Poštnina plačana v gotovini
ILUSTROVANI LIS
MESTO IN DEŽELO
Cena 2 din
DRUŽINSKI TEDNIK
Pri dobrosrčnih ljudeh je jeza zgolj poudarjena potreba po odpuščanju.
Beaumarchais
(1732—1709)
Leto X.
Ljubljana, 6. januarja 1938.
štev. 1.
»DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak četrtek. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. Telefon št. 33-32. Poštni predal št. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — NAR^NINA: za ‘/4 leta 20 din, */- leta 40 din, ‘/i leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 21 /2 dolarja. Naročnino je treba plačati vnaprej. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore je priložiti za 3 dinarje znamk. — CENA OGLASOVmed besedilom stane vsaka enostolpcna petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre in širina 55 milimetrov) din 7’—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4*50. — Notice: — vsaka beseda din 2*—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0’50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust.
Danes:
Po 10.000 letih odkrit
(Gl. 8tV. o)
193?
Napisal Andre Maurois
Pod mojim oknom pokriva travo tenka plast snega. Na golo drevje se ob<šn megla in le s težavo prodira medlo solnce skozi njo. Tako se poslavlja od nas staro leto v okolja, ki mu ga predpisuje knjizevnostna tradicija... Kakšno je bilo to leto, ki se je utrnilo za nami? Ali nam je prineslo srečo ali nesrečo? Poskusimo napraviti bilanco.
3
Prvega januarja 1937 se je bodočnost zdela zelo črna. Socialni boji na Francoskem, ki so razburkali poslednje mesece 1930. leta, se niso bili še polegli. Politične strasti so zasekale globoke prepade med strankamii. Od zunaj se je bilo bali vsega mogočega. Abesinska zadeva, je bila razgalila vso nemoč Zveze narodov. Državljanska vojna na Španskem je grozila, da bo razklala Evropo v dva tabora in sprožila novo svetovno vojno.
Tako strašne so se takrat zdele te nevarnosti, da smo dolžni nekoliko hvaležnosti letu 1937., ker jih je ne sicer za zmerom pregnalo, a jih je vsaj vseh teh dvanajst mesecev držalo v šahu. Mislim, da smemo reči brez prenaivnega optimizma, da je notranji položaj na Francoskem mnogo boljši 1. januarja 1938., kakor je bil 1. januarja 1937. Duhovi so mirnejši, strankin ji niso več tako nori, mir na ulicah je brezhiben. Svetovna razstava je v glavnem uspela in je dala mnogim tujcem priložnost za spoznanje, da pri nas na Francoskem prav tako z lahkoto vzdržujemo red kakor pri njih domu, In Igfrapcgski n d jr ena ■izmed glavnih prvin evropskega "mirii:
Tudi angleški red je bil -leta. 1937. V ■nevarnosti kakor že dolgo prej ne: ogrožala ga je huda kriza monarhistične ustave. Prav tako kakor pri nas je bilo 1937 tudi pri Angležih leto notranjih borb in njihovega ugodnega konca. Nazadnje je zmagala zdrava pamet in tako j* imperij doživel rta kronanjski dan trdnost zvestobe svojih narodov in njihove enotnosti.
V Evropi se je v preteklem letu kolikor toliko ohranil mir, vsaj pri velikih narodih. Lahko to ni bilo. Potrebni so bili pravi čudeži potrpljenja, čuda diplomatske iznajdljivosti. Da so se ti čudeži mogli zgoditi, je dokaz, da preveva vse vlade mogočna skupna želja:	želja, da po
vsaki ceni preprečijo vojno, saj ne bi bila nova vojna za zmagovalce nič manj strahotna in smrtonosna kakor za premagance.
Naj bo zato zahvaljeno leto 1937., manj zaradi dobrega, ki ga je storilo — tega je bilo kaj malo — kakor zaradi zla, ki bi ga bilo moglo storiti, pa ga ni.
Ali če je Ido 1937. poteklo brez nepopravljivih katastrof, vsaj kar se Francije tiče, je zapustilo strahotno dediščino letu 1938.
1937 bo v zgodovini leto vojn pod krinko miru; leto, ki je videlo ■razmerje med narodi na isti stopnji kakor pred več stoletji; leto bankrota človeških pravic. Leta 1937. so prav tako l:akor leta 1537. neznani morski razbojniki sredi miru potapljali trgovske ladje v Sredozemlju. Leta 1937. so se narodi, prav tako kakor v dobi verskih vojn, bojevali za doktrine in dogme.
1937 je bilo leto nasilnosti, leto, ko je triumfirala pravica pesti, leto nekaznovanih napadov. Nevarni kažipoti so to zu bodočnost. 1938 bo moralo postati za Anglijo in Francijo leto velikanskega oboroževanja, če-hočemo učakati dejansko obnovo ravnotežja, ki ga Zveza narodov pravno ni zmožna, več ohraniti.
*
Ali bo leto, ki jnihaja, za Evropo leto okrevanja.?' Ne drznem se upati. Rajši primerjajmo naše stanje s stanjem bolehnega človeka, ki preživlja akutno stopnjo nevarne bolezni. »Če bo vzdržal devet dni,* pravi zdravnik, »bo izplaval.« Sleherni dan, ki mine brez usodnega dogodita, pomeni tedaj zmago. Takšen je danes naš položaj.
Že tri leta nam vsako zimo napovedujejo vojno na pomlad, revolucijo na jesen; že tri leta vam minevata pomlad in jesen, ne da bi prinesli
Razgled po svetu
18letni diktator?
Egiptovski kralj je kratko in malo odslovil večinsko vlado in poklical na krmilo manjšinsko opozicijo. — Japonci groze Angležem z vojno
V Ljubljani, 5. januarja
V Egiptu so se začele dogajati čudne reči. V nasprotju z duhom parlamentarizma, čeprav ne s kršitvijo mrtve črke ustave, je še ne lSletni kralj Faruk I. potisnil 30. decembra 1. 1. ob stran najmočnejšo stranko in poklical na vlado manjšinsko opozicijo. Vladar ne očita odslovljeni vladi samo kršitve ustave, češ da je hotela okrniti njegove ustavne pravice, temveč jo dolži v odslovilnem pismu tudi zanemarjanja državne uprave, predvsem socialnih reform.
Toda to so bolj ali manj samo pretveze. V ozadju kairskih dogodkov je nasprotje med dvorom in Vafdom, najmogočnejšo egiptovsko stranko, stranko ki ima v slehernem mestu, v slednji vasi svole organizacije in je bila celih petnajst let tako rekoč absolutna gospodarica države.
Pokojni kralj Fuad, oče sedanjega egiptovskega vladarja, se je takisto nekajkrat postavil Vafdu po robu, tako na primer leta 1930., ko je ukinil ustavo iz leta 1922. Ali na koncu koncev so vafdisti vselej zmagali. Mladi kralj misli, da jim to pot ne pojde več tako lahko, kajti v novi vladi sedi Ali Maher-paša, najspretnejši egiptovski politik zadnjih let.
Mnogo ljudi misli — piše Per-tmax v tEchoju de Pariš« — da je Italija pomagala zaostriti sedanjo egiptovsko krizo. Po sodbi poznavalcev fašistična vlada ne more neposredno vplivati na potek dogodkov v Egiptu — saj so Egipčanom še v živem spominu brezobzirne italijanske metode v Libiji, sosedi Egipta. Nedvomno pa Italija podpira po svojih najboljših močeh egiptovsko ljudsko gibanje proti tujcem, ki so še pred nekaj leti imeli prvo besedo v deželi, t. j. proti Angležem in Francozom, Preteklo pomlad je italijanska vlada predlagala egiptovski, da bi spremenila svoje poslaništvo v Kairu v veleposlaništvo, zanašaje se na to, da se bo s takšnim predlogom prikupila samoljubju mladega kralja. Nedvomno računa Italija -tudi s tem, da bo Farukova osebna vladavina, če se uveljavi, prej ali slej podlegla ideologiji italijanskega fašizma. Zelene srajce Mohamed-paše Mah-muda, novega egiptovskega ministrskega predsednika, so tako že imitacija črnih srajc.
Velikanska večina egiptovskega piebivalstva je v taboru vafdistič-ne stranke, zato je razumljivo, da vlada precejšnje razburjenje v deželi. Ker nova vlada nima večine v parlamentu, ga bo najbrže razpustila in razpisala nove volitve.
Rumeno pleme proti belemu
Morda najsenzacionalnejšo izjavo zadnjih mesecev je te dni podal japonski notranji minister admiral Suetsugu. Poročevalcu političnega časopisa »Kaiza« je admiral odgovoril na njegovo vprašanje, da se morajo Kitajska, Mandžurija in Japonska združiti v političen, gospodarski in ideološki blok. Nadvlade belega plemena nad rumenim mora biti konec, »če ne bo moči drugače streti kitajski odpor, bomo morali nastopiti proti Angležem, če bo treba, tudi z vojno.«
drugih pojavov kakor rojstvo cvetlic in odmiranje listju. Še dve, tri leta, mislim, in najhujše bo preslano. Naša dolžnost je, da vztrajamo in bdimo, da sleherno, še tako nedolžno bolezen že v kali zatremo. Od nas bo odvisno, od naše. previdnosti in moči, ali bo tudi leto 1938. prav tako kakor leto 1937. brez hujše nesreče prestalo dogodke, ki mu jih je namenila Usoda.
Se 2 politična portreta
/z leta 1937
/m
m
Edouard Daladier.
francoski vojni minister, ki je lani podaljšal Maginotovo obrambno črto še na sever, ob belgijski meji.
S
K
Konrad Henlcin,
vodja nemških hitlerjevcev na češkem in glavni krivec rajhovskih napadov na češkoslovaško.
Admiral Suetsugu velja drugače za zmernega politika, ki ne ljubi pustolovščin; zato bi utegnila biti njegova izjava tem pomembnejša. Zanima nas, kako bodo Angleži kot najbolj prizadeti nanjo reagirali. Ni izključeno, da je hotel admiral Angleže samo ©strašiti; to bi bilo verjetno že zato, ker je v isti sapi kadil Združenim državam, češ da vodijo na Daljnem Vzhodu modro nevtralno politiko. Zanimivo je, da ni japonski minister niti z besedico omenil sovjetske Rusije.
Observer
O drugih dogodkih preteklega tedna gl. »Politični teden« na 2. strani.
GENERAL LUDENDORFF
»General Ludendorff je bil velik vojskovodja, ki sta ga pokopali njegova politična kratkovidnost in nesposobnost,« je ugotovila ob njegovi smrti curiška »Weltwoche«. Francoski general Duchene je pa zapisal: »Erich Ludendorff je imel tri malike: svojo nemško domovino, nemško vojsko in samega sebe.« Oboje drži.
Ludendorff je bil še mnogo bolj kakor Hindenburg utelešen nemški militarizem; bolj general kakor človek, tip vojaškega strokovnjaka, ki misli, da se da vse na svetu voditi po vojaških načelih.
Ludendorff je v vojaških stvareh storil le malo napak, zato je pa zagrešil toliko več napak v vsem, kar je segalo iz vojaškega okvira. Ker pa niso vojaške stvari na koncu koncev niti v vojni edine odločilne, ko imamo zunaj vojaškega celo večje in važnejše probleme, so se morale Ludendorffove napake na psihološkem, gospodarskem in predvsem političnem polju nazadnje pokazati še v vojaškem fiasku.
Ludendorffov veliki partner na drugi strani in njegov zmagovalec — če si sploh kdo sme lastiti ta naziv — je bil Clemenceau. Z nemškim generalom je bil ,tiger' nekako v sorodu po žilavosti svoje volje, po brezobzirnosti in neizprosnosti, ki ga je vodila na poti do končnega cilja. In vendar, koliko gibkejši je bil Francoz, koliko bolj je poznal ljudi in njihovo dušo! Clemenceau, po rodu iz stare vendejske plemiške rodbine, je bil po poklicu zdravnik, politik, estet, prijatelj pesnikov in slikarjev, predvsem pa zmerom strasten žur-nalist, potem šele je vzrasel iz te mnogoterosti interesov in stremljenj v velikega državnika in rešitelja svoje domovine. Ludendorff, po rodu iz malomeščanske pomor-janske družine, je bil pa že od zgodnjih let svoje mladosti samo vojak, samo oficir, samo vojni strokovnjak. »Največjega vojskovodjo svetovne vojne,« ga je imenoval Hitler. Ni naključje ampak simbol, da je tega moža premagal Clemenceau, »svetovne vojne največji civilist«.
*
Nemčijo je poleti 1918. vladal general Ludendorff, ne Viljem. Po ustanovitvi »tretjega vrhovnega armadnega poveljstva« poleti 1916 si je dotedanji prvi glavni kvar-tirni mojster postopno prilastil vso moč v državi. In ko si je med stavko v januarju 1918 izsilil še vrhovno policijsko oblast, ga ni bilo več javnega področja v državi, ki ga ne bi on nadziral. Zunanja politika, vojna produkcija, razdelitev živeža, vrhovno vojno vodstvo vseh front, civilna uprava, notranja politika, propaganda: vse je šlo skozi Ludendorffove roke, skozi roke moža, ki ga je lastni cesar mrzil ko moro in ki zanj v zasebnem razgovoru ni poznal drugega izraza kakor .naredniški gobec' (Feldwe-belfresse). Hans Delbriick, pisec moderne vojne zgodovine, ena naj-kritičnejših učenjaških glav Viljemove dobe, je Ludendorffa podobno orisal: napoleonsko čelo nad čeljustjo pruskega podčastnika.
Na vojaškem področju je Ludendorff poznal v zadnjih letih vojne samo zahodno fronto. Italijo bi
bilo moči aprila ali maja 1918 katastrofalno poraziti, če bi bil Ludendorff »posodil« Avstriji le kakšnih 12 divizij. Sicer Italija ne bi bila sklenila posebnega miru, ali moralni in materialni uspeh bi bila tolikšna, da ne bi bil izključen sporazumen mir. Namesto tega je Ludendorff butal z glavo ob francosko-angleški zid ob Sommi. Celo na Balkanu in na Bližnjem Vzhodu bi bilo laglje zadeti Angleže v živec kakor na francoskih tleh. Ko so se v avgustu leta 1918. zgoščevali glasovi o pripravah za veliko antantno ofenzivo na solunski fronti, so bolgarski generali dan za dnem obupno brzojavljali na zahodno bojišče po pomoč. Ludendorff jim je odgovoril, da jim ne more pomagati. Z možmi, ki jih je na Francoskem izgubil en sam dan, bi bil najbrže držal bolgarsko fronto. Ludendorff je videl pred seboj samo eno: veliko, odločilno zmago na zahodnem bojišču, zmago, ki je nikoli ni bilo; namesto nje je prišla katastrofa.
šele okoli 20. septembra 1918 je Ludendorff spoznal vso resnost avstrijsko-bolgarske katastrofe pri Solunu. Takrat šele, ko je videl, da maršira sovražnik proti Sofiji in Nišu, proti osi Berlin—Bagdad, takrat šele ga je obšlo spoznanje, da je moči izgubiti vojno, tudi če imaš pol Rusije v žepu. Medtem ko se je podirala zahodna fronta, je v vsej naglici pošiljal rezerve na Balkan, jemal divizije iz Ukrajine in Romunije in jih zbiral ob Donavi. Takrat, ko je bilo prepozno.
Ko je Ludendorff izvedel o bolgarskem premirju, je izgubil živce. Zdaj je konec vsega. Strateg ni videl več rešitve; zato naj pomagajo diplomati, tisti diplomati, ki jih drugače niti na znanje ni vzel. Brzojavil je v Berlin in zahteval sklenitev premirja v 48 urah, sam je pa preoblečen v civilista z modrimi naočniki zbežal na švedsko. Takšen je bil neslavni konec vojaške kariere »največjega vojskovodje svetovne vojne«.
Poraz leta 1918., ki je nemški militarizem vrgel ob tla, je ubil tudi Ludendorffa, najpopolnejši produkt in najpopolnejše utelešenje tega militarizma. Kar je od njega ostalo — mož, ki je kot zakrinkan civilist bežal iz svoje domovine in potem pisal na Bavarskem zmešane brošure in izdajal s svojo mlado ženo Matildo še bolj zmešane knjige in časopise — ni bil več Ludendorff, temveč le še usmiljenja vreden, duševno iztirjen starec; senca, ki se je pridružila Hitlerju in potem spet skočila z njim v lase. Kar je od njega ostalo, je bil ubog bolan fanatik, veteran svetovne vojne, ki se je tepel z mlini na veter, skušajoč svetu dokazati, da velikega Ludendorffa niso premagali ljudje, temveč hudobne nadnaravne in demonske sile; prostozidarstvo, katoličanstvo in židovstvo,
Ludendorff je umrl za svojo slavo dvajset let prepozno. O Hindenburgu, njegovem velikem tovarišu, tega nihče ne more trditi.
(Podatki jx) curiiki »Weltwochi«.)
Saj se razumemo!
Japonski listi obtožujejo Anglijo, da podpira Kitajsko
Neguš: Tak tudi vas podpirajo Angleži!...
(»OšIšANI JEZ«. Beograd)
Tf A KOR VSAKO LETO, tako so [\	11 tisi vrli smučarji tudi letos
pohiteli na planine, da bi si na svežem gorskem zraku osvežili duha t» okrepili telo. Tako smo jih na dan pred SUvestrovim videli kar v gručah odhajati na postajo. Vsi gorenjski vlaki so bili nabito polni in sprevodniki so si pošteno belili glave, kako se bodo prerinili skozi gnečo ■na hodnikih.
Drugi potniki, posebno še kmetice, so jih postrani gledali m nejevoljno zabavljali čeznje. Kaj ne bi! Saj se v vsakem človeku nehote zbudi zavist, ko vidi, da si ne more privoščiti nečesa, kar si drugi lahko.
Vedrih lic in z radostjo v srcu so jo mahnili v hribe in tamkaj kajpak tudi preživeli veselega Silvestra. Menim vsaj, da je moral biti vesel. Zraven me namreč ni bilo. Sklepam pa po tem, ker so se skoraj vsi tako dobre volje vračali domov.
In v nedeljo, ko so prazniki jemali slovo, jih je bilo v Ljubljani spet vse živo. Največ jih je prišlo z zadnjim vlakom ob devetih.
>Kdo bi pa hodil zdaj naravnost domov! Da smo le v Ljubljani! Domov potem že najdemo/c tako so si j mislili miši planinci in marsikoga je zapeljala skuxnjava v gostilno na vroč čaj, na kozarček žganja ali pa nemara na pol litra dobrega vina...
In ko so potem ponoči kolovratili domov, so jih bile polne vse ceste, ki so po njih hodili. Njihovo vriskanje in prepevanje sc je razlegalo prav gor do podstrešnih oken, tako da ubogi ljudje še s/mti niso mogli in so se na tihem jezili na te ponočnjake, ki pod milim nebom nimajo druge na dela ko misliti im to, kalco bodo mirnim Ijiulem kratili ljubo spanje. Marsikje je moral priti tui pomoč strogi stražnik, da je svojo beležnico obogatil za to ali ono dotlej morda še neznano ime.
»O hu-hu-di-i-ča !< sem zasiti*/la,\ ko sem prišla mimo neke hiše blizu slavnega Čevljarskega mostu.
Ozrla sem se in videla kajpak smučarja, po zadnji plati vsega zaprašenega, kako je vtikal ključ v ključavnico in vrat ni mogel in ni mogel odkleniti. Smuči so se mu zibale na ramah in s čelom se je neprestano zaletaval v vrata. Za trenutek sem se ustavila in počakala, da bi videla, ali bo znal odkleniti, toda preveč je bilo mraz, da bi to: dočakala. Nasmehnila sem se lepi j smučarski idili in jo hitro odkurila! domov, kajti noge so mi skoraj že zamrznile.
Kronika preteklega tedna
prav nima večine v parlamentu. — Pri Teruelu na Španskem so se morali republikanci umakniti. Mesto je po poročilih iz obeh virov v obojih rokah. Zaradi velikanskih izgub na obeh straneh so boji začasno popustili. — Pariške razstave ne bodo ]X>daljšali, ker potrebuje Francija po izjavi predsednika fin. odb. senata denar za oboroževanje, ne pa za kritje primanjkljaja razstave. — Japonci so sporočili Kitajcem svoje pogoje za sklenitev miru. Med drugim terjajo poravnanje japonskih vojnih izdatkov in trajno zasedbo severne Kitajske z japonskimi posadkami, čangkajšek je japonske pogoje odklonil. — Britanski zunanji minister Eden je dobil zaradi kočljivega mednarodnega položaja pomočnika v osebi stalnega načelnika zunanjega urada sira Roberta Van-sittarta, dejanskega voditelja britanske zunanje politike.
Drame m tragedije
d Ker jo je zet preveč pretepal, je
umrla starka Paša Hadžičeva iz Banja Luke. Njen zet Hasim Pecarovič odločno taji, da bi starka umrla zaradi njegovih udarcev. Sodna komisija bo ugotovila, ah njegov zagovor drži.
d Zaradi nesrečne ljubezni je skočil v Savo v Beogradu sarajevski milijonar 301etni Moni Salom. Pred kratkim ga je zapustila neka »pevačlca«, ki je bil vanjo silno zaljubljen. Te izgube mož ni mogel preboleti.
d Ker mo je žena še v tretje rodila mrtveca otroka, se je obesil 231etni poljedelec Aleksander Hudi iz Novega Kneževca pri Stari Kanjiži. Moža je silno bolelo, ker mu žena ni mogla roditi živega otroka. Vsak dan se je napil, in ko je ondan prišel domov, je vzel vrv in se je na vrtu obesil.
d Ir. obupa zaradi nesrečne ljubezni je z mostu pri Črnučah skočila v Savo neka mladenka. Obupanko je rešil neki moški in jo vso premrzlo spravil na suho.
d Ker je ubil očeta in mater, se bo
do smrti moral pokoriti v ječi 321etni posestnik Prane Žnidarič iz Muretin-cev na Ptujskem polju. Njegovo ženo Jožefo je sodišče v Mariboru oprostilo.
d Zaradi hude živčne bolezni sl je
Mislim, da se je drugi dan marši-' prerezal žile na rokah namestnik
•	.	t/vHlnn	ir	Covniami i 1 inrr^ in
kdo tuimesto svež in čil, zbudil s težko glavo in z grenkimi usti in v mislili preklinjal smučanje, planine in gostilne...	Kronistka
Politični deden
Novo politično skupino (beremo v »Slovencu«) ustanavlja v Ljubljani g. Ivan Jelačin, predsednik zbornice za TOI. Nastopala bi proti JRZ in JNS, g. Jelačin sam bi pa kandidiral za ljubljanskega poslanca ali pa za mestnega župana. — Po pokojnem nadškofu dr. Bauerju je zagrebški mestni svet prekrstil dosedanjo Klav-niško ulico. — Finančni odbor nar. skupščine je sprejel proračuna vojnega in notranjega ministrstva. Prvi je za 313, drugi pa za 63 milijonov din višji od lanskega. — V Beogradu grade novo palačo pravne fakultete. Stala bo 20 milijonov din. — Tednik »Pohod« je notranje ministrstvo ustavilo.
Tudi 14dnevnik »Delavski list« ne sme ] dru več izhajati. — Nova trgovinska pogodba s Francijo je stopila v veljavo 1. jaguarja t. 1. — Uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov z dne 25. septembra 1936 je vlada spremenila in izpopolnila. Nova določila so stopila v veljavo 1. januarja t. 1. — Uredbo o ustanovitvi železniške straže je izdala vlada za varstvo imetja uprave državnih železnic. — Volitve senatorjev bodo 6. februarja t. 1. za izpopolnitev mest tistih senatorjev, ki jim poteče 61etna funkcijska doba. V dravski banovini poteče letos mandat samo doktorju Miroslavu Ploju. — Pravila bratovskih skladni« je vlada potrdila. — Samo 25 deviz bodo izvoeniki od 1. januarja dalje oddajah Narodni banki. Doslej so jih 33 '/•“/». — Zakon • bolnišnicah misli ministrstvo za ljudsko zdravje spremeniti. Nekatere banovinske bolnišnice bo po tem zakonu prevzela država.
državnega tožilca v Sarajevu Djordje Bilič, potem je pa še skočil v reko Miljacko. Ondan so ga mrtvega našli na bregu rekč.
d Napili so ne, potem so se pa stepli vaški fantje iz Jarš. 171etnega posestnikovega sina Milana Grošlja je nekdo z vso močjo zabodel v trebuh, da je nesrečnež kmalu po prevozu v bolnišnico izdihnil. Preiskava bo pokazala, kdo je ubijalec.
d Za odsekano roko je dobil 1 leto strogega zapora Stanoje Bajič iz Kr-njeva pri Smederevu (Srbija). Mož je bil med prepirom zaradi žene odsekal roko tovarišu Zivanu Jakšiču.
d Ker je dobil slabo spričevalo, je neznanokam odšel Velimir Danilovič iz Plevlja, učenec n. razreda mostarske gimnazije. Starši so zaradi sinovega izginotja zelo v skrbeh. Fanta do6lej še niso našli.
d Tri dni ni dal ne piti ne jesti lončar Milutin Veljkovič iz Beograda svojemu vajencu 141etnemu Aleksan-Rančiču. S tem je hotel fanta kaznovati, ker se mu je uprl zaradi neizplačenega zaslužka. Brezsrčnega moža so izročili sodišču.
d šestkratnega ubijalca Djordja Sovi] ja iz Nove Gradiške so ondan prijeli v Zagrebu v neki tamošnji gostilni. Pri zaslišanju je izpovedal, da je družino Lukičevih v Breziku-Lam-nici pri Novi Gradiški ubil po naročilu njihovih naslednikov. Ali je njegova izjava resnična, bo pokazala šele preiskava.
d Svatovanje so zalili s krvjo v Starčevem pri Petrovcu na Mlavi (Srbija) v hiši Vojislava Paunoviča. Svatje so se zaradi neznatnega vzroka začeli prepirati. Žrtev prepira je postal mladi Vladimir Miloševič. Ubil ga Je njegov lastni brat Mihajlo. Fant se je po krvavem uboju sam javil orožnikom.
na je odnesla otroke spat v podstrešno sobo in jim je zaradi mraza zakurila. Pred pečjo je naložila drva, da so se sušila. Zaradi hude vročine so se drva začela smoditi in na lepem Je bila vsa soba v dimu. Ko so domači prišli k otrokom pogledat, so bili že vsi trije otročički mrtvi.
č Dva tovorna vlaka sta trčila na postaji Vela Medja pri Mostarju. Skoda je zelo velika. Vlakovodjo Vusa Hadžiomeroviča je ubilo. Ranjenih Je tudi več drugih železničarjev.
č Gosta megla je zakrivila smrtno nesrečo mladega stražnika Alojzija Krese ta na železniškem tiru v Mostah pri Ljubljani. Mladi stražnik se je umaknil prihajajočemu vlaku, v tem je pa privoeil brzovlak. ga zgrabil in potegnil s seboj. Nesrečnež je obležal na mestu mrtev.
č V dima sta se zadušila brata Anton in Jaša Mačkovič iz Kelebije pri Subotici. Fanta sta se za praznike napila. potem sta pa legla oba na eno posteljo, si prižgala cigareto in pod vplivom alkohola hitro zaspala. Cigareti sta jima padli na blazine in jih vžgali. Nesrečna brata je dim zadušil. Sele zvečer ju je našel neki sorodnik. Komisija je ugotovila, da sta nesrečo zakrivila sama zaradi nepazljivosti.
č Coln se je prevrnil sredi Une pri Bihaču (Bosna). Dva fanta, 141etni Jožo Vukovič in 201etni Jožo Ivankič sta se dolgo obupno borila z valovi, nazadnje sta pa izginila pod vodo. Njunih trupel še niso našli.
č Z brega so s sankami po nesreči zavozili na tanek led štirje fantiči Iz Tuzle. Ker je bila voda v ribniku precej globoka, so se fantje le s težavo skobacali iz nje. Najmlajši, Alija Fr-ljanec, je pa izginil pod vodo in ga dolgo niso mogli najti. Pozneje so že mrtvega potegnili izpod trde ledene skorje.
Č Električni tok je vžgal obleko 29-
letnemu delavcu Antonu Drnovšku iz Knezdola pri Trbovljah. Čistil je pri transformatorju porcelanaste izolatorje, tedaj je pa švignil plamen ln ga vrgel tri metre globoko. Dobil je hude opekline po vsem životu. Prepeljali so ga v bolnišnico v Celje, toda njegovo stanje je skoraj brezupno.
č Po silvestrovanja so z avtom zavozili v Savo štirje mladi Beograjčani. Proti jutru so sklenili, da se odpeljejo v Zemun na črno kavo. Pijani šofer se je zaletel v voz neke mlekarice in v trenutku so se vsi štirje veseljaki znašli v_ ledeni vodi. Na srečo so se vsi rešili.
Po Lrivifi poU!i
Maš napredel*
n Nov vodovod so posvetili
Crveni Reki pri Pirotu. Zgradila ga je banska uprava iz Niša. Stal je 45 tisoč dinarjev.
n Cesta čez Podgorico—Kolašin Belo Polje—Beograd pojde 6ez slavne Platije pri Nik&ču. Dolga bo 59 km in jo bodo še letos dogradili.
n Solo za harmonikarje so te dni odprli v Cačku. Vodi jo Milo je Ljubi-čič in ima že 25 učencev, n Mariborski stari grad bodo pre-
NOV VETER V ROMUNIJI
CURENTUL, Bukarešta (neodvisen nacionalističen list, naklonjen v vasi Ivladi): Osrednji odbor narodne kmetske stranke je na svoji seji proučeval novi politični položaj. Maniu je ; > izjavil, da se mu zdi bodočnost Romunije zelo mračna, če bo boj za pravo ustavno vladavino popustil.
N. W. TAGBLATT, Dunaj (demokratski) : Nova vlada sme v prvi vrsti veljati za zmago kraljeve okolice... Sicer je novi zunanji minister > Micescu pozdravil francoskega ih češkoslovaškega zunanjega ministra, po j drugi strani je pa predsednik vlade
nili In so jo začeli preurejevati. Delo pridno napreduje. Preureditve bodo končali prihodnjo jesen.
n Zadružni dom so si zgradile v rudarski vasi SaVincu pri Negotinu tamošnje kmetice. — V domu je vse skupna last.
Osebne vesti
riji v Polju: Teodor Marc, nared-nik-vodmk kraljevske mornarice, in Danica Valenčičeva. — V Ljublja-
ne pa svetnika v pok., in Mira Kersnikova, hči pok. dr. Janka Kersnika;
in Tatjana Obersnelova z Jesenic.
V Velenju: inž. Franfc Stare ln Marija Valenčakova. — V Zemunu: Jernej Hribar, vojaški uradnik, in Jaroslava Kopeckova. — Novoporočen-cem iskreno čestitamo! t Umrli so: V Blagovici: Fra-
GLASOVI ČASOPISJA, domačega in tujega
uredili v muzej. Stavbo so ze izpraz-; Goga razglasil preko italijanske
..	; »Agenzia Oriente«, da bo zdaj, ko
;;je prišel na oblast, sklenil italijan-;; sko-romunski prijateljski pakt, ki se je zmerom zavzemal zanj. V zunanji politiki, se zdi, misli vlada iz nekakšnega spoštovanja do dosedanje politike, nekaj časa počakati, preden bo krenila »na novo pot«. V notranji politiki pa očitno ne mara pustiti sveta v dvomu zastran novih razmer v Romuniji. Z eno samo črto peresa
o Poročili so se: V Devici M a - ; je vlada odstavila dosedanjih 71 pre-
‘ fektov (okrajnih načelnikov) in imenovala namesto njih svoje pristaše, ter ustavila velike demokratske liste ni: Boris Dolenc, dipl. iur., sin sod-;; »Adeverul«, >Dimineato« in »Lup to«
(to se pravi, razen »Universula« vse pomembne romunske liste) — okoli-Danilo Gostiša, dipl. inž. iz Ljubljane, '! ščina, ki je značilna za novo smer,
i n 11 'O tiann OVuifrnol/Mm n Taonntn	1 *	. .	_ .. —	_  _ _________ _ _ . _	_ ..
N. ZVRCHER ZEITUNG, Curih ; (svobodomiseln demokratski list): Romunski narod doživlja razburljivo politično Silvestrovo. Gre za usodo države. Volitve 20. decembra so na lepem pokazale prepad, ki je Romu-; | nija vanj drvela že vsa zadnja leta.
njo Benkovič, posestnik in bivši žu-; Dogodki so drug drugega prehite-
pan. — Na Golniku: 351etni Ivan Rožman, stavbenik iz Ljubljane. — V Gorici: Marija Simčičeva. — V Ljubljani : 701etni Franc Jaklič, nadučitelj, zadružnik in slovenski pisatelj; 401etni odvetniški kandidat Zorko Fakin; Karol MUller, strojevodja v pok.; 661etna Ivana Segova, vdova po poštnem pod uradniku; Terezija Kumarjeva, vdova po vlakovodju v pok.; Ana Kasteličeva roj. Vidičeva, soproga brivskega mojstra. — V M a -r i b o r u :	Karel	Pavšič,	predsednik
policijskih zaporov v Mariboru. — Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah: 771etni gostilničar in posestnik Dominik Peklar. — Žalujočim naše iskreno sožalje.
KeisaUaniosii
V Pariza so prejšnji teden stavkah mestni uslužbenci, ker jim mesto ni hotelo zboljšati plač za 100 frankov na mesec, kakor so jih dobili državni uslužbenci, temveč samo za 50 frankov. Neredov ni bilo. — Irska država se po novi ustavi ne imenuje več »svobodna država Irska«, ampak samo še »Irska« (Ireland), da se tako še bolj
Nesreče
č V krop je padel na Bukovju pri Frankolovem blizu Celja 21etni Jože Vezenšek. Fantiček se je igral na peči ln je po nesreči padel na tla ter se nevarno poparil na desni nogi. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
č Sredi zime je nastal ogenj na Dravskem polju pn posestniku Per-
poudan njena neodvisnost od Velike šuhu. Zgorelo je gospodarsko poslopje,
ves poljski pridelek m gospodarsko orodje. Škodo oenijo na 20.000 /jinar-
p Več strank je osleparil 291etni trgovec Matija Sečko iz Maribora. Po sleparijah je pobegnil v Avstrijo, kjer se Je seznanil z Marijo Ogrisovo in Ji s pretvezo, da se bo z njo poročil, izvabil 5000 šilingov. V Avstriji so ga za goljufijo obsodili na 6 mesecev zapora, po prestani kazni so ga pa izgnali v Jugoslavijo. Na mariborskem sodišču se možak izgovarja, da Je bil v hudih stiskah.
p Državno blagajno je oškodoval za več ko 30.000 dinarjev davčni izterje-| valeč Ivan Jamberg iz Gorenjega Mi-lanovca (Srbija).
p Dva nevarna prijatelja tujih koles so prijeli v Celju, 161etnega delavca Ivana V. in delavca Dragoja G. Kradla sta predvsem delavcem iz Westnovih tovarn v Gaberju pri Celju.
p Iz vinskih hramov so kradli v Trebnjem vino, rjuhe in celo radio. Orožniki tatinski družbi dolgo niso mogli do živega, nazadnje so jih pa izsledili domači fantje iz Radne. Preiskava pri črkoslikarju Karlu Kirmu na Ponikvah je odkrila vse polno nakradenega blaga. V dolenjskih kokošnjakih in vinskih hramih bo zdaj menda mir.
p 1000 kg tihotapljene kave je našel občinski stražnik Akija Saram iz Tre-binja. Ponoči je videl dva neznanca, kako s tu z voza nosila polne vreče v skladišče trgovca Begoviča. Brž je obvestil policijo in preiskava je ugotovila, da sta moža tihotapila kavo. Bilo Je Je okoli 1000 kg.
p V šolo je vlomil neznan vlomilec v Moravčah. Iz stanovanja šolskega upravitelja Merčuna je odnesel obleke in perila za 5.000 dinarjev. Vlomilca zasledujejo orožniki.
p Brez konca in kraja se množijo tatvine po Ljubljani. Ivana Kristana iz Gregorčičeve ulice je nekdo okradel za 5000 dinarjev. Iz skladišča na dvorišču gostilne pri Figovcu je nekdo odnesel za 1400 dinarjev praznih vreč, s hodnika Mestne hranilnice je pa
vali in se še ne ‘da pregledati, kje se bo vse to končalo... Kdor je bil v Romuniji na vladi, zanj so volilci glasovali, v upanju da bo izpolnil obljube. Vlade so prihajale in odhajale, toda najhujšega zla romunskih strankarskih vladavin —korupcije — ni nihče mogel odpraviti. Kdor ji je le skušal priti do živega, je izgubil volilce, uradništvo in druge uživalce države; prišel je ob popularnost in je v plačilo za svoj idealizem moral oditi... Nastajale so nove skupine >n stranke; v vseh starih strankah so se kazala znamenja razkroja. P®*1" tična morala je menda sploh izumrla. S to cepitvijo se je začel razpad: pred 12 leti je bilo 10 strank, P1'1 <je-. ;em7>rcTc!h volitvah je njihovo število £ ooskocilo že na 0(i. — Ali je tioga-• Cuzova vlada dokončna beseda? Kralj t stoji ta trenutek za Gogo. Alibole-ta
iša orkan v Sarajevu.Iiskal ,sodelA°1van.ja z	s	Codre-
železniški proKi ji od-S“™mV Ah Je, kF“*£U K.a“
: | pred očmi vzor kralja Aleksandra m
higpj™11 Go.e:a samo utira pot? Danes na
i	Au	ii	u-	i	i i # ti vprašanji še ne vemo odgovora. Za
Muharema Ahmagic^ Prebivalci obeh j Z(Jaj jh zasLuva , kljuk&BHtim kri.
ha so se morali izselili.	t	žem nad Romunijo. Nihče ne ve, ali
' Ker se je kljub volji svojih otrok # ne (M) ge jutrj padla, ali bo pa po-neki 661etni kmet iz Medjimurja poro-Jsta]a simbol nove diktaturne države, čil z neko 541etno vdovo, so ga otroci' tako pretepli, da jim je komaj živ ušel. Otroci so bili tako ogorčeni, da so morali posredovati orožniki. Stara mladoporočenca morata zdaj stanovati pri tujih ljudeh.
• Da bi dvorišče zakril pred očmi'’ radovednih sosedov, ga je trgovec Fe j-' > zulovič iz Gostivarja ogradil z visoko' | ograjo, ki ga je stala 10.000 dinarjev.
Njegov sosed je namreč sezidal trinadstropno hišo, čemur se je pa mož
• Strehe odnaša orkan
200 lil daleč po železniški projji je od-*
nesel streho s hiše Saliha Ajnaliča Inf kmalu nato jo je	'
odne:
NEMŠKA FILOZOFIJA
JULIUS STREICHER, eden izmed najintimnejših Hitlerjevih pri-jatfljev in najsrditejši nasprotnik ži-dovstva. je rekel na božični proslavi 8. topniškega potka za obrambo pred letalskimi napadi v Berlinu: Kdor zna	nemški	misliti,	čuti, da so nas
zmerom sovražili in	nas zmerom bo-
do, ker smo izvoljeni narod med na-
,    	 .	.	.	..	.	t	rodi	sveta.	(»Frankvtchtr K uric rt.)
upri tako, da je sezidal	visoko ogra-J
jo, ki meče ves dan senco na sose-;;	•	ens	PAL IČEN, znani nem-
dovo hišo.
• Pogrebno opremo so prinesli pogrebci iz Skopija bolniku, ki bo kmalu ozdravel. Šoferja Ciro Dimi tri je vica i i so kratko in malo proglasili za mrtvega in njegova žena se je morala šele na lastne oči prepričati, preden je verjela, da mož še živi in da je skoraj čisto zdrav.
* V eni uri je pojedel Lazar Jevre-movič iz Rume kilo sladkorja v koc-;
ški plemenoslovec, v mesečniku ..DEUTSCHLANDSERNEUERUNG‘ (Berlin): V Evropi in Afriki žive tri velika plemena: črnci, rjavo pleme ob Sredozemskem morju — sem spada tako imenovano zahodno pleme — in naposled severno od Alp prvotno belo pleme, čigar najznanej-ši zastopniki so severni narodi. Zahodno pleme — k njemu prištevamo narode ob Sredozemskem morju, Francoze, Italijane, Špance itd.
^ Hin»rw p Ti ? s svojo znano nečimrnostjo, veliko smokev _ vse za 50 dinarjev. Fant jej teatralnostjo in nemirnostjo nujno
Britanije. Angleži novega imena ne priznavajo. — Novo romunsko vlado je sestavil Oktavian Goga. voditelj kršč. nac. ljudske stranke. Njeno geslo sta nacionalizem (»Romunija Romunom«) in boj proti Zidom. — Egiptovski kralj je odslovil vlado Nahas-peše. Novo vlado je sestavil voditelj liberalne stranke Mahmud-paša. če-
jev. Kmalu po požaru so se pa v gostilni zbrali vaški fantje in po kratkem prerekanju so se pošteno stepli. Smrtnih žrtev ni bilo.
č Trije otročički so se zadušili na Medvedjem Brdu nad Hotedrtčico posestniku Janezu Trevnu. Trevnova že-
izgmila 1000 dinarjev vredna zimska suknja Konrada Likozarja
p Steklino je zdravil tako. da je z
razbeljeno iglo prebadal jezik 701etni padar Živko Stošič iz 2itoradja blizu Toplice pri Prokuplju (Srbija). Prav mak je manjkalo, da bolnik ni umrl. Ondan 50 Stošica zaradi padarstva obsodili na okrožnem sodišču v Prokuplju na 1000 dinarjev globe.
dejal, da bi pojedel še kilo sladkorja, če bi mu dali še 50 dinarjev, toda nihče od prisotnih ni hotel z njim več staviti, ker so se vsi bali, da se ne bi fantu kaj pripetilo.
* Tri mesece je živel v neki skalni dnplini kmet Franjo Tomič iz Sasinei pri Sanskem Mostu. Mož je v vsej vasij znan kot velik čudak. Ker se z ženo* ni razumel, je zbral vseh pet otrok in je z njimi odšel v neko pečino. Čeprav ga je žena večkrat prosila, naj se vendar vrne, ni hot=l o tem ničesar slišati. Zaradi hudega mraza se je moral na zimo preseliti v neko pastirsko kočo in šele zdaj se je na mnogoštevilna ženina prigovarjanja vrnil k njej. Sele sosedom se je posrečilo, spraviti ga z ženo.
• V 4 dneh je s prsti izruval 1.000 zob Dušan Krstič Iz Prištine. Moi je nekega dne brezplačno ruval zobe vojakom. drugega dne pa občinskim revežem. Celo sodniki, zdravniki in drugi ugledni meščani so si hodili k njemu pulit zobe, ker jih ruje brez bolečin.
Nadaljevanje v S. in 4. stolpcu 8. str.
in nemirnostjo moralo postati zagovornik modemih demokratskih idej. Po zgodovinskih izkušnjah in bioloških spoznanjih se bo večno bil boj med zahodnim in severnim plemenom. Zveze in podobne zasilne ureditve med njima ne l>od< zato nikdar trajne.
I
Hranilne
knjižite
vrednostne papirje vnovčaie po najboljii ceni m takojšnjemu '»■ plačilo. I * p o • • u i • vse
bančne, denarne, kreditne in blagovne posle «a|knl»Bln»it
Alojzij PLANINŠEK
TRG. AG. BANČNIH POSLOV LJUBLJANA Beethovnov« ul. 14 L nadstr. Tel. 35-10
Po 10.000 letih odkrit zločin
n o. d. Pariz, decembra. V neki podzemeljski jami pri Grand-Brassacu, v departmanu Dordonji so pred kratkim izkopali človeško okostje, staro 10.000 let. To okostje je celo in popolnoma ohranjeno (prvi celi okostnjak, ki so ga doslej našli!) in je iz kamenite dobe, iz ledenih časov, ko so po naših krajih še živeli severni jeleni in bobri.
Gospod Jude, zdravnik v La Reoli, je s sodelovanjem gospoda Cruveillie-ra, predsednika okrožnega sveta in župana v Lislu, že pred desetimi meseci pričel natanko raziskovati in prekopavati še neraziskana tla v neki jami blizu reke v Grand-Brassacu. Po desetih mesecih vztrajnega, neutrudljivega in potrpežljivega dela, je doživel gospod Jude bogato plačilo: izkopali so namreč okostje človeka, ki je živel kakšnih 50.000 let po neander-thalskem človeku, torej nekako pred Kakšnimi sto stoletji...
odkrili so zločin iz kamenite dobe
Hkrati z izkopanjem tega pra-pra-».arega okostnjaka so pa raziskovalci
Človeško okostje s kremenovo sulico med rebri
odkrili tudi zločin, čigar žrtev je pred 10.000 leti postal naš davni prednik.
Okostje so našli zvito v dve gubi, glava je ležala v desni roki, toda tik ob hrbtenici je v okostju tičala koničasta kremenova sulica, ki so jo naši predniki uporabljali pri svojih okornih kopjih. Ta sulica, to morilsko orodje, se je moralo nesrečnežu zadreti globoko v meso.
Zločin si prav lahko obnovimo: možak je zaslišal neki šum in je zletel iz svoje votline. Sovražnik je bil na preži. Nameril je kopje in ga zagnal: sulica je predrla sovražniku prsi, uboga žrtev se je opotekla in se zgrudila mrtva na tla ter je ostala v istem položaja deset tisoč let — vse do dne, ko je njeno truplo odkril francoski raziskovalec.
Kaj pravi ravnatelj prazgodovinskega muzeja
»človeški okostnjak, ki so ga našli v Grand-Brassacu^ je izjavil g. Pey-rony, ravnatelj prazgodovinskega muzeja v Eyziesu, »je nenavadno dobro ohranjen in dopolnjuje lepo vrsto okostij, ki smo jih že našli v Peri-gordu, v pokrajini, ki je najbogatejša na svetu glede prazgodovinskih najdb. Grand-brassaški človek dopolnjuje, kakor sem že omenil, vrsto okostij iz Moustiera, Courbe-Capella, Cro-Ma-gnona, La Laugerie-Bassa, Cap-Blanca, Chancelada, Saint-Germain-la-Rivie-ra in Roc-du-Barbeauja. Pokrajina Perigord je pa kakor topilnik, ki so se v njem strnili in dopolnili vsi človeški tipi.«
Novo odkritje v Dordonji je pri arheologih vsega sveta zbudilo ogromno zanimanje in francoski časopisi že naznanjajo prihod tujih učenjakov, ki bodo kmalu pričeli z novim, velikopoteznim in temeljitim raziskovanjem.
(»Pariš Soir«)
Zaslužim 300.000 dolarjev...
...a nikoli jih ne porabim več ko 30.000« Kaj pripoveduje o svojem zasebnem življenju filmski zvezdnik Clark Gable
n w. i. Hollywood, decembra.
»Tu v Kaliforniji so prepričani, da sem vreden najmanj 300.000 dolarjev... to pomeni v navadni govorici, da zaslužim na leto najmanj 300.000 dolarjev. Moji prijatelji — z njimi sem dober že deset let, še v času, ko nisem bil več vreden kakor 5.000 dolarjev — me večkrat sprašujejo, kaj počnem s toliko denarja.
Deset let je minilo, kar sem bil še čisto neznan in kar sem sanjal, da bi dobil vsaj kakšno manjšo vlogo za 200 dolarjev. Danes imam svojo hišo, svojo jahto, svoje zasebno letalo in ime, ki je znano po vsem svetu.
Vzlic vsem tem stvarem in vzlic temu. 3a bi svoj denar lahko izdal na sto mogočih načinov, nikoli ne zapravljam. Nisem še pozabil časov, ko sem zaslužil samo 20 dolarjev in moje zabave — seveda jih tudi imam
tistih, ki danes trkajo na tvoja vrata. Zato sem se že v začetku svojega dela odločil, da ne bom mislil samo na danes, ampak tudi še na jutri in pojutrišnjem.«
Gospodična »Šport« pri telefonu
n w. k. Oslo, decembra. Telefonska uprava v Oslu je pred kratkim uvedla za svoje naročnike prijetno novost — gospodično »šport«. Na telefonski plošči zavrtiš le določeno številko in že se na drugem koncu žice oglasi prijeten glas, ki ti razloži, kakšno vreme in kakšne snežne razmere so tisti dan v okolici mesta.
Posebne važnosti je ta novost seveda za smučarje, ki bi radi izvedeli, kakšno je vreme v severni okolici norveške prestolnice in ali je zapadlo kaj novega snega, kakšen sneg je in koliko ga je. Pogosto je namreč v mestu samem gosta megla, dva ali tri streljaje iz mesta pa že sije solnce. Poleti bo gospodična »šport« poročala o športnih razmerah v fjordu ob Oslu, pozimi pa o vremenu in snežnih razmerah v okolici prestolnice.
29letna črnska milijonarka
n o. i. Newyork, decembra. Evropske lepotice se rade ponašajo z nakodranimi lasmi, še rajši imajo pa seveda prave kodre. Drugače je s črnkami. Menda veste, da imajo ljudje črnega plemena goste, trde, žimi podobne lase. ki se v svedrastih kodrih vijejo po glavi. Ena največjih želj črnega nežnega spola je, odkrižati se teh nepotrebnih in nelepih kodrov. Dolgo se ta želja čr-
svojo spretnostjo in iznajdljivostjo, ki je z njo gladila lase črnkam. Mlada vajenka je z raznimi mazili za nekaj ur čisto izgladila trde žimnate kodre. To pa podjetni Anifie še ni bilo dovolj.
Kmalu je prišla v neko večje ameriško mesto in tedaj se je pričelo njeno učenje. V tamkajšnji knjižnici si je priskrbela debelih medicinskih in kemijskih knjig in vsak večer je pozno v noč slonela nad njimi in si izpisovala. Potlej se ji je lepega dne le posrečilo, da je izumila lasno vodo, ki trajno učinkuje na trde lase.
To lasno vodo je Annie krstila za »Lotion X« in pričela jo je prodajati po vseh drogerijah. Kmalu so se črnke prepričale o njeni učinkovitosti in povpraševanje po njej je bilo od dne do dne večje. Ako si je črnka le enkrat s to vodo umila lase, so postali trdi, žimnati kodri mehki in ravni in lasje so se pričeli volno in lepo svetiti kakor pri belkah.
Črnke so svoji rojakinji zelo hvaležne in ko je bila v Saint-Louisu svetovna razstava, so jo na ramah nesle skozi vse mesto. Annie Malonova ima zdaj že celo vrsto lepotnih salonov in tudi posebno tovarno, ki v njej
HERSAN (AJ
DELUJE
dobro pri oboieniu želodcu, teter m ledvic. Pomaga pri poapnenju žil in hemoroidih
OLAJŠAVA
bolečine in trplienje pri revmatizmu ir sklepnem protinu
OBLAŽUJE
bolečine pri mesečni čišči
ODSTRANJUJE
nepotrebno mast In pripomore do vitkost^
DOBITE GA V VSEH LEKARNAH
Kej. S- br. 19830/193}
umrli, bodisi da so se ponesrečili ob prometni nesreči, bodisi da jih je pobrala hitra in nepričakovana bolezen; skratka zavarovalnica je morala ob njihovi smrti šteti težke denarce — celih 800.000 dolarjev.
Ravnatelj zavarovalnice je stresel svojo jezo zaradi izgubljenih dolarjev nad uboega astrologa. Vložil je proti njemu tožbo in terjal dškodnino za denar, ki ga je bil moral izplačati rodbinam zavarovancev. Astrolog je s svojim delom v zadnjih letih dobro zaslužil, saj si je postavil lepo vilo in na deželi veliko farmo. Vse to je hotel dobiti ravnatelj Smith kot odškodnino za svoj izgubljeni denar.
V tožbi je dejal, da bi morali po astrologovih horoskopih njegovi zavarovanci učakati visoko starost; ako bi bili torej ti horoskopi pravilni, njegovi družbi ne bi bilo treba odšteti osem sto tisoč dolarjev.
Nenavadni proces je zbudil v Ameriki veliko pozornost; nekateri so se potegovali za astrologa in njegove horoskope, drugi spet za ravnatelja in njegovo zavarovalnico. Končno besedo je imelo sodišče; izjavilo je, da rav-natel' za'«'«>va.'T>V’“ ne more zahtevan odškodnine od astrologa, Kajti napovedi iz zvezd še niso dovolj zanesljive, da bi se mogli ljudje nanje popolnoma zanesti. Kdor se pa vseeno zanaša na zvezde, mora tudi sam nositi posledice svoje lahkovernosti.
Vedeževalkina zmota
n š. i. Newyork, decembra. Mrs. Whi-tova je pet desetletij svojega življenja preživela kot trdna samica. Naposled
moženje in prodal trgovino. Uboga ženica je na stara leta ostala brez moža in brez zaslužka. Iskala je pravice na sodišču. Tamkaj so sicer prevejano vedeževalko zaprli in ji vzeli nepošteno obrt, trgovki pa trgovine in moža niso več mogli vrniti in tudi odškodnine ji niso prisodili, ki jo je v svoji tožbi zahtevala. Sodnik je naivni ženici razložil, da človek ne sme dolžiti drugih ljudi zaradi svoje neumnosti.
Leteče kosilo
n o. i. Newyork, decembra. Kako dolgo traja kosilo v zraku? Nekako 75 do 125 milj, (120 do 200 km) bi vam odgovorila letalska strežnica Elvira Lainova, ki služi kot strežnica v letalih ameriških letalskih prog.
Gospodična bi vam tudi povedala, da je s svojimi tovarišicami sestavila .leteče kosilo1, ki ga lahko izrazi kar v številu milj, ki jih človek pri takšnem kosilu preleti.
Juha . . . Solata . . Glavna jed Slaščica . .
25 milj, 20 milj, 40 milj, 15 milj,
. Ji!« «UQ (160 km).
Gospodična Lainova je povedala, da se le redkokdaj kdo spomni, da bi kosilo meril v miljah. Pač si je pa neki Američan tudi v tem pogledu hotel zagotoviti rekord in je svoje kosilo jedel celih 450 milj, od Cikaga do Newyorka, po naše okrog 700 km.
Ta Američan je stavil s svojim prijateljem, da bo dalje jedel svoje .leteče kosilo1, in je res stavo dobil. Pri-
je pa spoznala, da ni samota na staral j*atelj je namreč jedel le 250 milj, torej
leta nič kaj prijetna, in odločila se
nim lepoticam ni izpolnila in dolgo so
zaman sanjarile o volilih in svetlih, i mora biti napisano, da bo zavarovanec gladkih m mehkih laseh,	ki jih imajo	še dolgo živel, v sreči in bogastvu —
nl,.be,lke'	,	potem bo namreč lahko tudi redno in
Podjetna 151etna črnka	Annie Malo-	točno plačeval svoje zavarovalne po-
nova	se	je pa lotila te zadeve pri	lice.
pravem	koncu. Nič ni sanjarila, tem- Nekaj	let sem so	bili	astrologovi
„lct , x Je ddiočila, da bo sebi in svo- horoskopi čudovito zanesljivi, tako da Menda ga ni človeka, ki bi trdil,!	prfklbela lepotilo. ki bo	mu je zavarovalnica	slepo	zaupala. V
da sta ribarjenje in lov dragi za- ;	trdov!'atne	žimnate lase spre-1 zadnjih mesecih se je pa moral ne-
V	SVllnatomehke gladke ‘ase-	zmotljivi	astrolog vendarle zmotiti, • 	lu	ou	veljaven,	i	oaa	eoi-
H ?e faJPrej služila pri nekem	■	kajti napovedal je dobre horoskop o1	ni	kratki	teden	je	zadoščal	da	le	do-
cu in že tam se je	odlikovala s	|	ljudeh, ki so kmalu po zavarovanju I	zdevni mož	zapravil	vse	trgovkino	pre-
— niso posebno drage; lahko bi si jih
privoščil tudi drugovrsten igralec. I ••	odločila,	da	bo	sebi	in	svo-
bavi?
Živim skromno
Razen teh razvedril, ki so takorekoč moje najljubše opravilo, porabim svoj prosti čas še za svojega konja Aguar-ja, svoje letalo »Zine« s 120 k. s., za svoj fotografski aparat in za svoj avto, ki lahko z njim dosežem na uro tudi 180 do 200 km hitrosti. To je vse. Ali naj vam še povem, da se vsak dan eno uro boksam? Rajši ne, kajti to spada že v moje poklicno življenje.
Moje ime boste zaman iskali v naših mnogoštevilnih serzacijskih listih, manj pa v ločitveni rubriki naših dnevnikov.
Živim čisto skromno v svoji vili v
izdelujejo samo »Lotion ^ Xt. Mlada | je, da si bo poiskala primernega druga. Kot lastnici uspevajoče trgovinice ji ni manjkalo snubcev in gospa Whi-tova je pričela izbirati.
Ne smemo pa misliti, da je Izbirala kar tjavdan. Posebno se je bala, da bi se snubci hoteli polastiti samo nje nega premoženja in da bi njo pustili na cedilu. Priletna samica se je v svoji stiski zatekla k neki vedeževalki. Ta naj bi ji pomagala izbrati pravega moža. In res ji je vedeževalka kar po vrsti odsvetovala pet ženitvenih kandidatov, pri šestem je pa vneto trdila, da je najboljši in najprimernejši. Trgovka se ni dolgo pomišljala in je hitro skočila v zakonski stan.
Revica se je že kratek teden po poroki pričela bridko kesati, kajti njen mož je bil nevaren vlomilec in star znanec policije. Povrh je pa imel tudi že ženo in otroke, tako da trgovkin zakon sploh ni bil veljaven. Toda edi-
izumiteljica ima šele 29 let in je že večkratna dolarska milijonarka.
Odškodnina za netočne horoskope
n Si f. CtKago, decembra. Mr. Smith je ravnatelj velike zavarovalnice. Nikoli noče pa zavarovati ljudi, ki o njih domači astrolog ni naredil horoskopa; ta horoskop mora biti za ravnatelja Smitha zelo ugoden; v njem
Najnovejši ameriški „bon-ton
i«
Ob na/noveišem ameriškem ,bon-tonu' se bo stari, strogi Knigge v grobu obrnil...
Ali Jedo Je bil Knigge? S ta- j ameriških dnevnikov. Američani, pa hj i„	tudi Američanke se bodo morale torej
hočeš nočeš oprijeti novih določb o plačevanju zapitka.
rejši, zelo soliden, zelo strog nemški baron iz 18. stoletja, ki je napisal prvi bon-ton za naše pra-pra-prastarše. Ta prvi bonton, ki se je v njem skoraj vsak stavek pričel z zapetim: »Ne spo-
R	---- ---------- - —j* — - dobi se...« je zagledal luč sveta že
aeveney-Hiiisu. z denarjem ne igram sredi 18. stoletja. Od tedaj do danes na borzi, nalagam ga rajši v banko,1 se je pa v življenju, pa tudi v bon-£a .P® vsakokrat dvignem samo tonu že marsikaj spremenilo, posebno
toliko, kolikor ga potrebujem.
Življenje je nepreračunljivo
Nisem pozabil začetka svoje živi jenske poti in zato mislim tudi na druge. Največji izdatek v mojem letnem proračunu, 30.000 dolarjev, je navadno vsota, ki jo podarim ubožnim igralcem, kajti večkrat me živo prevzame spomin, kako sem moral nekoč stradati...
Dve leti je tega, kar sem z nekaterimi svojimi prijatelji, Robertom m	Garyjem Cooprom
pa še v Ameriki.
Amerika ima namreč svojega ženskega .Kniggeja1 — gospodično Emilijo Postovo; ta že dolgo odloča, kaj je v Novem svetu spodobno in kaj ne, in reči moramo, da ji Američani slepo verjamejo. Sreča je, da ima gospodična Postova zelo zdrave nazore, ki najdejo v srcih njenih rojakov pravi odmev.
Ena najnovejših določb ameriškega bon-tona je zelo, zelo moderna; gospodična Postova namreč trdi da ni samo lepo in pošteno, ako gospod in
Zenski raj
Mlade Američanke se bodo morale torej privaditi, da bodo po večerji same poklicale natakarja: »Deljeni račun, prosim!« In ker po navadi ženske več popijejo kakor moški, bodo najbrže tudi niihovi računi .težji1 od računov njihovih tovarišev. Nič hudega, saj v Ameriki ženske tudi več zaslužijo, torej lahko neskrbno plačujejo deljene račune!
Znana reč je namreč, da je Amerika pravi ženski raj. Zenska je v Ameriki središče neugnanega dolar-
klicih prav nič ne zaostajajo za moškimi.
Ako prične kakšna trgovina pešati, odpuste najprej moške uslužbence, potlej šele ženske, ali pa sploh vzamejo v službo samo ženske. Ljubek obrazek proda sleherno, še tako nepotrebno robo. Tako prihaja v Ameriki moški čedalje bolj v ozadje. Ali je to prav ali ne, bomo šele videli.
Prva olajšava
Zenske, ki v Ameriki ne zaslužijo več od moških, imajo pa vseeno več premoženja. 75% vsega narodnega premoženja imajo ženske v rokah. 90% vseh izdatkov in prejemkov gre skozi
ga je vztrajni Američan za 200 milj prekosil. Ali mu je mrzlo kosilo kaj škodovalo, letalski strežnici menda ni povedal...
Ii baladi o izgubljenem sinu
Od g. Ivana Koštišla smo dobili tale dopis:
Na 3. str. 52. štev. »Družinskega tednika« beremo v notici »Balada o izgubljenem sinu«, da se je Joh. Krobath vozil v svoj rojstni kraj »Regedc ob madžarsko-Jugosl. meji«.
Ker Je pa Regede le madžarsko ime mesta Radgone + Gornje Radgone, je verjetno, da je »Pragcr Tagblatt« posnel vest po kakem madž. listu; a ni vedel, da je Regede = Radgona in Gor. Radgona, če pa je pristavek »na madž.-jugosl. meji« vzet iz madžarskega lista, ni nič čudnega, saj je znano, da štejejo Arpadovi sinovi, vsaj radikalnejši, Prekmurje še danes prav resno za del »okrnjene Madžari je« (derek Magyarorszšg). Ko sem bil med svetovno vojno pri nadomestnem bataljonu 97. peh. polka v Radgoni, sem tam spoznal rodbino s priimkom Krobath. — Z odličnim spoštovanjem Ivan Koštifcl.
Wellsov odgovor
Londonska revija »Leit Review« se je obrnila do 125 uglednih in slavnih , angleških pesnikov in pisateljev z vprašanjem, kaj menijo o španski državljanski vojni.
104 pisatelji so se odločili za republikansko Španijo, 19 jih je ostalo nevtralnih, dva sta pa glasovala za generala Franca.
Najzanimivejši Je pa menda odgovor H. G. Well.«a. Svetovno znani pisatelj je napisal:
»Načelno sem zoper vsak .anti1. Ta beseda mi je zoprna. Samo v dveh stvareh sem ,anti‘: Sem anti-gangster in anti-nacionalist. To je moj odgovor na vaše vprašanje.«
opremiti veliko zdravilišče s 150 posteljami in z vsemi pripravami, ki Jih poznata moderna znanost in tehnika. Tukaj bodo nasii počitek in pomoč stari, onemogli igralci jn takšni, ki se jim je v poklicu pripetila kakš-’ na nezgoda in so za delo nezmožni.
temveč da je to tudi edino pravilno. Ameriški možje se bodo torej lahko pošteno oddahnili, kajti določbe gospodične Emilije Postove se bodo nedvomno z bliskovito naglico raznesle po vsej Ameriki. Zenski »Knigge« je namreč že pred nekaj leti napisal de-
2ivH»nio ,. roi.«	,	belo knjigo o ameriškem bon-tonu in
K1"-™-
človeka, ki bi se lahko pohvalil, da i po *“j* “	...
ea usoda ne more tako ali drugače j Postofa Vsal ^an	«fP°dlCna
iPodnest,. Danes se ziblješ v bogastvu članek 0 družabnih pravilih; ta čla-
nežne ženske ročice, to se pravi: moški izda samo 10% vsega denarja, ki
skeim nioeo <~.„o	i<	” i --------------------s0 zaslužili moški in ženske skupaj.
.	j	zak0ne ln Seveda ne smemo teh številk nšpak
n^nrlm^“JLSS®	v " <kakor vzeti. V izdatkih so namreč vračunani
va> in on n gospodična Em'hm Pošto- j tudi vsi gospodinjski izdatki, ki denar ona ima povsod, prav povsod ; zanje ženska pogosto še zmerom dobi
prednost pred moškimi tovariši tudi če so sposobnejši od nje.
Mlado dekle ima v Ameriki dosti več priložnosti, da dobi službo, kakor mlad fant. Seveda so tudi izjeme, posebno ako dekte ni ne lepo ne pametno, kar se pa v Ameriki le zelo
od moža. Dejstvo je pa, da ženske nadzorujejo 90% vseh nakupov, nežnemu spolu pripada pa tudi 90% vseh ameriških hiš in posestev in 85"/« vseh železniških delnic.
Kakor vidimo, Američankam ne prede trda zaradi denarja, in zato je
ga ni pravega Američana, ki ravnal
nov, dolg
ln
veselju, jutri si pa že revnejši od; nek priobči vsak dan nič mnn.j ko
300
.redko zgodi. V -Ameriki ni niti ene | čisto pravično, da bodo bogata de-
službe; ki ne bi imele ženske dostopa 1 ‘ "*■	.............
vanjo. Sedanji ameriški delovni minister je gospa Perkinsova; v Ameriki se pa tudi ne manjka ženskih odvetnikov, urednikov in voditeljev velikih trgovskih hiš, in v čast nežnemu spolu
klčta odsihmal tudi same plačevale svoje zapitke. Vendar pa najnovejša določba gospodične Emilije Postove še ne pomeni zadostne razbremenitve močnega spola; to je šele prva večja olajšava neznosne neenakopravnosti
moramo priznati, da ženske v teh po- j med ameriškima spoloma
Banka Baruch
II Rue A liber PARIŠ (9ej
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu — Vrši vse bančne posle najkiilantneje. — Postni u.adi v Belgiji. Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija:	šL BH64-64. Bruxel|es;
Holandija št 1458 66. Ded Dienst; Francija št. 1117-94. Pariš: Lusem-burg: ŠL 5967. Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
CalO
na&iA dni
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Poceni duhovitost :
Pred. kakšnimi štirinajstimi dnevi< sem se peljala s tramvajem proti< postaji. Bilo je še zgodaj zjutraj.< (ar vstopita dve mlajši gospodični Zna od njiju vpraša sprevodnika ;j *Ali bova še prišli do vlaka?« Spre-; vodnik je pa skoraj zarenčal: »Ne\ fcosfa prišli, ampak se bosta pripe-\ \jali!«t	j
Vljudno, kaj ne?	Priča !
Vljudna trgovka
V »Zrcalo današnjih dni« bi spa-! Hal tudi tale dogodek, ki sem mu! pila priča v neki večji mariborski; [trgovini, ko sem si kupovala čevlje.! iRavno sem si jih izbirala, ko stopita! Jv trgovino gospod in gospa, prepro-! jsta, po zunanjosti sodeč delavskega! /stanu, želela sta, naj jima pokažejo! jnekaj ženskih čevljev s srednjo peto.! Vajenka odpre štiri do pet škatel,! praven pa pravi:
»Pomerite, gospa.«
A gospa odgovori: »Kaj bom po-
Snerjala, ko mi noben čevelj ne uga-a! Pokažite mi prosim še kakšne.«
Ko sliši to lastnica trgovine — /ravno meni je stregla — pravi vse prej ko vljudno: »Gospa, mi nima-! [mo čevljev za ogledovanje, imamo! ^dovolj izbire, če pa hočete čevlje samo gledati, pojdite drugam!«
Ker sem si čevlje že izbrala, sem jih vzela, plačala in odšla s trdnim \ (sklepom, da v to trgovino ne stopim' več.	!
Ali si preprost človek za svoj tež-' iko prisluženi denar res ne bi smel' iprej izbrati, preden kupi?
Navzočna !
<
Dobri otroci
<
Prejšnji teden se vračam iz mesta! proti domu. Med potjo dohitim znan-! ko, staro mamico, ki je že nisem vi-! dela nekaj let. Pričela mi je pripo-! vedovati^ o svojih težavah, zato sem! jo vprašala, ali ji otroci nič ne po-! magajo.	!
»Da, da,« je dejala, »dvanajst jih; je bilo. Enajst jih še živi in vsi so; dobro preskrbljeni. Koliko sem pre-; trpela, preden sem jih spravila do; kruha, zdaj se pa nihče ne spomni; name. Ko bi mi dal vsak vsaj kovača; na mesec, pa bi se lahko preživela,; tako pa nimam drugega ko 50 dinar-; jev mesečne podpore, ki jo dobim na! magistratu in to dam za stanovanje.! Drugega mi ne ostane, kakor da pro-! sim pri dobrih ljudeh.«
Utihnila je in debela solza ji je spolzela po upadlem licu. Tudi tukaj bi. veljal pregovor: Oče lahko preživi; devet sinov, devet sinov pa očeta ne more.	uš.
Mestne manire
Dne 15. decembra je šla moja hčerka v spremstvu neke tukajšnje; gospe, trgovke po poklicu, v Ljubljano, gospa po svojih poslih, moja hčerka pa k zdravniku.
šli sta v neki boljši lokal, da se malo okrepčata. Ker je venomer deževalo in snežilo, gospa je pa morala po svojih opravkih, je naročila moji hčerki, naj jo kar lepo na toplem pod streho počaka. Tako je tudi storila.
Pa pride v lokal neka gospodična z gospodom in začne mojo hčer zasmehovati, češ kakšnega gosta ima! danes ta lokal, samo enega, pa takš-! no mlado frajlo in tako dalje. Otrok,! bolj pameten ko zasmehovalka, je! stopil ven pred vrata, da tam po-! čaka. A tudi tu ni imela miru. Pri-! šedši iz lokala ji je frklja spet na-! gajala, češ, ali je vratarka, kako! mlado vratarko ima danes ta lokal,! in ne vem, kaj še vse.
Ker je bilo otroka sram in ni ve-; del kam, je odšla na postajo, gospa: jo je pa potem vsa v skrbeh iskala! po mestu, preden jo je našla na po-: staji.
Ne vem, kaj si je ta zasmehovalka mislila, da je morda kakšna prost... ali kaj. Dekle je staro 13 let, bila je dostojno oblečena, prosjačila ni od nikogar nič, torej mislim, da bi se tisti frklji ne bilo treba obregovati obnjo ter jo pognati ven na dež.
Vež bistroumnosti in olike sem vedno prisodil mestnim gospodičnam, ki že zahajajo z gospodi v javne lokale, a sem se zmotil. Vidim, da so naši otroci z dežele bolj pametni.
Priporočam vsem takim dovtipov, burk in smeha željnim ljubljanskim gospodičnam, da si podobno zabavo poiščejo v kaki zakotni krčmi med vinskimi bratci in ne pri otrocih.
Oče
MEDICE] ČE V A LJUBICA
Resnična ljubezenska zgodba iz časov beneške republike
3. nadaljevanje.
Poveljnik se je moral pošteno truditi, da je staknil njenega moža, Pietra Bonaventurija. Viteški stotnik mladi ženi ni povedal, da je moral iti samo za alkoholnim vonjem, kajti to je bila najzanesljivejša sled za Pietrom Bo-naventurijem.
Pietro je bil nemala presenečen, ko je pred seboj v pivnici zagledal poveljnika mestnih hlapcev. Ta ga je dobil pri kvartanju e krčmarjem, mesarjem, mlinarskim klancem in dvema pekoma. Hitro mu je zapovedal, naj gre z njim, kajti mučno mu je bilo gledati plemiča v takšni družbi.
»Hej, kaj naj pa to pomeni?« je nezaupno vprašal Pietro. »Z vami nisem še nikoli metal kvart,« je nekoliko prijazneje nadaljeval, »in alto zahtevate, naj grem z vami, mi morate pač povedati, kam in zakaj!«
»Vojvoda zahteva, naj se vi, gospod Pietro Bonaventuri, in vaša žena, takoj zglasita na dvoru! Pojdite torej z menoj!« je kratko in jedrnato odrezal poveljnik Pietrovo žlobudranje.
V veliki, razkošni sprejemni dvorani stare palače sta vojvoda Cosimo in njegov sin Francesco pričakovala mladi par, ki je izzval prepir z beneško republiko. Mlada dva sta v predsobju čakala, kdaj se bodo odprla velika vrata, držeča v sprejemnico. Zaradi varnosti je poveljnik odredil, naj njegovi hlapci zakonca varno čuvajo in nadzorujejo.
Na prvi pogled Bianca in Pietro nista bila tako neenak par. Pietru je bilo komaj ena in dvajset let. Njegova kavalirska obleka, posneta po španski noši z ozkimi hlačami, kratkim suknjičem in majhnim bodalom za pasom, se mu je prav čedno podala. Toda njegovo, navadno tako živahno in objest-no vedenje, se je namah umaknilo vse pregloboki ponižnosti, tako zelo podobni podložniškemu strahu.
Bianca je komaj še toliko utegnila, da je oblekla svojo benečansko nošo. Ali je mar slutila, da bo tokrat imela prvič priložnost pokazati izkušenim očem svojo bujno, čudovito lepoto?
Najprej so poklicali v sprejemnico Pielra. Ko je zagledal vojvodo Cosimo, je takoj padel predenj na kolena.
»Vaša visokost je slišala o najini smoli,« je pričel jecljati sicer tako zgovorni in gostobesedni Florentinec, še preden ga je kdo povprašal po besedi. Prisegam, da sem samo iz ljubezni storil svoje dejanje, samo strast me je prisilila, da sem Cappellovo hčerko odpeljal iz njene rojstne hiše! Žal mi je, da je zato med mojo domovino in beneško republiko prišlo do nesporazuma. Premalo sem pretehtal svoje dejanje, prosim vas, odpustite mi! Upam, da je vaše veličanstvo izvedelo, da sem skušal svoj greh popraviti, 6aj sem se z dekletom v florentinski cerkvi še enkrat postavno poročil...«
Pietro bi rad še dalje govoril in v njegovo čast moramo priznati, da je sklenil reči kakšno dobro besedo za
svojega strica, ki je po nedolžnem trpel v beneških svinčenih ječah.
Vojvoda Cosimo je pa le zdolgočaseno in nejevoljno zamahnil z roko.
Pobit se je Pietro splazil proti vratom, kjer je že njegova žena sredi med dvema hlapcema čakala na voj-vodovo povabilo.
Cosimo je namignil Bianchi, naj vstopi. Don Francesco, ki je dotlej stal ob oknu, zastrtim z brokatnimi in čipkastimi zastori, je tedaj stopil za očetov stol.
Prestolonaslednik ni bil posebno lep človek; bil ]e srednje velike postave, nekoliko vdrt ob sencih in krivih nog, ki jih je pa z visokim očetovim stolom spretno skril. Dobro se mu je podala samo'svečana španska narodna noša; v njej je bil videti dostojanstven in lep.
Bianca Cappello je počasi stopala po težkih bizantinskih preprogah proti prestolu. V njeni na prvi pogled skromni pojava je bilo vendar nekaj nenavadno plemenitega in ponosnega. In vendar je bila tedaj lepa Benečanka komaj vzcvetela ženska, polna nežne lepote, brez sleh#rne spogledljivosti.
Vojvoda Cosimo se je hotel nekoliko pošaliti, toda ko je Bianca Cappello stopila predenj, še pomislil ni več na svojo namero. Ljubka Benečanka, z vencem zlatih las, ki so bili v Florenci tako redki, se je brezhibno priklonila, potlej se je pa nehote ozrla po kakšnem sedežu. V hiši njenega starega očeta je vojvoda Cosimo še kot majhen deček preživel nekaj bežnih dni. In pošteno in pravično je bilo, da je vojvoda v zameno za posteljo svoji gostji ponudil stol.
Še preden je pa vojvoda Cosimo izrekel svoj ukaz, je že don Francesco pograbil stol, ki je stal ob bližnji steni, in ga je z viteško kretnjo ponudil mladi BeneSanki. Potlej je prestolonaslednik prijel še za en stol, ga primaknil bliže k Bianchi m kot pravi kavalir sedel na levo stran svoje dame.
Zahvalila se mu je z nežnim smehljajem. Vroč pogled iz njenih skrivnostnih oči je ošinil njegovo temno glavo. In ta bežni pogled je zadoščal, da je srce dona Francesca nemirno vztrepetalo.
»Saj to je skoraj tako, kakor da bi bili na rodbinskem posvetovanju,« je smeje se menil stari vojvoda.
»Izbrali ete si slab čas za prihod v Florenco,« je prijazno dejal princ. »Kako vam ugaja naš Markov trg? Vaš je razkošnejši — naš pa iskrenejši,« je pristavil pomenljivo.
Bianca je preslišala ost v njegovih besedah.
»Visokost, dovolite mi, da spregovorim pošteno in odkrito,« je odvrnila prisebno in uprla svoje velike oči v vojvodo. »Izobčena tujka sem in iščem zavetišča v mogočni medicejaki hiši. Vsak dan pa drhtim ob misli, da bo krvavi denar, ki ga je beneška republika razpisala za glavo mojega moža, plačal izdajalski meč, ki bo lepega dne predrl njegovo srce. Izobčili so me in zdaj sem brezdomka, toda bolj ko to me peče morilski denar, razpisan na glavo mojega ljubljenega moža!«
Njen pogled je proseče obtičal na bledem obrazu princa Francesca.
»Bog nas varuj tega!« Vojvoda je nejevoljno udaril z nogo ob tla. »Pod varstvom Medicejčev se vam pač ni treba bati zavratnih morilcev!«
»Kdo pa ve, da me varujejo Medi-cejci?« je tiho vprašala Bianca, kakor bi govorila sama s seboj.
»Visokost, moj oče,« je brž odgovoril princ Francesco, »ako dovolite, bom še ta teden večkrat dokazal, da je Bo-naventurijeva hiša pod osebnim varstvom vojvode Cosima in njegovega sina!«
Vojvoda je presenečen pogledal svojega sina. Francescovo zanimanje za to zapleteno zadevo se mu je zdelo prenagljeno. Nu, pa naj bo to čisto njegova stvar.
»Kadar boni odsihmal jahal h konjušnicam,« je vneto nadaljeval princ Francesco, »bom vselej ustavil svojega konja pred Bonaventurijevo hišo in pozdravil našo lepo gostjo.«
Vstal je in se priklonil pred Bianco z globokim španskim poklonom.
Samo za trenutek se je zdelo, da je čez nežne Bianchine črte zletel zmagovalen smehljaj. Potlej je pa vstala, se globoko in ponižno priklonila pred vojvodo in še enkrat pred princem, kakor da bi se hotela tako zahvaliti za nenavadno čast, ki sta ji jo pravkar izkazala.
Princ je nepremično strmel v zlato klasje njenih plavili las, v globoki izrez baržunaste beneške noše in v snežno-belo polt, ki se je belila izza temnih čipk. Nato se je ustavil njegov pogled na dvojici sinjezelenih oči, ki so tako zaupno in skrivnostno počivale na njegovem obrazu.
»Zahvaljujem se vam, visokost,« je zašepetala Bianca in se obrnila k vojvodi. »Izgubila sem Benetke in pridobila sem si Florenco. Odslej bom prava hčerka tega lilijskega mesta.«
Zdaj je bil stari vojvoda prvič nekoliko v zadregi; razgovora z lepo Be-nečanko si spočetka pač ni tako predstavljal. Vseeno je ljubeznivo pokimal in dal znamenje za odhod.
»Zahvaljujem se vam, don Francesco,« se je Bianca še enkrat priklonila pred prestolonaslednikom.
»Jutri ob desetih! Ne bom pozabil ustaviti svojega konja pred vašo hišo, donna Bianca,« je zaklical princ.
Zadel ga je vroč pogled, ki ga vse do ranega jutra ni mogel pozabiti.
*
Florenca je spet imela svoje presenečenje in mestni opravljivci so imeli dosti dela: don Francesco de Medici se je do ušes zaljubil v lepo Benečanko Bianco Cappello in tudi mlada lepotica njegove ljubezni tli odklanjala.
Več mesecev nato je Bianca Cappello v slavnostnem sprevodu korakala skozi bronasta vrata osmerokotne krstne cerkve San Giovannija. V naročju je ponosno nosila novorojenčka, njen mož, Pietro Bonaventuri in vse njegovo sorodstvo je pa tiho in s svetlimi obrazi korakalo za vrsto duhovnikov k starodavnemu krstnemu vodnjaku.
ZAKONSKI PREPIR
NAPISALA M. UHLOVA
V vsakem zakonu in tudi v najboljšem, pride dan, ko se zakonca spreta. Najsi je povod važen ali ne, ta prepir je značilen in pomemben mejnik v zakonskem življenju.
Tudi Ernest in Karla sta 6e sprla. In povrh že sedmi teden po poroki! In sicer zelo, zelo, kajti oba eta bila silno ognjevita. In zakaj sta se sprla? ’ Za prazen nič. Toda sprla sta se in na višku prepira je Ernest zgrabil Karlo za rame in j* je vse prej ko nežno stiresel.
»Ali v tvoji bulici res ne spraviš skupaj niti malo uvidevnosti in razuma?« je srdito vzkliknil.
In Karla, prestrašena zaradi tolikšne surovosti, se mu je iztrgala; obraz ji je okamenel in ni mu mogla odgovoriti drugega kakor: »Ne!«
Ena sama beseda, toda v njej je bila zvrhana mera zaničevanja, od-ločnositi in kljubovalnosti. In nato se je Ernest obrnil in odšel. Tresk! sobna vrata, tresk! stanovanjska vrata, da sta steklo in porcelan v omari kar zažvenketala.
»Tak takšen je torej!« je zaihtela Karla.
Prav je imela mama, ko jo je sva-jrila, naj se z Ernestom nikar ne po-jroči. Prerokovala ji je bila, da je Er-•nest surovež. Da jo je vsaj poslušala!
; Danes jo je prijel za rame in jo je jstresel kakor pes podgano. Jutri jo ;bo nemara že tepel.
> Zgrudila se je v naslanjač in se ; spusti la v jok. Ernesta bo kratko in j malo zapustila! Saj vendar ne more ;še dalje ostati pri taki surovini! Vr jnila se bo nazaj k mami, ki jo je j razumela in razvajala in ji je doslej [odstranila še vsak kamen s poti.
> Karla je vstala. Hitro je vrgla nekaj
stvari v ročni kovčeg in poveznila klobuk na glavo. Potem je za trenutek pomislila, nato je pa vzela kos papirja in napisala:
»Ernest! Najina poroka je bila zgrešena. Odpeljem ee nazaj k mami. Po svoje stvari pridem prav kmalu, če se mi le ne bo treba bati, da bi te srečala. Karla.«
Poslovilno pismo je položila na Ernestovo pisalno mizo in šla, ne da bi poprej žalostno pogledala malo udobno trisobno stanovanje, kjer ji je bila sreča tako skopo odmerjena.
Medtem ko se je v taksiju peljala k svoji materi, se je premislila.
»Saj sem ti rekla!« bi jo zmagoslavno sprejela mama In Karla se je iznenada zavedela, da zdaj ne more stopiti pred mater. Taksi je ustavil.
»Peljite dalje!« je vzkliknila vozniku. »Kamor koli pač.«
Čez kake pol ure se bo Ernest vrnil iz urada in bo našel njeno pismo. Kaj bo neki počel? Ali ga bo kaj potrlo? Ali bo obupaval? Kaj bi dala, če bi ga lahko opazovala! Zdajci se je domislila. Odprla je okno in povedala šoferju svoj naslov.
Nekaj minut pozneje je odprla vrata svojega stanovanja. Srce ji je razbijalo. Ne! Ernest se še ni vrnil. Ročni kovčeg je skrila v shrambo, potlej se je pa hitro splazila pod posteljo. Od ondod bo Ernesta lahko na skrivaj opazovala. Komaj je smuknila v to tesno in neudobno skrivališče, je že zaslišala, kako je Ernest odprl stanovanjska vrata.
»Karla!« je poklical in njej se je zdelo, da je bilo v njegovem naglasu nekaj nežnega in boječega.
Odprl je vrata.
»Karla!«
HEGRO-mi
deluje zanesljivo proti hripavosti
Proizvajata:
Brača RUFF, tvornica čokolade
SUBOTICA
Kmalu nato je iz nežne roke nekega meniha zdrknilo belo fižolovo zrno v težko hrastovo skrinjo, ki je v njej ležalo že nešteto takšnih belih zruč — znamenje, da je novorojeno in pravkar krščeno dete deklica.
Prav isti menih je počasi odkorakal na drugo stran krstne cerkve in vzel iz prav takšne skrinje črno fižolovo zrno. Odprl je težka cerkvena vrata, da 6e je svetloba v zlatih šopih vsula v temačno cerkev, stopil na prag, zdrobil fižolovo zrnce med dvema prstoma in razsul prah golobom, ki so se sončili pred cerkvijo.
Pred kratkim je bil namreč v strahotnih svinčenih beneških ječali izdihnil svojo trpinčeno dušo ugledni Florentinec iz Bonaventurijeve družine. Ne vojvoda, njegov zaščitnik, ne banka Salviati. ki ji je služil, ga nista mogla osvoboditi iz maščevalnih beneških krempljev.
Bianca pleše pred poročnim parom
Po cestah in trgih, po mnogoštevilnih mostovih in mostičkih mesta Florence se je tisti decembrski dan v letu 1565. gnetlo nešteto veselo razgibanih ljudi.
Kakor da bi jih gnal tok ogromne reke, so se prerivali po ulicah in divje vpili: »Palle! Palle!« ali pa »Avstrija! Avstrija!«
Vse to je veljalo mladi nadvojvodi-nji Ivani, nemški cesarični, ki je danes slavila svojo poroko z donom France-sconi de Medici, prestolonaslednikom in regentom na florentinskem prestolu.
Vojvoda Cosimo je prihitel iz svojega toskanskega dvorca in je menda pustil tamkaj s svojimi ljubicami tudi svoj protin, medicejsko dedno bolezen. Uradno je že prepustil državno upravo svojemu sinu in regentu Francescu, toda sem in tja je le še posegel v sinovo vlado, hoteč izboljšati gospodarstvo tega ,Španca', kakor je rad svojega ljubljenca v šali imenoval.
To je bil dan najvišjih časti za medicejsko družino; ta dan so Medičejci dostojno kronati svoj dvig iz cehovske plemiške lekarniške rodbine v eno najuglednejših vojvodskih hiš, dvig- iz črnega plašča meščanske ponižnosti v liermelinsko ogrinjalo grofovske časti. Nekoč, zdavnaj že, se je neki medicej-ski bastard tudi poročil s cesarjevo hčerko, toda na to zabrisano poglavje svoje zgodovine se niso Medicejci nič kaj radi spominjali.
Dalje prihodnjič
Njen roistni dan
Napisal E Halasz
To pot je bil klic nedvomno plašeči, celo osupel. In potem je videla, kako je planil k pisalni mizi. Zagledal je pismo.
Karla je izpod postelje previdno oprezovala. Videla je, kako je Ernest z bolščečim obrazom čital pismo, potlej je pa kar s cela padel na stol. Videla je, kako je z levico še zmerom držal krasen šopek cvetlic. In potem je iznenada vstal. Okoli ust mu je zaigral zadovoljen nasmeh in veselo žvižgaje je odšel v sosednjo sobo. Karla je slišala, kako je obračal številke na telefonu.
»Pozdravljena! Tukaj Ernest. Kako se imaš?... Kaj je novega?... Cel kup. Na primer, Karla me je zapustila. Da. Danes... To ti bom rajši osebno povedal. Ali imaš drevi čas?... Imenitno! Potem pojdeva lahko skupaj večerjat... Krasno! Zelo me veseli. Oblečem se in potem pridem pote. Torej na svidenje!«
Karla je divjala. Takšna je torej bila Ernestova ljubezen! In med tem ko se ie vrnil nazaj v spalnico^ in se zadovoljno oblačil, je ona ležala v bolestni tesnobi pod posteljo in Ernest se je upal sesti nanjo, da so se žimnice vdale in bi jo bil skoraj zmečkal. Karla bi najrajši na ves glas zakričala, toda Ernestu ni marala privoščiti zmagoslavja nad svojim ponižanjem. Zdelo se ji je, da je trajalo celo večnost, preden se je Ernest oblekel in odšel. Okorno in z razbolelimi udi se je Karla priplazila izpod postelje. Njen pogled je obtičal na njenem poslovilnem pismu. Ernest je bil pripisal nekaj vrstic:
»Videl sem to pod posteljo. Hitro se obleci. Počakam te spodaj, da te popeljem na spravno večerjo.« (r ii. 1.)
Že na večer pred svojim rojstnim dnem je bila Agata nekam sanjavo razpoložena in to razpoloženje jo je potem na njen rojstni dan še bolj prevzelo. Tako, kakor nemara mnogi izmed nas, si je bila tudi ona na ta dan dejala:
»Spet sem se za leto dni postarala...«
To pot je slavila svoj pet in dvajseti rojstni dan. 2e tri leta je bila poročena in je zelo udobno živela ob strani moža, ki jo je ljubil nad vse. Od življenja ni terjala nikakšnih velikih zahtev, samo to je želela, da bi jo njen mož prisrčno in zmerom enako ljubil. In svojega moža je znala nase tudi prikleniti. Ne mogoče s skrbnim krpanjem perila in šivanjem nogavic. To delo, simbol vsake preproste gospodinje, je prepustila služkinji.
Mlada gospa si je bila v svesti in celo zelo ponosna je bila na to, da jo je njen mož tudi zdaj še prav tako ljubil, kakor prve tedne njunega zakona. Zmerom je bil ljubezniv, nežen in pazljiv, posebno pa še na njen rojstni dan ali pa na obletnico niune poroke.
Tiste dni je bilo stanovanje že zgodaj zjutraj okrašeno s cvetlicami. Povsod so bile krizanteme, vrtnice, nageljni. Mož ji je s toplim; besedami čestital in jo je prisrčno poljubil. Tudi z darili jo je navadno razveselil. S kakšnim okrasom, s knjigarni ali s čimer koli že. Toda to je prišlo pri njej v poštev šele na drugem mestu. Važne, dobrodejne in obenem mile so ji bile krizanteme, vrtnice in nageljni. Njene najljubše cvetlice!
Čutila je. da se njen zakon zaradi izdatkov za cvetlice razlikuje od drugih zakonov. Njene prijateljice, ki so še prav tako šele mladoporočenke, dobe za svoj rojstni dan od svojih mož blago za obleke, električne kuhalnike ali pa druge praktične stvari. Njo obdaruje mož s cvetjem...
Letos je Agata zvečer pred svojim rojstnim dnem o teh stvareh dolgo premišljevala. Dobro ji je bilo, če je (Nadaljevanje na 8. strani)
Razširjenje našega tekmovanja
v;//
,,1/KetUa se> maži
K našemu nagradnemu tekmova- dale, s koliko denarja bi si uredile nju •»Metka se moži« smo dobili ko- prijeten in udoben domek. pico -vseh mogočih odgovorov. Mnoge I	Nage n0VQ	vpraSanje se torej	glasi:
gospodinje našega vprašanja m na-j
šili pogojev niso čisto razumele, dru-1	S koliko	denarja mesečne	plače
ge so jih nekoliko po svoje prikro- \ lahko živita dva človeka? jile, iz vseh odgovorov vejeta pa ve-\	pogoji za	to ,mzširjeno tekmovanje
selje do življenja in neomajna volja do dela in borbe.
V svoji uredniški mapi sem uredila in zbrala te odgovore, žal jih mnogo izmed njih ne bomo mogli več natisniti, ker nam zelo 'primanjkuje prostora in ker ne ustrezajo vsem našim pogojem in zahtevam. Med temi pismi sem pa našla nekaj čudovito vernih prič današnjega življenja, z vsemi njegovimi križi in težavami. Ta pisma, čeprav nekoliko drugačna, kakor sem si jih v začetku predstavljala, mi bodo zmerom mila in draga, saj so bila mojemu srcu takoj zelo blizu.
Iz doslej poslanih odgovorov smo utegnili razbrati, da s 1200 din žive po največ delavske in le nekatere skromne, prav skromne uradniške družinice. Seveda je zaslužek pri nekaterih družinah še bolj skromen in pičel, toda zavedati se moramo, da tega zaslužka pač nikakor ne smemo smatrati kot merilo za današnje življenje. Iz uradniških družin smo dobili le malo odgovorov in prav zato smo se odločili, da bomo naš natečaj razširili.
Tudi uradniškim ženam in gospodinjam nameravamo dati priložnost, da bodo pokazale, kaj znajo in morejo. Nikakor nočemo življenjskega standarda znižati na ljubo skromnosti in varčnosti; pravilnejše je, da se.„na podlagi naših odgovorov prepričali, kakšen je življenjski standard naših delavskih in uradniških družin.
1200 dinarjev res ni veliko in vzlic temu, da so odgovori, ki smo jih dobili, na splošno optimistični in upa-polni, utegneš med vrsticami razbrati, koliko truda, skrbi in neprespanih	atane ubogo gospodinjo
to preprosto in na sleherni dinarček vezano življenje. Nekatere so nam tudi odkrito pisale, da si s takšno skromno vsotico ne bi upale pričeti življenja.
Zato smo se odločili, da bomo naše tekmovanje primerno razširili in dali priložnost vsem tistim, ki s 1200 dinarji ne morejo ali pa nočejo pričeti zakonskega življenja, da bodo pove-
so isti, kakor so bili doslej. Najbolj še izmed novih odgovorov bomo spet natisnili, hkrati bomo prinašali pa še dobre odgovore prejšnjega tekmovanja. Najboljši odgovori bodo imeli tudi pravico do tekmovanja pri petih nagradah po 100 din.
Nikakor nismo hoteli z našim gospodinjskim tekmovanjem sugerirati našim dekletom, da je življenje s 1200 dinarji nad vse prijetno in rožnato. Hoteli smo pa izvedeti, kako si pač mlada žena, ki je imela toliko poguma, da je skočila pri tej plačici v zakonski jarem, uredi življenje. Mislimo, da se nam je to tudi posrečilo, kajti nihče ne more tajiti, da je v odgovorih, ki smo jih dobili, skritih mnogo zlatih resnic za življenje.
Vabimo naše bralke iz uradniških slojev, naj kar hitro primejo za pero in nam odkrito popišejo lepote in težave uradniškega življenja pri plači, ki jo imajo, in pri plači, ki se jim zdi najnižja za dostojno življenje. Morda se bo kolo sreče in življenja letošnje leto vendar obrnilo na boljše, morda bo ta prešmentana kriza vendarle odnehala in morda se bo življenjski standard vendarle nekoliko popravil. Potlej nam je pričakovati vsaj nekoliko neskrbnejšega in vedrejšega življenja. Dekleta se bodo spet z veseljem oprijele kuhalnice in prašnice, čeprav seveda ne bodo vsega življenja posvetile samo gospodinjstvu, temveč se bodo zanimale tudi za delo svojih mož, za vzgojo svojih otrok in za kulturno in socialno življenje. Uboge gospodinje se bodo lahko odpočile, marsikatera si bo spet utegnila »privoščiti« služkinjo ali postrežnico, očetje bodo spet zvečer dobre volje in bodo svojo družinico lahko sem in tja razveselili s kakšnim darilcem. Seveda ne smemo pozabiti na neizogibne »pipice«, »cigarete« in »četrte«. Upajmo vsaj,, da nuni bo letošnje leto prineslo izboljšanje, in v tem upanju nam napišite odgovor na vprašanje:
S koliko denarja mesečne plače lahko živita dva človeka?
Saška
njaj trikrat ali pa petkrat, potlej pa noge z raskavo brisačo dobro zmasiraj in pojdi spat. Čudila ee boš, kako prijetno tople bodo noge po takšnih kopelih in kako ugoden občutek se ti bo razlil po vsem telesu.
»Mi je že ljubši grelec, kakor vse te ,ceremonije,*« bo dejala ta ali ona. Motiš ee, ljuba moja, z grelcem si nikoli ne boš pozdravila mrzlih nog! Grelec jih samo ogreje, ne odpravi pa vzrokov te nadloge; le kadar izginejo vzroki kakšne bolezni, izgine kmalu za njimi tudi bolezen sama. (n)
Zimska nadloga — mrzle noge
Človek se sitno neugodno počuti, ako ima mrzle noge. Ponoči se zbudi in dolgo ne more zaspati, podnevi ga t))a »preletava mraz po vsem telesu. Znano je, da se ljudje, ki imajo mrzle noge, kaj hitro nalezejo nahoda in prehlada.
Kaj je vzrok tej premraženosti v nogah? Odgovorimo lahko prav na kratko: 6lab krvni obtok. Kri prepočasi in leno kroži, ker ni čista. Tako si tudi laže razlagamo dovzetnost za nalezljive bolezni pri ljudeh, ki imajo mrzle noge. Hkrati po spoznamo tudi, da je edini res uspešni pripomoček zA zdravljenje mrzlih nog čiščenje krvi in poživitev krvnega obtoka.
Ljudje si navadno napak zdravijo mrzle noge. Najnavadnejše zdravilo, menijo, so topli čevlji in tople nogavice. Prav in dobro je, ako smo pozimi toplo oblečeni in obuti, toda s takšnim zdravi m zlu ne pridemo do korenin! Zavedati se moramo, da prihaja toplota v naše noge od znotraj in ne od zunaj. Toplo obuvalo ima torej le en sam namen: varuje noge, da svoje toplote ne izgube. Pretople nogavice bi utegnile noge samo razvaditi, da bi postale še občutljivejše za mraz.
Čevlji naj bodo zmerom dovolj prostorni, da ne bodo ovirali krvnega obtoka. Nogavice in sploh obuvalo naj bo suho; pogosto se ljudje v noge potč, imajo pa vseeno mrzle noge. To se zdi na prvi pogled protislovje, pa je res in še mučno je povrti. Pot se zažre v nogavice, da postanejo vlažne in. mrzle. Ljudje, ki se v noge pote, morajo vsak dan menjati nogavice, če je le mogoče, pa še po večkrat. Ako si pa obuvalo zmočiš zunaj, v dežju 'in bnegu, glej, da ga čimprej premen jaš!
Za ljudi, ki bolehajo za nervozo in slabokrvnostjo, so priporočljivi razni kricistilni 6aji. Takšne čaje’ dobiš v vsaki lekarni /a majhne denarce, zraven pa tudi navodilo, kako jili kuhaj Ml pij. Čista, sveža kri je najboljši pripomoček za ozdravljenje mrzlih nog.
Onim, ki imajo res voljo In namen otresti se te zimske nadloge, svetujem za pozdravljenje mrzlih nog izmenjalne kopeli. »Kaj je pa spet to?« boste vprašali Nekaj čisto preprostega: kupi si dva škafa. Vsak večer ju napolni z vodo. toda tako, da bo voda v prvem škafu imela 40“ Celzija, v drugem pa samo 15° Celzija. Drži zdaj
obe nogi okrog pet minut v prvem šknfu s Toplo vodo, potlej jih pa hitio vlakni v drugi škaf s hladnejšo vodo in jih drži v njem ‘20 sekund. Izme-
Naša kuhinja
KAJ BO PA TA TEDEN NA MIZI?
Četrtek: Zelenjavna juha, jabolčni kolač. — Zvečer: Sirovi vlivanci, solata.
Petek: Zelenjavne štručke 6 krompirjevim pečenjakom, cmoki, nadevani z marelično mezgo. — Zvečer: Sardelni riž*.
Sobota: Hrenovke z gorčico, krompirjev pire, kompot iz suhega sadja. — Zvečer: Krompirjev zavitek s paradižnikovo omako.
Nedelja: Telečji zrezki, pečen krompir, zelena 6olata s fižolom, jabolka v vrečicah. — Zvečer: Krvavice s kislim zeljem.
Ponedeljek: Goveja juha z rižem, govedina, krompirjev pire, korenje v omaki. — Zvečer: Goveji golaž s krompirjevimi cmoki.
Torek: Goveja juha z vlivanci, čebulna omaka, krompirjev pire, govedina. — Zvečer: Szekelyjev golaž.
Sreda: Fižol s kislim zeljem, jabolčna gibanica. — Zvečer: Svaljki z vranično omako**.
Pojasnila
* Sardelni riž: Zberi 40 dkg riža; na 8 dkg presnega masla zarumeni nekaj drobno narezane čebule, dodaj potlej riža in nekaj zelenega peteršilja in riž tako dolgo mešaj na ognju, dokler ne dobi svetlorjave barve. Zdaj dodaj še enkrat toliko vode, kakor imaš riža, dodaj ščepec soli, riž po-krij in ga daj v pečico. Ako se je voda že poprej pokuhala, je bolje, ako riž zaliješ s še nekoliko vroče vode. Pripravljeni riž podmeti z dvema ali tremi očiščenimi sardelami, ki si jih pretlačila s 3 dkg presnega masla skozi tenko sito. K rižu serviraj kisle kumarice in kisle gobice.
** Vranična omaka: Zarumeni na 6 dkg masti ali margarine drobno narezane čebule in nekaj sesekljanega peteršilja, potlej pa dodaj ‘20 dkg očiščenih in pretlačenih vranic. Ko postanejo vranice sivkaste, dodaj žlico moke, dobro zmešaj, zalij nato z govejo juho ali vodo, začini s soljo in poprom in omako dobro pokuhaj. Serviraj k cmokom ali svaljkom.
}Cak& torno. UcaniU in kupavalt
v teh* 1938.
Najprej vam moram povedati, da imam prav malo denarja, vendar pa dovolj, da skromno živim in da se čedno oblečem. Moja prijateljica Ančka pa meni, da 6em za ,toliko* denarja še zmerom premalo lepo, elegantno in moderno oblečena. Zapretila mi je, da me bo koj v začetku novega leta vzela v strogo šolo. Včeraj je pa ravno prišla k meni v vas in takoj 6va pričeli kovati načrte za najino gospodarstvo v letu 1938. Morda bodo ti načrti tudi vas zanimali, zato naj jih kar hitro prelijem na papir.
Najprej sva sklenili, da bova kar najskrbneje skušali popraviti napake, ki eva jih doslej zagrešili. Jaz sem imela namreč navado, ali bolje, razvado, da sem kupovala za vsak kos obleke samo najboljše blago, Ančka je pa kupovala vse vprek, samo da je bilo na pogled lepo in za mošnjiček poceni. Dognali sva pa, da je to napačno gospodarstvo. Zdaj si bova takole uredili: za plašč, pa naj si bo zimski ali pomladni, si bova kupili zmerom zelo dobro blago, kajti plašč mora trajati več let in ne sme izgubiti svoje elegance in lepe črte. To je možno le, ako je blago trpežno in ako je kroj dober. Pri slabem blagu pa ni mogoče paziti na brezhibnost kroja. Prav tako bova trpežno blago kupovali tudi za kostime in vsaj za eno zimsko volneno obleko. Kostim mora imeti prav isto trpežnost kakor plašč, saj nam mora prav pogosto nadomeščati plašč. Za dobro blago pri eni volneni obleki sva se pa odločili zato, ker ni prav nič prijetno, ako se obleka preveč posedi, potlej ne dober kroj ne lepa barva nimata nikakšnega učinka. Pozimi pa dosti sedimo, bodisi v kavarni, bodisi v gledališču in tako nam je dobro blago neobhodno potrebno.
Blago za poletne obleke je lahko cenejše, kajti te obleke lahko večkrat peremo in likamo. Zato sva tudi me-dve z Ančko sklenili, da si bova nakupili več poletnih oblek iz preprostejšega blaga in da bova kupovali zmerom le pralna blaga. Obleki si bova šivali sami, kajti poletni kroji so lahki in preprosti. Ako se nama bo kaj ponesrečilo, škoda tako ne bo prevelika in skvarjeno obleko še zmerom lahko porabiva za dobro bluzo.
Zmerom so mi nogavice delale mnogo skrbi. Zdaj bom tudi tukaj uvedla nov in natančen red. Kupovala si bom le nogavice boljše vrste in to zmerom po dva para v isti barvi; iz dveh slabili parov lahko namreč še pogosto narediš en dober in cel par — seveda le, ako so nogavice iste barve. Hkrati z nogavicami bom vedno kupila tudi prejico za krpanje, kajti večkrat se nam v nogavici naredi luknjica mnogo prej, kakor smo pričakovale. Ako nimamo tedaj istobarvne prejice takoj pri roki, odlašamo in jo nameravamo kakor hitro mogoče kupiti, med tem se pa luknjica razraste v veliko luknjačo in potlej, zbogom lepe, nove nogavice!
Modne malenkosti, pasovi, pahovke, zaponke, gumbi itd., nam bodo vzele sicer precej časa, a manj denarja.
Važno je namreč, kako te malenkosti izbereš, kako jih prilagodiš drugo drugi, ne pa, koliko denarja zanje izdaš. Pahovke bomo izbrale pisane in pestre, živobarvne in vesele, kajti obe skupaj z Ančko imava komaj štirideset let. Zaponke so tudi lahko nekoliko ,svojevrstne1, prav tako gumbi in pasovi. Zdaj, ko smo še mlade, si smemo dovoliti marsikaj, kar nam bo morda že čez dobrih deset let prepovedano.
H koncji sva pa z Ančko še sklenili, da bova posebno pazili na tri stvari: na klobuke, na čevlje in na perilo. Klobukov se ženska neverjetijo hitro naveliča in to ubogi možički menda res bridko občutijo pri svojih mošnjičkih. Kajpak z Ančko nisva nič boljši od naših sestric, zato sva sklenili, da si bova klobuke sami prenarejali. Morda nama bo tudi ženski kotiček v našem Tedniku sem in tja prijazno priskočil na pomoč. Perilo si bova prav tako delali sami in sicer iz močnega, tenkega in čisto pralnega bla^a. Samo za zelo ozke poletne in plesne obleke 6i bova kupovali perilo iz svilenega trikoja.
Pri čevljih ne smemo gledati na denar, pravi stroga Ančkina zapoved. Mislim, da se ne bomo kesale, ako se bomo ravnale po njej. Slabi čevlji kaj kmalu izgube dobro obliko in v grdih čevljih tudi najlepša nožiča ne pride do veljave. S čevlji vred bova zmerom tudi takoj kupili primerna kopita in primerno mast, obenem bova pa še vprašali prodajalca za svet, kako nai čevlje kar najbolje negujeva. Če bo le mogoče, si bom kupila ene športne čevlje za izlete in za slabo vreme, ene irhaste (semiš) s polvisoko peto za lepo vreme, za popoldanske obiske itd., in ene črne z visoko peto za ples.
Plesne obleke delajo posebno Ančki mnogo bridkih uric, kajti Ančka mora biti povsod ,zraven'. Odločila se je torej za dolgo obleko iz temnomodrega krepa in da je ne bi prehitro spoznali, ako jo bo večkrat oblekla, jo bo okrasila z raznimi živobarvnimi okrasji in z bolerom. Jaz si bom namesto plesne obleke rajši kupila lepo krzno, ki ga bom lahko snemala in pripenjala na zimski plašč, pa Uidi 5e na pomladni kostim.
Pomoč v zadregi nam !>odo pa pletenine. Vsaka ženska si lahko samo iz pletenin ustvari kar uajpopolnejšo garderobo. Iv lahnemu pomladanskemu krilu si bom naredila več bluz iz tenke volne, pozimi pa nikakor ne bom mosla pogrešati klasičnega sviterja in ljubkega telovnika in tudi ne pisane smučarske garniture. Ančka si namerava splesti ljubko čepico in športne rokavice, jaz si bom pa rajši naredila usnjene rokavice po kroju, ki ga bo na pomlad priobčil ženski kotiček ,Družinskega tednika*.
Vidite, tako misliva z Ančko hranili in kupovati v letu 1938., vsaj kar se obleke tiče. Mislim, da bodo najini načrti še za marsikatero uporabni, kajti nespametno varčevanje je manj vredno kakor pametno zapravljanje.
Simona
Na naši sliki vidiš tri moderne in elegantne popoldauske ol>leJ><* U temmjgu. enobarvnega baržuua
Odgovor na naše tekmovanje
Spoštovano uredništvo!
Vašemu nagradnemu tekmovanju »Metka se moži« se pridružujem tudi jaz.
Moj mož je obrtniški pomočnik in ima 1.200 dinarjev čistih dohodkov. I Smo trije člani družine, mož, sinko ' in jaz. Poročena sem devet in pol leta in vsak dan zapisujem izdatke.
Imamo na periferiji dokaj čedno, svetlo in zračno, pritlično enosobno stanovanje z majhnim vrtičkom.
Hrano imamo dvakrat na teden postno, sicer meso z zelenjavo in kompotom. Porabim za špecerijo 250 dinarjev, mleko 80 dinarjev, slanina 50 dinarjev, meso 140 dinarjev,' maslo, sir in drugo 20 din. Jajčka, krompir, jabolka, zeljnate glave nakupim jeseni, ker je cenejše. Ker imamo mesarja in trgovino v bližini, zelenjavo pa doma, grem na trg samo enkrat na mesec. Sobo pospravim navadno med 10. in 11. uro. Podam vam približen tedenski jedilni list.
Ponedeljek: Zelenjavna juha, rižota, zeljnata solata.
Torek: Prežganka, jabolčni zavitek, kompot.
Sreda: Goveja juha, sladko zelje, pražen krompir.
Četrtek: Goveja juha, zrezek, špinača, krompir v pireju.
Petek: Kompirjeva juha, omleti, kompot.
Sobota:	Kisla	repica, krvavice,
krompir v pireju.
Nedelja: Korenjeva juha, pečenka, pražen krompir, kompot, močnata jed.
Večerja: Kava in če kaj ostane od opoldne.
Obleko navadno kupujem srednje kakovosti, to je, ne preveč drago, toda trpežno. Domača obleka, otroško perilo sešijem sama, boljše stvari pa dana v delo šiviljo ali krojaču, čev-
lje dam narediti po meri, ker se mi zde trpežnejši.
Za kurjavo porabim na leto 4 metre drv, ki jih kupim od kmeta iz Polhovgradca, in 1 tono premoga, ki ga kupim pri trgovcu s kurivom. Za razsvetljavo nam služi električni tok, za kolikor se zniža poraba poleti, toliko se zviša pozimi.
Med razne gospodinjske izdatke prištevam: naročnino za »Družinski tednik«, izdatke za sukanec, volno, gumbe, trakove itd.
Kar se tiče zabave, pa nima moj mož nobenih posebnih zahtev. Najrajši čita knjige. Ob nedeljah gremo pa v prosto naravo, da se razvedrimo in naužijemo svežega zraka, proti večeru se vrnemo domov, kjer nas čaka malo boljša večerja; navadno jo pripravim že dopoldne.
Imam še drug izdatek, t. j. 100 dinarjev za svojega možička, ki vendar ne more biti ves mesec brez dinarja v žepu. Saj vendar potrebuje denar za cigarete, britvice, knjižnico, za nabavo orodja itd.
Ostane mi še na mesec 55 dinarjev. Z njimi plačam zavarovalnino za primer požara (G9 din na leto) in pogrebno društvo (24 din na leto). Drugo pa ostane za železno rezervo; je sicer malo, a vendar nekaj, ker na pokojnino se ne smemo preveč zanašati.
Vas pozdravlja Em
HAUMAMN KOLESA, MOTORJE
in vse nado-T- J mestne dele
dobite po ugodnih cenah in plačilnih pogojih pri
S. REBOLJ & DRUG
Ljubljana • Gosposvetska IS
TEDNIKOV TEDENSKI LEKSIKON
Egiptu
je leta 1922. Velika Britanija pri-| znala neodvisnost; dotlej je bil sicer* na videz Samostojna država, v res-* nici so pa imeli Angleži v deželi prvo* besedo. Dejansko neodvisnost si je* pa Egipt priboril šele z londonsko* pogodbo z dne 26. avgusta 1936, če-j prav si je Velika Britanija izgovo- * rila še zmerom nekatere pravice, j kakor n. pr. to, da sme z lastnim vo- J jaštvom braniti Sueški prekop. ♦
Egipt je velik za štiri Jugoslavije* (994.300 km2 [Jugoslavija 249.0001 kvadr. kilometrov]), prebivalstva, vi pretežni večini Arabcev in Turkov, j ima pa samo 14-2 milijona. Njegova vladavina je ustavna monarhija; kralj Faruk I. bo šele 11. februarja dopolnil svoje 18. leto.
Nahas paša, predsednik egiptovske vlade, ki ga je mladi kralj te dni kratko in malo odslovil, je vodja tako imenovane vafdistične stranke (Vafd pomeni toliko kakor delegacijo; stranka si je nadela to ime v spomin na poslanstvo Zaglul-paše, ki je šel leta 1919. na čelu posebne egiptovske delegacije v London zahtevat neodvisnost.) Vafdisti imajo v parlamentu absolutno večino (88 poslancev od 150). Zadnje čase se je tudi v Egiptu začel širiti fašizem, posebno med študenti (zelene srajce). Na-
Probleml našega 6 asa
\3Kako	kitajska	gospodinja
V zadnjem času je izšlo nekaj knjig, ki jili lahko čitamo s čistim užitkom prav zato, ker jih niso spisali poklicni pisatelji, temveč praktični trgovci. Važno je tudi, da zvemo, kako vidijo svet trgovci.
Pisec najnovejše takšne knjige nam v njej prikazuje upravnika neke reklamne pisarne na Kitajskem; pri tem pa svoje pozornosti ne posveča v pni vrsti kitajski filozofiji in zgodovini, temveč okoliščinam, ki je v njih mogoče na kitajskem trgu razpečavati evropsko in ameriško robo. Pri lem se je moral pisec poglobiti v dušo kitajskega ljudstva, globlje kakor marsikateri pisatelj.
Bodimo pošteni. Filozofija? Politika? Seveda sta zanimivi in važni. V prvi vrsti hočemo pa živeti in da lahko živimo, moramo prodajati razno blago. Prav zato je ta knjiga za nas najzanimivejša, kar jih je kdaj izšlo o Kitajski.
Iz knjige priobčujemo kratko poglavje o važni zadevi: kako kitajska gospodinja šivanke kupuje.
.	človek	bi	mislil,	da	so	pri	tako	na-
has-paša se mu je odločno postavil * vadnem kupčijskem blagu kakor so po robu in je v obrambo pred zeleno- ♦ šivanke, prodajne metode po vsej zem-srajčniki hotel ustanoviti modre sraj-t Iji enake, toda na Kitajskem je dru-ce — tedaj mu je pa kralj odrekel ♦ gače. Ako bi bil to vedel pred nekaj svoj podpis pod zakonski odlok o ♦ leti, bi prihranil nekemu svojemu ustanovitvi takšne polvojaške orga-j znancu dobršno vsoto denarja, ne pa nizacije. Takrat se je prvič pokazalo*da sem mu celo pomagal ta denar v vsej ostrosti nasprotje med obema ♦ zapraviti. Ta znanec je iskal kakršno najvišjima ustavnima činiteljema. * koli poceni blago, ki bi ga lahko svo-Drugič je kralj nastopil proti svoje-1 jim strankam dajal kot nagrado in mu ministrskemu predsedniku, ko mu ♦ s tem dvignil svojo kupčijo na polju, je le-ta predložil v podpis imenova- * kjer mu je grozila konkurenca. Ta nje dveh zaslužnih demokratskih po-»nagrada bi pa morala ustrezati do-litikov^ za senatorja —	egiptovski ♦ ločenim okoliščinam,	kajti le	tako bi
senat šteje 100 članov, 40	med	njimi »bilo z njo mogoče	doseči	zaželeni
jih voli narod, 60 jih pa imenuje* uspeh. Biti bi moralo blago, ki je po kralj na predlog vlade — in je kralj ♦ njem dosti povpraševanja, hkrati bi rov predlog gladko odbil. Faruk 1. J moralo biti pa lahko, majhno, poceni, Iži voditelja vafdistov, da hoče ♦ pripravno za transport in dovolj od-okrniti njegovo oblast, Nahas-paša* porno. Takrat sem menil, da bomo pa očita vladarju, da misli torpedi- {našo namero le s težavo uresničili, rati ustavo in postaviti namesto iz-1 toda odločili smo se, da bomo napeli voljenih ljudskih zaupnikov	svoje J vse sile, in tako sem	več pasje vročih
miljence	♦ popoldnevov preživel	v vseh	mogočih
,	.	I	kitajskih trgovinah, iskaje pobude za
VOJVOua AOSta	*	uresničenje naše namere.
novi abesinski podkralj (naslednik; maršala Grazianija), je star 39 let.; Njegov ded je bil od leta 1870. do J 1873. španski kralj; njegov oče jej bratranec sedanjega italijanskega; kralja. Princ Amadej vojvoda Aosta; — takšno je uradno ime novega! abesinskega podkralja — je poročeni s hčerjo vojvode Guiškega, preten-i denta na francoski prestol, in ima' dve hčeri. Ko se je vojvoda Aosta! rodil, je kazalo, da bo nekoč še ita-i lijanski kralj, kajti kraljica Jelena! je imela do takrat samo žensko po-! tomstvo, Aostovi so bili pa najbližji! kraljevi sorodniki, šele šest let nato! se je rodil prestolonaslednik Umber-i to. Aostova stalna rezidenca je bil! do nedavnega tržaški grad Miramar,! domovanje avstrijskega nadvojvode! Maksimilijana do njegovega odhoda! v Mehiko. Novi abesinski podkralj! je mnogo potoval po Afriki in go-! vori razen evropskih jezikov tudi! arabščino in nekatera črnska narečja.!
Boj'kot
Japoncev je geslo vsega belega ple-! mena. Beseda izvira od vpokojenega! angleškega kapitana Charlesa Boy-' cotta (okoli leta 1880), ki se je kot! upravitelj posestev na Irskem s svojo; neizprosnostjo tako osovražil, da je < »Kmetska liga« proglasila nad njim! bojkot, t. j. izobčila ga je iz svoje; srede in ni marala imeti z njim ni-; kakšnega opravka. Ljudstvo se je te-; mu gibanju pridružilo: nihče ni hotel; več pri Boycottu delati, nihče skle-; pati kupčij z njim, nihče ni več z J njim občeval. Nazadnje se je moral; Boycott izseliti z Irskega. Danes se; bojkot izvaja v nacionalnem pogledu,; če katera država noče kupovati blaga; bojkotirane države, in na socialnem) področju, če ljudje ne kupujejo iz-J delkov te ali one industrije itd.
ir Po
nrip«iUC^u
naših *oJ>®
zdravnikov
OHSOfti
©ofci se
že sem nameraval puško vreči v koruzo, kar je lepega dne stopil v mojo pisarno neki mešetar. Menda ni bil posebno odprte glave, drugače JA bil pač lahko uganil, da reklamna pisarna ni tržnica za vso mogočo ropotijo, ki je temu ali onemu uvozniku v napoto in ki bi se je rad za smešno ceno odkrižal. Mislim, da mnogi nespametni trgovci tako delajo, hkrati pa sklepajo izvrstne kupčije, ki pri bistrih trgovcih ne pridejo v poštev, ker so pač ti trgovci prebistri, da bi tratili čas s takšnimi nemogočimi stvarmi.
Menda je bil tedaj za našega nespametnega trgovca srečen dan, kajti trgoval je s šivankami, z veliko pošiljko lepih nemških šivank, ki jih je iz katerega koli vzroka prodajal po smešno nizki ceni. Pozabil sem že zakaj, toda mešetar mi prav gotovo pravega vzroka ni povedal. Vsekako je bila pa cena silno zapeljiva. Zelo sem se potrudil, da bi bil videti kar najbolj ravnodušen, ko sem si zapisoval vse podrobnosti in ko sem si izbral nekaj zavojčkov za vzorec. Komaj je pa mešetar izginil za vrati, sem odšel k svojemu znancu. Bil je Drav tako kakor jaz trdno prepričan, da je usoda sama rešila naš problem. Zavojček, v njem pa dvanajst šivank različnih velikosti, je ustrezal vsem našim teoretskim zahtevam. Ta roba je dragocena za reveža, sprejemljiva za bogataša in porabna v vsakem gospodinjstvu. Cena je nizka in ko je znančev škotski posredovalec trgovska pogajanja končal, je še znatno padla.
Takoj ko smo razglasili nagrade in jih začeli razdeljevati, sem se pričel marsikaj o šivankah učiti. Vse šivanke, ki sem jih kdaj koli videl, so bile prav kakor naše, shranjene v zavojčkih, po dvanajst kosov različnih velikosti v enem zavojčku. Moj znanec, ki je bil dovolj velikodušen, .da je z menoj delil odgovornost za bedasto napako, ki sva jo zakrivila, je bil prav takšnega mnenja kakor jaz. Skoraj v vseh drugih deželah, da, prav v vseh drugih deželah prodajajo šivanke v zavojčkih, in menda je ni ženske, ki bi zavojček, ki ga je dobila kot nagrado, odprla in pogledala, ali je v njem tudi res vseh dvanajst igel. Drugače je na Kitajskem.
Star pregovor pravi, da podarjenemu konju ne glej na zobe, toda Kitajke tega reka menda nočejo poznati, kajti tudi če bi zanj vedele, se ne bi hotele odpovedati užitku, ki ga občutijo ob veselem razburjenju pri svojih nakupovalnih sprehodih. Kitajke podarjenemu konju ne pogledajo samo v gobec in mu ne samo skrbno preštejejo zobe, temveč ga še pretehtajo in skušajo uganiti, koliko je vredna njegova dlaka. Kitajska kupovalka noče prav nič tvegati. Ako
kupuje kos blaga, ne presoja njegove kakovosti kakor neprevidne tovarišice drugih dežel, samo s poskušnjo enega konca blagovne bale. Kaj še! Odvije toliko blaga, kolikor ga potrebuje, potlej pa s paznim očesom pregleda vatel za vatlom, da ugotovi, ali je res vse blago enako dobro.
In tako je Kitajka storila tudi z našimi iglami. Najprej je zavojček odprla, da se prepriča, ali je v njem tudi res vseh dvanajst igel. Ugotovila je, da je število točno, tedaj je pa opazila, da so Igle neenake, ona pa vendar potrebuje samo eno velikost. Tukaj že ni vse v redu. To mora biti peklenska zvijača premetenega tujca, ki ji hoče obesiti dvanajst igel, ki je pa med njimi nedvomno enajst prevelikih ali pa premajhnih za vsakdanjo rabo. Kitajka se je obrnila do nesrečnega prodajalca, naj ji vendar dokaže svoj dobri namen in ji zamenja zavojček z drugim, ki bo v njem dvanajst igel prave velikosti. Seveda to ni bilo mogoče in trgovina je tako prišla ob eno stranko. To se je vsakokrat ponovilo in naposled so bili prodajalci že tako obupani, da sploh niso več hoteli dajati nagrad.
Na Kitajskem prodajo vsako leto okrog dva tisoč milijonov šivank. Ker vsakdo na Kitajskem potrebuje šivanke in ker jih na Kitajskem sploh ne izdelujejo, nam daje letna prodaja tega blaga nekaj zanimivih statističnih primerjav. Ako vzamemo, da vsaka Kitajka že od petega, šestega leta
dalje vse svoje dni na splošno preživi ob šivanju — ta ugotovitev je po mojem mnenju zanesljivejša od vseh mogočih statističnih številk o Kitajski — lahko kaj hitro izračunamo, da porabi približno vsaka Kitajka na mesec eno šivanko. Ta račun nedvomno drži, kajti manjše število prav gotovo ne bi moglo biti v skladu z milijoni srajc, kril in drugih oblek, večje število bi pomenilo pa potrato pri nakupovanju, potrate pa Kitajka ne pozna.
šivank ne prodajajo v zavojčkih, temveč posamič, ali pa kvečjemu po tri ali štiri skupaj. Vsaka kupovalka ve, katera velikost je zanjo primerna, in zato druge velikosti zanjo nimajo prav nobene vrednosti, šivank, ki jih izdelujejo v Nemčiji ali pa na Japonskem, ne prodajajo v zavojčkih z različno velikostjo, temveč v zavojčkih, ki so v njih vse igle enako velike. Zato smo torej z našimi lepimi šivankami imeli takšno smolo. Kitajki ponuditi zavojček šivank različne .velikosti je prav ista, kakor ponuditi ji dvanajst čevljev z različnimi številkami. Ker more rabiti samo en par, ji ostalih enajstih številk ni mar. To je bil tudi vzrok, zakaj smo dobili dobre šivanke po tako nizki ceni. Nemški tovarnar, ki je hotel narediti na Kitajskem dobro kupčijo, se je bil pri tej pošiljki uštel in ker svoje robe ni mogel spraviti v promet, jo je skušal tako prodati in premeteni Kitajec jo je obesil nam.	(n)
višji cilj.
Nikakor ni slučaj, da je bila ta popolna država komunistična, kajti v vseh časih je, bila zasebna lastnina odločilen element liberalizma, branik osebnosti pred vsemogočnostjo države, vaba v razkošje in kulturo. Totalna država je pa dosegljiva samo z državnim socializmom.
Dve stoletji je bila Grčija prizorišče dvoboja med Atenami in šparto: med individualizmom in socializmom, med osebnostjo in čaščenjem države, med svobodo in vsemogočnostjo države.
Ako bi bil ta dvoboj šele pred nami in ne že za nami, bi vsi zagovorniki popolne države prerokovali, da bodo Atene sicer ustvarile višje kulturne vrednote, šparta bo pa dosegla večje državniške in vojaške uspehe; da bo s svojo junaško armado pod-
Proti zaprtja
Ojl., rej. s br. M6 Ine 19. I!. 193*.
Kal le teoniska sila?
Zmogljivost strojev merimo s konjskimi silami. Pri tem zaznamujemo konjsko silo s črkama HP, ki smo ju povzeli iz okrajšave angleškega ,horse power‘ (konjska sila).
Na Angleškem že od zdavnaj razumejo pod konjsko silo napor, ki je potreben, da dvignemo v eni sekundi 550 funtov (okrog 250 kg) v višino enega čevlja (nekaj več ko 30 cm). To enoto so določili na podlagi preizkušnje, ki jo je naredil z velikim, močnim konjem izumitelj parnega stroja James Watt. V drugih deželah je konjska sila enaka tisti sili, ki je potrebna, da dvignemo v eni sekundi 75 kg 1 meter visoko.
Vprašanje je pa, v kakšnem odnosu je ta konjska sila, ki z njo merimo zmogljivost strojev, s pravo konjsko
silo. Nedavno so skušali na Angleškem odgovoriti na to vprašanje s preizkušnjo štiridesetih močnih, krepkih vpiežnih konjev. Po dva in po dva so vpregli v dolgo vrv; ta je tekla čez neki hlod, ki so na njegovi drugi strani visele težke uteži. Najmočnejši par konj je vzdignil 23'52 kile. Tako pride torej na vsakega konja 11'760 kg, kar predstavlja seveda ogromno razliko v primeri s tistimi 75 kg, ki z njimi računamo konjske sile strojev.
To veliko razliko pa utemeljuje okoliščina, da pri tej preizkušnji niso upoštevali ne časa ne višine dviga. Ako bi upoštevali tudi ta dva činitelja, bi najbrže niti eden izmed tistih konj ne bil dosegel ene konjske sile naših strojev — dvig 75 kg v eni sekundi en meter visoko. (»N. F. Presse«, Dunaj)
ATENA IN ŠPARTA
Poglavje iz knjige »Totalna država — totalni človek«, najnovejšega dela znanega zagovornika Panevrope R. N. Cou-denhove-Kalergija.
Ideji totalne (popolne) države in totalnega človeka sta si stali nasproti pri koreninah evropske zgodovine, pri šparti in Atenah.
šparta kot komunistična aristokracija — Atene kot kapitalistična demokracija.
špartanski ideal je bil; popolna država.
Atenski ideal je bil: popoln človek.
V šparti je človek živel zaradi države — v Atenah je živela država zaradi človeka.
šparta je bila idealna vojaška država. Atene so bile pa že dolgo prej, preden so postale velesila, sodniška država: tedaj si je moral Orest — po vsej Grčiji so ga zasledovale Evme-nide — poiskati svojo pravico v Atenah in si pred najvišjim sodiščem, aeropagom, izmiti svoj zločin.
Kip Pallade Atene na atenski Akropoli je bil kip svobode za ves antični svet, kajti Atene so bile prednja straža demokracije — varuhinja osebnosti — čuvarka svobode.
Ko je bil ves svet pogreznjen v barbarstvo in tiranijo, so prižgale Atene plamenico svobode, ki nje luč še danes razsvetljuje večji del naše zemlje. Atene so strmoglavile svoje samosilpike in ustanovile vlado pod nadzorstvom podložnikov. Vlado, ki je branila pravice posameznika pred vsemogočnostjo države, ki je vztrajala na delitvi moči in ki je brez usmiljenja vsakogar izgnala, če je o njem le količkaj slutila, da stremi za tiranstvom.
V tem svobodnem ozračju so Atene ustvarile prvo kulturo individualizma in osebnosti. Kulturo lepote in duha, umetnosti in svobode.
Namen in cilj te prve evropske kulture je bil: popoln, cel človek, izklesana osebnost, oblikovana po grškem idealu ,Kallokagathije‘: pogumne lepote, ubranosti duše, telesa in duha; izpopolnitve herojske in estetske vrednosti v naravni etiki.
S čaščenjem tega ideala so Atene ustvarile trumo svojevrstnih osebnosti, ki so položile temeljni kamen za-• hodni kulturi: vrsto umetnikov in ju-
nakov, pesnikov in mislecev, vojskovodij in državnikov, govornikov in zgodovinarjev, heter (plesalk) in olimpijskih zmagovalcev.
To malo mesto, ta trdnjavica svobode, je podarila svetu več dobrega kakor ves ostali antični svet skupaj. Aischylos, Sophokles in Euripides so postali ustanovitelji tragedije, Aristo-phanes pa ustvaritelj komedije, še danes črpa evropska etika iz Sokratovih idej, metafizika iz Platonovih, priro-doslovje in logika pa iz Aristotelovih. Phidias je še zmerom vodilna zvezda oblikujoče umetnosti in Parthenon še zmerom večno merilo arhitekture, De-mostenes največji govornik vseh časov, Perikles eden izmed največjih državnikov, Themistokles pa eden izmed največjih vojskovodij. čeprav vsi atenski geniji niso bili po rodu iz Aten, jih je vendar primamila in oblikovala svoboda tega mesta.
Tako so postale Atene mati zapad-ne kulture: njene umetnosti in znanosti, njene drame in njene filozofije, pred vsem pa mati njenega dvojnega ideala: svobode in osebnosti.
šparta ni potomstvu podarila nobenega genija, nobene umetnine in nobene ustvarjalne misli. Tamkaj je shiral človek ob državi, duh ob enostranskem čaščenju sile, fantazija ob enostranski kulturi telesa, umetnost ob neprestanem vojevanju in kultura ob asketskem komunizmu.
špartanec ni imel nobene osebne svobode, nobenega osebnega imetja, nobene osebne kulture in nikakšnega zasebnega življenja. Bil je čisto in samo ud države, šparta je bila bojno taborišče, moški so bili vojaki, ženske pa tovarne človeškega vojnega materiala. Dečke je država že v najnež-nejši mladosti iztrgala materam iz naročij, jih mučila in trpinčila, da bi se naučili prenašati bolečine in da bi bili kos bodočim vojnam. Tako so jih vzgojili izključno v dobre vojščake in pokorne državljane, ki so sovražili umetnost in kulturo in zaničevali udobje in življenske užitke. In to vse zaradi države in zaradi procvita njene moči. živeti za to državo in boriti se zanjo, je bila njihova naj-
jarmila Grčijo in si zagotovila njeno neodvisnost; in predvsem, da si bo kar igraje podjarmila pomehkužene Atene.
Zgodovina je pa ubrala drugo pot. Dejstva so glasnejša od teorij; tudi na političnem in vojaškem polju so se Atenci pokazali enakovredne špar-tancem.
Ne šparta, temveč Atene so vodile grške osvobodilne vojne; najprej proti nadvladi Perzijcev, potlej pa proti nadvladi Makedoncev. Atenske armade so izvojevale ravno toliko zmagovitih bitk kakor špartanske armade; atensko brodovje je ustvarilo imperij, večji in mogočnejši od špartanskega. šparta nam ni dala niti enega državnika Periklovega formata in niti enega vojskovodje, kakor je bil Themistokles.
V tridesetletni odločilni vojni za grško nadvlado so naposled podlegle Atene, pa ne zaradi večjega junaštva špartancev, ampak zaradi nenadnega napada na nič hudega ne sluteče atensko brodovje v Dardanelah. Odločilni špartanski udarec proti Atenam — uničenje atenske armade na Sici-lro — je skoval atenski emigrant: genialni Alkibiades. Že po nekaj letih so se pa Atene od svojega poraza v peleponeški vojni opomogle in so se otresle špartanske nadvlade.
Dvoboj med Atenami in šparto je ostal politično in vojaško neodločen.
Zgodovina uči, da je v Šparti" osebnost podlegla popblni državi, da pa v Atenah država ni podlegla popolnemu človeku, nasprotno, v svoji osebnosti je še zrasla in se je okrepila.
čudo je v tem, da so Atene vzlic svojemu individualizmu, svojemu kapitalizmu, svojemu razkošju, veselju do življenja in svoji erotiki, vzlic svoji prefinjeni kulturi, umetnosti in filozofiji ostale špartanski vojaški državi politično in vojaško enakovredne; da so bile vse špartanske žrtve, vse odpovedi svobodi, lepoti in duhu zaman, kajti Atene so si brez teh žrtev izvojevale iste vojaške in političi* uspehe. Kajti ravno z idejo celega, popolnega človeka se Atenec ni razvil samo v enostranskega uživalca življen-skih sladkosti, v duhovičarskega, dekadentnega (propadajočega) esteta, ampak je hkrati ostal tudi realist, borec in junak. Bil je za dobro mero bogatejši od špartanca, čigar duša je shirala pod pritiskom države. Atenska mnogostranost se je rodila iz svobode in prav iz nje tudi atenska umetnost in atensko junaštvo.
Svoboda in osebnost sta naredili Atene velike in nesmrtne, tako velike, da se špartanski uspehi ob njih izgube. In če bi se Atene ne bile borile za človeško zrelost in svobodo, bi spomin na šparto, njen komunizem, njeno čaščenje države in njen pogum že zdavnaj zapadel pozabljenju. Samo atenska luč, ki nam sveti že pet in dvajset stoletij, je svetila tako jarko, da so njeni žarki padli tudi na šparto in jo iztrgali iz pozabe.	(n)
Gumijasti čevlji za oblake
Nekdanji šolski ravnatelj Rada Pe-leš iz Tuzle namerava patentirati svoj izum pnevmatskih čevljev; ti čevlji imajo debele, votle gumijaste podplate, ki jih je moči napihniti, nekako tako kakor avtomobilske pnevmatike.
S temi napihnjenimi gumijastimi podplati lahko zelo daleč in zelo visoko skačemo, ne da bi se kaj utrudili ali pobili. To je kajpak velike važnosti za planince, poštarje, policiste in ljudi v podobnih službah. Prav tako bodo lahko s temi novimi »čevlji za oblake« — kakor jih je njihov izumitelj krstil — zadovoljni tudi kmetje, ki žive v močvirnatih pokrajinah, in sploh ljudje, ki mnogo hodijo po valovitih in neenakomernih tleh. Zastran patentiranja teh novih podplatov je njihov izumitelj že stopil v zvezo z več domačimi tovarnami čevljev.	»Vreme«, Beograd
PO TRMJEVI POTI
Po nemškem Izvirniku priredila K. K.
SO. nadaljevanje
»Najbrže prihajaš iz mode!« je Ostro rekla. »Saj tudi pri Brink-mannovih in Voigtovih nisi po novem letu več zdravnik.«
Zasmejal se je,
»Od kdaj se pa tako brigaš za mojo službo, ženica?«
»Za to sem se zmerom brigala, bolj ko ti sploh misliš! Tako vseeno mi seveda ni ko tebi, ali si prvi zdravnik v mestu ali ne,« mu je razburjeno odgovorila.
»No! No!« je zagodrnjal stari gospod, ne vedoč, ali je vse skupaj samo šala ali gre za res.
Doktor se je še zmerom smehljal. Poročnik si je počasi prižgal novo cigareto.
»Jaz na tvojem mestu bi gledala, da bi prišla ven iz tega gnezda,« je nadaljevala mlada žena. »Saj bi vendar lahko dobil kakšno profesuro v Heidelbergu ali kje drugje. Toda ti si s temi starimi navadami tukaj čisto zadovoljen in celo pustiš, da počno ljudje s teboj neverjetne stvari.«
»Fricko,« je nekam ostro odvrnil doktor, »vprašaj no vendar njegovo veličanstvo, ali slučajno ne potrebuje kakšnega osebnega zdravnika. Moja žena si namreč želi naslova žene cesarjevega osebnega zdravnika.«
Stari gospod se je smejal in kar preglasno kašljal. Fricko je vstal. Ne meneč se za doktorjevo šalo, se je vljudno priklonil in se je opravičil z izgovorom, da gre pomagat sestri.
»Povej mi vendar, ženka, kakšen zlomek te je neki obsedel?« je dobrovaijno vprašal zdravnik
Prijel je upornico in jo privil k sebi.
»Ali so mar gospa Norbanova in oni dve drugi nezvesti stranki že vzrok, da bi moral tukajšnjo tako ugledno službo pustiti?«
Vrgla je glavo nazaj in si potegnila z roko po čelu. Bilo ji je, kakor da se ji počasi vrača zavest.
»Samo žal mi je, ker se boš tu skisal,« je rekla^ tiho. »Povrhu me pa tudi človeška nehvaležnost jezi.«
»Noričica! To kar menL prepusti. Toliko priložnosti imam, da se veselim ravno nad hvaležnostjo. Zdaj morava pa domov. Ura najinega igranja z otrokom prihaja. Mrači se že. Lahko noč, očka!«
Po vrtu sta odšla domov in stopila skupaj v otroško sobico. Varuhinja je bila prižgala luč in je razprostrla po tleh veliko mehko preprogo. Otrok, ki je v kratki, beli volneni obleki sedel na njej, je vriskaje stegoval ročice proti očetu. Stara gospa je počasi odšla iz sobe, in pričela se je ura, ki je bila dotlej za starše in otroka naj-lepša. Čudno: danes kar ni bilo pravega razpoloženja.
»Danes se ti pa nič ne ljubi igrati se z otrokom!« se je šalil zdravnik in vrgel mladi ženi, sedeči na koncu preproge, žogo. Otrok se je hitro po vseh štirih skobacal za njo.
»Danes? Danes sem tako trudna,« je zategnila in zakotalila žogo proti otroku. Sinko se je silno začudil.
Potlej je vstala in sedla na stol.
»Ali te morebiti glava boli, dušica?«
»Da, nekoliko.«
»Molči malo, ti mali kričač! Mamico boli glava!« je zdaj zašepetal malemu na ušesa in se je veselil odprtih ustk in vprašujočih sinjih oči, ki je otročiček z njimi najprej poslušal to šepetanje, potem je pa glasno zavriskal.
»Zinka, v svojo sobo pojdi, tam je mimo. Kmalu pridem za teboj.«
Vstala je in odšla. Ni vedela, kaj ji je bilo in tudi ni marala vedeti. Zdajle bi nekaj naredila — nekaj, kar koli že, nekaj neumnega in nespametnega. Proč s tem, kar divja za njenim čelom, in kar jo tako silno razburja. Že cele tedne je povsod, kjer koli je bila, videla isto: lepi zarjaveli moški obraz s plavimi sami, ki se ji je zdelo, da je njegove svetle oči nikoli niso pogledale, pa so ji vendar prodirale v dno duše in ji povzročale neznosno tesnobo. Zmerom ta hladna premišljena osebnost ki ji grozi z največjo nevarnostjo čeprav niti ne trene z očmi in ki jo tudi z nasmehom lahko smrtno rani.
In ta človek je bil nekoč njen, samo njen!
S stisnjenimi pestmi se je uprla ob okenski napušč. Videla ga je pred kraljem prav tako mirno dostojanstvenega, videla ga je pri pojedini, kamor so ga ljubeznivo povabili, nemara da bo sedel poleg | kakšn* ponosne lepotice, in bo da- ;
mi opisoval afriško pokrajino prav tako živo, kakor jo je tako pogosto opisoval njej. Kako smešna je vendar! Kaj ji je on sploh mar! Saj bi ga vendar lahko imela, če bi ga hotela; pa ga ni marala in je postala oboževana žena drugega, drugega...
»Dušica, še zmerom brez luči?« se je v tem trenutku oglasil njen mož.
»še zmerom,« je rekla trudno.
Sedel je na divan in je glasno zazehal.
»Srček,« je zaprosil, »nikar ne bodi huda, toda današnji dogodek me je zdelal.«
Ni ga vprašala: »Kakšen dogodek?« in tako tudi ni zvedela, da je imel težko operacijo.
»Pridi malo k meni, Zinka!«
Počasi je vstala in šla k njemu, toda ni se mu privila kakor sicer. Potegnil jo je k sebi.
»Tako. In zdaj si ne želim ničesar drugega več na svetu.«
Nič mu ni odgovorila, samo neopazno je zmignila z rameni, tako neopazno, da Mirko tega ni čutil, čeprav jo je objemal. Tako sta molče sedela in po dolgem molku je Zinka nazadnje polglasno rekla:
»Kako lepo bi bilo!«
»Kaj vendar?«
»Ako bi nekaj naredil, kar koli...«
»... da bi postal nekaj velikega,« je dogovoril namesto nje. »Kakšna neumnica si! Ali ti Frickove lovorike res ne dajo miru?«
V drugo je zmignila z rameni, nato je pa votlo in le s težavo prišlo čez njene ustnice:
»Kaj me Fricko briga!«
XVII Predavanje o Afriki
Fricko je bil zares prišel v modo. časopisi so o njem prinašali dolge članke z izčrpnimi poročili, kako so ga poklicali v Berlin in kako je bilo v avdienci. In potem je andersheimski župan razglasil, da bo imel poročnik Adami predavanje o svojih doživljajih v nemški Vzhodni Afriki, čisti dobiček je namenjen gradbenemu fondu za obnovitev Elizabetine cerkve v Andersheimu.
Slavljenec sam se pa ni pri tem prav nič spremenil. Bil je prav tako vljuden in prijazen ko zmerom. Prav tako malomarno je kadil cigareto za cigareto, hodil z gospo Zinko na drsališče in plesal z njo na zabavah, ki so jih prirejali njemu na čast. Toda plesal ni z njo nič pogosteje kakor z drugimi.
Zinka je pri tem postajala čedalje bolj bleda in razburljiva in mladega zdravnika so jele obhajati resne skrbi. V strahu se je o tej čudni spremembi posvetoval s svojo materjo.
»No, ti jsi mi res pravi zdravnik za domače,« mu je mirno odgovorila. »Svetujem ti, da si poiščeš kakšnega hišnega zdravnika. Kakor da bi to kaj bilo, če mlado ženo kdaj muhe primejo! Ko sem bila še jaz v tako mladem zakonu, sem tvojemu pokojnemu očetu, pri
moji veri, nekoč vrgla čevlje skoraj v glavo.«
Moral se je smejati in nekaj dni je bil miren, potlej je pa postal še bolj zaskrbljen.
Toda vse, kar je kalilo Zinkino razpoloženje, je iznenada izginilo. In ta sprememba se je dogodila prav tisti dan, ko je imel Adamijev Fricko svoje predavanje v Kazinu. Proti večeru je prišla Zinka še precej slabe volje v sobo tete Fride, da bi šla z Julijo na predavanje, kajti teta Minka je imela hud glavobol in je ležala in teto Frido so odeto v odeje in blazine že odpeljali v njenem stolčku k »Zlatemu golobu«. Tamkaj naj bi jo nekaj moških s stolom vred preneslo v zdravnikovem spremstvu v dvorano. Leta in leta že ni odšla iz hiše, toda danes ni smela po nobeni ceni manjkati pri predavanju svojega ljubljenca.
Julija ni mogla drugega, ko da je šla z njo. Rada bi bila ostala doma, toda teta Frida je skoraj jokala, ko je ugovarjala, in tako si je s težavo oblekla svojo najboljšo obleko, ki ji je bila povsod pretesna. V njej se je počutila neugodno in nesrečno in Zinka je takoj rekla, da ji bo posodila pa-hovko, kajti život se ji prav nič ne poda. Elegantna dama že zaradi ljudi ne more stopiti v dvorano s slabo oblečeno mladenko in je zdaj sama pomagala ogrniti Juliji svileno belo pahovko z nežno zlato vezenino v okusnih barvah. Na levi rami jo je spela z majhno
V 24 URAH
barva, plisira in kemično {isti obleke, klobuke itd ^Urobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši. monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
rimsko zaponko v obliki bodala. To je bil edini spomin, ki ga je
Julija imela od svoje matere in ki ga je obotavljaje se vzela iz škatlice.
Tako sta prišli v skoraj polno razsvetljeno dvorano.
Zbrani so bili že vsi odlični An-dersheimci. Za Zinko je bil pripravljen sedež v prvi vrsti. Julija je sedela pri strani odra zraven vozička stare Trautmannove gospodične. Udobno bi lahko pregledala ves veliki prostor, toda ni si upala dvigniti oči. Bala se je, silno bala, kakor da bi nosila vso odgovornost za to, kar bo njen brat govoril in delal. Njeno zaupanje Yanj je bilo zelo majhno; dvomila J e, da bi mogel Fricko dobro govoriti.
Že pri prihodu je Mirka bežno opazila pri steni poleg nekaterih drugih gospodov, ko jo je nanj opozoril jezni Zinkin glas:
»Prosim te, samo poglej, kakšen j e moj mož! Niti preoblekel se ni!«
Potem ni Julija nič več pogle-
dala tja. Nazadnje se je pa le upala in tedaj je opazila, da so se njegove oči kakor začudeno upirale vanjo. Ta pogled jo je zmedel. V njem je brala, kakor da se je preveč našarila. Zardela je in pobesila glavo.
Neki sonet, zdravnik se ni mogel spomniti, kje ga je bil čital, mu je tedaj nehote prišel v spomin, sonet o čudoviti lepoti, o ponosu, o globokih očeh. In obrnil se je k staremu »stricu doktorju«, Julijinemu varuhu, in mu je resno začuden dejal:
»Samo poglejte, kakšna krasotica je postalo to malo temnolaso dekletce. In kako se ji zlato vezena pahovka prilega!«
Potem je njegov pogled zletel k njegovi mladi plavolasi ženi in nekaj kakor ganotje je leglo na njegov obraz. Najljubkejše, najslajše in najlepše v vsej dvorani je samo njegovo! Ljubil jo je, ljubil jo je zdaj, ko je tako bleda, razdražljiva in živčna, morebiti še nežneje ko sicer. Trudil se je, da bi ujel njen pogled, njen pozdrav, zaman. Nič ga ni pogledala.
Zdajci se je prikazal govornik. Priklonil se je brezhibno in prav tako brezhibna je bila njegova zunanjost. Frak se mu je odlično prilegal in lahna bledica v obrazu ga je delala zelo zanimivega.
»Ako hočemo nekaj pripovedovati,« je začel, »potem mora biti to res dobro. Od tiste ure, ko sem spet stopil na domača tla, nisem ničesar slišal pogosteje kakor vprašanje: ,Kako ste se odločili za to, da ste šli v Afriko?* In prepričan sem, da bi tu v tej dvorani marsikdo rad vedel vzrok, ki me je vlekel tja v temno zemljino. Pošten bom. Afrika me je zmerom zanimala. Ne morem vam povedati, kako sem občudoval naše drzne pionirje, koliko nevarnosti, truda in odpovedi in koliko poguma je treba, da proučiš to pokrajino. Seveda sem pa imel še poseben vzrok, da sem se odpeljal v deželo črncev. Recimo, da sem si hotel v novem zraku ozdraviti staro rano. Toda dovolj o tem. Da mi ni za
iVsak
nima toliko denarja, da more potovati v kopališče
Toda vsakdo
bi moral dati za zdravje letno 100 — 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo naSo znamenito:
Radenski zdravilni vrelec
• naga i rdallml srci iz
Radenskega zdravilnega kopalifta Slatina Radenci
(pri Mariboru) Zahtevajte gratis prospekte!
Saj je bila vendar žena, ljubljena žena drugega, srečna in zavidanja vredna. In zdaj... Ne, saj ni mogoče! Trudila se je, da bi bila mirna, in je gledala mlado ženo. Zinka je sedela z rožnatim obrazom, si pahljala vroča lica in videti je bilo, da resno posluša. Niti sledu ni bilo več o kaki bliskoviti spremembi skrivnega sporazuma. Julija je pogledala Mirka. Sedel je mirno med tastom in stricem in vneto poslušal govornikove besede. Pogledala je vse zbrane in je primerjala njihove napete obraze. Zadihala je. Razen nje ni najstrašnejšega opazil nihče. Ali je bilo sploh res? Nemara se ji je pa le sanjalo?
In vendar ju ni mogla več spustiti iz oči. Toda Fricko in Zinka se nista več spogledala. Nekajkrat pri veselem opisovanju so se poslušalci nasmehnili, toda okoli Zin-kinih ust se ni niti enkrat zai'isal nasmeh in Julija je mislila, da ne sliši ničesar, kar govori, mislila je... ah, mislila je... moj Bog, na kaj neki? In spet jo je prevz' moreč občutek.
Fricko je končal. Po dvorani je odmevalo ploskanje. Julija je videla, kako je mladi mož stopil po dveh stopnicah z odra in z nepremičnim obrazom poljubil roko, ki mu jo je Zinka ponudila, potlej
je pa stopil k stari dami in ji prav to manjkalo trdne volje in da je: tako poljubil roko.
»Lepo! Zelo lepo!« je trudno šepetala gospodična Frida. »Toda... Fricko... ne, ne tukaj... pozneje!« »Kaj želiš, teta?«
»Ah, ljubček, niti sanjalo se mi ni, da te je žalost vlekla v Afriko.« je rekla s solznimi očmi. Nasmehnil se je.
»Govor se mora vselej malo
obraz k njej in za trenutek so se njune oči potopile druge v drugih. Juliji je srce blazno utripalo, v lica ji je planila kri in pred očmi se ji je zameglilo. Nič več ni slišala, kaj je Fricko še govoril; tako trdno je prekrižala roke drugo čez drugo, da jo je bolelo. Samo to je mislila, kaj bo, če je Mirko ta pogled opazil. Na Zinko ni pomislila.
Velike Tednikcvc
nagradno lehmevanie
V božični številki »Družinskega tednika« smo prinesli podroben popis našega novega nagradnega tekmovanja. Vse pogoje boste torej našli v omenjeni številki, kupone bomo pa natisnili v vsaki številki, tako dolgo, dokler bo tekmovanje trajalo. Ker mora vsakdo imeti vse kupone, priporočamo, da list hranite m da si ga vnaprej zagotovite pri svojem stalnem prodajalcu. Nagrade za naše tekmovanje so tele:
1. nagrada: 500 dinarjev v KotoTini.
2. nagrada: kompleten jedilni servis za Sest oseb, izdelan i/ prvovrstnega inozemskega porcelana m obrobljen z zlatim robom (2(5 kosov). — Sen is je podarila naše naročnike trgovska hiša Kastner in Ohler v Zagrebu. V red n on 350 din.
3 nagrada: vrtna garnftuia iz dveh foteljev in mize. Vse izdelano iz najboljšega lesa. Vrednost 350 din — Garnituro ie našim čita-teljem podarila tovarna stolov in parketov Remtc & Co, v Kamniku.
4. nagrada: Na okvir šivani, lakasti ali boks, črni ali rjavi moški čevlji, najnovejši model za IGO dir. Stečni nagrajenec si jih bo lahko izbral po svojem osebnem okusu. Poklon jug. tovarne Bafa iz Borova.
5. nagrada:	50 rezil m britje .Vhtoria
r4xtra‘, vrednost 150 din. Podarda jili je na sun ntateljeiu tvrilka ,Oštrica\ t*govina s fi-T.-m	blagom	in brusilniea \ Zagrebu,
Ilira 38
6. nagrada: kompleten pribor z* britje T britvijo, jermenom y.a bruSe nje jezila, milom.
galunom in čopičem. Vse v lepi. lakirani leseni skrinjici. Vrednost 150 din. — Pribor za n«® f naSim čitateljem podarila tvrdka jysiriea . trgovina s finim jeklenim blagom in brusilniea v Zagrebu, Itica bi. 38.
J. nagrada: Najfinejši ženski teviji iz se-niisa, izdelani po najnovejfiem modelu, udob* 1 m m elegantni za din 140. Poklon ju« to-varne Bafa iz Borova.
8. nagrada: platnena jedilna garnitura za sest oseb v velikosti 140X140 cm, ažurlrana, s šestimi namiznimi prtiči v velikosti 55X55 centimetrov Vrednost 140 din. NaSim čitateljem jo je podarila trgovska hiša Kastner in Ohler v Zagrbn.
9. nagrada: Ljubki in elegantni ženski čevlji i/. najfinejčega laka za 129 din. Poklon tovarne Bafa iz Borova.
10. nagrada: kompleten pribor za britje s pripravo .Gillette* s tremi britvicami, čopičem m milom, vse v lepi, leseni Šatuljj r ogledalom. Vrednost IM din. — Brivski pribor je našim čitateljem podarila tvrdka ,Oštrica*, trgovina s finim jeklenim blagom in brusilniea v Zagrehu, Hira 38.
11. do 16 nagrada (5 nagrad): Zbirka Sl stomovih preparatov za nego zob: ustna voda Sistom, higienska zobna Ščetka Sistom, radioaktivna zobna pasta Sistom, antiseptična zobna pasta Sistom in medikamentozna zobna pasta Sistom. Vsaka nagrada v vrednosti 102 din. — Skupaj 510 din
17. nagrada: fotografski aparat ,Agfa* Ca-vrednost 75 din. Podarila ga je našim
čitateljem Sperialna foto-trgovma in parfumerija .loško Smuc, Ljubljana, Šclenburgova 6.
18. nagrada: tri frotirke z modernim pisanim robom v velikosti 48XH5om in frotirasta vrečica z« umivanje. Skupna 'rednost 63*50 j dinarjev. Darovala trgovska h.fia Kastner in >
Ohler, Zagieb.	i
treba za velik cilj zastaviti kri in življenje, sem menda dokazal.
Dovolite mi, spoštovana gospoda, da v svojem opisovanju začnem s trenutkom, ko sem, stoječ na poveljniškem mostičku velike vojne ladje, gledal v zimski megli zastrte zvonike in strehe mesta Kiel. j Polastila se me je otožnost, kajti) poslavljal	sem	se od	tistega,	kar	olepšati. Nikar se ne vznemirjaj,
sem imel	v	domovini,	kar sem	iz-	! teta!«
gubil in česar naj bi se izogibal, j Sam je odpeljal voziček med se-kar je bilo	najkrasnejše in nena-	j deži proti ozkemu izhodu in Ju-
domestljivejše,	kakor	si sploh	kdo	lija je šla tiho za njima, z žare-
more predstavljati. Pri misli načirni lici in s pobešenimi očmi S? f;	najnesrečnejšega; Blizu vrat, kjer so se še gnetli
Ma	i	*	i	»	?,iudje, sta Julija in teta Frida
oddaljenost ntf	J1’	naleteli na starega Krautnerja. Ta
vek doživel	TOZlček	takoj naravnal k stran-
MMP	k010".11?:	skim vratom in je pomignil dru-
naraščalo	čim	dalie	sem^bii	ort	i gim’ na:i prid°j° za	Nekaj
domovine «	trenutkov pozneje je bila vsa dru-
Julija je nehote pogledala Zinko, j sredice le po^prižgardnftesten' K	&m S°fŠkaT’b!b Pna
“i s	rsM1,:	* M*/™”’
Stan gospod Krautner je bil zaradi uspeha svojega gosta ves navdušen, zato je sklenil, da bo njegov uspeh pošteno proslavil.
»Tako,« je rekel, »in zdaj bomo pili na govornikovo zdravje. Prosim, gospoda, sedite, ostrige pridejo kmalu.«
Teta Frida je takoj izrekla željo, da bi šla rada domov, in Mirko je dejal, da mora tako in tako še k nekemu bolniku in bo zato spremil teto domov. Zato je gostitelj ukazal, naj s serviranjem še malo počakajo, in je odšel dol v gostilno ter spil kozarček »pristnega«.
Iznenada se je Julija znašla s Frickom in Zinko sama. V sobi ni bilo nič kaj toplo, toda bilo je silno soparno. Zinka je sedela na divanu, Fricko je pa stal pred pogrnjeno mizo in čital jedilnik.
Julija je razmišljeno gledala okoli po sobi. Opazovala je oljnate slike in neokusne tapete.
Morala bi vendar iti domov, da bi pomirila razburjeno staro damo, da bi pogledala, kako se počuti gospa Minka, ki jo glavobol proti večeru navadno še bolj muči; toda bila je kakor priklenjena na svoje mesto. Ni hotela, da bi Fricko in Zinka ostala sama po tistem pogledu, ki je Zinki tako natanko povedal, da je samo zaradi nje zapustil domovino. Jutri... jutri jo bodo menda ti nesmiselni strahovi že minili...
Nazadnje se je zdravnik vrnil. Zdaj je spet vse dobro, je mislila...
Vstala je.
»Prosim, ne zamerite mi, da grem,« je rekla. Mislim, da ni prav, če bi staro teto pustila kar samo.«
In že je bila pri vratih.
»Julija!« je vzkliknil mladi mož in stopil za njo.
3 nadaljnje nagrade: vseletna naročnina na .Družinski tednik* v vrednosti po 80 din
Prijetne, udobne ionske copate z visoko peto, ali pa tople nizke copate brez pete. Vrednost 49 din. Poklon jug. tovarne Bata iz Borova.
3 nagrade: poUetna naročnina na ,Družinski tednik* v vrednosti po 40 din.
Kupon šiev. 3
Ali Citate ..Kroniko preteklega tedna". L j. tedenski pregled, ki ga prinašamo na 2.strani!
Odgovor:........................
(Odgovorite samo ,Da‘ ali ,Ne‘!)
Koliko ljudi mislite, da redno lita ..Kroniko preteklega tedna”I
Odgovor:........................
(Napišite številko)
Ime in priimek
poklic................................
Icraj in zadnja pošta ...............
(Nadaljevanje prihodujii)
6. I, 1S3S.
Njen rojstni dan
(Nadaljevanje s 4. strani)
o tem razglabljala, in že v naprej se je zatopila v veselje prihajajočega dne. šele pozno v noč je zaspala. Zjutraj se je zbudila, pozneje ko navadno. Njen mož je bil že pokoncu in oblečen. Pristopil je k njej.
»Lepo, dušica, da si se že zbudila,« je rekel. »Pravkar sem hotel oditi, kajti ob devetih imam važno razpravo. Vesel sem, da ti poprej lahko še čestitam k tvoji četrtstoletniei.«
Smehljaje se je sklonil k njej in jo poljubil na čelo.
»Zdaj pa, dušica, pride presenečenje, ki sem ti ga pripravil. To pot ne dobiš ne cvetic ne darila. Zdi se mi mnogo pametnejše in praktičnejše, da namesto dragih cvetlic in daril spustim nekaj v tvojo denarnico.«
Segel je v denarnico in položil na nočno omarico dva večja bankovca.
»Tako. Za to si zdaj lahko kupiš, kar se ti pač zdi koristno,« je še pristavil.
Potlej se je z bežnim poljubom poslovil in že tudi zaprl vrata za seboj.
Agata je gledala za njim z žarečimi očmi. Ni jokala, toda zadržane solze so ji bile zadrgnile grlo in so ji težile srce. Torej se je moralo vendarle zgoditi? Ali po prvih letih zakona res ni moglo priti drugega ko enoličnost in konec vseh idealov in poezije? Ne, s tem se ne sme končati. Sklenila je pozvoniti služkinji in ji naročiti, naj ji za ves denar prinese krizantem, vrtnic in nageljnov. Ko se bo mož vrnil in videl toliko cvetja, bo takoj vse razumel.
Pozvonila je. Potem je vzela oba bankovca v roko, da ju bo dala služkinji. Zdajci jo je pa prešinila misel. Ali ni to mar neumnost, kar namerava narediti? Nemara jo je dotik denarja opozoril na to, da je to vendarle lepa vsota, in da si za to lahko precej nakupi. Kupi si lahko na primer lepo svileno pidžamo, ki si jo že tako dolgo želi. En par čevljev in nogavic bi ji tudi prav prišlo. In za ostali denar bi lahko kupila še za moža pol tucata nogavic, kajti stare so že kar preveč zakrpane.
Zdajci je zaslišala bližajoče se služ-kinjine korake.
»Zdaj se moram pa kar na hitro odločiti,« je naglo premislila.
Zdaj se bo odločilo, ali se bo postavila po robu svoji usodi, svojemu
''konu, svojemu možn, ali se bo pa
1ala v to, kar mora prej ali slej orezpogojno priti in kar — tako se ji je vsaj zdelo — na vse zadnje tudi ni tako strašno, kakor si je prvotno predstavljala.
Služkinja je vstopila,
»Povejte mi, Nina...,« je začela Agata, zraven premišljujoč, kako bi utemeljila svoje zvonjenje. »Povejte mi, Nina,« je potem nadaljevala, »ali ste nogavice, ki sem vam jih včeraj dala, že zašili?«
»Se ne, milostljiva gospa. Doslej še nisem utegnila.«
»Veste kaj, Nina,« je zdajci povzela Agata, »prinesite mi nogavice. Odslej jih bom šivala sama.«
Celo nasmehnila se je nad svojim domislekom.
Potem pa, ko se je služkinja vrnila, je mlada žena vendarle globoko vzdihnila — kakor človek, ki se mora ločiti od nečesa lepega, kar je že nepreklicno minilo.	(r	p.	i.)
Stara navada
Tipkarica: »Gospod, nekdo je tukaj,
. računom!«
Trgovec: »Recite mu, da imamo še dovolj zaloge.«
Deseti brat
Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu
V sedanji čas postavil In v stihe prelil Ivan Rob
III.
Pa ni le čas ozdravil Kvasa: ljubezen mu je dala moč, da že čez teden je zapustil ljubljansko bolnico pojoč.
Če boš kje v parku videl parček, ki se v romantiki topi, potem, predragi bralec, vedi: z dekletom Kvasa videl si.
Tak par, objet v ljubezni pravi, Ljubljana zlepa vkup ne spravi.
IV.
Oba v parfum ljubavni vjeta sta pila rožni eleksir, čutila nista, da pripeta sta kruto na kolo razmer.
Krotila dnevno sta vročino ko sonca je pripekal žar, zvečer odhajala sta v kino, posečala sta dancing-bar.
Tako je slast bila spoznana, ki nudi pusta jo Ljubljana.
V.
Medtem iz večnostne je shrambe požiral dneve čas-gurman, dokler ni zadnji dan omame za naša znanca bil obran.
Zašila ju je skrb vsakdanja, pošel obema je denar, ni Kvas še plačal stanovanja... Adi jo filmi, zbogom bar!
In okrog Manice so zale zlovešče čenče frfotale.
VI.
Kar publika je govorila, prišlo do mojih je ušes, in reči moram: res je, res, da deklica je — zanosila.
Predobri Jurčič, ne zameri, da spačil ideal sem tvoj!
Ti živel si še v stari veri, a vse drugače je z menoj: zdaj nova stvarnost vlada nam in nas ničesar več ni sram. —
VII.
Nič res pa ni, kar so mi drugi česnali radostnih oči: da se je vdala beli kugi, da za otroka nič ji ni.
Res, skraja jo je presenetil nastajajoči državljan, ko pa spoznala je, da svetu nov, hrabrejši vojščak bo dan, je našla svoj življenjski smisel, ki je dotlej v oblakih visel.
VIII.
Potreb vsakdanjih roj nadležni je našel ni več križemrok.
Ob nalogi tako pomembni je popustila moč nadlog.
Pred svoje starše je stopila, priznala vse je brez strahu.
Za Lovreta je pa prosila, da ga priznata za sinu.
Na to sta stara godrnjala, a končno sta na vse pristala.
Kronika preteklega tedna
(Nadaljevanje z 2. strani.)
* Skoraj vse, kar je imela, je bila razdelila med siromake kmetica Marija Vrharjeva iz vasi Predavcev pri Križevcih. Potem ko je čisto obubožala, se je nesrečnica obesila.
* Ko so pred kratkim hoteli zakopati poginulega psa v vasi Jarkovi pri Varaždinskih Toplicah, so iznenada opazili, da mu je iz želodca prilezla belouška. Kako je kača prišla v pasji želodec in živa spet prilezla iz njega, ne vedo.
* Predpasnik do tal si je sešila neka nevesta v Dalmaciji iz samih tisočakov. Okoli vratu si je nabrala cel niz zlatnikov in si tako pridobila vzdevek najoriginalnejše neveste v vsej Jugoslaviji.
Bta
mo
r Proti podganam se morajo boriti v Splitu. Neka zagrebška tvrdka se je ponudila, da jih zatre za 280.000 dinarjev. Ker pa Split nima toliko denarja za podganjo nadlego, se je ponudil neki Splitčan, da bo zredil nekaj sto velikih podgan, ki bodo žrle izključno le podgane. Splitčani zdaj z zanimanjem pričakujejo, kako jih bo njihov rojak rešil nadležne golazni.
r Lansko proračunsko leto je imela Uprava državnih monopolov eno milijardo 613 milijonov dinarjev čistega dobička.
r Sredi Skoplja sta ondan dva volka
napadla Andrijo Erbežana, lastnika klobučarske trgovine, in ga pošteno oklala. Na njegovo klicanje na pomoč sta mu prišla na pomoč dva policijska stražnika in zveri ubila z bajoneti.
r Cel hrib je zdrknil na cesto blizu Kičeva (Južna Srbija). Zaradi neprestanega deževja se je začela zemlja občutno usedati. Mnogo inženirjev z delavci dela, da bi preprečili nadaljnje drčanje hriba in s tem nevarnost za železniški promet.
r Legija koroških borcev namerava s sodelovanjem Maistrovih borcev, Združenja vojnih prostovoljcev, borcev za osvoboditev severnih krajev kraljevine Jugoslavije v Zagrebu in nekaterih drugih odličnikov ob 201et-nici zasedbe Celovca in Gospe Svete izdati s slikami opremljeno spominsko knjigo o bojih na severni meji od Podkloštra do madžarske meje. Da ne bi bila snov nezadostno obdelana, je potrebno zbrati čim več podatkov, doživljajev in spominov na to razgibano dobo naše zgodovine. Zato vabimo vse, ki so se borili ali kakor koli sodelovali za Koroško, štajersko, Prekmurje ali Medljimurje, da opišejo svoje delo, boje in doživljaje. Prav tako kakor daljši, so dobro - došli tudi krajši sestavki. Žrtvujte v ta namen le nekaj zimskih večerov. Ni vse malenkost, kar se vam morda zdi malenkost. Ali ni ohranitev spomina na ta prizadevanja^ bodočim rodovom naša narodna dolžnost? — Ker bo urejevanje zahtevalo mnogo časa, prosimo, da se tega prepotrebnega dela lotite čim-prej! — Natančnejša pojasnila daje glavni odbor Legije koroških borcev v Ljubljani, Pred škofijo 18; tja izvolite poslati tudi svoj prispevek.
Poravnajte naročnino!
Težka zimska hvana
in premalo gibanja sta v zimskem času vzrok slabe prebave želodca, čestih omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja. Stare bolezni se vsled mraza zopet izraziteje pojavljajo:
aploiino in prehitro deheljenje, hemeroidi In zaprtje, motnje v želodcu, črevesna obolenja, glavobol, nespečnost, napetost telesa, omotica In zastrupljenje.
Posebno zrelejše in starejše osebe so tem nadlogam podvržene.
LANINKA ČAJ
čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo in na Vaše splošno zdravstveno stanje.
Zahtevajte v apotekah Izrecno le „Planinka“ čaj-Bahovec, ki se ne prodaja odprt, temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih z napisom proizvajalca:
APOTEKA Mr. BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg 12
S. br. 29550-35
4
Šivalni stroii
raznih nemških znamk naprodaj po neverjetno nizkih cenah
Hova trgovina, Tyrševa 36
r Mrtvece nosijo v Lipljanu še zmerom na rokah do pokopališča. Ta pogrebna navada je v mrzlih zimskih dneh zelo neprijetna. Ohranila se je samo v Lipljanu, čeprav ie bila svoje čase v navadi v vsej Južni Srbiji.
r Plazovje je po zadnjem deževju naredilo po nekaterih cestah znatno škodo. Zaradi narasle vode se je ponekod vdrla zemlja. Ceste so zelo razrite, posebno v okolici Litije.
r še neobjavljen Straussov valček so našli na neki slovenski graščini pri Celju med starimi papirji. Johann Strauss ml. ga je poklonil neki prijateljici o priliki njene poroke. Valček se imenuje »Noč na Jadranu«.
r Celotna vrednost izvoza našega lesa je znašala v novembru 96'7 milijona dinarjev. Pri izvozu lesa je Italija na prvem mestu. Tudi izvoz v Anglijo je znaten, in celo v Nemčijo je precej poskočil. Izvoz na Madžarsko je nekoliko popustil in tudi na Grško ne izvažamo preveč lesa, r Na deblu starega topola v Zemunu visi fe 25 let ovnova glava. Pribil jo je neki stari ribič. Glava je kljub vsem vremenskim neprilikam še čisto dobro ohranjena.
r Na poročni dan tik pred poroko je padel v nezavest čevljar Ferdo Pe-tričevič iz Sremskih Karlovcev. Njegova nevesta, 191etna Andjelka šesta-jeva iz Virovitice je po tem dogodku kljub ženinovim vročim prošnjam, naj se z njim poroči, pobrala svoje stvari in se vrnila domov k štaršem.
r V Sloveniji se giblje število zavarovancev v zadnjih mesecih natanko na isti višini kakor v letih 1930. in 1929. Glede obsega javnih del je Slovenija po podatkih vsekako na slabšem od drugih pokrajin. Skupni zavarovani mesečni zaslužek delavstva je znašal v oktobru 4211 milijona dinarjev.
r Za božične praznike smo iz naše države izvozili v Anglijo 155 vagonov puranov, to je v primeri z letom 1936. skoraj za 50<7o manj.
r Te dni so odprli oporoko pokojnega nadškofa dr. Bauerja iz Zagreba. Pokojnik je zapustil 10°/o svojega zasebnega premoženja jugoslovenski akademiji znanosti in umetnosti, 10°,<, svoji rodbini, 80"/» pa zagrebškemu nadškofijskemu konviktu in gimnaziji v Zagrebu.
r 40 ljudi imajo v Zvorniku pri Ložnici na sumu, da so okuženi s steklino, ker so dobivali mleko za steklino obolelih krav. Neki siromašni mlekarici iz predmestja sta pred kratkim poginili dve kravi, vendar tega ni prijavila oblastem. Te dni je pa le poklicala žvinozdravnika in ta je ugotovil. da so krave poginile za steklino in da je tudi tretja že okužena. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se
steklina lit' raaširi.
r Zaradi hudih nalivov in povodnji se je v mostarskem rudniku nabralo toliko vode, da jo bodo morali s črpalkami črpati cel mesec.
r Zadnje dni je v bosenskih planinah zapadel visok sneg. Zaradi hudih snežnih zametov so morali celo ustaviti promet med Cetinjem in Podgorico.
Radio Ljubljana
od 6. do 12. jan. 1938.
ČETRTEK, 6. JANUARJA
9.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 9.15: Veseli zvoki ■ 9.45: Misijonsko predavanje ® 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice ■ 11.00: Otroška ura
■ 11.30: Koncert Radijskega orkestra
■ 13.00: Čas, vreme, spored, obvestila
■ 13.20: Kornevilski zvonovi (oddaja prekinjena od 14.15—16. ure) ■ 16.00: Švicarski ljudski napevi ■ 17.00: Kmetijsko predavanje ■ 17.30: Koncert ■
19.00: Ca«. vrenie, poročila, spored, obvestila * 19.30: Nac. ura a 20.00: Božične pesmi S 20.40: šaljapin poje 0 21.00: Slovenska lahka glasba » 22.00: Čas, vrenie, poročila, spored D 22.15: Kvartet mandolin H Konec ob 23. uri.
PETEK, 7. JAM ARJA
11.00: šolska ura B 12.00: Odmevi iz Koroške H 12.45: Vreme, poročila * 13.00: Čas, sporeči, obvestila S 13.20: Koncert radijskega orkestra ■ 34.15: Vreme, borza B is.00: Žena v glasbi B 18.20: Slavne pevke B 1S.40: Francoščina B 19.00: Čas, vrenie. poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Deset minut za planince B 20.00: Večer lahke glasbe B 22.00: Čas, vreme. poročila, spored B 22.30: Angleške plošče B Konec ob 23. uri.
SOBOTA, S, JANUARJA
12.00: Plošče B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: čas, spored, obvestila B 13.20: Plošče B 14.15: Vreme ® 18.00: Radijski orkester S 18.40: Pogovori s poslušalci B 19.00: Čas. vrenie, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Pregled sporeda B 20.00: O zunanji politiki B 20.30: 'Brenceljc B 22.00: čas. vreme, poročila, spore I B 22.15: Radijski orkester 3 Konec ob 23. uri.
NEDELJA, 9. JANUARJA
8.00: Vesel nedeljski pozdrav B 8.15: Koncert božičnih nesmi B 9.00: čas, poročila, spored B 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve B 9.45: Verski govor B 10.00: Koncert lahke glasbe B il.00: Otroška ura B 11.30: Akademski pevski kvintet B 12.00: Koncert Gregorčičevih skladb B 13.00: Čas, vreme, poročila, spored B 13.20: Plošče po željah B 16.00: Božične pesmi B 17.00: Kmetijska ura B 17.30: Za kratek čas B 19.00: Čas, vreme,, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac.. ura B 19.50: Slovenska ura: a) Nekajj slovenskih skladb, b) Ob zori naše zgodovine B 20.30: Slovenska glasba B 22.00: Čas. vreme, poročila, spored B 22.15: Valčkova ura B Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK, 10. JANUARJA
12.00: Plošče B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: čas, spored, obvestila H 13.20: Plošče B 14.15: Vreme, borza B 18.00: Zdravstvena ura B 18.20: Po domače B 18.40: Kulturna kronika B 19.00: Čas, vrenie, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zanimivosti B 20.00: Plošče B 20.15: Rezervirano za prenos B 22.00: Čas, vrenie, poročila, spored B 22.15: Lahka glasba B Konec ob 23. uri.
TOREK. 11. JANUARJA
11.00: Šolska ura »11^007 Koncert na wurliških orglah H 12.45: Vreme, poročila B 13.00: čas, spored, obvestila B 13.20: Koncert radijskega orkestra B 14.15: Vreme, borza B 18.00: Klavirski koncert štiriročno B ts.40: Svetovni vpliv židovstva B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura S 19.50: Zabavni zvočni tednik B 20.00: »Fantje na vasi« B 20.45: Plošče B 21.00: Odlomki iz operete > Heltea : B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Radijski orkester B Konec ob 23. uri.
SREDA, 12. JANUARJA
12.00: Plošče B 12.45: Vrenie, poročila Bi3.00: čas, spored, obvestila B 13.20: Koncert radijskega orkestra H 14.15: Vreme, borza B 18.00: Mladinska ura B 18.20: Plošče B 18.40: Razširjenje pokojninskega zavarovanja H 19.00: čas. vreme, poročila, spored, obvestila B 19.35: Prenos sini. koncerta z Dunaja B 20.50: Nac. predavanje B 21.10: Nadaljevanje prenosa z Dunaja B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Radijski orkester B Konec ob 23. uri.
NOVI TEČAJI NEMŠČINE V DELAVSKI ZBOR-NICI ob sredah in sobotah pri znižani .učnini. Začetniški in nadaljevalni. Otroci popoldne, odrasli zvečer. Vpisovanje od 2—4 popoldne in od ili7. do 1/-*9. zvečer. Vhod iz Čopove ulice, tik poleg kavarne I.eon.
POSESTNIK 64 let, vdovec, zelo bogat, bi poročil vdovo ali gospodično z nekaj dote. Gradbenik 40 let, samec, išče družico z ali brez dote. Učitelj 42 let. Polkovnik, samec 57 let. Višji upokojeni činovnik, 56 let, mesečni dohodek din 10.000’—. — Mornarsik, orožniški, artilerijski, pešadijski naredniki 26—32—27—29 let, zelo prikupni mladeniči. Velika izbira obrtnikov, trgovcev, državnih uradnikov Ponudbe pošilja proti nakazilu din 10 v znamkah, strogo diskretno — Fides, Zagreb, Tkfilčič« va 4.
TRGOVEC .‘>4 let. z lastno hišo. dobro situiran, lepe postave, želi poročiti boljšo slovensko gospodično. Informacije proti nakazilu din 10 v znamkah daje: Ideal, Zagreb, Iliča 31.
OROŽNIŠKI KAPETAN 30 let, krasne postave, rojen Slovenec, z din 3.000’— mesečnega dohodka in zagotovljeno pokojnino, želi poročiti boljšo slovensko gospodično. Informacije daje proti nakazilu din 10’— v znamkah: Ideal, Zagreb, Iliea 31.
OROŽNIŠKI NAREDNIK 40 let star, bodoči postajenačelnik s pravico na pokojnino, se želi takoj poročiti. Informacije daje proti naka^ zilu din 10’— v znamkah:	Ideal, Zagreb,
Iliča 31.
AMERIKANEC, naš državljan, 45 let star, Živi v Ameriki, zelo bogat, želi poročiti slovensko gospodično, ki bo takoj odpotovala preko morja. Informacije daje proti nakazilu din 10’—■ v znamkah: Ideal, Zagreb, Iliea 31.
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG 9
Velika izbira vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih stekel, daljnogledov, toplomerov, barometrov, harolermomelrov. htgrometrov 1.1.1 - Raznovrstne ure, zlatnina in srebrnina. - Ceniki brezplačno!
Plačajte naročnino!
Cene naših malih oglasov so zmerne in času primerne!
»DRUŽINSKI TEDNIK 4
v vsako
SLOVENSKO HIŠO!
Trta,
vse amerikanske korenike, vele-trsnlca Prvi jugoslavenski loznjaci — Daruvar. Zahtevajte cenike.
Prilika
ugodnega nakupa Huberfus perilo — obleke — za šolarje
Presker
Sv. Petra c. 14
K
POZOR
GOSPODINJE!
Najceneje sto postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUOOtF VELEPtČ
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII.
Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708
Prvi poskus
stalni odjem)
Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani