PTUJ, 16. apri'a 1970
LETO XXIII., št. 15
CENA 0,60 DIN
OLASILO 80GIALI8T1CNE ZVEZE DELOVNEGA LJ0D8TVA
Problemi zaposlovanja v severovzhodni Sloveniji
Kje delovna mesta za moško
in žensko delovno silo?
Iz podatkov Komunalnega
zavoda za zaposlovanje je
razvidno, da je bilo povpra-
ševanje po moški delovni si-
li enakomerno skozi vse le-
to. Po delovni sili so pov-
praševale predvsem gradbe-
ne delovne organizacije, ki
so zaposlovale delavce za do-
ločen čas.
Možnosti za zaposlovanje
moških bodo tudi v tem letu
velike, zato se zavod že do-
govarja s predstavniki Va-
raždina, ki bodo - zagotovili
zadostno število nekvalifici-
r.anih delavcev. Na podlagi
predvidevanj lahko pričaku-
jemo, da bodo gradbene de-
lovne organizacije iz Maribo-
ra, Lenarta, Slovenske Bistri-
ce, Ptuja, Ormoža in Ljuto-
mera, potrebovale okoli 450
nekvalificiranih moških de-
lavcev.
Nekaterih moških tudi v
prihodnje ne bo mogoče za-
posliti, ker so delovne orga-
nizacije posebej pri spreje-
manju novih delavcev kritič-
ne do tistih delavcev, ki ima-
jo v delovnih knjižicah vpi-
sane prepogoste prekinitve
dela. To vprašanje zasluži
posebno pozornost, ker vemo
iz prakse, da delavce, ki spre-
jemajo vsako priložnostno
delo, torej delo za določen
čas in s tem dokazujejo inte-
res za delo, obravnavajo kot
fluktuante — iz delovnih
knjižic je razvidno le to, da
so službe večkrat menjavali,
zapisan pa ni vzrok.
Precejšnje zanimanje za
nekvalificirano moško de-
lovno silo je opaziti v med-
zavodskih povpraševanjih,
tako da obstojajo velike mož-
nosti zaposlovanja v Žele-
zarni na Jesenicah in velenj-
skem rudniku. Precej mož-
nosti obstoja tudi na območ-
ju ljubljanskega zavoda za
zaposlovanje. Velikokrat se
ob tem pojavlja problem na-
stanitve delavcev.
Mnogi živijo v neprimer-
nih stanovanjih, ker zanje
pač niso uspeli zgraditi sta-
novanjskih prostorov. Ob
tem se pojavlja tudi problem
ločenega življenja, vse to pa
so momenti, ki se jih v tre-
nutku ne da rešiti. Na tem
področju je bilo storjeno že
veliko, kljub temu pa je za-
ostanek za potrebami preveč
občuten.
Velika nezaposlenost žena
na našem območju je posle-
dica strukturalne in sezonske
brezposelnosti. Večje možno-
sti za zaposlitev nekvalifici-
ranih delavk so bile pred-
vsem v naslednjih delovnih
organizacijah: PIK Maribor,
Zora, Maribor, Konus, Uni-
forma, v zadnjem času pa je
prišlo do težav v MTT, kjer
so v preteklosti zaposlili ve-
liko nezaposlenih.
Ženska delovna sila pred-
stavlja številčno najmočnej-
šo kategorijo iskalcev zapo-
slitve, med njimi pa so na-
vadno matere samohranilke
ali matere z več nepreskrb-
ljenimi otroki. Na manjšo
možnost zaposlitve pa vpli-
vajo predvsem nizka kvalifi-
kacijska struktura, veliko-
krat pa tudi nadpoprečna
starost. Pritisk na delovna
mesta je tako močan da so
sproti sestavljali prednostno
listo iskalcev zaposlitve, ko-
likor pa je bilo potrebno pri
tem ugotavljati psihične in
fizične sposobnosti, je bil to
dodaten objektivni kriterij
pri izboru.
Zaposlovanje ženske delov-
ne sile bo še dalje zelo pere-
če. Družba bo morala poiska-
ti možnosti, to pa jim bo u-
spelo le ob izdatni podpori
vseh zainteresiranih, pa tudi
tistih, ki morajo na to misliti
po službeni dolžnosti. Čim-
prej bo treba pripraviti real-
ne analize, v katerih bi mo-
rali misliti na odpiranje no-
vih delovnih mest za ženske,
ki bodo sicer v še bolj nee-
nakem položaju, tega pa si
ob parolah, da moramo mate-
ram in ženam na vsak način
omogočiti enakopravnost, za-
res ne moremo in ne smemo
privoščiti. Živimo namreč v
družbi, ki se je ob mnogih
manjših problemih veliko
bolj angažirala, priznati pa si
moramo, da smo glede zapo-
slovanja žena največkrat vo-
dili papirnato vojno.
-d
Vreme
flo nedelje, 26. aprila 1970
Polna luna bo v torek.
21 aprila, ob 17.21.
NAPOVED: lepo vreme
bo z vmesnimi pooblačit-
vami. Dež bo okrog 25
aprila. Za tem bo dospel
prvi vročinski val zraka.
Sneg v planinah bo hitro
skopnel, kar bo povzroči-
lo poplave, predvsem Sa-
ve in Mure.
Alojz Cestnik
V razpravi nov odlok o
prodaji mesa
in kosti
Svet za gospodarstvo pri
SO Ptuj je pred dnevi spre-
jel odlok, ki ureja enoten
način razseka in prodajo sve-
žega mesa v prodaji na drob-
no. O njem bodo razpravljali
tudi na prihodnji seji ob-
činske skupščine.
Struktura in enoten način
razseka svežega mesa je nuj-
na zaradi tega, da se pravil-
no in v skladu s sedanjim
kvalitetnim stanjem živine
ugotavljajo poprečne cene
svežega mesa v prodaji na
drobno in da se omogoči pri-
merjava cen svežega mesa
na območju SR Slovenije.
Ker doslej še ni bil predpi-
san enoien način prodaje
svežega mesa v prodaji na
drobno, ki velja za družbeni
in zasebni sektor, se z dolo-
čili tega odloka in odredbe
ureja tudi to vprašanje. S
tem bo omogočena večja za-
ščita potrošnika pri nakupu
svežega mesa, učinkovitejša
kontrola in kvalitetnejša
prodaja svežega mesa, kar je
nujno ob razvoju turizma in
čedalje bolj zahtevnem trži-
šču.
Po odloku se sme prodajati
sveže govejo, telečje in svinj-
sko meso kot meso brez ko-
sti in kot meso z vraščonimi
kostmi. Prepovedana je pro-
daja svežega mesa. ki je ve-
zana na istočasen nakup ko-
sti. ki se po tem odloku
smatrajo za vraščene kosti.
Posebej se prodajajo stran-
ski klavni proizvodi, in sicer:
drobovina, drugi klavni pro-
izvodi. kosti. Pred prodajo
svežega telečjega, govejega
in svinjskega mesa se mo-
rajo s posameznih kosov od-
straniti odvečni loj, slanina
in vsi okrvavljeni deli mesa
ter prosto stoječe žile in ki-
te. V mesnicah in drugih
prodajalnah mora biti sveže
meso vidno sortirano po ko-
sih, kvaliteti in kategorijah
ter označeno z imenom kosa
in ceno. Navedene oznake
vsebuje tudi cenik, ki mora
biti obešen na vidnem mestu
v mesnici ali drugem pro-
dajnem prostoru. Cenik mora
označevat; tudi cene za kosti,
drobovino in druge klavne
proizvode. Vsak zavitek z
mesom (predpakirano) mora
biti označen z vrsto mesa,
kvalitetno vrsto, kategorijo
in nazivom kosa za kilogram,
ceno pakiranega kosa in da-
tumom p.gkiranja. Poleg dru-
gih določb odloka jih je več
tudi za kršitelje.	ZR
TE DNI DOMA IN PO SVETU
SESTANEK MINISTROV
V tanzanijskem glavnem
mestu Dar-es-Salamu se je
v ponedeljek pričel priprav-
ljati sestanek ministrov neu-
vrščenih držav. Na njem so-
deluje tudi sekretar za zuna-
nje zadeve Mirko Tepavac.
Že takoj v začetku je nastal
precejšen problem, saj sta se
pojavili kar dve delegaciji
Kambodže. Ena zastopa str-
moglavljenega princa Siha-
nuka, druga pa novo Lon
Nolovo vlado. O tem, katera
delegacija bo sodelovala v u-
radnih razgovorih, bodo od-
ločali udeleženci sestanka.
VELIKE POPLAVE V ZSSR
Mnoge reke v Rusiji in
Ukrajini so prestopile brego-
ve in poplavile ogromne koli-
čine zemlje. Pod vodo so tudi
mnoga naselja, o morebitnih
žrtvah pa še ni podatkov.
Najbolj so narasle reke Don,
Volga, Dnjeper, Oka pa je
na nekaterih mestih narasla
celo za štirinajst metrov nad
normalo, kar se v zadnjih sto
letih še ni pripetilo.
SPET NA LUNO
Trije ameriški vesoljci,
John Swigert, Jim Lowell in
Fred Haise, so v soboto star-
tali proti Luni. Vesoljsko lad-
jo »APOLO 13« je ponesla
gigantska raketa »Saturn 5«.
PREDSEDNIK TITO
V SLOVENIJI
PredsMnik Tito je z Brio-
nov odpotoval na Brdo. Med
potjo so mu v Postojni pri-
pravili prisrčen sprejem na
katerem sta bila tudi pred-
sednik republiške skupščine
Sergej Kraigher in predsed-
nik CK ZKS Franc Popit.
Drugi dan prihoda na Brdo
si je predsednik Tito ogledal
na Bledu moderni hotel
»Golf«.
LJUBLJANSKA BANKA
V	PARIZU
Predstavniki ljubljanske
Kreditne banke so bili ne-
davno v Parizu, kjer so se
pogovarjali s predstavniki
šestih največjih francoskih
bank. V zelo uspešnih razgo-
vorih so sklenili sodelovanje
še s francosko banko za zu-
nanjo trgovino, uredili pa so
tudi vprašanje varčevanja
jugoslovanskih delavcev, ki
so na delu v Franciji.
MIKIS TEODORAKIS
V	PARIZU
Znanega grškega skladate-
lja in hrabrega borca Mikisa
Teodorakisa so iz Grčije pre-
peljali z letalom v Pariz. Ne-
kaj dni pred tem so Teodora-
kisa iz koncentracijskega ta-
borišča Oropos prepeljali v
eno izmed atenskih bolnišnic,
ker je zbolel za tuberkulozo.
V	KAMBODŽI
VSE VEC NEREDOV
IN SPOPADOV
Po odstavitvi princa Si-
hanuka se je Kambodža spre-
menila v eno samo bojišče.
Vojaške sile sedanjega reži-
ma so univerze in šole spre-
menile v vojaška vežbališča,
v glavnem mestu Phom Pen-
hu pa stalno demonstrirajo
proti režimu. Tuji opazovalci
menijo, da bo bivši šef drža-
ve Sihanuk kmalu odpotoval
na kamboško mejo, kjer naj
bi se pridružil naklonjenemu
odporniškemu gibanju. Na
kamboško-vietnamski meji
je prišlo tudi do hudih spo-
padov med kamboškimi voja-
škimi enotami in pripadniki
južnovietnamskega osvobo-
dilnega gibanja.
PODELILI SO
KIDRIČEVE NAGRADE
V Ljubljani je bila slav-
nostna seja upravnega od-
bora Sklada Borisa Kidriča,
na kateri so podelili Kidri-
čeve nagrade, šest nagrad
sklada Borisa Kidriča in lo-
vet nagrad za iznajdbe in 'z-
popolnitve.
V	LAŠKEM SO OGORČENI
Potem, ko je Kreditna ban-
ka in hranilnica Ljubljana
zavrnila predlog za gradnjo
nove tovarne valovite lepen-
ke, ki bi jo naj v Laškem
zgradila radeška papirnica, so
v Laškem najavili ogorčene
proteste. Ljubljanska banka
je namreč podprla predlog o
podobni tovarni, ki ga je
predložila ljubljanska karto-
nažna tovarna. O zavrnitvi
so razpravljali na sejah ob-
činske skupščine in občinske
konference ZKS, prevladuje
pa mneje, da mora ljubljan-
ska banka zavrnitev prekli-
cati.
stri«n 2
tednik — četrtek, 16. aprila 1970
Ob 25 letnici
25 let nas ločt od dni zad-
njih bojev za osvoboditev oku-
pirane domovine med trage-
dtjo druge svetovne vojne. V
zgodovini človeštva je 25 et
kratko obdobje, še krajše je
bilo obdobje druge svetovne
vojne, ki se je zanetila sep-
tembra 1939 in končala nez
slabih šest let. Vendar pa je
bilo šest let vojne za genera-
cijo, ki jih je preživela, ne-
izmerno dolg čas strahotne-
ga ponižanja človeškega do-
stojanstva. Best vojnih let je
prineslo neizmerno trpi jen je
ljudi na bojiščih in v zaledju,
kjer so bombni napadi in dru-
ge strahote uničevale ljudi in
njihove kulturne in material-
ne dosežke iz celotne kulturne
preteklosti.
Strašna svetovna imperiali -
stična vojna je terjala mili-
jonske smrtne žrtve, je go-
spodarsko, kulturno, moralno
in zdravstveno strahotno osi-
romašila človeštvo.
Grozoten je spomin na fa-
šistična koncentracijska tabo-
rišča, kjer so gospodarili na-
silje, bolezen, glad, mraz in
napo'-nt delv na smrt izčrpa-
nih 'jhd; Dan za dnem so
lii.die umirali od bolezni in
lakote, uničevali so jih tudi v
plinskih celicah ali izvajah nad
njimi drugo smrtno nasilje.
Kreinaioriji so dan za dnem
puziraii zrtue čluveškega sadiz-
ma, k: ga ;.e rodil politični fa-
natizem zg'-ešene ideologije
fašizrrui.
in tisti, ki so se bojevali za
narodno osvoboditev, za osvo-
boditev ljudi štrom po sve-
tu? Premagovali so velike na-
pore, mraz, vročino, glad, te-
lesne rane, bolezen in utrpe-
li velike izgube dragocenih
sobojevnikov, predno ni napo-
čil veliki dan, dan zmage, dan
miru.
Med deželami, ki so jih
okupirale fašistične sile, se je
naša domovina ovenčala s
slavo najbolj junaškega in
uspelega boja naprednih sil
pod vodstvom Komunistične
partije v boju proti fašistič-
nemu okupatorju.
Zmage, miru, graditve lep-
ših socialističnih odnosov med
ljudmi m učakalo 1,600.000 Ju-
goslovanov. S svojo smrtjo so
položili temelje novi sociali-
stični domovini. V vojni opa-
st ošena Jugoslavija, ki je po-
dedovala gospodarsko zaosta-
lost izpred vojnih dni, je pre-
življala obdobje 25 let velikih
naporov povojne obnove in
socialističnega razvoja. Obiti
uspehi v industrializaciji in
drugih gospodarskih panogah
so zapisani skupaj z velikimi
odrekanji, z napornim delom
in pičlim zaslužkom delovnih
množic
Uresničil se je stoletni san
delavskega razreda, izražen v
geslu: »TOVARNE DELAV-
CEM!« Nastopila je epoha sa-
mouprm^Hama v tovarnah,
trgovskih hiiah, v zdravstve-
nih in kulturnih institucijah,
v drugih delovnih organizaci-
jah.
Vse, kar je ustvarila gene-
racija, ki je zmagovalno kon-
čala vojno s fašističnim oku-
patorjem, je zapisala zgodovi-
na. Veliki so bili uspehi v
kratkem zgodovinskem obdob-
ju 25 let po osvoboditvi.
Spremljali pa so jih tudi ne-
uspehi, stranpoti, omahova-
nja in nedoslednosti pri gra-
ditvi stavbe socializma. Vsi
negativni pojavi so pogojeni
z objektivnimi gospodarskimi,
psihološkimi, mednarodnimi in
drugimi vzroki. Poudariti mo-
ramo predvsem veliko zavo-
ro na poti k zmagi socialistič-
nega humanizma, k poletu kul-
ture, k vsesplošnemu socialisti-
čnemu razvoju, ki je družbe-
no negativni egoizem, zasi-
dran v nas kot dediščina pre-
teklosti. Zato nas še ne vodi-
ta v dejanjih dovolj močno
osebna vest in čast, dva veli-
ka dejavnika kulture, kakor
pravi tovariš Josip Vidmar, glo-
bokoumen kulturni velikan na-
šega naroda.
In kdaj bo v svetu končan
hoj s temnimi silami? Ko nas
v teh dneh vodi misel 25 let
nazaj v preteklost, ko je člo-
veštvo za kratek čas odložilo
orožje, je to vprašanje tem-
bolj zaskrbljujoče. Globoko se
namreč zavedamo, da oboro-
ženi spopadi v svetu lahko
zanetijo tretjo in najstrašnej-
šo svetovno vojno.
Le človeštvo, ki bo zavrglo
politične ideje, ki vodijo v ob-
računavanje z orožjem, bo lah-
ko utrdilo mirno sožitje med
narodi.
Verujmo v to veliko zmago
humanosti'.
V. R.
Pripis uredništva
Ob 25-letnici osvoboditve
bomo v našem listu objavljali
spomine na veliki dni boj^^v
za osvoboditev Jugoslavije.
Čitatelji, ki ste doprinašali k
vojnim uspehom narodnoosvo-
bodilne vojske, pošljite svoje
prispevke uredništvu našega
lista.
Cesta ^acelj"
Od nove avto ceste Zagreb
—Macflj—Ptuj—Maribor si
veliko obetamo, saj bomo
končno dobili zadovoljivo
cestno povezavo z drugimi
kraji. V dobri uri se bomo
lahko po hitri cesti pripeljali
v Zagreb od koder nas bo lo-
čilo le še nekaj ur vožnje od
morja, kamor je speljan as-
falt mimo Plitvičkih jezer do
Karlobaga ob morju, to je do
jadranske magistrale.
Od Zagreba do slovenske
meje je cesta že zgrajena.
Le nekaj kilometrov pred
Macljem jo bodo še letos as-
faltirali. Skozi Macelj je
zgrajenih že več predorov in
usekov.
Občani ptujske občine smo
z radostjo sprejeli vest, da so
stroji za gradnjo ceste začeli
z delom tudi na trasti, ki teče
na slovenski strani, to je po
ozemlju ptujs'ke občine. V
Lancovi vasi so stroji zorali
prve sloje zemlje. Tovornjaki
so navozili, valjarji pa utrdili
gramoz na novem cestišču.
Na nekaterih mestih vzdolž
trase že urejujejo nadvoze za
stranske ceste. Ljudje kar nc
morejo verjeti, da po tolikih
letih tarnanja nad obupnim
stanjem naših cest, za kate-
re ni bilo nikoli dovolj de-
narja, gradijo novo avto
sto. Kot so nam povedali, ra-
zen v hribovitem predelu
Maclja pri gradnji ceste ne
bo težav.	Z. R.
V Lancovi vasi se že vidi, kako bo potekala nova cesta.
KUS?!RČKOVA POŠTA V SLOVENSKO.
BISTRIŠKI OBČIMI
Kurirčkovo pošto, ki je pri-
čela svojo pot v ponedeljek,
bodo pionirji slovenskobistri-
ških osnovnih šol sprejeli 22.
aprila. Torbico s pošto jim
bodo na Zg. Polskavi pri spo-
meniku talcem v Gaju, pre-
dali mariborski pionirji. Le-
tos so kurirčkovo pošto raz-
delili v več prog, tista, ki jo
bodo prehodili šolarji iz slo-
venskobistriške občine pa se
imenuje »Koroška«.
Proga po bistriški občini
bo pionirje vodila mimo spo-
menikov iz NOB, v vseh kra-
jih pa bodo ob sprejemu pri-
redili prijateljska srečanja
najmlajših in udeležencev
NOB. Pri kulturnih priredit-
vah in mitingih bodo sodelo-
vale krajevne organizacije
ZB, njeni člani pa bodo po-
skrbeli, da bodo pionirji ob-
čutili vsaj delček tistega, kar
so oni preživljali v težkih
časih okupacije.
Vsak pionirski odred mo-
ra oddati v torbico list, na
katerem bodo podpisani
predstavniki odredov. List
morajo podpisati predsednik
odbora, tajnik ter vsi kurirč-
ki. Na listu mora biti tudi po-
seben žig. V torbici je prilo-
žen tudi dnevnik, v katerega
bodo mladi kurirji beležjj
vse, kar bodo doživljali jj
poti. Poleg tega bodo pionir,
ji nosili s sabo tudi zemljevij
v katerega bodo zarisali pr^i
hoj eno pot.
Pionirji iz slovenskobistii!
ške občine bodo kurirčkov(
pošto predali Konjičanoia
25. aprila v Tepanjah. j
Zaključna proslava bo Ie|
tos na Pokljuki, kjer je pa.
del bataljon Prešernove bri^
gade. Zaključno proslavo sj
na Pokljuki priredili za toy
da bi se je lahko udeležilo
čimveč je število pionirjev
Šolam so tudi priporočili, di
bi izlete priredili v tem ča
su, tako da bi bila Pokljuki
zares prizorišče največje pio
nirske manifestacije.
Delegacija, v kateri bodi
zastopniki pionirskih odre-
dov, bo predala kurirčkovi
pošto predsedniku republiki
Titu ob njegovem rojstnen
dnevu.
V šolah bodo pionirji o!
tej priložnosti pisali spise
najboljše pa bodo priložili '
torbice, ki jih bodo predal
predsedniku Titu v Beogra
du.
-d
Razprava o zdravstvu
v Ormožu
Svet za družbeni plan ob-
čine Ormož je na svoji zad-
nji seji razpravljal tudi o
osnutku zakona o zdravstve-
nem varstvu ,ter o osnutku
zakona o zdravstvenem za-
varovanju. Člani sveta so se
posebej kritično opredelili do
tistih poglavij zakona, ki go-
vorijo o zavarovanju in fi-
nanciranju kmetijskega za-
varovanja.	-d
Izlet esperanfistov
Esperantska sekcija bo or
ganizirala v nedeljo, dne 1S|
aprila izlet v Cakovec na pri 1
reditev tamkajšnjega agilnei
ga Esperantskega društva.'^i
kulturnem programu bodi
nastopili pionirji — esperan-
tisti osnovnih šol. Skupno ko
silo bo v Murskem Središču
Potovali bomo z vlakom oti
6.48, povratek ob 20. uri. Po^
jasnila pri tov. Hermini pri
»Petoviji« in Angeli pri »Ko-
munali«.
Prijatelji esperanta vljud-
no vabljeni!
-o-
RAZPISNA KOMISIJA OBČINSKEGA SODigCA
V PTUJU
razpisuje
prosto delovno mesto
Strojepiske
Pogoji za sprejem:
Poleg splošnih pogojev po Temeljnem zakonu o
delovnih razmerjih še:
1.	dvoletna administrativna šola ali druga ustrezna
šola in
2.	pisanje na stroj s 350 ali najmanj 250 čistih
obračunskih udarcev na minuto.
Osebni prejemki po pravilniku sodišča.
Prošnje kolkovane z din 1 upravnih taks z življenje-
pisom ter spričevalom o šolski izobrazbi sprejema
predsedstvo Občinskega sodišča v Ptuju najpozneje
v 15 dneh po razpisu.
RAZPISNA KOMISIJA
tednik — četrtek, 16. aprila 1970
stran 3
[rajevne skupnosti razpravljajo
nDredloau odloka o krajevnih poteh
iCrajevne skupnosti v ptuj-
občini proučujejo tudi
ijnutek odloka o krajevnih
,oteh. Mišljeno je vzdrževa-
,je javnih vaških cest in po-
i, ki niso ceste četrtega re-
la, a jih uporabljamo kot
leste in služijo krajevnim
lotrebam. Glede omenjenih
fist ne veljajo predpisi o
gvnih cestah. Zanje je pred-
iden nov republiški zakon,
la katerega že več let zaman
akamo kljub temu, da kra-
evne potrebe naraščajo. Za-
konito je treba urediti tudi
vzdrževanje cest za krajevne
jotrebe. Glede na to bo za-
lego uredila občinska skup-
ičina z odlokom, ki bo veljal
io izida rezubliškega zakona.
Za krajevne poti po pred-
aganem odloku štejejo ceste
jajevnega pomena kot so
laške, poljske, gozdne poti
n podobne prometne zveze,
ti niso kategorizirane kot
arae ceste. Krajevne ceste
o že doslej upravljale in
vzdrževale krajevne skupno-
sti. To odlok uzakonjuje.
Med drugim loči dvoje vrst
krajevnih cest: tiste, ki po-
vezujejo naselja z zaselki,
dve naselji ali naselje z drvi-
gimi potmi. Ceste, ki spadajo
v omenjeno skupino, določi
krajevna skupnost s sklepom.
Te ceste vzdržuje krajevna
skupnost s svojimi sredstvi.
V	ta namen lahko uvede tu-
di krajevni samoprispevek.
V	drugi skupini so vaške,
poljske in gozdne poti, ki
služijo določenim občanom
in delovnim organizacijam.
Odlok določa, da jih morajo
vzdrževati omenjeni korist-
niki po medsebojnem dogo-
voru. Katere krajevne poti
spadajo v to skupino, določi
krajevna skupnost.
Med drugim ima odlok tu-
di kazenska določila zoper
tiste, ke se ne bi ravnali po
odloku.
Krajevne skupnosti bodo
osnutek predlaganega odloka
proučile in poslale SO Ptuj
pismene pripombe in pred-
loge.	ZR
HORDA NISTE VEDELI?
Da sta pes in jelen najsta-
rejši udomačeni živali! Člo-
vek ju je udomačil pred ma-
lone 20.000 leti. Ovce so bi-
le udomačene v osmem tisoč-
letja pred našim štetjem, ne-
koliko pozneje pa koze, svi-
3je in govedo ..,
Mkotin sodi med hude
Jnipe in hitro deluje. 60 mi-
usramov nikotina usmrti od-
raslega človeka, hudo zastru-
pitev pa lahko povzroči tudi
nanjša količina, na primer
»miligrami ali še manj. Clo-
ffK se lahko zastrupi tudi s
»»Jenjem. Nikotin je tudi se-
Javina nekaterih insekticid-
»»n pripravkov (strupov za
««»ranje škodljivih žuželk).
Ce človek ali žival požre do-
ločeno količino takšnega pri-
l»favka ali če z njim poškro-
pimo obleko ali kožo, se u-
'^e hudo zastrupiti ali ce-
umreti.
Komisija za kadrovsko
socialna vprašanja pri
tovarni avtoopreme
Ptuj
objavlja prosto delovno
fnesto
PRIPRAVNIKA
za^ delo v gospodarsko
računskem sektorju
Pogoj: Končana višja
^ ekonomsko komercialna
^ola
Pismene ponudbe naj
^andidati naslovijo na
•kadrovsko službo tovar-
ne avtoopreme Ptuj.
^ok za prijave: 8 dni po
•objavi v dnevnem časo-
f>isju.
Pred sprejetjem novega odloka
D^ B a I	I
raz j I kruh
M Ptuju 1
Svet za gospodarstvo pri
SO Ptuj je te dni obravnaval
med drugim tudi vlogo Ži-
vilskega kombinata »Intes«
Maribor — pekarna »Vinko
Reša iz Ptuja, v kateri zahte-
va spremembo cen kruha in
sicer belega od 2,05 na 2,30,
polbclega od 1,70 na 1,92, me-
šanega od 1,60 na 1.85 in e-
notnega od 1,40 na 1,58 din
za kilogram. Predlagano zvi-
šanje cen kruha utemeljuje
omenjena delovna organiza-
cija z zvišanimi stroški pri
peki: višja nabavna cena so-
li, kvasa, vode in drugega
materiala. Zvišali so se tudi
razni prispevki za članarine,
uporabo mestnea zemljišča,
višje so cene tujih uslug,
transportnih stroškov, inve-
sticijskega vzdrževanja, o-
sebnih dohodkov, amortiza-
cije, električne energije.
V zadnjih letih se je delo-
ma spremenila tudi struktu-
ra pri potrošnji kruha. V
ptujski občini smo lani po-
trošili 89 "/o kruha iz črnih
mok in le 11 "/o kruha iz be-
lih mok. Potrošnja enotnega
črnega kruha znaša 83 »/o, v
Ljubljani ga potrošijo le
24 »/o in 67 »/o belega. Cena e-
notnega kruha je v Ptuju in
Ljubljani enaka, cena belega
je v Ptuju 2,05 v Ljubljani
pa 2,40 din. V Mariboru so se
cene kruha že spremenile:
enotni stane 1,40, mešani 1,90,
polbeli 1.90 in beli 2,.30 din
po kg.
Oddelek za analize in fi-
nance in svet za gospodar-
stvo pri SO Ptuj sta pretre-
sla vse podatke. Menijo, da
je upravičeno zvišanje cen
kruhu v prodaji na drobno
tudi v Ptuju.
O podražitvi kruha je raz- '
pravljal tudi občinski sindi-
kalni svet Ptuj in sprejel
;klep s katerim podpira pred-
log za zvnšanje cen kruha za
0,10 din, razen za beli kruh
iz moke tipa 400 »B«, kate-
rega cena se naj zviša za 0,15
din po kg. Po predlogu o zvi-
šanju bo cena za enotni kruh
v Ptuju višja za 0,10 din od
cene v Mariboru. Pri vseh
drugih vrstah kruha pa bo
cena v prodaji na drobno
nižja, in to pri mešanem kru-
hu za 0,20, pri polbelem za
0,10 in pri belem za 0,10 po
kg. Glede na strukturo
potrošnje kruha in nabavne
cene moke menijo, da je
predlog realen in ustreznejši
od sedanjih cen v Mariboru.
ZR
RStava
Ob 100-letnici rojstva Vla-
dimirja Iljiča Lenina (22. a-
prila 1870 — 21. jan. 1901),
enega največjih revolucio-
narjev našega stoletja in u-
stanovitelja prve socialistič-
ne države, pripravlja Štu-
dijska knjižnica Ptuj ob so-
delovanju gimn. prof. Alojza
Gojčiča, razstavo. Razstavlje-
nih bo 120 knjižnih enot, od
tega številna Leninova dela
ponatisi ter več razprav, štu-
dij in spominov nanj. Tu bo-
mo videli Lenina prikazane-
ga z najrazličnejših vidikov
in za nas bo še posebno za-
nimiv del, ki govori o odnosu
Slovencev do Lenina. Poleg
številnih del je razstavljenih
več izdaj s predvojnega ča-
sa ali dobe NOB, kar je še
posebej zanimivo. Seveda
ptujska SK ni imela sama te
starejše literature, a ji ga je
posodila Knjižnica za socio-
logijo v Ljubljani. Posebno
priporočamo šolarjem, da si
razstavo ogledajo in si tudi
kaj preberejo iz Leninovega
življenja. Razstavo bo odprl
27. aprila predstavnik obč.
komiteja ZKS Ptuj. V dvo-
rani na magistratu bo od-
prta do 15. maja.
Smssi st&'Ie!ij
v francoskem parlamentu
je imel neki poslanec ne-
skončno dolg in neskončno
nepomemben govor Tedaj je
ministrski predsednik pri-
pomnil svojim sosedom
»Govoriti in nič povedati
je za nekatere politike izred-
na priložnost, da izrazijo svo-
je misli.«
Ustanovitev
novega društva
v Slovenski Bistrici so se
zbrali inženirji in tehniki-
gradbiuci in se dogovorili o
ustanovitvi svojega društva.
Društvo bo včlanjevalo grad-
bince iz vse občine, predvi-
devajo pa, da bo štelo okoli
35 članov.
Ustanovili so tudi začasni
odbor, ki mu predseduje inž.
Franc Bukovec, člani pa so
Kviro Petrač, Jože Rahic
Ivan Lukman in inž. Jože Ko-
lar. Kaj bo slovenskobistriš-
ka občina pridobila s tem no-
voustanovljenim društvom?
Znano dejstvo je, da so ko-
munalni in urbanistični pro-
blemi zelo pereči, znano pa
je tudi, da .se je z njimi u-
kvarjal le malokdo. Člani
društva bodo sodelovali z
vsemi zainteresiranimi, v na-
daljevanju pa bomo sprego-
vorili o nekaterih načrtih.
Lansko leto je skupščina
občine sprejela sklep o pla-
čevanju prispevka za mestno
zemljišče, iz katerega se bo
v Slovenski Bistrici. Oplot-
nici, Poljčanah in na Prager-
skem zbralo kar precej sred-
stev. Odborniki so tudi skle-
nili, da bodo s prispevkom
razpolagale krajevne skup-
nosti. Društvo bo tako orav
gotovo sodelovalo z vsemi
krajevnimi skupnostm:. Ed'*n
od glavnih ciljev društva ;e
kako sedanje mestne površi-
ne z razpoložljivimi sreds':vi
najbolje urediti. V Sloven-
ski Bistrici je veliko takšn:n
stvari, ki so »vredne stro-
kovnega očesa«. Uredit! bi
bilo potrebno okolico spome-
nika, park pred skupščino
občine, grajski park, pomi-
sliti pa bi morali tudi ns u-
reditev parkirnega prostO'-a.
Več pozornosti bi morali
posv^etiti tudi kostanjevi ale-
ji v Kolodvorski- ulici, za kar
sploh ne bi bilo potrebno
večjih sredstev. Posipati bi
bilo treba nekaj peska in
mestiti nove opozorilne na-
pise. da je vožnja po aleji
prepovedana.
Društvo gradbenih inž m
tehnikov bi lahko prrrejaio
tudi stalne razprave o zazi-
dalnih in urbanističnih na-
črtih. -
Sveti k-rajevnih skupnosti
bi morali izdelati popis vse-
ga, kar je potrebno obnovi-
ti, člani društva (mimogrede
povedano — v začetku so
pokazali veliko pripravlje-
nost) pa bodo pripravili vse
možne rešitve. Prvi vtisi o
ustanovnem sestanku so za-
res ugodni. Udeleženci so že
v začetku nakazali mnoge
probleme, ki najbolj bodejo
v oči, z malce več posluha
do urejanja svoje bkžnje o-
kolice in življenjskega pro-
stora, pa bi jih lahko rešili
z minimalnimi sredstvi. Se-
veda pa je treba računati na
podporo občanov, predvsem
pa na širšo družbeno skup-
nost. ki ob vseh ,t^h zami-
slih ne bi smela stati ob
strani.
V prihodnjih tednih bodo
člani začasnega vodstva pri-
pravili program dela, prav
pa bi bilo, da bi predvsem
krajevne skupnosti naj res-
neje pomislile na sodelova-
nje. Mnoge komunalne pro-
bleme bo moč rešiti s precej
manj sredstvi, to pa nam
seveda ne sme biti vseeno.
Društvo bo verjetno imelo
prostore v sejni dvorani ko-
munalnega podietja, morda
pa ne bi bilo napak, če bi'.^e
dogovorili z društvom meta-
lurških inž. in tehnikov, ki
ima lepo urejen prostor v
samskem domu. ki bi lahko
služil vsem
Ob ustanovitvi novega
društva pa bi radi opozorili
še na eno možnost. Pomi.sli-
ti bi bilo potrebno na zdru-
žitev ekonomistov, ki bi v
podobni organizaciji lahko
storili mnogo koristnega za
napredek v slovenskobistri-
ški občini. Tistim, ki jim ni
vseeno, kakšna bo jutrišnja
podoba občine, bi vsekakor
morali dati priložnost in jih
podpreti pri njihovih priza-
devanjih.	-d
Mlake v središča mesta Slovenski Bistrici zares niso v po-
nos
stri«n 4
tednik — četrtek, 16. aprila 1970
XYI. knijevni praznik Središča ob Dravi
»Naš ponos in
bolečina naša...«
Vsako leto 11. aprila pra-
znuje središka krajevna
skupnost svoj krajevni pra-
znik. Ta dan se spominja
vseh padlih za svobodo.
Praznovanje so pričeli že
v petek z akademijo, ki so jo
pripravili učitelji in učenci
osnovne in nižje glasbene šo-
le v Središču. Program so
popestrili godbeniki središke
godbe na pihala.
Naslednji dan se je Sredi-
šče zbudilo že na vsezgodaj.
Zastave so plapolale v vetru,
okrog spomenika padlih pa
se je zbrala množica doma-
činov in gostov med kateri-
mi sta bila tudi predsednik
SO Ormož Franček Novak,
ter zastopnik republiškega
odbora Zveze rezervnih vo-
jaških starešin Boris Lah.
Komemorativne svečanosti
so se udeležili tudi pripadni-
ki teritorialnih čet prijatelj-
skih občin: Cakovca, Ko-
privnice, Ptuja, Slovenske
Bistrice in Varaždina. Pred-
sednik krajevne organizacije
ZB Anton Marčec je podal
nekaj misli o pomenu praz-
nika in med drugim dejal:
»Ne vsa streljanja talcev, ne
vsa taborišča smrti, ne vsa
preseljevanja in mučenja
niso mogli streti naših ljudi.
Vera v lastne sile, vera v
zmago naše borbe sta dali
moč, da smo končno zmagali
in postali svobodni. Širom
Evrope leže kosti i^i pepel
naših dragih, toda njihov
duh je tukaj, je prisoten.
vzpodbuja in nam je kažipot,
kako nesebično je potrebno
delati in se žrtvovati za svo-
jo domovino,« je končal tov.
Marčec.
Pionirji središke osnovne
šole so ob sprejetju novega
pionirskega prapora, ki jim
ga je ob spomeniku podari-
la krajevna organizacija
SZDL Središče, obljubili, da
bodo storili vse kar je v nji-
hovih močeh, da bodo znali
ceniti to, kar so jim starejši
bratje s krvjo priborili.
Ob igranju središke godbe
na pihala in na čelu s pra-
por j i vseh društev krajevne
skupnosti Središče in pionir-
skih organizacij drugih šol
ormoške občine, se je dolga
kolona pomikala po cesti
proti kino dvorani, kjer je
bila svečana seja. V nabito
polni dvorani je o pomenu
krajevnega praznika govoril
predsednik KO SZDL Sredi-
šče Edvard Pajek in med
drugim dejal:
»XVI. praznujemo v Sre-
dišču s ponosom naš krajev-
ni praznik. Že davno smo si
zadali kot parolo našega
praznika, da je 11. april naš
ponos in bolečina naša. Ta
ponos je tem svetlejši, je tem
lepši, čimdalje se odmikamo
od tistega usodnega dne 1942.
leta, ko je v mariborskih za-
porih padlo največ naših do-
mačinov. V spomin na to kr-
vavo morijo, na ta veliki
krvni davek, ki so ga morali
naši delovni ljudje, sloven-
sko zaveden človek našega
kraja žrtvovati za to, kar mi
danes imamo ... Socialistič-
na zveza je s podelitvijo pra-
porja pionirski organizaciji
hotela dati še prav posebno
Pred spomenikom talcev je
spregovoril Tonček Marčec,
predsednik KO ZZB Središče
svečan poudarek temu veli-
kemu praznovanju. Na tra-
dicijah naj raste in se razvija
naš mladi rod. naše bodoče
generacije, da bo mlad rod,
ki raste, vreden tega, kar so
naši predniki za našo domo-
vino in za našo sedanjost da-
rovali.«
Svečano sejo sta pozdravi-
la tudi predsednik SO Or-
mož Franc Novak in zastop-
nik republiškega odbora
ZRVS Slovenije Boris Lah.
Ob XVI. krajevnem praz-
niku je obiskalo Središče
tudi 200 dijakov ESS iz Ko-
privnice. Pred spomenikom
padlih so položili venec. Pri-
padniki zveze rezervnih vo-
jaških starešin občin Cako-
vec, Koprivnica, Ptuj, Slo-
venska Bistrica, Varaždin in
Ormož so se med tem v os-
novni šoli pripravljali na
orientacijsko-patrolni pohod,
ki se je začel z majhno za-
mudo in je trajal do pozne-
ga popoldneva. Zmagala je
ekipa občine Ormož s 84 toč-
kami prednosti pred drugo
uvrščeno ekipo občine Cako-
vec. Med posamezniki je
zmagal Janko Novak 114
točk) iz Ivanjkovec. Najbolj-
ši čas (57 minut) pa je dose-
gel Rade Grubačevič iz Ko-
privnice.
V osnovni šoli je bila ves
dan odprta razstava izdelkov
mladih krajevnih skupnosti
Središče. Pionirji so pokazali
uspehe v šoli, mladinke svo-
je kulinarične sposobnosti,
fantje pa nekaj ročnih iz-
delkov.
Slavje je v zaključnem de-
lu še posebej popestril an-
sambel Frančka Zibrata iz
Ormoža, ki je iz svojega bo-
gatega repertoarja »proizva-
jal« poskočne viže vse do ra-
nega jutra, tako da so za-
srbele pete tudi najbolj^lene
plesalce.
Tekst: Jože Rakuša
Slike: Vera Rakuša
S svečane seje v kino dvorani
Edvard Pajek, predsednik KO SZDL Središče izroča pi-
onirjem pionirski prapor
Marija Vrček, glavna kuharica v hotelu »Jeri)
zalem« v Ormožu
Skrb za zadovo-
ljitev gostov
Franca Jakla, mladega di-
rektorja hotela »Jeruzalem«
v Ormožu smo vam v našem
listu pred nedavnim že pred-
stavili ter takrat še posebej
poudarili, da je Franc Jaki
prav gotovo eden izmed na-
ših najmlajših šefov. Danes
smo vam pripravili razgovor
s prav tako mlado, komaj 24-
letno šefinjo kuhinje Marijo
Vrček, ki s svojimi sodelav-
kami skrbi, da lahko gostom
pravočasno postrežejo naro-
čena jedila in seveda pred-
vsem to, da so jedila tudi o-
kusno pripravljena.
Z Marijo sva se pozdravila
takoj za tem, ko sem nekoli-
ko preveč radovedno poku-
kal v kuhinjo, sicer pa kdo
ne bi, saj je iz kuhinje tako
prijetno dišalo, pa tudi čas
za kosilo ni bil več tako da-
leč. Dokaj hitro sem ugoto-
vil, da je Marija zgovorna
sobosednica, ki se zna vešče
zasukati v kuhinji in zavrte-
ti tudi jezik. Prve besede so
jo izdale, da je prišla prek
Drave iz Hrvaške strani kjer
je bila pred tem štiri leta za-
poslena v hotelu v Cakovcu
in v lovskem domu. Pred tem
je končala gostinsko šolo v
Puli. Priznala mi je, da se je
za poklic kuharice odločila
povsem pod silo razmer, če-
prav o tem poklicu prej ni
nikoli razmišljala. Priznala
pa je tudi to, da je sedaj za-
dovoljna, da ima delo in se-
veda tudi primeren zaslužek.
Na vprašanje, kako je pri-
šla v Ormož je prav tako od-
krito in sproščeno odgovori-
la: »Pa znate, prek novina,
a posle i malo prek veza ...
Tako ti to ide.« Seveda sem
rade volje pritrdil njenemu
odgovoru.
Povprašal sem jo tudi kak-
šna je razlika med kulinarič-
nimi specialitetami v Slove-
niji in na Hrvatskem. Dobil
sem odgovor, ki sem ga sam
pričakoval. Bistvena razlika
je v pripravi jedil, saj je
splošno znano, da so v naši
državi od severa proti jugu
vsa jedila nekoliko bolj
»šarf« in »naoštrena« z naj-
različnejšimi začimbami. V
Ormožu se je dokaj uspešno
vpeljala v svoje delo in je
marljiva in natančna delav-
ka, — to je potrdil direktc«
hotela Franc Jaki.
Marija je ob težavah, ij
spremljajo njen poklic pred.
vsem poudarila nekatere spe.
cifičnosti kuharskega delj
ter ob tem začudeno vpra.
šala tudi to, kako je mogoče,
da je v izrazito kmetijski ob.
čini tako skromna preskrba z
zelenjavo in mnogokrat tu^i
di z mesom. S sodelavkami
Zinko Ozmec, Marijo Košic,
Rozalijo Petek in Marijo Sko.
liber se dobro razume. Dela
imajo vedno dovolj, največ
pa seveda ob sobotah in ne-
deljah.
Tisto bore malo prostega
časa, ki ji ostane na razpola-
go izkoristi za prepotreben
počitek ali gre domov v JaL
kovec pri Varaždinu.
Povprašal sem jo tudi kaj
najraje kuha in kaj je njena
posebna specialiteta. »Kuhati
moram tisto kaj naročijo go-
sti, jem pa najraje tista je-
dila, ki si jih nisem pripra-
vila sama,« je bil njen kra-
tek in jedrnat odgovor. Vse,
ki delajo v kuhinji ormoške-
ga hotela imajo željo, da bi
bili gosti zadovoljni z njiho-
vimi izdelki, seveda pa vserm
nikoli ni mogoče ustreči. O-
kusi so tako različni, z nji-
mi pa tudi želje in zahteve
gostov. Sicer pa se o tem lah-
ko prepričate sami, ko vas bo
suho grlo ali prazen želodec
zapeljal v ormoški hotel. Iz-
bira je pestra.
Najin pogovor se je pri-
bližal h koncu in Marija se
je spet izgubila nazaj v ku-
hinjo od koder je prihajal
vedno močnejši in vabljivej-
ši vonj.
J. S.
Marija Vrček: »Okusi so raz-
lični in prizadevamo si, da |
bi bili gosti z našimi jedili
kar najbolj zadovoljni.«
Sprejet statut
Upravn odbor sklada za
štipendiranje pri skupščini
občine Ormož je sprejel sta-
tut in finančni načrt sklada.
Z novosprejetimi določili so
uredili način štipendiranja
in pričakujemo lahko, da bo
odslej odnos med štipendisti
in štipenditorji precej bolje
urejen.	-d
tednik — četrtek, 16. aprila i970
stran 5
Sporazum za normalizacijo
govedorejske proizvodnje
in trga z mesom
Prizadevanja naše gospo-
darske zbornice v zvezi s
perspektivnim reševanjem
živinoreje in redne preskrbe
trga z mesom bodo, kot kaže,
vendarle dosegla pozitiven
rezultat. Na prvo sejo nove-
ga odbora za pospeševanje
•proizvodnje in prometa živi-
ne ter živalskih izdelkov, ki
je bila 19. marca, so povabili
tako predstavnike živinorej-
cev kot trgovine in gostin-
stva — glavna točka dnevne-
ga reda pa je bila prav na-
vedena problematika ter
konkretni predlogi ukrepov
za reševanje vprašanj gove-
doreje in preskrbe trga z go-
vejim mesom. Situacija na
terenu je znana, tako je
praktično edina pot za sta-
bilizacijo proizvodnje in trga
spodbuditev k večji proiz-
vodnji. Nobenega rizika za
prodajo živine na najmanj za
leto naprej. Toda proizva-
jalci sedaj zelo težko pridejo
do telet za pitanje. Zato ne-
kako nujno spremlja spod-
budo k večji proizvodnji vr-
sta administrativnih ukrepov.
Dogovorili so se tudi o na-
slednjih:
—	kategorična prepoved
klanja telet lažjih od 150 kg,
izjeme naj bi bile dovoljene
le, kadar veterinarji izloči-
jo teleta iz reje zaradi nji-
hovega zdravstvenega stanja
ali pasemske nesposobnosti;
—	omejitev klanja telet
pod težo 150 kg naj bi v iz-
jemnih primerih ne veljala
le za 5 ali 6 klavnic v Slove-
niji;
—	zgornje naj zagotovi tu-
di energično ukrepanje vseh
inšpekcijskih služb, stroga
kontrola organov LM na te-
renu in na cestah;
—	priporočiti je treba kme-
tijskim organizacijam m or-
ganizirati z njimi pitanje te-
let na težo 200 kg za klanje,
in sicer zlasti tistim, ki so se
s to proizvodnjo že ukvarja-
le. To naj bi bila naročena
proizvodnja, dogovorjena z
večjimi klavniškimi hišami
oziroma potrošniki telečjega
mesa, del pa bi dogovorili
tudi s kooperacijami;
—	pripravi naj se spora-
zum med proizvajalci in kla-
vnicami ter trgovino o od-
kupnih cenah živine in drob-
no prodajnih cenah mesa:
. — za izvajanje sporazuma
Je seveda nujno soglasje Za-
voda za cene SRS občmam
o maksimalnih cenah posa-
iTaeznih vrst mesa v malo-
prodaji. Po predlogu naj bi
se seveda najbolj povečale
cene teletini ter baby beefu,
nekoliko manj pa govedini,
'^avod naj bi občinam sveto-
val, da določijo cene pod ma-
ksimalno ceno;
—	kmetijske organizacije
naj se s kooperanti za proiz-
vodnjo mleka dogovorijo o
prevzemu telet višjih tež,
vzporedno s sklepanjem ane-
ksa k pogodbi, ki precjvideva
višjo odkupno ceno mleka;
pri dogovarjanju o prevzemu
telet pa je treba zagotoviti
potrebe rejcev po remontu
lastne črede in v zvezi s tem
tudi možnost zamenjave nje-
govih telet s teleti iz A in B
kontrole;
—	Glede na relativno viso-
ke razlike v cenah med po-
sameznimi kvalitetami mesa
in kategorijami živine, je
treba poostriti kontrolo kva-
litete z ustrezno označbo kva-
litete v prodajalnah. Podrob-
ne propozicije o tem naj bi
izdelal Zavod za cene skupaj
s tržnim in veterinarskim
inšpektoratom;
—	kazalo bi tudi ustanovi-
ti stabilizacijski fond pri Za-
vodu SRS za rezerve, kjer bi
se stekala sredstva, zbrana
od prodanega mesa za sub-
vencioniranje nabave 200 kg
težkih telet, kar naj bi po-
spešilo oživljanje proizvod-
nje in povečalo obseg pita-
nja;
—	v skladu z omenjenim
sporazumom naj bi veliki po-
trošniki in klavnice sklepali
pogodbe o naročeni proiz-
vodnji za obdobje 1970—1975.
Kot varianto so obravna-
vali le en sam možen ukrep
— sprostitev cen mesa — a
so ga zavrnili, ker bi v seda-
nji situaciji samo zmanjšal
fond živine. Vendar še vedno
obstaja mnenje, da bi bila
sprostitev cen edina rešitev,
če zgoraj omenjenih ukrepov
ni možno sprejeti.
Z navedenimi ukrepi bi po
mnenju zborničnih strokov-
njakov lahko zagotovili po-
trebno količino telet za re-
produkcijo črede krav. Po-
drobna konstrukcija izvedbe
te naloge kaže, da bi morali
za organizirano pitanje go-
veda na družbenih obratih in
v kooperaciji zagotoviti 80
tisoč telet. S kontrolirano
odbiro telic na podlagi A in
delno B kontrole pa vsaj
25.000 telic letno. Nadalje —
da bi dobili ustrezno količi-
no telečjega mesa (7000 ton)
bi morali bodisi v reji pri
zasebnih proizvajalcih, bodi-
si pri organiziranem pitanju,
privezati okoli 50.000 telet
(do poprečno 180 kg teže in
60 odst. klavnosti). kar bi
dalo 5400 ton mesa. K temu
moramo prišteti še okoli 30
tisoč telet, ki bodo kot zdrav-
stveno ali plemensko nepri-
merna izločena iz reje pri
nižji teži, kar bi dalo potem
okoli 1600 ton mesa. Ostalih
okoli 20.000 telet naj bi šlo
za kmečki remont volov in
bikov, skratka za pitanje go-
veda na višjo težo. Pri tako
postavljenem ciklusu repro-
dukcije oziroma pri takšnem
gospodarjenju s teleti bi lah-
ko ob zagotovljeni reproduk-
ciji črede krav dobili letno
tudi 16—20 tisoč ton mesa
več, ne da bi pri tem zmanj-
šali živinski fond.
Po več nadaljnjih sestan-
kih so na zbornici že pripra-
vili sporazum, ki naj bi ga
podpisalo čimveč kmetijskih,
mesnopredelovalnih in tr-
govskih organizacij ,da bi za-
gotovili stabilnejšo proizvod-
njo goveje živine, klanje in
predelavo ter prodajo mesa
in izdelkov. Sporazum je za-
snovan torej na usklajeva-
nje interesov tako proizvod-
nje, predelave in trgovine za
daljše obdobje, za zagotovi-
tev zadostnih količin vseh
vrst govejega mesa. Zato
sporazum tudi določa, da
sprejemajo podpisniki dolo-
čene obveznosti, ki so mate-
rialno zavarovane z menico.
Podpisniki tudi dovoljujejo
kontrolo nad izvajanjem do-
ločb sporazuma, in sicer do-
ločenim kontrolnim organom,
v katerih bodo tako pred-
stavniki podpisnikov, kot tu-
di ■ republiškega sekretariata
za gospodarstvo, zavoda za
cene in gospodarske zborni-
ce, za spore pa je pristojno
stalno razsodišče .pri gospo-
darski zbornici SRS.
Po predlogu sporazuma, ki
je že v javni razpravi pri
morebitnih podpisnikih, so
določeni pogoji cene za od-
kup mesa, za razne stroške
(transporta, nabavne službe,
priznanega kala klavnici, za
transport in depo). Pri na-
bavni ceni klavnice za živo
težo je vkalkuliran prispe-
vek za egalizacijski sklad, ki
znaša od 0,15 do 0,25 din od
kilograma žive teže, obraču-
na pa se po klavniških zapi-
snikih pri izplačilu na fak-
turi dobavitelja, odvaja pa
ga klavnica. Sporazum tudi
določa odnose za stroške za-
kola, za grosiranje in detaj-
liranje, in sicer na podlagi
nabavnih cen klavnice; cena
mesa v maloprodaji bi bila
tako ob upoštevanju vsega
navedenega za teleta 120 do
200 kg 21,32 din, za baby
beef I 15,62 din, za govedo I
feef I 15,62 din, za govedo I
15,22 din in za govedo II 13,60
din.
Kot lahko sodimo, bodo za-
čeli podpisovati ta sporazum
že sredi tega meseca.
Omenili smo, da bi pri za-
vodu za rezferve SRS zbirali
na posebnem računu iz pro-
dajnih cen mesa sredstva za
regresiranje nabavne cene
telet, težkih 200 kg. Upravi-
čenci do regresa iz tega ega-
lizacijskega sklada bi bili se-
veda le podpisniki omenje-
nega sporazuma, ker bi le
oni prispevali sredstva skla-
du. Ob predpostavki, da pod-
pišejo sporazum organizaci-
je, ki proizvedejo oziroma
zakoljejo 50 odst. vseh gove-
di v Sloveniji, bi v skladu
zbrali s prispevkom 16 mili-
jonov din. Z enakim zneskom
naj bi sodelovala tudi repu-
blika iz svojih intervencij-
skih sredstev. S tako zbra-
nimi sredstvi oziroma z 32
milijoni din pa bi lahko re-
gresirali nakup 80.000 telet
v teži 200 kilogramov, in si-
cer z regresom 2,00 din za
kilogram nabavljenega te-
leta.
D. S.
Te dni bomo zvedeli aii je
voda za ptujske
toplice dovolj
topla?
Ob vrtini na Turnišču, iz
katere naj bi po predvideva-
nju in prvotnih analizah v
kratkem pritekla topla voda
za ptujske toplice, je zopet
zaživelo. Visok žerjav dviga
in spušča v vrtino cevi, mo-
čan kompresor na drugem
tovornjaku črpa vodo. Delav-
ci hitijo, saj morajo v naj-
krajšem času opraviti delo,
če hočejo pravočasno »po-
streči« stroju.
Kako napreduje razisko-
valno delo in odpiranje ter
usposabljanje pred leti opu-
ščene vrline nam je povedal
poslovodja na proizvodnji
nafte Matija Kustec.
Lani in letos so opuščeno vr-
tino obnovili in usposobili do
globine 780 metrov. Na glo-
bini 400 metrov je puščala.
Bilo jo je treba zabetonirati.
Trenutno izpirajo vrtino s
posebno tekočino. Kompre-
sor skozi cevi, ki so jih spu-
stili v vrtino vbrizgava izpi-
ralno tekočino. Ko priteče na
dan prinese s seboj vse, kar
je bilo v vrtini. Tako bodo
v nekaj dneh vrtino očistili
in poglobili. Za tem bodo v
vrtino spustili posebno na-
pravo, ki bo s pomočjo zrač-
nega pritiska povečala seda-
nji iztok vode (cca 2000 litrov
na uro) na 25.000 litrov na
uro. Z izpiranjem namerava-
jo priti do globine 1100 me-
trov.
Voda, ki prosto priteče na
dan, ima 22 stopinj Celzija.
S pomočjo črpanja iz večje
globine, v kateri ima voda
42 stopinj Celzija, predvide-
v^ajo, da bo voda ob iztoku
imela okoli 34 stopinj Celzi-
ja. Večja količina tople vode
bi zgornje sloje zemlje ogre-
la. Zaradi hitrega pretoka iz
globine se v^oda ne bi veliko
ohladila. Omenjena tempera-
tura vode ob iztoku, ki bi jo
dobili s pomočio črpanja (34
stopinje Celzija) je zadovo-
ljiva za kopanje. Kot vemo
ima zdravo človeško telo o-
kolii 36 stopinj Celzija. Ni
izključeno, da je v večji glo-
bini voda še toplejša.
Poleg tega kaže, da je voda
slatinskega izvora. O tem pri-
čajo številni mehurčki. Voda
bo pitna. Podrobnosti bodo
seveda pokazale analize vo-
de, ki jih bo treba narediti.
Kaže, da bo treba vodo za
toplice črpati s črpalko, ki
stane okoli 8 milijonov sta-
rih dinarjev. Črpanje bi po-
dražil še strošek za električ-
no energijo. To ne bo ne-
plačljiv izdatek, ki bo hitro
povrnjen, če bodo znali toplo
vodo dobro izkoristiti za re-
kreacijske in druge namene.
Ob zaključku razgovora
nam je Matija Kustec dejal,
da je ►>-99-%« prepričan«, da
bo voda za ptujske toplice v
najkrajšem času.	Z. R.
Matija Kustec
Visok žerjav spušča cevi v že
skoraj 800 metrov gIa»boka
vrtino
stran 6
tednik — četrtek, i 6. aprila u
IzbraSi s 9 «novo vodstvo KO SZDL Ormož
Od načrtov
v akcijo
v Ormožu se je sestal u-
pravni odbor krajevne orga-
nizacije SZDL. člani odbora
pa so izvolili novo vodstvo.
Za predsednika so izbrali
Franca Pucka, za tajnika
Minko Rajh, za blagajnika
pa Franca Pleha.
Na sestanku so si zadali
tudi več pomembnih nalog,
med katerimi naj omenimo,
da bodo z vso zavzetostjo so-
delovali pri proslavi ob 25-
letnici osvoboditve, prav ta-
ko pa Dodo svoj deifcž dali
tudi pri vseh drugih prosla-
vah. Uslužbenci so bili mne-
nja, da se pri delu ne smejo
zadovoljiti le z reševanjem
tehničnih zadev, ter da je
veliko pozornosti potrebno
posvetiti političnemu delu.
Ukvarjati se morajo s tistimi
problemi, ki najbolj težijo
občane, to pa so neurejene
ceste, gradnja otroškega vrt-
ca in še mnogi drugi. Prav
tako se je potrebno dogovori-
ti kaj je v pristojnosti kra-
jevne skupnosti, gre pa le
zato. da ne bodo probleme
reševali vsak zase.
Na sestanku so spregovo-
rili tudi o (ne)delu TVD Par-
tizan. Telovadna dvorana te-
ga društva je neizkoriščena,
največji krivec za to pa je
pomanjkanje sredstev. Spre-
jeli so sklep, da bodo na
prihodnji seji o problemih
TVD Partizana spregovorili
posebej, na razgovor pa bo-
do povabili tudi sekretarja
občinske konference ZK
Kruna Novaka, predsednika
občinske konference SZDL
Vlada Ožbolta ter predstav-
nike TVD Partizan. Ker je
športna dejavnost v Ormožu
že nekaj časa v krizi, se bo-
do morali vsi odgovorni do-
govoriti, kaj je moč storiti
za izboljšanje položaja.
Vse kaže, da so člani u-
pravnega odbora pokazali
primerno zanimanje za reše-
vanje krajevnih problemov,
ki jih bo mogoče odpraviti z
marljivim delom. Za začetek
smo s tem, da so sklenili od
besed preiti k dejanjem, lah-
ko povsem zadovoljni. -d
sti krave. Kina v Cirkovcah
nimajo, čeprav je bilo nek.ij
časa v tej isti dvorani, in ta-
ko so ostali cirkovški mladin-
ci praktično brez razvedrila,
ostane jim edino folklora.
Kmalu sem zvedela, da de-
luje v Cirkovcah zelo uspe-
šna folklorna skupina »Vin-
ko Korže-Cirkovce«. Vklju-
čenih je 38 mladincev, jd teh
je 12 parov stalnih. Za se-
boj imajo že velike uspehe,
številna gostovanja in uspeš-
ne nastope ne samo v domo-
vini, ampak tudi v inozem-
stvu. Bili so na Balkanskem
prvenstvu v Ohridu, v Za-
grebu, Beogradu, v Nemčiji,
Avstriji. . Pred seboj ima-
jo potovanje na Madžarsko,
v Švico, morda v Nemčijo,
zopet bodo sodelovali na
kmečki ohceti v Ljubljani,
te dni so se odpravili kot
predstavniki občine Ptuj na
srečanje 5 občin v Koprivni-
co, pripravljati se bodo za-
čeli tudi na občinsko prven-
stvo v Ptuju, kjer imajo mor-
da največje možnosti. Res so
lepi us-oehi, ki jih imajo za
seboj, vendar začetek ni bil
tako lep. V začetku so igrali
v oblekah, ki so si jih izpo-
sodili pri starih ljudeh, da-
nes pa .]e njihov inventar
vreden okrog 3—4 milijone.
Ves den^r, ki ga zaslužijo, o-
stane v društvu in tako -e
jim je nabiral kapital za n-
ventar in potovanja. Njiho-
va želja je vključiti še več
mladinrev. sami pa menija,
da je za to premalo zam^--re-
siranih.
In Vak.šni so načrti mla-
dinske organizacije v Cir-
kovcah? V načrtu imajo u-
reditev Cirkovc, še eno od-
dajo »Pokaži, kaj znaš«,
»Kviz« srečanje med mla-
dinskimi aktivi, odigrati še
eno igro in športna srečanja
z osnovao šolo.
In še želje? Zopet sem do-
bila kratki odgovor. Za en-
krat iintamo samo eno veli-
ko željo, dobiti novo veliko
dvorano, v kateri bodo lahko
prirejali oddaje še za širši
kdog mladincev, prirejali
plese, dvorano, v kateri bi
končno le našli razvedrila,
katerega sedaj že tako po-
grešajo. Seveda je tu potreb-
na tudi pomoč, predvsem pa
razumevanje starejših ljudi.
Pripravljeni so sprejeti vsa
dela na svoja ramena in u-
pajo, da bi pritegnili tudi se-
daj neaktivne mladince.
Takšni so torej mladinci v
Cirkovcah, takšno je njiho-
vo delo in težave. Ko sem
odhaj'Ja je sonce že zahaja-
lo. konec je bilo lepe pomla-
danske redelje in konec mo-
jega srečanja s cirkovškimi
mladinca Konec je bilo sre-
čanja, ostal pa je še spo.min
nanje in želja, da bi se jim
njihova želja čim prej ure-
sničila
Andreja Vorina
STATISTIČNA RAZISKAVA
V ORMOŠKI OBČINI
V	vsej ormoški občini bo-
do do 22. aprila izvedli popis
o socialnih ekonomskih raz-
nierah gospodinjstev. Glav-
ni namen statističnega razi-
skovanja je ugotoviti social-
ni in ekonomski položaj vseh
prebivalcev ter zabeležiti
spremembe, ki so nastale po
zadnjem popisu leta 1961.
V	obdobju od leta 1961 do
1970 so v občini nastali pre-
cejšnji socialni in ekonom-
ski premiki, ki so bili v mi-
nulih letih ocenjeni vse
preveč posplošeno. Analize
niso slonele na realnih po-
datkih statističnih razisko-
vanj posameznih področij.
Osnovni motiv, ki je vodil
pristojne organe k tej akciji,
je ugotovitev dejanske soci-
alno-ekonomske strukture
kmečkih in ostalih kategorij
prebivalstva, kar naj bi slu-
žilo kot osnova za izdelavo
srednjeročnega programa ra-
zvoja občine do leta 1975.
Posebno pomembna bo raz-
iskava za področje zasebne-
ga sektorja kmetijstva in
zdravstveno socialnega var-
stva.
S popisom bi radi dobili
mnoga podatke, nekateie
najvažnejše pa bomo napi-
sali. Zelo pomembna je
struktura prebivalstva po
starosti, aktivnosti, šolski
izobrazbi in dohodkih. Prav
tako je zanimivo socialno
področje, kjer bodo prouče-
vali oblike zdravstvenega
zavarovanja, število telesno
in duševno defektnih družin-
skih članov, precej pozorno-
sti pa bo posvečeno tudi vj
stvu predšolskih in šolsS
otrok, varstvu in negi in|
lidnih, duševno defektnihj
ostarelih oseb, ter zaposi
nost družinskih članov don
in v tujini.
Značilnosti stanja v zasi
nem kmetijstvu narekuji
še bolj podrobno obdela
podatkov, ki ne bodo slu;
samo opisu stanja, temveS
z analitično obdelavo iz]
ščili najbolj pomembne fj
torje, na katerih naj bi s
nel dolgoročni razvoj zasf
nega sektorja kmetijstva
povezavi z dinžbenim. l
radi tega bodo s popisom 2
jeli še več pomembnih p
datkov. Potrebno je dol
popolnoma jasno sliko o ši
vilu kmečkih gospodarsti
družinskih članov po star
sti, šolski izobrazbi, zaposi
nosti izven gospodarstva d
lovni sili v kmetijstvu, d
hodkih, podatke o zem
(posestna struktura). Zbr
bo potrebno tudi podatke
številu živine po kategorij:
novih nasadih, tehnične
premijenosti gospodarstev
gospodinjstev, ter še mno
druge, ki bi ponazorili ti
nutno stanje in gibanje e\
nomskih zmogljivosti v 1
sebnem sektorju kmetijsti
Ob tej priložnosti bi r;
opozorili tudi tiste obča
ki še niso dvignili posesl
liste, da jih dobe na katas
ski upravi v Ormožu. Po
sovalcem bo tako prikraj!
no precej časa, delo pa
olajšano.	-t
DELO m TEŽAVE MIMIH
V CIRKOVCAH
Za okenskim steklom v
vlaku je bilo že tako težko
pričakovano toplo sonce še
toplejše. Pogled skozi okno
je bil ta dan res lep, tu in
tam so gole veje dreves že
zelenele, lep je bil pogled na
zelene travnike in že zorane
njive, nad katerimi so se
kljub nedelji sklanjale tu in
tam temne postave.
Vlak je ustavil v Cirkov-
cih in morala sem pohiteti,
da sem še pravi čas izstopila.
Nisem izstopila, da bi opazo-
vala to prebujajočo naravo,
da bi se sprehajala po to-
plem pomladanskem soncu,
moje želje so bile čisto drus?-
je. Želela sem spoznati mla-
de ljudi v tem kraju, spo-
znati cirkovške mladince,
njihovo življenje in delo,
njihove težave in želje.
V prijetnem mladinskem
klubu je kmalu stekel pri-
jeten pogovor. Mladinci so
bili res gostoljubni, pripove-
dovali so mi o njihovem živ-
ljenju in z veseljem sem po-
slušala njihov razgovor, v
katere^n tudi smeha ni pri-
manjkovalo.
Mladin.^ka organizacija s
simpatičnim predhodnikom
Štefanom Ekartom vključu-
je mladince kar iz desetih
vasi. 150 jih je vseh sku-;nj,
žal oa je aktivnih samo 15.
In vzrok'' To ie bilo težko
vpra.Sanif Mno^o mladincev
je v šolah v Ptuju, Mariboru
ali celo v Ljubljani, mnogi
delajo doma na posestvih.
Na mesec ima organizacija
celo 2—3 sestanke, ki pa so
žal tudi slabo obiskani.
Kmalu sem zvedela, da je
vzrok te nepovezanosti tudi
pomanjkanje kulturnih in
zabavnih prireditev, vse pre-
malo razvedrila, ki bi mla-
dince zbližalo, a ta krivda ne
leži na mladinski organiza-
ciji. Kolikor se le da, nare-
dijo, prirejajo oddaje »Poka-
ži, kaj znaš«, ki so pri njih
že res tradicionalne, saj je
bila zadnjič že dvajseta, in
do sedaj so jim vedno še vse
uspele Skrbijo za razvedri-
la, kolikor se le da v dvora-
ni, ki je lansko leto po zaslu-
gi pridnih mladih rok dobi-
la na tla nove vinas plošči-
ce, žal pa se nad njimi že
podira strop in zaupali so
mi, da po podstrešju nad
dvorano ni nič varno hoditi.
Kljub temu, da je dvorana
slaba, se ob vsaki prireditvi
zberejo v njej mladinci iz
vse okolice in bilo bi jih še
več. če ne bi bila dvorana ne
samo slaba, ampak tudi pre-
majhna. Vendar mladinci
imajo irdno voljo in delajo,
če se le da kaj narediti. Za-
igrali so igro, priredili plrjs-
ni tečaj, uredili so si nogo-
metno igrišče, na katerem
pa morajo sedaj, »ker pač
primanjkuje travnikov«, p^-
PRED PRtČEIKOr^ LETNIH ODDIHO
Za člane delovne skupnosti
tovarne glinice in aluminija
Kidričevo je tudi letos za-
jamčeno ceneno letovanje v
lastnem počitniškem domu
v Crikvenici. Kot je znano,
so cene ostale nespremenje-
ne, kar bo prav gotovo pri-
tegnilo večje število članov
kolektiva z njihovimi dru-
žinskimi člani. Dnevni pen-
zion je za sezono 1970 na-
slednji: za člane kolektiva
ter nezaposlene družinske
člane 20 din, za zaposlene
družinske člane izven pod-
jetja 31 din, za otroke do 10
let starosti 15, za ostale do-
mače goste 35 din ter za 0-
troke domačih gostov do 10
let starosti 31 din. Seveda pa
lahko člani kolektiva letuje-
jo tudi v drugih počitniških
domovih, in sicer v počit-
niškem domu tovarne »IM-
POL« v Malem Lošinju in
pri Treh kraljih na Pohorju,
v počitniškem domu TŽV
»Boris Kidrič« v Kaštel Go-
milici in Piranu ter v Počit-
niškem domu kmetijskega
kombinata Ptuj v Varaždin-
skih toplicah. Cene v vseh
navedenih domovih so po-
polnoma enake kot za lasten
počitniški dom v Crikvenici.
Ker pa je podjetje moralo
odprodati vikend hišice, so za
namestitev le-teh najeli v
neposredni bližini počitniš-
kega doma v Crikvenici
žišča v privatnih vilah
kategorije, kjer bo na n
polago enajst sob po dostt
ni ceni za vsak žep. Vseli
kor pa opozarjamo tiste čl
ne kolektiva, ki nimajo šo!
obveznih otrok, da se za I
tovanje prijavijo po možn
sti seveda pred šolskimi P
čitnicami ali po njih, ker
glavni sezoni glede zmogli
vosti doma ne bo mogo
ustreči vsem, ki bi želeli sv
oddih koristiti le v juliju
avgustu. Prepričani pa sH'
da se bodo tudi letos razv
stili tako, da bodo prišli ^
ns svoj račun in da jim '
letovanje v enem od naved
nih počitniških domov zar
prijetno.	M.
Apollo 13 se vmča i
Po okvari, ki je nastala
ameriški vesoljski ladji »I*
10	13, so za tri člane posa"
ke nastopili kritični trenut'
Nameravani pristanek ^
mesečevi površini se je sp^
menil v boj za rešitev in ^
nitev na zemljo,	I
Vesoljci Lovell, llaise
Swigert so uspešno opra^'
vse manevre in se bodo
11	jutri ob 18.30.
Apollo 13 bo pristal ob
vi Zelandiji.
tednik — Četrtek, 16. aprila i970
stran 7
Devet prijateljskih
at in sodelovanja
Nepolnih devet let je mini-
lo, Ico so se v Ptuju zbrali
sindikalni delavci iz Varaž-
^ina, Cakovca in Ptuja ter
sklenili prijateljske v%zi, ki
so skozi vsa minula leta do-
fbivale vse večji pomen. Da-
nes, ko proslavljamo 25-let-
nico osvoboditve, lahko mir-
no trdimo, da so bili začetni
koraki tega prijateljskega
'sodelovanja še kako po-
ipiembni.
Zamisel ptujskih sindika-
listov je bila posejana na
plodna tla, z veseljem pa
lahko zabeležimo, da sodelo-
vanje dobiva vse večji po-
men. Priključile so se ob-
iine Ormož, Koprivnica in
Slovenska Bistrica in kdo ve,
fe ne bomo v prihodnjih le-
tih lahko zapisali še o kakšni
novi.
_ Prvi teden bratstva in pri-
jateljstva je bil v Ptuju.
Ptujski občinski sindikalni
svet se je potrudil, da je to
sr^anje mnogim še sedaj v
prijetnem spominu. Nasled-
nji gostitelji so bili Varaž-
ilinci, kot pomemben dogo-
•lek pa naj napišemo, da so
se k sodelovanju priključile
tudi ostale družbeno-politič-
organizacije. V letu 1964
Je pristopil k sodelovanju še
občinski sindikalni svet Or-
mož. Prireditelji tedna so bi-
Cakovčani, sodelovalo pa
Je 700 udeležencev.
Naslednje leto je srečanje
^Pet- priredil občinski sindi-
j^alni svet Ptuj. Spretno so
[^koristili vse dotedanje iz-
'^ušnje, vse družbeno-politič-
■^e organizacije pa so z res-
"^stjo priskočile na pomoč.
V tem letu je bilo posebno
^spešno delo na kulturno za-
favnem področju, saj si je
številne prireditve ogledalo
20.000 občanov vseh so-
""^Hijočih občin.
1966 leta so organizacijo
Prevzeli Ormožanci, v tem
pa smo slavili posebno
uspeh sodelovanja ob-
čin dveh republik. Na Dravi
so zgradili «Most bratstva in
prijateljstva«, ki je postal
pravi simbol in eden največ-
jih uspehov sodelovanja v
vseh letih.
Leto dni kasneje so se pri-
jatelji spet sešli. To pot v
Varaždinu. To leto je po-
membno tudi zaradi tega, ker
je prišlo do mnogih posveto-
vanj, na katerih so obravna-
vali gospodarske in družbene
probleme. K sodelovanju so
pritegnili tudi šolsko mladi-
no, na prireditvah pa je so-
delovalo 20.000 udeležencev.
V	sedmem letu prijatelj-
skega sodelovanja sta pristo-
pili dve občini in sicer Ko-
privnica in Slovenska Bistri-
ca. Sindikalni delavci iz vseh
šestih občin so vzpostavili tu-
di prijateljske vezi z delav-
ci v Bosni in Hercegovini
ter v Srbiji. Bratsko sodelo-
vanje je dobilo vsejugoslo-
vanski pomen, tega pa ver-
jetno niso pričakovali tudi
največji optimisti, ki so za-
snovali prvo srečanje.
Lansko leto pa je bilo naj-
bolj slovesno. Ptuj je slavil
spoštljiv jubilej, KP, SKOJ
in sindikat pa so proslavljali
petdeseti rojstni dan. Prire-
ditve v vseh občinah so do-
bile vsenarodni značaj,'de-
lovni ljudje pa so s ponosom
ugotavljali, da je bratstvo in
enotnost močnejše kot kdaj-
koli prej.
V	letošnjih srečanjih brat-
stva in prijateljstva, nosilec
glavnega bremena so Kopriv-
ničani, lahko pričakujemo, da
se bo sodelovanje še bolj po-
globilo. Številne kulturne in
družabne prireditve bodo
združile na tisoče starih in
mladih, ki si bodo podali ro-
ke ter ponesli pesem brat-
stva po širni domovini. Sli bo-
do desetemu srečanju napro-
ti, svoje gostoljubje pa bodo
morali pokazati delovni ljud-
je občine Slovenska Bistrica.
-d
Posnetek z uspele javne radijske oddaje »Spoznavajmo
iiijateljske občine«, v kateri je sodelovala v lanskem
etu mladina srednjih in poklicnih šol sodelujočih občin.
Oddajo sta posredovala svojim poslušalcem Radio Ptuj
lil Radio Varaždin.	Foto: S. Kosi
TGA Kidričevo:
SPREJEM DELOVNEGA PROGRAMA
ZA LETO 1970
Pred nedavnim se je se-
stala na svojem drugem red-
nem sestanpu osnovna orga-
nizacija ZK tovarne glinice
in aluminija v Kidričevem.
Na dnevnem redu je bila
točka sprejem delovnega
programa organizacije za le-
tošnje leto ter spremembe
samoupravnih aktov. Odkar
je bil izvoljen nov komite
osnovne organizacije ZK v
TGA Kidričevo je le-ta za-
čel z intenzivnim delom ali
bolje rečeno nadaljuje tam,
kjer je prenehal delati prej-
šnji komite. Kot je znano, je
novi sekretar osnovne orga-
nizacije TGA Filip DOLI-
NAR socialni delavec v pod-
jetju, njegov namestnik pa
je inž. Vaclav VRABIC. Vsak
član organizacije je pred se-
stankom dobil osnutek pro-
grama dela, tako da ga je
lahko temeljito preštudiral
in potem na sestanku dajal
svoje pripombe, predloge in
priporočila, kaj bi bilo bolje
v programu dela, da bi se
isti zares tudi izvajal. Pred
tem je predsedstvo organi-
zacije razpravljalo o delov-
nem programu za leto 1970
in upoštevalo predvsem, da
je treba najprej izpolniti na-
loge, ki jih je postavila pred
slovenske komuniste resolu-
cija I. konference ZK Slove-
nije. Program obsega osem
točk, ki so razdeljena na sle-
deča področja: kot prvo je
na vrsti samoupravljanje,
nato sledi gospodarjenje v
katerem so zajeti kadri ter
perspektiva podjetja, ki je
za ves kolektiv tudi najbolj
zanimiva. Sledi ideološka
vzgoja članstva, na četrtem
mestu je sodei^anje z druž-
benopolitičnimi organizacija-
mi in organi upravljanja, sle-
di sprejem novih članov. Na
šestem mestu je delovna di-
sciplina, sledi splošni ljud-
ski odpor in končno na
osmem mestu kvalitetne
spremembe v ZK. Program,
ki je zares dobro zamišljen
ima vrsto zelo konstruktiv-
nih in dobrih predlogov, ka-
tere bodo morali člani ZK v
tovarni brez. nadaljnega do-
sledno tudi izvajati.
M. F.
S seje komiteja občinske konference ZKS Ptuj
¥p!iv in posledice ukrepov
la odpravo nelikvidnosti
Včeraj popoldne je bila
sklicana šesta redna seja ko-
miteja občinske konfere»ce
ZKS tPuj. Dnevni red je ob-
segal razpravo o vplivu in
posledicah ukrepov za od-
pravo nelikvidnosti, predlog
proračuna' za leto 1970 in
sklepnega računa za leto
1960, občinske organizacije
ZKS tPuj, proslavo 100-let-
nice rojstva V. I. Lenina in
druga aktualna vprašanja.
Za prvo točko dnevnega
reda je pripravila posebno
poročilo komisija za družbe-
no ekonomske odnose in e-
konomsko politiko pri občin-
ski konferenci ZKS Ptuj. V
tem poročilu je med drugim
rečeno, da nelikvidnost ni
nov pojav v našem gospo-
darstvu, je pa v sedanji fazi
gospodarske reforme eden od
osnovnih elementov in dis-
proporcev med denarnimi
ter blagovnimi tokovi oziro-
ma med maso finančnih
sredstev in maso blaga ali
bruto obsegu proizvodnje.
Kljub temu, da beležimo
pozitivne rezultate povečanja
lastnih obratnih sredstev go-
spodarstva v vseh letih re-
forme, to povečanje sredstev
ni bilo v skladu z naglim po-
rastom konjunkture in obsega
proizvodnje. Osnovne dimen-
zije nelikvidnosti v sedanjem
času bi lahko iskali v nasled-
njih žariščih tega pojava, in
sicer; Obseg froizvodne ak-
tivnosti, izražen v družbe-
nem bruto proizvodu v zad-
njih letih ni bil usklajen s
finančnimi sredstvi. Kot je
ugotovljeno, je nelikvidnost
dobila močne impulze iz in-
vesticijsko in sulošne potroš-
nje. žarišča nelikvidnosti pa
v veliki meri izvirajo tudi
iz nepokritih in prekorače-
nih investicijskih virov. Da
bi odpravili težave, ki iz te-
ga izvirajo, bi k večji disci-
plini morali povabiti vse pri-
zadete in ne samo gospodar-
stvo.
Od gospodarskih organiza-
cij v Ptuju je glede likvid-
nosti problematična pred-
vsem Delta, pogosto pa sta
blokirana Zavod »Olge Me-
gličeve« in montažno podjet-
je Elektrokovinar ter obča-
sno podjetje gumijskih in ko-
vinskih izdelkov, servisi
»Sigma« in Tovarna avto-
opreme Ptuj. Problem neli-
kvidnosti pa ni tako pereč
v trgovini in gostinstvu.
Kreditna banka Ptuj je med
najbolj solventnimi banka-
mi v Sloveniji in ima v glav-
nem na voljo dovolj sredstev
za kratkoročne kredite. Bolj
problematična so sredstva
dolgoročnega značaja.
Potrebe po stalnih obratnih
sredstvih, ki jih zahtevajo
investicije, bodo v tem letu
še večje. Na to moramo ra-
čunati že s stališča, da spe-
cifično problematiko območ-
ja ptujske obične in bližnjih
karakterizira precejšnja ne-
razvitost in premajhna zapo-
slenost.
V poročlu komisije za dru-
žbeno e |:)nomske odnose in
ekonomsko politiko pri ob-
činski konferenci ZKS Ptuj
je tiidi zapisano, da glede na
hiter razvoj manjših delov-
nih organizacij in njihovo
preraščanje v industrijsko
proizvodnjo kot je to primer
v »Sigmi« in tovarni avto-
opreme Ptuj; problematiko
razvoja kmetijstva, turizma,
trgovine in investicij v infra
strukture oziroma v objekte
družbenega standarda, ta po-
meni takšno maso sredstev,
da jih najbrž ne bi mogli v
celoti zagotoviti v domači
banki.
O sklepih, ki so bili spre-
jeti v zvezi z odpravo neli-
kvidnosti v ptujski občini in
o drugih vprašanjih, ki so
jih včeraj obravnavali člani
komiteja in občinske konfe-
rence ZKS Ptuj, bomo poro-
čali v naslednji številki Te-
dnika.	-b-
V s?r!rt iz obupa
Ormoški organi milice so v
službena poročila vnesli še
en tragični primer. Ivan Raj
je storil samomor potem, ko
ga je dekle, s katerim se je
hotel poročiti, zavrnilo. U-
strelil se je s samokresom, v
katerem je imel naboje pre-
delane iz vojaških. Ivan Raj
se je ustrelil v desno sence
m je bil takoj mrtev. -d
STRELJANJE IN ŠAH M
PRAGERSKEM
V okviru praznovania dne-
va železničarjev je sindikal-
na organizacija delovnega
kolektiva železniške postaje
Pragersko izvedla prvo tek-
movanje za prehodni pokal
železničarjev v šahu in stre-
ljanju z M-ačno puško.
Prvo mesto v šahu kakor
tudi streljanju z zračno pu-
ško je osvojila ekipa sindi-
kata iz IMPOLA Slov. Bi-
strica, medtem ko je drugo
mesto, prav tako v obeh di-
sciplinah, osvojila sindikal-
na organizacija železničarjev
postaje Pragersko. Na tretje
mesto se je uvrstila ekipa
aktiva ZMS Pragersko.
Tekmovanje je bilo dobro
izvedeno, vsa srečanja pa za-
nimiva.	Viktor Horvat
stran 8
tednik — četrtek, i6. aprila 1970
Srečanp v Petek
Ko se na valu
oglasi ženski glas..,
Deževen dan se je obetal.
Ormoške ulice so bil zavite
v sivino, ljudje so hodili stis-
njeni k stenam hiš, tu in tam
pa je padla kaplja dežja. Nič
kaj prijazen čas za pomlad.
Z ulice sem se preselil v sta-
novanje Turinovih, prišel pa
sem z namenom, da bi pore-
kel besedo, dve z gospodi-
njo Karlo, ki se ukvarja s
konjičkom, ki je precej ne-
navaden za ženske. Je na-
vdušen radioamater, kaj vse
prijetnega pa se ob tem ko-
njičku pripeti, pa vam bom
povedal v nadaljevanju se-
stavka.
Najprej mi je povedala, da
ima največ zaslug za to, da
je »pristala« pri radioama-
terjih, njen mož Drago, ki se
je pred šestnajstimi leti
vključil v radio klub v Slo-
venski Bistrici. Ni in ni ji
šlo v glavo, da bi zaradi te-
ga, da bi se pogovarjal po
valovih s kom drugim, kdo
sploh vstal ob dveh zjutraj,
tako kot njen mož.
Kar malce ljubosumja je
bilo vmes. Odločila se je, da
si bo vso stvar ogledala »na
licu mesta«. Potem pa se vsa
zgodba prične. Fantje v ra-
dio klubu so jo vzpodbujali,
končno pa se je le ojunačila.
Ni veliko žena med radio-
amaterji, zato pa so tiste, ki
se oglašajo s telegrafskimi
znaki in po sprejemno-od-
dajnih postajah, toliko bolj
cenjene. Prvi izpit je opra-
vila leta 1956, sedem let ka-
sneje pa je imela za sabo že
»prvo klaso«, največ, kar je
moč doseči.
Z možem in sinovoma so
se pred sedmimi leti preseli-
li v Ormož. Sprva je bila kar
malce nezaupljiva, sedaj pa
pravi, da ne bi kar tako za-
menjala z drugim mestom. Z
njihovim prihodom pa se je
tudi v Ormožu pričel radio-
amaterizem. Potem sem ho-
tel vedeti, kako reagirajo ko-
legi, kadar se oglasi na va-
lovih.
Nekateri najprej sploh ne
verjamejo, da je zares žen-
ska, potem si lahko pred-
stavljate, da je to zares do-
godek. Radioamiater-žena je
toliko bolj zanimiva, ker po-
vsod na svetu za veze z nji-
mi podeljujejo posebne di-
plome. Njen znak je Yu
3ZWY, slišijo pa ga lahko
tudi širom sveta.
Ob uricah, ki jih preživi
ob sprejemno-oddajni posta-
ji, spozna mnogo zanimivih
ljudi, doživi pa tudi lepe
trenutke presenečenj. Pred
leti je bilo, ko se je »pogo-
varjala« z radioamaterko iz
ZDA. Nekaj tednov kasneje
je dobila sporočilo, da je
včlanjena v njihov ženski
klub, prijateljica pa ji redno
plačuje tudi članarino. Da
članstvo le ni zgolj formal-
nost, priča tudi to, da ji od
časa do časa pošiljajo pošto
časa do časa pošiljajo pošto,
v kateri jo seznanjajo z vse-
mi odločitvami, ki so jih v
klubu sprejele članice.
Vsak radioamater je po-
sebno ponosen na nekatere
redke in zelo oddaljene zve-
ze. Karla se najbolj ponaša
s kartico, ki jo je prejela iz
Venezuele. In še eno precej
lepo korist je imela, ker se
je naučila telegrafije. Ko je
bil njen sin Drago, med mo-
jim obiskom je sedel v dnev-
ni sobi ob aparaturah in ne-
umorno pošiljal znake, pri
vojakih, sta se skoraj vsak
večer x,pogovarjala«. Ločilo
ju je nekaj sto klometrov, in
vendar sta bila tako zelo bli-
zu. Dogovorila sta se, da ji
ne bo rekel mama, ko bosta
dobila zvezo, vendar se ni
mogel vzdržati, da ne bi za-
klical od veselja. Potem so
se oglasili še mnogi drugi, ki
so iskali vezo, saj takega do-
godka, ko se na razdaljo več
sto kilometrov pogovarjata
mama in sin, zares ne kaže
zamuditi. Sploh pa je ženski
na »valu« precej težko. Vsa-
kdo bi želel le toliko trenut-
kov, kolikor je potrebno, da
čez nekaj dni v obeh smereh
potujejo kartice, ki obeležu-
jejo »sestanek«.
Kar prehitro je bilo konec
tega prijetnega kramljanja.
Karla Turinova in njena dva
Draga (mož in sin) bodo še
veliko večerov presedeli v
dnevni sobi in se oglašali v
svet. To je del njihovega ži-
vljenja, brez katerega bi
prav zares težko izhajali.
Zadovoljstvo z obraza mi
niso mogli pregnati niti gro-
zeči oblaki, pa tudi dežne
kaplje ne. Dan se mi ni več
zdel tako siv, za dobro raz-
položenje pa so poskrbeli
Turinovi iz Cvetlične ulice.
D. Utenkar
Karla Turin
Radi bi svoj prostor
Potem, ko zapustimo prve
obronke Pohorja izza bistri-
ške tovarne Impol, nas pot
pripelje v prijazno vasico
Visole. 2e daleč iz doline lah-
ko opazite aluminijasto kon-
strukcijo spomenika, ki so ga
bili postavili pred leti, to pa
ni edina zanimivost te vasice.
Morda je najbolj značilno to,
da več kot devetdeset odstot-
kov prebivalcev vsak dan
hodi na delo v tovarno Im-
pol, nekaj sto metrov nižje.
Nič preveč ne bi pretira-
val, če bi porekel, da je to
povsem »impolska« vas. Za-
gotovo je vsaj eden od vsake
domačije zaposlen v tej to-
varni. Nedolgo tega pa so se
vaščani zbrali na krajevni
konferenci SZDL in sklenili,
da bodo delo spet oživeli.
Morda je minilo leto ali dve,
ko so bili dokaj prizadevni.
Potem so izgubili prostor,
kjer se je odvijalo njihovo
družabno življenje, delo pa
seveda ni moglo biti več
uspešno.
Sedaj pa so se Visolčani
spet dogovorili, da bodo pri-
pravili temeljit program de-
la, ki naj bi spet oživel sta-
re čase. Vsekakor ne smemo
pozabiti, da je več kot dve
tretjini prebivalcev članov
SZDL, torej lahko pričakuje-
mo, da bo delo le uspešno.
Takoj v začetku so se morali
spoprijeti s problemorn pro-
stora. Jasno je, da brez tega
ne bo šlo. Novoizvoljeni od-
bor, v katerem so občani, ki
so voljni dela, je že pričel z
akcijo za svoj »prostor pod
soncem«. Visolčani upajo, da
jim tisti, ki jim lahko poma-
gajo, ne bodo odrekli pomo-
či. To pa sta predvsem občina
in tovarna. S polnim zaupa-
njem pričakujejo, da bodo
samoupravni organi Impola
razumeli njihove želje in jim
omogočili, da bodo končno le
prišli do nekaj kvadratnih
metrov, ki so še kako potreb-
ni za uspešno delo. Brez te-
ga ne bi bilo mogoče izpe-
ljati programa, ki so si ga za-
stavili.
S prostorom bi pomagali
vsem. Mladim in starejšim.
Kar razveseljivo pa je, da so
v zadnjem času precej aktiv-
nosti pokazale tudi žene.
Na enem izmed sestankov
so se dogovorili, da bodo po-
vabili predstavnike občinske
skupščine in tovarne Impol,
radi pa bi jih seznanili z
upravičenostjo svojih želja.
Se v tem mesecu bodo na
Visolah pripravili proslavo
ob jubileju OF, mladi pa bo-
do na predvečer praznova-
nja zakurili kresove.
Prvi koraki so bili torej
uspešni. Delo, ki je mirovalo
poldrugo leto, bo spet zaži-
velo, vaščani pa se bodo tajco
spet vključili v družbeno ži-
vljenje.
Pi-epričani smo, da so želje
Visolčanov uresničljive, prav
pa je, da tistim, ki so voljni
dela, pomaga tudi širša dru-
žbena skupnost.	-d
Ljudje so veliko
krat krivi sami
Minuli teden, ko je sneg
povzročil precejšnje težave,
so bili naporni tudi za mon-
terje ormoškega rajona, ki
sicer sodi k Elektru Ptuj. V
razgovoru z vodjo Dragom
Turinom sem izvedel, da je
bilo ob zadnjem snežnem
neurju na omrežju kar pet-
indvajset poškodb. Na ormo-
škem rajonu je zaposlenih
deset delavcev, ki so doslej
svojo nalogo dobro oprav-
ljali. Ob večjih poškodbah
jim priskočijo na pomoč tu-
di monterji iz Ptuja, največ-
krat pa se morajo znajti kar
sami. Tako se velikokrat pri-
peti, da morajo ormoški
monterji krepko pljuniti v
roke, ob takšnih priložnostih
ura nič ne pomaga. V snegu
in mrazu je potrebno klju-
bovati po dvanajst in še več
ur. Prav gotovo so potem ob
raznih kritikah, češ da ni
elektrike, kar malce priza-
deti. Ljudje velikokrat po-
zabljajo, koliko truda je po-
trebno vložiti, da se napake
in poškodbe na daljnovodih
odpravijo.
Ne malokrat pa so občani
prav zaradi svoje malomar-
nosti povzročitelji zastojev.
Ne dolgo tega so v Podgor-
cih ob daljnovodu podirali
drevje, pri tem pa so poško-
dovali daljnovod. Mnogi
menda sploh ne vedo, da la-
hko za takšne primere, ko
podirajo drevje ob omrežju,
zahtevajo, da je prisoten
monter, ki nadzira delo. Ta
posel opravlja brezplačno,
zato bi bilo prav, da bi v
prihodnosti ob vsaki taki
priložnosti javili vodji rajo-
na, ki bo zagotovo odredil
dežurnega monterja. Občani
si bodo tako prihranili mno-
ge stroške, ki jih sicer po-
vzročijo ob nestrokovnem
podiranju, pa tudi do nelju-
bih prekinitev električnega
toka ne bo prišlo tako pogo-
sto. Mnogi prebivalci uolj
oddaljenih vasi, se velikokrat
pritožujejo, da ni električ-
nega toka, pozabljajo pa na
to, da okvare navadno sploh
ne prijavijo, tako da elektri-
čarji zanje zares ne vedo.
Na območju ormoškega ra-
jona bodo v letošnjem letu
zgradili nekaj pomembnih
objektov. Nove transforma-
torske postaje bodo zgradili
v Grabah, Preseki, Bresnici
in Hajndlu. Prav v teh dnei:i
pa obnavljajo dotrajano o-
mrežje v Pušencih. S tem pa
spisek obnov še ni končan.
Se v letošnjem letu bodo
pričeli obnavljati omrežje v
Mihovcih, delno pa tudi v
Bresnici. Torej lahko vidimo,
da bo na območju ormoške
občine do konca leta storje-
nega še veliko. Prav gotovo
pa smo lahko prepričani, da
monterji z ormoškega rajo-
na dobro opravljajo svoje
delo in da so nekateri očitki
vse preveč »razpihnjeni«. Po-
rabniki električnega toka pa
morajo seveda računati s
tem, da so omrežja vse pre-
več obremenjena, saj so mno-
ga napeljali takrat, ko so po
ormoških vaseh prvič zago-
rele žarnice.	-d
Ormoška »elektrarna«
Tudi letos zvezna
štafeta v Ormožu
Kmalu bodo mladi iz vse
Jugoslavije ponesli štafeto,
ki jo bodo 25. maja predali
predsedniku Titu ob njego-
vem rojstnem dnevu. Za ta
dogodek pa so se pričeli pri-
pravljati tudi v Ormožu,
kjer bo potekala pot zvezne
štafete. Ormoški mladinci jo
bodo sprejeli 4. maja ob 12
uri. O pripravah na sprejem
štafete je v petek razprav-
ljalo predsedstvo občinske
konference ZM. Na omenje-
nem sestanku so spregovori-
li tudi o programu praznova-
nja letošnjega meseca mla-
dosti ter o nekaterih drugih
problemih, ki tarejo mladin-
ce v vsej občini.
tednik — četrtek, 16. aprila 1970
stran 9
panes seja OK ZMS Ptuj
Problemi vajeniške mladine
o problemih vajeniške
jiladine v gospodarstvu bo-
jo razpravljali tudi na da-
našnji seji obč. konf. ZMS
Ptuj.
ptujski poklicni šoli izo-
bražujeta učence predvsem
y teoriji, prakso pa pridobi-
vajo v delovnih organizaci-
jah in pri zasebnih obrtni-
Icih. Učenci se zavzemajo, da
bi dobili več prakse tudi v
šoli. Šolski center za kovin-
sko stroko je dobil prenov-
ljene prostore bivše kasarne
za gradom, a jih za dovolj-
no število in raznolikost de-
lavnic ter strojev še vedno
primanjkuje. Učenci še vedno
pridobivajo prakso na de-
lovnih mestih. V poročilu za
sejo med drugim tudi piše,
da so šole po zakonu dolžne
izvajati mentorstvo nad u-
ženci v času praktičnega us-
posabljanja v delovnih or-
ganizacijah ali pri zasebnih
obrtnikih. Mentorstva pred-
vsem pri zasebnih obrtnikih
ni čutiti. To slabo vpiiva na
pouk in odnos mojester —
vajenec. Izostane tudi uspeh
povezovanja teorije s prak-
so.
Eden od pomembnih raz-
logov za slabše pogoje izo-
braževanja v poklicnih šolah
je neurejeno financiranje, kd
se izboljšuje predvsem po
tem, ko jih financira RISK.
Učenci v obeh poklicnih
šolah imajo tudi materialne
in socialne probleme. Mla-
dinci želijo prati čimprej do
poklica in zaposlitve. K te-
mu jih sili slabši uspeh v
osnovni šoli in nepovoljen
materialni položaj staršev.
V poklicne šole se vpisuje
predvsem mladina delavskih
in kmečkih staršev; v sred-
nje šole se vpisuje predvsem
mladina uslužbencev. Posle-
dica tega je nenormalna,
materialna, socialna in dru-
žbena selekcija mladih. Mla-
dem absolventom poklicnih
šol je otežkočen tudi vpis v
v:šje šole, kar še poslab.ša
njihov položaj.
Iz ankete, ki jo omenja po-
ročilo, je razvidno, da 25
odst. učencev poklicnih šol
^ela težko fizično delo prek
^asa, ki je z zakonom pred-
pisan. Delati morajo tudi po-
"loči (gostinstvo, zasebni obr-
^iki...), kakor tudi po šol-
skem pouku (trgovina), ob
'Nedeljah praznikih... Pre-
%emenjeni z delom se ne
l^orejo posvetiti učenju. U-
'^enci se zaradi nepoučenosti
o svojih pravicah in dolžno-
^Mh (75 odst. anketiranih je
"Ogovorilo, da o tem niso se-
^fianjeni), odvisnosti od moj-
^trov, poslovodij ali pomoč-
fiikov in čezmernemu delu
J"® upirajo. Večkrat je vzrok
^dii borba za večji zaslužek,
f^oročilo priporoča, da naj
jl^špekcija ostreje poseže in
*9znuje odgovorne ljudi.
Na dnevnem redu je tudi
^Szprava o nagrajevanju u-
^ericev. Opaziti je, da se
klJub zakonu pojavlja izko-
riščanje mladih vajencev.
Nagrajevanje tudi ni povsod
po vloženem delu, marljivo-
sti in rezultatih dela. Plače
učencev so marsikje odvisne
od pozornosti delovne orga-
nizacije. Nagrade so prema-
lo stimulativne. Morale bi
upoštevati sposobnost, spre-
tnost, marljivost, iznajdlji-
vost in učinkovitost dela.
Razpravljali bodo tudi o
samoupravnem uveljavljanju
in družbeno političnem orga-
niziranju učencev v gospo-
darstvu.
Z. R.
KURIRČKOVA POŠTA V PTUJSKI
OBČINI
V soboto prejmejo pionirji
PO Trnovske vasi kurirčko-
vo torbo od pionirjev — ku-
rirjev občine Lenart. Ob tej
priložnosti bo v Bišu manjša
svečanost. Tako se bo priče-
la težka naloga pionirjev
ptujske občine, da pošto var-
no prenesejo skozi vso obči-
no, saj bodo pri tem upora-
bili mnogo iznajdljivosti in
hrabrosti, da se bodo izogni-
li zasedam in »sovražnemu«
ozemlju. Prehojeno bo mno-
go kilometrov, dokler bodo
pionirji svojo nalogo uspešno
opravili. Republiška smer
»Š« vodi iz Trnovske vasi do
spomenika v Desterniku, do
domačije Reševih in dr. J.
Potrča in nadaljuje po ku-
rirskih poteh do domačije J.
Lacka, mimo hiše, kjer je
prebival T. Znidarič do šole
Osojnik v Ptuju, kjer bo
shranjena do ponedeljka.
Pionirji — kurirji osn. šo-
le T. Znidarič bodo zjutraj
ponesli kurirčkovo torbo do
osn. šole I. Spolen j aka, od
koder bo nadaljevala pot
prek Hajdine, Kidričevega,
Lovrenca, Ptujske gore mimo
tehnike »Lacko«, do osn. šole
v Majšperku, kjer bo ponov-
no prenočila. V torek zjutraj
pa bodo kurirji iz Majšperka
ponesli do osn. šole v Stoper-
ce in na Strmcu predali ku-
rirčkovo pošto pionirjem ob-
čine Šparje pri Jelšah.
Ker je v republiški smeri
zajetih samo 11. osn. šol, bo-
do nanjo vezane občinske
smeri, in tako se bo Trnov-
ski vasi priključila pošta iz
Vitomarc. Popoldne ob 16. u-
ri ob prihodu republiške po-
šte na osn. šooi F. Osojnik
Ptuj bodo prišle tudi občin-
ske, in sicer: iz Gorišnice,
Dornave, Polenšaka in Jur-
šinc; Zavrča — Cirkulan,
Markove; in iz Grajene. V
ponedeljek pa se bodo v
Lovrencu na Dravskem po-
lju priključile iz Leskovca,
Vidma, Gruškovja, Rodnega
vrha, Podlehnika, Sel in iz
Cirkovc, popoldne pa se bo
Majšperku priključila še po-
šta iz Zetal in Narapelj.
Kurirčkovo pošto bodo na
svoji poti spremljali člani
Zvez? borcev, ki bodo s svo-
jimi izkušnjami, saj bo med
njimi precej takih, ki so v
času okupacije Slovenije de-
jansko izpolnjevali te nalo-
ge, pomagali pionirjem —
kurirjem premostiti težave,
na katere bodo naleteli.
Pri vseh šolah bodo kraj si
kulturni programi, kjer bo
navzočim pionirjem sprego-
voril tudi član Zveze borcev
NOB.
Kako so pionirji — kurirji
to zahtevno nalogo izpolnili,
bomo objavili v prihodnji
številki.
Sklepna prireditev bo 23.
maja na Pokljuki, kamor bo-
do prispele vse republiške
smeri in ob enem bo tu sre-
čanje z narodnimi heroji in
prvoborci. Prirejen bo parti-
zanski miting in za pionirje
— kurirje, ki se bodo ob tej
priložnosti zbrali iz vse Slo-
venije, bodo enote JLA pri-
kazale vojaško vajo — upri-
zorjen bo napad na sovražno
postojanko.
anc
OB SVETOVNEM DNEVU
ZDRAVJA
Svet za zdravstvo pri SO
Ptuj je ustanovil priprav-
ljalni odbor za organizacijo
Naša pisma
LEPA DEKLICA POMLAD
Pomlad je lepa deklica
ki cvetke je zbudila
in polhe predramila,
ko po gozdu je podila.
Glasno je trobentala,
da slišala sta polžek in ježevka,
oba smuk od brloga vstran
na ravno plan, na sončno stran.
Ptičice so opazile,
da zimske zaspanke so se pripla-
zile
na sonce gret.
Zato na visoko vejo so zletele
in deklici Pomladi zapele,
da lep sedaj je svet.
Marjana Murko. Pobrežje
Draga Alenka!
Danes se ti prvič oglašam in
te prosim če bi lahko objavila
ta spis v Tedniku. Upam, da ga
ne boš vrgla v koš ali pozabiia
nanj. Obljubljam, da se bom še
oglasila.
RADA IMAM ZlV.ALI
Pri hiši imamo več domačih
živali: krave, svinje, kokoši,
psička in muco. Vse imam zelo
rada, saj jih vsak dan krmim tn
negujem. Tudi živalce čutijo, da
jim imam rada. Ko pridem v
hlev. kravice prijazno zamuka-
jo in pujski me vabijo s svojim
kruljenjem. Tudi kokoške pri-
skakljajo k meni, ker vedo, da
jim vedno prinesem nekaj zrnja.
Večkrat me pri tem spremljata
tudi psiček in mucka. Ko opra-
vim svoje delo, vzamem mucko
v naročje in jo nesem v kuhi-
njo.
akcij in prireditev ob sve-
tovnem dnevu zdravja, ki je
letos pod geslom: »Zgodnje
odkrivanje raka rešuje živ-
ljenja«. Pripravljalni odbor,
ki je že imenovan (predsed-
nik odbora je dr. Ciril Kor-
par) bo programiral in re-
aliziral akcije, ki bodo vse
leto. Svet za zdravstvo jih bo
spremljal in pomagal pri u-
spešni izvedbi ter o tem po-
ročal republiškim pristojnim
organom.	ZR
Med vsemi domačimi živalmi
mi je najbolj priljubljena nmc-
ka. v zimskem času se prav ra-
da tišči peči. Pred kratkim sem
jo celo opazila na štedilniku.
Zvita v klopčič je prav trdno
spala. Zdelo se mi je. da je na-
rahlo smrčala. V kuhinji je bi-
la popolna tišina. V kotu pod
kuhinjsko omaro pa je pričelo
nenadoma nekaj prav nalahno
škrtati. Zdaj sem videla, da se
je muca prebudila Pozorno je
najprej dvignila glavo, nato pa
previdno skočila na stolček in
od tam na tla. Ze je bila nri
omari. Tu pa je sključila hrbet,
naježila dlako, dvignila prednjo«
desno tačko in od napetosti vsa
drgetala. Malo se je pomirila
in lepo sedla ter nepremično gle-
dala v kot za omaro. Kot blisk
se je spet vzravnala in skočila
v kot ter prinesla v gobčku ma-
lo miško. Sedaj je hotela s svo-
jim plenom iz kuhinje, pa je
nisem pustila. Kmalu se je pri-
čela z miško igrati, da jo je bi-
lo prav zanimivo opazovati. Ko
se je naveličala, jo je pohrusta-
la. »Pridna naša muca, ki miške
lovi,« sem ji rekla in jo pobo-
žala po hrbtu. Da bi ne bila
preveč žejna, sem ji v njeno
skodelico nalila malo mleka.
Ko je prišla mama v kuhinjo,
sem ji povedala, ka.i se je zgo-
dilo, in tudi ona je pohvalila
muco. To pohvalo si je res za-
služila, ker je zelo pridna. Vsak
dan lovi miške, ki bi nam sicer
naredile veliko škode. Vse do-
mače živali so zelo koristne, za-
to jih moramo skrbno hraniti in
gojiti. Zelo obsojam tiste ljudi,
ki živali pretepajo ali pa iih na
drug način trpinčijo. Sklenila
sem. da ne bom živali nikoli
mučila, temveč bom z njimi ve-
dno lepo ravnala.
Krista Markež
G. razr.. Trnovska vas
Alenka! Spet se vam oglašam
in vas prisrčno pozdravljam. Pri
nas se je zgodila huda nesreča,
kakšna, pa boste videli v pe-
smici.
Se en lep pozdrav!
Marija Gab.rovec,
Videm pri Ptuju
ČUDNA KOKOS
Poslušajte,
kakšna se zgodila je nezgoda,
huje kot poplavila bi voda,
velika kokoš je pobegnila,
nekje v gozdu se je skrila.
Glavo veliko ima kot nebotičnik,
kljun pa kot meter dolgi svinč-
nik,
tehta približno petnajst ton
in sne več kot velik slon.
Oči zelene ima kakor livada
in vidi prav do Beograda,
a dva kremplja sta tako velika,
da železnica speljana
bi lahko bila do Dubrovnika.
X
Ta opis je bolj za silo,
zato še važno sporočilo:
»Ce kdo jo sreča, naj se skrije
m pohiti na postajo milicije!«
MARJANA!
Pametno si storila, ko si po-
mlad imenovala lepo deklico,
ka.j_ti s tem si se ji prikupila.
Bos videla da bo sedaj zares
prišla k nam in nas očarala z
vsem njenim sijajem.
KRISTA!
Prvo pisemce si mi napisala.
Razveselila si me in z nekim po-
nosom navdala, ko sem videla,
da tudi v Trnovsko vas sega Na-
ših pisem glas.
Ljubeznivo si opisala vašo
muco in odkrila tvoje dobre mi-
sli. Sedaj vidiš, da takega spisa
nikakor ne morem vreči v koš.
MARIJA!
Ne misli, da ne vem razvozlati
tvoje uganke! Ta čudna ko^koš
je prvoaprilska potegavš5!na.
Ah ni?
VLADO!
Tvoja pesmica SIJ SVOBODE
bo izšla tisti četrtek pred 27. a-
prilom kot slavnostna pesem za
veliki praznik. MILAN, tudi tvo-
ja pesmica je zelo lepa in bo na-
tiskana.
Vse moje današnje sodelavce
prisrčno pozdravljam.
ALENKA
EKIPA IZ ČAKOVCA ZMAGOVALEC
TURNIRJA
V soboto je bilo v telovad-
nici osnovne šole F. Osojnika
v Ptuju tekmovanje v namiz-
nem tenisu med občinami Ca-
kovec. Koprivnica, Ptuj, Slo-
venska Bistrica in Varaždin
— žal se tekmovanja ni ude-
ležila ekipa OSS Ormož. Eki-
po so sestavljali 3 člani in
članica ter predstavnik JLA.
Vrstni red je bil naslednji:
Cakovec 10 točk. Koprivnica
8, Varaždin 6, Slovenska Igi-
strica 4, Ptuj 2 in Ormož brez
točke.
Tekmovanje je potekalo v
veliki borbenosti in v pravi
fair play borbi in tekmova-
nje se je končalo brez pro-
testov.
Ob pričetku tekmovanja je
prisotnim ekipam občinskih
sindikalnih svetov spregovo-
ril podpredsednik OSS Ptuj
Feliks Bagar. Pionirji so go-
stom predali šopke cvetja in
prospekte mesta Ptuja.
Organizacija tekmovanja je
bila odlična.
anc
S tekmovanja v namiznem tenisu
stri«n 10
tednik — četrtek, 16. aprila 1970
ZAPIS Z VOJAŠKE VAJE, KI JE BILA V MINU-
LEM TEDNU V PLANINSKIH PREDELIH GORENJ-
SKE
»Dobrodošli
mladi partiiani...«
Zgodilo se je povsem ne-
pričakovano in nenadoma. V
torek proti večeru, se je pred
hišo kjer st^anujem ustavila
občinska »žaba«. V prvem hi-
pu sem pomislil: »Verjetno
se je zgodilo kaj pomemb-
nega in bo treba kam na te-
ren!« Nemalo pa sem bil
presenečen, ko mi je voznik
pomolil v roke poziv za vo-
jaško vajo, na katerem je pi-
salo »polazi odmah«. Ni bilo
časa za nadaljnje razmišlja-
nje. Od tu dalje se je razvi-
jalo vse po vojaško. Civilno
obleko je zamenjala vojaška
in čez dobrih 15 minut ni-
sem bil več prav nič novinar
temveč vojaški starešina —
pripravljen za izvrševanje
postavljenih nalog. Na do-
ločenem zbornem mestu so
se formirale posamezne edi-
nice. Ko je bilo vse nared,
je krenila skozi noč dolga
kolona »peštransa«, tako so
imenovali pohod nekateri re-
zervisti, ki so poleg vojaške
resnosti prinesli s seboj tudi
zvrhano malho humorja. Ko
so se noge nekoliko »razgi-
bale«, smo posedli v voja-
ška vozila in krenili proti
Gorenjski, ki nas je priča-
kala v dežju, snegu in seve-
da tudi blatu. Vse to pa za
nas ni bila ovira.
V gore so se začele pomi-
kate dolge kolone vojakov.
Na eni strani so se priprav-
ljali branilci, na drug stra-
ni pa napadalci. Težka vo-
jaška oprema je postajala v
hribih še težja in na ne pre-
več utrjenih nogah »rezer-
vistov« so se pojavili tudi
prvi žulji. Toda kdo bi mi-
slil na to. Pred nami je bil
>sovražnik«. V strmih poboč-
jih so zadoneli prvi streli, v
zraku so zabrnela letala in
helikopterji, oklopna vozila
pa so prav tako uspešno iz-
vrševala svoje naloge. V str-
mih pobočjih je motorizacija
onemogla. Pomagal je kmet
s konjsko vprego...
Po dveh napornih dnevih
marša, se je naša kolona vo-
jakov utaborila v gorski va-
sici. Iz hiš je prišlo staro in
mlado. Hribovci so nam za-
čeli velikodušno deliti jabol-
ka. Globoki vojaški žepi so
postali kaj hitro rezervna
skladišča. Ko je zmanjkalo
prostora so postale tudi če-
lade gajbice za jabolka.
Ljudje bi nam dali vse, če-
prav smo opazili, da tudi sa-
mi ne živijo v izobilju. Stari
očanec nam je dejal: »Dobro-
došli mladi partizani... «
Videl sem, da je želel pove-
dati še kaj več, toda bil je
preveč ginjen, ko se je spom-
nil nazaj, ko se je tudi sam
s puško v rokah, seveda v
vojnem stanju, boril za to,
da smo lahko mi mladi v teh
dneh boje samo ponazarjali.
Noč nas je zatekla v obšir-
nih gozdovih. Počitek pod
milim nebom v dežju in sne-
g:u ni prijeten vendar pa je
na drugi strani nepozaben.
Stisneš se k tovarišu, da eden
drugea nekoliko ogrejeta in
se pri tem spomniš koliko
strašnejših in daljših noči so
tako preživeli naši partizani,
ko so se ined NOV bojevali
in nam izbojevali to kar da-
nes imamo in uživamo.
V ušesa se ti zareže pove-
lje »diži se«! V trenutku je
vse pokonci in kolona krene
naprej v noč proti »sovraž-
niku«. Daleč za hribi se po-
kažejo prvi prameni jutra-
njega svita. Zdani se. Napad,
juriš, puške pokajo in zav-
zemamo nove položaje___
Vse to so drobni utrinki z
minule vojaške vaje, ki so jo
višji voja.ški starešine in dru-
gi opazovalci ocenili zelo u-
Tudi otroci so pomagali čistiti orožje
godno in uspelo manifestaci-
jo naših obrambnih moči. Še
tisoč utrinkov je ostalo neza-
pisanih na papirju pa ven-
dar nam bodo še dolgo osta-
li v spominu.
Še posebej pa se mi je vti-
snilo v spomin srečanje z
ljudmi, ki so nam bili pov-
sod pripravljeni pomagati.
Veliko resnice je v tem, če
rečemo, da sta pri nas JLA
in civilno prebivalstvo tesno
povezani verigi in jeklena
ovira morebitnemu napadal-
cu, ki bi hotel kdajkoli krši-
ti našo suverenost.
J. Slodnjak
Osankarica-Fužinar
1:1
v tretjem kolu spomladan-
skega dela prvenstva sta se
v Slovenski Bistrici moštvi
Osankarice in Fužinarja raz-
šli z neodločenim rezultatom
1:1. Bistriški nogometaši so
prišli v vodstvo v 37. minu-
ti, potem ko je dobro odmer-
jen strel napadalca Topiča
obsedel v mreži. Nekaj časa
so bili domačini še v premo-
či, vendar napadalci niso iz-
koristili zelo lepe priložno-
sti. V drugem delu igre so
gostje prevzeli pobudo, ize-
načili pa so šest minut pred
koncem srečanja. Kljub te,
mu, da so imeli nogometaši
Fužinarja večji del tekme te-
rensko premoč, so imeli Bi-
stričani precej več zrelih pri-
ložnosti za dosego gola. De-
litev točk je realna. Srečanje
je pred 200 gledalci vodil
poprečno Pertinoč iz Celja,
Osankarica ima po tem ne-
odločenem rezultatu deset
točk in je na devetem mestu.
Prihodnjo nedeljo bodo no-
gometaši iz Slovenske Bistri-
ce gostovali na Sladkem vr-
hu.	-d
Rudarjevo voseito
Znano je, da je rudarski
poklic eden najtežjih in ne-
varnih. Zanj se odločajo ve-
činoma sinovi rudarjev, kar
je že tradicija v rudarskih
družinah. Poleg rudarskih
sinov se odločajo za ta po-
klic tudi tisti fantje, ki iz ka-
terega koli vzroka niso do-
seli potrebne šolske izo-
brazbe za kak drug poklic.
Danes se usposabljajo ru-
darski kadri navadno v ru-
darskih centrih. V teh do-
movih, kjer je vzgoja podob-
na internatski, dobivajo u-
čenci znanje ne samo iz splo-
šnih in strokovnih predme-
tov, ampak delajo tudi prak-
tično v rudniku pod nadzor-
stvom izkušenih rudarjev —
inštruktorjev. Po • treh letih
uspešnega pouka postanejo iz
šibkih učencev krepki ru-
darji.
Poleg tega pa so v rudniku
še vedno zaposleni fantje in
možje, ki nimajo potrebne
niti šolske niti strokovne izo-
brazbe in delajo kot nekvali-
ficirani delavci. S časom se
usposobijo v rudarski stroki
— vendar morajo obiskovati
tečaj in uspešno opraviti
predpisan'izpit, da dobijo u-
strezno kvalifikacijo učnega
kopača in kasneje kopača. To
so fantje in možje, ki se za-
vedajo, da jim pri delu ne-
kaj manjka in želijo po tež-
kem delu v jami to nadome-
mestiti. Zato so pri pouku
resni in kljub utrujenosti z
zanimanjem sledijo predava-
njem.
Kot medicinska sestra sem
jim razlagala prvo pomoč v
nesreči. Kolikokrat so mo-
rali to svoje znanje že upora-
biti na deloviščih. Zato iim
tvarina ni tuja. Postavljali so
vprašanja, kot bi hoteli do-
biti potrdilo, da so v nesreči
ravnali prav.
V splošnem pomenku s te-
mi ljudmi pa sem opazila,
da so v odnosu do svojih
najbližjih, do žena in otrok
nekoliko trdi. Manjka jim ti-
sta domačnost, ki napravi
ozračje doma in drugje pri-
jetno. Delo jih dela trde, boj
za kruh globoko pod zemljo
ne pozna romantike. Odloči-
la sem se, da bom eno svo-
jih predavanj posvetila med-
sebojnim odnosom v družini.
Pomenkovali smo se o
vsem — vedno bolj spro-
ščeno.
Redko pokažejo nežna ču-
stva, ki jih zna tudi rudarje-
va žena ceniti, prav tako kot
vsaka druga. Skupni spreho-
di z družino niso v navadi,
šopek s toplo besedo ženi v
spomin na tisti dan, ko mu
je rodila sina, to jim je tuje,
sramovali bi se. Rojstne dne-
ve družinskih članov, praz-
nike in svečane dni proslav-
lja večina ob obilni jedači
in pijači, često s stanovskimi
tovariši. Ob takih prilikah,
kjer bi morali biti žena prva
in v sredini pozornosti — je
navadno vprežena v delo še
bolj kot druge dni, za vso
družino in morda še za goste.
Kot da se sramujejo svoje
moškosti, če bi skupaj z ženo
sedla v primeren lokal in bi
skupaj z ženo popila kozarec
osvežujoče pijače, se izgovar-
jajo, da je žena potrebna do-
ma, če hoče, da bo vse hišno
delo opravljeno, ob času pri-
pravljena večerja itd. Bra-
nili so se, čeprav so sami ču-
tili neprepričljivost te ob-
rambe. Spoznala sem, da je
v teh širokih, mišičastih pr-
sih čuteče srce. Treba je le
premagati čudno moško sra-
mežljivost, ki zaradi tova-
riških dovtipov ne pokaže
resničnih čustev. Potrebno je
le, da prestopi prag iz kon-
vencionalnosti v sedanjost,
pa da zaživi družinsko živ-
ljenje v vsej svoji lepoti in
prisrčnosti tudi navzven.
Mislila sem, da ta učna
ura ni prinesla tistega, kar
sem pričakovala, kajti razšli
smo se neenotni.
Nekaj dni zatem pa me je
na cesti srečala neznana že-
na. Vsa vesela mi je hitela
pripovedovati, da ji je mož
za rojstni dan prinesel šopek
svežih rož, ji čestital in j3
zvečer povabil v kino. Prvič,
odkar sta poročena.
Mož ji je pripovedoval o
našem šolskem pouku in že-
lela je, da me spozna in se
mi za to doživetje osebno
zahvali.
USTAHOVUEN AKTIV KRVODAJAL-
CEV V TGA KIDRIČEVO
Pred nedavnim je bil na
predlog občinskega odbora
Rdečega križa Ptuj v Kidriče-
vem sestanek, na katerem so
se pogovarjali o velikih po-
trebah krvi, ki bi jo rabila
za letošnje leto ptujska bol-
nišnica. Poudarjeno je bilo,
da ima občinski odbor RK
Ptuj v letošnjem letu dolž-
nost, da zbere za redne po-
trebe ptujske bolnišnice v
Ptuj ca. 2500 krvodajalcev,
vendar pa jim je le s težavo
uspelo pridobiti — komaj
1891 krvodajalcev. V tovar-
ni aluminija v Kidričevem
je zanimivo in zaskrbljujo-
če to, da je vsako leto šte-
vilo aktivnih krvodajalcev
padalo, kar je razvidno iz
podatkov, da je bilo v letu
1965 pridobljenih v TGA 183
krvodajalcev v lanskem le-
tu pa jih je bilo le še 142. Ta
številka je za skoraj 2000-
članski kolektiv zares za-
skrbljujoča in nič kaj po-
hvalna, kar pa po drugi stra-
ni pomeni, da bo treba v tej
smeri še mnogo aktivnega
dela in požrtvovalnosti vseh,
ki jim je pri srcu delo te
humane organizacije. Tudi
UO je razpravljal o tej vlo-
gi in predlagal DS, da se tu-
di člani kolektiva TGA Ki-
dričevo lahko udeležujejo
krvodajalskih akcij med re-
dnim delovnim časom, in si-
cer pod naslednjimi pogoji:
Organizator krvodajalske ak-
cije mora najmanj tri dni
pred dnevom odvzema krvi
dostaviti spisek prijavljenih
kandidatov vodji DE, le-ta
pa skupno z vodji organiza-
cijskih enot odobri, kateri
delavci lahko gredo na od-
vzem krvi. Vsi, ki jim je o-
dobreno, da lahko gredo n»
odvzem krvi, morajo biti
obveščeni najmanj 1 dan
pred odvzemom. Delavec la-
hko zapusti delovno mesto
ob 10. uri, osebni dohodki za
izgubljen delovni čas pa bre-
meni,io podjetje. Vsi člani
kolektiva, ki bodo morebiti
poklicani v bolnišnico zaradi
nujnega odvzema krvi, p»
imajo na dan odvzema krvi
prosti dan, vsi osebni dohod-
ki za izgubljen delovni čas
pa prav tako bremenijo pod-
jetje. Ker je torej bil v TGA
ustanovljen aktiv krvodajal-
cev. upamo, da bo končno le
tudi po tej plati steklo, kot
temu pravimo.	IML. F.
tednik — četrtek, 16. aprila 1970
stran 11
PRIPRAVE NA ZBOR AKTIVISTOV
Na seji izvršnega odbora
SZDL Slovenska Bistrica so
razpravljali o poročilu popi-
sa aktivistov OF. Spregovo-
rili so tudi o priznanjih in
nagradah ob obletnici OF, ki
jih bodo prejeli nel^gteri
najbolj zaslužni družbenopo-
litični delavci. Med udele-
ženci je prevladovalo mne-
nje, da to priznanje lahko
dobijo tisti, ki so dali svoj
delež v NOV, pa tudi, če so
bili aktivni v času graditve
naše domovine.
Občinska konferenca SZDL
bo ob sodelovanju z drugi-
mi organizacijami omogočila,
da se bo čim več aktivistov
udeležilo osrednje proslave
v Dolenjskih toplicah. Ze
pred osrednjo proslavo na
Dolenjskem bodo v Sloven-
ski Bistrici pripravili občin-
ski zbor aktivistov. Ob tej
priložnosti bodo izvajali kul-
turni program mladinci s
Pragerskega, ob sodelovanju
z bistriško Svobodo. Izvolili
so tudi posebno komisijo, ki
bo izbrala občane, ki naj bi
prejeli nagrade in priznanja
OF.
Zaradi precejšnje aktivno-
sti v prvih mesecih letošnje-
ga leta so se tudi dogovorili,
da bo občinska konferenca
SZDL šele v drugi polovici
maja. Do tega zaključka so
prišli zaradi tega, ker se
morda novi člani ne bi znašli
takoj v začetku, ravno v tem
času pa je potrebna vsa ak-
tivnost SZDL, saj je treba
opraviti veliko delo s popi-
som aktivistov, kar bi bilo
novemu vodstvu zares mal-
ce težje.	-d
Otrok skočil pod avto
V Trgovišču se je na ce-
sti prvega reda pripetila
prometna nezgoda, ki pa se
je k sreči končala brez tež-
jih posledic. Šestletni Mirko
Kandrič se je igral s skupi-
no otrok na desni strani ce-
ste Ormož—Ptuj. Iz smeri
Ormoža je pripeljal osebni
avto »zastava 750«, ki ga je
vozil Ludvik Slavič iz Lju-
tomera. Preden je voznik
pripeljal do otrok, je pričel
zavirati, takrat pa je proti
sredini ceste skočil mali Mir-
ko. Kljub nadaljnjemu zavi-
ranju in zavijanju v leto,
voznik ni mogel preprečiti
nesreče. Mirko Kandrič je
dobil pri padcu odrgnine po
obrazu, rokah in udarnino
na gležnju. Prepeljali so ga
v ptujsko bolnišnico.
Ta dogodek je prav gotovo
opozorilo staršem, ki nikakor
ne bi smeli dovoliti otrokom
igranja na cestah. Mnoge po-
dobne nesreče so se končale
s smrtnimi žrtvami, ne ma-
lo pa bi jih lahko preprečili
ob preudarnem ravnanju ro-
diteljev.	-d
Ptujska osebna
kronika
rodile so:
Otilija Kuzma. Pavlovski vrh
26 — Romano; Dragica Hunjadi,
Vogrinčevci 6a, Ljutomer — Izto-
ka; Adela Silah, Prešernova 32
—	eklico; Terezija Sagadin, Mo-
stečno 19 — Dragico; Kristina
Karneža. Stogovci 57 — Renato;
Marija Rotar, Obrež 65 — Duša-
na; Ivana Murat, Frankovci 35
—	Stanko; Slavica Zajšek, Apa-
če 141 — Valerijo; Marija Zur-
man Babinci 2 — Janjo; Milan
man, Babinci 2 — Janjo; Milena
Novak, tSanovno 4 — Silvo; Mar-
jana Ljubeč, Spuhlja 133 — Ire-
no; Elizabeta Krampelj, Polen-
šak 20 — Marico: Angela Hazi-
mali, Mihovce 28 — Marjana;
Truda Oroz ,Prešernova 22 — de-
klico; Marija Skaza, Sp. Hajdi-
na 56 — deklico; Martina Tašner.
Galušak 6 — Draga; Ivana Zupa-
nič. Skorba 14a — deklico; Mari-
ja Kozel, Vel. Varnica 62 — An-
dreja: Veronika Pšeničnik, Sve-
ča 30 — Roberta; Elizabeta
Krajne, Mezgovci 8 — deklico;
Jožefa Kline. Gruškovec 23 —
Stanka; Angela Podbreznik, Ro-
goznica 73 — deklico; Friderika
Kmetec, Belavšek 4 — dečka;
Marija Cerpnjak, Gregorčičev
dr. 7 — Francka; Terezija Vr-
banič Zagojiči 25 — Slavico;
Marija Hergula, Cvetkovci 69 —
Heleno; Marija Hunjet. Formin
20 — Adreja; Justina Pernek,
Mlinska 14 — Janeza; Valerija
Cigier, Ptujska 12, Ormož — de-
klico: El;zabeta Ciglar, Mali
Okič 30 - dečka.
poroke:
Janez Tement. Zabovcl 46, In
Danica Kline. Markovci 30; Franc
Sprah, Slovenski trg 2, in Slav-
ka Melavšek. Založe 13, Polzela;
Janez Meglič, Markovci 21, in
Elizabeta Golob, Markovci 32;
Edvard Kukovec Orešje 10, in
Marija Kolar, Aškerčeva 8.
Umrli so:
Terezija Ciglar, Rogoznica 58,
roj. 1903, umrla 3.4. 1970: Ludvik
Podbreznik, Mlinska 8. roj. 1911,
Umrl 6. 4. 1970; Rudolf Pauko,
Mestni vrh 114, roj. 1910, umrl
1. 4. 1970; Alojz Kosi. tSrezetina
18. roj. 1901 .umrl 8. 4. 1970; An-
ton Golob, Brezovci 20, roj. 189G,
Umrl 9. 4. 1970
O, glede cvetja
nič skrbi!
Kaj je vendar letos s to
pomladjo? Ne more in ne mo-
re priti, čeprav jo vsi nestrp-
no pričakujemo. Kdaj bomo
kaj obdelali, kdaj kaj posa-
dili? Kdaj bo drevje vzcve-
telo in kdaj klopi v parku ne
bodo več tako vlažne in hlad-
ne? Kdaj se bo cvetje odpr-
lo?
O, glede cvetja nič skrbi!
Pred dnevi sem jo peš ma-
hnil iz našega tisočletnega
mesta. Oči so mi bile željne
zelenečega polja in pljuča
svežega zraka. Po glavni ce-
sti, lepo po levi strani, kot je
pravilno, sem hotel, čeprav
se mi sonce ni hotelo nasmeh-
niti. Različna motorna vozila
so švigala mimo mene, osam-
ljen vprežni voz in nekaj ko-
lesarjev me je prehitelo. Ven-
dar me promet ni zanimal. O-
ziral sem se po zeleni ozimini,
ki je prekrila njive, po rjavih
ogonih, ki so čakali na se-
menski krompir, po gozdič-
ku v bližini in na grmovje ob
njem. Meje so me klicale, naj
stopim in pogledam po re-
gratu. Druga leta je v tem
času že bogato cvetel in z ru-
menimi lučkami poživljal
trato.
Nisem še stopil s ceste na
travo, ko je odbrzel mimo
mene osebni avtomobil. Voz-
nik je začel počasneje voziti
in odpirati okno. »Morda me
nameravate povabiti, da pri-
sedem, sem domišljavo po-
mislil in pospešil korak. Kdo
se ne bi rad malo popeljal?
Toda zmotil sem se. Vse ne-
kaj drugega je bilo. Skozi av-
tomobilsko okno je začelo
nekaj leteti. Prav zares. Med
malo počasnejšo vožnjo se je
iz avtomobila vsula — Po-
mlad. Ostrmel sem in obstal,
kajti veter se je že pogumno
igral z belim in pisanim cvet-
jem. To ga je bilo! Polivini-
laste vrečke, ki jih je sopot-
nica vrgla iz avtomobila, so
se namreč raztreščile, da so
se papirji, krpe, trakovi, tu-
be, škatlice in stekleničke,
zmečkani staniol in ploščati
z aluminijem prevlečeni za-
maški znašli na zeleni trati.
Šaljivi veter se je v hipu po-
lotil lahkih papirjev, jih
dvignil in zavrtel, da so za-
plesali. Onkraj jarka med kr-
tinami so se malo obotavlja-
li in nato sfrčali. Zelena o-
zimina . je oživela kot bi
vzvalovila z velikimi cveti.
Grmovje kraj gozdička se je
zasmejalo vse ovešeno s pa-
pirčki, krpicami in trakovi.
Iz avtomobila sta prileteli še
druga in tretja pošiljka. Iz
prve so pogledale črepinje in
manjše konzervne škatle,
druga zajetnejša, pa je moč-
no padla in polivinil je po-
pustil. Olajšani avtomobil je
zvečal brzino. Za njim sta
cveteli vsa trata in njiva, za
njim je šumelo med grmov-
jem in iz tiste zajetne vrečke,
ki je kar zazijala, se je leno
prikazal — rjav pepel.
Taka je letošnja pomlad.
Človek, tudi »motoriziran«
človek, človek, ki ne izbira
odlagališč za odpadne pred-
mete, brezobzirno skruni na-
ravo in razgalja svoj lastni
nesmisel za red in snago. V
notranjosti mu pač manjka
nekaj velikega, tisto namreč,
ki se imenuje srčna kultura
in odnos do vsega, kar ga ob-
daja — no nazadnje tudi do
narave in sočloveka, ki je z
njo povezan.
-a-
TEKMOVANJE V VAJAH NA ORODJU
V MARIBORU
PIONIRJI II PTUJA ZMAGOVALCI
V soboto, 4. aprila je bilo
v organizaciji Gimnastične-
ga centra v Mariboru pod-
rgčno prvenstvo v vajah na
orodju za nižje razrede. Po-
leg mariborskih društev, so
se tega tekmovanja udeleži-
li telovadci iz Ptuja in Ki-
dričevega. Ptujsko društvo
sta zastopali dve vrsti pio-
nirjev in pionirk v nižjem
razredu in ena vrsta mla-
dink III. razreda. Kidričevo
pa prav tako po dve vrsti
pionirjev, oziroma pionirk
nižjega razreda in mladinke
III. razred. Udeležba je bila
zelo množična, saj je sodelo-
valo prek 250 telovadcev. To
pot so se izkazali pionirji
Partizana Ptuj v postavi Pr-
stec, Kajzer, Crnjakovič,
Strafela, Divjak in Janžeko-
vič, ki so v zelo številni kon-
kurenci vrst osvojili 1. me-
sto. Tudi med posamezniki
je zmagal Ptujčan Beno Jan-
žekovič. Ostale vrste so se
na pogoje, ki jih imajo, pred-
vsem v Ptuju uvrstili zado-
voljivo. Druga vrsta pionir-
jev je bila na 4. mestu. Pio-
nirke so bile četrte in desete.
Mladinke pa tretje. Tekmo-
valci iz Kidričevega so pri
fantih osvojili 3. mesto, pri
dekletih pa 5. mesto. Med pr-
vo desetorico posamezjiikov
je prav tako nekaj tekmo-
valcev iz Kidričevega in Ptu-
ja.
kjer se predvideva, da bodo
stvo tudi za višje razrede.
Te dni bo področno prven-
gotovo nekaj prvih mest o-
svojili telovadci iz Kidriče-
vega, dočim Ptujčani zaen-
krat še nimajo tako kvalitet-
nih telovadcev, da bi tekmo-
vali v tej kategoriji.
OP
Pionirji Partizana Ptuj
Kovinar-Aluminij 1:1
(1:0)
Nogometaši Aluminija so
v nedeljo gostovali v Mari-
boru, kjer so v derbi sreča-
nju slovenske lige dosegli
neodločen rezultat s Kovi-
narjem. Igralci iz Kidriče-
vega so bili v tekmi boljši,
tako da so igralci Kovinarja
lahko z neodločenim rezulta-
tom povsem zadovoljni. Gol
za Kovinar je dosegel Kara-
novič, za Aluminij pa Krnic.
ROKOMET
Drava-Petrovče 26:7
v prvi spomladanski tek-
mi pred domačim občinstvom
je Drava slavila visoko zma-
go nad povprečno ekipo iz
Petrovč v Prekmurju.
Drava je kaj kmalu vodila
s 5:0. V nadaljevanju so do-
mačini diktirali tempo ter si
do polčasa zagotovili visoko
vodstvo. V tem delu smo vi-
deli odlično igro napada, ki
je polnil mrežo gostov, ter
odlično igro v svoji coni ta-
ko, da domači vratar Cretnik
ni imel težkega dela.
Vemo, da Radgona, Polet in
Drava — kandidati za prva-
ka imajo enako število točk
in bo šele njihov medsebojni
obračun odločil kdo bo jeseni
tekmoval v slovenski ligi.
Za domačine so bili uspeš-
ni: Z. Grame, Križe in Ko-
vač po 6, Strašek 3, D. Grame
2, Rozman, Belšak in Ga-
šperšič po 1; za goste pa Her-
man in Cakš po 2 ter MikuS,
Slamnik in Cakl 1. Pred 200
gledalci je pravdobro sodil
Alfonz Grame.
ane
Dijakinja napravila
samomor
šestnajstletna dijakinja
prvega letnika kemijske teh-
niške šole v Rušah A. F. iz
Slovenske Bistrice je prejšnji
teden storila samomor. So-
šolke 30 7. aprila zjutraj vi-
dele, da ji je nenadoma po-
stalo slabo in so obvestile de-
žurnega, ki je poklical reše-
valce. V bolnišnici je dekle
umrlo, kasneje pa so ugoto-
vili, da se je zastrupila.
ISlrijcj-Drava 0:0
S točko, ki so jo Ptujčani
osvojili v Ljubljani so mal-
ce izboljšali izglede za ob-
stanek v družbi najboljših
slovenskih klubov. Posebno
dober del moštva je bila ob-
ramba, ki ima zasluge za
osvojeno točko. Po tem kolu
je Drava še vedno na zad-
njem mestu s sedmimi toč-
kami, pred njo je ljubljanska
Slavija, ki ima boljšo razli-
ko v golih. Nova Gorica in
Celje-kladivar pa imata tri
točke prednosti. V slovenski
ligi je v vodstvu Mura
-d
sth/jst 12
tednik — četrtek, 16. aprila
EMILE DUnOIS
Ekspresno čiščenje
Odnesel sem plašč v ke-
mično čiščenje.
Ljubka uslužbenka mi je
z ljubeznivim smehljajem re-
kla:
—	Oblek v svetlih.barvah
ne sprejemamo v ekspresno
čiščenje.
—	Saj ni treba ekspresno.
—	Niste odrezali gumbov.
—	Morda pa imate vi tu
kakšne škarjice ali britvi-
co?
—	Ne.
Smehljaj ji ni izginil iz
obraza.
Se bolj je zasijala, ko sem
se vrnil.
—	Tale madež tu je od čr-
nega vina. Takih madežev ne
čistimo.
Doma sem s sosedino po-
močjo očistil madež z vročo
vodo.
V čistilnici me je zopet
sprejel ljubezniv smehljaj.
—	Kakšna maščoba pa je
to? Olje? Maslo? Sladoled?
Povejte vrsto maščobe, sicer
ne bomo vedeli, kako naj ta-
le madež očistimo.
Se enkrat sem se vrnil do-
mov. Sicer nisem mogel u-
gotoviti maščobe, toda ma-
dež sem očistil z bencinom.
Ko sem se vrnil v čistilni-
co, me je sprejel še Ijube-
znivejši smehljaj.
—	Prosim, umaknite se mi
z luči! To je očitno krvav
madež. Ste prinesli potrdilo?
—	Kakšno potrdilo?
—	Potrdilo laboratorija
kriminalistične policije. Po-
trdilo o isti krvni skupini.
—	Kakšne krvi?
—	Vaše krvi in krvi tu na
plašču.
—	Menda vendar ne misli-
te, da sem koga ubil?
Uslužbenka se je smehlja-
la.
Doma sem s sosedino po-
močjo očistil tudi ta madež.
—	Tako, zdaj je vse v re-
du, — se mi je ponovno na-
smehnila uslužbenka, — am-
pak zakaj dajete v čiščenje
popolnoma čist plašč?
Poredna dekSica .
Poznate deklico na vasi,
veselo, živo kot srebro?
Kot oglje črni so ji lasi,
kot biser ji žari oko.
Hudo jo kara mamica,
jo kregajo ljudje.
A jaz poredno deklico
sem vklenil v srce.
i
Ko žalost v srce bo prišla
in v dušo legel mrak,
takrat, poredna deklica,
bom imel te tako rad.
Poznate deklico na vasi.
veseio, živo kot srebro?
Mladostni to so zlati časi.
in vendar — vse minilo
bo.
Pavle Kernjak
t
Laporje
Veliko število mladih iz
Laporja je sprejelo program
dela za april in maj. To je
tudi obdobje, v katerem mla-
di na podeželju dosegajo
največjo aktivnost, saj so že
prvi spomladanski dnevi pr-
vi znanilci domačih poljskih
pa tudi drugih opravil, ki
zmanjšujejo obseg mladin-
skega delovanja v aktivih.
Novo vodstvo laporskega
mladinskega aktiva ZM in
tesno sodelovanje z gasil-
skim društvom v tem kraju
so dali svoj pozitiven pečat
nadaljnji dejavnosti mladine
tega kraja. Tako so pred
dnevom v velikem številu že
obravnavali finančno poslo-
vanje v okviru občinske kon-
ference ZMS Slov. Bistrica
ter tesnejšo povezavo s tem
organom v izvajanju delov-
nega programa. Za uspešnej-
še vodenje aktiva so izvolili
tudi tričlanski nadzorni od-
bor in svojega gospodarja.
Lanskoletni uspeh je bil
- vzrok, da so se mladi iz La-
porja ponovno odločili or-
ganizirati oddajo »Pokaži,
kaj znaš«, ki bo 19. aprila v
tem kraju. Na oddajo bodo
povabili tekmovalce iz vseh
aktivov v občini, kakor tu-
di predstavnike JLA iz Slov.
Bistrice. Zbrana sredstva bo-
do uporabili za ureditev svo-
jega prostora v gasilskem
domu. Na osnovni šoli La-
porje bodo tudi letos sprejeli
v svoje vrste večje število
pionirjev v mladinsko orga-
nizacijo. Ob tej priložnosti
jim bodo pripravili tudi
manjši kulturni program in
zakusko. 1. maja bodo posta-
vili majsko drevo, zakurili
kres in ob njem izvedli
skupno z učenci osnovne šo-
le kratek kulturni program.
Svojo dejavnost pa bodo
pokazali tudi na športnem
področju, kjer se bodo naj-
prej udeležili izbirnega tek-
movanja v krosu, ki ga or-
ganizira aktiv ZM Crešnje-
vec. Najboljši iz tega tekmo-
vanja bodo odšli kot pred-
stavniki občinske konferen-
ce ZM Slov. Bistrica na re-
publiško tekmovanje v Idri-
jo. V vseh športnih panogah
bodo sodelovali v športnih
prireditvah ob praznovanju
dneva mladosti na področju
bistriške občine v organiza-
ciji obč. konference ZMS
Slov. Bistrica.
Kljub težjim okolnostim,
ki bodo nastopile s toplimi
spomladanskimi dnevi, zara-
di domačih opravil pa mla-
di v Laporju ne nameravajo
zanemarjati svoje dejavnosti
v aktivu ZM.
Viktor Horvat
Pastirci in rejenoi
ter morda še kaj
Socialna delavka Albinca
Flajnik iz Slovenske Bistri-
ce je v svojem diplomskem
delu obravnavala probleme,
ki jih srečuje ob vsakodnev-
nem delu na območju bistri-
ške občine. V svojem delu
»Skrb za otroke, ki so kot
delovna sila v tujih družinah
brez pristanka skrbstvenega
organa v občini Slovenska
Bistrica«, je opisala vso to
problematiko, prijazno pa
nam je dovolila, da lahko
del tega posredujejo tudi na-
šim bralcem.
OTROCI KOT DELOVNA
SILA
Odnosi med ljudmi, ki so
živeli in še živijo na območ-
ju bistriške občine, posebno
v Halozah in na Pohorju, še
vedno niso takšni, da ne bi
bilo razmerja bogatejšega do
revnejšega, da ne bi še ve-
dno čutili posledic odnosov
iz predaprilske Jugoslavije
Zlasti se to kaže pri uveljav-
ljanju pravic posameznika
do dela, pri zaposlovanju pri
privatnih delodajalcih.
Pastirčki so mlada in ce-
nena delovna sila, ki nima
urejenega svojega delovnega
statusa. Na tem območju se
pojavljajo iz generacije v ge-
neracijo. O oddaji otroka v
delodajalčevo družino so na-
vadno odločali starši in se-
veda tudi lastnik stanovanj-
ske pravice ali koščka zem-
lje, ki so ga uživali starši. Za
oceno pojava pastirstva na
območju bistriške občine je
značilno, da ta pojav številč-
no upada ter da prihajajo
pastirčki iz socialno in eko-
nomsko ogroženih področij.
Podobno pa je tudi z rejenci.
Glede na starost lahko vidi-
mo, da so rejenci v glavnem
otroci v starosti od pet let
dalje, medtem ko so pastirč-
ki stari nad deset let.
Kot ugotavljata zdravstve-
na služba in prosvetni delav-
ci, so ti otroci v velikih pri-
merih slabo telesno razviti.
Poglejmo nekaj podatkov:
18,34 odstotkov vseh teh
otrok toži o čestih glavobo-
lih, 6,12 odst. je telesno sla-
bo razvitih, 2,04 odstotka je
invalidov, slabovidnih je 9,16,
slabotnih in drobcenih pa je
kar 37,82 odstotkov vseh.
Podrobnejša analiza pa-
stirčkov glede na njihovo šo-
lanje po razredih pa kaže,
da skoraj vsi otroci ponav-
ljajo, in to predvsem drugi,
tretji, četrti in peti razred,
medtem ko dlje pridejo le
redki. Na osnovi tega lahko
sklepamo, ne smemo poza-
biti, da ne gre za duševno
zaostale otroke, da so pre-
obremenjeni z delom in ni-
majo časa za šolsko obvez-
nost.
Za bistriško občino je zna-
čilno, da največ teh otrok
prihaja iz predela Haloz
(Dežno, Stopno, Savinjsko,
Sv. Ana, Stranske Makole,
Majšperk z okolico, Padeški
vrh).
"Tako je na področju Ha-
loz kar 45,80 odstotkov vseh
anketiranih otrok, kjer so še
danes težke socialne razme-
re.
Zmanjšano pa je število s
področja Smartnega na Po-
horju in Tinja ter Oplotnice.
Razlogi za oddajo otrok v
tuje družine so kaj značilni,
ker se v ozadju skriva pravi
razlog: rešiti se lačnih ust.
Pastirčki izhajajo iz števil-
nih družin, ki na ta na{i
rešujejo svoj socialni in eljj
nomski problem. Roditelji,
cer nimajo posebnih korj.
od bivanja otrok v tuji (jj
žini, vendar so razbremetij
ni za skrb za otroka, deloh
pa se s tem poveča »sta!
dard« ostalih družinskih ^
nov.
Pogosto delodajalci poJ
zujejo zadovoljitev svoj
potreb in nadoblasti nad j
trokom z verskimi moto
jim botrujejo, jih vzgaj^
v takem duhu, da jih spošt
jejo kot nadomestne sta^
pri tem pa seveda ne poi
bijo od njih zahtevati tež
škega dela. Tako si vzgaj
jo ustaljeno bodočo delovi
silo-bajtarja ali pa modern
ga viničarja.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Nevarnosti prežiji
Tudi v lastnem stanovanju
se more otroku zgoditi mar-
sikaj neprijetnega. Mimo-
grede se more majhen otrok
poškodovati, če — seveda —
starši niso dovolj previdni.
Torej vam dajemo nekaj
dobrohotnih nasvetov, ki jih
upoštevajte, če hočete svoje-
ga otroka obvarovati nezgo-
de in poškodb.
Pozabljena premična le-
stev ob balkonski ograji ali
odprtem oknu pa tudi pre-
nosna klopca moreta ponu-
diti otroku možnost, da ure-
sniči svojo zamisel: povzpel
se bo nanju, in potem — bo-
lje da ne mislite na posledi-
ce. Torej pazite, kam boste
postavili lestev, ki jo upo-
rabljate pri pomivanju oken
ali obešanju lestenca.
Zavoljo nemarnosti in
starševske nepremišljenosti
so vtičnice velika nevarnost
za nedoraslega otroka. Skrij-
te jih s kakšnim kosom po-
hištva — omaro, predalni-
kom, stolom — ali pa one-
sposobite za čas, dokler
otrok ne odraste. V proda-
jalnah z električnim materi-
alom morete kupiti tudi pri-
pravo, s katero zaprete vtič-
nice, dokler je otrok še maj-
hen in brez nadzorstva.
Ce imate v kuhinji elei
trični mešalnik, ga vedno j
uporabi takoj izključite. (
trok bi mogel v svoji veli
radovednosti vtakniti rol
vanj, in potep ...
Škarje so že od nekdaj pr
vlačevale otroke. Toda di
kler so še majhni in umsi
nebogljeni, jih raje skrijt
kajti v otroških rokah
mogle povzročiti veliko n
srečo.
Nikoli ne pustite nezav
rovanega luga ali kakei
drugega pralnega ali čisti
nega sredstva. Varujte se tt
di shranjevanja vročih teki
čin, če imate majhnega otn
ka. Opekline so najhujši
kar more prizadeti otroka.
Pazite, da likalnik po i
kanju vedno takoj shrani
na varen prostor. Otrok
se mogel dotakniti vročei
železa ali vročega vtikala
?i hudo opeči roko ali obra
Otroka nič bolj ne prevzJ
me kot ogenj. Pazite torej t
štedilnik, ki ga kurite z drv
mi ali premogom, pazite r
vžigalice...
Otrok se rad igra tudi s pi
ho v kopalnici. Zato ga J
puščajte samega v njej.
KINO
PTUJ
16. in 17. aprila SAMOMO-
RILSKI KOMANDOS ame-
riški barvni film. Predstave
ob 18. in ob 20. uri.
18. in 19. aprila SHEHERA-
ZADE francoski barvni film.
Predstave ob 18. in ob 20. uri.
— v nedeljo ob 10., 16., 18' in
ob 20. uri.
20. in 21. aprila ŠERIF V
NEW YORKU ameriški barv-
ni film. Predstave ob 18. in
ob 20. uri. — v t^rek samo
ob 18. ker bo ob 20. uri na
sporedu nemški barvni film
DR. FU MAN CU.
GORIŠNICA
19. aprila ŽELEZNI PO
TOK ruski barvni zgodovin
ski film.
SLOVENSKA BISTRICA
17. do 19. aprila OGNJEN^
KARAVANA ameriški barV
ni film. Predstave v petek o
19. uri, v soboto in nedelj
ob 16.30 in 19. uri.
21. do 23. aprila SPOVB
DUJEM SE ameriški črnC
beli standardni film. Pred'
stave dnevno ob 17. uri.
TOMAŽ PRI ORMOŽU
19. aprila EKSPRES PO^'
KOVNIKA RUANA amer'
ška drama.
tednik — četrtek, 16. aprila i970
stran 13
Družina
in morala mladih
prof. Colovič
(Nadaljevanje)
Starši, ki so vdani alkoho-
lu, kvartopirstvu in nemora-
li, ogrožajo moralno življe-
nje svojih oti'ok. Ce pri tem
5 silo otišajo svojega otroka,
Icadar kritizira njihovo dvo-
lično moralo, ga bodo s tem
prav gotovo odtujili. Zaso-
vražil bo starše, bežal bo z
doma in iz šole. Razočaran
zaradi krivic, ki jih mora
prenašati zaradi nemoralno-
sti staršev doma in zunaj do-
ma, bo postal uporen in
iz želje do maščevanja bo za-
šel v slabo družbo in krimi-
nal.
Otrok je razočaran, če sli-
ši, da starši govore pred tu-
jimi tako, pred drugimi pa
spet drugače, da zahtevajo od
drugih poštenje, sami pa so
drugačni. Nemoralen zgled
staršev otroka pokvari. Po-
snemal ga bo in bo postal tu-
di sam nemoralen.
Otroka je treba naučiti, da
bo vedno govoril resnico, do-
ma ali v šoli ali kjerkoli, pa
čeprav sam sebi v škodo. U-
čiti ga licemerstva, dvojne
morale, obračanja po vetru
— vse to vodi otroka na sla-
bo pot, v netovarištvo, v ne-
moralno pokvarjenost. Ne-
iskrena, kriva morala lahko
prinese tragične življenjske
posledice.
Otrok naj se vključi v mla-
dinske in druge šolske orga-
nizacije, kjer se bo srečal z
moralo mladih sovrstnikov.
Ce želi otrok povabiti prija-
telje na domačo zabavo, naj
mu starši to dovolijo. Denar
za to zabavo naj prispeva o-
trok iz svojih prihrankov,
denarna pomoč staršev pa
naj bo zmerna in nikakor ne
razkošna. Na zabavi naj se
mladi primerno obnašajo in
naj se zabavajo brez alkoho-
la, kvartopirstva ali celo
»sladkega življenja«. Starši
naj nevsiljivo pomagajo, da
bo zabava prijetna in dostoj-
na. Tu bo najlepša priložnost,
da se bodo neprisiljeno vklju-
čili v razgovor mladih, raz-
krili svoje nazore o morali,
družbi, mladini, starejših. Ob
taki priložnosti bodo lahko
nevsiljivo razkrili osnovna
pravila spolne morale, ga
poučili o pravilnem odnosu
med fantom in dekletom, o
pravih občutkih ljubezni, o
spoštovanju, tovarištvu, pri-
jateljstvu. Šola sicer daje o-
trokom osnovno spolno vzgo-
jo, toda oče sinu ali mati
hčerki bosta najprimerneje
razkrila probleme spolnih
odnosov in morale in poma-
gala z razumevanjem jn na-
sveti. Ni prav, če branimo
otroku, da se sestaja s tova-
riši ali da toplo čustvuje do
svoje izvoljenke. Nedavne
ankete so potrdile, da med-
sebojna ljubezen v šolskih
klopeh samo koristi in spod-
buja k učenju, k lepšemu ve-
denju in k socialni in seksu-
alni morali. Smešenje, sum-
ničenj.e in obsojanje mlade
ljubezni samo odtuji otroka
staršem. Bolje je, če otroku
dovolimo, da pripelje svoje-
ga izvoljenca oziroma izvo-
Ijenko domov, potem pa ga
neprisiljeno poučimo o pra-
vilnem ravnanju, predvsem,
da ne bo fant zlorabljal de-
kletovega zaupanja, da je ne
bo prevaral in končno zapu-
stil. Starši naj odkrito govo-
re predvsem o morali med
spoloma, pouče naj otroka,
naj se izogiba erotičnim za-
blodam, ki bi ranile občutke
mlade simpatije. Pridobimo
si zaupanje otroka, da nam
bo povedal, s kom se druži,
kaj dela, kadar je sam in če
je treba, ga usmerimo na pra-
vo pot. Tu je potrebno sode-
lovanje šole in doma, poseb-
no kadar rešujemo vprašanje
spolne vzgoje v času puber-
tete in doraščanja. Tako se
bomo izognili nepotrebnim
nesporazumom, naš nasvet
bo pomagal mladim, da bodo
pošteni in da bodo spoštovali
ugled drugih, čast, nežna to-
variška čustva, moralno ne-
dotakljivost. To so osnovni
temelji moralnih odnosov to-
varištva in prijateljstva, po
katerih naj se ravnajo mladi
in stari, ženske in moški.
Naloga staršev je, da nu-
dijo otroku topel dom, mir
in red za šolsko delo, mu do-
volijo družbo prijateljev in
ga s svojim vzgledom vodijo
po pravi poti socialistične
morale.
Pred — r
Gledališče Ptuj
SOBOTA, 18. aprila 1970,
ob 19. uri. Zmago Švajger:
DOMAČIJA — gostovanje v
Gorišnici.
NEDELJA, 19. aprila 1970,
ob 19.30. Cvetko Golar: VDO-
VA ROŠLINKA. Gostovanje
v Ormožu (kino dvorana) v
okviru VII. tedna bratstva in
prijateljstva.
Golarjeva »Vdova
Rošlinka« v Ormožu
V okviru VII. tedna brat-
stva in prijateljstva bo go-
stovalo gledališče Ptuj v ne-
deljo, 19. aprila 1970, ob 19.30
v Ormožu (v kino dvorani) z
Golarjevo veseloigro v treh
dejanjih »VDOVA ROŠLIN-
KA«. Naslovno vlogo igra
Ančka Bajgotova. To delo, ki
je bilo doslej uprizorjeno do-
mala na vs'eh slovenskih od-
rih, tako poklicnih kakor
amaterskih z največjim
uspehom, bo gotovo tudi za
ormoško občinstvo dogodek.
GOSTINSKO PODJETJE
HALOŠKI BISER PTUJ
obvešča svoje goste, da bodo od nedelje, 10. aprila
1970 nekateri lokali zaprti tedensko 1 dan, in sicer:
—	gostilna »Pri pošti« vsako nedeljo
^— gostilna »Pri ribiču« vsak ponedeljek
—	gostilna »Novi svet« vsak torek
—	gostilna »Turist« vsak torek
Ostali lokali bodo odprti vse dni v letu.
Goste prosimo za razumevanje in se jim toplo pri-
poročamo.
USPEL LUKARSKI PLES V GORIŠNICI
Minulo soboto je TVD »Par-
tizan« v Gorišnici priredilo
Pod pokroviteljstvom Radia
^tuj tretji tradicionalni lii-
karski ples. Prireditev je za-
c^l predstavnik TVD »Parti-
zan« v Gorišnici Franc Fe-
Suš, ki je zbranim spregovo-
o pomenu prireditve v tem
^raju. Čebula — luk, kakor
jl^u pravijo vaščani tod oko-
lje že od nekdaj cenjena
^livska kultura. Sicer so pre-
■^ivalci opustili njegov ob-
pridelovanja, vendar je
danes zanj veliko povpra-
ševanje. Običaji v tem delu
'•Jkarije so zanimivi, kar je
^ soboto s svojim nastopom
^trdila tudi »liikarca«, ki je
Pozdravila ta tradicionalni
Mes v Gorišnici.
V programu so sodelovala
"^katera ptujska podjetja in
Sicer: Kreditna banka Ptuj,
Živilska industrija »Petovia«,
Tovarna perila in konfekci-
je »Delta« Ptuj in Radio
Ptuj. Omenjeni kolektivi so
za obiskovalce tretjega tra-
dicionalnega liikarskega ple-
sa pripravili lepe nagrade, ki
so se jih dobitniki razveseli-
li.
Ob tem pa moramo še po-
vedati, da je udeležence lii-
karskega plesa prijetno zaba-
val ansambel »Petovio« iz
Ptuja, ki je igral pod vod-
stvom Antona Horvata. Tudi
gostinsko podjetje Letovišče
»Grad Bori«, se je tokrat iz-
kazalo s solidnimi uslugami
in postrežbo.
Želeti je, da bi podobne
prireditve na podeželju še
poživeli in jih še v večji me-
ri popestrili s starimi običa-
ji'
-b-
Kreditna banka Ptuj
ŽREB JE ODLOČIL, DA PREJME
OSEBNI AVTOMOBIL VLAGATELJ IZ
ORMOŽA
Kot smo na kratko že po-
ročali, je bilo v Kreditni ban-
ki Ptuj prejšnji torek, 7. a-
prila žrebanje 81 hranilnih
nagrad po XIX. nagradnem .
natečaju, ki ga je razpisala
banka.
Pri žrebanju je bilo navzo-
čih prek 40 varčevalcev Kre-
ditne banke Ptuj, ki so z za-
nimanjem sledili poteku žre-
banja.
Uvodoma je direktor ban-
ke tov. Cvirn pojasnil navzo-
čim sistem postavljanja ko-
misije za žrebanje v kateri
so 3 člani iz vrst varčevalcev,
2 pa iz vrst članov kolektiva
banke.
Predsednik komisije je bil
tudi tokrat Lipe Izlakar, po-
močnik direktorja SDK, pod-
predsednik pa tov. Pertekel,
drugi član pa tov. Zadravče -
va, vsi iz Ptuja.
Varčevalci so se pred pri-
četkom žrebanja prepričali
ali so njihove številke pri-
pravljene za vlaganje v žreb-
ni boben. Ugotovili so, da je
vse v redu.
Največ zanimanja je seve-
da bilo, komu bo pripadal
avtomobil, ki je bil izžreban
kot zadnja nagrada in sicer
je bila to številka hranilne
knjižice 10.948. Srečni dobit-
nik osebnega avtomobila
Skoda 100 S je tov. Viktor
Hedžet, doma iz Ormoža, za-
poslen pa je kot glavni kle-
tar obrata KK Ptuj — Slo-
venske gorice.
Hranilne vloge so se v KB
Ptuj povečale v zadnjih treh
mesecih za prek 3,000.000 N
din (300 milijonov starih din)
in znašajo danes skupno 31
milijonov din (3 milijarde,
100 milijonov starih din).
Kreditna banka Ptuj in
Maribor sta se že dogovorili,
da teče naslednje t. j. XX.
natečaj za žrebanje iiranil-
nih nagrad od 1. aprila da-
lje, ki se zaključuje 30. apri-
la letos. Tudi ta nagradni na-
tečaj bo enak predliodnemu
z enakimi pogoji. Uradna ob-
java bo v prihodnjem tednu.
OBMtm DELA MED STRELCI
Nedavni občni zbor občin-
ske strelske zveze Ptuj, je
pokazal, da članstvo kljub u-
spehom v letu 1969 ni zado-
voljno. Ze vrsto let spremlja
zvezo in družine zraven ma-
terialnih in finančnih težav
še vrsta drugih problemov.
Čutiti je stagnacijo v os-
novnih organizacijah in ne-
delavnost. Vzroki so različni
— pri nekaterih družinah so
včasih opravičljivi, pri neka-
terih pa povsem nesprejem-
ljivi. Družine, z izgovori o-
pravičujejo odsotnost na tek-
movanjih lažno prikrivajo
svojo nedelavnost.
Prav bi bilo, da družinam
kjer ni več interesa za strel-
stvo zveza odvzame orožje in
ga nudi tistim, ki so za to vr-
sto športa zainteresirani.
Razen izjem so bili na raz-
nih tekmovanjih doseženi
pretežno povprečni rezultati,
kar je dokaz, da večina dru-
žin ne trenira sistematično.
Zavedati se morajo, da je za
uspeh potrebno mnogo tre-
ninga, požrtvovalnosti in
vztrajnosti ter je potrebno
osvojiti tehniko streljanja.
Opaziti je, da družine vse
premalo posvečajo skrb mla-
dini, saj samo Kidričevo na-
stopa na tekmovanjih s pio-
nirsko ekipo.
V lanskem letu so priredi-
li ali sodelovali na tekmova-
njih: Obč. tekmovanje za zla-
to puščico, tekmovanje za po-
kal 1. maja, obč. prvenstvo
z MK orožjem, tradicionalno
nagradno tekmovanje z zrač-
no puško in MK orožjem; so-
delovali so tekmovalci na re-
publiškem tekmovanju za zla-
to puščico, republiško prven-
stvo z MK orožjem in pištolo,
sodelovali v liga tekmova-
nju med tekmovalnima skup-
nostima Ptuj — Ormož, kjer
se je v Ljubljani v finalu
najbolje plasirala družina iz
Turnišča na IV. mesto, v Ko-
privnici z ekipo na VIII. ted-
nu »Bratstva in prijatelj-
stva«, v Varaždinu na tradi-
cionalnem troboju Maribor
— Ptuj — Varaždin itd.
Zal so se na teh tekmova-
njih srečavale vedno iste e-
kipe, ki so tudi med naj de-
la vnejšimi, in to: Kidričevo,
Železničar, Turnišče, grad.
podj. Drava, Sigma, Gradnje
in Podlehnik. Najuspešnejši
posamezniki — strelci v letu
1969 so: Kramberger Kidri-
čevo, Pulko Turnišče, Novak
Turnišče, Mihelač Turnišče,
med mladinci Rogina Turni-
šče in Kosi Kidričevo.
Značko mojstra strelca je
osvojil le Stanko Pulko, Tur-
nišče, žal pa norme za držav-
no prvenstvo ni dosegel no-
ben tekmovalec!
Družine so v lanskem letu
priredile razna tekmovanja in
to: ob dnevu Železničarjev,
ekipni mnogoboj za pokal
Borca, množično tekmovanje
z zračno puško sindikalnih
podružnic v okviru delavsko-
športnih iger ob 1900-letnici
mesta Ptuja.
Upamo, da bomo lahko pri-
hodnje leto zapisali še večjo
aktivnost strelskih družin
predvsem pa, da s« bo pove-
čala množičnost in dvignila
kvaliteta.
anc
stri«n 14
tednik — četrtek, 16. aprila 1970
tednik — Četrtek, 16. aprila i970
stran 15
13 milijard
za investicije?
Izvršilni odbor Kreditne
banke Ptuj bo na svoji nasled-
nji 35. seji pričel obravnavati
program investiranja za na-
daljnji razvoj gospodarstva v
ptujski občini.
Strokovne službe v Kreditni
banki Ptuj so za to obravnavo
že pripravile potrebne materi-
ale.
Na bančni razpis se je prija-
vilo 25 gospodarskih organiza-
cij in 3 druge organizacije s
kreditnimi zahtevki za krediti-
ranje delovnih sredstev za
obratna sredstva in občinske
komunalne potrebe.
!z panoge industrije se je
prijavilo 6 delovnih organiza-
cij s predračunskim zneskom
2fl.177.OOfl, iz kmetijstva 2 de-
lovni organizaciji z vrednostjo
33,601.000. iz gradbeništva 1
podjetje z 1,300.000 din, iz pa-
noge prometa 2 delovni orga-
nizaciji z 5.392.000 din, iz tr-
govine in gostinstva 4 delovne
organizacije s 16.535.000 din, iz
panoge obrti 6 delovnih orga-
nizacij z zneskom 13,040.000 din.
iz komunalne dejavnosti 4 de-
lovne organizacije z zneskom
3,185.000 din. ter s področja oh-
činskih potreb z zneskom
: 34,590.000 din, ter za privatno
! kmetijstvo z zneskom 6,000.000
din.
Skupna predračunska vred-
nost investicij znaša 133.720.000
ali prek 13 milijard S din. In-
yestici.jski programi se nanaša-
jo v glavnem na vlaganja v
letošnjem letu, deloma pa v
naslednjem letu.
Iz predloženega programa ie
razvidno, da bi podjetja sode
lovala z lastnimi sredstvi v vi-
šini 52,765.000 ali približno z
39 *!». Banka naj bi sodelovala
z 59,796.000 din ali približno z
45 •/». .Jugoslovanska kmetijska
banka in sredstva republike pa
z 21,409.000 ali z 16 •/..
Tako zajetnega programa in-
vestiranja v roku enega ali
dveh let še v banki ni bilo do-
slej obravnavanega.
Dasiravno je skupna udelež-
ba lastnih sredstev delovnih
organizacij in ostalih institucij
v višini 39 •/• daleč izpod hor-
mativa lastne udeležbe investi-
torjev, ki bi morala biti po
smernicah kreditne politike
Kreditne banke Ptuj, ki so bile
letos sprejete na zboru banke,
najmanj v višini 70 '/•, v pri-
merjavi posameznih kreditnih
zahtevkov pa se pojavljajo
kreditni zahtevki tudi v višini
100 »/o ali le z minimalno ude-
ležbo.
Kreditni odbor banke, kf pri-
pravlja predloge za kreditira-
nje investicij ne bo imel lah-
kega dela, še manj pa izvršilni
odbor banke, ki o teh kreditih
dokončno odloča.
Eno je prav gotovo, da bo
banka v smislu sprejetih smer-
nic odobrila kreditne zahtevke
predvsem tistim delovnim
in drnarim organizacijam, ki v
najvišji meri sodelujejo z last-
nimi sredstvi in katere inve-
sticije so tudi najpomembnejše
za razvoj gospodarstva v obči-
ni in za povečanje števila za-
poslenih.
Nobenega presenečenja ne bi
smelo biti. če se bo v zvezi
razpleta obravnav, katere or-
ganizacije bodo kredit letos
prejele in katere ne, če se bo-
do pojavili med samo obravna-
vo tudi programi gospodarskih
integracij. To bi bilo tem prej
pričakovati, ker je investira-
nje v dosedanjem obdobju zla-
sti kočljivo glede na hitro
spreminjaio.*o se stanje na
blagovnem trgu. vsled česar je
vredno premisliti ob vlaganju
denarja v nove investicije v
podjetju, če se predhodno ne
bi kazalo odločiti o ekonomski
povezavi z večjimi proizvodni-
mi in drugimi gospodarskimi
grupacijami.
REZERVIRANO ZA LUJZEKA
DOBER DEN DROGI PRLE-
KI NO I SA REZERVIRANA
ŽLOHTA Z MOJEGA RE-
ZERVIRANEGA KOTA!
Prafzapraf ne ven kaj van
naj začnen pisati, saj je v
našen pregrešnem fsoko-
dnevnen življeji tejko zani-
mivih no nezanimivih štori j,
ke bi se človeki zmešalo, če
bi si začeja vse k srci gnati.
Lehko pa van rečen samo to,
ke sen do kraja razočorani
nad vašin virstvon z vreme-
non. Premoj amen diiši na-
fsezodjo pa neje čiidno, če
nas je poleg fsega difigega
začelo še sunce zajebovati.
Neke sen čiija, ke pre tudi
na siinčni uprovi priprovlajo
nekšno reorganizacijo no iše-
jo novega šefa. Jas sen že
neke tuhta, ke bi se prijava
za razpis. Tak kak vejko
število naših direktorof, man
tudi jas nepotpuno osemlet-
ko s prakso no mislin. ke bi
te lehko pomalen nekšni šef
grota.
PIŠE GERCKA
IZ DORNOVE:
Pozdrovleni Lujzek!
No Lujzek, saj se zaj že
precik dobro poznama no te
gnes za"* še boj srčkano po-
zdrovlan, seveda poleg tebe
tiidi fso gospočko osebje no
tiidi tiste, ki se že na »guma-
čih« vozijo.
ZahvoJin se ti za zodjo pi-
saie, ki sma ga mela v re-
zerviranen koti. Veš Lujzek,
v vejko čost si štejen, ke si
mijza tak lepo no zvesto spi-
sov! ema. Kruci pakel, če bi
to veda moj Jaka, bi najbrž
mogla tak od koče leteti ke
bi se za menoj megla kadila
— glih tak kak gdo gledaš ti-
ste reaktivne eroplone na
nebi. Najbrž bi me v žlici vo-
de ftopa. Un veš glih tak
zvesto kak jas šteje Tednik
no tvoj rezervirani kot no
seveda do zdaj še neje gor
priša, ke mama mija jega v
deli. Seveda gdo bi si to mi-
sla, saj je na sveti na taužn-
te Jakecof no Gerčk. Jas mo
tak po malen v žepi fige ko-
žen no se seveda poleg to-
tega heca tak na vejko sme-
jen, seveda tak, ke un sploh
ne ve za kaj se gre. Jas si
mislin: »Pje moj Jakec, sen
te že okoli prinesla, če de sre-
ča pa še mo te boj zasiika-
la.«
Veš Lujzek, ke si ne boš
kaj slabega misla. Moj Jakec
je joko vredik ded. Mo pa e-
no muho, ke je preveč storo-
moden no spoštiivle tiste sto-
re zapovedi — ne laži, ne
kradni, bodi zvesti no tak da-
le naprej. Jakec je strašno
lubosumen. To tiste dni gdo
je malo sunce posijalo te sma
bla obodvo kak bi se na no-
vo rodila. Pomlod naji je či-
sta pomladila no Jaka ba dr-
goč »vtfjeni« kak negda v
štorih cajtih. Jebal vrag, te
pa je drgoč sneg zapadna no
z mojin Jakecon je bilo drgoč
kunec. Večer sen mo mogla
zidne cigle segrevati no jih
v štampet nositi, ke mi neje
čista zmrzna no do kraja me-
hek grota. Napiši mi Lujs
kak ti toto bekslaje pomiodi
no zime čiitiš na sebi no kak
je s tvojoj Micikoj. Veš jas
se samo s ten toložin, ke mo
se fsi toti stori kripli zaj na
spomiod malo z regvantom
popravil no si nadomestil ti-
ste vitamine, ki nan jih zima
vzela.
Napiši mi tudi kak si kaj
za vejko noč jajca poforba.
Mija z našin Jakon sma to
še kar vredik naredla, samo
meni je nazodjo forba sta-
lila. Seveda je glovno to, ke
ba Jaka zadovolen.
No, jas mislin, ke sen ti
za gnes zadosti načobrčkala
no te ob kunci z vso tvojo
žlohto praf lepo pozdrovlan.
Gerčka iz Domove
POZDROVLENA GERCKA!
Ti pa si resen diklina od
fare, saj si v zodjen cajti
moja najbolj pridna sodelaf-
ka, Ce de šlo tak dale na-
prej te lehko vzamen za svo-
jo osebno tajnico. No, saj
vena veš, kaj za ene kvali-
fikacije so potrebne za tajni-
ce. Lepa postova, krotka jan-
kica, na špic zi-zi-zimski šo-
Iji no seveda še celi kup to-
kih stvari, ki se jin moški ne
odrečemo.
Pišeš, ke tvoj Jaka še
sploh ne ve, ke ga ti v mo-
jen rezerviranen koti obde-
lovleš. Samo se ti pasko mej,
ke ti Jaka nede na prste
stopa no ti pokoza, keri pri
vaši hiši hlače nosi. Lehko
bi se resen tak zgodilo, ke bi
mogla tak noglo od hiše bej-
žati, ke bi se za toboj megla
kadila.
Neke si tudi jomrala za-
volo spremeb vremena no
pomanjkanja vitaminof. Re-
sen je najbojše, ke se zaj v
totih dneh gdo je začeja po
travnikih regvant rasti, od-
provimo na pašo, ke mo dr- ,
goč malo na kondiciji pri-
dobil. Gerčka, lehko se po-
troštaš, ke de te tiidi tvoj
Jaka drgoč malo k sebi pri-
ša. Ce pa se slučajno to ne-
de zgodlo, pa se ti samo pri
meni zglosi, pa mo ti te že
jas z nekšnimi arcnejami po-
moga. Saj veš, kak je, ke si
lidje moremo pomogati v
nesreči no te more fčosik so-
sid sosida nadomestiti.
Nič mi nisi napisala, kak
je kaj letos v Domovi z lii-
kecon. Moja Mica iz dneva
v den jomra, ke bi ga rada
negi kiipila, Ciiješ, pje Ge-
negi kupila. Cuješ, pje Gerč-
ka, ti bi nama ali lehko ma-
lo z nevole pomogala. Pa še
eno dvo litra olja poleg po-
šli, saj sen negi čiija, ke se
more liik z oljon zalevati,
Tejko te po za gnes, no
drugi tjeden več. Pište mi na
moj stori antres: Uredništvo
Tednika, Heroja Lacka 2,
Ptuj.	Lujzek
stri«n 16
tednik — četrtek, 16. aprila 1970
RADIJSKI PROGRAM
NEDEl.JA, 19. aprila
6.00—8,00 Dobro Jutro — vmes
ob 6.05 Poročila 6,30 Informativ-
na oddaja 6.50 Danes za vas 7.00
Poročila 7,20 Informativna od-
daja 7.30 Za kmetijske proizva-
jalce 7.50 Informativna oddaja
8.00 Poročila - Radijski in TV
spored 8 05 Radijska igra za otro-
ke 8.52 Skladbe za mladino 9.00
Poročila 9.05 Iz naših krajev
10 00 Poročila 10,05 Se pomnite,
tovariši . , . 10.25 Pesmi borbe In
dela 10.40 EP 10.45—13.00 Poslu-
šalci čestitajo — vmes ob 11,00—
11.15 Poročila 11.50—12.00 Pogo-
vor s poslušalci 12.00—12.10 Poro-
čila 13.00 Poročila 13.15 Zabavna
glasba 13 30 Reportaža 13.50 Do-
mači napevi 14 00 Poročila 14.05
Priljubljene melodije 14.30 Hu-
moreska tedna 14.50 Strauss-Bo-
skovski in Dunajski filharmoni-
ki 15.00 Poročila 15,05 Lepe me-
lodije 15.30—17 30 Športno popol-
dne — vmes ob 16.55 EP 17.00
Poročila 17.30 Radijska igra 18.45
Petnajst minut s Francem Lisz-
tom 19 00 Lahko noč, otroci! 19.10
Obvestila 19,15 Glasbene raz-
glednice 19.30 Radijski dnevnik
20.00 »V nedeljo zvečer« 22.00 Po-
ročila 22.15 Orkester Gunther
Gollasch 22.40 Popevke 23.00 Po-
ročila 23.05 Literarni nokturno
23 15 Jazz 24.00 Poročila.
Vsak dan razen v nedeljo:
4.30—8 00 Dobro jutro! — vmes
ob 5.00 Poročila 5.30 Vremenska
napoved — Danes za vas 5.45 In-
formativna oddaja 6.00 Jutranja
kronika 6.30 Vremenska napoved
6.50 Rekreacija 7.00 Poročila 1.15
Informativna oddaja 7.25 Radij-
ski In Tv spored 7.45 Informativ-
na oddaja 8.00 Poročila.
PONEDELJEK, 20. aprila
14.00 Poročila 14.05 Orkester
Robert Hanell 14.30 EP 14.35 Po-
slušalci čestitajo 14.55 Kreditna
banka Ljubljana 15.00 Dogodki
in odmevi 15.30 Glasbeni Inter-
mezzo 15.40 Slovenski zborovski
skladatelji 16.00 Za vas 17.00 Po-
ročila 17.05 Operni koncert 18.00
Poročila 18.15 »Signali« 18.35 Mla-
dinska oddaja: »Interna 469« 19.00
Lahko noč, otroci! 19.10 Obvesti-
la 19 15 Ansambel Mihe Dovžana
19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik
20.00 Beograjske glasbene slav-
nosti 1969 — v odmoru: Kultur-
na kronika 22.00 Poročila 21.15
Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literar-
ni nokturno 23.15 Popevke 23.40
Zaplešimo 24.00 Poročila
TOREK, 21. aprila
14.00 Poročila 14.05 Glasba mla-
dih 14.25 Igra plesni orkester
14.55 Združenje kreditnih bank
Slovenije 15.00 Dogodki in od-
mevi 15.30 Glasbeni intermezzo
15.40 G. Verdi: odlomki iz opere
Macbeth 16,00 Za vas 17.00 Poro-
čila 17.05 popoldanski koncert
18.00 Poročila 18.15 V torek na
svidenje! 18.45 Družba in čas
19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob-
vestila 19.15 Ansambel Henčka
Burkarta 19.25 EP 19.30 Radijski
dnevnik 20.00 Prodajalna melo-
dij 20.30 Radijska igra 21.30 Lah-
ka glasba 22.00 Poročila 22.15 Ju-
goslovanska glasba 23.00 Poroči-
la 23.05 Literarni nokturno 2315
Popevke 23.40 Zaplešimo 24.00
Poročila.
SREDA, 22. aprila
14.00 Poročila 14.05 Operetne
melodije 14.30 EP 14.35 Poslušal-
ci čestitajo 14.55 Kreditna banka
Ljubljana 15.00 Dogodki In odme-
vi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40
Recital pianistke Zorane Cotič
16.00 Za vas 17.00 Poročila 17 05
Mladina sebi in vam 18,00 Poro-
čila 18,15 »Rad imam glasbo«
18.40 Naš razgovor 19,00 Lahko
noč, otroci! 19 10 Obvestila 19 15
Glasbene razglednice 19.30 Radij-
ski dnevnik 20,00 »Ti in opera«
22.00 Poročila 22,15 Jazz 23.00 Po-
ročila 23.05 Literarni nokturno
23.15 Popevke 23,40 Plesni ritm'
24.00 Poročila.
ČETRTEK. 23. aprila
14.00 Poročila 14.05 Pesem i?
mladih grl 14.25 Igra plesni or-
kester 14 40 »Mehurčki« 14.55
Združenlp kreditnih bank Slo-
venije 15.00 Dogodki in odmevi
15.30 Glasbeni intermezzo 15.40
Koncert komornega zbora 16.00
Za vas 17.00 Poročila 17.05 Glas-
beno popoldne 18.00 Poročila
18.15 »Morda vam bo všeč« 18,45
Kulturni globus 19.00 Lahko noč,
otroci! 19.10 Obvestila 19.15 An-
sambel Hazzy Osterwald 19.25
EP 19.30 Radijski dnevnik 20,00
Domače pesmi 21.00 Vabimo vas
na bralno vajo 2140 Glasbeni
nokturno 22,00 Poročila 22,15
Pesmi Hugona Wolfa 23.00 Po-
ročila 23.05 Literarni nokturno
23.15 Jazz 23.40 Orkester Herb
Alpert 24.00 Poročila.
PETEK, 24. aprila
14.00 Poročila 14.05 Skladbe za
mladino 14.30 EP 14.35 Poslušalci
čestitajo 14.55 Kreditna banka
Ljubljana 15.00 Dogodki in od-
mevi 15.30 Napotki za turiste
15.35 Glasbeni intermezzo 15.40
Bernstein in Gershwin 16.00 Za
vas 17.00 Poročila 17.05 Človek
in zdravje 17.15 Po željah poslu-
šalcev 18.00 Poročila 18.15 »Rad
imam glasbo« 18.50 Ogledalo ča-
sa 19.00 Lahko noč, otroci! 19,10
Obvestila 19.15 Ansambel Vilija
Petriča 19.25 EP 19.30 Radijski
dnevnik 20.00 Akademski zbor iz
Kaunasa 20.30 »Top-pops 13« 21.15
Oddaja o pomorščakih 22.00 Po-
ročila 22.15 Iz logov domačih
23.00 Poročila 23.05 Literarni
nokturno 23.15 Jazz 24.00 Poro-
čila.
SOBOTA, 25. aprila
14.00 Poročila 14.05 Glasbena
pravljica 14.25 Domače melodije
14.55 Združenje kreditnih bank
Slovenije 15.00 Dogodki in od-
mevi 15.30 Glasbeni intermezzo
15.40 Poje sopranistka Grace
Bumbry 16.00 Za vas 17.00 Poro-
čila 17.05 Gremo v kino 17.35
Glasba iz filmov 17.45 Jezikovni
pogovori 18.00 Poročila 18.15 Do-
bimo se ob isti uri 18.45 S knjiž-
nega trga 19.00 Lahko noč, otro-
ci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansam-
bel Borisa Franka 19.25 EP 19.30
Radijski dnevnik 20.00 Spozna-
vajmo svet in domovino 21.15
Glasba ne pozna meja 22.00 Po-
ročila 22.15 Oddaja za izseljence
23.00 Poročila 23.05—01.00 S pe-
smijo in plesom v novi teden
— vmes ob 24.00—24.05 Poročila
01.00 Poročila.
Mali oglasi
PRODAM travnik v Janežovcih
pri opekarni. Janez Zula, Kun-
gota 29, Kidričevo.
DOBRO ohranjen dvosedežnl
moped colibri ugodno prodam.
Mirko Koželj, Poljska cesta 3,
Ptuj.
SOSTANOVALCA sprejmem v
vso oskrbo. Naselje bratov Reš 4.
Ptuj.
80 AROV travnika dam v najern
ali pa prodam. Vprašajte v Skor-
bi 43.
DVE VRBI žalujki — triletni pro-
dam. Glušič, Stuki 9, Ptuj.
ENOSTANOVANJSKO hišo. ta-
koj vseljivo z lokalom v centru
Ptuja prodam. Informacije Pre-
šernova 20, Ptuj.
NOVO, vseljivo enodružinsko hi-
šo z vrtom in garažo v Pleter-
jah na Dravskem polju prodam,
Vzamem tudi ček. Informacije
po 15. uri pri Janezu Juriču,
Podlože 12, p. Ptujska gora.
PRVOVRSTNA jabolka po 50 S
din za kilogram in pristen sad-
jevec po 60 S din za liter pro-
dam. Jožef Korošec. Sveča, p.
Majšperk.
OTROŠKI VRTEC, PTUJ raz
pisuje prosto delovno mesto
delavca — prevoznika hrane
Nastop službe 1. maja 1970
Prijave sprejema otroški vr-
tec. Ptuj.
VEČJO količino sladkega sena
prodam. Alojz Lah, Placar 35,
Ptuj.
KUHINJSKO pohištvo, komplet-
no, domače izdelave, dobro o-
hranjeno, prodam. Vrabič, Ja-
dranska 10, Ptuj. Ogled možen
v dopoldanskih urah.
3000 kg sladke krme (seno, ota-
vo, lucerno in otavič) prodam.
Jože Hajduk, Kicar 2, Ptuj.
PRODAM spalnico. Vprašajte po
16. uri. Franjo Petek, Nova vas
pri Ptuju 2.
KUPIM betonske plošče za tla-
kovanje 40 X 40 cm ali druge
mere. Cvirn, KB Ptuj.
V PETEK, 10. aprila 1970, okrog
14. ure sem na cesti Majšperk—
Hajdina izgubil del izpušne cevi
za avtomobil s kromanim na-
stavkom. Poštenega najditelja
prosim, naj proti lepi nagradi
sporoči svoj naslov na upravo
Tednika. Ptuj.
PRODAM gradbene parcele, že
razmerjene, na lepem kraju,
(vodovod in elektriko je treba
priključiti), blizu železniške po-
staje Hajdina, Karel Vaupotič,
Mariborska 8. Ptuj.
3 ha POSESTVA s hišo in braj-
dami, z gospodarskim poslopjem
in premičninami dam v najem
za 6—8 let. Borovci 18, p. Mar-
kovci pri Ptuju.
UGODNO prodam dvosedež-
ni moped, raztegljivi kavč.
mizico, in dva fotelja. Hov-
nik, Videm pri Ptuju.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre, zlate mame, stare ma-
me in prababice
MARUE KOJC
upokojenke iz Ptujske gore
se zanvaljujemo vsem, ki so jo spremljali na njeni
zadnji poti in ji darovali vence in cvetje.
Posebej se zahvaljujemo zdravniku dr. Sodu iz Maj-
šperka, č. duhovščini s Ptujske gore in vsem bliž-
njim sosedom, ki so nam stali ob strani.
Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči otroci: Micka, Nežka, Franc, Srečko, Rozi-
ka, Justa, Angela, Anica in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, stare-
ga očeta, brata in strica
ADOLFA SIMONIČA
kolarskega mojstra iz Budine 47
se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na nje-
govi zadnji poti in mu poklonili toliko cvetja.
Posebej pa se zahvaljujemo č. duhovščini, pevske-
mu zboru in godbi na pihala.
Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, ter vsem,
ki so nam izrazili pismeno ali ustno sožalje.
Žalujoči: žena Antonija, sin Adolf, in hčerki Anica
in Marica z družinami.
Komisija za kadrovsko socialna vprašanja pri
TOVARNI AVTOOPREME PTUJ
razpisuje prosta delovna mesta:
1.	KOMERCIALIST NABAVE
Pogoj: višja tehniška šola — strojna smer in 4
leta prakse;
višja ekonomsko komercialna šola in 4 leta
prakse;
ali tehniška srednja šola — strojna smer in 8 let
prakse;
ekonomska srednja šola in 8 let prakse;
Posebni pogoj: poizkusno delo 3 mesece.
2.	PLANER TEHNOLOŠKE SKUPINE
za delo v operativni pripravi dela
Pogoj: tehniška srednja šola in 4 do 6 let prakse;
Posebni pogoj: poizkusno delo 2 meseca.
Osebni dohodek določen s pravilnikom o delitvi
osebnih dohodkov
Pismene ponudbe naj kandidati naslovijo na ka-
drovsko službo tovarne avtoopreme Ptuj.
Rok za prijave: 15 dni po objavi oz. do zasedbe.
Trgovsko podjetje Merkur Ptuj
oglaša
tri prosta delovna mesta:
KV PRODAJALCEV OZIROMA
PRODAJALK
za poslovalnico Tehnika in Tekstilna hiša — Merkur.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Tednik izdaja časopisni eavod Ptujski tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredni-ški odbor Anton Bauman glavni m odgovcirni uredni"-
Jože Slodnjak. Dani1( Utenkar in inž. Koman Za vec. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj. št. 524-3-72. Tiska časopisno podjelj®
Mariborski tisk. Maribor. Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.