Pogovor z Ano Pintar, predsednico Društva invalidov Šiška
Invalidi za boljše organiziranje
Šele dober mesec dni po volilno programski konferenci Društva invalidov Ljubljana Šiška smo dobili priložnost za krajši pogovor z Ano Pintar, novoizvoljeno pred-sednico, sedaj že v drugem mandatnem obdobju, kajti vedno ima dovolj ne samo svojih, ampak še več društvenih in družbenih obvezncsti. Ob dogovorjeni uri smo jo poiskali v društveni pisarni, kjer tudi sicer prebije precej svojega časa in je na razpolago invalidom, da jim pomaga z nasveti in toplo besedo.
Ana Pintar je, kot pravi, Litijanka, rojena v Ljublja-ni. Za seboj ima 28 let delovne dobe in je bila najdlje zaposlena v Dekorativni. V prometni nesreči je po-stala invalid in kasneje, 1979. leta, postala predsed-nica aktiva invalidov v tovarni.
»Tovarna Dekorativna ima že od nekdaj veliko ra-zumevanja za invalidsko problematiko. Pobudo za ustanovitev aktiva sta dala psiholog in magister or-ganizacijskih znanosti Vladimir Hočevar in nekdanji vodja kadrovske službe Jožica Krmelj. To je bil prvi aktiv invalidov v Ljubljani, ki je kmalu nato postal učni primer in zgled za druge delovne organizacije. Dokaj hitro je našel svojo posvetovalno in koristno vlogo pri delu strokovnih služb ob razreševanju nekaterih ob-čutljivih invalidskih vprašanj,« je povedala za uvod, preden smo spregovorili še o nekaterih drugih orga-nizacijskih in vsebinskih problemih invalidskega or-ganiziranja.
»Na območju naše občine živi po naših podatkih, kolikor smo jih doslej uspeli zbrati, okrog 4500 inva-lidov in invalidnih oseb. V naše društvo je včlanjenih blizu 1800 invalidov. Zato si prizadevamo, da prek poverjeništev v krajevnih skupnostih in aktivov inva-lidov v delovnih organizacijah vključimo v društvo tudi ostale. Žal te akcije doslej niso bile najbolj uspešne. Pri delu KS pogrešamo podporo družbe-nopolitičnih organizacij, zlasti SZDL, ki je najbolj po-klicana. Nič lažje ni organiziranje invalidov v zdnjže-nem delu, kjer pogosto naletimo na nerazumljive odpore pri vodilnih strukturah in celo v delu kadrov-skih služb, čeprav bi prav te imele s pomočjo aktivov
dosti lažje delo pri razreševanju problemov invalidov ter nalog vzveziz novejšo invalidskozakonodajo«
—  Ali nima nasprotovanje organiziranju invalidov v združenem delu morda kakšnih globljih vzrokov?
»Preprečevanje organiziranja invalidov v združe-nem delu vsekakor kaže, na kakšni slopnji so sa-moupravni odnosi v posamezni delovni organizaciji, saj se navsezadnje ti merijo tudi po skrbi in odnosu do invalidov. Podcenjevanje teh oblik interesnega organiziranja zaposlenih invalidov dokazuje predv-sem to, da tudi sicer medsebojni odnosi delavcev niso najbolje urejeni, še manj pa humani.«
—  Vključevanje invalidov v družbeno aktivno živ-Ijenje krajevnih skupnosti terja posebno obravnavo.
»Res je, da živijo invalidi v krajevnih skupnostih dokaj odrinjeno in na obrobju dmžbenega življenja, rekla bi, v nekakšnem »getu«. Zato velja poudariti, da je tudi ta skupina občanov upravičena uresniče-vati ustavne pravice kot vsi daigi občani. Uresničuje pa jih samo z organizirano obliko združevanja, do-kler pa to ne bo doseženo, ne moremo govoriti o ustavni enakopravnosti v družbi. Naše društvo si bo v naslednjem obdobju še posebej prizadevalo nave-zati stike s krajevnimi družbenopolitičnimi organiza-cijami, da bi ta cilj čimprej uresničili,« je sklenila svoje misli Ana Pintar, predsednica Društva invali-dov Ljubljana Siška.
Foto in tekst: Ivo Osolnik