LETO XLVII. ŠT.20 PTUJ. 19. MAJA 1994 CENA 60 TOLARJEI Na pošti že ieMina dohodninskih odloib v ptujsko izpostavo republiške uprave za javne prihodke so prejšnji teden že prejeli prvih 10 tisoč odločb za odmero dohodni- ne za leto 1993. Odločbe so naslovnikom začeli pošiljati ta teden. Državljani lahko torej letos pričakujemo odločbe za dohodnino prej kot v prejšnjih letih. To pomeni, daje postopek dokončnega obračunavanja dohodnine s strani državljanov in države že utečena zadeva in da pri tem v glavnem n i več težav. Je pa še vedno precej občanov, ki niso vložili napovedi davka od dohodkov iz dej- avnosti in napovedi dohodnine. Tem menda sodniki za prekrške že odmerjajo visoke kazni. JB Perspektive mladih Okrogla miza Perspektive mladih bo v mestnem kinu v Ptuju 23. maja (vprejšnji številki smo napovedali dogodekza 17. maj)ob 14. uri. Organizirata jo ptujska gimnazija in Slovensko sociološko društvo, vodil i pa jo bosta ravnateljica gi mnazije Meta Puklavec in predsednica SSD dr. Zinka Kolarič. S predavanji bodo na njej so- delovali dr. Marjana Ule, dr. IvanSvetlik, mag. Martina Trbuc ter Božo Glazer, profesorji in pedagogi ptujskega SŠC pa bodo pred- stavili rezultate raziskave o kvaliteti življenja gimnazijcev. McZ SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Komisija za priznanja in odlikovanja Na podlagi 19. člena Odloka o priznanjih občine Ptuj (Uradni vest- nih občin Ormož in Ptuj, št. 33/91) Komisija za priznanja in odliko- vanja Skupščine občine Ptuj objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE PTUJ I, 1. Za izredne zasluge pri napredku in ugledu občine Ptuj ter pri utr- jevanju miru in razvoja dobnh mednarodnih odnosov se podeljuje priz- nanje občine Ptuj imenovanje za častnega občana občine Ptuj. 2. Za posebne zasluge na področju gospodarstva, znanstvenega, kul- turnega, športnega, vamostno-obrambnega in drugega razvoja občine, za razvijanje sodelovanja z drugimi občinami in posebno požrtvoval- na, nesebična in pogumna dejanja se podeljuje priznanje občine Ptuj zlata plaketa občine Ptuj. 3. Za izjemne uspehe na posameznih področjih dela in življenja se podeljuje priznanje občine Ptuj plaketa občine Ptuj. II. Pisne pobude in predloge za podelitev priznanj lahko pošljejo Komi- siji za priznanja in odlikovanja Skupščine občine Ptuj podjetja, orga- nizacije in skupnosti, organi, društva in posamezniki. Predlogi za priznanja morajo vsebovati osebne podatke kandidata oz. podatke o predlagani organizaciji, delovni skupnosti, podjetju, or- ganu in društvu ter natančen opis posebnih in izrednih uspehov. III. Razpis traja do 15. junija 1994. IV. Priznanja bodo podeljena na prireditvi ob praznovanju praznika bčinePtuj. KOMISIJA ZA PRIZNANJA IN ODLIKOVANJA Iz vsebine: STEČAJ AGROTRANSPORTA: Od nekdanjega pre- moženja ostalo malo...........................................stran 2 POLEG FAKULTET ŠE VISOKE STROKOVNE \ ŠOLE: Opravljati maturo ali ne?.........................stran 3 LISTA ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM............................................................stran 4 PORTRETAFORISTA MILANA FRIDAUERJA- FRE- j Dl J A: Lisjakom nikoli ne nataknejo lisic............stran 6| DELO DRUŠTVA MEDICINSKIH SESTER PTUJ- I ORMOŽ: Kadrovska problematika, organiziranost in preobremenjenost...........................................stran 7 USPELO DRUGO SREČANJE RAZISKOVALCEV IZ OSNOVNIH ŠOL: Delo, prežeto z navdušenjem............................stran 8 DIREKTOR EMONE-MERKURJA MARJAN OSTROŠKO:.................................................stran 11 IVAN GOMILŠEK, PREDSEDNIK RK DRAVA: Roko- metu zapisan kar naprej ..................................stran 15 2 - DOMA IN PO SVETU 19. MAJ 1994 > TEDNIK Piše: Branko Cestnik PISMOIZRIMA Katalonija in Katalonii Ali veste, da v zahodni Evropi obstaja dežela, kjer ni težko najti oseb, ki poznajo Slovenijo? Vedo, kakšen je bil njen položaj znotraj Ju- goslavije in kateri razlogi so jo pripeljali do odcepitve. Te osebe nas cenijo, včasih celo občudujejo, predvsem pa nas ne za- menjujejo s Slovaki. Ali veste, da precej Slovencev tu- ristično obiskuje deželo tega naro- da, ampak ko se vrne domov in ko pripoveduje o svojem izletu, ne omenja te deželepoimenu?Pravijo, da so bili v Španiji, čeprav prebival- ci te dežele niso Španci, ne govorijo špansko, imajo drugačno kulturo kot Španci in celo njihova pokrajina ni podobna španski. Še več: če jih označite za Špance, se užalijo, kakor se užalimo mi, ko nas tujci označijo za Jugoslovane. Mislim, da ste že uganili, za kate- ri narod gre. Govorimo o Katalon- cih. Spomladi leta 1990 sem prvič obiskal Barcelono in Katalonijo. S skupino Špancev (tistih pravih iz Madrida in Sevilje) sem se več kot teden dni zadrževal po raznih kon- cih te zanimive dežele. Vedel sem, da smo si Katalonci in Slovenci v marsičem podobni, pa vendar meje presenetil neki katalonski gospod iz mesteca Sallent. Ko nam je razka- zoval muzej, me je za trenutek po- tegnil na stran. Počakal je, da so se oddaljili Španski prijatelji, potem pa mi zašepetal: Ti si Slovenec, mar ne? Pokimal sem. Veš, je nadaljeval, mi Katalonci z velikim zanimanjem sledimo vašim prizadevanjem za neod- visnost. Vedi, da smo na vaši strani, kajti tudi mi bi radi šlipo vašipoti... Ni mogel dokončati stavka, ker so se Španci spet približali. Dejal je samo: Adelante, Eslovenia - naprej, Slovenija! Od takrat sem obiskal Katalonijo še trikrat. Vselej sem naletal na lju- di, ki so s simpatijo govorili o Slove- niji. Šeposebej zanimivo jebilo lan- skoletno srečanje z mladino iz mes- ta Lerida. Skupina mladih laičnih katehe- tov(veroučiteljev)iztegamestajeza božič leta 1992 izpeljala akcijo na- birke denarja za ptujski begunski center. Kateheti so postavili svoje osnovnošolske veroukarje po raz- nih točkah mesta. Na panoje so obe- sili fotografije beguncev, ki smo jih poslali iz Ptuja. Otroci so peli, igrali na instrumente ter prosili mimoi- doče za prispevek. Nabrali so kar lepo vsotico pezet za šolske po- trebščine ptujskih begunčkov. Lani se nas je več Ptujčanov usta- vilo v Leridi. S skupino katehetov smo se pomenkovali o marsičem, največ pa o Kataloniji in njeni želji po samostojnosti. Fantje so razlaga- li, da so skoraj vsi odklonili služenje vojaškega roka. Svoj ugovor vesti so takoleformulirali:A/emarmo5/Mim vojske v okupatorskih oboroženih silah. (Tako namreč definirajo regularno špansko vojsko.) Čudili smo se tem besedam in nekateri izmed nas so na tiho izrazili pomisleke oprenmnem katalonskem nacionalizmu. Katalonci so opazili dvom, ki se je začrtal na naših obrazih. Na vse načine so nam začeli dokazovati, kako so v bistvu podobni Sloven- cem: so kulturno in gospodarsko najrazvitejša pokrajina v Španiji, so najbolj evropski del Pirenejskega polotoka, imajo svoj jezik, ki samo od daleč diši po španščini... Sicer so že več kot petsto let sestavni del Špa- nije, vendar so bili prevečkrat ponižani v svoji narodovi biti. Naj- bolj pod frankistično diktaturo, ki je šla v načrtno priseljevanje delav- cev, učiteljev pa tudi bikoborcev z juga. S tem in prepovedjo kata- lonščine v šoli in na javnih mestih je poskušala hispanizirati Katalonijo. Na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi se Katalonci lahko na plebiscitu izrazili o svoji samostojnosti, so mladi iz Leride realistično odgovo- rili: Plebiscit ne bi uspel. Preveč Špan- cev živi v Kataloniji in preveč Kata- loncev se dobro počuti znotraj Španije. K temu dobremu počutju precej prispeva velika priljubljenost kralja Juana Carlosa. Katalonci vidijo v njem varuha kulturne in politične avtonomije. Tudi zaradi njegove modrosti katalonski nacionalizem - razen v vročih mladih glavah - ni se- paristične narave. Svoje bodočnosti torej Katalonci ne vidijo zunaj Španije. Stavijo pa na Evropo regij, kjer že zdaj pridno iščejo manevrski prostor za lastno uveljavitev. Priredili so olimpijske igre Barcelona '92, turizem raste, uspešno forsirajo katalonsko umet- niško tradicijo (Picasso, Dali, Gau- dijMiro...) Četudi bodo Katalonci ostali v Španiji, pa vseeno ne bi bilo narobe, če bi slovenske turistične agencije nehale ponujati tako imenovane iz- lete v Španijo. Lloret de mar, Barce- lona, Montserrat, kamor peljejo svoje stranke, so v Kataloniji. Zave- dati se tega pomeni spoštovati dru- ge narode tako, kot hočemo, da oni spoštujejo nas. Slovenci smo namreč zelo občut- ljivi, če nas kdo ne pozna in nas za- menjuje s Slovaki, Slavonci ali kakšnim balkanskim plemenom. Draži nas, če nas tujec ne spoštuje v naši geografski majhnosti, v naših kulturnih posebnostih, v našem boju za samostojnost. Kaj pa če so v Evropi še drugi narodi, ki jih dražijo enake stvari, kot dražijo nas? Kaj če jih s svojo nevednostjo in površnostjo dražimo tudi mi? TEDNIK TEDNIKle naslednik Ptujskega tednika ozi- romaNašegadela.kigajeustanovilOkrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO- TEOmPTUJ UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo- vornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman Žunec, Martin Ozmec. Marija Blodnjak, Vida Topolovec m Milena Zupanič (novi- narji). TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarit PROPAGANDA: OliverTežak. rt776-20 7 Naslov: RADIO-TEDNIK Raičeva 6,62250 Ptui.pp. 95:9(062) 771-226:faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 3.120 tolarjev, za tu- jino 6240 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor Po mnenju Ministrstva za informiranje Re- publike Slovenije &l 23158-92z dne 12 2 1992 se šteje Tednik za izdelek informa- tivnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. IGNACEMMARINICEN^ \ Otfnefttfaa/eflopremo- žea[Vf osialo Te malo Stečaj v Agrotransportu Je bil uveden 19. aprila letos. Za stečaj- nega upravitelja je bil imenovan diplomirani ekonomist iz Maribo- ra Ignac Marinič, ki je stečajni upravitelj tudi v podjetju Zvezda Maribor in stanovanjski zadrugi Hiša v Slovenski Bistrici, nekaj stečajev pa je že končal. Ocenjuje jih kot neuspešne, saj so bili končani zaradi pomanjkanja de- narja, v nadaljevanju postopka pa so jih prevzela tožilstva. Ob uvedbi stečaja je 46 še preos- talih delavcev sprejelo sklep o pre- nehanju delovnega razmerja, šest delavcev pa je dobilo zaposlitev za določen čas. Poskrbeli bodo za iz- vedbo inventure, izračun obvez- nosti do delavcev ter razčiščevanje terjatev in obveznosti. Ignac Marinič pravi, dabodoob- veznosti do delavcev izračunane v 14 dneh. Delavci Agrotransporta so zadnjo plačo prejeli julija 1993. leta. Po novem stečajnem zakonu se terjatve do plač izračunajo v višini izhodiščne plače po kolektiv- ni pogodbi dejavnosti, po starem zakonu pa le do višine zajamčene plače. Delavske terjatve bodo sodišču predali v okviru skupne prijave s sindikatom. STEČAJ KONČAN V DEVETIH MESECIH Agrotransport ima precej ne- razčiščenih računovodskih pos- tavk iz let 1992,1993 in 1994. Po do- govoru s predsednikom stečajnega senata jih bo razčiščevalo podjetje Fisk iz Maribora, katerega 30-od- stotni lastnik je stečajni upravitelj. Gre za najmočnejši računovodski servis na Štajerskem, ki dela za 70 podjetij. Tednik: V stečajnem zakonu piše, daje stečaj hiter. I. Marinič: "Mislim, da so stečajni postopki hitri. Tudi pri Agrotransportu je tako. V desetih dneh po uvedbi stečaja sem ponu- dil v prodajo vse kamione. To je zelo hitro, če upoštevate, daje naj- prej potrebno napisati vlogo za prodajo, ki jo mora odobriti stečajni senat. Stečajni postopki pa se upočasnijo vselej, ko so tožbe na sodiščih združenega dela, ko niso izterjane vse terjatve in zaradi zemljiškoknjižnih izpisov. Upam, da jih pri Agrotransportu ne bo. Kako je z zemljiškoknjižnimi izpisi bom vedel v tem tednu. Če ne bo nepredvidenih težav, bo stečaj končan v devetih mesecih. Trajan- je postopka je vveliki meri odvisno od teže postopka, prakse in izkušenj stečajnega upravitelja." Tednik: Ali za Agrotransport ni bilo druge rešitve kot stečaj? I. Marinič: "Ne, ker je bila storje- na napaka: prodajali so vozni park, brez katerega prevozna organiza- cija ne more delati, premoženje v obliki delavnice pa je mrtvi kapital. Rešitev v obliki zdravega jedra z desetimi zaposlenimi nebi bilapra- va." Tednik: V najboljših časih je bilo dvorišče Agrotransporta pol- no kamionov. Koliko jih je danes ponujenih v prodajo oziroma koli- ko premoženja je podjetju še osta- lo, čeprav je še v začetku leta 1993 prejšnji direktor trdil, da niso raz- prodajali družbenega pre- moženja? I. Marinič: "Ostala so tri tovor- na, tri vlečna in sedem priklopnih vozil. Od njihove prodaje pričaku- jemo 35 milijonov tolarjev. Drugo premično premoženje je vredno deset milijonov, zgradba z meha- nično delavnico, ki je še ostala, in zemljišča pa ocenjujemo na štiride- set milijonov tolarjev. Dvomim pa, da bomo uspeli toliko iztržiti; uspeh je, če je izkupiček 70-odsto- ten, izkušnje pa kažejo, da je običajno med 30 in 60odstotki." Tednik: Če ni skrivnost - kolika je vaša plača za vodenje stečajnega postopka? I. Marinič: "Šest zajamčenih osebnih dohodkov bruto mesečno ali 100 tisoč tolarjev neto, po odbit- ku dohodnine pa 80 tisoč. Stečajne- mu upravitelju ne pripadajo potni naloge in dnevnice. Prizna se mu le kilometrina do določene višine. Skladno s stečajnim zakonom mora stečajni upravitelj vsake tri mesece stečajnemu senatu pred- ložiti pisno poročilo o vodenju stečajnega postopka. Nedolgo tega je stečajni senat razrešil enega od stečajnih upraviteljev, ki ni delal dobro. To se lahko zgodi vsake- mu." Tednik: Kako sprejemate delo stečajnega upravitelja? I. Marinič: "Čisto normalno, kot vsako drugo. Predstavlja del do- hodka za preživljanje. Opravljam ga z največjo možno profesional- nostjo. Najtežje pri vsem je, ker je stečajni upravitelj tisti, ki delavcu vroči sklep o prenehanju delovne- ga razmerja..." MG LEPTOSPIROZA V SREDISKI FARMI Okužene živali iz Madžarske v hlevih središke farme govejih pitancev, last podjetja Kmetijstvo Jeruzalem Ormož, bi lahko bilo vhlevljenih 2500 glav živine, a jih imajo zadnje čase samo še med 600 in 800, je povedal dr. Miran Krajnc, dipl. veterinar in vodja farme. Večjega ekonomskega učinka z živino nimajo, ker je ne prodajajo več v Italijo, za domači trg pa se reja ne izplača. Ker so kot podjetje zaključena reprodukcij- ska enota, imajo v hlevih živino največ zaradi gnoja, s katerim gnojijo svoje njive. Pred nedavnim so pripeljali z Madžarske 600 govejih pitancev ter kmalu ugotovili, da jih je pri- bližno 30 okuženih z leptospirozo. Miran Krajnc nam je povedal, daje to akutna bakterijska bolezen raz- ličnih vrst domačih živali in ljudi (zoonoza). Pri govedu povzroča abortus, pri ljudeh pa bolezni led- vic in jeter (zlatenica). Živali in ljudje se v glavnem okužijo z uri- nom, ki zastruplja krmo oziroma hrano, redkeje pa skozi poškodbe na koži. Klinična slika obolelih za leptospirozo se lahko zamenja z in- fluenco. Leptospiroza je pri nekaterih poklicih - predvsem pri veterinarj- ih, živinorejcih, poljedeljcih in me- sarjih - poklicna bolezen. Iz litera- ture lahko razberemo, da je bole- zen benigne narave, njeno zdravl- jenje je uspešno, smrtnost pa je ugotovljena le pri 0,5 odstotkih obolelih. Kako je lahko obolela živina prišla v Slovenijo? Miran Krajncje povedal, da pri nas tega, da smo uvozili bolna teleta, ni kriv nihče, ker veterinarska služba na meji samo pregleda spremno dokumen- tacijo. Precej krivde bi lahko pripi- sali madžarski veterinarski organi- zaciji, ki takšna lažna zdravstvena poročila izdaja. Ker pri nas v Slove- niji temu, da je uvožena živina zdrava, ne verjamemo povsem, in v skladu z zakonom o zaščiti živali pred živalskimi kužnimi boleznimi vzamejo veterinarji, ki jih je poob- lastila veterinarska fakulteta iz Ljubljane, krvne vzorce živali in jih kasneje pregledajo pri njih. Dr. Miran Krajnc nam je zatrje- val, da te bolezni pri nas nismo za časa Jugoslavije nikoli ugotavljali, kljub temu da so v središko farmo vhlevljali živali iz Hrvaške, kjer naj bi bila ta bolezen prav tako pogos- ta. Preprosto so verjeli spremni do- kumentaciji in živalskim potnim listom. Kljub temu da uradnih rezulta- tov odvzema krvi živali z ljubljan- ske veterinarske fakultete še nima- jo, po neuradnih virih v središki far- mi za bolezen vedo in že izvajajo vse potrebne ukrepe, da se ne razširi na zaposlene in druge živali. Delavci se redno preoblačijo, ob- vezno si razkužujejo roke, vsi ob- jekti pa so v karanteni. Vida Topolovec PRVA OBLETNICA PODRUŽNICE LJPBLJAMSICE BAfIiiE V PTUJU 10. majaje minilo letood odprtja podružnice Ljubljanske banke v Prešernovi ulici 6v Ptuju. Direktor Franc Visenjak je na priložnost- nem srečanju z novinarjileto dni po odprtju povedal, da je podružnica upravičila svoj obstoj. Pridobiva tržni delež in pozitivno vpliva na razvoj v gospodarskem prostoru, v katerem deluje. Predvsem je po- membno njeno delovanje na po- dročju malega gospodarstva in pri poslovanju zobčani. V enem letuje sklenila 120 pogodb za sredstva na vpogled, 159 pogodb za vezane de- pozite, odobrila 184 kreditov in iz- vedla več sto nakazil v tujino in iz tujine. Pri poslovanju z občani je bilo sklenjenih 1556 kreditnih po- godb. Podružnica uspešno pokriva stroške poslovanja, s čimer si za- gotavlja potrebno kreditibilnost do sveta agencije za sanacijo bank. MG BOSNA IN HERCEGOVi. NA: S štiridesetdnevno zarnud^ sta muslimanska in hrvaška stran končno le ustanovili združeni štai, vojske BiH in Hrvaškega narodne, ga zbora, ki ga vodita generala pj. kret Muslimovič in Milivoje pg,, kovic. Štab naj bi v času do obliko, vanja muslimansko-hercegovskj federacije pripravil vse potrebno za ustanovitev skupnih obo. roženih sil in koordiniral delovan. je obeh vojsk. Najpomembnejše pa je, da je hrvaška vojska odprla potj za logistično podporo vojski BiH^ kar se je že pokazalo na območjih Tuzle in Maglaja. Povečuje se tudi vpjaška moč in napetost na nek- dan jih olimpijskih terenih okoli Sarajeva. Ocena opazovalcev je, da Srbi v pogajanjih nekoliko popuščajo in so pripravljeni na kompromise. *** BRUSELJ: V ponedeljek po- poldan so zunanji ministri držav Evropske unije obravnavali položaj v Bosni in Hercegovini in podprli ženevske predloge za raz- delitev BiH in mirno rešitev vojne. Predvsem pa so se pogovarjali o uresničevanju načrta za upravljan- je Mostarja, ki ga bo vodil admini- strator Evropske unije Hans Koschnik in za katerega so se odločili že decembra lani. Poleg BiH so obravnavali odnose z Rusi- jo, saj naj bi z njo Evropska unija v kratkem podpisala sporazum o partnerstvu. Trenumo so se poga- jalci pri oblikovanju tega sporazu- ma osredotočili na vprašnje proda- je obogatenega ruskega urana na območje Evropske unije in na de- lovanje tujih bank v Rusiji. *** BLIŽNJI VZHOD: Jeriho je postal nova prestolnica palestin- ske avtonomne skupnosti, saj je palestinska policija tam že prevze- la večino pomembnih objektov. Prvi zunanji minister, ki je obiskal / avtonomni Jeriho, je bil amerišk( zunanji minister Warren Chris- topher. Na Bližnjem vzhodu se je zadrževal predvsem zaradi na- daljnjih pogajanj s Sirijo. Inten- zivno so namreč stekla pogajanja med Sirijo in Izraelom o postop- nem umiku izraelskih sil z Golan- ske planote, ki so j ih že pričeli, a so pred tremi meseci zastala. Izrael- ska vlada je že pristala na umik svojih sil tudi s tega zasedenega arabskega ozemlja, pa tudi sirski predsednik Hafez al Asad se je zav- zel za "normalizacijo odnosov". *** ITALIJA: Predvidoma sinoči so poslanci zgornjega doma itali- janskega parlamenta odločali o usodi vlade, ki jo je prejšnji teden sestavil mandatar Silvio Berlusco- ni. Njegova koalicija v tem domu nima večina, zato je bila usoda vla- ^ de precej negotova. V sestavi, ki jo je predlagal Berlusconi, so po 50 le- tih znova predstavniki skrajne de- snice. Minuli konec tedna so tudi na severu Italije doživeli neo- fašistične shode. Vendar je vodja neofašistične Nacionalne stranke Gianfranco Fini izjavil, da so obri- toglavci njegovi najhujši sov- ražniki, saj niso dojeli, kako zelo je nacizem poguben za človeštvo, vendar pa je zanj fažizem povsem nekaj drugega kot pa hitlerjanski režim. JUŽNOAFRIŠKA REPU- BLIKA: Novoizvoljeni predsed- nik te države, ki je odpravila rasno razlikovanje, Nelson Mandela je odločno zanikal pisanje london- skega časnika Sunday Times. Ta je navedel, da naj bi Mandela name- raval biti predsednik le dve leti in ne ves petletni mandat. S tem naj bi časnik namenoma vnesel zmedo med ljudi, meni Mandela in trdi) da namerava do konca izkoristiti zaupani pedetni mandat. Uredni- ki omenjenega časnika so že poja' snili, da so trditev zapisali na osno- vi izjave nekega uradnika Afriškega narodnega kongresa, ki je dejal, da bo Mandela ostal do sprejetja nove ustave, kar naj bi se zgodilo v dveh letih. Pripravila: DLZ [f CDNIK ■ 19. MA.T 1994 POROČAMO. KOMENTIRAMO -3 Izvedeli smo ^GOSPODARSKI VESTNIK PREDSTAVLJA PTUJSKO __GOSPODARSTVO_ v današnji številki slovenskega poslovnega tednika Gospodarski vestnik je izšla posebna priloga o ptujskem gospodarstvu. Da bi slo- venski in mednarodni poslovni javnosti predstavili investicijske možnosti tukajšnjega gospodarstva, njegove potencialne, pa tudi probleme in dosežke prinaša priloga na 20 straneh več predstavitve- pih in analitičnih pogledov na razvoj vseh dejavnosti, ki imajo v tu- kajšnjem gospodarskem prostoru nekatere komparativne prednosti. Prav te noj bi spodbudile zanimanje za vlaganje kapitaloa v ta pros- tor, zato je priloga zasnovana tudi kot spodbuda razvoju gospodarst- va v sedanjih mejah ptujske občine. (TAS) ^ 178PREDAVANJ ZA ZDRAVJE v okviru referata Vzgoja za zdravje zdravstvenega doma Ptuj so v prvih štirih mesecih izvedli 1 78 predavanj za zdrav način življenja, fslojveč so jih slišali učenci osnovnih šol, bilo jih je čez dva tisoč, srednješolcev je bilo okrog 1600, na roditeljskih sestankih pa je zdravstvenim predavanjem prisluhnilo blizu tisoč staršev. Se najmanj zdravstvenih predavanj so zdravstveni delavci imeli v vrtcih. pg^^ ^^^^^ NAPREDUJEJO Dela pri gradnji carinske izpostave Ptuj dobro napredujejo. Sredi junija bo glavni objekt že pod streho. Predstavniki ptujske občine so se v torek v Mariboru sestali z vodjo enote Sklada za razvoj v Mariboru. Ta ima za financiranje dobrih pro- jektov na voljo trinajst milijonov nemških mark. Ptujčani predvsem želijo pridobiti denar za projekte na občinski ravni iz programa oziro- ma kataloga Revit. ^^^^^^^^^^^^ V domu Franca Krambergerja v Ptuju bo v soboto ob devetih 22. letna skupščina terapevtske skupnosti zdravljenih alkoholikov Ptuj. Na njej bo predaval mag. Bojan Sinko, specialist klinične psihologije, v društvenem delu pa bodo ocenili dosedanje delo skupnosti in izvo- lili novo vodstvo. V DRAVOGRADU^BJrrm^ PEVSKA REVIJA • v os Dravograd bo 21. maja ob 1 8. uri tradicionalna revije obrt- niških pevskih zborov. Na njej bo sodeloval tudi Nonet Obrtne zbor- ' niče Ptuj. VKlIPmČEVEMPOMLADNlTJjCŽ^ v dvorani v Kidričevem bo 29. maja ob 20. uri zaključno žrebanje pomladnega 3x3, ki ga bo neposredno prenašala televizija. Organi- zatorji iz Ptuja so Turističnoinformativni center Ptuj, Terme in Pokraj- inski muzej. Za Ptuj je sodelovanje v oddaji velikega pomena. Gre za eno najbolj gledanih oddaj slovenske televizije. Gledalci si bodo lahko ogledali tudi 3,5-minutno reportažo o Ptuju, v kateri bo pouda- rek na zunajpenzionski ponudbi, o kateri tudi Ptujčani vedo zelo malo. Po končanem televizisjekm prenosu, ki bo trajal sto minut, bo v Kidričevem še zabava s predstavitvijo sponzorjev. Letos bo Ptuj pred- stavljen še v nekaterih televizijskih oddajah. Pripravila: MG Izvedeli smo PREJELI SMO Sporočilo zdravni- kov za javnost Člani sveta zavoda Bolnišnice Ptuj ob podpori drugih zdravnikov 'specialistov sporočamo naslednje ''ahteve: 1. Notranji člani sveta zavoda Ugotavljamo, da se seje sveta za\o- sklicujejo ob terminih, ko je iiožna prisotnost samo enega '\z- "led nas. Moti nas tudi "telefonsko" odločanje o pomembnih problc- "i'h, predvsem nekaterih zunanjih članov sveta zavoda, s čimer v pri- '^^dnje ne bomo soglašali. 2. Ureditev plačila dežurstev v ^•^'adu s kolektivno pogodbo s poračunom od 1. januarja 1994. 3. Ureditev osnove OD po kolek- ^'vni pogodbi s količnikom 4,4 za specialista. 4. Ureditev dodatka za občasno ^ežje delovne pogoje. 5- Ureditev dodatkov za posebne laloge in zadolžitve. ^ pojasnilo javnosti: zaposleni ^^ravniki Bolnišnice Ptuj smo po dohodkih med najslabše plačanimi ^ nam sorodnih zavodih v naši ^•"^avi in imamo bistveno nižji od kolegov iz Zdravstvenega ^oma Ptuj. Posledica "nagrajevanja" našega ^'a so odhodi naših specalistov v druge ustanove in privatno prakso. V tem letu odhaja oz. razmišlja o odhodu izbolnišnice Ptuj vsaj 8 spe- cialistov iz vrst ginekologov, inter- nistov in pediatrov. Sprašujemo se, komu v občinah Ptuj in Ormož bodo še lahko koris- tile milijonske investicije, kot je no- vozgrajeni porodni, adaptirani otroški oddelek in dragocene apa- rature brez ustreznih strokovnja- kov. Omenjena problematika je bila v zadnjem letu že večkrat predstavl- jena vršilcu dolžnosti direktorja dr. Lojzetu Arku, vendar žal ni prišlo do nobenih konkretnih sprememb. Zaradi namernega zavlačevanja reševanja naših zahtev smo zdrav- niki, zaposleni v Bolnišnici Ptuj, ob podpori sindikata Fides pripravlje- ni organizirati stavko in zahtevati tudi odstop direktorja. V Ptuju, 12. maja 1994 Člani Sveta zavoda Bolnišnice Ptuj: dr. Marko Bricel, spec. kirurg - predsednik dr. Jelka Kolarič, spec ginekologinja - članica dr. Urban Toplak, spec. internist - član PRIHODNJI TOREK Skupšiinsko nacfaf/evaff/e Nadaljevanje 10. maja prekinje- ne 43. seje zborov skupščine občine Ptuj bo v torek, 24. m^a, ob 8.30. Pred poslanci bo preostali del dnevnega reda z nekaj dodatnimi točkami. Tako bodo razpravljali o osnutku zazidalnega načrta Rabelčja vas - severozahod, o osnutkih spre- memb dolgoročnega in srednje- ročnega plana občine Ptuj ter opra- vili volitve in imenovanja ravnatel- ja Vzgojnovarstvenega zavoda Ptuj, Osnovne šole Majšperk ter komandirja in namestnika koman- dirja Policijske postaje Ptuj. Odločali bodo še o odstopu članice IS Metke Slanic, sledile bodo infor- macije o pobudah za reorganizaci- jo pravosodnih organov in pobudi za sedežkmetijskogozdarske zbor- nice v Ptuju ter o aktivnostih za določitev referendumskih območij. Če bodo poslanci tokrat zdržali, bo končno na vrsti tudi analiza ure- sničevanja kompleksnega razvoj- nega programa za Haloze in raz- vojnega programa za demografsko ogrožena območja Slovenskih go- ric s predlogom prioritetne liste razvojnih projektov v letu 1994. JB POLEG FAKULTET SE VISOKE STROKOVNE SOLE Posveta o izobraževanju mladih za potrebe moderne trgovine, ki ga je organizirala Ekonomska šola v Ptuju, seje udeležil tudi dekan EF Ljubljana dr. Vekoslav Potočnik. Visoko šolstvo je pripravljeno na reorganizacijo. Kakšne bodo spre- membe? Dr. Potočnik: "Zakon o visokem šolstvu je že predvidel poleg fakul- tet na univerzi še visoke strokovne šole. Prve bodo trajale od 4 do 6 let in bodo izobraževale študente za poklice, ki bodo povezani z znanst- venim delom oziroma, če govori- moo ekonomski stroki, s splošnimi ekonomskimi problemi. Visoke strokovne šole pa bodo bolj usmer- jene za prakso. Na področju eko- nomske stroke bodo to strokovnja- ki, usposobljeni za nabavo, proda- jo, proizvodnjo, vodenje... Šole naj bi se tako preoblikovale v nas- lednjih dveh do treh letih." Prihajajoče spremembe v viso- kem šolstvu bodo najprej občutili srednješolci. Ena takih je matura. Kdo se bo lahko vpisal na fakulteto in kdo na strovno šolo? Dr. Potočnik: "Predvideno je, da se bodo lahko na fakultete vpisova- li tisti, ki bodo imeli maturo. Matu- ro naj bi uvedli v gimnazije, eko- nomske šole in še nekatere druge strokovne šole. Tisti, ki ne bodo opravili mature, pač pa zaključni izpit, se bodo lahko vpisali na viso- ko strokovno šolo, srednje šole same pa bodo imele tak učni pro- gram, ki bo dajal dovolj znanja za visoke strokovne šole. Iz triletnih šol ne bo direktne poti na visoko šolo, pač pa bodo morali ti dijaki najprej v enoletno dopolnilno šolo. Sicer pa predvidene spremembe visokega šolstva odpravljajo dve- letne višje šole in uvajajo samo vsaj štiriletni študij." Ali seje EF s študijskim progra- mom že prilagodila mnogim spre- membam v naši družbi, ki se v veli- ki meri dotikajo prav tržne zna- nosti? Dekan EF iz l^ubljane dr. Vel<- oslav Potočnik. Dr. Potočnik: "Šolstvoje počasen sistem, ki se ne more čez noč prila- goditi, saj morajo šolajoče genera- cije dokončati šolanje po tistem programu, v katerega so se vpisale. Na EF smo pred tremi leti spreme- nili program za višješolski študij in ta program bomo v naslednjih letih prenesli na visokošolski študij. Me- nim, da bo tov šolskem leti 95/96." Kako ocenjujete trenutne potre- be po ekonomistih v Sloveniji? Dr. Potočnik: "To je poklic, ki ima za zaposlitev največ možnosti, saj so ekonomisti potrebni v vseh dejavnostih in v vseh funkcijah. Letno diplomira v Ljubljani pri- bližno 300, v Mariboru pa 150 eko- nomistov, in kolikor vem, ni nobe- den brez dela." M. Zupanič Dvajset let slovenskega društva v Hildrni Slovensko kulturno in športno društvo Maribor iz Hildna praznuje 28. maja v mestni dvorani v Hildnu 20-letnico društva. Prireditev se začne ob 11. uri z razstavo slik umetnikov iz ptujske okoli- ce. Ob 15. uri bo sajenje častnega drevesa v mestnem parku. Ob 16.30 do 18.30 je kulturni program, na katerem bodo nastopali kvintet Završki fantje, citrarka Nonika Heričko s hčerko ter folklorni skupini iz Essna in Neussa. Ob 19.30 pa je začetek praznovanja 20-letnice društva. Igral nam bo ansambel OriginalStatenbergerMiisikanten. Pripravljajo tudi tombolo z lepimi dobitki. Upravni odbor društva vse lepo vabi. Obiinsko tekmovanje veselošoUev Na osnovni šoli Olge Meglic v Ptuju je v soboto, 14. maja, potekalo občinsko tekmovanje osnovnošolcev v znanju iz Vesele šole, na katerem je sodelovalo kar 337 učencev iz 16 osnovnih šol na območju ptujske občine. Kar 5 učencev je pokazalo 100-odstotno znanje s tega področja. V skup- ni razvrstitvi pa so med posameznimi razredi naslednji zmagovalci: med četrtimi razredi Jasna Drakšič z OIŠ Olge Meglic, med petimi Davorin Lešnik iz Majšperka, med šestimi Aleš Kovačec iz Vidma, med sedmimi so bili trije zmagovalci z enakim številom točk, in sicer Vesna Krampel, Nataša Erman (obe OŠ Juršinci) in Nina Maračič (Ljudski vrt), med osmi- mi razredi pa Vlatka Tucovič iz OŠ Majšperk. Vsi zmagovalci se bodo ude- ležili državnega prvenstva Vesele šole, ki bo 29. majav Ljubljani. ■OM COVORISC.,. ... DA je po predstavitvi knjige Blaženi Franc Rihtarič začel drug mariborski novi- nar (SL od Kaja) razmišljati o pisanju podobne knjige z naslovom Blaženi Metod Trobec. ... DA je bila otvoritev raz- stave glasbil na ptujskem gradu mednarodnega po- mena z mednarodno ude- ležbo. Prišlo je namreč tudi nekaj brhkih, vzhodnoslo- vansko govorečih mladenkv mini kikicah. Za ptujsko kul- turo se torej živo zanimajo tudi ljudje na začasnem delu v nočnih lokalih, ki sicer do- polnjujejo celovitost ptujske turistične ponudbe. VIDI SE,» ... DA je novoodprta raz- stava glasbil sestavljena iz dveh delov. Prvega, notran- jega, so pripravili delavci muzeja, drugega, na pros- tem, pa žejni muzikantje. .. DA sodobni potomci Tur- kov še vedno hočejo zavzeti ptujski grad prek njegovih trdnih sten. Vzpodbuda jim je menda tudi že odseljena razstava z Jutrovega. Go- spodarji gradu pa jih tokrat več ne polivajo z vročo smo- lo, temveč z vročo in večno temo finančne (ne)pokritosti turkerijskega projekta. 4-PO NAŠIH KRAJIH 19. MAJ 1994- TEDNlIl SREDIŠČE OB PRAVI Meier, poln lepote že drugič v tem letu seje v Sre- dišču ob Dravi "zgodil" čudovit kulturni dogodek, obakrat v orga- nizaciji Kulturnega društva Ormož pod vodstvom neumorne predsednice Otilge Kolarič. Prvi, literarni večer, združen z glasbeni- mi vložki, je bil v marcu in je bil po- svečen znani intelektualni družini Kosi iz Središča, drugi pa prejšnjo nedeljo v podružnični kapeli Žalostne matere Božje ob 100-let- nici postavitve orgel v ta sakralni objekt. Oba kulturna dogodka se neka- ko dopolnjujeta, saj je nakup orgel omogočil tedanji trški župan Tomaž Sejnkovič, oče žene šolske- ga vodje, glasbenega pedagoga, skladatelja, mladinskega pisatelja in pesnika Antona Kosija. Na nedeljskem koncertu so nas- topili eminentni domači umetniki: nonet iz Ormoža, ki ga vodi domačin iz Središča prof. Rado Munda, okiet Bolfenk s Koga z vod- jem Dragom Lukmanom, dekliški sekstet s Koga pod vodstvom na- darjene gdč. Darje Žganec. Kot so- list na orglah je nastopil upokojeni duhovnik prof. Jože IJrbanek. V nadaljevanju sta navduševala dva mlada vokalna solista: domačinka mezzosopranistka Saška Kolarič, študentka zadnjega letnika solo petja v Gradcu, in te- norist amater Milan Bratuša, prav tako domačin. Ob klavirski spremljavi prof. Metke Žižek in Darje Žganec ter Simone Kosersmodoživelirespra- Mezzosopranistka Saška Kolarič. Foto: Vera Lazar vi operni zaključek kulturnega večera, polnega lepote. Duhovno poln umetniški večer ob pretesni središki kapeli v današnjih negotovih časih kliče iz mrtvila sposobne in moralne odgo- vorne kulturno-prosvetne ljudi iz Središča. Fr. Krnjak, Ormož iliifoiiTtsfeiijffl[j|Oiroriloiiif|eiijii v okviru Viktorinovih večerov, ki jih v Ptuju priprovlja društvo izo- bražencev Viktorina Ptujskega, je v petek gostoval prof. dr. Anton Trstenjak, teolog, psiholog in filozof ter častni meščan Ptuja. Okrogla miza je nosila naslov Za življenje. Z glasbenimi vložki je sodelovala vilo- linistka Mojca Menoni, na klavirju pa jo je spremljala prof. Branka Pe- ternel. Številni udeleženci so spremljali zanimivo Trstenjakovo predavanje, ko je med drugim povedal, da naše življenje ogrožajo danes mnogi dej- avniki, med njimi pa je izpostavil rak, nevarnost samomorov ter splav. Poudaril je tudi, da v očeh so- dobne družbe življenje izgublja svo- jo vrednost in ga zato tudi premalo varujemo. Na vprašanje, zakaj se toliko Slovencev odloči za samo- mor, pa je menil, da zaradi tega, ker smo Slovenci "cmerav" narod in pre- hitro obupamo nad življenjem. Dr. Trstenjaku so postavljali prisotni šte- vilna osebna terdruga vprašanja. MS Častnega občana dr. Antona Trstenjaka je pozdravil predsednik ptujskega IS Branko Brumen. DIREKCIJA ZA GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO OBČINE PTUJ Prešernova 29 62250 Ptuj Na osnovi 21. člena Pravilnika o pogojih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj št. 23/93) in javne- ga razpisa za ugotovitev upravičencev za dodelitev socialnih stanovanj v najem, ki je bil objavljen v Tedniku, objavlja Komisija za razvrstitev udeležencev razpisa na listo za dodelitev socialnih stanovanj LISTO ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM A. upravičenci za dodelitev socialnih stanovanj v najem so: Zap. št. Ime in priimek Bivališče Št. točk B. Udeleženci, ki so sodelovali na javnem razpisu in niso uvrščeni na gornjo listo, niso izpolnjevali enega izmed splošnih pogojev za uvrsti- tev na listo upravičencev ter so bili o tem pisno obveščeni. C. Upravičencem pod A. bo dodeljeno socialno stanovanje, ko bodo socialna stanovanja na razpolago, o čemer bodo pisno obveščeni. Upravičenci pod A., ki jim v letu 1994 socialno stanovanje ne bo dodel- jeno, bodo morali v letu 1995 ponovno predložiti dokazila, da izpolnju- jejo pogoje za pridobitev socialnega stanovanja. D. Lista za dodelitev socialnih stanovanj v najem, kije bila objavlje- na v Tedniku 27. 01. 1994, preneha veljati zaradi spremenjenega do- hodkovnega cenzusa. Komisija ORMOŽ Ideja o festivalu pihalnih godb Slovenije ima že starejši datum. Alojz Krajnčan, nekdanji dirigent ormoške godbe, in Slavko Petek, se- danji ravnatelj ormoške glasbene šole in dirigent ormoškega pihalne- ga orkestra, sta se pogovarjala, da takšnega srečanja v Sloveniji ni. Na tem področju so potekala tekmo- vanja, a so bila strogo resna, zabav- nega srečanja pihalnih orkestrov pa v Sloveniji še ni bilo. In ker v Ormožu v toplejšem času ni nobene prireditve, s katero bi se lahko poka- zali, so menili, da bodo poskusili or- ganizirati prvi festival. Prizadevanja so padla na plodna tla pri OZKO Ormož in ormoški kra- jevni skupnosti, kjer so se med dru- gim odločili za praznovanje krajev- nega praznika. Rok prijave orkestrov je bil 15. maj. Do ponedeljka se je pri- javilo petnajst godb, računajo pa na udeležbo vsaj še štirih ali petih. "Prireditev bo predvidoma v festi- valnem šotoru,ki ga bomo postavili v Mestni grabi, kajti dvorane, ki bi lahko sprejela tolikšno število ljudi, v Ormožu trenutno še nimamo. Orke- stre bo ocenjevala po mednarodnih kriterijih tričlanska strokovna komi- sija, ki jo bodo sestavljali Ervin Hart- man, Jože Gregorc in Vinko Štrucl. Dopoldne bodo orkestri izvajali tekmovalni program po lastni izbiri. Po kriterijih mora program trajati od osem do petnajst minut, zaželena je kakšna slovenska skladba, lahko je tudi narodnozabavna. V programu je lahko tudi po ena koračnica, ne more pa jih biti več. Kriteriji so zelo široki. Po številu članov bodo orkestri raz- deljeni v tri kategorije: do 20 članov, od 20 do 40 in nad 40 članov. V vsaki kategoriji bodo za prva tri mesta po- deljeni pokali Ormoža, vsi drugi prejmejo pisna priznanja. Popoldne bo na nogometneiii igriščuparada,na kateri morajosode lovati vsi orkestri, ki tekmujejo v do poldanskem času. Tu bodo zaigral skupne koračnice, tu pa bo tudi raz glasitevin podelitev pokalov ter priz nanj," je prireditev predstavil glava organizator prireditve Slavko Petek Vida Topolovec SEDEM (NE) POMEMBNIH DMf SEDEM (NE) POMEMBNIH DNI SEDEM (NE} POMEMBNIH DNI SEDEM (NE) POMEMBNIH DNI Živlienie in smrt Vikend je na slovenskih ces- tah pobral šest življenj. Pred- sednik republiškega sveta za varnost prometa Ivan Winkler je pretekli teden izjavil, da se slovenska tragedija nadaljuje in da nam letos "znova grozi grozljiva številka 500 smrtnih žrtev prometa in 7.000 poško- dovanih". Hkrati s temi pre- tresljivimi podatki smo te dni zvedeli, da nataliteta v Sloveni- ji še naprej upada, eden izmed paničnih komentatorjev pa je celo napovedal, da se zna zgodi- ti, če bo šlo z rostvi na Sloven- skem še naprej tako navzdol, da bo čez leta Slovencev le še kakšnih 400.000. Ne glede na komentatorska pretiravanja je dovolj razlogov, da se zamisli- mo nad tem, kako Slovenci (ne) skrbimo za svoja življenja in slovensko prihodnost. 250 SMRTNIH ŽRTEV PREVEČ Policija in prometni stro- kovnjaki kar naprej opozarjajo, da so v Sloveniji glavni krivci prometnih nesreč prevelika hi- trost, vožnja pod vplivom alko- hola in slabe ceste. Ob tem ne povedo, ali je tisto, kar zdaj de- lajo za večjo varnost prometa, dovolj, vse in edino, kar je moč storiti. Minister za notranje za- deve Ivan Bizjak pravi, da ne moremo biti zadovoljni s pro- metno varnostjo v Sloveniji in napoveduje, da bodo za to po- trebne številne (že predvidene) aktivnosti za njeno izboljšanje. Kdo ve kateri minister je že Bizjak, ki pravzaprav za las po- dobno napoveduje "nove aktiv- nosti za večjo varnost prome- ta". Zakaj konkretno ne pove, kaj je policija naredila in dela za večji red in varnost na sloven- skih cestah, v čem se morebiti sedanje akcije razlikujejo od nekdanjih, zakaj policija pri svojih prizadevanjih ni bolj uspešna? Seveda pa ni problem samo policija. Pravzaprav je še najbolj nenavadno in grozljivo predvsem to, da v majhni Slo- veniji že dolgo kot nekaj ne- spremenljivega in samoumev- nega sprejemamo dejstvo, da naše ceste ubijajo več ljudi kot pa znaša povprečje smrtnih žrtev pro- metnih nesreč v primerljivih in drugih evropskih državah. Kar spomnimo se, kako hladno in v bistvu neprizadeto na sloven- ski televiziji vsak teden našte- vajo smrtne in druge žrtve pro- metnih nesreč in kako se nas- ploh v medijih poredko, kamp- anjsko in površno ukvarjajo s problematiko prometne var- nosti in predvsem s prometno vzgojo. Seveda se gremo tudi pri nas od časa do časa različne preventivne akcije ali raz- glabljamo o spremembah zako- nodaje, toda vse to še zdaleč ni ustrezno, ni zadostno in pri- merljivo z nacionalno katastro- fo, ki jo predstavljajo žrtve v prometu. Preventivna vzgoja in spreminjanja prometne za- konodaje se lotevamo tako, kot da bi bile razmere normalne, v resnici pa bi morali imeti ob- sedno stanje. Kdo lahko kar tako upraviči 500 smrtnih žrtev, če pa hkrati vsi razpo- ložljivi primerjalni podatki iz Evrope govore, da bi bilo za državo, kakršna je Slovenija, že 250 smrtnih žrtev na leto zgornja, še komajda razumljiva in do neke mere upravičljiva številka? Kako je moč pojasniti in s čim opravičiti podatek, ki ga je te dni povedal obrambni minister Bizjak, da je v Sloveni- ji dejansko plačenih, se pravi izterjanih, samo 20% vseh de- narnih kazni za prometne prekrške, čeprav evropske izkušnje govorijo, da so predvsem tudi drastične de- narne in druge kazni učinkovi- to sredstvo za zmanjševanje prometnih nesreč in za splošno izboljšanje vozniške kulture? Pravzaprav bi se morali vsi skupaj in vsak zase vprašati, kaj sploh demonstriramo s svojim sedanjim odnosom do promet- ne varnosti. Ali morda s svojim divjanjem preko vseh dopust- nih in razumljivih hitrosti po- leg svoje namišljene pres- tižnosti in bahaštva ne dokazu- jemo predvsem nizke ravni splošne kulture in pomanjkan- ja pameti? Kako sicer reči tiste- mu, ki sam sili v smrt in ki s takšnim svojim početjem ne- posredno ogroža še na j man j ne- kaj ljudi okoli sebe? Kaj je z našimi vrednostnimi merili? Zakaj kamikazam, ki niso samo samomorilci, ampak potencial- no nevarne bombe za nedolžne, ne povemo jasno, kaj si mislimo o njihovem početju? Zakaj jim ne damo vedeti, da brezglavo divjanje ni nikakršen podvig in pogum? Zakaj jih ne preziramo in diskreditiramo? Zakaj proti takšnim država ne ukrepa bolj drastično?In kaj jeznašimpoj- movanjem in spoštovanjem predpisov? KDO SPOŠTUJE PREDPISE O HITROSTI v Sloveniji je moč ob vsaki uri dneva takoj in konkretno dokazati, da veliko, če ne kar večina tistih, ki se podajajo na ceste, ne spoštuje predpisov o največji dovoljeni hitrosti. Večina vozi mnogo hitreje, mnogokrat - žal - v smrt. Na av- tocesti so tako "moteč dejavnik" posamezniki, ki vozijo "samo" dovoljenih 120 km na uro. Kdo, ki ima dober (in tako dal- je) avto, upošteva omejitev hi- trosti na 80 km na uro nacestah, ki niso avtoceste ali hitre ceste? Zadnjič so prometni policaji ob naključni kontroli hitrosti na gorenjski cesti izmerili pri ne- katerih prave relijske in for- mulske hitrosti - preko 200 km na uro. Grozljivo, toda re- snično. V mestih vse pogosteje trobi- jo ali dajejo znamenja z lučmi tistim, ki vozijo samo dovolje- nih 50 ali 80 km na uro in ki se predpisano zaustavljajo pred prehodi za pešce. Oblast se ne more izogniti svojemu delu od- govornosti. Zakaj na izpostavl- jenih in nevarnih prometnih točkah ni postavljenih več ja- snih opozoril in preprek proti prehitri vožnji? Zakaj na avto- cestah, podobno kot v ZDA, ni stalnih opozorilnih tabel, ki bi opozarjale na največjo dovolje- no hitrost? Policajev je nasploh premalo na cestah, pred šolami in na drugih nevarnih točkah. Tam, kjer so, pa j ih mnogi spre- jemajo kot sovražnike in ne kot zaveznike. Prav nenavadno se mi zdi, da so nedavno v sev- niškem izvršnem svetu kritizi- rali tamkajšnjo prometno poli- cijo, češ da prevečkrat ustavlja in kontrolira voznike. Se ne- davno tega pa so v taisti Sevnici kridzirali policijo, da je prema- lo akuvna, ko so imeli v občini tri smrtne primere prometnih nesreč. Policija in strokovnjaki ugotavljajo, da je v naselj ih naj- bolj varna vožnja 50 km na uro. Kljub temu pa danes po raz- ličnih vpadnicah v mesta (ki so marsikje že hkrati tudi ulice z veliko pešci) avtomobili ob po- polni toleranci policije divjajo 70 in več kilometrov na uro .•■ SLOVENCI BI IMELI VeT OTROK Po rezultatih najnovejše an- kete Dela bi lahko zaključili, da se vendarle ne kaže pretirano bati za "reprodukcijo" Sloven- cev. Kar 81,2% vprašanih trdno prepričanih, da bi imel^ slovenske družine več otrok,č^ bi država s svojimi (ekonom- skimi) ukrepi ustrezno podprl^ to njihovo hotenje. Pri teni mislijo predvsem na otroški dodatek, podaljšanje porod- niške dobe, davčne olajšave otroke, nižjo obdavčitev p"' trebščin za otroke, plačo m^" porodniško vsem materam (i'' glede na to, ali so zaposlene a'' ne), skrajšan delovni čas za m^' tere z majhnimi otroki itd. Vs^' kakor je zanimivo (in spodbud' no), da velika večina vprašan''' (vernih in nevernih) ne mis''' da bi bilo treba zaradi P"' speševanja rojstev radikalo^'^ omejevati pravice žensk d^ splava, čeprav takšne misli časa do časa kar precej prega"' jajo posamezne politike in I'"' mentatorje. Jak Kopriv' if CDNIK -19.MA.I 1994 KULTURA. IZOBRAŽEVANJE -5 ZGODOVINA RELIGIJE ZA MLADE in res sledijo spremembe. Kato- Cerkev seje začela aktivnoza- pjnia'' sodoben svet. Prvi poiz- |.^Jsi verske obnove so segali na so- cialno in politično področje. Glav- no vlogo pri tem je odigral papež jg„ez XXIII. (1881 - 1963). Neka- teri ga imenujejo tudi papež "pre- senečenj". Ti bom povedala zakaj. Sicer pa je bil papež Janez XXIII. veliki človek in bi si zaslužil vzde- Veliki prav tako kot Aleksan- der, Karel, Peter, Friderik. Papež Janez XXIII. se je rodil kot Angelio Giuseppe Roncalli v kmečki družini v Italiji. S pomočjo štipendije je doštudiral. Po I. sve- tovni vojni je delal v Rimu, nato pa v Bolgariji. Turčiji, Franciji, leta 1953 pa je postal beneški patriarh in kardinal. Za papeža soga izvolili leta 1958 jn zaradi takratnih razmer so ga mnogi imeli za "prehodnega papeža". Izkazalo pa se je, da je ta "prehodni papež" odprl novo ob- dobje katoliške cerkve in postal "papež presenečenj", saj je med svoje najpomembnejše naloge uvr- stil posodobitev cerkve. Papež Ja- nez XXIII. je poudaril, daje pogla- vitno načelo družbenega reda so- delovanje z vsemi ljudmi, ne glede na nacionalnost ali družbeno pri- padnost. Dokazoval je, da so vsi na- rodi enakopravni in da morata so- delovanje in zaupanje zamenjati oboroževalno tekmo. Prizadeval si je za tesnejše stike s pravoslavno cerkvijo. Papeža Janeza XXIII si lahko zapomniš tudi po tem, daje bil spričo svoje dobrohotnosti in raz- sodnosti med vsemi papeži no- vejšega časa najbolj priljubljena oseba, tudi zato, ker je bil prvi rjapež, ki seje obnašal drugače, so- /?/ZM/ ZA VSE DNI MILANA FRI- DAUERJA - FREDIJA, V KATERI JE NATISNJENIH 366 AF- ORIZMOV KOT IZBOR IZ VEČ KOT 2500 DOSLEJ OB- JAVUENIH AFORIZMOVTEGA AVI ORJA V RAZLIČNIH SLOVENSKIH ČASOPISIH, TUDI TEDNIKU S Fredijem sva se spoznala pred dobrimi desetimi leti na letališču v Moškanjcih. Želel seje naučiti le- teti z jadralnimi letali in uspelo mu je, daje v razmeroma kratkem času naletel dobrih 200 ur. To je bil krasen mlad čas, vsaj na videz brezskrben in obetal je veliko lepe- ga življenja. Takrat 17-letni Fredi seje vozil, kot drugi mladi, na letališče s kole- som. Ni bilo blizu iz haloških hri- bov čez Ptuj - tam je namreč obi- skoval gimnazijo - v Moškanjce. Še veliko daljša pa je bila pot nazaj - po dolgem dnevu, preživetem na vročem soncu v zraku ali na tleh, s sendvičem ali dvema za pod zob, z neštetimi opravljenimi tekanji sem ter tja zase in v pomoč kolegom. In še po nečem smo Fredija vsi pozna- li: ob praznikih ali pa kar tako nasje večkrat presenetil s pravim koruz- nim kruhom - nizkim inzamešenim z grobo, ročno mleto moko. Spekla gaje njegova mama in zdel se nam je zelo imeniten. Naslednji utrinki srečanj s Fredi- jem so povezani z dolgočasnimi, ubijajočimi vožnjami študentov z vlakom v Ljubljano in nazaj. Gneča, zadušljiv zrak, večne zamu- de, nepomemben klepet, zlovolja. Pa tudi smeh, tarok, šale, malica. Vsak teden tri ure tja in prav toliko za vrnitev v Ptuj. V Ljubljani Filozofska fakulteta. Vendar se tam starejši in mlajši ne videvajo ravno pogosto. Še sreča, da so se ptujski študenti dolga leta dobivali posebej. Temu seje reklo žur, če ne na začetku, pa vsaj proti koncu. Veliko ptujskih mladcev in mladenk se je počutilo bolje, če so se vsak teden vsaj enkrat srečali. Po skupinicah in tudi s prijatelji od drugod. Ampak prvenstveno pa vendarle Ptujčani (in tisti izokolice Ptuja,jasno). Fredi mi je te dni razložil, kako njegovi aforizmi nastajajo. Opazu- ješ, pravi, kaj se dogaja okoli člove- ka in v človeku, in to je to. Spoznan- je o življenju, jedrnato strnjeno v nekaj besedah. Navajen je, pravi, povedati to, kar misli, lepo na krat- ko. In aforizmi prihajajo iz Haloz, ker je tam njegov dom in ker živi tam v določenem okolju v določenem položaju in ga nekatere stvari prizadevajo drugače kot ne- koga drugega nekje drugje. Katere so te stvari? "Vsi obljubljajo med in mleko, čebel in krav pa nihče nič ne vpraša," odgovori kar z aforizmom. In koodpotuješv Ljubljano, pra- vi, vidiš, kakšen je tvoj položaj tam in kakšen tu, in vidiš velik jarek, v katerem smo praktično vsi. In od spodaj je pogled celo boljši kot od zgoraj, predvsem pa vzpodbudi mnogo pikrih misli, pove Fredi. Toda te misli niso posebno cen- jene, meni. Zanje ni pravega poslu- ha. Bičajo oblast in zato se ta za sa- tiro nasploh nič kaj ne ogreva. Včasih je bilo bolj jasno: stranka na oblasti je objavljala tudi opo- rečniške misli, saj so bile eden od ventilov za sproščanje. "Danes je bolj problematično," pravi Fredi, "čeprav kulturo še vedno kreira de- nar ali klani, dokler niso zaklani," mu uide nova ali že povedana (kdo bi vedel) ostra misel. O denarju pa sploh nima smisla govoriti. Ker Fredi si z 2500 aforizmi ni nabral nobenega bogastva. Še sreča, daje skromen in tako skromno tudi živi, pravi. Seveda so gotovo delavci, ki dobijo le vsakih nekaj mesecev mi- nimalno plačo, ali oni v Goraždu še na slabšem. Od zaslužka izdane knjige pa si namerava Fredi kupiti novo zadnje kolo za bicikel. Da bo postal ponovno mobilen. Tako pripoveduje Fredi svojo zgodbo, zgodbo slovenskega ust- varjalca, doma iz Gruškovca pri Cirkulanah. in kaj je novega v Gruškovcu? Fredijeva mama še peče kruh doma, čeprav so žrmlje trenutno v okvari. Sicer pa je Gruškovec zdaj obmejna vas in več policistov je kot nekdaj in država ureja ceste, ki jih prej ni, ker sedaj prihajajo sicer s terenskimi vozili, pa se kljub temu raje vozijo po as- faltu. Sicer pa stari umirajo, mladih ni, Haloze bodo prazna dežela vi- kendov in kmalu ne bo nikogar, ki bi varoval slovensko zeleno mejo. Ker v Halozah je vse že zamujeno, konča Fredi in zopet privre na plan satirična ost njegovh razmišljanj o Halozah, "v katere bi lahko naselili begunce in bi bile uporabne vsaj kot voj na krajina, če se bo morija na jugu še nadaljevala". Milena Zupanič Aforizma, ki sta Frediju najbolj pri srcu: "Nima vsak človek žilice za krvodajalst- vo" in "Usjakom nikoli ne nataknejo lisic". Milan Fridauer-Fredl= 15 LET LUTKARSTVA V LENARTU RMStuva lutk v četrtek zvečer so v zasebni ga- leriji K. Krajnca v Lenartu odprli razstavo lutk, saj tamkajšnji lut- karji praznujejo petnajst let svoje- ga poslanstva. Na otvoritvi je otroška lutkovna skupina iz Ju- rovskega Dola pripravila nena- vadni program, čestitat pa jim je prišla tudi Pika Nogavička. Se- danjim in nekdanjim lutkarjem je Darinka Čobec podelila v imenu ZKO Lenart posebna priznanja. Ob tej priložnosti so lutkarji iz- dali brošuro, v kateri so predstavl- jeni junaki iz njihovih lutkovnih predstav. Lutkovna skupina sedaj deluje pri kulturno-umetniškem društvu Radka Smiljana iz Lenarta, fi- nančno pa jim pomaga založba Ro- tiš iz Maribora, kije po švedskih originalih izdala Piko Nogavičko v treh knjigah z ilustracijami Boža Kosa. Ustanovitelja skupine sta bila pokojni Fredi Neuvirt, takrat- ni učitelj na osnovni šoli Jurovski Dol, in njegova žena. Sedanji člani skupine so Kristina Travnekar, Zdenka Hren. Darka Zakelšek, Srečko Šalamun, Srečko Pavlic in Cilka Neuvirt. Vsi člani tudi v svo- jem poklicnem poslanstvu preživi- jo precej časa z otroki. Lenarški lutkarji pravijo, da imajo še vedno dovolj energije in idej za nadaljnje delo. Vsak mesec pripravijo eno lutkovno igro in jo zaigrajo v lenarškem Domu kultu- re. Največkrat in tudi najbolj pril- jubljena je pri njih Pika Nogavička, saj sojo odigrali že več kot petde- setkrat. Zato so se v četrtek tudi poimenovali v lutkovno skupino Pika. Člani delujejo tako kot družini- ca, ko pa pridejo problemi, jih tudi skupno rešijo. Pravijo, da bodo za- bavali otroke, dokler jih bo to najljubše občinstvo sprejemalo Nikoli v teh letih niso gledali^, plačilo - ne igrajo za denar, lQn\\^ za svoj užitek, saj lutke človeka strupijo in tisti, ki z njimi živi,5^ težko loči od njih. Želijo si, da h' lahko gostovali in razveseljevali najmlajše tudi drugod po Slovenijo in mogoče tudi v tujini, kjer živijo naši rojaki. Tako bi med najmlajšimi ohranjali slovensko besedo. M. Slodnjak Razstava lutk je pritegnila tudi odrasle. STANE VIČAR RAZSTAVLJA V MESTNI HIŠI P^i I okolko y bmah v prvem nadstropju ptujske Mestne hiše je od petka odprta raz- stava likovnih del Staneta Vičarja z naslovom Ptuj z okolico v barvah. Gre za motive Ptuja in okolice. Med 14 slikami so tudi ptice ujede, lika korantov, motiv z Gorenjske in tihožitje. Razstavo Staneta Vičarja, uslužbenca Uprave za javne pri- hodke, je odprla občinska ministri- ca za kulturo Kristina Šamperl Purg v prisotnosti vodilnih mož občine in avtorjevih sodelavcev. Sporočilaje umetnikovo skrivnost, da se je slikanja učil pri profesorju Mežanu, ko gaje kot majhen deček skrivomaj opazoval pri njegovem slikanju ob Dravi v Ptuju. To je Vičarjeva tretja samostoj- na razstava, s svojimi likovnimi stvaritvami, njegova tehnika je olje na platno, pa je sodeloval že na mnogih skupinskih razstavah. Ne- katere slike z razstave v Mestni hiši so naprodaj. JB Utrinek s slovesnosti ob odprtju razstave del Staneta Vičarja v Mestni hiši. Ana je stala na strani tanka, obrnjeni proti morju. Najprej gaje hotela le obhoditi, zapraviti čas preko vsake meje, nato pa je obsta- la pred loputo in se stresla. Ne, no- bene realne nevarnosti ni bilo, pod- legla je napadu strašenja same sebe. To sta s prijateljico dostikrat počeli. Pripovedovali sta si grozne zgodbe in se kmalu tresli od strahu. Tokrat si je predstavljala, kako se pokrov nenadoma odpre in ven pogleda moška glava z žarečimi očmi in kapo. ki jo v filmih nosijo tankisti. Usnjeno, s slušal- kami ali kaj so že imeli na ušesih. Slušalkami^ Strah je poniknil kot odrezan in loputa je ostala trdno zaprta. Slušalkami^ Je to mogoče'^ Zagledala je sebe na Idd- ji. ograjo, belo pobarvan zid, gale- ba v zraku. Postavo, ki se oddaljuje in bo vsak trenutek izginila za ovin- kom. Je to mogoče'?' Se je res zgodilo nekaj tako bedastega? Porinila je prste skozi lase in se dotaknila uhljev. Mogoče pa jo je ogovoril, le da tega ni slišala'^ Preneumno. Ampak ... Njegov pogled, ko jeodhajalazladje. Užal- jen^ Ti moški, ti so vedno nekaj užal- jeni, vsaj tako so pravile sošolke. Kaj. če vseeno... Poiskala ga bo in vprašala. Se bože spomnila pravega izgovoraza pot na drugo stran otoka, kljub čud- nemu stričevemu obnašanju. Bo pa vprašala koga drugega, vsi ne mo- rejo biti trčeni Vrnila se je na pot proti vasi. Po hišah je gorelo le še nekaj luči. pre- ostale strehe je osvetljevala mesečina. Za trenutek se ji je zazdelo, da je s kotičkom očesa ujela gi- banje med prvimi borov- ci na pobočju, a ko je pogledala natančneje, ni videla premikanja. * Maxsejedrl: "Lojze, resni Lojze! Pojdi po pijačo! Vsega zmanjkuje!" Loy/.e je poslušno vstal, pobral baterijo iz nahrbtnika ob steni ter odšel iz jedilnice. Kasetar je enako- merno nabijal, Samo strmel v stek- lenico v roki in premišljal bogve kaj, Raf pa se je spraševal, zakaj je sploh prišel. Točno je vedel, kako bo vse skupaj videti, in ni se motil. Zakaj počnemo predvidljive stva- ri? Ker je ravno pri njih prese- nečenje najbolj vznemiHjiv čudež^ .Ah, jajca, si je rekel in segel po steklenici. * Lojze je stopil v klet in se spom- nil strahu, ki ga je popadel ob prvem prihodu. Previdno je stopil Od četrto st^co. d doživel ie ble- do ponovitev - ne več napad, prej prehod skozi raztrgano lupino. Karkoli je bilo, nevarnost je minila. Nadaljeval je sestopanje in popad- le so ga tri podobe hkrati. Tako pol- no, kot bi jihdoživljal tisti trenutek. Sam sredi poletnega smrekovega gozda. V cerkvi, ko ministrant zani- ha posodo s kad i lom. Ob cesti sko- zi vas, na katero so pravkar nasuli raztopljen asfalt, ki ga delavci raz- metujejo po trasi in ravnajo pred prihodom valjarja. Stal je sredi stopnic in hitro svetil okoli. Vse je bilo videti tako kot pri prvem obi- sku. Toda... Vonj. Prostor je bil pretopljen z von- jem, ki je vzbudil vse tri spomine hkrati. Lojze je poskušal odkriti njegov vzrok, a ničesar neobičajne- ga ni opazil. Je mogoče, da tako dišijo borovi gozdički v poletnih nočeh^ Je mogoče'' Mar lahko sko- zi tiste ozke špranje med deskami na oknih sploh vdre toliko dišav? Posvetil je na strop in takoj od- maknil baterijo. Kaplje so se leske- tale na svojem mestu in zagotovo niso bile vir vonjav. Kaj se dogaja z njim'' Ta otožnost. Mora opraviti nalogo, ki somu jo zaupali. Stopil je do zaboja s pivom in potegnil iz njega štiri steklenice. Prelagal jih je sem ter tja in se po- skušal vskladiti z baterijo, ki je med premiki pobezljano metala stožec skozi temo. Nazadnje je po eno steklenico vtaknil v vsak žep. Hlače res niso bile lepe. imele pa so globoke žepe. Pod njimi še dodatni skrivni žepek, ki gaje Lojze prisil sam in se pri tem precej krat zbodel. Stopil je še po steklenico žganja in opazil, da vrsta ob zaboju z jan- tarjem ni neprekinjena. Dve stekle- nici sta ležali na tleh. na srečo celi. Posvetil je od blizu po gumijastih zamaških in le iz ene je steklo nekaj kapljic, ki so sredi prahu pustile do- ber centimeterširoko sled. Prevrnile so se torej šele nedav- no tega. Le zakaj^ Tla so bila iz kamna in vse steklenice je postavil na popolnoma gladko podlago. Za vsako posebej je preveril, ali zares trdno stoji. Pobral ju je in pod prsti začutil nepravilnost. Posvetil je na kaplje, ki so se prilepile na steklo. Jantar? Tudi na tleh je bilo vse polno kapelj in vse so bile tople. Precej toplejše od zaboja... Zaboj? Dvignil je baterijo in posvetil v notranjost. Pokrov je še vedno ležal ob zidu. tako kot gaje pustil. "Ooooooooooooooooo," je zavzdihnil s široko odprtimi očmi. Potiho, sam zase; pravzaprav si je glas izboril bežeči zrak sam, ne da bi zahteval potrditev telesa. Našel je vir vonja. Težke in goste sopare, uspavljajoče prijetne, so se dvigovale iz zaboja. Nad površino je sevala toplota in videti je bilo, kot da se je vsebina stalila, sedaj pa se je znova strjevala in ohlajala v prejšnjo ravnino. Le za približno tretjino niže kot poprej Stegnil je roko; prevroče za do- tik Opekel bi se. Za/delo se mu je. da tokrat sij baterije prodira skozi jantar enako- memeje. kot bi v sredini ne bilo več zgostit\e. Vsa površina je svetlo ru- meno vračala pogled. Verjetno za- radi višje temperature. Kako^Odkod^ Lojze je vstal in posvetil ob stra- nici. Steklenici sta ležali ob njeni spodnji tretjini in okoli njiju je bilo največ kapelj. Prevmjeni sta bili navzven, kot bi jo nekdo odrinil proč, in trakovi jantarja so kazali v isto smer. Posvetil je na tla okoli čevljev. Med njegove sledi so s« mešale drugi, majhni odtisi, ki ji'' je že dodobra pohodil in razmaza' Kazali so v isto smer kot jantar in steklenice. Za njegov hrbet. Sledi so govorile traparije: gl«' dal je posteljo, iz katere je nekdo pravkar vstal, ter se se ob pr\'^^ premiku z nogo zaletel ob stekleni- ce Zavedel se je. da tisto prej m bil* otožnost Bil je strah Za vratom ga je požgečka' občutek in se razietel proti licem. Nisem sam. Nadaljevanje prihodnji«^ ifCDNlK -19. MA.T 1994i NAŠI KRAJI IN UUD.IE-7! ^gl^ DRUŠTVA MEDICINSKIH SESTER PTUJ-ORMOZ pruštvo medicinskih sester ptuj - Ormož povezuje medicin- ske sestre iz bolnišnice Ptuj, psi- hiatrije Ormož, zdravstvenih domov Ptuj in Ormož, doma upokojencev Ptuj in Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava. Dan pred dnevom medicinskih sester, 12. majem, so se zbrale na volilni skupščini in na njej govo- rile o svojih težavah in pričako- vanjih. Dosedanja predsednica društva Irena Galun je povedala, da se v društvu največ ukvarjajo s kadrov- skimi vprašanji, organiziranostjo, preobremenjenostjo pri delu ter odhajanjem medicinskih sester iz poklica, kije posledica teh proble- mov. V novih razmerah, ko si vsak profil v zdravstvu ustvarja svoje oblike združevanja, da bi pridobil možnost vplivanja na zakonodajo, so tudi sestre iz društva zdravstve- nih tehnikov in medicinskih sester Ptuj-Ormož podprle vodstvo repu- bliškega društva pri ustanovitvi Tlsfitnice zdravstvene nege Slove- iije. Ustanovna skupščina je bila Acembra lani. Na njej so sprejeli vse temeljne akte, ki so osnova za legalno delovanje zbornice. Ker pa po zakonu o zdravstvu nima vseh pravic kot zdravniška in lekarniška zbornica, se srečujejo s težavami: svojih predstavnikov ne morejo vključevati v institucije, kjer se odloča o delu o zdravstvu. Tednik: Kje vidite rešitve omen- jenih problemov? Irena Galun: "V boljši organizi- ranosti sestrske dejavnosti. Prido- biti si želimo pravico do samostoj- nega dela in odločanja na področju nege. Nega je sestavni del zdravl- jenja in jo bolnik potrebuje 24 ur na dan." Tednik: Kaj pomeni samostojno odločanje o negi bolnika? Irena Galun: "To je planiranje nege bolnika za 24 ur na dan, za čas *iospitalizacijc bolnika ali v poseb- nih oblikah, kot so varstvo doma in Patronažno varstvo, za to pa potem 'udi odgovarjaš. Težava je v tem, nam manjka fakultetno izo- ''ražen kader. V letu 1993/94 je začela študij na sedmi (fakultetni) ^'opnji prva generacija študentov s področja zdravstvene nege, ki naj po končanem študiju organizira- Vodila in se ukvarjala z razisko- valno dejavnostjo na področju zdravstvene nege. Pot dosamostoj- "*^sti zdravstvene nege pa bo še ''^'ga. Delamo veliko, naše delo pa [" nikjer ovrednoteno in tudi ni ni- prikazano." Tedni k: Kdo sedaj odloča o negi? 'rena Galun: "Odločamo skupaj z^dravniki. To skupno pot z zdrav- Jl'*^' moramo najti. Tudi pozneje, ^°bomo imeli fakultetno izo- '^'^''eni kader za področje zdravst- ^^f^e nege, to ne more biti ločeno. ^i^eliš neko stvar planirati, moraš ^^'iko vedeti o bolezni, o dogajan- ju h ' e J orez sodelovanja pa seveda ne Tednik: kaj pa lahko poveste o *'«vnih razmerah, plači? '•■ena Galun: "Če bi rekla, da smo s plačami zadovoljne, bi se zla- gala. Mislim, da zelo veliko dela- mo, se trudimo, delamo ob prazni- kih in nedeljah. Pri delu s pacineti moramo biti vedno zbrane, nasme- jane, probleme moramo pustiti doma. Če bi bilo naše delo malo bolj stimulirano, mislim, da sestre ne bi toliko odhajale. Ob tem je naša velika želja, da bi mesečno de- lale le predpisano število ur. Ne glede na različne izpade sestre mo- ramo priti v službi. Bolnik ni stroj ali kup papirja, ki ga pustiš nekje ob strani." Tednik: Ali se slabo plačilo za vaše delo pozna v odnosu do bolni- ka? Ali bolniki to občutijo? Irena Galun: "Mislim, da bolniki tega ne občutijo. Tega si sestre ne smemo dovoliti. Bolnik ni kriv, da denar, ki se za zdravstvo nabira v raznih blagajnah, ne pride tja, ka- mor bi moral. Ne glede na to sestre moramo opraviti svoje delo. Najs- labše bi bilo, če bi slabe plače vpli- vale na odnos do bolnika, to bi bila najslabša varianta. Ta problem se mora reševati drugje." Tednik: Kaj pa lahko poveste o odnosu med bolnikom in medicin- sko sestro? Gre tu za pristen od- nos? Irena Galun: "Pristen odnos z bolnikom si lahko ustvariš, če si z bolnikom prijazen, vljuden, če se zanimaš za njegove težave, če si vzameš pet minut časa ne samo za njegovo bolezen, temveč se z njim pogovoriš tudi o drugih vprašanj- ih." Tednik: Kaj si ob dnevu medi- cinskih sester najbolj želite? Irena Galun: "Najbolj si želim, dabibil naš pokliccenjen inspošto- van, če že trenutno ni mogoče dobi- ti tistega plačila, ki ga pričakujemo, da nas ljudje cenijo, da nas pozna- jo, da vedo, da smo, da delamo in da veliko stvari naredimo z dobro vol- jo in prostovoljno." MG Foto: Kosi Medi€inske sestre ptujske bolnišnUe so o svojem delu in težavah povedale: Marija Emer- šič, kirurški od- delek: "Problemi medicinskih ses- ter so si podobni: obremenjujejo nas turnusno ijelo in velike obremenitve, plače pa so nizke." Irena Pulko, otroški oddelek: "Za vse medicin- ske sestre velja, ne glede na to, kje so, da se raz- dajajo, svoje družinske in dru- ge probleme mo- rajo pustiti pred vrati ustanove, v kateri delajo. Skoncentrirano de- lamo najmanj osem ur, pogosto več, biti moramo vedno nasmeja- ne, dobre volje, dajati nasvete, da o fizičnem delu, osebnem razpo- Irena Galun loženju in odgovornosti, ki jo ima- mo do vseh tistih, ki so odvisni od nas, niti ne govorim. Doma pa družina zahteva svoje. Gre za dvo- ličnost, ki ga v drugih poklicih ne doživljajo." Danica Jev- šenak, oddelek za intenzivno nego in anestezi- jo: "Delam na od- delku, kjer po- gostostikzbolni- kom ni mogoč. Delo je zelo na- porno, delamo v turnusih. ob praz- nikih in nedeljah. Na mesec imamo prost le en konec tedna in še to ta- krat, ko ni dopustov, bolniških izostankov. Srednje medicinske se- stre v glavnem pokrivamo popol- danski in nočni turnus, dopoldne malo delamo. Včasih je bilo sestrs- ko delo spoštovanja vredno, danes je vedno slabše. Tudi zdravniki ni- majo pravega odnosa do nas." Helena Koro- šec, transfuzija: "Naše delo brez zdravnika ni mogoče in obrat- no. Zdravniki se ne zavedajo, da njihovo delo ne more biti uspešno, če ni negovalnega kadra. Čim prej je potrebno priti do nor- mativov v zdravstvu, da se bo vede- lo, koliko sester je potrebnih. Vsi skupaj smo preobremenjeni, od- nosi pa so posledica zdajšnjega stanja. Dokler ne bo več kadra, ni upati, da se bodo odnosi bistveno spremenili. Ko pride deseti v mese- cu in dobiš plačo, ki je vse prej kot dobra, in to za toliko ur, kot jih nek- do opravi v dveh mesecih, pa te vse mine." Vera Grame, ginekološko-po rodni oddelek: "Sestro bi morali bolj kot doslej upoštevati v tim- skem delu. Zato si tudi prizadeva- mo, da bi se zdravstvena nega osamosvojila. Če smo sestre kdaj brez nasmeha, še ne pomeni, da nismo strokovne. Naše plače so slabše tudi zaradi tega, ker v bolnišnici vedno nekaj gradimo in to iz lastnega denarja." Tekst: MG Fotografije: Kosi PRVI FESTIVAL OTROŠKIH GLEDALIŠKIH S K U PIH OBČINE ORMOŽ madosh ales, aes.eau^ Festival otroških gledaliških skupin je dobra oblika srečevan- ja in spoznavanja, so ugotovili mentorji po končanem prvem festivalu v ormoškem domu kul- ture minuli četrtek. Lansko leto so sicer že poskušali z gostovanji posameznih skupin, vendar so ugotovili, daje letošnji način ve- liko boljši. Od osme do štirinajste ure se je na odru doma kulture zvrstilo šest predstav. Prva predstava, Zajčkova hišica, ki so jo izvedli otroci iz miklavževskega vrtca, je bila neobičajna. Ljuba Fišer, men- torica, je vgledališkem listu zapisa- la, da predstava ni nastala zaradi predstave, temveč preprosto zato, ker so se hoteli igrati. Poslušali so glasbeno pravljico in zgodba jim je bila takoj všeč. Naredili so lutke na plicah ter iz škatel, narisali obrise na prozorno plastiko, se zabavali ob igri in niso se naveličali. Potem je prišel na obisk njihov plesni učitelj Tomaž Bolcar in prosili so ga, ali bi na to zgodbo lahko tudi za- plesali, in to se je tudi zgodilo. K njim je prišel še Iztokov očka Leon Lah, jim glasbo zaigral na klavir in gledališka predstava je bila tu. Prav tako lepa je bila spevoigra Zgodba o goskici Gagici, ki jo je uglasbil Darijan Božič in s katero so se predstavili učenci oziroma člani otroškega pevska zbora osnovne šole Tomaž pod men- torstvom prof. Alenke Čurin - Janžekovič, pomagala pa sta prof. Metka Žižek in Tomaž Bolcar. Kostume sta pripravili Nikolja Ri- pak in Ksenija Robnik. S Krtačko zobačko, s katero so se velikonedeljski šolarji pod vodst- vom mentorjev Milivoja Žemljica in Darje Kosi predstavili že na Ptu- ju in Lenartu, so nastopili tudi v Ormožu. Sceno je prispeval Milko Lesničar, ples pa Tomaž Bolcar. Unikatno so bili tokrat izdelani gledališki listi. Nekaj po.sebnega je bila premi- erna predstava gledališkega krožka osnovne šole Ormož, saj je mentorica Blanka Erhatič sočasno tudi avtorica igrice. Njen naslov je Stripi - stop ali kako sta razbojni- ka Filip in Maks kratko in jasno povedano - oplela. Scena je delo Edija Erhatiča in likovnikov osnov- ne šole Ormož. Kekca in Mojco so pod mentor- skim vodstvom Tatjane Majdič zaigrali člani gledališkega krožka osnovne šole Ivanjkovci. Nastopila je množica igralcev, ki nadvse radi obiskujejo gledališki krožek. Tudi otroška gledališka skupina Kulturnoumetniškega društva Obrežje pod mentorstvom Tilike Kolarič zaigrala Kekca in Mojco. Nastopili so mladi igralci, ki jih je mentorica Tilika zbrala na vasi. Z igro proslavili 25 let uspešnega de- lovanja obreškega društva. Prvima dvema predstavama so prisostvovali mlajši, ki so dobesed- no požirali vsako besedo, pesem in gib, prijetno vzdušje pa je bilo tudi kasneje, ko so predstave spremljali drugi nastopajoči. Vida Topolovec V LENARTU iSCEJO PROSTORE ZA VARSTVINODELOVNI CENTIR Ustrezna zaposlitev - nalutin- koviteiša pomot invalidom v lenarški občini doslej še niso imeli posebne oblike vrastva duševno prizadetih oseb. Glede na problematiko, kije po mnenju ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v Lenartu pose- bej pereča, nameravajo ustano- viti varstveno-delovni center, ki bo v začetku deloval v okviru le- narškega Centra za socialno delo. Kot je povedal direktor Centra za socialno delo Josip Lukač, bo namenjen osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki potrebujejo za zdravo in srečno življenje v prvi vrsti enake pogoje kot njihovi vrstniki, zaradi svoje specifičnosti pa dodatno še vse tis- to, kar pripomore k njihovemu uspešnemu razvoju. V varstveno-delovni center naj bi bilo vključenih 12 oseb, starejših od 18 let, z zmernimi in težjimi motnjami v duševnem razvoju ter z dodatnimi motnjami gibanja in živijo sedaj pri starših. Tako bi vsaj delno pomagali razbremeniti starše, vel ikokrat pa se zgodi, da ob njihovi izgubi take osebe nimajo potrebnih skrbnikov. Zdaj pospešeno iščejo primerne prostore in lokacije za center. Radi bi ga imeli v Lenartu ali večjem kra- jevnem središču, ker bodo organi- zirali dnevni prevoz od doma do centra, saj gojencev centra pa ne smejo izključiti iz vsakdanjega okolja. Seveda bodo poiskali takšne prostore, ki bodo prijetni in primerno urejeni za dostop na in- validskem vozičku ter bodo vzbuja- li občutek varnosti in topline. Uvedli bodo nekaj novosti, kajti gojenci centra ne bodo delali v del- avnicah, temveč bodo opravljali lažja dela v vrtu, ki ne bodo prido- bitniška, in razna enostavna dela, kot so pakiranje, zlaganje in po- dobno. Z njimi bodo delali potreb- no usposobljeni strokovnjaki. Po- mebno je, da bodo denar za delo- vanja centra, prevoz, prehrano ter druge stroške zagotovili del mi- nistrstvo za delo, del pa bo verjetno prispevala Zveza društev za pomoč duševno prizadetim. Starši bodo še vedno upravičeni do invalidnine za svoje otroke. V Lenartu je pred kratkim po- novno začelo delovati tudi društvo Josip Lukač, direktor Centra za socialno delov Lenartu: "Duševno prizadete moramo vključevati v vsakdanje življenje." za pomoč duševno prizadetim, ki ima sedež na Centru za socialno delov Lenartu. M. Slodnjak STATENBERG STATENBERG STATENBERG STATENBER0 Lepo vreme in prijeten ambient sta minulo nedeljo poleg nastopa- jočih folkloristov, tamburašev in godbenikov pihalnega orkestra Impol privabila v Štatenberg nad Makolami številne obiskovalce in ljubitelje folklore na prireditev, ki stajo pripravila Zveza kulturnih organizacij občine Slovenska Bi- strica in Prosvetno društvo Anice Černejeve iz Makol. Srečanje je pričela pihalna god- ba iz Impola, ki se je predstavila s polurnim koncertom, nato pa seje zvrstilo devet folklornih skupin: v prvem delu pet otroških, vmes tam- buraška skupina KUD Šmartno na Pohorju, prireditev pa so sklenile štiri odrasle skupine folkloristov. Stare običaje so obudili s plesom mladi plesalci folklornih skupin iz osnovnih šol Tinje, Poljčane, La- porje, Zgornja Ložnica in Sloven- ska Bistrica, odrasli folkloristi KUD Otona Župančiča s Tinja, DPD Svoboda iz Slovenske Bistri- ce, KUTTJanka Živka iz Poljčan ter KUD Anice Černejeve iz Makol. Štirinajsto srečanje folkloristov občine Slovenska Bistrica sta spremljala Vaško Samec in Nežka Lubej ter delo domačih folklornih skupin ocena. Po končanem nasto- pu so imeli mentorji skupin pogo- vore o delu, težavah in uspešnosti posamezne skupine. Vida Topolovec S štirinajstega srečanja folklornih skupin občine Slovenska Bistrica. ____________________________________________________........... FQto:VT., 8 - OD TOD IN TAM 19. MAJ 1994-TEDNW USPELO DRUGO SREČANJE RAZISKOVALCEV IZ OSNOVNIH ŠOL Polna dvorana mestnega kina v Ptuju 13. maja je dokaz več, da se raziskovalno delo med mladimi, predvsem v osnovnih šolah, vse bolj širi. Za drugo regijsko srečanje mladih raziskovalcev osnovnošolcev iz občin Ormož, Ljutomer, Gornja Radgona, Len- dava, Murska Sobota in Ptuj, ki ga je v sodelovanju s Sekretariatom za družbene dejavnosti občine Ptuj in Birojem za strateško- tehnološki razvoj Bistra vzorno pripravil regijski center uvajanja mladih v znanost s sedežem v Ptu- ju, je bilo prijavljenih 245 razisko- valcev iz 21 osnovnih šol s 46 razi- skovalnimi nalogami. Mladi so pod strokovnim vodst- vom 43 mentorjev obdelali teme iz naravoslovnih, ekonomskih, bio- loških, ekoloških, družboslovnih in humanističnih ved. Na začetku srečanja so jim uspešno delo zaželeli predstavniki ptujske občine z županom in predsedni- kom izvršnega sveta na čelu. nekaj spodbudnih napotkov pri predsta- vitvi nalog in zagovoru pa je mla- dim raziskovalcem izrekel član predsedstva SO Ptuj Branko To- nejo. Povedal je, daje v njihovih ra- ziskovalnih nalogah gotovo nekaj takih ugotovitev, ki jih še znanstve- niki ne poznajo. Pomenijo majhen korak, ki pa bo lahko nekoč pome- nil veliko več za napredek naše države. Pozval jih je, naj tudi v bodoče še plemenitijo svojo rado- vednost. Zaželel jim je uspešno delo in se zahvalil mentorjem za njihov trud, ki je, če drugega ne, vsaj čast. Recenzenti na drugem regij- skem srečanju mladih raziskoval- cev osnovnošolcev iz šestih občin Podravja in Pomurja so bili: prima- rij dr. Mitja Mrgole, mag. Štefan Čelan. mag. Jernej Šomen, Tjaša Mrgole - Jukič, Stanka Gačnik, Aleš Gačnik, dr. Borut Štumber- ger, Janez Petek, Darja Rozman, Branko Radulovič in Mitja Slavi- nec. Robert Ivanuša, član nacionalne koordinacije uvajanja ljudi v zna- nost, je ob koncu srečanja povedal, daje izredno uspelo. Dobra ude- ležba, veliko število raziskovalnih nalog in navdušenje mladih za delo so osnovne ugotovitve. Srečanje pa je pridobilo še na pomenu, ker so ga spremljali tudi predstavniki občine. Najboljši z drugega regij- skega srečanja raziskovalcev iz osnovnih šol bodo za nagrado po- tovali v Salzburg. V skupini nalog s področja nara- voslovnih in ekonomskih ved so prvo mesto osvojili učenci osnovne šole 1 Murska Sobota Jerneja Far- kaš, Boris Gomiunik in Matjaž Ti- tan z nalogo Prišel, raziskal, zdra- vil. Mentorja sta bila Maja Rubin in Adolf Pen. Drugo najboljšo na- logo v tej skupini z naslovom Pepel kot gnojilo so izdelali v OŠ Ljudski vrt Ptuj. Avtorji so: Jelka Cigle- nečki,Janja Čeh, Janja Jurkovič in Urša Berlič. Mentoricaje bila Ani- ca Petrovič. Tretje mestoje pripad- lo OŠ Borisa Kidriča Kidričevo. Nalogo z naslovom Možnosti turiz- ma v Kidričevem so izdelali Katja Krajnc, Nadja Novak, Tanja Moj- zer, Marko Hazabent, Matej Zafošnik, Mateja Breg in Petra Pišek. Mentorici sta bili Ivanka Gorše in Romana Lepoša. V skupini nalog s področja bio- loških in ekoloških ved sta prvi mesti osvojili OŠ Kuzma z nalogo Rastlina - kemična tovarna barvil avtorjev Danijele Fartek, Edite Ce- leč in Petra Klement z mentorico Bernardo Novak in OŠ Destrnik z nalogo Zakaj umirajo gozdovi av- torjev Suzane Arnuš, Patricije Kramberger, Simone Murko in Ines Zelenik z mentorico Marjano Kopušar. Drugo mestoje osvojila OŠ Franceta Prešerna iz Črenšov- cev z nalogo Potok Črnec in mento- rico Jelko Pal. Tretji so bili učenci dvojezične OŠ 1 Lendava z nalogo Odnos naše okolice do varovanja narave in okolja - avtorji Martina Palnec, Mojca Rozman, Dušan Kralj, Violeta Bencik, Biserka Ja- klovič in Martina Hanc z mentor- jem Bojanom Hozjanom - in učenci OŠ Ljudski vrt Aleš Goričan, Maja Ferčic in Mitja Lah z nalogo Potok Rogoznica od izvira do izliva. Men- toricaje bila Anica Petrovič. Učenci OŠ Mladika Matej Ar- nuga, Boris Bubnjar, Elvir Denič, Andrej Janežič, Karmen Gajser in TeaStefanovičso izdelali najboljšo nalogo v skupini družboslovnih in humanističnih ved. Naslov naloge je Ptujske gostilne od konca 19. sto- letja do druge svetovne vojne. Mentorje bil Franc Golob. Drugi so bili Jasmina Kuzmič, Sara Božanič, Marina Radič, Dunja Turk in Ksenija Svetec z OŠ I Mur- ska Sobota z nalogo Miklošovo Senje. Mentoricaje bila Dušanka Horvat. Ljudsko zdravilstvo v mo- jem kraju je naslov naloge učencev OŠ Turnišče, ki je bila v skupini družboslovnih in humanističnih ved tretja. MG Lenart Gradili namakalne naprave Na četrtkovi seji lenarškega izvršnega sveta so namenili največ pozornosti urejanju kmetijskih zemljišč s sredstvi iz sklada plačil spremembe namebnosti kmetij- skih zemljišč in gozdov v občini Lenart. Največ bo teh sredstev za- radi plačila spremembe nameb- nosti za zemljišča, prek katerih bo potekala trasa magistralne ceste Počehova - Lendava - nekaj več kot 12 milijonov tolarjev. V glavnem bodo denar porabili za manjše me- lioracije in podobno, pa tudi za ure- janje trajnih nasadov. Zaradi neka- terih izkušenj in posledic zadnjih sušnih let nameravajo v lenarški občini graditi namakalne naprave in urediti akumulacijska jezera. Člani vlade so sprejeli tudi pred- loge za izoblikovanje prostorskih izvedbenih aktov v Lenartu in ure- ditveni načrt za naselje Zavrh. V Lenartu na Partizanski cesti bo sta- novanjska cona, predvidevajo pa tudi nekatere spremembe v indu- strijski coni. Na seji so govorili tudi o legaliza- ciji črnih gradenj v občini ter o predlogu za povišanju cen pokopa- liških storitev za 1 l,6oddstotkov. Marija Slodnjak Čevljarski servis v Ptuju čevljarstvo Šmid je že dolga leta znano po kvalitetnih storitvah. Sedaj želi svojim strankam ponuditi še več. Na isti lokaciji v Krempljem ulici v Ptuju (nasproti policijske postaje) so odprli trgovino s športru) in modno ob~ utvijo. Na voljo je vse vrste modna obutev domače in tuje provizvodnje. Za športnike zraven obutve nudijo tudi športna oblačila po naročilu. Zakonca Šmid sta si delo razdelila, tako da žena vodi prodajalno, mož Janko pa v prenovljeni delavnici (vhod iz veže) popravlja vse vrste obutve in opravlja manjše spremembe na novih čevljev. Tako boste lahko na istem mestu kupili nove čevlje in stare dali v popravilo. Edini čevljarski servis v Ptuju je odprt vsak delavnik od 8. od 16. ure, pokličete pa jih lahko tudipo tel. 778-094. PTvpagafulnasJužba ^. ifEDNIK • 19. MAJ 1994 ODTOD IN TAM -11 Kmetijska svetovalna služba je v Ql(viru letošnjega zimskega izo- braževanja kmečkih gospodinj nied drugim izvedla tudi osem enodnevnih tečajev o izdelavi bele- ga majskega in gauda sira. Tečajev se jeudeležilo 126 gospodinj. Ob iz- delavi sira so gospodinje pripravile razna peciva iz skute, poleg tega pa JO govorili še o higienskem prido- bivanju mleka. Svetovalna služba načrtu je serijo enodnevnih seminarjev na isto temo tudi prihodnjo zimo. Če želi- te, da bi bil eden tečajev na vaši kmetiji, jih lahko pokličete in se dogovorite. Darja Gaberc Enega od tečajev so organizirali na kmetiji Medvedovih v haloški Dobrini 56. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV LJUTOMERA IN ORMOŽA Sloveniia danes in luiri Gosta dobro obiskane javne tri- bune ZLSD Ljutomera in Ormoža, ki je bila minulo sredo v Ljutomeru, sta bila poslanca Državnega zbora Republike Slo- venije dr. Mateja Kožuh - Novak ter Miran Potrč. Govorili so o so- cialni politiki, nezaposlenosti, problemih upokojencev, lastnin- jenju, lokalni samoupravi ter še o marsičem. "ZLSD je socialdemokratsko mnogo bolj usmerjena kot nekatere druge stranke, ki imajo to ime, ven- dar njihove težnje po socialdemo- kratski usmerjenosti niso tako učinkovite, kot bi moralebiti. Soci- alni programi, za katere smo se močno zavzemali, so v novem pro- računu žal zmanjšani, čeprav so se polena lomila na ministrici Jožici ?ahar, ki je zanje odgovorna tudi s ftrani Združene liste," je povedal Miran Krajnc, predsednik ZLSD občine Ormož. Ugotavljali so, da se je v Sloveniji povečalo število revnih in nezapos- lenih, čeprav se nezaposlenost zadnje čase zmanjšuje. Pri Združeni listi se močno zanimajo za aktivne programe zaposlovanja, kjer je stranka uspela s prizadevan- jem vnesti v proračun novo vsoto za te programe. Uspeh Združene liste so tudi otroški dodatki, ki jih bo odslej dobivalo več otrok, porodni- ce starševski dodatek, skoraj vse pravice, ki so jih imeli v prejšnjem sistemu, so uspeli zadržati invalidi. Še vedno pa je velika in glavnaskrb Združene liste za mlade in mlade družine, saj si prizadevajo na po- dročju štipendijske in stanovanj- ske politike, zaposlovanja, izo- braževanja in še kje. Lotili so se tudi problemov last- ninjenja in denacionalizacije. Na javni tribuni jebilo povedano, da je Združena lista zaradi odtujevanja družbenega kapitala, ki smo mu priča vsi, glasovala za revizijo zako- na o lastninjenju. Na javni tribuni je bilo slišati, da naj bi se delež no- tranjega odkupa delnic s 25 povečal na 50 odstotkov. "Prepričani smo, da je proces lastninjenja prepočasen in da pri- haja zaradi tega do manjših vla- ganj, predvsem tujih, kar nam manjka. Ugotovili pa smo, da je jav- na prodaja delnic dobra rešitev," je nadaljeval Miran Krajnc. Na javni tribuni so razpravljali še o lokalni samoupravi. Ugotovili so, da lahko po njeni uvedbi pričakuje- mo v Sloveniji veliko centralizaci- jo. Finančne razmere v novih občinah bodo težke, tako da sta nji- hovo delovanje in učinkovitost še vedno vprašljiva. Ljudjesepri novi lokalni samoupravi odločajo pre- več na pamet in gledajo na preo- brazbo preveč čustveno. Ta je po vsej verjetnosti potrebna, vendar ne v tako drobn jakarskem pogledu. ZLSD moti tudi opredelitev do narodnoosvobodilne vojne in pre- malo aktivna vloga naše družbe proti fašističnim pojavom, ki smo jim priča v našem prostoru. Govo- rili so tudi o vladni koaliciji, vkate- ri je še vedno tudi Združena lista in kjer namerava tudi ostati, kajti me- nijo, da je socialdemokratska nota s tem, ko je v vladni koaliciji, dosežena. O tem, ali bodo v njej, pa po vsej verjetnosti ne bodo mogli odločati Krščanski demokrati, temveč predsednik vlade. Dotaknili so se poslanskih plač in bili mennja, da naj bi delile uso- do vseh ostalih, vendar žal v parla- mentu Združena lista s tem predlo- gom ni uspela. Pogovarjali so se tudi o orožarski aferi ter ugtovili, da je v Sloveniji prišlo do razkola med ljudmi, kar ni dobro, še manj pa produktivno. Vida Topolovec V KRATKEM USTANOVNA SKUPŠČINA c : ; . \ ^ Članarina od i 80 do 15 ffsoč tolarjev na mesec v dveh mesecih oziroma takoj, ko se bo za ustanovitev izreklo tri- deset od 180 obrtnikov in 80 pod- jetnikov, kolikor je potencialnih kandidatov za članstvo v združenju, naj bi se sestala usta- novna skupščina gospodarskega interesnega združenja za turizem in storitve. Danes, jutri in v torek se bodo predstavniki Turističnoinforma- cijskega centra Ptuj in član izvršnega sveta za turizem, gos- tinstvo in trgovino Peter Vesen- iak sestali z vsemi, ki so zainteresi- rani za delo v novem interesnem združenju. Predstavili jim bodo Vsebino dela in predlog ustanovit- vene pogodbe. Ustanovitev gospodarskega in- teresnega združenja je poleg akcije 'rženja glavni projekt ptujskega tu- rizma v tem letu. V kratkem bo iz- 'lanih tudi več novih ptujskih razg- 'sdnic, saj je trenutna izbira zelo ^kromna, za trženje pa je pripravl- lenih tudi osem novih programov 'n nova ovojnica oziroma turis- tična mapa Ptuja. Oboje je že nare- l^no po načrtu trženja. Prednosti, kijih prinaša članstvo y združenju, bodo gotovo večje kot ";^3narina, ki jo bodo posamezni ^'ani plačevali. Te so predvsem: so- delovanje v vseh promocijskih ak- ^'iah, navedba v vseh edicijah ^druženja, prvica uporabe infor- macijskega sistema, mesečna '^^ročnina na interni informator združenja, prednost pri ure- sničevanju povpraševanja, ki ga bo s svojim delom v Ptuj pritegnilo združenje, sodelovanje pri progra- mih izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja, ki jih bo pod ugodnimi pogoji izvajalo združenje, uporaba storitev združenja kot pomoč pri izvedbi projektov, ki jih bodo izvajali posa- mezni člani gospodarsko inter- esnega združen jaza storitve in turi- zem Poetovio Vivat. Mesečna čla- narina za posameznega člana bo odvisna od tega, koliko bo sodelo- val v turistični ponudbi in glede na velikost. Najnižja bo 180 tolarjev, najvišja 15 tisoč. OBČINA ZAGOTOVILA DO 40 ODSTOTKOV SREDSTEV v začetnem obdobju delovanja gospodarskega interesnega združenja naj bi občina sodelovala s približno 40-odstotnim deležem za osnovno dejavnost. Druga po- trebna sredstva za delo bodo zagot- avljali deloma iz članarine drugih članov združenja in iz izvirnih pri- hodkov dejavnosti, s katerimi sebo ukvarjalo združenje. Morebitni os- tanek dohodka - dobiček se bo vla- gal v dejavnost oziroma v razvojne projekte. Peter Vesenjak je povedal, da se bodo v okviru združenja lahko iz- vajali tudi posamezni konkretni projekti, za katere bo zainteresira- nih le nekaj članov združenja. Vo- dili jih bodo posebej in sebodo tudi financirali posebej od članov, ki bodo pri projektu sodelovali. Za iz- peljavo projektov pa bodo lahko uporabljali osnovne storitve združenja. Predlog nove organiziranosti tu- rizma v ptujski občini temelji na modelih organiziranosti te dejav- nosti v sosednjih državah in potre- bi ptujskega gospodarstva po do- datnem povpraševanju po njegovih izdelkih in storitvah. PETER VESENJAK NE BO DIREKTOR v okviru novega gospodarskega interesnega združenja za storitve in turizem bo deloval tudi Turis- tičnoinformativni center, v kate- rem so od začetka aprila zaposlene štiri nove turističnedelavkevokvi- ru javnih del. Vodjacentra jezapos- lena pogodbeno. Kdo bo novi direktor gospodar- skega interesnega združenja, se še ne ve, zagotovo pa ne bo Peter Ve- senjak. Direktorja z upravo bodo imenovali na ustanovni skupščini združenja, na kateri bodo sprejeli tudi ustanovitvene akte in poslov- no politiko. MG POGOVOR Z DIREKTORJEM EMONE MERKURJA MARJANOM OSTROSKOM Nekoi 12, danes 190 zaposlenih Trgovsko podjetje Emona - Merkur Ptuj slavi letos 40-letnico obstoja. Ob ustanovitvi je imelo 12 redno zaposlenih in sedem va- jencev. Trenutno je zaposlenih 190, še pred tremi leti pa jih je bilo 240. V treh letih se je število del- avcev zmanjšalo za 50, in to brez odpuščanja. Danes sodi po reali- zaciji in po aktivi med velike trgovske firme. Slovenska trgovina v letu 1993 ni najboljše poslovala. V ptujski Emoni - Merkurju so se v tem letu srečevali s podobnimi problemi kot leta 1992. Predvsem so se občutno povečali stroški poslovan- ja, povečale so se nekatere najemni- ne, obresti za kredite za obratna sredstva, ki jih trgovina nujno po- trebuje, če želi biti dobro založena. Konkurenca, ki nekatera ogroža, pa je za Emono spodbuda. Dosegli so načrtovano rast realizacije, po- datki do dobička so relativno ugod- ni, povečani stroški pa so zmanjšali dobiček, kar neugodno vpliva na bodoča vlaganja. Kljub temu pa so letos v obnovo in odpiranje novih lokalov vložili dvajset milijonov tolarjev. Odprli so dve novi enoti - Modo Amica v Murkovi ulici in poslovno enoto za delovno zaščito -, obnovili pa so poslovno enoti Vo- lan in Jasmin. Letošnje investicije, ki so bile nujne, so vplivale na slabšo likvidnost podjetja. Tednik: Gospod direktor, kakšne so možnosti, da stroške znižate? M. Ostroško: "Zelo majhne. Omejujemo jih lahko samo pri po- tresnem materialu, pri propagan- di, vendar brez nje ne moremo, če želimo biti prisotni na trgu in sepo- trošniku predstavljati. Za te name- ne trenutno dajemo tri odstotke prihodkov. Stroške, na katere ima- mo vpliv, nam je uspelo zmanjšati za polovico. Po drugi strani pa so občutno porasli stroški za najemni- ne. Trenutno plačujemo po kva- dratnem metru prodajnega prosto- ra okrog dvajset nemških mark." Tednik: Kako pa na vaše poslo- vanje vpliva denacionalizacija? Kako bo z vašimi lokali ? M. Ostroško: "Emona - Merkur ima v glavnem svoje lokale. V dena- cionalizacijskem postopku so bili trije in so bili že vrnjeni lastnikom. Z njimi smo sklenili najemne po- godbe za osem do deset let. V tem obdobju bomo lahko prilagodili svoje poslovanje ali s podaljšanjem pogodb ali z gradnjo novih objek- tov in preselitvijo. Zaradi denacio- nalizacije nismo zmanjševali števi- la zaposlenih in tudi ni bilo ogroženo nobeno delovno mesto. Vpliva pa na povečanje stroškov, ker so najemnine neprimerno višje, kot so bile prejšnje." Tednik: Kakšni so vaši letošnji načrti in za prihodnja leta? M. Ostroško: "Za 25 odstotkov oziroma za več, kot je rast drobno- prodajnih cen, načrtujemo povečanje realizacije, želimo obdržati naš tržni delež na po- dročju Ptuja in Maribora oziroma ga še povečati za kakšen odstotek, zmanjšati stroške in do konca pri- hodnjega leta popolnoma preiti na nov informacijski sistem na pro- dajnih mestih, s pomočjo podsiste- mov usposobiti trgovineza sprotno spremljanje podatkov ter tudi kup- cem omogočiti boljšo izbiro, boljši pregled nad cenami in tudi boljšo založenost trgovin." Tednik: Koliko so še aktualni vaši načrti v zvezi z gradnjo "E" centra v Rabelčji vasi v Ptuju? M. Ostroško: "Ti načrti so zelo aktualni, vezani so na spremembo urbanističnega načrta za to območje. Idejni načrti so pripravl- jeni, dokumentacijo za lokacijsko dovoljenjebomo pričeli pripravlja- ti, ko bo sprejeta sprememba zazi- dalnega načrta za Rabelčjo vas. Načrtujemo pa tudi investicijo v druge prostore. Vse je povezano z izvedbo lastninskega preobliko- vanja podjetja. Nujno pa je, da do prihodnjega leta zgradimo 700 m^ novih prodajnih površin." Tednik: Letos praznuje Emona - Merkur 40 let uspešnega dela. Kaj pripravljate? M. Ostroško: "Program prazno- vanja obletnice je bogat. Srečali se bomo s poslovnimi partnerji, doba- vitelji in kupci, pripravili zanimive in privlačne akcije za naše kupce, tudi žrebanje. V jeseni bo srečanje kolektiva, ko naj bi tudi že končali lastninsko preoblikovanjepodjetja in ustanovili novo delniško družbo. Želimo si, da bi senaši kup- ci počutili kot sestavni del družbe, vključiti jih želimo v lastninjenje. Predvsem pa iščemo oblike te- snejše povezave z našimi rednimi kupci." MG PTUJSKO-ORMOSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO JE ZBOROVALO Odloiitevza strokovnost pravilna Nedavna letna skupščina čla- nov ptujsko-ormoškega zdrav- niškega društva je imela stro- kovni, društveni in družabni značaj. Predsednica društva dr. Jožica Reberc je povedala, daje eden napomembnejših zakl- jučkov skupščine ta, da seje odločitev za strokovno delo društva izkazala za pravilno. Na mesečnih srečanjih članov so sodelovali predavatelji s kli- ničnega vrha ter predstavniki proizvajalcev zdravil in zdravst- venih aparatov ob sodelovanju strokovno priznanih predava- teljev. Nekaj sestankov so name- nili predstavitvi dela domačih zdravnikov. Člani so takšen način dela društva podprli, kar dokazuje vsa- kič večja udeležba na srečanjih. Razveseljivo je, da se v delo društva vključuje vse več mladih zdravni- kov. Ob strokovnem delu pa veliko pozornost posvečajo medsebojne- mu druženju. Organizirali bodo iz- let z ogledom diagnostičnega cen- tra Bled ali bolnišnice Valdoltra in zdravilišča Strunjan. V bodoče bo ena izmed točk vsakokratnega srečanja tudi pogovor o stanovskih problemih zdravnikov, saj se jih je v zadnjem času nabralo veliko. Na letni skupščini so tudi določili štiri zdravnike, ki se bodo udeležili 131. srečanja slovenskih zdravnikov, ki ga ta konec tedna or- ganizirata slovensko zdravniško društvo in zdravniško društvo Cel- je. Srečanje bo v kulturnem centru v Laškem in bo potekalo brez toba- ka. Prvi dan, 20. maja, bodo govorili o integriranem medicinskem in- formacijskem sistemu in računal- niških rešitvah za osnovno zdravst- vo, drugi dan pa je v celoti posvečen strokovnemu delu, vokviru katere- ga bodo razpravljali o zdravstveni vzgoji otrok in mladine. ČESTITKE ZDRAVNIKOM PTUJSKE BOLNIŠNICE V strokovnem delu letnega srečanja ptujskih in ormoških zdravnikov, zobozdravnikov in farmacevtov je dr. Andjelo Maračič predstavil izkušnje in re- zultate na področju laparoskop- skih holecistektomij. Podobno predavanje je pred tem imel v Slo- venj Gradcu. V ptujski bolnišnici imajo s temi operacijami žezelo do- bre izkušnje in dosegajo lepe rezul- tate. Dr. Marko Bricelj, prav tako eden izmed mladih kirurgov ptuj- ske bolnišnice, pa se je izkazal z la- paroskopsko prešitim počenim želodcem v času dežurstva. Gre za eno prvo tovrstnih operacij v Slo- veniji. Za te dosežke gredo bol- nišničnim zdrav nikom vse čestit- ke. (MG) SLOVENSKA BISTRICA Letni občni zbor Slovenske ljudske stranke Na sobotnem letnem zboru Sloven- ske ljudske stranke v Slovenski Bi- strici so se poleg nakopičenih proble- mov v svojem okolju, ko so Bistričani v začetku lanskega leta izgubili pod- jetje Ritoznojčan, z njegovim stečajem pa izgubljajo svoj delež tako kmetje kot zadruga, saj je podjetje brez objektov in strojev vredno samo še 1,36 milijona tolarjev, v razpravi dotaknili nekaterih perečih proble- mov tudi na drugem področju. Predsednik SLS Marjan Podobnik je opozoril na bližnje lokalne volitve. Menil je, da ima na volitvah vsak možnost vplivati na svojo prihodnost. Če pa bodo glasove dobivale stranke, ki preprečujejo reševanje nako- pičenih problemov, bomo pač morali priznati, da si Slovenci takšno stanje želijo. To, da se ruši pravni sistem mlade države, je dobro vidno tudi v primeru lokalne samouprave, ko gre v resnici za centralizacijo državne uprave, ne pa za toliko opevano približevanje oblasti ljudem, je bilo še sli.šati v raz- pravi. Po vsej verjetnosti so tudi to za- konodajo sestavljali ljudje, ki so ob njej držali fige v žepu. Po predstavitvi programa stranke so sprejeli program podružničnega odbora SLS v Slovenski Bistrici za letošnje leto. vr 12 - TRZNI KAŽIPOT 19. MA.I 1994- TEDNIK TEDNIK 19. MA.T 1994 TRZNI KAŽIPOT -13- 14 - ŠPORT 19. MAJ 1994- TEDNIK )K O M ET ŠOLSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV VefftonerfefKfffl/ mpmia S/oreofje v četrtek, 12. maja, je v športni dvorani v Veliki Nedelji potekal fi- nalni turnir šolskih športnih društev v rokometu za starejše dečke. V finalu so tekmovale štiri ekipe: OŠ Nove Jarše, OŠ Hrpelje, OŠ Trbovlje in OŠ Velika Nedelja. V prvi tekmi so učenci OŠ Hrpel- je premagali ekipo OŠ Trbovlje z rezultatom 20:11. V drugi tekmi so domači učenci premagali ekipo OŠ Nove Jarše s 16:15. V tekmi za tret- je mestoje ekipa OŠ Trbovlje pre- magala Nove Jarše z rezultatom 22:13. V tekmi za prvo mesto so učenci OŠ Hrpelje premagali eki- po OŠ Velika Nedelja z rezultatom 23:14. Naslov republiškega prvaka ŠŠD v rokometu za starejše dečke so tako osvojili učenci OŠ Hrpelje, drugi so bili Velikonedeljčani, tret- ji učenci OŠ Trbovlje in četrti učenci OŠ Nove Jarše. Na turnirju so nagradili najboljše posameznike. Najboljši vratar je bil Igor Gašperič iz Velike Nedelje, najboljši igralec Rok Tržan iz Trbovelj, najboljši strelec pa Tadej Kaltnekar iz Hrpelj - dosegel |e 12 golov, enako kot tudi Andrej Šter- man iz Velike Nedelje. Velikonedeljčani so z osvojenim drugim mestom dosegli izreden uspeh. Poudariti moramo, da so imeli po višini daleč najnižje igral- ce, ki so se le s težavo kosali s fizično močnejšimi nasprotniki, vendar pa so pomanjkanje višine in fizične moči nadoknadili z izredno hitro in kombinatorno igro ter tako pod vodstvom športnega pedagoga An- tona Laha osvojili drugo mesto. Pri organizaciji turnirja so poma- gala nekatera podjetja in obrtniki iz občin Ormož in Ptuj. Vsem, tudi naši publiki, se iskreno zahvaljuje- mo. ROKOMETAŠICE IZ ŠKOFJE LOKE RAZRED ZASE Imenitnega vtisa finala državne- ga prvenstva ŠŠD osnovnih šol v ro- kometu za starejše učenke ni mo- gel pokvariti niti lažen klic,češdaje v SŠC nastavljena bomba. Organi- zatorjem - Športni zvezi Ptuj, OŠ Ljudski vrt in Rokometnemu klu- bu Drava v sodelovanju s sponzor- jem Tandemom iz Ptuja - vse čestit- ke za njihovo prizadevnost. Zaključni boji so pritegnili re- korden obisk predvsem osnov- nošolcev, ki znajo vedno pokazati, kako se navija. Rezultati: OŠ Vojka Šmuca Izola - OŠ Ljudski vrt Ptuj 23:12(11:39; OŠ Ivana Groharja Škofja Loka - OŠ Livada Velenje 15:11 (10:6); za tretje mesto: Ljudski vrt - Velenje 15:27 (7:14); za prvo mesto Škofja Loka-Izola 17:12(10:5). Vrstni red: 1. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka, 2. OŠ Vojka Šmuca Izola, 3. OŠ Livada Velenje, 4. OŠ Ljudski vrt Ptuj Državno prvenstvo je pokazalo, daje tesno sodelovanje med šport- no stroko in šolo pogoj za uspešnost. Zal takšno razmišljanje ni doma povsod v Sloveniji. Vse ekipe so se udeležile sklepne slovesnosti in razglasitve rezulta- tov. Tudi čestitke uspešnejšim spa- dajo k pravi športni vzgoji. Štiri prvouvrščene ekipe so prejele po- kale, športnice pa kolajne. Gost- jam so lične kurentove maske daro- vali učenci OŠ Ljudski vrt. Državno prvenstvo so dobro vo- dili sodniki Krajnc in Wutej (Mari- bor) ter Nojič (Ptuj). Ivo Komik Ekipa Velikonedeljčanov: od leve proti desni - Peter Zori! (pomočnik trenerja), Igor Sok, Aleš Kvar, Stanko Dovečar, Boštjan Majcen, Andrej Šterman, Božo Meško, Anton Lah (trener); čepijo Igor Gašperič, Dejan Brodnjak, Tadej Gašparič, Dušan Erhatič, Samo Krabonja, Andrej Za- muda. Ekipno tekmovanje osnovnih šol v četrtek, 5. maja, je na OŠ Mar- kove! potekalo tekmovanje osnov- nošolskih ekip v šahu. Srečanje šestčlanskih ekip šestih šol je šola gostiteljica pripravila v sodelovan- ju s Šahovskim društvom Lipa iz Spuhlje. Zbrane sta pozdravila ravnatelj OŠ Markovci Jože Foltin in vodja tekmovanja Ladislav Knuplež. Na tekmovanje so bile povabljene tiste osnovne šole, ki so se udeležile občinskega ekipnega šahovskega prvenstva. Rezultati: 1. OŠ Ljudski vrt, 2. OŠ Markovci, 3. OŠ Gorišnica, 4. OŠ Mladika, 5. OŠ Destrnik, 6. OŠ Cirkulane. Vse ekipe so prejele diplome, za prva tri mesta pa nagrade in priz- nanja. V imenu sponzorja, podjetja E-STATIC iz Maribora, je mla- dim, uspešnim šahistom čestitala Foto Cilka, Gorišnica Zatopljeni v igro... Nataša Skok in jim podarila majice z emblemom podjetja ter naslov- om tekmovanja. Pri slovesni raz- glasitvi rezultatov so sodelovali tudi mladi folkloristi. K.Pičerko NOGOMET -polfinale SSD OŠ Ijudsld vrt imagovalet 10. maja je bilo v športni dvorani OŠ Leskovec pri Krškem polfinal- no tekmovanje ekip osnovnih šol v nogometu za starejše dečke. Tek- movanja so se udeležile ekipe OŠ Pohorskega bataljona iz Oplotni- ce, 1. osnovna šola Celje, OŠ Ljud- ski vrt iz Ptuja in domača ekipa OŠ Milke Kerin iz Leskovca pri Krškem. Zmagala je ekipa OŠ Ljudski vrt iz Ptuja, ki je premagala vse na- sprotnike: OŠ iz Oplotnice z rezul- tatom 12:1, OŠ iz Celja z rezulta- tom 6:1 in domačo ekipo z rezulta- tom 3:2. Najboljši igralec in strelec je bil tako kot v Ptuju Boris Emeršič iz ekipe OŠ Ljudski vrt. Tako se je ekipa OŠ Ljudskivrt uvrstila v fina- le državnega tekmovanja, to je med štiri najboljše ekipe v Sloveniji. Ekipa OŠ Ljudski vrt je bila državni prvak že leta 1992 in je tudi letos dokazala, da njeni uspehi niso naključni, ampak plod vztrajnega in strokovnega dela športnega pe- dagoga Ivana Čuša in učencev OŠ Ljudskivrt. Zmagovalci so igrali v postavi: Matjašič, Čeh, Ljubeč, Boris Emeršič, Mitja Emerišič, Golob, Lah, Ribič, Kramberger, Kores. Ivo Komik Najboljši igralec Boris Emeršič JUDO Obiinsko prvenstvo v petek, 13. maja, je bilo v dvora- ni Center občinsko tekmovanje mladih judoistov. Udeležilo se ga je 44 tekmovalcev iz 7 šol ptujske občine. Čeprav so bili tekmovalci še zelo mladi, smo videli nekaj čudovitih borb z lepimi tehnikami. Rezultati: - 28 kg: 1. Dani Rus, Dornava; 2. Jure Šmigoc, Ljudski vrt; 3. Marko Plajnšek, Kidričevo, in Primož Krajnc - Olga Meglic; - 31 kg: 1. Jože Kokol, Dornava; 2. Aleš Krajnc, Olga Meglic; 3. An- drej Artenjak, Olga Meglic,in Da- vid Karahasanovič, Olga Meglic; - 34 kg: 1. Damjan Zagoršek, Breg; 2. Emin Muratovič, Olga Meglic; 3. Jani Belšak, Dornava; - 38 kg: 1. Sašo Brmež, Mladika; 2. Damir Rajkovača, Mladika; 3. Igor Radaš, Olga Meglic, in Vojko Težak, Breg; - 42 kg: 1. Donalda Rus, Dornava; 2. Egon Predikaka, Ljudski vrt; 3. Aleksander Ivančič, Cirkulane, in Damjan Ivančič, Dornava; - 46 kg: 1. Denis Rus, Dornava; 2. Simon Toplak, Olga Meglic; 3. Uroš Potočnik, Ljudski vrt, in Dejan Belšak, Dornava; - 50 kg: 1. Kristjan lljavec. Olga Meglic; 2. Robi Petek, Olga Meglic; 3. Maks Metličar, Ljudski vrt, in An- drej Pihler, Dornava; - 55 kg: 1. Boštjan Kovačec, Dornava; 2. Ma- tej Ornik, Olga Meglic; - 60 kg: 1. Borut Čuček, Ljudski vrt;-65 kg: 1. Nikola Senečič. Olga Meglic; 2. Sandi Kozel, Olga Meglic; + 65 kg: 1. Gregor Dolinšek. Olga Meglic; 2. Klemen Brumen, Olga Meglic; 3. Emil Kočevar, Cirkulane. Z dobrimi uvrstitvami so tekmo- valci tudi svojim šolam priborili do- bre uvrstitve: 1. Olga Meglic, 2. Dornava. 3. Ljudski vrt, 4. Mladi- ka, 5. Breg, 6. Cirkulane, 7. Ki- dričevo. Tanja Vidovič NAMIZNI TENIS Petovlja na pefem mestu Igralke Petovije so se v torek v tret- jem, odločilnem srečanju za peto mesto v prvi državni namiznoteniški ligi v ptujski športni dvorani Mladika pomerile z Merkurjem iz Kranja. Dvoboj so dobile tesno s 4:3 in se tako izognile kvalifikacijam za uvrstitev v razširjeno prvo ligo. Dve zmagi je do- segla Tanja Nišavič, po eno pa Alen- ka Nišavič in Petra Mlakar. Dodajmo še, da sta na državnem kadetskem prvenstvu bronasti medalji osvojila Breda Mojsilovič med posameznica- mi ter dvojica Mojsilovič - Katja Bez- jak. ATLETIKA Doki zmagal v Gradiu, Korošakova uspešna v Italiji Na mednarodnem adetskem mitin- gu v Gradcu, na katerem so nastopili atleti in atletinje iz Madžarske, Češke, Hrvaške, Slovenije in Avstri- je, je bil uspešen Ptujčan Dejan Doki, kije zmagal v suvanju krogle. Z rezul- tatom 16 metrov in 19 centimetrov je izenačil osebni rekord in postavil letošnji najboljši rezultat v Sloveniji. Hedvika Korošak pa je nastopila na močnem tekmovanju v sedmeroboju v Brescii in dosegla 5093 točk, kar je štiri točke manj od osebnega rekorda. Lk. ROKOMET Odmevna zmaga druge ekipe Drave v vzhodni skupini tretje slovenske moške rokometne lige je druga ekipa Drave v soboto v Ptuju s 26:22 prema- gala drugo ekipo Gorenja iz Velenja. To je v tem prvenstvu prvi poraz Ve- lenjčanov, ki so dobro igrali v prvem polčasu, dobili so ga s 14:11, v dru- gem polčasu pa so jih Ptujčani popol- noma nadigrali. Oba kluba v tem tek- movanju igrata s pretežno mladimi igralci, kadeti. DRA VA: Štumberger, Šoštarič 1, Kotar 3, Šeruga 1, Belšak 5, Mikolič 4, Šmi- goc, Pšajd 5, Sokolič3, Pisar, Kolednik 4, Belič. Lk. TENIS v soboto, 14., in nedeljo, 15. maja,sta bili prvi dve koli v II. slovenski član- ski teniški ligi. Ptujska ekipa je v soboto gostovala v G. Radgoni in premagala domači klub z rezultatom 5:4. Po igrah posa- meznikov je bil rezultat neodločen (3:3). Odločile so igre dvojic, kjer so bili Ptujčani bolj uigrani. Drugo kolo so Ptujčani odigrali doma s tradicionalno težkim na- sprotnikom Slovensko Bistrico in jo prvič po treh letih vendarle premaga- li s 7:2 (pri posameznikih 4:2). V obeh dvobojih so za ptujsko ekipo nastopili: Rok Plohi, Boštjan Kreutz, Aleš Fras, Tomaž Klinkon, Robert Čeh, Luka Hazdovac in Alan Horvat. V 3. in 4. kolu bodo Ptujčani kar dva- krat gostovali: najprej v Hočah, nato pa še v Brežicah. TEDNIK 19. MAJ 1994 ŠPORT -15 NOGOMET 3. SLOVENSKA I^OGOMETNA liga- Vzhod Kt/ultati tekem 21. kola: Caissa Alu- minij-Trgofans 4:2, Pobrežje-Drava j:2, Slovenj Gradec-Impol 0:1, Žalec- Dravograd 0:1, Svoboda-Pohorje Me- gras3:0, Rače-Papirničar 1:1, Kovinar- jCOB Ford 0:1. 1,drava...............................21 14 4 3 56:19 32 2. caissa aluminij..............21 13 4 4 51:25 30 3.papirnlfar......................21 9 7 5 31:17 25 4,k0bf0rd..........................21 8 8 5 29:26 24 5.drav0grad.....................21 9 5 7 31:24 23 6. kovinar...........................21 9 5 7 26:24 23 /svoboda..........................21 8 6 7 28:27 22 8. žalec................................21 7 8 6 21:23 22 9. slovenj gradec.............21 8 4 8 28:30 20 lo.impol..............................21 4 8 9 15:29 1 6 ll.pohorjemegras..........21 6 3 12 31:44 15 12.p0breije.......................21 5 5 11 24:41 15 ]3M(.i................................21 6 3 12 26:47 15 14.trg0trans....................21 4 4 13 25:46 12 Pari 22. kola: sobota, 21. maja, ob 16.30: Drava-Svoboda, Pohorje Me- gras-Caissa Aluminij, Impol-Kovinar, KOB Ford-Rače, Papirničar-Pobrežje, Trgotrans-Žalec, Dravograd-Slovenj Gradec. 1. MEDOBČINSKA LIGA MNZPTUJ Rezultati tekem 19. kola: Markovci- Slovenja vas 2:2, Dornava-Rogozni- ca2:l,Središče-Hajdina3-G, Pragersko- Gerečja vas 1:2, Skorba-Videm 1:4, Žoga Stojnci-Gorišnica 10:3. l.gereoavas......................19 13 3 3 46:17 29 2.z0gast0jnci...................19 11 6 2 44:16 28 3.središče...........................19 12 2 5 59:23 26 4. skorba............................19 12 2 5 42:23 26 5.sl0venjavas -1 .............19 10 4 5 37:26 23 6.hajdina............................19 9 5 5 26:26 23 7.pragersk0......................19 6 4 9 30:38 16 8.r0g0znica......................19 5 5 9 22:34 15 9,mark0vci.........................19 5 4 10 25:41 14 lo.videm..............................19 5 2 12 28:36 12 u.dornava-1...................19 4 3 12 21:42 10 12.g0rišn1ca -1.................19 1 2 16 17:82 3 Pari 20. kola: nedelja, 22. maja, ob 10:30: Gorišnica-Skorba. Videm-Pra- garsko; ob 1630: Hajdina-Žoga Stojnci, Gerečja vas-Dornava, Rogoznica-Mar- kovci, Slovenja vas-Središče. 2. MEDOBČINSKA LIGA MNZPTUJ Rezultati tekem 15. kola: Sp. Polska- va-Podvinci 1:2, Mladinec-Apače 0:0, Pago Leskovec-Boč 2:3, Tržec-Hajdoše 0:l,Bukovci-Grajena 1:1. l.bof -1...............................15 9 3 3 48:24 20 2.pag0lesk0vec...............15 9 2 4 30:20 20 3.buk0vci............................15 8 2 5 31:22 18 4.mladinec-1 ....................15 7 5 3 27:20 18 5.hajd0še...........................15 7 3 5 31:28 17 6.p0dvinci..........................15 6 3 6 36:30 15 7.apa(:e................................15 5 4 6 2:27 14 8.grajena...........................15 4 4 7 26:33 12 9.tržec................................15 2 4 9 23:35 8 lo.sp.polskava.................15 2 2 11 23:59 6 Pari 16. kola: sobota, 21. maja, ob 16.30: Boč-Mladinec; nedelja, 22. mgja, ob 10.30: Hajdoše-Sp. Polskava. Podvin- ci-Bukovci;ob 16.30: Apače-Tržec. MLADINSKA LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 23. kola: Sp. Polska- va-Gerečja vas 10:1, Pragersko-Videm 2:l,Bukovci-Gorišnica 1:1, Hajdina- Dornava 0:2, Impol-Žoga Stojnci 1:1, Rogoznica-Markovci3:l. 1 dornava..........................22 18 3 1 79:14 39 2sp.p0lskava...................22 17 3 2 81:37 37 3.videm................................23 16 2 5 83:34 34 4.pragersk0......................22 14 3 5 55:34 31 5. žoga stojnci...................22 13 5 4 49:31 31 6.r0goznica.......................23 11 2 10 52:45 24 'impol................................23 10 4 9 42:38 24 8hajdina............................22 9 2 11 46:52 20 '•gorišnica -1 ..................22 8 3 11 42:39 18 lo-gerečjavas..................22 6 5 11 48:73 17 'islovenjavas................22 4 2 16 34:63 10 '2buk0vci-1 ....................22 3 4 15 26:66 b '3.mark0vci.......................22 2 o 20 23:94 4 skorba-1......................13 1 o 12 16.60 1 Pari 24. kola: sobota, 21. maja, ob '^•30: Markovci-Impol, Žoga Stojnci- '^^ajdina. Dornava-Bukovci, Gorišnica- ^PPolskava, Gerečja vas-Pragersko, ^idem-Siovenjavas. Branko lešnik I ¥ M N C O M I L 5 £ K , PREDSEDNIK R K PRAV A ROKOMET - PTU J SKI ŠPORT STEVILKA ENA • NA- JVEČJI USPEH DOSLEJ # V NOVI SEZONI OK- REPITVE ______________________^______________ Pred kakimi petimi leti jc rokomet v Ptuju ostal brez članskega dela moštva. Krmilo potapljajoče se ladje je prevzel znani podjetnik Ivan Gomilšek in pričela seje strma pot navzgor. V tekmo- valni sezoni 1988/89 seje moštvo Drave uvrstilo v slovensko ligo. Naslednja se- zona je prinesla šesto mesto in uvrstitev v novoustanovljeno I. državno ligo. Po lanskem sedmem mestu jc bila letošnja sezona najuspešnejša v zgodovini ptuj- skega rokometa. Osvojitev četrtega čmesta je tak uspeh, da daje izredno osnovo za pri- hodnje sezone, hkrati pa odpira vprašanje prihodnosti kluba. Odločiti se bo namreč treba, ali skušati ustvariti pra- vo evropsko moštvo, ki bo enakovreden član najmočnejših, ali pazastati nekje na pragu poti. Kaj pomeni podvig, ki gabo v prihodnje težko ponoviti ali celo pre- seči? Praktično je to stopnička na poti k Evropi. Po izredno težki tekmovalni sezoni fantje, čeprav močno utrujeni, s svojim prizadevnim predsednikom, trenerjem in sodelavci vedro gledajo naprej. Ne- pričakovano dobra igraje večkrat dvig- nila na noge številne razvajene ptujske ljubitelje rokometa, ki so pozorno spremljali rojevanje novih rokometnih "zvezd". V dvorani Center se povprečno zbere okoli šeststo gledalcev, veliki der- biji pa privabijo tudi tisoč navijačev mo- drih. Tekmam daje ton skupina bučnih navijačev ptujski kletarji. "Redni del prvenstva ocenjujem z naj- višno oceno," pravi predsednik RK Dra- va Ptuj Ivan Gomilšek. "Izgubili smo si- cer nekaj točk zaradi poškodb ključnih igralcev, žal pa nam je za srečanja v gos- teh, ko so nam usodo krojili sodniki. Zadnje tekme smo odigrali več kot zado- voljivo, odlično v obrambi in v napadu. Rokomet je postal eden vidnejših špor- tov v Ptuju. Marljivost igralcev na tur- nirjih in uspešno strokovno delo, ki ga vodi trener Ivan Hrupič, dajeta prese- netljivo dobre rezultate." Ozriva se malce še v končnico držav- nega prvenstva. Zadovoljstvo je upra- vičeno popolno. "Ko smo v četrtfinalu na Kodeljevem in doma prepričljivo premagali drugo- uvrščeni Slovan, se je ekipa močno pri- bližala prvim trem nastopom, kar bi jo popeljalo v eno izmed tekmovanj evrop- ske rokometne zveze. Andor Jadran iz Kozine je imel v boju za tretje mesto prednost, ker je igral prvo tekmo nasvo- jem igrišču. Naši igralci bi morali biti ne- primerno pazljivejši in zbranejši v obrambi, saj je bil prva ta element slabši del igre v srečanju domala enakovrednih moštev, ki smo ga Ptujčani izgubili. Ne glede na razplet dogodkov v končnici pa je bila sezona odlična in res upravičeno smo lahko ponosni, saj smo dosegli več. kot je lahko kdorkoli pričakoval." Drava mora torej novo sezono začeti z novimi ambicijami, z dopolnjeno ekipo Ivan Gomilšek, predsednik RK Drava. Foto: Kosi "Zastaviti je treba nov projekt prebiti se v vrh državnega prvenstva i n nastopati v evropskem prostoru. Sam vidim pri- hodnost pozitivno in upam, da bodo ide- je zdajšnjega vodstva padle na plodna tla. Okrepitve za to so nujne. Morali bi dobiti tri igralce; merilo zanje je samo vrhunska kvaliteta. Predvsem potrebu- jemo dobrega vratarja in enega zunanje- ga igralca." Toda vrhunska ekipa bo tudi za vas pomenila izziv, ki se mu ne moreš kar tako upreti. "Toje res, in če bi zbrali vrhusnko eki- po, potem bi razmišljali drugače. A to so občutljive stvari. O teh sem zadnje dniže govoril. Zelo skrbno bo treba pretehtati vsako odločitev. Paziti je treba, da se ne poruši notranje ravnotežje, kakršno smo imeli v minuli sezoni. Ni skrivnost, da so uspehi posledica homogenosti ekipe. Nobenih trenj ni bilo med nami. Mlade igralce tudi sam iskreno spodbujam k temu, da počasi prevzemajo del odgo- vornosti nase in s tem razbremenijo sta- rejše, saj so za to sposobni. ()rkepitev ne smemo imeti le zato, da pomagajo, tem- več moramo imeti takšne, ki lahko odločajo v tekmi." Priložnost za še višje mesto Drave vse- kakor je. "Seveda. Verjamem, da bi lahko pose- gli po visokih uvrstitvah. Nihče pa seve- da ne bo smel bežati pred odgovornost- jo. Pri vrhunski ekipije tudi odgovornost večja, temu se ne da izogniti. Javnost bo pričakovala in zahtevala primerne rezul- tate. Pritiski bodo hudi, todabreztegane gre. Če bo načrt dobil zeleno luč, se bomo lažje pogovarjali za sodelovanje s pokroviteljem in donatorji. Ptujski klub bo očitno - tudi glede na dejstvo, da bodo skoraj vsi igralci iz letošnje postave ostali v moštvu - še na- prej narekolval tempo slovenskega ro- kometa. Drava je torej na poti osvajanja novih lovorik.pri tem pajoboskušalaus- taviti vrsta nasprotnikov iz konku- renčnih vrst. Ivo Kornik PLANINSKI KOLEDAR IZLETOV SN PRIREDITEV Planinsko društvo Ptuj prireja v maju naslednje pohode in izlete: 20. maja: okolica Ptuja do Vurberga - orientacijski pohod, vodi J.Dajnko 21. maja: Litija - GEOSS - Vače - vodi Franc Kodela 21.in22. maja: Mangrt iz Belopeških jezer-vodi SandiKel- nerič 28. maja: Haloška planinskapot Naraplje - Gorca (Podleh- nik)-vodiT.Purg )K )^ Enodnevni izlet Litija - Vače z ogledom geometrijskega središča Slovenije bo v so- boto, 21. maja. Zbor na železniški postaji ob 4.40, odhod vlaka ob 4.50. Vrnitev ob 20. uri. Oprema planinska poletna, hrana iz nahrbtnika ali na turistični kmetiji. Izlet vodi Franc Kodela. ^ ^ ^ Dvodnevni pohod na Mangrt iz Belopeških jezer bo 21. in 22. maja.Tura jezahtev- na. Potekapo/crraf/do vstopa v Slovensko in na vrh Mangarta. Sestop po italijanski in po lažji poti do Belopeških jezer. Sestanek udeležencevbo v petek, 20. maja, ob 17. uri na sedežu društva. Informacije po telefonu: v službi do 14. ure 062/701-320 (int. laboratorij-Sandi), doma 062/710-100 po 19. uri ali na društvu. Vodi Sandi Kelnerič. Oprema-zimska. Opozorilo: Ker je Planinska zveza Slovenije izdala nove planinske izkaznice, pro- simo vse. ki še niso poravnali članarine za leto 1994, naj to storijo čimprej na sedežu društva, Minoritski trg 5. Pisarna je odprta vsak torek in petek od 16. do 18. ure. Odbor za informiranje in propagando pri PD Ptuj i - OD NARAPEU DO GORCE Planinsko društvo Ptuj in Center interesnih dejavnosti or- ganizirata v mednarodnem letu družine tradicionalni pohod po delu Haloške planinske poti od Narapelj do Gorce pri Podleniku, ki bo v soboto, 28. maja. Start pohoda bo v Narapljah pred nekdanjo osnovno šolo med 8.30 in 10. uro. Na startu bodo udeleženci kupili kartonček pohoda (cena 100,00 tolarjev), v katerega bodo na kontrolnih točkah do cilja vtisnili 4 žige in se s tem vključili v akcijo za prido- bitev bronastega, srebrnega in zlatega znaka pohoda ter spominske plakete. Otroci, ki pripeljejo s seboj na pohod vsaj enegastarša, prejmejo kartonček zastonj, v kolikor ga sevedaže nimajo. Stari pohodniki seveda ne bodo pozabili kartončka, ker bodo za trikratno udeležbo prejeli bronasti znak. Pot je prijetna za hojo in primerna za vse starostne skupine z malo kondicije. Hoje bo okrog 6 ur. Na poti, kije markirana, bo poskrbljeno za vodstvo, dobro počutje na kontrolah, v gostišču naGorci pri Podlehniku pa bo veseli zaključek pogoda s pode- litvijo bronastih značk ter kulturni program. Poskrbljeno bo tudi za pijačo in jedačo po naročilu. Udeležbence bodo vozili na startno mesto v Naraplje posebni avtobusi iz Ptuja (av- tobusna postaja) ob 8.15,8.45 in 9.15 uri in se vračali z Gorce pri Podlehniku ob 17.30 uri in 18.30. Cena prevoza bo za odrasle 300.00 tolarjev, za mladino (osnovnošolce, srednješolce in študente) pa 100,00 tolarjev. Nasvidenje na pohodu! Organizacijski odbor KICKB0X Celovet Sreianje lAvstniti Na povabilo avstrijske in koroške zve- ze za kickboxing se je slovenska repre- zentanca v kickboxu pod vodstvom predsednika Zvoneta Zinrajha in selek- torja Vladimirja Sitarja v soboto v Kul- turnem domu v Celovcu udeležila dvo- boja z avstrijsko Koroško. Dvoboj si je ogledalo več kot 500 gledalcev, ki so lahko resnično uživali v lepih in atraktiv- nih borbah. Zmagali so Korošci z rezultatom 14:8. Pri tem pa moramo dodati, da je sloven- ska ekipa nastopila sila okrnjena, saj se tekmovanja niso mogli udeležiti trije re- prezentantje. Od naših fantov je najboljši vtiszapus- til Milan Korotaj iz Ormoža. Bronasti s svetovnega prvenstva Mariborčan Mla- den Pavlin je bil standardno dober, no- vinca v reprezentanci pa sta bila Ptujčan Kralj in Vidmar iz Nove Gorice. Nasto- pili sta tudi mladi reprezentantki iz Ptuja Saša Prelog in Karmen Meško ter v de- monstracijski borbi prikazali nekaj lepih borbenih tehnik. Člana reprezentance Fidler in Kaučevič sta dvoboja izgubila. Po tekmovanju so se sešli funkcionarji obeh reprezentanc ter se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Zvone Zinrajh KBV O ¥i M O Z Ormožani v Benetkah 1. majaje bilo v Benetkah odprto tek- movanje vsemi in light kontaktu, kise ga je udeležilo 420 tekmovalcev iz dvanaj- stih držav, od tega 130 v light kontaktu. Trije tekmovalci iz ormoškega klubabo- rilnih veščin Danilo in Milan Kotoraj ter Renata Žunko so bili poleg tekmovalca iz Izole edini predstavniki iz Slovenije. Pogoji tekmovanja so bili težavni, saj sta denimo Danilo in Milan Korotaj mo- rala na tekmovanje čakat i skoraj ves dan. Danilo in Milan sta v kategoriji do 60 kg in do 69 kg v light kontaktu med 130 tek- movalci osvojila peto in osmo mesto, Re- nata Žunko pa je v kategoriji do 60 kg iz- padla že v prvem kolu. Daje bila mera polna, so jim včasu, ko je potekalo tekmovanje, vdrli v avto in odnesli vesdenar. VT ODBOJKA Celjanke državne prvakinje Ekonomska in trgovska šola Ptuj sta z Odbojkarskimm klubom Ptuj organizi- rali prvo odbojkarsko državno prvenstvo omenjenih šol, kije med tednom poteka- lo všportni dvorani Center. Udeležilose gajesedem šol: izSlovenj Gradca, Kran- ja, Celja. Ljubljane, Brežic, Maribora in Ptuja. Vrstni red: 1. Celje. 2. Maribor, 3. Slo- venj Gradec,4. Kranj,5. Ptuj, 6. Ljublja- na in 7. Brežice. Prve tri ekipe so prejele v trajno last pokal, druge pa pisna priznanja. (l.Z.) ŠPORTNA ZVEZA OBČINE PTUJ ZB IRAN J E PON UD B ZA N AKUP POS LOVN1H PROSTOROV V OKVIRU PROJEKTA DOZIDAVE IN NADZIDAVE ŠPORTNE DVORANE "MLADIKA" Vokviru projekta dozidave in nadzidave športne dvorane "M lADI- KA" - faza Bje predvidena izgradnja več poslovnih prostorov različnih velikosti skupne izmere 220 m% v katerih se lahko opravlja mirna dej- avnost (pisarne, trgovine, bistro). S tem razpisom želimo zbrati zainteresirane, ki bodo pripravljeni fi- nancirati izgradnjo navedenih prostorov in s tem pridobiti lastništvo. Okvirna cena 1 m" poslovnih prostorovje 2000 DEM do IV.gradbe- ne faze. Vse informacije z zvezi s tem projektom dobite na Športni zvezi občine Ptuj, ki razpolaga z idejnimi projekti dozidave in nadzidave faze B športne dvorane "M LADIKA". •tt 771 -745 □ NOGOMET POBREZJE-DRAVA 1:2 (0:1) Maribor - igrišče ob Kosovelovi ulici na Pobrežju, gledalcev 400, sodnik Kerčmar(MS). Strelci: l.OEmeršič(21), 2:0Lončanč (51.), l:2Beranič(58.). Drava: Klinger 7, Kralj 7, Mihael Krajnc 8, Korber 7, Ramšak 8, Roben Krajnc 8, Lončarič8, Gajser8, Žolek 8. Emeršič9, Vesenjak 8. Številni gledalci iz Ptuja so bili zado- voljni z odlično igro svojega moštva in presrečni, daje Drava odnesla dve težko priborjeni točki. Že začetek je pokazal, da bo pot do zmage sila težka, saj so se gostitelji predstavili kot dokaj ostra in groba ekipa. Uvodni gol je dosegel Mi- lan Emeršič po samostojnem prodoru, ko je lepo ukanil vratarja Pobrežja. V drugem polčasu so nogometaši tre- nerja Jožega Hadlerja silovito pritisnili in pobudo vzdrževali vso tekmo. Z izred- no agresivno igro so si priigrali vrsto ugodnih priložnosti, izkoristili pa so samo eno. V 51. muniti je žogo dobil Lončarič in jo neubranljivo poslal v mrežo. Zadetek za domače je po lepo podaji iz bližine dosegel Beranič. Sodniki na čelu z Kerčmarjem iz Hodoša so bili tokrat slabi. Tekma22.krogabo21.majaob 16.30 uri v Ptuju, kjer bo Drava igrala s Svobo- do iz Brežic. Ivo Komik CAISS A ALUMINIJ- TRGOTRANS4:1(3:0) Kidričevo - stadion Caissa Aluminij, gledalcev okoli 250, sodnik Jagarinec iz Maribora. ALUMINIJ: Budimir, E. Hojnik, J. Šmigoc, Grbavac, Levačič, I. Fridl, Mer- telj, F. Fridl, R. Hojnik (Kaučevič), Pavlic in Kmetec. Po zmagi v Dravogradu so morali no- gometaši iz Kidričevega zmagati proti gostom iz Ižakovec. Domačini so nasto- pili brez treh igralcev, in sicer Mirana Emeršiča, Robija Kristofiča in Franca Žitnika, a se njihova odsotnost proti povprečnim gostom ni poznala. 40 mi- nut igre so igrali samo na vrata gostov. V 13., 33. in 40. minuti so domačini preko Roberta Hojnika visoko povedli s 3:0. V drugem polčasu smo na začetku vi- deli enakovredno igro obeh nasprotni- kov. Nato pa je po prekršku nad Mertljem z razdalje 25 metrov zadel Go- ran Pablič. Po tem zadetku so se prebu- dili tudi gostje in poskušali doseči častni zadetek. To jim je uspelo v85. minuti, ko je z lepim zadetkom Bašaznižal rezultat. Naslednje pomembno srečanje igrajo nogometaši Aluminija naslednjo soboto v Rušah proti domačim nogometašem. Danilo Klajnšek MLADINCI • DRAVA-ILIRIJA 2:0 Strelec: Bezjak (dvakrat) Vse razen zmage gostiteljev bi bilo presenečenje. Pohvaliti kaže strelca obeh zadetkov, ki je svoje moštvo popel- jal v sredino prvenstvene razpredelnice. KADETI #DRAVA-ILIRIJA 3:1 Strelci: Vogrinec (11 m), Gojkošek, Krajnc. Nogometaši Drave igrajo odlično, tako da so pri vrhu uvrstitve v repu- bliškem tekmovanju. V izredno raz- burljivi končnici sta Gojkošek in Vogri- nec ponovno z igro dokazala, da sta upravičeno slovenska reprezentanta. Ivo Kornik STRELSTVO Šfuhetf^ Peteršiievain Porok prvi Na preglednem tekmovanju z zračnim in malokalibrskim orožjem konec tedna so ptujski strelci dosegli nadpovprečne rezultate. Z zračno pištolo je med člani zma- gal Janez Štuhec s 568 krogi. V kon- kurenci mladink je bila prva Alenka Peteršič iz Dornave s 344 krogi, dru- ga pa Majda Raušl iz Juršincevs433 kr. Z malokalibrsko pištolo je med mladinci zmagal Saša Porok s 413 krogi pred Markom Roškerjem (386 kr.) - oba SD Ptuj. Član Ludvik Pšajd je v svoji konkurenci zasedel tretje mesto. . Prvo prepreko za uvrstitev na sve- tovno prvenstvo so prav uspešno obvladali Peteršičeva, Raušlova in Štuhec. Štuhec sije tudi priboril pra- vico nastopa na svetovnem pokalu v Milano24.maja. Slavko Ivanovič ^ 16- NASVETI 19. MAJ 1994- TEDNIK NOVICE O POMACIH LJUBLJENČKIH Živali v zivalsliem lirogu MAČKI SORAZUČNI' (ASTRO)LOCIČNO Je vaša mačka kozorog? Potem ima rojstni dan okrog novega leta (22. dec. - 20. jan.). Je posebej zvita, redoljubna in se lepo vede. Pravi sobni tiger je: sicer prenaša človeške sostanovalce, vendar je kar naprej na kontrolnem obhodu "svojih" prostorov. Sprememb v stanovanju ne mara. Sle prepoznali svojega mačka? Zakaj bi znaki živalskega kroga vel- jalilezaljudi?Mački- da navedemo le en primer - so tudi del stvarstva. In nekaj resnice bo že v horoskopu! V vsakem primeru vas bo zabavalo, če boste preverili, ali vaš maček ustreza svojemu astrološkemu zna- ku. So mu značaj res položili v zibel- ko pri rojstvu? Vodnarji (21. jan. - 20. febr.) radi potujejo. Radovednost jih žene, če jim to pustite, daleč čez meje njiho- vega revirja. Ko se je treba prebiti do zanimivih krajev, postanejo že kar iznajditeljski. Ne bo škodovalo, če pogledate v boben pralnega stroja, preden zaprete pokrov - morda no- tri spi vaša muca... Ribe (20. febr. ■ 20 mar.) so mačke z nadihom ezoteričnosti. Te občutljive živali se odzivajo izredno preflnjeno, tudi na razpoloženje "svojih" ljudi; po potrebi vas bodo poskušale tudi "ogreti". Treba pa je paziti na spremembe razpoloženja. Če se muca pogosto zapira vase, hoče reči: "Nisi dovolj prijazen z menoj!" Na prostem je negotova, bolj ceni domačnost hiše. Polni temperamenta so ovni (21. mar. - 20. apr.). Svojeglavi in samo- zavestni galopirajo skozi življenje, spanje jih zanima precej manj kot druge mačke. Potrebujejo vrvež in spremembe, radi imajo okusno hra- no, niso razvajeni niti preobčutljivi. Pravi heroji - tudi na deželi! Mačke, rojene v znaku bika (21. apr. - 21. maj) so čvekači. Ker so tudi požeruhi, moramo paziti na njihovo linijo. Rade ležijo na to- plem, rade imajo okrog sebe kup igrač in kar naprej hočejo na čem brusiti kremplje. Jedilni kotiček in mačje stranišče morata bid lahko dosegljiva in vedno pospravljena. Dvojčki (22. maj - 21. jun.), kot že imepove, niso radi sami. Če je tre- ba, se spoprijateljijo celo s prijaz- nim psom, da je le pripravljen na igro. Zlahka se privadijo na novosti. Celo revir jim smete spraviti v ne- red, se pravi lahko spremenite raz- pored pohištva. "Fino, vse je dru- gače!" Če se komu izogibajo, gotovo ni kakšen prij atelj mačkov - dvojček je dober opazovalec. Najbolj "hišne" so mačke, rojene v znaku raka (22. jun. - 23. jul.). Rade spijo pod odejo svojega najljubšega človeškega prijatelja in so tudi kot samotarji čisto zado- voljne, če jih leimajolastnikiradiin so nežni z njimi. Treba jim je priz- nati igralski talent, le za nagrado si rade privoščijo kakšen tvegan pri- grizek. Levom (24. jul.- 23. avg.) se je tre- ba dobrikati. Ni jim všeč, če jim ne dvorimo dovolj ali jih celo spregle- dujemo. Z občudovanjem pa pri njih veliko dosežemo. Radi se pos- tavljajo v lepi pozi kje na vidnem mestu (videti in biti viden!). Pripo- ročljivo je torej, da poskrbimo za takšne "podstavke". Nagnjenost k razkošju sebopakazala tudi pri izbi- ri hrane! Device (24. avg. - 23. sept.) so sramežljive in zadržane. Sovražijo nered, neurejene prostore demon- strativno zapustijo. Ker so inteli- gentne in ker znajo logično misliti, pridejo tudi do grižljajev, ki jim niso namenjeni. S tega vidika jih ni težko puščati same - so pač"samoza- dostne". Prijazne in dostopne so mačke, rojene v znamenju tehtnice (24. sept. - 23. okt.). Rade živijo pri pri- jazni družini v mirnem stanovanju. Čarom tehtnic se težko upiramo; tako naklonjenost izžarevajo, da nas nehote navijajo okrog prsta. Če ima "tehtnica" koga posebej rada, mu sledi na vsakem koraku. Škorpijoni (24.okt. - 22. nov.) delujejo nekoliko nedostopni, malo arogantni. V resnici pa so prave dušice in zelo ranljivi. Ko sprejme- mo njihovo geslo, "Vse ali nič", jih bomo zlahka odvrnili od samotarst- va. Zadovoljstvo in naklonjenost kažejo na sto načinov. Na primer s spontanim napadom lakote. Strelci (23. nov. - 22. dec.) niso sobni tiči. Morda živijo več pri sose- du kot doma. a za ljubosumje ni raz- loga: mirno polovico življenja preživijo doma, sicer pa jih vodi gon po svobodi. Okna in balkon je treba zato ustrezno zavarovati. Ker se ne- skončno radi igrajo, bodo dobri pri- jatelji otrok. Je vaš maček preveč samosvoj, da bi ga uvrstili pod katero od astroloških znamenj? Mogoče je pa kje na meji dveh znakov? Tako enostavno določanje znamenj spet ni. Končno so tu še ascenden- ti in drugi dejavniki, na katere se razumejo le strokovnjaki. Ali pa je pri mačkih vse drugače... Kdo ve ? Društvo za odgovoren odnos do malih živali Pred nekaj tedni smo videli naj- težjega krapa iz ribnika Rogoznica, Silvo Murko izPodvincev 130 pa je postavil nov rekord s srebrnim tol- stololjikom, težkim kar 14,55 kg in dolgim 106 cm. Silvo je lovil na preizkušen način krapa in ob 19.10 se je "obesil" srebrni tolstolobik, ki mu v ribnškem žargonu rečemo kar "bik". Ob ribniku je bilo kar precej ribičev in na srečo je imel Nikola Vranjec dovolj veliko lovilno mrežo, da j e lahko ribo zajel in jo po- magal Silvu spraviti na suho. Silvu je to največja riba v ribiški karieri doslej. Zaželimo mu še m- pT&\ dober prijem. Vlado Ogrizek Štirinajst in pol kilogramov ribiške sreče. Foto: Kosi' Krvodajalci 3. maj - Silva Znidarič, Po- brcžjc 148/c, Videm; Martin Brec, Volkmcrjcva 7, Ptuj; An- drej Vugrinec, Markovci 33/a; Marija Valič, Moškanjci 22; Ja- nez Horvat, Formin 26/b, Gorišnica; Oto Mesaric, CMD 17, Ptuj; Jurij Cvitanič, Gorišnica 62; Milan Čuček, Poljska C. 3, Ptuj; Ivan Lcbar, Po- Icnšak 29; Konrad Svcnšck, Kve- drova2,Ptuj. 5. maj - Ivan Cafuta. Ložina6, Podichnik; Srečko Dečko, Vo- dranci 17, Kog; Dominika Kola- rič, Vodranci 20, Središče; Tončka Plut, Mestni Vrh 31, Ptuj; Vlado Babosck, Štuki 5/a, Ptuj; Majda Holc, Prešernova 17, Ptuj; Karmen Licul. Sp. Korena 33; Josip Hajdinjak, Ul. 25. maja 8, Ptuj; Milka Babosck, Štuki 5/a, Ptuj; Jožica Kline, Spuhlja 19; Janko Petek, Trubarjeva 9, Ptuj; Suzana Majcenovič, Cirkulane 55; Dušan Dodick, Apače 296, Lovrenc na Dravskem polju; Da- nici Petrovič, Podvinci 124/a; Darij Kornik, Dravska 12, Ptuj; Marjan Trebovšek, Kajuhova 3, Ptuj; Ivan Sagadin, Brunšvik68; Franc Lašič, Marjeta 6/c, Starše; Alojz Sužnik, Grajenščak 29; Ja- nez Štumberger, Stojnci 20, Markovci; Dušan Podlesnik, Bukovci 66; Zcljko Tarodi. Ar- bajtcrjeva8.Ptuj. Siniša Čeh, ponosen na prve letošnje gobje dvojčke. Poto: Ai Ozmec KgloRlii Nsvel' Priporočamo vam, da skuhate cvetačno kremno juho in sluzasto riževo juho. CVETAČNA KREMNA JUHA 3 dag olja 2 dag moke 40 dag cvetače + cvefačr)! listi 1,51 kostne juhe ali vode 7 žlička jušnega koncentrata sol, poper, limonin sok, muškatni oreh, 1/2 kisle smetane, en rumen- jak Na primerno vroči maščobi svetlo prepražimo moko, dodamo cve- tačne liste in cvetačne cvetove, prili- jemo tekočino in kuhamo, da se ze- lenjava povsem zmehča. Nato juho pretlačimo, ponovno prevremo in dodamo začimbe in legir. Namesto moke lahko vzamemo krompir. Ko juho serviramo, lahko damo v sko- delico najprej nekaj cvetačnih cve- tov, ki smo jih posebej kuhali, čez prelijemo vročo cvetačno kremno juho in potresemo s peteršiljem. SLUZASTA RIŽEVA JUHA 12 dag riža 11 vode ali kostne juhe sol, maslo, peteršilj V slan krop ali kostno juho vsipa- mo prebran opran riž. Kuhamo ga 45 minut, da se razkuha. Noto ga pretlačimo. Juho ponovno prevre- mo, dodamo maslo in fino sesekljan peteršilj. Čejuhokuhamospomočjo vode, je dietna, drugače pa kot vsa- ka druga gosta juha. Uživajte ob kuhanju, le tako vam bodojediuspele! Nada Pignar, učiteljica kuharstva Če se po jutru da?i pozna, po- tem se navi letos obeta dobra gobja sezona. Prvi letošnji jurčki so namreč pričeli rasti že v začetku maja, kar je glede na minula leta redek pojav. V četrtek, 5. maja, namjihje v spremstvu očetaprinesel na og- led Siniša Čeh, učenec male šole, doma iz Ločiča pri Trnov- ski vasi. Gobja dvojčka sta bila videti krepka in zdrava, saj je za črve zagotovo še prezgodaj. Naseljuje med običajnim spre- hodom po bližnjem gozdu pri LočkemVrhu. Sicer pazočetom rad nabira gobe in se že kar ve- seli prave sezone, ko se bo cekar šibil pod težo slastnih gozdnih sadežev. -OM V vrtu v SADNEM VRTU so iz dneva v dan bolj opazne posledi- ce pretekle zime in neugodnega vremena v času cvetenja. Najbolj so zaradi zimske po- zebe utrpele marelice. Marelice priporočamo saditi na južno stran zidu, da bi bile bolje obva- rovane pred mrzlimi severnimi vetrovi. Takšen zavetni položaj pa je bil letos usoden. Toplo vre- me je že zgodaj, v prvi polovici februarja, v rastlini vzbudilo pretok rastlinskih sokov, začetek vegetacije in močno na- penjanje cvetnih brstov. Občutna zimska ohladitev v drugipolovicifebruarjapodl5C pa je povzročila, da so cvetni brsti pomrznili. Po cvetenju je že opazna slaba zavezanost plodov tudi na dru- gih vrstah koščičarjev. Nekatere vrste sliv in češpelj se niso razcvetele, obilno cvetenje češenj se jeosipalo,tudivišnjese kljub dobremu cvetnemu nas- tavku niso tako primerno zave- zale. Čestokrat pripisujemo takšnemu stanju le neugodne vremenske razmere v začetku vegetacije in času cvetenja in so- dimo, da je cvetenje pozeblo, ne pomislimo pa na morebitno zdravstveno stanje cvetnih brstov. V vremenskih razmerah, ki so sledile lanski suši, neugod- ni jeseni ter dolgi in sorazmerno vlažni ter v nekaj obdobjih nad- povprečno mili zimi, se je še po- sebej pri koščičarjih razvila in opravila svoje zelo nevarna rast- linska glivična bolezen cvetna menili ja ali cvetna gniloba. Posledice pozebe postopoma odpravljamo z zeleno rezjo tako, da krajšamo rodni les, z dobrim prehranjevanjem in varstvom rastlin pred boleznimi in škodljivci. Bolj previdni pa mo- ramo biti pri negi sadnega drev- ja, kjer je vzrok izpada rodnosti cvetna monilija, da se ne bi ta še v večjem obsegu prenašal na cvetni nastavek za rodnost v nas- lednjem letu. Uspešno lahko preprečimo širjenje te bolezni le, če vsaj dvakrat mesečno vse do zaključka vegetacije septem- bra koščičarje škropimo z bay- corom ali ronilanom v 0,1 do 0,15% koncentraciji. V OKRASNEM VRTU sproti pregledujemo rastline, ali jih morebiti niso napadle listne uši. Močno zvito listje na rastnih vršičkih in potovanjemravelj po steblu in vejah so zanesljivi zna- ki, da so rastline napadle uši. Te so lahko zelene, do skoraj pro- zorne ali črne barve. Uničujemo jih z rastlinskimi zvarki ali mehanično, najučin- kovitejše pa je škropljenje s sis- temičnimi insekticidi, katerih lastnost je, da zastrupijo rastlin- ski sok, s tem pa sesajoče uši pro- padajo. Ker okrasnih rastlin ne uporabljamo za hrano, je izbira škropiv toliko lažja kot za zelen- javo, ki si jo s pretirano rabo pes- ticidov naredimo neuporabno. Manj strupeni so keniatoks, ac- telic, pirimor ali folimat, meta- systox pa sodi med najstrupe- nejše; uporabljamo jih v 0,1 do 0,15% koncentraciji. Vse vrste listnih uši prenašajo razne rast- linske virusne bolezni, zato nji- hovega pojava in uničevanja ne smemo spregledati. Trata v maju in juniju najbuj- nejše raste, zato si slede košnje skoraj tedensko ali desetdnev- no. Po vsaki drugi košnji je pri- poročljivo trato pognojiti z zan- jo posebej pripravljeno mešani- co gnojila ali pa kar z dušičnimi gnojili - do 1 kg na ar površine. Dognojevanje z dušičnimi gno- jili krepi razraščanjetravneruše, gosta trava pa duši in ovira raz- raščanje širokolistnih plevelov, ki so v negovani trati prava nad- loga, saj ji škodujejo in jo kazijo. V ZELENJAVNEM VRTU se bodo ob ugodnih vremenskih razmerah in ko se bo zemlja pre- krila z rastlinjem, pričeli pojav- ljati nadležni polži. Ti lahko povzroče škodo na vrtninah, če pride do njihove pretirane razmnožitve. Takšna razmnožitev je pogostenjša v manj negovanih vrtovih. Plevel in gosti posevki zadružujejo več vlage, kar je za razvoj polžev ugodnejše. Polžev čestokrat niti neopazi- mo. Na prosto prilezejo šele zvečer, rastline pa objedajo v glavnem ponoči. Čeprav ima vlaga velik vpliv na njihovo ak- tivnost, pri tem ni odločilna obi- lica dežja, temveč njegova red- kost. Če vrt zalivamo, polže že močno omejujemo, če zalivamo zgodaj zjutraj kar se da poredko, a takrat izdatneje. Gibanje polžev je po suhih in obdelanih tleh namreč zelo ovirano ali pov- sem onemogočeno. Mulčenje in zastiranje tal s pokošeno travo jim nudi idealne pogoje za raz- voj. Neobdelane površine, razne nabrežine, zelene pasove ob ces- tah in jarkih redno kosimo, da se nebi zadrževali tamkaj. Proti polžem uporabljamo razne pasli, naslavljamo vabe, jih pobiramo in mehanično uničujemo, gojimo njihove na- ravne sovražnike, kol so race, ježi, žabe in ptice, v skrajnem primeru pa uporabimo strupene kemične pripravke - zrnca me- surol ali limax ter prašiva polžopin in pužomor. Po bioholedarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, kijih pride- lujemo zaradi lista, 16. in 17. ter od 24. do 26. maja, korenike in gomol- ja od 20. do 23. maja, plodov od 17. do 20. ter od 26. do 28. maja ter cve- ta in zdravilnih zelišč od 14. do 16. ter 30. in 31. maja. Miran Glušič, ing. agr. Obvešča cenjene stranke, da -posluje trgovina Šikole z novim delavnim časom: delavnik od 7.00 do 19.00, sobota od 7.00 do 13.00 in nedelja od 8.00 do 12.00 ure Nudimo vam veliko izbiro: semenskega krompirja iz uvoza, semenske koruze, semen in drobnega orodja za urtičkarje, gnojil ter drugega repromateriala (zemlja za rože, neotex itd.), sredstva za varstvo rastlin, rezervne dele in kmetijsko mehanizacijo. Zbiramo tudi prednaročila za purane! AGROOSKRBA, VAŠ ZANESLJIVI SPREMLJEVALEC INFORMACIJE: AGROOSKRBA MARIBOR Rjslovalnica Šikole \bdovodna ul. 7 Šikole 5 TEDNIK -19.MA.I 1994 ZA KRATEK CAS - 17 INFO-glasbene novice! če se ozrem po svojem pisanju, mi postaja jasno, da verjetno kak teden opišem vse odlične plošče, velikokrat pa zadržim kak nov hit počivati in ga objavim, ko postane ževsemznan,ska kšnododat- no informacijo! odlična plošča - dobra plošča ^-solidna plošča HADDAWAY je v svojem najno- vejšem komadu odplul v reggie vode. Pesem se imenuje Stiril up. Po hitu Onien3'}e nemški duo MA- GICAFFAIR pripravil nov plesni hit Give Me AH YourLove. )t()K )K Najuspešnejši techno duo prete- klih dveh let 2 UNLIMITED pri- pravlja novi album, s tega pa so za po- skusno izdali komad THE REAL IHING.*** Ameriška rap atrak- cija ARESTED DE- VELOPMENT je zaslovela s koma- dom People everyday, sedaj pa so fantje skombinirali nov hit EASE M Y MIND.*** S pomočjo skupine Bizzarre Inc je nizozemska skupina I TO I zaslovela v ZDA s komadom THE RIGHT TIME.*** Po uspešnici Happy People se PRINCE ITAL JOE & MARKY MARKpreizkušataskomadom UNI- TED.*** Rapper Hammer se je neuspešno vrnil na sceno, sedaj se vrača še VA- NILLA ICEzboljhip-hoprap koma- dom ROLL'EM UR *** Novi britanski zvezdnik JOE RO- BERTS z albuma lx)oking for the hear and now izdaja svoj drugi hit s naslovom BACK IN MY LIFE. *** Skupino EYC sem že omenjal s hi- tom The way you work it, novi pa je NUMBERONE. *** JON SECADA prihaja s Kube in po neverjetno uspešnem prvencu Just another day ponovno upa na podoben uspeh s skladbo IF YOU GO, kmalu pa bo Jon izdal tudi drugi album He- art, Soul and a Voisce! *** v preteklem tednu sem omenil ko- mad Rockin' for myself skupine Mo- tiv 8, ki je producirala hit skupine DOOBIE BROTHERS z naslovom LISTEN TO THE MUSIC. *** Britansko dance odritje GLOW- ROM po diskotekah navdušujejo s komadom CARRY ME HOME. ^ ^ ^ EAST 17 so naredili odličen počasen hip-hop komad AROUND THEWORLD.*** Ameriško pevko WENDY MO- TEN imajo za novo Whitney Hous- ton. Wendy ima novo uspešnico SO CLOSETO LOVE. *** ROXETTE upajo na uspeh nas- lovne teme albuma in novega singla CRASH! BOOM! BANG! *** Škotska skupina THE LEVEL- LERS ima prijetno novo pesem JU- LIC ^ ^ ^ Bivši bobnar skupine Oueen RO- GER TAYLOR poizkuša novo pev- sko pot s skladbo NAZIS '94 in albu- mom HAPPINESS! *** Ameriški novi talent JOSHUA KADISON, ki ga že primerjajo z Bil- lyjem Joelom, je odpel drugo skladbo BEAUTIFUL IN MY EYES. *** MICHAEL BOLTON z zadnjega albuma The one thing niza uspešnice, najnovejšaje priredba skladbe LEAN ON ME. *** Zanimivi duet sestavljata ELTON JOHN & MARCHELLA DE- TROIT v priredbi skladbe AINT NOTHING LIKE THE REAL THING,kijovorginaluprepevaMar- vinGaye! *** Skupina METALLICA je ponov- no posnela skladbo ONE, ki je na al- bumu Liveshit! *** Ameriški rockerji AEROSMITH, ki bodo proti koncu maja koncertirali v G radcu, so z albuma Get a grip izdali že peti single CRAZY! *** David Bre/nik POPULARNIH 10 1. The most beautiful GirI in the World-Prince 2. Don 't turn Around - Ace o f Base 3. Look who 's talking - Dr. Alban 4. Dedicated to the One I Love- Bitty McLean 5. Everything Changes - Take That 6. Ain 't Nothing Like the Real Thing - Elton John & Marchella Detroit 7.Alvi/ays-Erasure 8. Withoutyou - Martah Carey 9. Sleeping in my car - Roxette 10. rilRemember - Madonna Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj (med 20. in 23. uro). POMLAD Pomlad je cvetoča in zelena, ptičkižrgolijo in rožice cvetijo. Travica zeleni, sonce rumeni, a dežekpada cele dni. Jerneja Fištravec, 4. a OŠ Mladika TEDEN ČIŠČENJA V KS LESKOVEC Čeprav še nisem veliko razmišljala o tem, kaj se bo zgodilo z našo Zemljo, se zavedam, da jo je treba temeljito očistiti. Takšna, kot je danes, ne bo mogla več dolgo obstajati. Čeprav člo- vek prebiva na našem planetu že okrog milijon let, joje uničil predvsem v novi dobi: tovarne proizvajajo snovi, ki se v naravi ne morejo razkrojiti. Vse premalo se zavedamo, da so za nami nasledniki. Naša čistilna akcija kraja je le delček, ki naj bi pripomogel k čistejši naravi. Učenci naše šole smo prizadevno stopili v skupno akcijo. V ponedeljek, 25. aprila, smo orga- nizirali akcijo s sloganom: MOJ KRAJ - LEP, UREJEN IN ČIST. Opravljali smo najrazličnejša dela. Uredili smo šolski vrt, velik sadovn- jak, izravnali divje odlagališče ob šol- skem igrišču, uredili okolico šole, po- brali na tisoče in tisoče papirčkov in druge navlake. Razdeljeni smo bili v več skupin. Tudi okolico trgovine, gasilskega doma in pokopališča smo temeljito očistili. Med temi čistilci sem bila tudi sama. Dobili smo vrečke in rokavice za pobiranje smeti. Pobrali smo vse, karje bilo mogoče stlačiti v vreče. Natančno smo popisali divja odla- gališča v bližini: - ob potoku Psičina v Mali Vamici je večje odlagališče gum, krp, čevljev in plastike - v neposredni bližini šole, 20 m od gospodarjevega hleva so štedilniki - na desni strani ceste 1,5 km od šole ležijo v jarku stara posoda in kotli za kuhanje svinjske hrane - nasproti prve garaže (bližina pro- metnega znaka za divjad na cesti) so nametani ob potoku štedilniki, lonci, vozički... Upam, da bodo odgovorni te smeti odpeljali. Smeti smo odlagali v zabojnike. Večkrat v letu bi morale potekati take akcije. Vsakdo bi se moral zavedati, da papir in drugi odpadki spadajo na določeno mesto. Tudi odrasli bi se tega morali zavedati. Naj narava postane del našega živl- jenja! Tatjana Stopajnik, 8. r, OŠ Leskovec MOJ BRATEC MAJ Maj je naša pomlad, Maj naš sonček je zlat. 8. april je bil zame najsrečnejši dan. V ptujski bolnišnici je prijokal na svet moj drugi bratec. Vsi ga imamo zelo radi. S svojimi prijaznimi očkami, no- skom, jokom in drobnim nasmehom nas vsak dan osrečuje. Njegov sprejem je bil skrbno načrto- van. Začelo se je, ko smo spoznali, da v našo hišo, kakršna je zdaj, ne more priti novorojenček. Preuredili smo nekatere prostore in kupili stvari, ki jih bo novorojenček potreboval, da bo veselo preživel svoje prve dni in še bolj veselo rastel. Ko smo vse to pripravili, je prišla na vrsto izbira imena. Zapunčkosmobili prepričani, da bo Ana. Pri tem je bila trmasta mami, in če si ona kaj zamisli, potem smo z atijem nemočni. Pojma pa nismo imeli, katero ime bo izbrala, če bo fantek. In bil je fantek, zato so se začele težave pri izbiri imena. Vsi smo bili presrečni in pripravili smo vesel posvet o izbiri imena. Mami je izbrala ime MAJ, ati se je odločal za MATICA, bratec Jan si je želel JURČKA, jaz pa VIDA. Skoraj bi bil Vid, saj se tudi meni kdaj posreči koga prepričati. A veselila sem se prezgodaj. Ati in Jan sta se strinjala z imenom Maj in potegnila z mamico. Uh, kje je na tem svetu pravica? Kaj naj naredim proti trem? Zmagala je spet mami, zatomi ime Maj nekaj časa ni hotelo biti všeč. Zdaj sem se nanj že privadila in mislim, da je ime BOŽANSKO, kot je božanski ta moj novi bratec. Maj je postal naš pravi princ. Imačrne lase in modre oči,coo/ nosek injevespopoln. Maj je najlepši dojenček na svetu. Vsi smo srečni, ker je zdrav. Vse naj naj za mojega Maja. Nikar pa ne mislite, da sem ob tem srečnem dogodku pozabila na svojega petletnega bratca Jana. O ne! Jan in Maj sta dve moji najljubši bitji na sve- tu. Sploh pase imamov naši družini vsi zelo zelo radi. Polonca Ambrožič, 5. b OŠ Ljudski vrt, Ptuj NE MOREM VERJETI, DA SEM PREMAGAL POHORJE šli smo na planinski izlet od Rib- niške koče do Slovenj Gradca. V Ki- dričevem smo vstopili v avtobus. Ko smo iztopili, je bil prvi vzpon do Rib- niške koče visok 1507 m. V Ribniški koči smo dobili prvi žig. Tam smo ne- kaj pojedli innatosmošli dalje. Hodili smo po snegu. Tovarišica Majda nam je povedala, da so znaki na drevesih markacije. Nato smo se razdelili. Prva skupina je šla na Črni vrh, druga pa na Malo Kopo. Spet smo se dobili pri Grmovškovem domu pod Veliko Kopo. Tam smo spet nekaj pojedli in nadaljevali pot. Po poti smo si ogledo- vali naravo. Iglastih dreves je bilo dos- ti več kot listnatih, zato ker je na plani- nah več iglastih gozdov. Potem smo prišli do zadnjega počitka, ki je trajal dveuri. Koča sejeimenovalakoča pod Kremžaijevim vrhom. Tam smo se lahko igrali. Nek gospod nas je slikal. Ko smo šli dalje, nismo več počivali. Prišli smo v Slovenj Gradec. Tam smo šli na avtobus in potem domov. Nisem mogel verjeti, da sem premagal Po- horje. Uroš Trstenjak,3.b OŠ Kidričevo V PARKU V park rada zahajam. Večkrat grem tja s sestrično in bratrancem. Tam opazujemo rože, grmiče in drevje. Se- strično večkrat poučim o rastlinah. Včasih fotografiramo zanimivo cvetje. Jeseni nabiramo kostanj. Radi podimo kakšno veverico, vendar skrbno pazimo, da ne pohodimo rast- lin. Veliko se tudi igramo. Najraje se vozimo po toboganu. V parku smo spoznali že veliko rast- lin. Med rožamipoznamože tulipane, hijacinte, marjetice, teloh in še druge rože. Pri grmičih prepoznavamo for- sitijo, jasmin, japonsko kutino in češnjo ter veliko grmovja. Od dreves pa poznamo kostanj, brezo, lipo inbu- kev. Park mi je zelo všeč. Moti me le to, da mladina ne pazi na urejenost par- ka. Grede so mi zelo všeč, saj na njih rastejozelozanimive rože. Rožje veli- ko, več pa je tudi grmičev in dreves. Spomladi drevesa cvetijo, odprejo pa se tudi cvetovi rož in grmičev. V parku nam je všeč, ker je daleč od cest in mestnega vrveža. Park je dober za počitek starejših ljudi in zato ga mora- jo otroci ohranjati, da se bodo lahko* kot stari ljudje tam odpočili. Park ni primeren za vozila, ker to moti stare ljudi, ki jim je park potreben. Mladina mora metati odpadke v koš, ne da jih vrže na gredo. Tudi če drevje še tako diši, ne smomo trgati vejic. InaLejko,2.a OŠ Olge Meglic REKA DRAVA PRIPOVEDUJE "Izviram visoko v gorah, kamor še človeška noga ni stopila. Ko pritečem do mest, me imajo ljudje za smetišče. kajti vame vlivajo nafto, razne herbici- de, mečejo pločevinke in druge od- padke. Ob takih delihbiradavse smeti vrgla v tistega, ki me onesnažuje, ali pa bi ga utopila. Ko zagledam čistilno napravo, pos- tanem vesela. Če bi vsi ljudje tako rav- nali z menoj kot nekateri, bi bila zelo lepa reka in v meni bi bilo veliko veČ rib. Ljudje bi se lahko v meni kopali kot so se nekoč, lahko bi me pili, ribiči bi ribarili. Ampak če me boste popol- noma umazali, se ne boste ne kopali ne pili vode in ne ribarili. Zatovaspro- sim, vrnite mi lepoto in poskrbite, da bom vedno čista reka." Vse to mi je povedala reka in jaz sem spoznal, daje to resnica. Obljubil sem ji, da bom ravnal sebi in njej v prid, to- rej je ne bom onesnaževal. V primeru, da bom koga videl, ki bo grdo ravnal, bom smeti pobral, še prej pa ga bom opomnil na napako. Takšna je zgodba današnjih rek, ki so žal že skoraj vse pred katastrofo, saj so tako onesnažene. Boštjan Kocuvan, 6. c OŠ Mladika ŠTIRJE MEDVEDKI Nekoč so živeli štirje medvedki. Bili so prijatelji. Enkrat so šli nabirat zvončke za svoje mamice. Nabirali so jih s koreninicami, da jih bodo lahko doma tudi posadili. Bili so srečni in lepo jim je bilo. Mamice so bile zvončkov vesele. Jure Žagar, l.a OŠ Olge Meglic, Ptuj TEDNIK -19.MA.T 1994 POSLOVNA SPOROČILA-21 22 - POSLOVNA SPOROČILA 19. MAJ 1994- TEDNIK f EDNIK -19. MA.T 1994 OGLASI IN OBJAVE - 23 Kulturni križem kražem VELIKA NEDELJA # V petek, 20. maja, ob 20. uri bo v zadružni dvorani v Veliki Ne- delji občinsko srečanje odras- lih pevskih zborov in vokalnih skupin občine Ormož. Ude- ležbo je doslej najavilo osem zborov. • PTUJSKA GORA - V ne- deljo ob 10. uri bo romarski shod in slovesno bogoslužje, ki ga bo vodil prof. dr. Stanko Janežič. PTUJ • V torek, 24. maja, ob 20. uri se bodo v ptujskem gledališču že tretjič predstavili člani dramske skupine Pro- svetnega društva Simona Gre- gorčiča iz Velike Nedelje s ko- medijom v domačem narečju in petjem Zadrega za zadregoj. SLOVENSKA BISTRICA # 25. maja bo v središču mesta celodnevna kulturna priredi- tev z naslovom Dan mladih - posvečen ljubezni v izvedbi kluba bistriških študentov. MESTNA HIŠA # - Na og- led je razstava slik Staneta Vičarja. PTUJ # Sprehodite se na grad in si oglejte razstavo Glas- bila na ptujskem gradu. PTUJ • V Mestnem kinu je na sporedu film, ki ga skoraj ne smete zamuditi: Schindlerjev seznam. Z DRUGEGA KONGRESA GOSPODARJENJE Z ODPADKI Se premajhna skrb za okolie z ogledom nekaterih naju- spešnejših ekoloških dosežkov na našem območju so v petek, 13. maja, sklenili drugi kongres Go- spodarjenje z odpadki '94, ki je od torka potekal v Kidričevem in Ptu- ju. Sodelovalo je več kot 150 stro- kovnjakov s področja gospodar- jenja z odpadki iz domovine in tuji- ne. V razpravah so opozorili predvsem na javnost in eko posle ter na slovenski projekt Zdrava in čista mesta. Predsednik organiza- cijskega odbora dr. Srečko Za- krajšek je tako vsebinski kot stro- kovni del kongresa ugodno ucenil, zadovoljni pa so bili tudi s spremljajočimi prireditvami, predvsem z zanimivo razstavo o gospodarjenju z odpadki v ki- dričevski dvorani ter z ogledom ptujskih kulturnozgodovinskih znamenitosti in nekaterih turis- tičnih objektov. Na torkovi svečanosti ob pričetku kongresa so zbrane v veli- ki dvorani v Kidričevem pozdravili predsednik ptujske občinske vlade Branko Brumen, v imenu organi- zacijskega odbora dr. Srečko Za- krajšek ter Matevž Cestnik, pred- stavnik soorganizatorja - Čistega mesta Ptuj. V uvodnem predavanju je dr. Miro Kline razmišljal o trženju eko poslov, za njim je Janja Leban opo- zorila na vlogo goaspodarstva in posametznika pri uporabi ozonu škodljivih snovi, Andreja Jerina pa je razčlenila sistem vodenja podje- tij z vidika varovanja okolja in od- nosa do javnosti. Popoldne so udeleženci z zani- manjem prisluhnili sporočilom konference Globe 94, ki jih je podal dr. Srečko Zakrajšek, poslušali razpravo o pomenu in možnostih reklamiranja eko tehnologij in iz- delkov, pozno popoldne pa so se predstavile še nekatere firme z no- vimi ekološkimi projekti. Tudi drugi delovni dan je bil po vsebini zanimiv in pester. Na do- poldanski plenarni predstavitvi je poleg strokovnjakov iz Slovenije sodelovalo tudi 17 županov in predstavnikov nekaterih sloven- skih mest, saj je bila razprava na- menjena prav slovenskim zdravim in čistim mestom. Tovrstni ptujski projekt je podrobneje predstavil predsednik občinske vlade Branko Brumen s sodelavci. Svoje progra- me zdravih in čistih mest sta pred- stavili še mesti Maribor in Celje. Istočasno je v kongresni podsku- pini potekal posvet učiteljev in mentorjev mladih raziskovalcev slovenskih šol. Na poznejši okrogli mizi so razčlenjevali tehnične in družbene vidike gospodarjenja z odpadki. -OM Zanimivo razstavo si je ogledalo precej obiskovalcev, med njimi ptujski župan Vojteh Rajher (desno). Foto: M. Omet ČRNA KRONIKA Z AVTOM NA LEVO IN V TOVORNJAK Po magistralni cesti skozi naselje Spuhlja pri Ruju je v ponedelje, 9. maja, nekaj pred 20. uro vozil oseb- ni avto Oliver Kamilo Zidar iz Ljublja- ne. V desnem nepreglednem ovin- ku je zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je prav tedaj vozil tovornjak Miran Prejac iz Mihovcev. Vozili sta čelno trčili, pri tem je bil Zi- dar hudo ranjen. TREŠČIL V BETONSKI PREPUŠT v ponedeljek, 9. maja, nekaj pred I 22. uro je skozi naselje Drbetinci, KS Vitomarci, vozil osebni avto An- ton Vuk iz Radencev. V ostrem ovin- ku je zapeljal s ceste in silovito trčil v betonski prepust. Po trčenju je avto odbilo v zrak in padel je v vrtno ogra- jo ob bližnji stanovanjski hiši. V nez- godi je bil voznik hudo ranjen, pa tudi na avtomobilu je škode skoraj za pol milijona tolarjev. HUDO RANJEN SOPOTNIK NA _MOPEDU_ Na Potrčevi cesti v Ptuju je v sre- do, 11. maja, ob 18.30 voznica Kris- tina Grager iz Ptuja ustavila osebni avtomobil in odprla leva vrata. Prav tedaj je za njo pripeljal mladoletni mopedist T. O. s sopotnikom A.S. Nesreča je hotela, da je sopotnik A. S. z desnim kolenom zadel v rob odprtih vrat avtomobila, padel po cestišču in se hudo ranil. Mopedist in sopotnik sta stara po 15 let in oba doma v Ruju. VLOMILEC ODNESEL ZUTNINO v noči z 10. na 11. maj je nezna- nec vlomil v stanovanjsko hišo Branka Š. v Drbetincih, KS Vitomar- ci. Z vlomilcem je izginilo več kosov zlatnine in manjši znesek gotovine. Po oceni je lastnika oškodoval za dobrih 300.000 tolarjev. . HUDE POSLEDICE PREHITRE VOŽNJE v četrtek, 12. maja, ob 22.40 se je po lokalni cesti skozi Orešje proti Ptuju peljal z osebnim avtomobilom znamke Audi 100 Bojan Zavec iz Ptuja. V blagem ovinku je zapeljal na nasprotni vozni pas in na banki- no. Trčil je v peško Marijo Emeršič iz Orešja, ki je stala ob cesti. Ob trčenju je Emeršičevo odbilo v zrak in padla je na vrt stanovanjske hiše Orešje 16, kjer je obležala z izredno hudimi poškodbami. Voznik je z av- tom treščil še v kar dve ograji pred stanovanjskima hišama in na- zadnje obstal na cesti, obrnjen v smer, iz katere je pridrvel. Voznik ni bil poškodovan, avto pa je skoraj uničen. Materialno škodo so ocenili na 5 milijonov tolarjev. UGASNILA ŠTIRI ŽIVLJENJA Vsoboto, 14.maja, ob22.15seje pri Lenartu zgodila ena najhujših prometnih nesreč pri nas, v kateri so umrli štirje mladi ljudje. Kako se je to zgodilo? Po magistralni cesti od Maribora proti Lenartu je vozil osebni avto Zastava 128 Robert PregI iz Maribora. Na začetku Mari- borske ceste v Lenartu je v levem ostrem ovinku, verjetno zaradi ne- prilagojene hitrosti, zapeljal na de- sno bankino, po njej vozil kakih 20 metrov, potem pa je zasukal volan v levo in izgubil oblast nad vozilom. Avto je zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je z levo bočno stranjo silo- vito trčil v prednjo levo stran tovorn- jaka, ki ga je nasproti vozil češki državljan Roman Vlač. Po silovitem trčenju je tovornjak potiskal Zasta- vo 128 še kakih 10 metrov, potem sta obe vozili obstali na cesti. Posle- dice so bile pretresljive. Vzmečkani pločevini so na svojih sedežih umrli voznik 22-letni Robert PregI in nje- govi sopotniki 24-letni Andrej Makež, 21 -letni Janko Pondrk in 17- ietna Simona Smrk, dijakinja, vsi doma iz Maribora. Po srečnem naključju je ostal živ in le z lažjimi Rodile so - čestitamo: Afrodita Jumerovič, Ul. B. Kraigherja 7, Kj, dričevo - Simono; Dragica Munda Sodinci 32. Velika Nedelja - Manjo- Irena Kline, Nova vas 81, Ptuj - de- klico; Sonja Kolenko, Nova vas 102 Ptuj - deklico; Marjana Odorčič, Gorenjska (>, Ribnica - Anjo; Vesna Vidrih, Remčeva 5, Ptuj - Ncjca- Marta Matjašič. Icvanjci 4, Destr- nik - Igorja; Silva Žitnik, Industrij, sko naselje 11, Kidričevo - Janeza; Kristina Knez, Ul. 1. maja 12/a, Ptuj - Laro; Olga Plohi, Rucmanci 48, Tomaž - Kaljo; Marta Mc/jak. Pod- gorci 133, Ormož - dečka; Zyiyfeta Caraku, Potrčeva 42, Ptuj - dečka. Poroke - Ptuj: Roman Skuber in Brigita Vogrinec, Popovci 17/a; MiroŠaše,Brcg85,inSonjaCiajšek, Skrblje 1; Danijel Menoni in Majda Zadravec, Čarmanova ul. 7, Ptuj; Vlado Kuhar, Sovjak 11, in Marija Čuček, Biš 47; Aleksander Vidovič, Zg. Ilajdina 130, in Suzana Repec, Hajdoše61; Vladimir Vindiš in Sta- nislava Petek, Placar41/a. Umrli so: Janez Nemec, Ljuto- merska cesta 8, Središče ob Dravi, :|; 1940 -17. maja 1994; Ivana Vojsk, Kraigherjeva ul. Ih, Ptuj, ;;:1933 - f 7. maja 1994; Marija Peinkiher, ro- jena JERNEJŠEK, Ptujska Gora 30, :iM 931 -17. maja 1994; Ignac Ko- cuvan, Vitomarci 67, ■\> 1915 - +4. maja 1994; Marija Klemenčič. roje- na KOROŠEC, Savci 24, 1917 -1 9. maja 1994; Ivan Krajnc, Levanjci 29, 1935 -110. maja 1994; Marija Cestnik, rojena KANCLER, Zg. Hajdina88,:t:l911-tl0.majal994; Marija Veselko, rojena BALAŽIČ. Ivanjkovci 25, * 1922 - 15. maja 1994. poškodbami četrti sopotnik, 19-lel- ni Gorazd Pintarič iz Maribora. MOPEDISTU POČILA ZRAČNICA Peter Žumer iz Hajdoš se je v so- boto, 14. maja, dopoldne peljal z mopedom po matistralni cesti prof Mariboru. Med vožnjo skozi Miklavž na Dravskem polju mu je počila zračnica na zadnjem kolesu, zarafe tega je padel po cestišču in se hude- ranil. fl KOLESARKI SE JE ZATAKNILA TORBA Klotilda Grajn iz Vinarja pri Slo- vesnki Bistrici se je v soboto, 14. maja, okoli poldneva peljala s kole- som po lokalni cesti proti Prihovi. Med vožnjo se ji je v sprednje kolo zataknila večja torba, ki jo je imela obešeno na krmilu. Kolesarka je padla po cestišču in se hudo ranila. HUDO RANJENA KOLESARKA Elizabeta Kosec iz Gradiščaka KS Juršinci, se je v nedeljo, 15 maja, popoldne peljala s kolesom po lokalni cesti od Gabrnika prot Grlincem. S sprednjim kolesom je zapeljala na rob asfalta, izgubila ravnotežje, padla in se hudo ranila FF DRŽAVNO TEKMOVANJE BODOČIH PRODAJALCEV IN POSVET Šolati prodajalie za zahtevne kupie Trgovanje in Ptuj sta tesno po- vezana že od nastanka tega mesta, trgovina pa je razkošno cvetela v mestu ob Dravi vse do konca 15. stoletja, ko je ekonomska moč mesta zaradi borb s Turki upadla. Vse slabše je šlo trgovini in s tem mestu tudi v naslednjih stoletjih predvsem zato, ker so mesto so- dobnejše trgovske poti obšle. Ptuj si danes nedvomno ponovno želi bogatega trgovanja, to pa je odvis- no tako od slovenskih in evropskih trgovskih tokov kot od usposoblje- nosti yudi v Ptuju za trgovanje. Tudi zato, da bi opozorili na neustreznost programov za izo- braževanje bodočih prodajalcev, so v ptujski Ekonomski šoli, ki vključuje tudi šolo za prodajalce, prejšnji teden organizirali poleg državnega tekmovanja v tehniki prodaje blaga še posvet na temo Izobraževanje mladih za potrebe moderne trgovine. Posveta so se udeležili predstav- niki velikih in manjših slovenskih trgovskih podjetij, ravnatelji trgov- skih šol, dekan Ekonomske fakul- tete iz Ljubljane dr. Vekoslav Potočnik, povabljeni pa so bili tudi predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport ter Zavoda za šolstvo, ki pa se posveta niso udeležili. Tako bodo ugotovitve posveta poslali tema dvema institucijama kar raz- pravljalci sami, saj so presodili, da je sedaj, ko se pripravlja Zakon o poklicnih šolah, pravi trenutek za pripombe in izboljšave sistema šolanja prodajalcev. Ravnateljica Ekonomske šole Ptuj Branka KampI Regvat je po- vedala, da potrebuje gospodarstvo prodajalce, ki bodo znali ugoditi današnjemu zahtevnemu kupcu, zato se morajo prodajalci primer- no vesti, biti komunikativni, spe- cializirani v določeni stroki, široko razgledani in dobri poznavalci in- formatike. Današnja šola je še ved- no nadaljevanje usmerjenega izo- braževanja, dijaki pa so še vse pre- malo povezani s svojim bodočim delovnim mestom v trgovini. Del- no bo oziroma je že prispeval h ka- kovosti prodajanja zasebni sektor sam po sebi, vedno zahtevnejši in izbirčnejši kupec, veliko pa bi lahko prispevala tudi šola, je meni- la ravnateljica Branka Kampl Reg- vat. V času posveta se je 80 dijakov in dijakinj 11 trgovskih šol iz vse Slo- venije pomerilo v osmih ptujskih trgovinah v tehniki prodaje blaga. Njihovi kupci so bili kar člani tek- movalne komisije, ki so pri dijakih ocenjevali nastop, obnašanje do kupca, poznavanje psihologije kupca, način ponujanja blaga in ne nazadnje poznavanje artiklov za prodajo. Tekmovali so v trgovinah podjetij Mercator Mip Ptuj in Emona Merkur Ptuj. Zmagali so dijaki iz Celja pred Mariborčani in Murskosobočani, ptujski dijaki so bilipeti. Ali imamo dobre trgovce? Dol- goletni član komisije, sicer pa vodstveni delavec v ljubljanskem Maximarketu meni, da smo Slo- venci dobri trgovci, šole pa so skozi tekmovanja v 19 letih, kolikor !e-ta trajajo, lepo napredovale. M. Zupanič Priznanje za udeležbo na tekmovanju je za Ptujčane sprejelo vodst- vo Ekonomske šole. foio M