Pav
Ni je krasnejše doinače ptice nego je pav (Pavo cristatus). Po njegovem krasnem perji ga takdj poznamo med domačo perotnino. Velik je kakor puran. Na drobnej glavi nosi pernat venec. Po vratu in persih je temnomodre, po ledjib. zlatozelene barve; peroti sta beli, 'počez černo pegasti. Posebno lep je njegov dolgi rep; vsako pero v njem je ozaljšano s prelepim svitlim oče-som. Najlepše ga je videti, kedar povzdigne rep in peresa razšopiri v pisano kolo, posebno če ga solnce obsije. Da si tudi je pavovo perje tako lepo in krasno, vendar ima jako gerd glas, a še gerše noge. A pav se za to malo zmeni. On je jako nečimerna žival in velik gizdalin med na-šimi kurami. Kakor da bi znal za svojo lepoto, prav ošabno stopa po dvorišči, ter tudi rad zleti na višave, na streho ali kakov zid od koder kriči, da ga je res neugodno poslusati. Pav živi vse poletje od zunaj; zima inu ne škodi, a vendar se bolje počuti, ako je po zimi na toplem. Pav se čisto nič ne rnčni za kuretiao, purana se cel6 terpeti ne more, in često se rad bojuje ž njim. Nu, ako je več puranov na dvorišči, se pavu slabo godi; še cel6 pure gred6 nanj, kav-sajo in skubejo ošabnega gizdalina, ter ga požen<5 v beg. Kedar zoblje, odganja rad kuretino od sebe ter je ne pusti blizo, dokler nij on sifc.
Pavica je manjša od pava, tudi nij  tako nališpana kakor pav.   Ima ne-zuatao perje sive barve, a na repu aitna niti očea niti ga more zasukuiti v kolo
— 18 -
Pavje meso nij užitno, zato ga pa ljudje ne derže zaradi koristi nego le zaradi lepote.   Tu in tam se vidijo tudi popolnoma beli pavi.
Pavova domovina je vzhodnja Indija v Aziji, kjer se še dandenes najde divji po ondotnib. divjih gozdih, navadno po 30 — 40 glav skupaj. Hrani se z zernijem in z golaznijo, pravijo, da celd kače pobija, če tudi jih ne žre. — Pav je bil Iadijanom sveta ptica, ter so ga v velicem Stevilu redili okolu svojih templjev.
V Indiji in po bližnjih otocih živ^ Sa drugi pavi, ki so maogo lepši od našega.