Poštnina pavialiraak. Leto I., štev. 20. V LJubljani, sreda dne 15. septembra 1920 Posamezna štev. 60 Vifl. Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 180 K mesečno...... 15 „ za zased, ozemlje . 300 . za inozemstvo. . . 400 _ Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K tnali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 „ Uredništvo: Miklošičeva cesta it. 16/1. Telefon št 72. Upravnlštvo: Sodna nlic* št. & Telefon št. 36. UtH kr. M*t. M. errtilMZ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Sklep ministrskega sveta o uradniškem vprašanju. Beograd, 14. sept. (Izv.) Današnji ministrski svet je nadaljeval razpravo o uradniškem vprašanju. Razvila se je dolga debata o službeni pragma-tiki in o laboratu uradniškega komiteja. Ministrski svet je smatral predloženi načrt za nepopoln in za odloči- - j. i-. Beograd, 14. septembra. (Izvir.) Danes so vložili dr. Pestotnik in ti na ministrskega predsednika odnosno notranjega ministra Draškoviča upit: v kakem stadiju se nahaja vladna akcija za izboljševanje materijelnega položaja državnih nastavljencev in na hnb nnfin namerava vlada rešiti to i/ -iir^cr ' Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Posebna izdaja. Ljubljana, 15. septembra Z ozirom na dejstvo, da je plebiscitna komisija v Celovcu včeraj sklenila, da se ima naše vojaštvo iz cone A umakniti ne da bi se poprej ali istočasno umaknila italijanska brigada iz beljaškega ozemlja na italijanska tla, dalje, da se ima umakniti iz te cone aktivno orožništvo, ki ni rodom iz plebiscitnega ozemlja; in z ozirom na sklepe te komisije v vprašanju nadzorstev je deželna vlada v izredni plenarni seji danes dopoldne sklenila podati demisijo. Ta sklep je predsednik deželne vlade nemudoma sporočil ministrskemu predsedniku Vesniču. Ljubljana, 15. septembra. Demisijski sklep deželne vlade, za katero v tem vprašanju stoji ves narod, je oster izraz protesta proti pristra-nosti plebiscitne komisije, katera je od prvega početka storila vse, da korakoma izrine našo upravo iz cone A in da izpodkoplje moralni ugled naše države. Koroško ljudstvo stoji zvesto na strani Jugoslavije, zato pa ga treba straho-vati z italijansko in avstrijsko invazijo in mu odvzeti oporo v naši upravi. Naša zmaga pri plebiscitu je sigurna, vendar si ne smemo dati do-pasti, da se vse zgodi tako, kakor želita naša sovražnika Italijan in koroški Nemec. astnik in izdajatelj Konzorcij Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Jelene 'ŠrSZ&^nSŠ* i Konferenca v Aix les Bains. fo io is le j i-[i r- i-o- k !n te i' na dnevnem redu. Beograd, 14. sept. (Izv.) Na vče-\ Aix les Bains, 1:5. septembra. Mil-rajšnji seji ministrskega sveta je bilo je davi sprejel rmnunakega sklenjeno, da poda dr. Trumbič v j ministra za zunanje stvari Toke Ju seji Narodnega predstavništva 16. /!»«*»• °b Šestnajstih je nadaljc-m. obširen ekspoze o našem zrna-haia oprava mod Millerandom in njeni položaju. Vodstvo zunaniegayh^tevirev miru in normalnih od nah in uradnikih. nJnTw , ..... I Pariz, 13. sept. V skupni izjavi, ki Beograd, 14. septembra. (Izvirno) j je bila objavljena na koncu konie-I lnančni odbor je imel popoldne se-j renče med Millerandom in Giolittija. Na dimnem redu je bil zakon oljem, se izraža zadovoljstvo, da sta carinah Pr* generalni debati je po-| mogla oba državnika priznati sploš-slanec dr. Brezisjar uaglašal, da jej no skupnost interesov obeh držav. sedanji, eannshi zakon silno oikodo-\Treba je predvsem storiti konec vojni val mSe narodno gospodarstvo. Naj med Rusi m Poljaki in sovražnostim stotine vagonov zastaja na progah m J turških nacionalistov. Neodvisnost in morajo podjetniki plačevati srtojninoj svoboda Poljske v njenih etnograf-iu ležarmo po 1200 kron dnevno. Za-I^jh mejah je smoter, ki ga zasledu-raoi prepočasnega zaearinjenja sej jeta obe vladi. Pravtako se je dosegel tudi mnogo blaga pokvari. Škodo trpe j sporam glede Turčije in glede po-seveda predvsem eanio konzumenti, j trebe, zagotoviti pogodbo v Sevresu, k«r trgovci cene primerno zvišajo, j kakor tudi glede potrebe prijateljske-Pri točki 173. finančnega zakona j ga sodelovan ja Francije in Italije v predlaga finančni minister raaširje-j Mali Aziji. Splošni mir se more ures-uje srbskega zakona glede denarnega j ničiti samo po vzpostavitvi normal-posfopanja. proti uradnikom za vse|nH, odnošajev z Rusijo in z nreditvi-pokra j i ne drž a ve. 0 tem se je mzvi-J j0 jadranskega vprašanja. Italija.i-la jako živa debata. Poslanca dr. Bre-\ sta jn francoska vlada, priznavajoč *%gar in Popovi (demokrata) sta I druga drugi svobodo pogajanj s so-navajala, da je sraki zakon v tem po-|vjetsko Rusijo, se strinjata v tem, da gledu veliko slabši rtd avstrijskega ustvari na Ruskem položaj, ki do-m madžarskega in da nikakor ne gre, j Voli Rusiji, da se vrne v mimo dru-da bt se pozicija uradnika še poalab- Ufeo narodov. Millerand naglasa ve- šala. — Dr. ilrezigar je navedel več |_ ljubljanskih slučajev, posebno slučaje postopanja proti ljubljanskim ca rinskim uradnikom. Po dalja debati je bilo sklenjeno, do, mora finančni liki pomen, ki ga pripisuje hitri rešitvi jadranskega vprašanja z direktnim dogovorom med udeleženimi, kakršni so predvideni po iialijanski vladi in ki bi mogli varovati upravičene zahteve Italije kakor tudi vse v po-štev prihajajoče interese. Oba ministrska predsednika sta se pri razpravljanju o prijateljskih odnošajili obeh držav z gospodarskega in političnega stališča sporazumela, prizadevati se, da bodo zvezni odnosa j i Francije in Italije polni zaupanja in vzajemne blagovoljnosti. Pariz. 14. septembra. (Izvirno.) ..Kxeel«i«r" javlja iz Aix les Bains: Ministrski predsednik Giolitti je javil, da vlada med Franci jo in Italijo v vprašanjih, o katerih se je razpravljalo. popolno soglasje. Kar se tiče Rusije, je prepnicosno v-aki državi, da jo prizna ali iw>. Francija je žc izjavila, da je ne prizna. Nemčija bo sprejela v Zvr.-.o narodov, ako bo izpolnila vse obveznosti, katero ji nalaga mirovna pogodba. Pariz, 14. sept. Po sestanku v Aix les Bains je imel romunski minister Take Jonescu z Millerandom in Gio-littijem porazgovor, kjer je obrazložil smoter in pomen male entente, o kateri je dejal, da ima popolnoma obrambni značaj. Po „Matinu" je vprašal Milleranda, ali bo podpiral tako politiko. Mallerand je temu pritrdil. — List poroča nadalje, da je Millerand soglašal s predlogom Jo« nesca, da se od časa do časa preloži sedež donavske komisije, da na ta način ne bo nihče užaljen. — „Pe-tit Parisien" javlja, da je Take Jone-sen izjavil, da so vse države, Id tvorijo malo entento, v najboljših odna-šajih z Avstrijo. testa. Demokrat dr. Angjelinovic je povdarjal osobito dolžnost zastopnikov osvobojenih krajev obsoditi bolgarski napad na jugoslovanski Pie-mont, kraljevino Srbijo, iu jc dejal: ..Jugoslovanska edinstvo je nedeljivo. -Makedonija ni srbska, nego je jugoslovanska. kdor udari njo, udari naš narod. Pridružuje se onim, ki izjavljajo, da je mirovno pogodbo z Bolgari mogoče sprejeti samo s protestom. Demokrat Agatonovič, zastopnik Niša, torej kra ja, ki je strašno trpel, pod bolgarsko okupacijo, govori o-politiki Bolgarov, ki je bila germa-ttoiilska in protislovanska. Spominja na izjavo Radoslavova, ki je 1.1916. dejal v bolgarskem parlamentu: „Srbija bo morda še obstojala, toda Srbov ne bo več. Vojna je Bolgare premagala. Ostalo pa je dejstvo, da smo bratje. Bolgar naj sc sedaj pokori nasvetu starejšega in pametnejšega. Mi pa mu moramo oprostiti, ker mi in Bolgari moramo imeti pred očmi vzvišeni cilj, n® sanio človeški, temveč tudi jugoslovanski! Demokrat. Berlič izraža upanje, da bo naša država za- „ „______ _ vzela napram Bolgariji pomirljivo | nje fronte )-t a-o. 0- 1- P-l-o M la K> Za izpraznitev IfuMj. liceia Beograd, 14. septembra. (Izvir.) Poslanec dr. Pestotnik je stavil na ministra za prosveto Pribičeviča m železniškega ministra vprašanje gle* de izpraznitve mestnega dekliškega liceja v Ljubljani. Bzvoz Beograd, 14. septembra. (Izvir.) Financijsko ekonomski komite je si-stiral naredbo od 3. septembra po kateri morajo izvozniki pšenice (kidati 5 odstotkov do 10 odstotkov davščine m natura ministrstvu za prehrano. Merodajni so bih tehnični razlogi. Poljski umik pred Rušil London, 14. septembra. (Izvirno). Po moskovskih poročilih so Poljaki pri Brestu-Litovskem v široki fronti umikajo pred Rusi. - Drugi angleški listi javljajo, da odhaja 20 novih poljskih divizij iz tabjMigč it ppjača- Bivši avstrijski zunanji minister grof Berchtold in drugi 90 govorili za zo-petno vzpostavitev monariiije pod cesarjem Karlom. Le bivši nadvojvoda Maks, ki živi v zelo skromnih razmerah v Bruslu, je ugovarjal temu na-črtu. □'Annunzio nadaljuje svoje avanture. minister člen 173. pretnenUi r ff^ ™.bra/- V slu, da se mom nvcsU dKci&inarrJi^P'*1 h.3t V«™^ da so preiskava, predm sa kak uradmkka- f 1 °tc Ttnnje ali odslovi. Odpraviti se nvoA™*' CiVZ m rajo iudi čl. 70. in 76. srbskega, urad-\ Bakar, 14. septembra. IVAimun-, niškega, zakona., ki dajeta ministrom}210 PO^lj3- v manifestni italijanski moč. da smejo vsakga uradnika od-|?arofs da se pripravi, da sam urecl sloviti. O tem se bo jutri nadaljevala j vjrmianje. Arbanase inpri- debata. Poslanec Vesenjak se jc pri-lf«^ bivšega črnogorskega kralja Xi-družil izvajanjem dr. Brezigarja injk,te Pošlje, da sodelujejo. Popoviča. I Bakar, 14. s«ptembra. Na demar- Jkaci jski črti ni bilo nobenih 'jjoseb- Otvoritev drž. žen$ke*i/"7' dogodkov. St,n<]jalo so je samo fia UCifefijiSia V i112 encm ^raiu malo časa. Na Reki Mariboru. ift^ŠTo ,,skem|^bora, dalje predsednik Stola Sg- LjubUana, 14. septembra. Naj^d-j vpi-ašanju piše ..Marin": To vpraša- SnikSto^l^ri« vŽ^e^t n. ukaza ministra proervete Svebo-luie se ie z zadnjo d Annunzievo ge- ci^,.^,::« rk„i______ j' cL____r_ Prva seja državnega odbora. Beograd, 14. sept. (Izv.) Danes se je vršila prva seja državnega odbora. Navzoči se bili vsi člani, med drugimi predsednik narodnega pred-tavnsištva dr. Vukčevti in podpredsednika dr. Ribar in Ribnikar, ki tvorijo obenem predsedništvo državnega lagi ukaza ministra proervete Sveto- j nje se je z zadnjo žara Pribičeviča, je poverjeni it vo za I »to na navadon način bistveno ran-uk in bogočastje izdalo za takojšn jo j jasnilo. Proklamacija Reke kot neod e4vorite\- ženskega učiteljišča v Mari-Jvisne države zadovoljuje Itali jano in boru potrebne odredbe. Glavna težko-j Jugoslovane, kakor tudi Reko samo. ča je v pomanjkanju učnih moči in j p^i;*-,.«!.- u