelili odgovornost za vodenje izčrpane države. Lahko povem, da položaj ni enostaven. Sto dni miru, ki jih ima vlada po vsakem nastopu mandata, so bile le pobožne želje. Ob bližjem spremljanju obstoječega političnega sistema sem sam v teh sto dneh opazil le škodoželjno nagajanje enega dela opozicije, medijev in različnih lobijev. Kot da ne bi živeli v isti državi in si ne bi vsi skupaj želeli ustvarjati boljše skupne prihodnosti za našo državo. Pa vendar menim, da se kljub slabemu stanju, ki se je ustvarjalo v naši kratki zgodovini, stvari počasi, ampak vztrajno premikajo na bolje. Nameni in želje po boljšem jutri državljank in državljanov ter naših zanamcev so v SMC - Stranki Mira Ce-rarja iskreni. Zadnje pomembno demokratično dejanje pa je bilo v oktobru, ko so bile na sporedu redne lokalne volitve v 212 občinah - volitve županj, županov in občinskih svetov. Kot mi je v navadi, naj poskušam to zadnjo predpraznično kolumno zaključiti pozitivno, s pogledom v prihodnost. Znamo in zmoremo iz naše države narediti veliko več, kot smo do sedaj. Morda si je zato kdaj treba vzeti malo več časa za razmislek ter preučiti sistemske napake in jih reševati celostno. Na tej točki mi, ob prihajajočih praznikih, ostanejo le še lepe želje. J ........................................*Mm H Želim vam lepe praznike in srečno veselo ter predvsem zdravo novo leto 2015, polno pozitivnih izzivov, osebnih in poslovnih uspehov. Srečno v 2015! nsi / ljudmila novak, predsednica Sporočilo kongresa NSi: Priložnosti obstajajo, potrebujemo le več optimizma! i A Krščanski demokrati smo imeli 29. novembra kongres, na katerem smo izvolili tudi nove člane strankinih organov. Kongres je potekal pod geslom 'Priložnost za rast', z njim pa smo želeli sporočiti, da Slovenija, Evropa in preostali del sveta kljub krizi še vedno ponujajo priložnosti. Le več optimizma potrebujemo. Kriza je pač obdobje, ki zahteva spremembe, in za Slovenijo bi bilo zelo dobro, da ne bi le križem rok stali in čakali, kaj se bo zgodilo, pač pa se moramo bolj aktivno podati na pot prilagoditev na nove razmere. V NSi verjamemo, da smo Slovenci - čeprav se že nekaj let obotavljamo - kljub vsemu sposobni narediti prave stvari in s pomočjo širšega družbenega konsenza sprejeti reforme, ki nam bodo omogočile svetlejšo prihodnost. Da to zmoremo, smo pokazali že leta 1990, ko smo ujeli pravi duh časa in izpeljali osamosvojitev. To je bila zgodovinska priložnost in uspeli smo jo zgrabiti ter uresničiti. Svet je pred novimi velikimi izzivi. Poleg klimatskih sprememb, vedno hujših in pogostejših oblik terorizma se vedno bolj zapleta tudi mednarodni položaj na ravni EU, ZDA, Ukrajine in Rusije ter na Bližnjem vzhodu v Palestini, Izraelu, Siriji in v boju z islamskimi skrajneži. Kakšni bodo odzivi Evropske unije na odločitev Rusije, da prekine gradnjo Južnega toka, še niso znane, položaj na Bližnjem vzhodu pa je še naprej nejasen in zapleten. V vsem tem dogajanju mora svojo pot prihodnosti najti tudi Slovenija - pa naj gre za mednarodna vprašanja, gospodarstvo, izobraževanje ali kulturo. Treba se bo vprašati, kdo smo in kam želimo. Za dosego tega cilja pa bo zagotovo treba pokazati tudi več politične kulture. Krščanski demokrati smo na kongresu jasno povedali, da zagovarjamo dialog, da prisegamo na strpnost in medsebojno spoštovanje. Pripra- 91 Spoštovani, želim vam blagoslovljen božič, mirno, zadovoljno in zdravo novo leto. Dan slovenske samostojnosti in enotnosti pa naj nas vse spomni, zakaj imamo samostojno državo in kaj lahko in mora vsak izmed nas storiti, da bomo nanjo še bolj ponosni. vljeni smo sodelovati z vsemi, ki želijo domovini dobro in imajo Slovenijo radi. Eden izmed preizkusnih kamnov naše politične kulture bo tudi predlog zakona o dostojnem pokopu, ki ga pripravljamo v NSi. Zakon je pripravljen na strokovnih temeljih, naš namen pa je, da bi vse žrtve vojnega in povojnega revolucionarnega nasilja dostojno pokopali in se od njih primerno poslovili. Upam, da bo to priložnost za nov začetek in dobra popotnica za uvedbo nujnih reform. Kdo so svetniki Občine Domžale? Z letošnjimi volitvami smo v Občinskem svetu Občine Domžale dobili kar nekaj novih obrazov, ki bodo v naslednjih štirih letih sprejemali pomembne odločitve. Njihove odločitve bodo vplivale na kvaliteto bivanja v naši občini, ne nazadnje tudi na cene določenih storitev, predvsem pa bodo sooblikovali način društvenega življenja v Domžalah. Robert Pečnik je bil v občinski svet izvoljen na listi Stranke Mira Cerarja in zase pravi, da je popolni 'lokal patriot', ki si težko predstavlja, da bi živel kje drugje kot v Domžalah. Gimnazijski maturant, ki je sredi študija naključno padel v medijski svet. Ta ga je posrkal vase in 18 let držal na domžalskem radiu Hit. »Tu sem prehodil pot od pripravnika, ki je počel vse mogoče, od novinarja, voditelja pa do urednika jutranjega programa. Kot voditelj takrat revolucionarnega jutranjega programa Hitove Budilke sem prejel tudi najprestižnejšo medijsko nagrado, viktorja za najpopularnejšega radijskega voditelja,« pravi Pečo. Pot ga je pozneje zanesla v narodno-zabavne vode, zadnji dve leti je voditelj na Golica tv. Zasebno je oče dveh otrok, 14-letne Maše in 10-letnega Jakoba in mož najboljše žene Alje. V družino sodi še buldoginja Roxy. »Moj novi hobi je urejanje vrta, saj sem šele v zadnjem letu spoznal, kaj pomeni življenje v hiši. Sicer rad igram hokej, smučam in tečem. Kot nekdanji knjižni molj pa obžalujem, da mi za branje pogosto zmanjka časa. Čas, kot dragoceno dobrino, pa rad delim tudi s prijatelji, na katere sem izjemno ponosen,« dodaja svetnik, ki ga je politika od nekdaj zanimala, vsa leta jo je spremljal tudi kot del službe. »Ves čas medijskega delovanja sem imel mnoge ponudbe različnih političnih opcij, naj se jim pridružim. Od ponudb, naj kandidiram za poslanca, do tega, naj v njihovih vrstah poskusim postati župan. Pa me nihče ni prepričal v tej meri, da bi naredil korak v to smer. Da sem se 'prekršil', je bilo krivo povabilo stranke SMC. Dr. Mira Cerarja sem poznal še iz časov, ko ni bil del politike, všeč mi je bil kot človek moralnih načel. Ko sem spoznal še lokalno ekipo zagnanih deklet in fantov vseh profilov, ki jim ni vseeno, kako bomo živeli, je bila odločitev še nekoliko lažja. Poleg tega se mi je zazdelo, da je prav, da nisem le eden tistih, ki kritizirajo, ampak poskusim tudi sam nekaj premakniti,« pravi Pečnik. Za začetek pa želi na lokalni ravni delovati v dobro sokra-janov. »Morda se sliši naivno, a sam še vedno verjamem, da je to mogoče.« Njegove prednostne naloge so vezane v prvi meri na socialna področja. »Želim si občino, ki bo prijazna do občanov v vseh pogledih. Da po najboljših močeh podamo roko ljudem v težavah, da postanemo občina po meri invalidov, da ustvarimo okolje, ki bo privabilo podjetja, in s tem ustvarimo nova delovna mesta, mladim pa ponudimo dobro popotnico v svet odraslih. Ob tem pa ne smemo pozabiti na to, da ponudimo občanom prijetno okolje za bivanje,« še pravi novi občinski svetnik, ki je za konec vsem občanom in občankam želel podati tudi poslanico ob koncu leta: »Vsem občankam in občanom ob tej predstavitvi želim tudi lepe praznike in da bi bilo leto, ki prihaja, lepše, kot je bilo leto, ki se poslavlja. Srečno!« Mateia Kegel Kozlevčar zdravje slamnik@kd-domzale.si Bolečine v stopalih ali mečih so znaki napredovanja bolezni sladkorna bolezen Decembra mnogi opažajo poslabšanje simptomov bolezni, kar je povezano tudi z decembrskimi druženji, kjer je nezdrave in bolnikom neprilagojene hrane preveč. Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Ivan Eržen, je ob odprtju nacionalne konference obvladovanja sladkorne bolezni povedal, da v državi vsako leto beležijo 11.000 novih bolnikov s sladkorno boleznijo. Tako se je med letoma 2002 in 2013 število sladkornih bolnikov povečalo za 40 odstotkov. Po njihovi oceni je danes v Sloveniji okoli 130.000 bolnikov s to boleznijo. Občina Domžale (in tudi ostale občine na območju UE Domžale: Trzin, Mengeš, Lukovica, Moravče) po številu bolnikov s sladkorno boleznijo glede na število prebivalcev ne odstopa od slovenskega povprečja. Pri tem je treba upoštevati tudi starostno strukturo prebivalcev v posamezni občini, saj za sladkorno boleznijo tipa 2 obolevajo večinoma starejši ljudje. Več bolnikov je na območju Zasavja, Po-savja in Prekmurja, medtem ko zahodna Slovenija beleži nižje povprečje. V občini Domžale je v letu 2013 prejelo zdravila za zniževanja glukoze v krvi 1610 oseb. Ker vsi sladkorni bolniki ne prejemajo zdravil (predvsem tisti v začetnih stadijih bolezni, ki svojo bolezen še obvladujejo s spremembo življenjskega sloga: prehrana z več sadja in zelenjave in živila z nižjim glikemič-nim indeksom, več gibanja, manj stresa), je po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje v občini Domžale okoli 1900 bolnikov s sladkorno boleznijo. Ti se lahko srečujejo v Društvu diabetikov Domžale, Moravče, Lukovi-ca, Mengeš, Trzin, kjer si izmenjujejo izkušnje in se poučijo o svoji bolezni. Napredovanje sladkorne bolezni in periferne arterijske bolezni PAOB (ate-roskleroza) pri bolnikih pogosto vodi do zapletov v nogah, pogosto celo do nastanka kroničnih ran. Skupaj z razkrojem podkožnega in mišičnega tkiva predstavljajo resno grožnjo za globoke infekcije kostnega tkiva, kar v večini primerov vodi do amputacij. Letno v Sloveniji izvedejo okoli 900 manjših amputacij posameznih prstov ter približno od 400 do 500 velikih amputacij spodnjih okončin pod ali nad kolenom. Pravočasno zdravljenje to prepreči, najboljši način pa je rehabilitacija cirkulacije v nogah. Zgodnje prepoznavanje simptomov je osnovno in mora posameznika spodbuditi k obisku zdravnika. To bo pripomoglo k pravilni klinični presoji, diagnozi in razlikovanju med vrstami bolečine: Polinevropatska bolečina se pojavlja simetrično v obeh stopalih. Občutek stiskanja, otrplosti, gluhosti, pekoč občutek ali mravljinčenje se običajno začnejo v prstih in stopalih. Tovrstna bolečina je močnejša med počitkom, v poznejših stanjih tudi ponoči. Intermitentna klavdikacijska bolečina se pojavi v golenskih mišicah kot boleč stisk ali krč, najprej med hojo navkreber ali po stopnicah. Z napredovanjem bolezni se krajša prehojena razdalja do bolečine tudi po ravnem. Kadar je ta razdalja manjša od 500 metrov, je stanje kritično. Bolečine v mirovanju hitro popusti. Ishemična bolečina se najpogosteje pojavlja v mirovanju in ponoči, ko so spodnje okončine v vodoravnem položaju. Bolečina je lokalizirana v dis-talnem delu stopala ali v bližini ishe-mične razjede ali gangrene na nožnem prstu. Ponoči pogosto zbudi bolnike in jih prisili, da si masirajo stopala, vstanejo ali hodijo. Hlad bolečino močno poslabša. Diabetična razjeda je lahko posledica motnje v prekrvitvi zaradi aterosklero-ze. Noga je običajno bleda, hladna in modrikasta, stopalni pulzi niso tiplji-vi. Pojavijo se bolečine med hojo, pri hujši prizadetosti ožilja tudi med mirovanjem. Boleče razjede se največkrat pojavijo na robovih stopala, nekroze na konicah prstov in gangrena prstov ali stopala. Nevropatična oblika diabetične razjede je posledica prizadetosti živcev na prstih, stopalih, za katero je značilen slab občutek za dotik in bolečino. Taka noga je običajno suha, topla in običajno neboleča, pulzi so tipljivi. Poleg atrofirajo mišice na nogah, ki jih oživčujejo ti živci, kar poruši naravno obliko stopala, splošči se stopalni lok, pojavijo se kladivasti prsti, koža na podplatih oziroma na mestih stopala, kjer je večja obremenitev, se odebeli. Razjeda običajno nastane pod zarože-nelo plastjo na mestu največje obremenitve stopala. Tovrstne razjede so lahko zelo globoke, a zaradi okvarjenih živčnih končičev bolniki žal ne čutijo bolečine. Sladkorna bolezen dva- do štirikrat poveča možnost okvare ožilja, nastanek ateroskleroze in diabetične makroangiopatije. Zaradi povišane koncentracije sladkorja v krvi je močno ovirana vloga notranjega dela žilne stene, kar vodi v zmanjšanje pretoka krvi v žilah in kapilarah, pomanjkanja hranil in k oksidativnemu stresu v koži in mišicah. Vse to povečuje lokalno vnetje žilne stene in postopno zmanjševanje cirkulacije krvi v tkivih. Ključnega pomena pri nastanku zapletov pri sladkornih pacientih je disfunkcija endotela - notranjega dela žilne stene. Zaradi povišane koncentracije sladkorja v krvi je močno ovirana tvorba encimov, ki omogočajo širitev lumna žilne stene (eNOS). Disfunkcija endo-tela vodi v zmanjšanje pretoka krvi v žilah in kapilarah, povečano tvorbo prostih kisikovih radikalov in oksida-tivnemu stresu v koži in mišicah. Vse to povečuje lokalno vnetje žilne stene in postopno zmanjševanje cirkulacije krvi v tkivu. Med bolniki so še posebej ogroženi tisti, pri katerih so prizadeta senzorič-na živčna vlakna v stopalih in posledično zaradi oslabljenega ali povsem odsotnega občutka za bolečino, temperaturo, vibracijo in pritisk ne čutijo bolečin niti takrat, ko že imajo razjedo na stopalu. Ker jih ne boli, mislijo, da rana ni nevarna, in jo oskrbijo le s prevezo. Toda brez zdravljenja, ki odstrani vzroke slabe prekrvitve, se poveča možnost okužbe, kar pogosto vodi do amputacije. Prav tako so močno ogroženi bolniki z motorično nevropatijo, ki povzroči atrofijo mišic stopala in goleni, zmanjša občutek za stabilnost, kar se opazi v krčenju prstov, ki pozneje postanejo kladivasti, spremenjeni me- haniki hoje in posledično deformaciji stopala. Prav to pa določen del stopala preobremeni in na tem mestu se tvorijo poroženele zadebelitve, ki pogosto preidejo v razjede. Ateroskleroza in diabetes pogosto hitreje prizadeneta manjše arterije in arterijske kapilare v stopalu in nožnih prstih, medtem ko je pretok krvi v večjih stegenskih in golenskih arterijah zadovoljiv. Ob opisanih znakih je treba pričeti periferno vaskularno rehabilitacijo, ki intenzivno poveča prekrvitev, kar je bistveno v primerih ran na stopalih, seveda ob ustrezni oskrbi in razbremenitvi rane. Meritev gleženjskega indeksa je zanesljiva in neboleča, ki lahko precej zgodaj odkrije periferno arterijsko okluzivno bolezen, kar je odločilno pri preprečevanju razvoja zapletov diabetičnega stopala. V Ljubljani je bil leta 2012 odprt prvi center, kjer poteka periferna vaskularna rehabilitacija (PVR). PVR-terapija vodi v širitev obstoječega ožilja, tvorbo novih kapilar in novih žil ter povečano oskrbo s kisikom in hranili v poškodovanih tkivih, kar pomaga pri obnavljanju poškodovanega živčevja in hitrem odpravljanju simptomov diabetične polinevropatije ter vzročno pospešuje celjenje razjed. PVR-terapija je učinkovita in priporočljiva pri zdravljenju že nastalih razjed pri sladkornih bolnikih, bolnikih z diagnosticirano aterosklerozo in klavdikacijsko bolečino, hkrati pa tudi kot preventivni ukrep za izboljšanje prekrvitve, zlasti pri tistih, ki že imajo dokazano okvaro ožilja z meritvijo gle-ženjskega indeksa. □ Periferna Vaskularna Rehabilitacija Sindrom diabetičnega stopala je eden najbolj resnih zapletov sladkorne bolezni. Opredeljen je kot razjeda v področju gležnja ali noge, ki nastane zaradi okvare ožilja (periferna arterijska okluzivna bolezen), živčevja (diabetična polinevropatija) in kot posledica okužbe. Nepravočasno in neuspešno zdravljenje sladkorne bolezni in njenih zapletov se še vedno pogosto konča z amputacijo . Periferna Vaskularna Rehabilitacija je v Sloveniji nova, neinvazivna in neboleča aplikativna terapija, ki zdravi, zmanjša ali odstrani spodaj naštete simptome. Med posamezno terapijo se v mirovanju od 3- do 7-krat poveča arterijski pretok krvi v nogah. Poveča se oskrba tkiv s hranili, potrebnimi za obnovo, ter spodbudi tvorba novih arterijskih kapilar in mikro ožilja. Na ta način se dvigne pretok krvi in hkrati izboljša funkcija živčnih vlaken, kar napredovanje ateroskleroze in posledic sladkorne bolezni ne samo upočasni, ampak obrne v pozitivno smer. Periferna vaskularna rehabilitacija bistveno pospeši celjenje diabetičnih ran in tudi kroničnih razjed. Pri tovrstnih težavah vam pomagajo v dveh zdravstvenih centrih za periferno vaskularno rehabilitacijo, v Ljubljani in Brežicah. Primer zdravljenja diabetične razjede s PVR terapijo Zaradi diabetesa in slabe prekrvavitve sem imel bolečine v nogah in zmanjšan občutek v stopalih. Na mezincu leve noge seje odprla rana in potrebna je bila amputacija. Mislil sem, da bodo z amputacijo moje težave rešene, vendar niso bile. Rana se šest mesecev po amputaciji ni zacelila. Začel sem s PVR terapijo, stanje se je vidno izboljševalo in po enem mesecu PVR terapij se je rana povsem zacelila. Močno se je izboljšal tudi občutek v stopalih, bolečin med hojo skoraj ni več in tudi gležnji niso več okoreli. Jože K., 56 let KUPON ZA BREZPLAČNI POSVET IN MERITVE KDAJ SE ODLOČITI ZA PVR ? Če imate katero od spodaj naštetih težav ali simptomov, jih označite in s kuponom pridite na brezplačen posvet, meritev gleženjskega indeksa in preiskavo stopalnega perifernega živčevja. Obkrožite morebitne simptome in težave: □ hladna stopala □ občutek mrazenja in ledenih stopal □ bolečina v mečih med hitro hojo □ krči v mečih ali stopalu med počitkom ali spanjem □ mravljinčenje ali pikanje v stopalu □ močna zbadajoča bolečina □ občutek, kot bi stopala stiskala nogavica □ otrplost, gluhost nožnih prstnih in stopalnih blazinic □ slabo čutim ali ne čutim stopala, prstov med hojo, vožnjo ali med mirovanjem □ med hojo ne čutim, ko izgubim copat □ spremenjena oblika stopala in krčenje nožnih prstov □ krajšanje prehojene razdalje zaradi bolečine v mečih ali stopalu □ zmanjšana stabilnost, ko stojim ali hodim □ imam rano na stopalu ali prstih, ki se slabo celi PVR center za periferno vaskularno rehabilitacijo Koprska 94 a, 1000 Ljubljana - Vič www.pvrcenter.com, e-pošta: info@pvrcenter.com Pokličite na številko: 031/681-401 in rezervirajte termin! slamnik@kd-domzale.si okolje Seznam prodajalcev na tržnem prostoru v Domžalah v janurju 2014 Tržni prostor obratuje ob torkih, sredah, četrtkih, petkih, sobotah ter na praznične dneve. Prodajalci z oznako* imajo mesečni najem zaprtih stojnic in možnost prodaje vse dneve obratovanja tržnega prostora. anton komat NAZIV PRODAJALCA PRODAJNI ARTIKLI DNEVI PRODAJE ČERNIVEC ALOJZIJ, Radomlje mleko iz mlekomata 24 ur na dan KMETIJA ABRAM, Brestanica različne klobase, salame, meso za hamburgerje, ocvirki, mast, tlačenka, krvavice * SAŠO ŽALJEC, s. p., Domžale nagrobne sveče, dišeče in okrasne sveče, kokošja jajca * VRABEC RIKARDO, Dutovlje vino, likerji, žgane pijače, sadni sokovi * ZAVOD JERMAN, Vače suhomesnati izdelki, krvavice, pečenice, izdelki iz svinjskega mesa * ŠTRAJHAR MATEJ, Tučna, Kamnik kruh, krušni izdelki ter pecivo * EDI GRADIŠEK, s. p., Senožeti, Dol pri Ljubljani krofi, flancati, različne vrste potic * DOMES, D. O. O., Zajelše, Dol pri Ljubljani suhomesnati izdelki, polizdelki in obarjeni izdelki * ANŽIČ BRANKA, Bišče, Domžale vse vrste mlevskih izdelkov, orehi, med, zelenjava, fižol in jajca * SRČEK, D. O. O., Lukovica pekovsko pecivo, kruh, keksi, sladice in testenine * PEKARNA IN ČOKOLADNICA PLEŠEC, Plešec Boštjan, s. p., Depala vas, Domžale domači keksi, izdelki iz čokolade, krofi PRI STAREM KOVAČU, PERNEK PEC ALENKA, HIŠA KRUHA, Selnica ob Dravi razne vrste kruha, kruh iz krušne peči, pekovsko in slaščičarsko pecivo, veganski program sladic in presne tortice KRIŽMAN MARJAN, Ižanska cesta, Ljubljana skuta, maslo, jogurti, kislo mleko, kajmak, kisla smetana, surovo mleko, različne vrste sirov, sirotka in jajca * Kmetija - sirarna BOGATAJ, Gorenja vas različne vrste sirov, jogurti, kislo in surovo mleko, skuta, pinjenec, sirotka, surovo maslo, različne vrste namazov * GLOBOČNIK DUŠAN, Radomlje suhomesnati izdelki iz svinjskega mesa ter izdelki iz konjskega mesa (klobase, salame, pršut) * PROSENC ANA, Beričevo, Dol pri Ljubljani primula, spomladansko cvetje in zelenjavne sadike, krizanteme, božične zvezde in ciklame * BUČAR PETER, Ljubljana različne vrste sveže zelenjave iz integrirane pridelave, kislo zelje in zeljne glave, kisla repa srede, sobote GORŠEK HILDA, Frankolovo različne vrste kruha in potic, pecivo, rezanci, različni sokovi, domače sušeno sadje in zelišča, mesni izdelki (salame, slanina, ocvirki, prekajene domače klobase, bunke, budjola, pašteta) sobote (razen 24. 12. 2014 in 31. 12. 2014) SVETEK FRANC, Dobrunjska cesta, Ljubljana različne vrste zelenjave, kislo zelje, kisle zeljne glave in kisla repa, sadje, jabolčni sok in kis torki, srede, petki, sobote OSTANEK JOŽE in DAMJANA, Male Pece, Šentvid pri Stični različna zelenjava, kislo zelje in repa, domači ajvar, domača vegeta, vložena zelenjava, sušena mleta ali drobljena zelenjava in začimbe sobote KOPAČ JANEZ, Podgorica, Ljubljana - Črnuče različne vrste zelenjave torki, srede, četrtki, petki, sobote PERC SLAVKO, Vodranci, Kog mlečni izdelki (skuta, mladi sir, maslo, kisla smetana, jogurt ipd.), meso in mesni izdelki (tradicionalni izdelki iz Prlekije - tunka, klobase, salame ipd.), kruh, sadni kruh, mlinci 6. 12. 2014 in 20. 12. 2014 SVETE, Ljubljana - Polje med in ostali čebelji pridelki srede, petki, sobote (razen 6. 12. 2014 in 20. 12. 2014) PIRNAT STANISLAV, Ljubljana -Črnuče različne vrste zelenjave petki, sobote ter 26. 12. 2014 MODER ELIZABETA MARJETA, Domžale različne vrste zelenjave petki, sobote (razen 26. 12. 2014) BOHINEC JAMNIK DRAGICA, Šmarca, Kamnik sadike zelenjavnih in okrasnih rastlin, različna zelenjava, rezano cvetje torki, srede, četrtki, petki, sobote MUNDA STANKO in BELEC SAMO, Lačaves, Kog bučno olje, vino, likerji, marmelade in pripomočki 'Naša Republika Prlekija ' 6. 12. 2014 KMETIJA PIŠEK-FRIC, Fric Klavdija, Lovrenc na Dravskem polju suhomesnati izdelki petki in sobote (razen 26. 12. 2014) MIHELIČ JANEZ, Prelog, Domžale med in ostali čebelji izdelki sobote EKO KMETIJA ŠKANDER, ŠKANDER URBAN, Bovec ovčji sir, ovčja skuta, ovčji jogurt, ovčja sirotka sobote JDJ-AVRIKELJ, d. o. o., Sp. Brnik sadike zelenjave, sadike cvetja za balkone, gredice in grobove, sadike zelišč in dišavnic, rezano cvetje in cvetlični aranžmaji, suhe čajne mešanice in zelišča, različne vrste zelenjave, sadni in zelenjavni sokovi, konzervirano sadje in zelenjava petki in 24. 12. 2014 ter 31. 12. 2014 ŠKERL ANDREJ, Ljubljana sezonska zelenjava, kislo zelje, kisla repa srede, petki in sobote (razen 26. 12. 2014) ZAVOD IHM CELJE, Celje hladno stiskana olja, semena, konopljini piškoti, moka, napitek Aloe Arborescens sobote CAJHEN, Domžale ročno izdelani leseni okraski in spominki 3. 12. 2014, 5. 12. 2014, 12. 12. 2014, 18. 12. 2014 in 23. 12. 2014 ŠKERIČ ALIJA, Blanca različne vrste sadja, zelenjave, jabolčni sok in kis iz lastne pridelave četrtki, petki, sobote FLANDER JOŽICA, Ljubljana idrijska čipka srede LUKEŽIČ, Trzin ročna dela: voščilnice, nakit, praskanke 3. 12. 2014, 4. 12. 2014, 23. 12. 2014 in 24. 12. 2014 ERKLAVEC VALENTIN, Domžale različne vrste zelenjave, sadje in jajca torki, srede, petki, sobote (razen praznikov) LOBODA ŠTEFI, Domžale različne vrste zelenjave sobote ter 24. 12. 2014 in 31. 12. 2014 TOMAŽIN VINKO, Straža pri Raki vino cviček PTP, modra frankinja, dolenjsko belo vino in 'raška čebula' petki in 26. 12. 2014 Opomba: V seznamu so navedeni ponudniki, ki so zakupili stojnice do oddaje tega obvestila. kolumna • kam greš, človek? NEVIDNA SLUTNJA PRIHAJAJOČIH SPREMEMB V nezadržnem toku časa vstopamo v novo leto 2015 in človeštvo se sprašuje, kaj mu prinaša svitanje dobe, ki se rojeva pred nami. Vsi nekako slutimo prihajajoče spremembe, v nas se prepletajo občutki negotovosti in vere, tesnobe in upanja, strahu in ljubezni. Svetovni viri so polni treznih analiz in fantastičnih špekulacij, previdnih napovedi in drznih predvidevanj. Po duši sem namreč zmerni optimist, ki verjame v Človeka, in prepričan sem, da se bo človeštvo nekako le izvleklo s pogorišča sedanje zavožene civilizacije. Upam le, da ne bodo žrtve prehude. Pametni možje pišejo, da bo človeštvo 21. stoletja preseglo otroško dobo svoje evolucije in iz zlohotnega egoizma roparske ekonomije prešlo v fazo zrelosti, v kateri bodo prevladovali modrost, sodelovanje in odgovornost. O modrosti, tej tako redki duhovni dobrini sodobnega človeka, pa je treba reči nekaj več besed, zato moramo poseči globoko v zgodovino. Povrnimo se torej v zoro človeštva. Naše davne prednike je vodila izjemna sposobnost opazovanja narave in njenih pojavov. Popolnoma soodvisni od mogočnih naravnih sil so lovci in nabiralci kot otroci narave pridobili številna spoznanja in vedenja in jih kot dragoceno modrost prenašali iz roda v rod. Z neolitsko revolucijo pa je človek postal Homo faber, človek kovač, človek na tisti razvojni stopnji, na kateri je začel obdelovati kovine in je postal tehnični izumitelj. Neolitska revolucija je pomenila pravi civilizacijski in kulturni prelom. Iz nabiralcev smo postali poljedelci, iz lovcev živinorejci. Dramatične posledice so se hitro vrstile. Nastajati so začela prva stalna naselja, utrjena mesta in prve državne tvorbe. Življenje ljudi se je spremenilo v temeljih. Množile so se bolečine in stiske, ki so jih ljudje doživljali v novih utrjenih naseljih, ob nasilno vzpostavljeni delitvi dela, v nastajajoči nasilni državni ureditvi, ob krutih vojaških spopadih za plodna zemljišča, črede in vodne vire, ob krvavem terorju osvajalcev, požigih mest in izgonih v sužnost, ob delitvi družbe na močne in šibke, na mogočne vladarje in brezpravne podlo-žnike. Pradavna izročila številnih narodov, tudi slovenskega, vsebujejo številne mite o zlati dobi človeštva, o zlatih rajskih časih. Ali ni rajski vrt le prispodoba za srečne dni, ki jih je človeštvo še živelo pred neolitsko revolucijo, ljudje enaki med enakimi, lovci in nabiralci skupaj s svojimi bogovi v naročju matere narave? Toda Gospodar sveta je postavil svoje zakone, med katerimi je bil najvišji: "To je moje!" Pet izprijenosti razuma je zavladalo človeku: požrešna sla, uničevalna jeza, strupeni pohlep, zahrbtna navezanost in nečimr-ni egoizem. Izprijeni človek je pričel svoj roparski pohod proti sočloveku in naravi. Otrok matere zemlje je pričel svoj incest. Človek kovač je s pomočjo ognja koval pluge, v vročem plamenu pa tudi ostre meče. Plug je odpiral nedra zemlje, meč pa nedra človeških bratov. Kovani plug je obilno povečal pridelek, morilski meč pa je omogočal učinkovito prisvajanje tujega blaga in hitro kopičenje materialnega bogastva. Homo faber se je s pomočjo ostrine jekla lotil tako matere zemlje kot tudi sočloveka. Gnan od izprijenosti razuma je pričel pustošenje po planetu in morijo med brati. Z iznajdbo pisave je človeštvo vstopilo v zgodovinsko dobo. Pisana beseda je postala brez-časovna informacija, to pa je povzročilo velik kulturni pretres, katerega posledic se dobro zavedamo šele danes. Zapis, vklesan v kamen, vtisnjen v glino ali izpisan na papirusu, je postajal vse bolj prevladujoč način komuniciranja med generacijami. Generacije modrih starcev, ki so človeštvo varno pripeljale iz razmer ledenih dob v dobo kovin, so postale bolj breme kakor dragocena vez med tistim, kar je bilo, in tistim, kar bo. Modrost je pričela vse bolj izgubljati pomen, danes se jo zapira v domove za ostarele, ker ne prinaša več dobička. Nadomešča jo dobičkonosno znanje, znanje kot neoseben zbir tehničnih navodil, kako uresničiti neko zamisel ali kako ob vsakem času uporabiti ukradeno tujo zamisel in znanje v lastno dobro. Daljnosežne posledice tega velikega kulturnega pretresa so danes poglavitni civilizacijski problem. Informacijska tehnologija je danes načela same temelje znanja in jih zmlela v nepregledno povodenj informacij. Človek je sprevrgel naravni red stvari: informaci-ja-znanje-modrost v njegovo popolno nasprotje. Sodobna civilizacija tone v poplavi informacij; posedujemo ogromno znanje, ki pa ne zmore odgovorov na ključna vprašanja naše sedanjosti, in nimamo prav nič modrosti, ki bi nas lahko zanesljivo popeljala v varnejšo prihodnost. In prav pomanjkanje modrosti je prek vseh svetovnih morij v 20. stoletju povzročilo doslej največjo navarnost za obstoj civilizacije. Človek se je krepko opekel z ognjem svojega razuma, tako da danes ranjen tava na pogorišču duhovnih temeljev svojega obstoja. Toda Feniks, bajna ptica, simbol nezlomljive volje do preživetja, se vedno dvigne iz pepela. Feniks je simbol zmagoslavja življenja nad smrtjo. V najtežjih preizkušnjah se je človek vedno izkazal za podobnega Feniksu, in to daje upanje! (4 Človek se je krepko opekel z ognjem svojega razuma, tako da danes ranjen tava na pogorišču duhovnih temeljev svojega obstoja. Poznavalci pravijo, da bi dandanes nujno potrebovali poseben informacijski sistem, s katerim bi lahko obstoječe znanje uredili v pregleden sistem. Dvomim, da nam bo to koristilo, kajti tudi najsodobnejši računalniki ne zmorejo in nikdar ne bodo zmogli nadomestiti izgubljene modrosti. Prava eksplozija informacij pomeni predvsem eksplozijo nevednosti. Toda modrost, ta skoraj pozabljena najvišja kategorija človeškega duha, daje vedno prednost praktičnemu umu pred teoretičnim. Slikovit je star rokodelski pregovor, ki pravi: "Sedemkrat odmeri, preden odžagaš!" Moder človek je torej predvsem izvedenec v praktičnih, življenjskih, etičnih in moralnih vprašanjih. Duhovna prenova človeštva bo potekala predvsem na prenovi kulturnih in etičnih vrednot našega bivanja, torej nove koz-mologije človeka. Zato moramo postaviti moralo pred politiko in ekologijo pred ekonomijo. Glas srca, ne glas razuma. Pohlep in sebičnost ne smeta več vladati svetu. To je zanesljiva pot v propad te civilizacije. Brez modrosti torej ne bo šlo! Dejstvo, da starih vrednot ne znamo uporabljati v novih razmerah, je lepo opisal Albert Einstein: "Značilnost naše dobe je popolnost sredstev ob zmedenosti ciljev!" Če odpremo Knjigo modrosti, lahko v 7. poglavju beremo eno najlepših besedil svetovne religiozne književnosti: "In ko sem bil rojen, sem tudi jaz dihal skupni zrak in padel kakor drugi na zemljo in sem prvi glas enako prejokal kakor vsi drugi; v plenicah sem bil vzrejen in v skrbeh. Noben kralj ni imel drugačnega rojstnega začetka: eden je za vse vhod v življenje in enak izhod." Človek sedanjosti je v svojem duhovnem bistvu popolnoma enak človeku deset tisoč let nazaj. Tisto, kar ju loči, je le neskončno breme materialne krame, ki obdaja sodobnega človeka. Iz nje si sami zidamo zidove ječe, v katero zapiramo svojega duha. Vprašajmo se torej: "Kaj sem storil s svojim življenjem?" Odgovor bomo našli v starih modrostih, ki nam večno govorijo, da je ključ do sreče in ravnovesja zelo preprost. Poenostavljanje življenja nam bo prineslo duševni mir. Pridigar nam govori: "Boljša je peščica, polna miru, kakor dve pesti, polni truda in obteži-tve duha!" In prav to vam želim ob božiču in v novem letu 2015! □ šport na kratko PLESNI KLUB MIKI Sneguljčica 3. na Evropskem prvenstvu v show plesih 2014 V Riesi, v Nemčiji, je od 24. do 29. novembra, potekalo evropsko prvenstvo v show plesih. Mikijevci smo se ga udeležili s pionirsko in mladinsko ekipo ter dosegli sledeče rezultate: 3. mesto, mladinska mala skupina Snow white and the Huntsman (kor. Maja Lavrinc), 5. mesto, mladinska formacija A virus has been detected (kor. Maja L.), 8. mesto, pionirska formacija Bolhice v šoli (kor. Anja Jurič in Saša Eminič Cimperman), 9. mesto, pionirska mala skupina Ko zorijo češnje (kor. Saša E.C.), 10. mesto, mladinski par Sara Perko in Lea Razpotnik (kor. Maja L.), 12. mesto, mladinka Laan Smolnikar (kor. Maja L.), 17. mesto, pionirka Ula Gerbec (kor. Saša E.C.). MIKI PREDAJAMO Saša Eminič Cimperman košarka Prvi Festival košarke v Domžalah V soboto, 22. 11. 2014, se je v organizaciji ŽKK Domžale, na OŠ Venclja Perka, odvijal prvi Festival košarke v Domžalah. To je bil prvi od štirih dogodkov, ki jih bomo organizirali, in veseli nas, da smo že po prvem dogodku dobili zelo pozitiven odziv vseh, ki so se dogodka udeležili. Festival košarke je namenjen predvsem najmlajšim deklicam, ki v šoli košarke spoznavajo prve košarkarske trike. Bistvo dogodka je, da košarko približamo tako deklicam kot njihovim staršem. Poleg 'doma- čih' ekip iz OŠ Trzin (dve ekipi), OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Venclja Perka, so sodelovale tudi 'gostujoče' ekipe iz košarkarski šol Panter Ilirija (dve ekipi) in Črnomlja. Festival je združeval košarko in ustvarjalnost, saj so se dekleta pomerila tako v igranju košarke kot v ustvarjalnemu navdihu barvanja hišic. Deklice so z veseljem odigrala košarko, se zabavala, spremljali pa so jih glasni navijači. Veseli smo, da smo lahko odigrali lepo košarko in se ob tem zelo zabavali. Več slik najdete na: http://zkkdomzale.si/prvi-festival--kosarke-navdusil-udelezenke/ Na koncu se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi dogodka, še posebej glavnemu podporniku, podjetju JUB, in našim starejšim deklicam, ki so zavzeto pomagale pri vsakem delu. S pekarskimi posladki so nam pomagali Žibertovi, Picerija KAKAO Brezovica, pijača CocaCola HBC, praktična darila pa so prispevali Dnevnik, Telekom Slovenije, Orbico in Filc Mengeš. Vabilo k vpisu na: www.zkkdomzale.si slamnik@kd-domzale.si DU17 jesenske prvakinje V zadnjem krogu jesenskega dela prvenstva so se članice pošteno znesle nad novinkami iz Ajdovščine ter prikazale povsem novo podobo, na kar je nakazala že prejšnja tekma v Velenju. Zakaj bi v letu 2015 prišli na domžalski stadion? Atlestki klub Domžale in Atletsko društvo AS bosta v letu 2015 organizatorja številnih atletskih tekmovanj, na katerih se bodo predstavili najboljši slovenski atleti, domžalski športni park pa poznajo tudi že številni tuji atleti. nogomet Članice so se v 11. krogu SŽNL pomerile z Ajdovščino, ki se jim je v drugem krogu dobro upirala in prejela samo šest zadetkov. Pred srečanjem je na pristop brez podcenjevanja opozarjal tudi domači strateg Milomir Mandic, in tokrat smo ponovno na delu videli takšno ekipo, kakršno želimo spremljati na vseh srečanjih. Srečanje v nedeljo, 16. 11. 2014, se je v Športnem parku Radomlje pričelo ob 14. uri, v sončnem in toplem vremenu. Trener je nekoliko presenetil, saj je v konico napada postavil vratarko Sonjo Čevnik, namesto nje pa je med vratnicama premierno stala Adriana Obrovac. Čevnikova je hitro upravičila zaupanje ter ekipo popeljala v vodstvo z 1 : 0 že v 9. minuti. Osem minut pozneje je na 2 : 0 povišala kapetanka Manca Jereb, pravo poplavo zadetkov pa je več kot 200 gledalcev (med njimi tudi člani navijaške skupine Mlinarji) spremljalo v nadaljevanju. Slavljenka Monika Boh je zadela trikrat (31., 37. in 67. minuta), Barbara Kralj štirikrat (32., 43., 52. in 72. minuta) povratnica po poškodbi Nina Predanič štirikrat (35., 47., 48. in 66. minuta), še enkrat Sonja Čevnik v 57. minuti in nato še Polona Gerjol dvakrat (82. in 85. minuta). Srečanje se je končalo s 16 : 0, kar je najvišja zmaga naših deklet od ustanovitve kluba. Dekletom vse čestitke, upravičeno pa je bil po srečanju s prikazanim zadovo- ljen tudi domači trener Milomir Mandic. Članice na zimski premor odhajajo z zmago in tretjim mestom na prvenstveni lestvici, vendarle bo treba spomladi za osvojitev primarnega cilja - preboj v ligo za prvaka - postoriti še marsikaj. Mi zaupamo v naša dekleta in verjamemo, da si bodo sedaj najprej odpočila, sanirala vse poškodbe, nato pa vse moči usmerila v dobro delo in dosego cilja. V nasprotju s članicami pa se pravi peklenski ritem tekem začenja za jesenske prvakinje lige U17-zahod, ekipo deklet U17. Zaradi slabega sistema v tekmovanju deklet U17, ki je letos razdeljen na vzhodni in zahodni del (kjer so od avgusta do danes odigrala vsega šest srečanj), dekleta letos ponovno čaka tekmovanje v zimski ligi NK Radomlje s fanti U15 (skupina A), kar pomeni, da bodo vso zimo aktivne in nabirale izkušnje pred drugo polovico prvenstva (v zimski ligi bodo odigrale 11 težkih in napornih srečanj). Velja pa seveda omeniti, da so varovanke Meha Bašica ponovile uspeh iz lanske sezone in se uvrstile v finale pokala. Z 2 : 0 so bile boljše od vrstnic iz Novega mesta (strelki sta bili Nina Ekic in Nina Predanič). Čestitke dekletom za ponovno uvrstitev v finale pokala, kjer jih prihodnje leto čaka srečanje z ekipo www.facebook.com/znkpomurje-Žmurje Beltinci. Vsi za šampionke rumene! Diabetikom nudimo brezplačen pregled stopal v letu 2015! Srečno 2015! ^—> 01/7245 106 031/353 347 ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL Pančur d.o.o. (v stavbi zdravstvenega doma Domžale) domžalska atletika Prva priložnost za ogled atletskega tekmovanja v Domžalah bo 21. marca, za naslove državnih prvakov med starejšimi mladinci in pionirji se bodo pomerili metalci na zimskem prvenstvu v metih. AK Domžale bo organiziral tudi eno izmed prvih tekmovanj nove sezone na prostem - 11. aprila se bodo na mitingu Mladi upi atletike pomerili najmlajši, istočasno bodo mladinci in člani preverili pripravljenost v sklopu mitinga Domžale Open 2015. Zadnjo aprilsko nedeljo, 26. aprila, bo tretji Polmara-ton Domžale tečejo, tek na 21.098 m v organizaciji AD AS. Šest dni za tem, 2. maja, bodo domžalski metalci poskusili izkoristiti prednost domačega terena na Spomladanskem mitingu v metih, sodniki pa bodo tudi po tem počivali le teden dni, saj bo že 10. maja prav tako v organizaciji AK Domžale Atletski pokal Slovenije za mlajše mladince in mladinke. 20. maja bodo v Domžalah najboljšim srednješolcem podelili odličja na Posamičnem prvenstvu Slovenije za srednje šole, že 30. maja pa se bodo v organizaciji AD AS na stadionu srečali pionirji, mlajši od 14 let, na Prvenstvu Slovenije v posamičnem in ekipnem mnogoboju. 29. avgust je rezerviran za 2. Atletski miting Mladi ASI atletike, spisek tekmovanj pa bo 19. septembra zaključil Jesenski miting mladih v organizaciji AK Domžale. Atletski klub Domžale - 2 x 5 najuspešnejših v sezoni 2014 Živahno oranžno barvo je bilo v sezoni 2014 videti povsod: na gorskih in cestnih tekih, na krosih in stadionskih tekmovanjih. Nekateri atleti so za svoje nastope potrebovali le športne copate ali šprinterice, drugi so se odlično znašli s kladivom, kopjem, kroglo ali diskom, nekateri celo s palico. Rezultat pregleda sezone članov AK Domžale je skoraj 60 osvojenih medalj s (pokalnih) prvenstev Slovenije in nastopi na mednarodnih tekmovanjih. Doseženi so bili veliki in manjši cilji, osebni in klubski rekordi. Ambiciozne načrte pa imajo v AK Domžale tudi za leto 2015. Anže Trapečar je blestel v metu kopja in si priboril nastop na kvalifikacijah za olimpijske igre mladih v Azerbajdža-nu. Prav tako za reprezentačni nastop, na neuradnem svetovnem prvenstvu v gorskih tekih za mlajše mladince, je priznanje prejel Janez Golja. V metu diska je bil odličen Denis Kumek, Martin Ocepek se je izkazal za vrhunskega ma- ratonca, še en odličen tekač pa je tudi Jakob Mali, zmagovalec skupnega seštevka Pokala Slovenije v gorskih tekih. Za klubskimi kolegi niso prav nič zaostajale atletinje. Maja Per je zmagala na Ljubljanskem maratonu, Nina Spodnja vrsta z leve: Martin Ocepek, Anže Trapečar, Jakob Mali, Janez Golja, Denis Kumek; zgornja vrsta od leve proti desni: Jana Strahinič, Jože Pirnat, Manca Avbelj, Gabriela Kumek, Nina Pavlič Hren in Maja Per Pavlič Hren je pa na Pokalu Slovenije v gorskem teku, najboljša je bila tudi med osnovnošolkami na 1000 m. Manca Av-belj si bo sezono 2014 zapomnila po 29. mestu na svetovnem prvenstvu za mladince v suvanju krogle, le slaba dva metra sta od prestižnega tekmovanja ločila kladivašico Gabrielo Kumek, ki je sicer osvojila številne medalje na državnih prvenstvih. Nataša Aljančič se je izkazala tudi s tekom na Grintovec, ki je bil v koledarju Svetovne zveze za gorske teke. Predsednik AK Domžale se je s priznanjem zahvalil še veteranoma, ki sta v barvah Slovenije nastopila na balkanskih veteranskih igrah v Bukarešti. Jana Strahinič je v konkurenci slavila na 1500 in 5000 m, Jože Pirnat je bil zlat v metu kladiva in srebrn v metu diska. Bojana Zamenjave v vrstah Heliosa Košarkarji Heliosa, ki so trenutno na šestem mestu v ligi Telemach, so ob koncu leta dočakali prve kadrovske spremembe. kk helios suns Po štirih zmagah in petih porazih je prišlo do nekaj poškodb. V ekipa je prišel tudi prvi novi obraz. Kot prvi je domžalsko barko sporazumno zapustil 26-letni Dejan Mlakar, ki ni uspel ponoviti uspehov iz prejšnje sezone. Zaradi poškodbe kolena, ki zahteva dolgotrajnejše okrevanje, pa, tudi sprazumno še Američan Austin Bragg. Razlog za odhod 23-letnika je predvsem dolgotrajna rehabilitacijo, ki jo bo opravil v ZDA. Poškodovan pa je tudi prvi igralec Helios Sunsov Matic Rebec, čaka manjši operativni poseg po poškodbi kolena. 19-letnik, ki dosega 17 točk in 4 podaje na tekmo. Na Rebca bodo ponovno računali v drugem delu sezone. Še vedno ni stoodstoten Esmir Rizvic, ki trenira po posebnem programu zaradi poškodbe kolena. Prva okrepitev domžalskih košarkarjev pa je Žiga Fifolt. 21-letni Novomeščan je zadnje leto in pol igral v Estoniji, z Domžalami pa ostaja vsaj do konca sezone. Heliosu v prvenstvu zadnje tedne ne gre najbolj gladko. Če so v zadnjih štirih krogih v domači dvorani premagali Ele-ktro iz Šoštanja z 76 : 72, pa so bili trikrat neuspešni na gostovanju. Najprej so morali priznati premoč Grosbasketu (75 : 60), nato Rogaški (90 : 68), sledil pa je še poraz v Polzeli, kjer so bili Hop-si boljši za 9 točk (85 : 76). (mkk) Optika Škofic že od 1975 Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06 delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12 Srečno 2015! Vesele š v • v bozicife praznike iti srečko npoo leto! RIBARNICA Ljubljanska 83 v Domžalah Sardele Orade Sardoni Raki Skuše Brancini Školjke Moli jn^ Brancini ribarnice ^ Dnevno sveže ribe Prozvodnja ribjega namaza - bakala Posebna ponudba za gostince Informacije o ponudbi 01/721 8810 slamnik@kd-domzale.si šport na kratko V 41. leto uspešnega dela Jubilejno 40. leto je prineslo Balinarskemu športnemu klubu Budničar Količevo še več dela. balinarski športni klub budničar količevo Starejši bralci in bralke se zanesljivo spomnijo prvih bu-dnic ob 1. maju - prazniku dela in sodelovanja tedanje Papirnice Količevo, pa poznejših prvomajskih kresovanj, tudi z ognjemeti, ki so postali osrednji ob- Zanoškar, Miha Borec, Jakob Svetlin, Polde Oražem, Ivan Hočevar, Vinko Šimc, Martin Urbanija, Jože Topolovec in Stane Žavbi, st. Umrlih so se spomnili z minuto molka in lepo mislijo. Ustanovni člani, priznanja jim je podelil predsednik Milan Skočaj, se veselijo Za karateiste in karateistke po duši Tradicionalni Karate-Do trening Četrtek, 1. januar 2015, Kamniška Bistrica: Karate društvo ATOM Sho-tokan-Do Domžale tudi v 2015 vabi na živahen in zdrav prvi dan novega leta. 1. 1. 2015, točno ob 12. uri, se bodo karateisti zbrali v osrčju Kamniških Alp, v čudoviti Kamniški Bistrici, kjer se bodo s treningom najprej segreli in razgibali, nato pa bo skladno z novoletnim vzdušjem na vrsti še druženje ob okrepčilu v koči. Vabljeni karateisti in karateistke po duši! Več informacij na spletni strani www.karatedomzale.com! Nagrajenci in vodstvo BŠK Budničar Količevo ob 40. rojstnem dnevu činski dogodek ob prazniku dela ter privabljali na tisoče obiskovalcev od blizu in daleč. Kmalu se je na Količevem tudi balinalo - pa ne le za rekreacijo, temveč je rasla vse bolj uspešna generacija športnikov in organizatorjev, ki jo vsa desetletja odlikujejo pripadnost klubu, številne ure prostovoljnega dela pri gradnji pokritega balinišča ter tovarištvo. Jubilejno leto so praznovali vse leto. Ob običajnih tekmovanjih, nastopih v prvi balinarski ligi, so več skrbi namenili tradicionalnemu mednarodnemu tekmovanju za pokal Občine Domžale in na njem zmagali. Posebej so se potrudili za veteranska tekmovanja, saj je bil prav BŠK Budničar Količevo njihov pobudnik. In treba je povedati, da so ko-ličevski balinarji pomagali tudi pri ustanavljanju drugih balinarskih klubov. Jubilejno leto je bilo priložnost za spomin na ustanovne člane, med katerimi so spominska darila prejeli: Jakob sadov svojega dela, ponosni so, ker so v klubu aktivni njihovi sinovi in vnuki, ob obletnici kluba pa so se posebej spomnili sedanjih odličnih balinarjev: Braneta Magerleja, Uroša Markiča in Domna Grašiča. V klubu cenijo delo prav vsakogar, posebej pa so nagradili najbolj prizadevne - plakete so prejeli: Jože Vodlan, Roman Borec, Darko Svetlin, Jakob Zanoškar in Drago Mrdjeno-vič. Med najbolj delavnimi pa je tudi Stane Žavbi, ml., dolgoletni trener, sodnik in predvsem prizadevni član. Balinarski športni klub Budničar pa se v jubilejnem letu za dolgoletno pomoč in razumevanje zahvaljuje vsem svojim sponzorjem in donatorjem, posebej Občini Domžale, Zavodu za šport in rekreacijo Domžale, društvom in Krajevni skupnosti Vir ter podjetju Elektro instalacije Skočaj. Dobrodošli tudi v letu 2015 med budničarji s Količevega! Vera Vojska Pogumno in hrabro v leto 2015 V drugi polovici novembra je v Mariboru potekalo evropsko prvenstvo, na katerem sta člana Kluba borilnih veščin Domžale zastopala reprezentanta Kickboxing zveze Slovenije. klub borilnih veščin domžale Teden ni bil naporen samo za več kot 600 borcev in bork iz 32 držav, ampak tudi za organizatorje, saj je bilo treba organizirati kar 522 odličnih dvobojev, na katerih so tekmovalci pokazali veliko poguma in hrabrosti, pa tudi odlično pripravljenost in trdno voljo, da naredijo vse, kar je v njihovi moči. S tem se je strinjal tudi podpredsednik organizacije WAKO Evrope, Roy Baker, ki je bil zadovoljen tudi z odlično organizacijo evropskega prvenstva, na katerem je Slovenija osvojila sedem odličij. Med slovenskimi reprezentanti sta bila člana Kluba borilnih veščin Franci Pavlič, veteran - 84 kg Petra Žejavac, članica - 60 kg. Veteran Franci Pavlič se je prvič pomeril v ringu na tako velikem tekmovanju. Žal je zgubil, je bila pa borba do konca zelo izenačena, vendar se ni izšlo v njegov prid. Vseeno mu čestitamo za dober nastop. Petra Žejavac pa je ob koncu prvenstva povedala: »Z današnjim dnem se zame zaključuje evropsko prvenstvo. Žal težko rečem, da sem zadovoljna z borbo. Sem precej razočarana, ker se ni izšla, tako kot sem načrtovala. Moram pogledati še posnetek, da vidim kako je potekala borba, da si ustvarim pravo mnenje. Bi se pa ob tej priložnosti rada zahvalila trenerju za vse treninge in motivacijo. Najuspešnejši karateisti v kumite borbah so ATOM-ovci Lovrenc Kokalj je s svojo ekipo z nasmehom prebral končni vrstni red na državnem S.K.I.F. prvenstvu v kumiteju - skupaj so dvignili pokal pred ekipama iz Gornjih Petrovcev in Tromejnika iz Kuzme. karate društvo atom shoto- delala še Andrej Neškoski in Matjaž kan-do domžale Za nastop na dr- Kljun. Tretji je bil Lovro Kramberger, žavnem S.K.I.F. prvenstvu v Kihon in tik pod stopničkami pa še Timotej Mr- Jiyu-Ippon kumiteju posamezno in šič in Aleksander Sever. Zasluženo veselje A in B ekipe ATOM-a, ki je na državnem S.K.I.F. prvenstvu osvojila prvi dve mesti v Yaku-soku kumite-Jiyu-Ippon kumite borbah ekipno med starejšimi dečki/deklicami. Hvala Marjan Bolhar in Klub borilnih veščin Domžale. Dodatno spodbudo za treninge pa sem dobila tudi s strani ekipe feel-good in Maria Sambolca. Ne smem pa pozabit tudi na navijačice, ki so me prišle podpret v živo, domača podpora mi res veliko pomeni.« Petri so v klubu pripravili prijeten sprejem in ji čestitali, saj je prvi nastopila kot kot reprezentantka na Evropskem prvenstvu. Čestitamo, glavo gor in novim zmagam naproti! Leto 2014 je Klubu borilnih veščin Domžale prineslo številne uspehe, in znova spoznanje, da je mogoče s prizadevnimi treningi, odličnim sodelovanjem v klubu napredovati iz leta v leto. Prepričana sem, da bo tudi leto 2015 pogumno in hrabro, zato le tako naprej, fantje in dekleta, predsedniku Marjanu Bolharju pa čimprejšnje okrevanje in povratek v klub, kjer ga zelo pogrešajo. Vera Vojska Yaku-soku kumiteju ekipno so se morali karateisti in karateistke uspešno predstaviti na kvalifikacijskem turnirju 25. oktobra 2014 v Mariboru. Da bodo šli na zmago tudi na finalu v Gornjih Petrovcih, so z ekipno zmago dokazali ATOM-ovci, ki so zabeležili kup posamičnih odličij. V kumite Kihon-Ippon borbah so zmagali dvakrat Karin Pod-boršek, Eva Dormiš in Tevž Mevželj, ki je osvojil še bron. Karin Podboršek je bila najboljša še v Jiyu-Ippon borbah, kjer sta ji na prvi stopnički družbo Na finalu so si aplavz na najvišji stopnički priborili: trikrat Karin Podboršek, dvakrat Aleksander Sever, Tevž Mevželj in Matjaž Kljun, na drugo stopničko sta stopila Eva Dor-miš in Andrej Neškoski, Tevž Mevželj in Timotej Mršič pa sta prejela bron. V Yako-soku kumite - Kihon--Ippon kumite so bili srebrni mlajši dečki/deklice, starejši dečki/deklice pa so osvojili prvi dve mesti v Yako--soku kumite - Jiyu-Ippon kumite. Bojana SK IHAN Ihanski smučarji tekači in biatlonci Že 80 let srečno in uspešno izvajamo svoje poslanstvo. Da smo bili tako uspešni, se lahko zahvalimo vrsti generacijam, ki so čas namenile športu, druženju ter veselju in ki jih še vedno ohranjamo v klubski sredini. Zato ste v naši sredini vedno dobrodošli! Otroci in mladina, pridružite se našemu dobremu vzdušju in se preizkusite v teku na smučeh ter biatlonu. Več informacij lahko pridobite na spletni strani http://www.tsklub-ihan.si. In ko zaključujemo leto, ki nas še posebej osrečuje, saj se spominjamo prvega tekmovanja na tekaških smučeh, ki se je v Ihanu odvilo že leta 1934, si seveda želimo še veliko takih let in generacij, ki nas bodo družile ter veselile s svojimi uspehi. Vsem bralcem Slamnika, občankam in občanom ter vsem, ki ste nam pomagali v letu 2014, da lahko ohranjamo uspešno klubsko sredino, želimo srečno in uspešno leto 2015. Člani SkIhan TAK Odlična Petra Pavlič V soboto, 6. 12., je članica Težko-atletskega kluba Domžale Petra Pa-vlič nastopila na svetovnem univerzitetnem prvenstvu v olimpijskem dviganju uteži. Več kot odlično je zastopala slovensko reprezentanco, postavila je kar tri državne rekorde in osvojila zelo dobro deveto mesto. Ta uvrstitev je najvidnejši slovenski dosežek v olimpijskem dviganju uteži v zadnjih dveh desetletjih. Svetovno univerzitetno prvenstvo je potekalo v mestu Chang Mai na Tajskem. V zelo močni konkurenci je Petra Pavlič opravila izjemen nastop, v potegu je dvignila 65 kg, kar je predstavljalo nov državni rekord, v sunku je dvignila 83 kg, kar je bil spet državni rekord, v biatlonu pa 148 kg, kar je bil tretji državni rekord na tekmovanju. TAK Domžale je z odliko opravil s sezono 2014, v pokalnem tekmovanju in tudi v državnem prvenstvu je zasedel drugo mesto. Mnogo mladih članov je v zadnjem letu prišlo v klub. V njem se kažejo izredno dobri rezultati dela z mladimi, nekateri mladi tekmovalci, ki so začeli pred nekaj leti, so sedaj že člani prve ekipe. Kapetan ekipe Jernej Orešek je dejal, da je ekipa v zadnjih dveh letih doživela precejšnje spremembe. Opaziti je naval novih mladih fantov in deklet, ki pridno trenirajo in že trkajo tudi na vrata slovenske reprezentance. V sezoni 2014 bo le še novoletni turnir, ki ga zveza zaradi dobre organizacije tradicionalno zaupa Tak Domžale. Valentin Orešek šport slamnik@kd-domzale. si Mikijeve plesalke odlične na SP na Poljskem VMikolajkiju na Poljskem se je v soboto, 13.12.2014, zaključilo svetovno prvenstvo v jazz baletu, modernu in baletu. Sankukai DP za otroke V nedeljo, 16. novembra, smo se, polni energije in borbenega duha, domžalski karateisti odpeljali v Kočevje na Sankukai državno prvenstvo za dečke in deklice 2014. sankukai karate klub domžale Otroci so znanje prikazali na treh področjih - v borbah, katah in ippon kumiteju. Za začetek so nam domači karateisti pripravili krajšo predstavitev, nato pa se je tekmovanje začelo. Videlo se je, da so otroci za prvenstvo pridno trenirali, in temu primerni so bili tudi rezultati. Kar devet Domžalčanov je odšlo domov z bronom okoli vratu, in sicer Luka Novak, Maj Vidmar, Jurij Dro-bež in Patrick Blagus Basarič, ki so se pogumno borili v kategorijah starejših dečkov. Njihovim zmagam so se med kadeti pridružili še Jan Keržič, Tim Ložar in Žiga Hribar. 3. do 4. mesto pa sta osvojili še dve deklici, Spela Narat v ippon kumiteju in Bibiana Kepic v borbah med kadetinjami. Vsem iskreno čestitamo za prikazane tehnike in jim želimo veliko uspeha še naprej. Vendar pa se z bronom domžalska zgodba ni končala. Dodali smo še srebro, ki ga je v katah med starejšimi deklicami osvojila Nina Rekanovič. Tudi njej vse čestitke. Kot vsako leto so domžalski karateisti pobrali kar nekaj naslovov državnih prvakov. V borbah med starejšimi dečki sta se odlično izkazala in prvo mesto osvojila Vital Maj Krivic Rezar in Žan Legat. Svoje pa sta dodali še sestri Nina Cuderman in Ariana Cu-derman, ki sta si zlato priborili s tehnično natančnimi prikazi kat. Vsem štirim tekmovalcev iskreno čestitamo za njihov uspeh. Prav pa je, da posebej izpostavimo tekmovalko Nino Cuderman, ki ni naslova državne prvakinje osvojila le v katah v kategoriji starejših deklic, temveč se je izkazala za najboljšo tudi v ippon kumiteju in s tem postala državna prvakinja kar v dveh kategorijah. Nina, kar tako naprej! Čestitke pa ne gredo le tekmovalcem, ki so osvojili medalje, temveč vsem karateistom, saj so na prvenstvu prav vsi dali vse od sebe. Tjaša S. plesni klub miki Prvenstva se je poleg reprezentanc iz 23 držav udeležila tudi slovenska, ki je štela več kot 100 članov, od tega 22 Mikijevih plesalk s trenerko Lucijo Velkavrh in spremljevalcem Andražem Koritni-kom na čelu. V najstarejši, članski kategoriji je kot solistka nastopila Klara Senica in osvojila odlično 7. mesto v konkurenci 30 plesalk. Koreografijo sta pripravili skupaj z Majo Sonc, prvo slovensko mladinsko svetovno prvakinjo in pozneje večkratno člansko, sicer pa še vedno aktivno plesalko na slovenskih in tujih odrih. V isti kategoriji je Klara nastopila skupaj s soplesalkami v formaciji Bang Bang, ki jo je postavila trenerka in koreografinja Maja Lavrinc. Z odlično zaplesanim nastopom so dekleta osvojila 8. mesto. Prav tako je Maja Lavrinc pripravila koreografije mladinskih točk v disciplini jazz balet. Kmalu pod stopničkami, na 6. mestu, sta v paru stali Sara Perko in Lea Razpotnik. To je odlično uspeh v konkurenci 34 parov. Prav tako sta odličen nastop opravili v mali skupini s soplesalka-mi Lauro, Evo in Lano in osvojili 8. mesto med 31 skupinami. Kot edina mladinska solistka je nastopila Lana Smolnikar, in sicer v dveh disci- plinah. V jazz baletu je zasedla 25. mesto (tekmovalo je 46 plesalk), v modernem pa 35. mesto (tekmovalo je 54 plesalk). Koreografijo za slednjo točko je pripravila Ana Jenček Dekle-va. Zaključen je jesenski del namiznoteniške lige Zadnjo soboto v novembru se je zaključil jesenski del 1. slovenske namiznoteniške lige. Odlični rezultati se kar vrstijo V Zagrebu je v spomin na preminulega svetovno znanega namiznoteniškega šampiona potekal že 22. memorial Antuna Tova Stipančiča. Ekipa NTS Mengeš, skupaj s trenerjem Gregorjem Gostišo, se že pripravlja na spomladanski del 1. slovenske namiznoteniške lige. (Foto: Janez Stibrič) NAMIZNI TENIS Na mednarodnem turnirju je nastopilo več kot 550 tekmovalk in tekmovalcev. Tudi tokrat so mladi igralci Namiznoteniške sekcije Mengeš (NTS Mengeš) dosegli imenitne rezultate. Vsekakor je najboljši rezultat dosegla mlada igralka Tara Kobetič (sicer osnovnošolka z OŠ Rodica), ki je v kategoriji mlajših kadetinj osvojila naslov prvakinje Zagreba. Katarina Stražar in Nika Kobetič sta se v kategoriji kadetinj uvrstili med osem najboljših, Aljaž Frelih pa se je med kadeti veselil osvojenega tretjega mesta in s tem bronaste medalje, bronasto medaljo je za osvojeno tretje mesto prejela tudi Ana Tofant v kategoriji mladink. Ostanimo še malo na mednarodnih namiznoteniških tekmovanjih, ki so potekala na Hrvaškem. V Areni Vara-ždin je potekalo 44. odprto prvenstvo Varaždina v namiznem tenisu. Tudi na tem mednarodnem turnirju je nastopilo več kot 500 tekmovalk in tekmoval- Tara Kobetič je v svoji starostni kategoriji dobesedno pometla s konkurenco in osvojila zlato medaljo. cev, med predstavniki iz Slovenije je bilo tudi 19 tekmovalk in tekmovalcev iz NTS Mengeš. Tekmovanje je potekalo v kategorijah najmlajši kadeti, mlajši kadeti, kadeti in mladinci. Prvega dne so se v vseh kategorijah pomerili v ekipnem tekmovanju, druga dva dneva pa še v kategoriji posamezniki. Men-gšani so bili osemkrat na stopničkah in so osvojili kar 12 pokalov in medalj, kar je ponovno lep mednarodni uspeh! Janez Stibrič namizni tenis Jesenski prvak je po pričakovanjih lanski državni prvak - ekipa NTK Krka iz Novega mesta. Ekipa NTS Mengeš je po porazu v zadnjem krogu (proti primorski ekipi NTK Letrika iz Vrtojbe) zasedla sedmo mesto. Od šestega kola dalje so nastopili brez Klemena Jaz-biča (poškodba gležnja). Klemen se bo ekipi pridružil že takoj v začetku spomladanskega dela, ki se prične v soboto, 3. januarja 2015, ko bo ekipa NTS Mengeš gostovala v Mariboru. 10. januarja (sobota) bo, ob 17. uri, v domači dvorani v Mengšu tekma proti prekmurski ekipi NTK Kema 1 iz Puconcev, 17. januarja Mengšani gostujejo pri jesenskem prvaku, NTK Krki iz Novega mesta, 24. januarja pa bo domači dvorani dvoboj proti ekipi NTK Arrigoni iz Izole. Zadnjo soboto v januarju pa Mengšani gostujejo v Ljubljani, pomerili se bodo z ekipo NTK Ilirija. V zadnjih tekmah na domačem parketu se je ekipa Mengša vedno proslavila z odličnimi igrami, za kar so zaslužni tudi gledalci. Vabljeni na ogled tekem v spomladanskem delu lige! V decembru, ko je ligaški 'dopust', pa potekajo tekme namiznoteniškega pokalnega tekmovanja. 1. ekipa NTS Mengeš (Orešnik, Avbelj, Erjavec) je najprej zabeležila zmago proti NTK Muta (5 : 2) in se uvrstila med 8 najboljših, za uvrstitev med najboljše štiri pa so žal izgubili proti ekipi NTK Ilirija. Ekipa NTS Mengeš 2 se je s tega tekmovanja poslovila že prej, tako je bilo s porazom obeh ekip tudi konec pokalnega tekmovanja za obe ekipi (NTS Mengeš 1 in NTK Mengeš 2). Ekipe, ki so se uvrstile med najboljše štiri, pa se bodo v decembru pomerile med seboj za naslov pokalnega prvaka. Janez Stibrič Čestitke Srednji šoli Domžale Naj izvajalci športnih tekmovanj in prireditev v šolskem letu 2013/2014 Najbrž se ljubitelji atletike še spominjate vrste atletskih tekmovanj, tudi državnega in mednarodnega ranga, ki so se v letu 2014 odvijala na našem res lepo urejenem atletskem stadionu v Športnem parku Domžale. Eno izmed tovrstnih tekmovanj, ki je v Domžale pripreljalo vrsto uspešnih športnikov srednjih šol z vse Slovenije, je bilo v maju, finale posameznikov državnega prvenstva v atletiki, na katerem so se v vrsti disciplin pomerili najboljši atleti in atletinje naših srednjih šol. Srednja šola Domžale, ki je organizirala državno prvenstvo, organizacijski odbor je vodil Marjan Ravnikar, v izvedbi tekmovanja pa je sodelovala vrsta učiteljev in dijakov, je bila že ob koncu tekmovanja deležna vrste odličnih ocen - tako glede organizacije finala kot izvedbe spremljajočih aktivnosti, pri katerih niso pozabili niti na promocijo šole in občine, še manj pa na prijetno počutje vseh tekačev, metalcev in skakalcev. Vzorna organizacija, številni tekmovalni dosežki, med njimi tudi državni rekordi, vse to je odmevalo med srednješolci. Uspešnega tekmovanja so se veselili tudi sodelavci: Občina Domžale, Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Atletski klub Domžale, predvsem pa Srednja šola Domžale, ki tudi po tekmovalni poti ni ostala brez dobrih rezultatov. Pravo presenečenje pa je prišlo pred kratkim, saj je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Slovenije, Zavod za šport Slovenije Planica, Srednji šoli Domžale podelilo priznanje za naj izvajalca špolskih športnih tekmovanj in prireditev v šolskem letu 2013/2014. Če vemo, da je bila Srednja šola Domžale prvič organizator tovrstnega tekmovanja, ima priznanje še toliko večjo težo. Srednji šoli Domžale, ki športu in uspešnim mladim športnikom namenja posebno skrb, bo priznanje zanesljivo spodbuda za še večje uspehe na športnem, pa seveda tudi drugih področjih. Vera Vojska B DENT, d.o.o. Zdravo in uspešno 2015 KRAŠNJA 57A 1225 LUKOVICA • popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje • nealergene in trdnejše proteze z boljšim prilagajanjem po sistemu Ivobase Straumann implantati brezkovinska keramika TELEFONI: de H t d.o.o. ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA: 01/7234-522 ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ: 01/7234-515 MOBILNA ŠTEVILKA: 031/684-212 WWW: b-dent.com EMAIL: bdent.krasnja@gmail.com slamnik@kd-domzale.si pogled na domžalsko preteklost KRVAVO LETO 1914 JE ZAZNAMOVALO TUDI DOMŽALE (9) Ob vojni napovedi, ko so se v juniju 1914 skoraj vse evropske države odločile, katero od obeh strani, namenjenih v vojno, bodo podprle, so bili vsi prepričani, da bo ta kratka in da bodo vsi vojaki doma še pred jesenjo istega leta. Vsi so mislili, da se bo odvila bitka, morda največ dve - v katerih se bodo razrešila vsa vprašanja. Kako zelo so se motili. Vojna se je raztegnila na štiri leta, dolga in mučna, polna trpljenja - in množičnih smrti. V smrti je končalo tudi 62 Domžalčanov, ki se niso z bojišč nikoli več vrnili domov med svoje drage. Župnik Bernik je skrbno zapisoval vse novice s front in beležil smrt za smrtjo svojih faranov. Matjaž Brojan Foto: Arhiv Matjaža Brojana O tej štiriletni moriji pa je ostala tudi množica zapisov naših domžalskih vojakov, dedov in pradedov, ki so si različne vojaške dogodke, ki so jih doživljali v vojni, skrbno zapisali. Danes nadaljujemo zapise o tem, kako se je 17. pešpolk s soške fronte preselil na tirolsko bojišče. Največ Domžalčanov je bilo prav v sestavi tega vojaškega korpusa. To selitev na novo - tj. tirolsko fronto, je tudi popisal vojak Anton Skok. Pri odhodu smo dobili suho hrano za dva dneva, vodo pa smo prejemali na postajah. Ni pa bilo nobene pijače, ki so jo vojaki tako želijo in bi jo nekateri, tudi premožni so bili med nami, plačali z vsakim denarjem. Pa komanda ni popustila, ni se bilo dovoljeno odstraniti od transporta. Ker je žeja naraščala in z njo nejevolja, je bilo odločeno, da bo vsak mož po večerji dobil steklenico vina. S tem se je zadeva izboljšala in laže smo prebedeli dolgo noč. Pot po avstrijskih severnih deželah je bila dolga in šele proti večeru drugega dne se je vlak ustavil na veliki postaji Peržine, to je zadnja postaja pred glavnim mesto Južne Tirolske -Tridentom, Trento. Čeprav smo bili utrujeni, smo z veseljem poskakali iz naših kletk in naložili opremo. Zaslišalo se je povelje 'Po štirje in štirje, marš', in že je korakala četa za četo. Čez kakšne tri ure strmega pota se je naš bataljon ustavil v veliki vasi z imenom Levicok, kjer smo imeli že pripravljene prostore. Moj vod je dobil prostor v skednju velikega gospodarskega poslopja, na hitro smo nametali slamo in čez kratek čas nas ni bilo več. Po dovolj dolgem počitku, kar je bilo naši komandi pisati v dobro, smo si ogledali kraj, kamor nas je pripeljala vojna vihra. Vas je stala na roku široke doline, po kateri je tekla reka, in v daljavi, kakih 10 do 12 km, se je videlo glavno mesto pokrajine Južne Tirolske. Prebivalci so bili vsi italijanske narodnosti, in kakor se je govorilo, bolj navezani na Avstrijo kot na Italijo. Koliko je bilo resnice na tem, se ne ve. Priznati pa je treba, da so bili do nas prijazni in nam šli povsod na roko. Kraj je bil tudi vinoroden in je bilo tisti čas največ dela v vinogradih. Tudi naše fante, kdor je bil pripravljen delati in se zabavati z dekleti, so radi sprejeli medse, drugi pa smo dan na dan poležavali v slami, lovili redke uši, nabirali regrat, nagajali drug drugemu. Kdor je imel sušo v žepu, je dal za kakšno vino - bilo je slabo in povrhu še drago. Nič več ga ni bilo zastonj. Predolgo smo bili navajeni na kraški teran in tudi denarni viri so presahnili. Skrb vojakov: Kako je z mojimi doma? Poleg brezskrbne mladine so bili v naših vrstah tudi možje zrelih let, posebno kmečki gospodarji, ki jim ni šlo v račun tako življenje v času največjega spomladanskega dela. Pisali so in na-ročevali družinam, kako nj delajo, kaj in na katero njivo naj se seje in nešte- Avstro-ogrska je poskrbela za ranjence, takole jih je s soške fronte vozil posebni sanitetni vlak . to drugih stvari. Končno so še prosili, naj jim ne zamerijo, ker še ne morejo domov, kajti potrebuje jih še cesar za brambo domovine. Nekoliko oddaljene od nas sta bili še dve veliki vasi. Do prve sta bila dva, do druge pa trije kilometri. V prvi večji je bila farna cerkev in sedaj še polkovna komanda z vsemi njenimi oddelki. Tudi polkovne godbe ni manjkalo. Naš polk je bil na glasu, da je prišel z ene najtežjih front v avstrijski vojski in je povsod užival veliko pozornost. Prehitro so minili trije tedni brezskrbnega življenja in prišla je VELIKA NOČ. V glavni cerkvi je bila polkovna maša, po njej patriotski govori, pridiga in nazadnje še kazenski zakon. Ob tej priložnosti je naš vojni kurat povabil vse, ki bi želeli opraviti velikonočno dolžnost. Odziv je bil pičel, ker je narod izgubil zaupanje v vsakega in v vse skupaj. Parada v Tridentu Kmalu po praznikih je bila velika vojaška parada na planoti nedaleč od mesta Trident. Prišlo je ogromno vojaštva vseh narodov Avstro-ogrske. Stali smo tam, mož pri možu, kar je neslo oko, dva, tri, štiri ure dolgo, visoke gospode od nikoder. Slednjič se gospoda le pripelje, zraven je bil princ Evgen in čestital našemu polkovniku, da mu je čast voditi take hrabre vojake. Našemu komandantu, sedečemu na konju, je zasijal obraz od veselja. Med moštvom pa so se zaslišale opazke: »Nov križec si bo lahko pripel.« Za konec so sledili še govori in pohvale in še kaj, česar pa smo bili vojaki siti. Med čakanjem na gospodo se je več naših vsled vročine utrudilo. Po svečanosti so si onemogli opomogli in po triurni dolgi poti, med katero smo nosili s sabo vso bojno opremo, smo se vrnili v svoje prebivališče na skedenj. To je bila kar lepa tura ob jutranji črni kavi. Iz parade v vojni metež Po paradi se je tudi naše življenje spremenilo. Takoj drugi dan je bil daljši marš in vse naslednje dni ni bilo več pravega počitka. Nekega popoldneva pride povelje za premik. V kratkem je bil bataljon pripravljen na odhod. Poslovili smo se od naših gostiteljev. Čeprav so vedeli, da ne gremo z dobrim namenom v njihovo deželo, niso kazali nevolje in bili so do zadnjega dobri z nami. Celo nekaj deklet se je v solzah poslovilo od naših fantov. Po dveh urah marša, ko pridemo v višje samotne kraje, se je pričelo vreme spreminjati. Kar naenkrat smo bili sredi hude ure. Prišla je komanda STOJ. Tedaj pa so udarile strele in po obeh straneh ceste so zagorele smreke. V najhujšem neurju jih je objel plamen od vrha do tal. Nastala je prava zmeda, konji so zdivjali in razbijali vozove. Medtem je prišlo povelje: »Postavite šotore za prenočitev.« Povelje je lahko dati, teže ga je izvršiti, posebno v neurju, ki je bučalo okoli nas. Po štirje in štirje smo se spravili skupaj, da bi postavili šotore. Voda je zalila ravnino in povelje je bilo preklicano. Zavili smo se vsak pod svojo ponjavo in čakali boljšega vremena. Res smo se še na Avstrijskem eno popoldne učili postavljati šotore, pa vendar je bilo to za tako pomembno opravilo premalo. Voščila Vsem občankam in občanom želimo vesel božič ter uspešno in zdravo leto 2015. Policijsko veteransko združenje SEVER, Ljubljanski odbor Vsem krajanom in krajankam ter vsem občankam in občanom želimo vesel božič, veliko zdravja, sreče ter uspehov v letu 2015. Hkrati se vam zahvaljujemo za pomoč in podporo! Športno društvo Zlato Polje Naj vas topli stiski rok, žareči nasmehi in spodbudne besede spremljajo skozi leto 2015. Vse dobro vam želi OZRK Domžale. Povelje: Junaki Doberdoba -v boj! Počasi smo se približevali meji in 19. 6. 1916 je prišlo armadno povelje: »Junaki z Doberdoba, prišla je ura, da znova pokažete pogum in junaštvo, naženite izdajalske sovražnike na Benetke in dalje na Sočo, na pomoč našim tovarišem, ki se tam borijo za našo sveto zemljo.« Take in še lepše besede so se slišale v dnevnem povelju. Načrtovano je bilo, da se naša vojska prebije iz Tirolskih planin v Beneško ravnino, do kamor res ni bilo daleč, da bi prišli italijanski vojski na Soči za hrbet. V povelju je bilo rečeno, da je naša vojska pravična in da je vsak vojak pripravljen za zmago preliti svojo kri. Verovati moramo v zmago in BOG nam bo pomagal. Vojska je molče poslušala in tudi obvezen pozdrav slava, slava, slava je bil bolj skromen. Tudi naša stotnija je bila pripravljena, vsak mož je dobil 160 nabojev, novost pa je bil za vsakega vojaka ročni nož z ostrim, 30 cm dolgim rezilom za klanje v gneči, ko še bajonet odpove. Pri vsaki stotniji sta bila določena dva mlada fanta za kurirja za prenos pošte od bataljona k bataljonu. Ker sem že prej imel več takih potov, me je stotnik določil za to. Prestavil me je na stotnijsko komando in me s tem odtegnil od bojev v prvi liniji. Miren in v krogu najbližjih preživet božič' ter zdravja, sreče in uspehov polno novo leto 2015. Hvala vsem, ki podpirate naše delo in nam na kakršenkoli način pomagate! PGD Krašnja Naj vas v novem letu spremljajo sreča, zdravje, lepi praznični dnevi, predvsem pa skrb za prijetno otroštvo vseh naših otrok. Hvala vsem za naklonjenost, zato velja povabilo: Pridružite se nam v skrbi zanje tudi v letu 2015! Zveza prijateljev mladine Domžale Srečno zdravo, veselo in zadovoljno 2015 ter veliko prijetnih praznikov vam želi Medobčinsko društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine V prihajajočem letu delajte napake. Ker to pomeni, da boste delali in preizkušali nove stvari, se učili, živeli, gnali ter spreminjali sebe in svet. - Prirejeno po Neilu Gaimanu Naj bo leto 2015 polno novih izkušenj in nasmejanih trenutkov! Ekipa Centra za mlade Domžale Hvala, ker ste bili v jubilejnem letu z nami. Želimo vam srečno, zadovoljno, predvsem pa zdravo 2015 in vas tudi v novem letu vabimo na naše balinišče. Balinarski športni klub Budničar Količevo Zdravje, sreča in veselje ter prijetni prazniki naj bodo z vami vse leto 2015. Življenje bo lepše z medom in medenimi izdelki! Čebelarsko društvo Krtina, Dob Neizprosen boj za vsako ped zemlje Točno opolnoči 20. maja 1916 je pričelo topništvo razbijati po italijanskih linijah. Ob zdanitvi nas je napadla pehota. Naš polk je bil v sredini levo, 7. lovski bataljon desno, bosanski polk št. 2. Prva italijanska črta ni dolgo zdržala. Od tod dalje pa so Italijani krvavo branili vsako ped zemlje. Med tekom po bojišču sem srečal lažje ranjence, med temi tudi svoje tovariše. Povedali so mi, da je spredaj vroče in da marsikoga ne bo več nazaj. Čeprav ranjeni, so bili veseli in srečni, da zapuščajo ta neprijazen kraj. Med tem sem srečal dva sanitejca, ki sta nesla težko ranjenega vojaka. Ustavila sta se, da se odpočijeta. Na nosilih sem zagledal ranjenega tovariša in prijatelja Pavleta Strmljana: »Kaj je s teboj?« ga vprašam, on pa žalostno odgovoril: »Zadelo me je, mogoče pa ne bom umrl.« Tedaj pa se še oglasi sani-tejec: »Dum-dum, krogla ga je zadela v trebuh.« To pa je bilo, kot bi izrekel smrtno obsodbo, zakaj proti taki rani ni zdravila. Smrt mu je že gledala iz oči. Ves pretresen sem se mu zlagal, rekoč: »Pavle, le pogum, še se bova vrnila v Kolovrat!« Ta dobri, zdravi, pošteni fant pri devetnajstih letih se je zelo bal umreti, ker pri svoji zdravi pameti ni mogel razumeti, zakaj umiramo in kdo bo imel korist od tega. □ (Se nadaljuje) Veliko zdravja, sreče in zdrave hrane ter prijetnih praznikov v letu 2015 vam želimo in vas vabimo, da se nam pridružite pri praznovanju 40. rojstnega dne. Društvo podeželskih žena Domžale Veliko zdravja, sreče in veselih trenutkov, tudi v naši družbi. Društvo izgnancev Domžale Veselica v dolini tihi vas je spremljala poletne dni v letu 2014. Želimo vam, da bi vas tudi v letu 2015 čim več poti vodilo na naše predstave, predvsem pa, da bi zdravi, srečni in nasmejani preživeli vse dni novega leta. Vesel božič in veliko zadovoljstva ter družinske sreče! Kulturno društvo Mirana Jarca Škocjan Zapojte z nami tudi v letu 2015, v katerem vam želimo vse dobro! Ženski pevski zbor Stane Habe DU Domžale Iskrena hvala za vse sodelovanje v letu 2014. Srečno zdravo in zadovoljno novo leto vam želi Krajevna organizacija za vrednote NOB Dob, Krtina .... ____M objave slamnik@kd-domzale.si Je čas, ki da. Je čas, ki vzame, Je čas, ki celi rane. To je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. zahvala Mnogo prezgodaj je svojo življenjsko pot sklenil mož, oči, ata, brat in stric Vlado Cerar Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili ob njegovem zadnjem slovesu z nami. Iskrena hvala domačim, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na zadnji poti. Hvala Združenju za vrednote NOB občine Domžale ter Krajevni organizaciji za vrednote narodnoosvobodilnega boja Dob, Krtina ter Prostovoljnemu gasilskemu društvu Žeje - Krtina ter govornikoma, Veri Vojska in Štefanu Rožiču, za poslovilne besede. Hvala tudi drugim društvom ter številnim praporščakom. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Juretu Ferležu za opravljen obred. Pogrešamo ga. Vsi njegovi zahvala Veselje, ki si ga imel, ti bolezen je vzela, naš spomin pa seže v leta, ko bila so še vesela. Tvoja dobra volja, dragi ati, naj za večno se ohrani, ko skupaj bomo zbrani, vedno boš med nami. V Marijo si zaupal, zdaj te vzela je v zavetje pod neskončni plašč. Svojo življenjsko pot je v 86. letu starosti sklenil naš ljubljeni Drago Goropečnik krojaški mojster iz Depale vasi Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, darove za cerkev in svete maše ter vsem, ki ste našega atija v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in tudi nam stali ob strani. Zahvaljujemo se domžalskemu župniku, kvartetu Krt, PGD Stob - Depala vas, cvetličarni Ksenija ter službi Vrbančič. Naša zahvala gre tudi domu ostarelih Bor, Črni vrh nad Idrijo, kjer so pet let ljubeče in predano skrbeli za našega atija. Žalujoči: žena Ivanka, otroci Štefan, Drago, Janja, Irena in Milena z družinami Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) zahvala Svojo življenjsko pot je v 69. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric, svak in tast Milan Belovič z Vira, Dvoržakova ulica 15 a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, nekdanjim sodelavcem in sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, podarili sveče, cvetje in denarno pomoč ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala družini Benček, Sušnik in Štrekelj za neizmerno pomoč v težkih trenutkih. Zahvala kolesarjem in balinarjem; župniku Pavlu Okolišu za lepo opravljen pogrebni obred ter svete maše. Hvala pevcem, izvajalcu Tišine in pogrebnemu zavodu Vrbančič. Vsi njegovi Morda sem svetla zvezda z neba, morda veter, ki v vejah šumlja, ali pa roža, ki na balkonu našem cveti, morda roke pustile so nekaj sledi name, ki me več ni. (Tone Gabršček) Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš d sin, brat, nečak in bratranec Anton Gaberšček po domače Antonovčev Tone iz Češenika 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče, darovali za svete maše in nam nudili drugo pomoč ter ga s spoštovanjem pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala članom PGD Dob za svečano gasilsko slovo, hvala tudi TRD Turnše Češenik, DPŽ Domžale in vsem ostalim društvom ter organizacijam, ZD Domžale, CPV Količevo in pogrebni službi Vrbančič. Pevcem Zarja za lepo zapete pesmi, govornikoma Luki Pušniku in Romanu Končarju, trobentaču Gregorju in klarinetistu Mateju ter skupini Gamsi za zaigrano melodijo. Iskrena hvala za poslana pisna sožalja in prejete telegrame. Še posebej hvala župniku Juretu Ferležu za lepo opravljen pogrebni obred ter spodbudne misli. Še enkrat iskrena hvala vaščanom Češenika, sorodnikom ter prijateljem za vso pomoč in molitve. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko v njegov spomin. Ati Janez, mami Rozalija, brat Janez, sestri Rozi in Polona spomin ... edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne... Klemen 19. decembra je minilo 10 let od našega slovesa, a v mislih in srcih si še vedno z nami. Pogrešamo te! Vsi tvoji Odšel si tja, kjer ni trpljenja, ni bolečin in ne solza. Zdaj v grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš. zahvala V 88. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata, stari ata, praded in stric Alojzij Pavovec iz Depale vasi Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izrečena sožalja, sveče in darove sv. maše. Zahvalo izrekamo številnim gasilcem za veličasten sprejem do njegovega zadnjega doma. Še posebej zahvala šentjakobskemu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, organistki, trobentaču ter pogrebni službi Vrbančič. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Ni več hrepenenja, ni več bolečin, veter me pomirja, sanjam, da živim. zahvala V 92. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča Pelan Evstahija - Stahca iz Vira Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Domžale za dolgoletno oskrbo v domu. Zahvala tudi virskemu župniku, g. Pavlu Okolišu, za lepo opravljen pogrebni obred ter pogrebnemu zavodu Vrbančič. Vsi njeni Mirno in spokojno si zaspala, za vse še enkrat hvala. zahvala 92. letu se je dokončno utrudilo dobro srce -naše drage mame Anice Vitman iz Sp. Jarš pri Domžalah Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče, da so se poslovili od nje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Domu starejših občanov Domžale, ZB Jarše-Rodica, MDI Domžale, praporščakom, pevcem, cvetličarni Tratnik, g. župniku Matjažu Križnarju in pogrebni službi Vrbančič. Vsi njeni ' h Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Svojo življenjsko pot je v 93. letu starosti sklenila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta Frančiška Košir rojena Tominc, z Vira, Robova ulica 5 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, skupini Izvir za izrečena sožalja in podarjene sveče, sosedom pa iskrena hvala tudi za darove. Posebna zahvala zdravnikom in med. sestri Andreji iz ZD Domžale. Hvala g. župniku Pavletu in pogrebni službi Vrbančič za lep poslovilni obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in postojite ob njenem grobu. Vsi njeni Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. 25. decembra mineva eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati, stric, brat Franc Kordež iz Ihana Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko v njegov spomin. Vsi njegovi v spomin Spet je tu božični čas - 24. tega meseca bodo minila 3 leta, odkar se je poslovila naša draga žena, mami, mama in tašča Zalka Grubič Draga mama, zelo te pogrešamo! Vsi tvoji Jože, spomin nate večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel. s* v spomin 11. 12. 2009 je minilo pet let, odkar si se od nas za vedno poslovil naš dragi mož, ata, tast in stari oče Jože Flis iz Domžal Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi slamnik@kd-domzale.si objave Tiho odpada listje, ostane radostno upanje v novo vzklitje, ko se ustavi srce, obmolkne vse, ostaneta le tišina in večna bolečina. zahvala 15. novembra nas je v 83. letu zapustila draga mami, babi, tašča, sestra in svakinja Mimi Flerin iz Rodice Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala sosedom in negovalkam, ki so v času njene bolezni neutrudno skrbeli zanjo in ji pomagali. Zahvaljujemo se tudi ZD Domžale in njeni osebni zdravnici, dr. Pogačar, patronažni sestri Poloni, vsem urgentnim zdravnikom, reševalcem in sestram za vso dolgoletno pomoč. Ravno tako se zahvaljujemo ekipi lekarne Flerin za vse nasvete. v spomin Maja letos je minilo 10 let od slovesa od očeta. Alojza Flerin Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate. Hčerka Marta in sin Samo z družinama sprejem zahval Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo pa tudi med 14. in 16. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si. V SPOMIN Vlado Cerar (1948-2014) V začetku decembra 2014 smo se na dobskem pokopališču številni domači, prijatelji, sodelavci in znanci ter številni prapori poslovili od mnogo prezgodaj umrlega Vlada Cerarja z Brezovice, dolgoletnega predsednika Krajevne organizacije za vrednote narodnoosvobodilnega boja Dob, Krtina, tudi člana vodstva Združenja za vrednote NOB Domžale, prizadevnega člana Prostovoljnega gasilskega društva Žeje - Sv. Trojica ter člana Društva upokojencev Naš dom Dob ter Turističnega društva Turnše - Češenik. Rodil se je leta 1948 v Lukovici in kot varnostni inženir preživel delovno pot v Titanu in Papirnici. Svojo družino, ženo Nežko, tri sinove in vnuke, je imel neizmerno rad. Po upokojitvi je rad pomagal sinovom in bil skupaj z ženo ponosen na njihove uspehe. Vse življenje sta ga odlikovala prizadevno delo in odločenost, da vedno doseže cilj - tako kot posameznik kot član katere od organizacij. Zlasti se je odlikoval kot prizadeven predsednik krajevne in član vodstva občinske organizacije za vrednote NOB, katere je spoštoval in zagovarjal: spoštovanje, iskrenost, tovarištvo, domoljubje, protinacifašizem, poštenost, solidarnost, humanost, socialna pravičnost, enakopravnost, suverenost in druge. Bil je odličen organizator, vedno pripravljen prisluhniti vsem, ki smo sodelovali z njim, pobudnik različnih akcij za urejanje spominskih obeležij, izvedbo spominskih svečanosti, rad je obiskoval starejše člane, jubilante in bil skoraj dve mandatni obdobji predsednik krajevne organizacije, ki se je pod njegovim vodstvom številčno okrepila ter zgledno skrbela za spominska obeležja. Z njegovo prezgodnjo smrtjo smo izgubili iskrenega prijatelja, ki smo mu zaupali in radi sodelovali z njim. Pogrešali ga bomo ter se še dolgo spominjali prijetnega sodelovanja. V imenu krajevne organizacije in občinskega združenja za vrednote NOB Domžale ter v imenu vseh treh društev, katerih član je bi, izrekamo družini iskreno sožalje, našemu Vladu pa kličemo v slovo: Hvala, iskrena hvala, lepo je bilo delati s tabo! Krajevna organizacija za vrednote NOB Dob, Krtina Občinsko združenje za vrednote NOB Domžale v spomin Mariji Flerin (9. 1. 1932 do 15. 11. 2014) Ob žalostni novici, da se je poslovila draga Mimi, nam je zastal korak, onemeli smo ... Ko izgubiš nekoga od najmilejših ljudi, na katerega si se lahko oprl v vsakem trenutku, nastane praznina. Z globoko bolečino v srcu in velikim spoštovanjem ter hvaležnostjo Mariji Flerin izrekam zadnje besede v slovo. Rodila si se v času svetovne krize, januarja leta 1932, v idilični zagorski vasici pod Kumom. Z majhno kmetijo se ni dalo preživeti, zato je oče našel delo na železnici. Rada si se spominjala zgodnjega otroštva, četudi je bilo težko, pa vendar lepo. Ko si postala šolarka, se je začela druga svetovna vojna. V tem času je okupator izselil mnoge zasavske družine v Nemčijo, tudi družino Pavlin s sedmimi otroki. Vojne grozote, nečloveške razmere v taboriščih, bombardiranje zaveznika, strah, lakota, bolezni so pustili posledice vsem ljudem, ki so to doživeli. Poleti leta 1945 ste se vrnili iz Nemčije nazaj v tedanjo Jugoslavijo. Krutost vojne, krivice, trpljenje se je končalo, ostal pa je boj za preživetje, saj so vas doma čakali izropana domačija, prazen hlev in njiva. Že kot zelo mlado dekle si morala za ljubo preživetje delati na bližnjih kmetijah in v rani mladosti izkusila izkoriščanje. Večkrat si rekla, da ti je bila mladost ukradena, prikrajšana si bila za šolanje. Z upanjem po boljšem življenju si poiskala zaposlitev v tovarni Toko in tako našla pot v Domžale. Navajena skromnosti in bede, si delala od jutra do večera. Pridružila si se tudi tedanjim ljudskim množicam, ki so z velikim navdušenjem sodelovale pri obnovi porušene domovine. Za udarniško delo si prejela priznanja. Domžale so ti postajale bolj in bolj domače, spoznala si nove ljudi, mnogim si postala najboljša prijateljica. V Domžalah si tudi ostala, saj si tu našla ljubezen svojega življenja. Lojze Flerin je po sedmih letih prijateljevanja postal tvoj mož. Z mnogo odrekanja in trdega dela sta si leta 1959 na Rodici zgradila hišo in v varnem zavetju novega doma se vama je rodil prvi otrok, sin Samo. Nepopisno srečo je po sedmih letih dopolnilo še rojstvo hčerke Marte. Družina je bila do zadnjega diha tvoja edina misel in ti je pomenila vse na svetu. Skrb za vzorno urejen dom je bila na prvem mestu. Otroka si vzgajala z veliko ljubezni, bila polna pohval, spodbud, ponosna na vsak njun najmanjši uspeh. Na splošno sta te odlikovali prijaznost in preprostost. Za vsakogar si našla dobro besedo, in kdor te je spoznal, te je vzljubil in je za vedno ostal tvoj prijatelj. Posebno spoštovanje si izražala ljudem, ki so veljali za poštene in delovne. Znala si povezovati sorodnike, prijatelje in v hiši pri Flerin je bilo vedno polno obiskov, ki so se vedno znova vračali, saj so se počutili kot doma. Neutrudno pozorna in razumevajoča si bila v oporo možu, ki je pogosto delal do poznega večera. Podpirala si njegovo dobrodelnost, saj je z izdelavo pohištva pomagal mladim družinam. Če ti je ostalo kaj prostega časa, si ga namenila vrtnarjenju, šivanju preprostih oblačil in usnjenih rokavic, vezenju gobelinov, pletenju in peki sladic. Leta so minevala, slabi delovni pogoji v proizvodnji in pretirana odgovornost do dela so ti načeli zdravje. Delno si oslepela in namesto po takojšnjo pomoč k zdravniku si tisti ponedeljek zjutraj, pred leti, najprej odšla dokončat torbice, ki so bile namenjene za izvoz. Kot vestno delavko so te premestili na lažje delovno mesto in kmalu za tem si se upokojila. Težko pričakovana in prigarana upokojitev te je čisto pomladila, saj si postala tudi babica. Zagotovo je bilo to najlepše obdobje v vajinem življenju. Veselje ob rojstvih in odraščanju vnukov, Grege, Borisa in Uroša, te je obogatilo z neverjetno energijo. Ves čas in pozornost si namenila svojim sončkom. Skrb zanje je bila zate najpomembnejša naloga. Ponosa nanje nisi skrivala, saj so odrasli v dobre mladeniče. Leta so prinesla občudovanja vreden odnos. Družinsko srečo je septembra 2003 skalila novica o moževi bolezni. Napredovanje bolezni te je prizadelo in tvoje milo srce ni zdržalo. Zdravniki nam niso dali niti malo upanja. Strah pred izgubo drug drugega je oba stisnilo v brezizhodni kot. Bolečina ob misli, da te bo za vedno izgubil, je bil zanj prehuda. Mož je prvi klonil, saj brez tebe ne bi mogel živeti. Po dveh mesecih zdravljenja v bolnici si se vrnila domov, žal nismo našli pravih besed, ki bi te potolažile. Tvoje žalostno srce je dodatno strla še delovna nesreča, ki se je pripetila vnuku Borisu. Breme moževe izgube te je utrujeno pregnalo v čisto svoj svet, iz katerega si se vse redkeje vračala. Dovolite, da v imenu družine zaključim z besedami zahvale: Danes je v nas gotovost, da si nam bila najboljša mami in babi; trudila si se, da si nam dala najboljši del sebe in nam pokazala, kako je življenje dragoceno. Vedno si imela čas za stisk v objem, toplo naročje, tolažbo, čutila si, kaj potrebujemo, in se trudila v vsem ustreči. Vedno si nam prisluhnila, naše solze si spreminjala v smeh. Na vsakem koraku smo čutili tvoje prizadevanje, da bi nam omogočila boljše in lepše otroštvo, kot si ga imela sama. Neutrudno si nam utirala pot, vsakomur si bila pripravljena pomagati. Brezmejno si se razdajala nam in vsem, ki so ti prečkali pot. Zavedamo se, da je bilo zadnje desetletje zate pretežko. Odvisna od pomoči drugih, si pogosto dajala vtis, da se trudiš le še zaradi nas, ki smo te imeli radi in si želeli, da bi še bila z nami. Vsak dan s teboj je bil dragocen. V soboto, 15. Novembra, si žal izgubila bitko z boleznijo in končala svojo življenjsko pot. Končuje se tudi leto, prazniki brez tebe ne bodo tako lepi in tudi prihodnjega leta ne bomo začeli s praznovanjem tvojega rojstnega dne. Lep spomin nate in tvoje priljubljeno srce bo za vedno ostalo, tu, med nami. V imenu svojcev in Zveze borcev za vrednote NOB Marjeta Reberšek - Skupina ptica Domžale, 20. november 2014 Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve v skladu z 12. členom Odloka o priznanjih Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 10/09) objavlja: RAZPIS ZA POSREDOVANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE DOMŽALE V LETU 2015 Na podlagi citiranega odloka v Občini Domžale razpisujemo naslednja priznanja: NAZIV ČASTNEGA OBČANA_ Kriteriji za podelitev naziva častni občan so izjemni dosežki življenjskega dela, ki ga odlikujejo: vizionarstvo, dobrobit, sodelovanje in skrb za blaginjo občine ali promocijo občine. PLAKETE OBČINE DOMŽALE_ Plakete Občine Domžale so: • zlata plaketa Občine Domžale, • srebrna plaketa Občine Domžale, • bronasta plaketa Občine Domžale. Zlata plaketa se podeli za življenjsko delo, pomembne obletnice uspešnega dela ali vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Domžale. Srebrna plaketa se podeli za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdobju, pomembnih za razvoj in ugled Občine Domžale. Bronasta plaketa se podeli za odmevne uspehe v zadnjem obdobju, kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo. V posameznem letu se lahko podeli največ eno zlato, dve srebrni in tri bronaste plakete. NAGRADE OBČINE DOMŽALE_ Nagrado za uspešno delo se podeli za delovanje v daljšem časovnem obdobju na naslednjih področjih: kultura, šport in rekreacija, vzgoja in izobraževanje, raziskovanje, inovatorstvo, področje socialne in zaposlovalne politike, gospodarstva, organizacijsko delo v posameznem društvu, zdravstvo, civilna zaščita, varnost in promocija občine ter druge dejavnosti. V posameznem letu se lahko podeli največ pet nagrad. Predloge posredujejo politične stranke, posamezniki, pravne osebe, druge organizacije, skupnosti in društva ter drugi najpozneje do vključno 30. januarja 2015, in sicer na naslov: Občina Domžale, Občinski svet, Ljubljanska c. 69, 1230 Domžale Predlog mora vsebovati naslednje podatke: • podatke o kandidatu: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, rojstni datum v primeru fizične osebe, naslov, telefon ter v primeru pravne osebe še kontaktno osebo, če je to mogoče, • podatke o pobudniku: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, naslov, telefon ter v primeru, da je pobudnik pravna oseba, še kontaktno osebo, • vrsto priznanja in utemeljitev predloga. Ustrezne obrazce lahko dobite na spretnem naslovu www. domzale.si ali v Tajništvu občinskega sveta, soba št. 35/I. Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve predlogov, ki bodo prispeli po roku, ne bo upošteval. PREDSEDNIK ODBORA Peter Verbič TOČEN NAZIV PREDLAGATELJA (ime in priimek oziroma naziv pravne osebe):_ (naslov, telefon ter v primeru, da je pobudnik pravna oseba, kontaktno osebo):_ PODATKI O KANDIDATU ZA PREJEM PRIZNANJA Ime in priimek (oziroma naziv pravne osebe):_ Rojstni podatki v primeru fizične osebe: Naslov, telefon, (ter v primeru pravne osebe, kontaktno osebo): _ VRSTA PRIZNANJA: Podrobna utemeljitev predloga: Datum: Podpis (žig) objave | pisma bralcev slamnik@kd-domzale.si V skladu s 6. in 7. členom Odloka o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 11/09), Občina Domžale objavlja: JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO TRŽNEGA PROSTORA NA POKOPALIŠČU V DOMŽALAH ZA LETO 2015 i. Predmet javnega razpisa je oddaja zakup tržnega prostora, standardnih zaprtih stojnic-kioskov na pokopališču v Domžalah, ki so v lasti Občine Domžale, za obdobje enega leta, v 2015. Tržni prostor in stojnice-kioski se dajejo v zakup za prodajo: • sveče - 1 stojnica - kiosk. II. Zakupniki so lahko trgovci za izdelke iz lastne proizvodnje oz. za prodajo izdelkov, ko ni treba, da ima trgovec lastno proizvodnjo. Zakupniki so lahko tudi drugi posamezniki, če izpolnjujejo pogoje za prodajo na stojnicah v skladu z veljavnimi predpisi. Zakupniki ne morejo biti prosilci, ki jim je bila v preteklih dveh letih odpovedana zakupna pogodba zaradi kršitev določil zakupne pogodbe. Na tržnem prostoru je preprodaja prepovedana. III. Zakupnina za prodajni prostor oz. izhodiščna cena za standardno zaprto stojnico-kioska znaša letno 1.858,10 EUR za prodajni prostor za standardno zaprto stojnico-kioska za leto 2015. Prosilec mora poravnati zakupnino pred začetkom prodaje na tržnem prostoru za celotno obdobje, za katero se sklepa zakupna pogodba. IV. Uporaba stojnic-kioskov in tržnega prostora je praviloma mogoča od ponedeljka do nedelje, od 8. ure do 20. ure oz. do zaprtja pokopališča v Domžalah. V. Prosilec odda vlogo na obrazcu, ki ga lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče/Razpisi. Javni razpis je odprt do zasedbe oz. zakupa stojnic-kioskov. Obrazcu morajo prosilci priložiti naslednja dokazila: • dokazilo o registraciji poslovnega subjekta - Poslovni register RS, • trgovci, ki prodajajo izdelke iz lastne proizvodnje, tako kot tudi ostali trgovci: uradno veljavno dokazilo o izdelovalcu artiklov, ki jih želijo prodajati (npr. priglasitveni list oz. dokazilo o vpisu dejavnosti v sodni register), • drugi posamezniki: uradno veljavno dokazilo, da sami izdelujejo izdelke, ki jih želijo prodajati (npr. potrdilo o vpisu na seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo skladno z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno), • dokazilo, da ni proti kandidatu uveden postopek prisilne poravnave, stečajni postopek ali likvidacijski postopek ali drug sorodni postopek, • dokazilo, da je poravnal davke, prispevke in druge obvezne državne ali lokalne dajatve, v skladu s predpisi države ali lokalne skupnosti, v kateri ima sedež. VI. Občinska uprava bo izmed prispelih ponudb izbrala najprimernejše ponudnike. Pri izboru bo upoštevana ponudbena višina zakupnine za eno standardno zaprto stojnico-kiosk za obdobje enega leta, v 2015, ob enakih cenah dveh ali več ponudnikov pa tudi pestrost ponudbe. Ponudniki bodo pisno obveščeni o izboru. Z izbranimi ponudniki bodo za obdobje enega leta, v 2015, sklenjene zakupne pogodbe. VII. Prosilci oddajo vloge z dokazili na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4, ali jih pošljejo po pošti, na naslov: Občina Domžale, Oddelek za komunalne zadeve, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, do vključno 6. januarja 2015. Dodatne informacije lahko dobite v času uradnih ur, na tel. št. 01/724-20-22. Občina Domžale Župan, Toni Dragar OBVESTILO O UVEDBI E-RAČUNA Vse izvajalce, ki kakorkoli finančno poslujejo z Občino Domžale (pravne in fizične osebe, krajevne skupnosti, društva in ostale organizacije) obveščamo, da bo Občina Domžale s 1. januarjem 2015 z vami sodelovala izključno prek elektronskih računov (e-račun). To pomeni, da smo z novimi spremembami Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (Ur. list RS, št. 59/10 in 111/13) dolžni sprejeti vaš izdani račun v elektronski obliki, ki vsebuje e-podpis in je sestavljen v enotni standardizirani obliki. Aktualnim in morebitnim izvajalcem, ki za Občino Domžale opravljajo različne storitve, dobavljajo blago in izvajajo gradnje, svetujemo, da čim prej prilagodijo svoje finančno poslovanje, da bomo po 1. januarju 2015 nemoteno poslovali tudi v prihodnje. Treba je poudariti, da se zakonske zahteve o izdaji e-računov nanašajo le na primer, če izvajalci izdajajo račune za opravljene storitve, dobavo blaga in izvajajo gradnje, ne pa, kadar gre za zahtevke, ki jih izdajajo društva, ki ne sodijo v segment računov. Na kakšen način boste lahko pošiljali svoje e-račune Občini in ostalim proračunskim uporabnikom: • prek bank, vključenih v medbančno izmenjavo e-računov (pri svoji banki preverite, ali nudi to storitev), • prek ponudnikov procesne obdelave podatkov, s katerimi ima Uprava Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljevanju UJP) sklenjene pogodbe o izmenjavi e-računov in jih najdete na povezavi www.ujp.gov.si/ dokumenti/dokument.asp?id=258, • prek spletnega portala UJP e-račun, ki je namenjen izdajateljem, ki prek svoje banke ali procesorja ne morejo posredovati e-računov proračunskim uporabnikom ali ne razpolagajo s tehnično podporo za pripravo e-računov (omogočeno bo izdajanje do 5 računov na mesec). S tem obvestilom vam sporočamo, da je Občina Domžale od 29. septembra 2014 vključena na seznam izdajateljev in prejemnikov e-računov. Predlagamo, da tudi vi, če poslujete z Občino Domžale, prilagodite svoje finančno poslovanje tako, da se že pred novim letom prijavite kot prejemnik e-računa izdajatelja Občine Domžale oz. nam svoj račun čim prej izdate v elektronski obliki, kot e-račun. Le tako bomo lahko nemoteno poslovali tudi po 1. januarju 2015. Če po tem datumu račun ne bo poslan v predpisani obliki in na zgoraj opisan način, bo vaš račun zavrnjen. Dodatne informacije lahko najdete na strani UJP: www. ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=258. Podatki o Občini Domžale, ki vam bodo v pomoč za uvajanje sistema e-računa: Ime: Občina Domžale Naslov: Ljubljanska cesta 69 Poštna št.: 1230 Domžale Identifikacijska številka za DDV: SI62862006 Matična številka: 5880513 Številka podračuna: 01223-0100001491 Koda banke: BSLJSI2X Šifra proračunskega uporabnika: 75221 Za dodatne informacije se lahko obrnete na Občino Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, tel: 01 721 42 51. ... Občina Domžale, Urad župana KRAJEVNA SKUPNOST IHAN K SODELOVANJU VABIMO odgovornega sodelavca, ki bo opravljal tajniške in knjigovodske posle KS Ihan (m/ž). Od kandidata pričakujemo: • odgovorno evidentiranje dogodkov o delu sveta KS Ihan, • evidentiranje in pregledno vodenje vseh finančnih poslov KS, • sodelovanje z ustreznimi službami Občine Domžale, • pripravo zapisnikov sestankov Sveta KS, • vodenje knjige izvajanja sklepov Sveta KS, • obveščanje članov Sveta KS tudi prek e-pošte, • opravljanje dežurstev na sedežu KS Ihan, • sodelovanje pri razporejanju razpoložljivosti vseh prostorov KS (dvorana, sejna soba, itd.), • poznavanje računalniških orodij za opravljanje zahtevanega dela, • veselje do opravljanja tajniških del. Nagrada bo določena glede na kakovost opravljanja zadolžitev in obseg dela. Želimo, da kandidat prebiva na področju krajevne skupnosti Ihan. Kandidate vabimo, da ponudbe z življenjepisom pošljejo v zaprti kuverti, s pripisom RAZPIS, v roku 10 dni od dneva objave na naslov: Krajevna skupnost Ihan, Breznikova 75, 1230 Domžale. Z vsemi prijavljenimi kandidati bo opravljen razgovor v 10 dneh po zaključku razpisa. Krajevna skupnost Ihan Predsednik, Gregorič Janez PISMA BRALCEV Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. T T V Vil 1 V • V Voščila za božič in novo leto Nastopil je advent, in že se pripravljamo na božič, najpristnejši krščanski praznik. Bog je postal človek v Jezusu Kristusu in od njegove polnosti smo vsi prevzeti, je postal majhen, da bi mi postali veliki, je postal človek, da bi mi postali božji, se je rodil kot otrok in tako potrkal na našo vest, da preizkusimo svoj odnos do otroka oziroma do otrok na splošno, sploh pa do nebogljenih. Pisatelj Pavle Zidar v svoji knjigi Barakarji med drugim pravi tole: »Samo imeti otroke je prava vrednota, otroci so siti že od glasu, rože in sonca, svet odraslih pa je način, kako iztisniti korist tudi od mrliča.« Ker pa je božič tudi družinski praznik, ga posebej zaživimo v družinah in s tem požlahtnimo medsebojne odnose, da bomo notranje pripravljeni zakorakali v novo leto 2015. Obnovimo pa tudi medsebojne odnose povsod, kjer smo oziroma kamor spadamo. Vsem, ki vas bodo dosegle te vrstice, iz srca želim blagoslovljene božične in novoletne praznike, v novem letu 2015 pa predvsem mir z Bogom in vsemi ljudmi dobre volje, ne glede na ideološko pripadnost, saj smo vendarle prav vsi otroci sveta. Prav posebej pa želim radostne praznike Domžalski cerkvi, z gospodom župnikom, mag. Klemenom Sveteljem, tudi domžalski občini z gospodom županom Tonijem Dragarjem, ki si prizadeva biti župan prav vseh občanov v naši občini, ter z gospo pod-županjo Renato Kosec, ki je hkrati še zgovorno znamenje božje ljubezni do človeka. Dalje vključujem v svoja voščila še upravljavce Kulturnega doma, z gospo direktorico Cveto Zalokar ter uredništvom Slamnika z gospo Špelo Keber, na tem mestu pa še izrecno pozdravljam prijateljici gospo Tino Kušar in seveda gospodično Simono Urankar. Seveda pa želim vse v presežnikih direktorici knjižnice, gospe Barbari Zu-panc Oberwalder s celotno ekipo. Naj vse skupaj Bog obilno blagoslovi. Iskrene čestitke tudi ob Dnevu samostojnosti Sem spada vedno aktualna tema o slovenskem jeziku, ki mu nemalokrat posvečam premalo pozornosti, saj, kakor usodno pozabljamo, smo SLOVENCI SLOVENCI ZARADI SLOVENSKEGA JEZIKA. Beseda slovenski jezik izhaja iz besede slovo, kar pomeni beseda, torej smo Slovenci že po izvoru narod besede, ki je po prepričanju Ivana Cankarja, mojstra slovenske besede, BESEDA PRAZNIKA, ki iz zemlje same zveni kakor velikonočno pritrkavanje. Tako in nič drugače. Naj bi se otroci že od prvega razreda naprej obvezno učili angleščino in postavili slovenščino na drugo mesto, če sploh ...? Lepo vas prosim, kaj pa če bi slovenščino kar ukinili kot učni predmet? Kako usodno ozki znamo biti včasih oziroma naravnost kazensko široki, da nas je lahko naravnost sram . Posiljevanje otrok z esperantom, kitajščino in še marsičem drugim? Človek se res sprašuje, kam in kako daleč smo prišli. Naravnost v nepregledno goščo, iz katere kmalu ne bomo videli izhoda, če bo šlo tako naprej. Vprašajmo se ob tej priložnosti še, kaj je z dejansko rabo slovenskega jezika in ali ga bo res 'bogatila' pocestna praksa. Ali naj ta postavlja standard? Odlično . Tako z jezikom nikoli ne bomo prišli do sožitja. Vsem želim globokega premisleka o tem vprašanju in zaključujem z vdanimi pozdravi. Ivan Kepic Pismo županu Razmišljanje novega-starega župana g. Dragarja v novembrski izdaji Slamnika terja komentar k zapisanemu, da občina »celo ni dolžna skrbeti za slabe medsosedske odnose«. Res je, kadar gre za spor med sosedoma brez tretjega udeleženca, ki ni na primer občina, to popolnoma drži. V dogajanju, ki sem ga opisal v prejšnji številki Slamnika, pa ima v medsosedskem sporu ključno vlogo občina, saj si je eden od sosedov prisvojil del javne ceste v občinski lasti, ga zagradil z betonskim zidom na cestnem zemljišču ter drugemu sosedu onemogočil dostop do njegove stanovanjske stavbe. Če bi se g. župan potrudil pregledati posredovano mu dokumentacijo in ne bi slepo zaupal svojim službam na oddelku za prostor in oddelku za komunalne dejavnosti, ki so tako ali drugače vpletene v to, da lahko nekdo postavlja zidove na občinski zemlji, bi se spor že zdavnaj rešil tako, kot bi se v pravno urejeni državi moral. Občina bi izpolnila pravnomočno inšpekcijsko odločbo, ki nalaga rušenje tega nelegalno zgrajenega zidu. Zakon o graditvi objektov jasno določa: investitor gradnje mora imeti pravico graditi, ta pa izhaja iz lastninske pravice na zemljišču, na katerem se gradi. Ker je v danem primeru občina lastnica obravnavanega zemljišča, je dolžna posredovati, da se zid odstrani. Toliko v izogib napačnim in zavajajočim razlagam spornega problema. V želji za boljše delo občinske uprave v letu 2015 vas lepo pozdravljam. Jože Nemec Domžale, 3. 12. 2014 MALI OGLASI ŠIVALNI STROJI: Servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Marko Pratneker, s. p., Slamnikarska 3b Domžale. t: 041 920-149 Odkup vozil od letnik1998 naprej, cela, lepa, karambolirana ali v okvari. Informacije: t: 031 264 290 Nekadilcem oddam garsonjero v Zg. Jaršah. t: 031 653 639 Inštrukcije matematike in fizike v centru Domžal. t: 031 504 357 V Domžalah prodam zazidljivo zemljišče ob Krumperški cesti, v izmeri 400 m2, pravilne oblike, brez bremen. t: 031 598 620 Prodam drva! Razžagana in zložena v palete. Na zalogi tudi smrekovi pe-leti ! Dostava! Pokličite: t: 040 438 733 Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi med 14. in 16. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale), pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani ali po e-pošti slamnik@kd-domzale.si SIMAX Domžale Masljeva 11, 1230 Domžale tel. 01 724 16 56 Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica) tel. 01 831 17 96 PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: www.simax-slo.com AVTODELI - AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO slamnik@kd-domzale. si velika križanka ww nftkdndomzaJeBl PREDPLAČILO Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale Nagrade: 3 x 2 vstopnici za ogled filmske predstave Pravilne odgovore nam lahko pošljete do ponedeljka, 19. 1. 2015 na naslov: Uredništvo Slamnik, Ljubljanska 61, 1230 Domžale NAGRADNA KRIŽANKA 11 Rešitev križanke je: Domžalski silvestrski meni Nagrajenci za pravilno rešiltev prejmejo po dve vstopnici za ogled filma v sezoni 2014/2015 v Kulturnem domu F. Bernika, ki nagrade tudi podarja. Prejemejo jih: Brane Jakopič iz Mengša Cveta Smole iz Vira Cirila Koprivec iz Domžal POMOČ: GRUJ-jegulji podobna riba, KORM-kolonija med seboj povezanih organizmov, KSILIT-iesni premog, LOKRUM-otoček jugovzhodno od Dubrovnika, ONEIROLOG-razlagalec sanj, TAKASAKI-mesto na Honšuju, TVARINA-snov, materija okolje slamnik@kd-domzale.si Živali pozimi potrebujejo posebno skrb Vsaka domača žival si želi dom in dobrega gospodarja. Zavedajmo se, da so tudi živali zaščitene po lisbonski pogodbi, in sicer 13. člen z dne 1. 12. 2009 navaja, da so živali živa, čuteča bitja. Podpisnica je tudi Slovenija. Imamo Zakon o zaščiti živali. Tako smo člani društev proti mučenju živali dolžni opozarjati vse lastnike, da so kot skrbniki v zimskem času dolžni in odgovorni poskrbeti zanje, za njihovo zdravje in primerno življenje brez trpljenja. Naj imajo poleg hrane in sveže pitne vode tudi varno zavetje, saj si to zaslužijo. Ponovno opozarjamo, da so v zimskem času najbolj ogroženi psi čuvaji na podeželju in v urbanem okolju, ki so dan in noč priklenjeni na verigo ter čuvajo gospodarjev dom in imetje. Poudarjamo, da je pravilna oskrba sledeča: pes mora imeti leseno uto, dobro opaženo, izolirano z nepremočljivo stre- ho ter dvignjeno vsaj 5 do 10 cm od tal. Vhodna odprtina naj bo z leve ali desne strani, prek te naj v mrazu visi debelejša zavesa. Pred uto mu položite leseno, gladko desko, da ne bo ležal na betonu ali vlažnih površinah, ker lahko zboli. Psa ni dovoljeno zapreti v prostor brez zraka in naravne svetlobe, kjer ne vidi okolice. V teh hladnih dneh so posebno občutljivi starejši, mladi in kratkodlaki psi. Svetujemo vam, naj bodo v mrazu v hiši. Pomembno je, da pes dobi dovolj tople hrane z več maščobe, in to dvakrat na dan, ter vedno dovolj sveže pitne vode. Bodite pozorni, da voda v posodi ne zmrzne. Psi, ki se hranijo z briketi, potrebujejo več vode. Morda brikete prej namočite v toplo vodo. Tudi še tako utrjen pes čuvaj v hudem mrazu, pri temperaturi minus 10 stopinj Celzija, ne sodi več v uto, pač pa v hlev ali stanovanjsko hišo. Če že mora biti privezan na verigo, naj bo ta lahka, dolga najmanj štiri do pet metrov. Ovratnica mora biti usnjena in ga ne sme stiskati ali drgniti, nikakor pa ne sme biti zatezna. Pse, mlajše od osem mesecev, je prepovedano privezovati! Ta najbolj zvesta in človeku vdana žival želi biti v bližini svojih ljudi. Zavedati se moramo, da osamljen pes trpi, čuti se zavrženega, postane plašen, bojazljiv ali celo napadalen. Pse, ki so na verigah ali v pesjaku, je treba tudi v zimskem času peljati na sprehod. Prav tako psi, ki so v blokovskih naseljih in hišah, potrebujejo krajše sprehode večkrat na dan. Nič ni narobe, da malim in velikim kratkodlakim psom za sprehod nadenete plašček, kajti zavedati se moramo, da potrebujejo veliko gibanja. Društvo proti mučeniu živali Celie Skupaj za boljšo družbo Podprimo odgovorno potrošništvo, ponovno uporabo in pitje vode iz pipe. Pod okriljem Zbornice komunalnega gospodarstva je zaživela pobuda Skupaj za boljšo družbo, s katero želijo slovenska komunalna podjetja spodbuditi posameznike k ravnanju v skladu z načeli trajnostnega razvoja, predvsem pitju vode iz pipe namesto iz plastenk, odgovornemu potrošništvu in ponovni uporabi. Komunalna podjetja se namreč zavedajo, da imajo tako moč kot odgovornost za spodbujanje trajnostnega razvoja in spreminjanje potrošniškega vedenja. Pobudi se pridružuje tudi Javno komunalno podjetje Prodnik. Pijmo vodo iz pipe Del skupne pobude je pobuda Voda iz pipe, s katero želijo komunalna podjetja spodbuditi pitje vode iz pipe, kjer je le mogoče, poleg tega pa okrepiti zavedanje pomena varovanja vodnih virov. Kakovost pitne vode v Sloveniji, tudi na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče, je na- mreč odlična in premalo se zavedamo, kakšno prednost predstavlja na vsakem koraku dostopna sveža in zdrava pitna voda. Ustekleničena voda je precej dražja od vode iz pipe, poleg tega povzroča odpadke in zato stokrat bolj obremenjuje okolje kot voda iz pipe. Enkratno je stvari uporabljati večkratno Vse sile na področju ozaveščanja uporabnikov glede ravnanja z odpadki so bile v zadnjih letih usmerjene v (pravilno) ločevanje odpadkov. Na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Luko-vica in Moravče so rezultati ločenega zbiranja odpadkov spodbudni: na odlagališču je leta 2013 končalo manj kot 20 odstotkov vseh odpadkov (slovensko povprečje je približno 30 odstotkov). A čeprav je delež ločeno zbranih odpadkov vsako leto višji, delež ostanka mešanih komunalnih odpadkov, odloženih na odlagališče, pa vsako leto nižji, je pomembno tudi, da se količina odpadkov ne zmanjšuje oziroma se celo povečuje. Drugi del skupne pobude Enkratno je stvari uporabljati večkratno se zato osredotoča na poudarjanje pomena ponovne uporabe, kar bi dolgoročno pripeljalo do spremembe vedenja prebivalcev, zmanjšanja količine odpadkov in usmerjanja še uporabnih stvari tja, kjer jih družba najbolj potrebuje. Zavržena hrana Skrb vzbujajoči so tudi podatki o količini zavržene hrane. Zato so tudi aktivnosti v okviru evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, ki od leta 2009 poteka pod okriljem Evropske komisije vsak konec novembra, v letošnjem letu usmerjenje predvsem v ozaveščanje o zavrženi hrani. Zadnji podatki za Slovenijo kažejo, da vsako leto zavržemo 170.000 ton hrane, kar je približno 82 kilogramov na prebivalca. To pomeni, da zavržemo tretjino vse kupljene oziroma pripravljene hrane, kar ni zgolj obremenjujoče za okolje, ampak tudi za naše denarnice. Raziskava Evropske komisije je namreč pokazala, da v povprečnem evropskem gospodinjstvu na tak način vržemo stran 250 evrov na leto. In kako lahko spremenimo svoj odnos in zmanjšamo količino zavržene hrane? Načrtujte nakupe. Preverite, katere sestavine že imate doma, nato napišite seznam živil, ki jih še potrebujete. Kupujte nepakirano sadje in zelenjavo, saj tako lahko kupite ravno toliko, kolikor potrebujete. Preverite datume. Če živila ne potrebujete takoj, izberite raje živilo z daljšim datumom uporabe ali ga kupite, ko ga boste res potrebovali. Živilski izdelki so varni za uporabo tudi po datumu, navedenem ob oznaki 'uporabno najmanj do'. Poskrbite za ustrezno vzdrževanje hladilnika. Preverite tesnila in temperaturo hladilnika. Da bi hrana dolgo ostala sveža, jo je treba shranjevati na temperaturi 1 do 5 °C. Poskrbite za red v hladilniku. Na novo kupljene izdelke postavite zadaj, izdelke, ki so že v hladilniku, pa premestite naprej. S pravilnim zlaganjem hrane vam hrane s pretečenim rokom uporabe ne bo treba metati proč. Uporabite ostanke hrane. Ostanke hrane lahko uporabimo za malico ali večerjo naslednji dan ali jih zamrznemo. Iz sadja lahko naredimo sok ali sladico, iz manj sveže zelenjave pa lahko pripravimo juho. Tudi kulinarični portali in forumi ponujajo obilo idej, kako porabiti kuhane testenine, krompir ipd. Hrano zamrznite. Odvečne obroke lahko zamrznemo in jih uporabimo, ko nimamo časa, da bi pripravili cel obrok, ali smo preveč utrujeni, da bi kaj skuhali. Enako lahko storimo z večjo količino kruha, mesa ali zelenjave. Javno komunalno podietie Prodnik MestniKino Domžale VELIČASTNIH 6 17 |18 |25 |31 PRIPORO ČAM O Big Hero 6/ akcijska animirana pustolovščina / režija: Don Hali, Chris Williams / igrajo: Scott Adslt, Ryan Potter, Daniel Henney, T. J. Miller, Jamie Chung, Damon Wayansjr., Genesis Rodriguez/2014, ZDA/102' Mladi genij Hiro Hamada svoj talent uporablja predvsem za izdelovanje robotov. Ko obišče šolo, na kateri študira njegov nadarjeni brat, spozna skupino njegovih prijateljev: Go Go Tamago, VVasabija, Honey Lemon, Freda ter prijaznega, napihljivega robota Baymaxa. Ko se nad njegovo mesto San Fransokyo zgrne grožnja v obliki maskiranega neznanca, se Hiro s prijatelji odloči, da bodo razkrinkali skrivnostnega nepridiprava. G. TURNER 8. j 12. j 21. jan Mr. Turner/biografska drama / režija: Mike Leigh / scenarij: Mike Leigh/ igrajo Timothy Spall, Dorothy Atkinson, Marion Bailey, Paul lesson, Lesley Manville, Martin Savage, Joshua McGuire, Ruth Sheen, David Horovitch, Karl Johnson / 2014, Velika Britanija / distribucija: Continental film/150' 8. januar filmski pogovor o Turnerju Jurij Smole in Silvester Piotajs "Sicoe" Film prikazuje zadnjih petindvajset let v življenju britanskega slikarja Josepha Mallorda Wil-liama Turnerja. Ekscentrični umetnik, ki seje dal privezati na jambor, da bi lahko bolje naslikal snežni viharje v javnosti vzbujal tako posmeh kot občudovanje. Veliko je potoval, obiskoval bordele, se družil z aristokracijo in bil priljubljen, čeprav nekoliko anarhičen član Kraljeve akademije umetnosti. Spremljamo Turnerja, ki se po smrti očeta zaplete v razmerje z živahno gospo Booth, vdovo in lastnico hiše ob morju. Pri tem ga vztrajno nadleguje bivša ljubica, mati njegovih dveh nezakonskih hčera, in zvesto ljubi gospodinjska pomočnica Hannah. 18.121. j 28. jan VIŠJA SI LA Turist / Force Majeure / komedija / režija Ruben Ostlund / scenarij Ruben Ostlund / igrajo: Johannes Bah Kuhnke, Lisa Loven Kongsli, Kristofer Hlvju, Fanni Metellus, Clara Wettergren, Vincent Wettergren /2014, Švedska / distribucija: Demiurg /118' Mlada švedska družina preživlja kratke počitnice v Francoskih Alpah. Sonce sije, smučišče je čudovito in oče ima končno čas za otroka. Med kosilom na terasi restavracije pa silovit plaz nenadoma vse obrne na glavo. Izkaže se, da je šlo za lažen preplah, a očetova impulzivna in nepričakovana reakcija do temeljev pretrese svet te na videz popolne družine. Film pro-vokativnega švedskega režiserja z neprizanesljivim humorjem postavlja pod vprašaj vlogo moškega v sodobni družini. Film Višja sila je bil senzacija letošnjega festivala v Cannesu. 24. j 25. j 30. jan IGRA IMITACIJE Imitation game / zgodovinski triler / režija Morten Tyldum / igrajo Benedict Cumberbatch, Keira Knightley, Matthew Goode, Mark Strong, RoryKinnear, Charles Dance, Allen Leech, Matthew Beard /2014, Velika Britanija, ZDA/distribucija Blitz/114' Film pripoveduje malo znano zgodbo o Alanu Turingu, genialnem matematiku, ki ga je britanska vojska med drugo svetovno vojno najela, da bi razvozlal sporočila nemškega šifrirnega stroja Enigma. Turing seje s pisano druščino strokovnjakov podal v napeto bitko s časom, a uspeh, ki gaje nazadnje dosegel, je moral ostati strogo varovana državna skrivnost. Njegovo delo je bistveno pripomoglo k skrajšanju druge svetovne vojne in rešilo številna življenja, stroj, ki gaje iznašel, pa velja za prototip sodobnega računalnika. Leta 1952 so Turinga aretirali in obsodili zaradi homoseksualnosti. Dve leti kasneje je naredil samomor. MESTNI KINO DOMŽALE Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 wvwv.kd-domzale.si sledite nam tudi na Facebooku facebook.com/mestnlldno.domzale G EUROPA CINEMAS