k m&m katoliški cerkveni lisi. • li'! V četeiiik 10. mal. serpana. Haloga katoliških KIoviiihiv v Cerkvi. Pod triu napisani je v Dunajskih lirunncrjevih cerkvenih novicah spis, kleri je /ares vrcdiu, de bi ga premislili vsi Nlovvni in Nesloveni, kolikor imajo seree iu v sercu ljubezin Kristusovo. Here se ondi: Velika rodovina slovenskih narodov nu i/hodu vKvropi, ktera seje po nesrečnim razdert ju ločila, iz zi\ Ijcnja edine cerkve, se ho s rasam zopet ver-nila v naročje edinosti: tega se zvesto nad jamo. Kako čudili in neverjetin hi se hil pred 50 leti zdel na Angleškim obraz sadajniga stanja, ako hi ga hil kdo s preroškim duham naseiicil f — - - Itazlo-či\ni čas. oh kterim se ho sever kakor velikanska moč razkoluištvu ua izhodu uklonil, je morebiti bližcj meni našiga upanja. Torej je naloga (odniena) katoliških Slovenov po avstrianskih deželah: Cerkveno vedo ali učenost v svojim dom o m dnini jeziku tako obdelovati, de hi svojim oddeljenim do-inorodnim hratam nasprot svojo duhovno moč zbrali, ktera obljubim, de ne ho mudila, jim njih pot pre-klestiti. in saj hlagejši iu bolj obdelane zmed raz-kolniških duhovnov in ueduhovnov perpravljati k vernitvi v sv. Cerkev. To pa hi bila v rimsko-katolški Cerkvi naloga slovenskiga slovstva, ktero zasluži, de hi ga v prid nar bližejši prihodnosti cerkveni predniki podperali. kterim je slovenski ljud in slovensko duhovstvo vladati. \a drugi strani se na avstrianski zemlji ravno v slovenski besedi vzdihujejo živci krivoverstva, ktero prederzno dalje dere. Proti tem živcam se mora Cerkev z orožjem učenosti v ravno tem jeziku nasproti postaviti: ako ne. bo nas zadelo očitanje, de smo v cerkvenim slovstvu slovenski živclj nemarno zamudili, ter brez boja nasprotnikam bojiše odstopili. Spisovavee teli verstie je po jeziku, po rodu in domačii Nemec: kjer koli pa se dela za srečo Cerkve, on noče. de hi pri njem kako malovredno nemčarstvo (Deutsch-thumelei) kej imelo opraviti. Ako hi on k temu imel moč. zvesto hi on pervi znanske in spisovav-ske moči katoliških Slovenov združil in v red spravil. de bi na eni strani v domaeii delali stanovitin odpor zoper cerkvene sovražnike, na drugi strani pa katoliški vedi pripravljali pot n kraje, kleri no v razknlništvu zaplesncli. S takim prizadet anjrm hi človek, se \e, v vserosijski s a mod e r/ ii ne prislužil hriljanloviga reda Stanislavovskiga. Hog daj. de hi se katoliški duhovni slovenskiga jezika hotli ua ta omen ozreti!" K temu pristavi ,,H I a h o v es l- : Koga je na to nam reči? Slo veni miio , in blaženost našiga naroda je nam pri sercu v ti meri, \ kteri želimo, de hi bilo poveličano ime Kristusovo v Cerkvi. Kar je tedej v reccnini spisu povedano, je nam iz serca vzelo. Torej smo se toliko serenisi za veselili, toliko gorečniši zahvalimo iicziiauimii spoštljivimi! bratu Nemcu. de je svoj glas povzdignil za llnx jo reč v našim narodu. Serčno se zahvalivsi. si vzamemo za dolžnost, oko na ta pomljivi spis oherniti. Neimenovani g. spisovavee nar pred prav |irimemo dokazuje, de hi se mogla med katoliškimi Slu ve nT v av-s t r i a li s k i h d e r /. a \ a h c e r k v e n a \ c d a v d o m o r o d n i m jeziku krepko pest o v a ti in obdelovati. On opominja, de naj hi se duhovni zato pečali, in de hi sc po tem takim duh prave k c r š a n s k e olike u a polji si o v e nsk i ga si o v-stva o k repe i I in zmogel. Ta beseda je v resnici vestniga preudarka vredna! Ali dosihnial -bodi Hogu položeno! - se je v li reči malo storilo. Serce nam kervavi, ko se spomnimo resnice in preudariino dosedanje nezgode naše. Katoliški Sloveni so jedno celiga cesarstva avstrian-skiga, — je nas 15—IG miljonov — pa kje so iu koliko najdeni pri nas učilnic, koliko semeniš, de hi bili se v njih učili rejenci v domorodnim jeziku skrivnosti iu resnice božjiga razodenja mislili in zglasovati? i. t. d. n. \ove iskre sv. katoliške vere v sredi liiiteraustva. ..Nični noviga pod Holncam" jc rekel .Modri (Pridig. 1. Ml.): iu res. če pergodbe nedajnih časov pogledamo. najdemo druge njim zlo podobne in enake, ki so »c nekdaj permcrilc. Visigoti so sc bili h koncu f. in v začetka -V stoletja lepe Španske dežele polastili, kjer je katoliška vera prav lepo cvetla. sami pa ho bili ariaiiske krive vere, ki v Jezusu K. niso božje nature spoznali. Njih kralji Teodorik II. Kvrik, Amalrik in sosebno Lcvigild so hodi vse svoje podložne k arianskiiu zmotam persiliti in so preganjali katoliško vero tolikanj, de je kralj Lcvigild clo lastniga sina llermcnigilda, ki ie bil od ariaiiske h katoliški veri prestopil in se od nje mi lotiti ni dal. neusmiljeno ubiti ukazal (13. aprila 1. 5*1»). Ali prelita kri tega sv. titarlernika in druzih zvestih katoliških kristjanov, nad kterimi je l.evigild kakor no\ Dioklecian divjal, je Boga ginila. se svoje • erkva na Španskim usmiliti: v smerti je l.evigild spoznal svojo krivico, brez de bi bil sam nehal arianec biti. njegov sin Hekared pa se je berž pervo leto svojiga k.aljevanja ( .»S7 ) katoliške vere poprijel in svoje p-t. ncvednoF-t. pa tudi sila. kerva\o pr« saiijui.,«, katoii-ke vere .-o ondotne dežele od pra\c nI nozve! « j v nc vere odtcrgalc in jih krivovtrstvu v žrelu dale. Vn^leoki vladarji Henrik VIII.. Flisabcta. Jakobi. U i h im III Ana: šved-ki Ou-tav Vaza. liustav A d oh'. |)an-ki Friderik I. Kristieru III. t Kristian lil) i. d. »i zve-to hodili po stopnjah vandal-kiga Oense-\ i'got-ki^a Leviirilda in druzih krivovcrskih vladal Katoliška vi ra )c v njih deržavah mo<;la se skriti in vtei del bezati. \li kri -voji cerkvi zve-tih ka-loli«atiov. ki je bila per vpeljavi protest»ntizma prelita, in ; »-••.i ^ort-tih katoliianov za npreoberiijeiijc krivo-vcrfnv. ktere .-lavne spreobernjel.«- I* Ignari Speneer tolikem | :'rpor>ira. -o jele dana-»ji dan lep -ad kazali. \a S-.l-kiin. kjer -te kral|iea Kvgfiiia vdova kraija llernad i'.«. iu kruijii a Jo-eiiua (liri vojvodnje l.cuehteii-ber-ke -e-;re N i Ii v«-lic. cesarice Karoline AvgiHte ) ka-loii.-ke vere. m- je to leto v Stokholmii nekaj oseb (zlasti zen-A.h ) od luteran-ke h katoli-ki veri spreobernilo. In kd » ve*. «aj -e l.o še v lej domaeii sv. Brigite godilo. Se \e pa. de Luterani lam zdaj ze od t«^a govcijo. dc b«»jo v-i spreiibornjcnci i/ dežele izgnani, ako ka-tuli-ke vere ne popu-tijo. Njih pastorji pa tudi i u in to-lika-ij / >per katoli-ke vero vpijejo, de bi skorej misliti bilo. de -o ob pamet per-li. V Mekletibur^u . k;»»r sta bila v I. l.>55 vladarja l irik in Janez Olhert katoli-ko vero popolnama zaterla. lako de -o ei-ti Luterani tam bili. se je letaš spet tela k;.lnii-ka vera na posebno vižo odpirati. V poglav.ti.ini mes u Sverini je ena kat. cerkev ; slavni publieisi Flo-reiK iurt je že lo leto tam v katolško cerkev stop i, in Ur. Friderik Bernard M a a*-en. rojen v Vismaru . in zdaj vite-ki sindik v Svcrinu. je na binkoštno nedeljo per pervi božji službi ravno to storil. Spreoberiijenja so t*e tam /Ij-ti v vik-ih stanovih godile; še več sc jih v kratkim pcrcakujc. Tako sc je uni mesec neki švernski ftra/ni « li« ir per kat. mašniku oglasil, de zeli katoliean biti. in je neznano ljubezen in vnemo za eerkev kazal. - Spreobernjemi tukaj sami ne vedo povedati vzroka, kieri jih ie h prestopu naklonil: to se mora le guadi božji perpisati. I*re«l nekimi tedni je zdrav, terdin vojak neizr« i eno v elike zelje dobil. ..pravo telo Kristusovo v/.n - Kako mu je lo peršlo. ni sam vedil. pa hitel jc k ma-niku. prosil, dc bi smel kalolean biti. in v easu podueenja je per-cl po 1 do .»krat nadan. tako de so ma-niki njegovim željam k--mai vstreii zamogli. I er. 1 edne ie polu vere iu liube/.ui lo ituo v kat. eerkev v/ct bil. Per nekterih sc zbudi na enkrat velika ljubezen do preč iste Marije Device; iu ena luteranska gospa, ki je zraven bila,ke je neki spreobernjenc katoliško vero očitno molil, je bila tolikanj ginjena, de seje zjokala in po dokončani šegi s tim spreobernjencam, berž prosila, dc bi tudi ona v katoliško cerkev vzeta bila. Take dogodbe. piše nekdo iz Meklenburga. nam dajejo upanje de bo nebeškimu Očetu morebiti dopadlo, rešiti pregrešni rod še enkrat brezna, kteriga si je sam perpravilo. Ljudje, ki niso pietistam v roke padli in se Lu-trovih pisem prav terdo nc deržijo. mislijo, da ni potreba se kake zunajne cerkve deržati, in če sc to vender hoče storiti, mora ta katolška biti. Kmetje, ki še niso od kvasu prazniga izobraženja (Aufklarung) popačeni, pridejo radi k sv. maši. per kteri se prav pobožno zaderzijo: v boleznih hodijo h katolškim duhovnam po žcgnauo vodo, iu pomenljivo je, kako je star umen kmet po dokončani božji službi mašnika ves ginjen vpra.-ai. od kod pride. ..de tudi on tč tako lepe cerkve nima." Ko mu je mašnik rekel, dc jo je on (kmet) poprej (pred 300 leti) tudi iuiel. potlej je pa peršel Luter in je drugači naredil, je kmet odgovoril: ..To bi se bilo imelo per miru pustiti*4 (dal har lic man blicben lalen siilt, d. i. das hatte man bleiben lassen sollcn ). V L u d vv i g s b u i g u na Virtemberškim. kjer je znani nasprotnik keršai^iva Dr. David Friderik Straus doma. je bil 1!». p. m. za katoličane lep dan. Po dvo-ri-u grada so oni smeli po posebnim kraljevim pcrvoljcuji procesjo z sv. rešnjim Telesam imeti. To se ze ni godilo od I. 1749 sem zavoljo Luteranov. iz kterih večina tanio-nih prcbivavcov obstoji. Kakor vidimo, de se v zgornji F.vropi sredi Luteranov katoliška vera oživlja, tako -e pav južnih krajih protest a n-ka kriva vera ise vkoreniniti. Znano je. kako v Fioreiicu že začenjajo v laškim jeziku svoje zmote oznanovati. m tudi v Ljubljani bo njih tempel skorej zc dodelan. Preleceno leto ( lH.">t») je bilo v celi Krajnski kronovini samo pet protesiauških otrok rojenih. mcrJicev osem. ženitev. kjer so bili ženini protestanti in neveste katolieanke je bilo šest. Zavoljo pričujoenosli veliko »ger-kih honvedov je bilo tudi med vojaki 47 protestan-škib merlicev. Iz tega se vidi kako malo — skorej nič ne bo pastor v Ljubljani imel opraviti, in bo skorej podobni onim anglikanskim pridigarjem, ki so med katoliškimi Irci nastavljeni iu večkrat zuiicj svoje derzine nobene pro?c-tan-kc osebe v svoji okolici nimajo. S—n. Siclc Cerkve /juiicevavcaiu. Cerkev zapoveduje, r.c Ic nedelj, ampak tudi praznike praznovati in posvečevati, se v nedeljah in praznikih nc le hlapčevskih del zderžati. ampak tudi tistih, ktere jim nečast delajo, ali njih posvečevanje zader-zavajo; ne le nekaj dneva k dobrimu oberniti, ampak celi dan. ker je ves Bogu posvečen. Morebiti Bog vcasi več delavnih dni pusti deževati, zato. ker mu ljudje tolikokrat praznike s posvetnimi opravki kradejo in namesti kaj božjiga sprcmišljcvati iu se v Bogu veseliti, za kaciin dibiekaiu, ali po barantii gredo, ali doma kaj prodado ali kaj spravijo. Tega ni verjela mlada zena na D . . in jc sla binkostni pondeljik jagode brat v čevljih, kterih eden ie bil malo stergan. in ravno skoz tisto luknjico jo jc kača pi« i.a. de je srota kmalo vso nogo oteklo imela, iu per mnogih zdravil h je komaj ostala per življenju: zdrava pak -e zdej ni Koliko časa je za majhni dobiček zdej za svojo domačijo zamudila? Takole Bog uči: zares v živo pridigujc. Nje revni stan je ne izgovarja, ker praznik je za reveža kakor za bogatina; iu rcvežmora tudi za svojo dušo skerbeti kakor bogatin. Se nekaj. Pol drugo leto jc minilo, kar sc je to per železnici zgodilo. Mlad. terden, pa prevzetin delavec jc imel navado v postnih iu nepostnih petkih meso jesti, če ga ravno druge dni ni imel. torej iz same prevzetnosti. Pa to zaničevanje božje in cerkve mu ni bilo šc dosti. On jc začel tudi meso iu ribe vkupej jesti, in en dan ( ta je bil posledni njegovima življenja) jc vzel masla in špeha, ter vkupej severi, rekoč: S tem. pravijo, sc Bog prav draži. Proti večeru ga začne glava boleti in zmirej bolj. pa ni spoznal božjiga obiskanja, poznej ga jc začelo po životu gii-di, dc sc jc začel valjati in strašno tuliti; govoril ni nič. Ic tako čudili glas jc gnal. da jc bilo ljudi strah, ker sc jim jc zdelo kakor bi ga hudi duh martral. kar so le zato sodili. ker je tako hudobno živci. Se ve. de ni prosil za mašnika. pa tudi nihče ni po-nj šel. ker je bil unkraj vode. in po noči ni hotel brodnik voziti, ker je bila voda velika. O polnoči je umeri, in ni bil pred nc tih ne per miru. Mesozerei se zgovarjajo rekoč: Kar per ustih noter gre, nc ognusi človeka. Bes joto: sicer hi mesa nikoli nc smeli jesti: ali to oguusi človeka, kar per ustih ven pride, slabe misli namreč in hudi naklepi, zaničevanje cerkvenih zapoved, nepokoršina do tc ljubeznive matere, katera je v ti zapovedi toliko perjenjala, de že skorej več nc more. Kdor tega majhniga posta in zderžanja nc more prenesti, ta je zares sužen mesa. ktere s. Pavel objokuje. I). \e motite sc. II054 sc ne du wa%sramovati. V neki vasi okrožja llcichcnbach v Silczii se nekoliko od čede dobriga pastirja zgubljenih ovac potika, kterim ni druziga mar. ko zasrauiovati. zasmehovati, černiti. z nogami teotati vse. kar je Božjiga. kar jc njemu v čast posvečeniga. Nedavno sc jih je bila lepa družba v keremi sošla, mnoge burke vganjala. ter si sosebno z zasmehovanjem svete vere in njenih služabnikov kratek cas delala. Nazadnje jim cel« v misel pride, s svetim zakrameiitam norčevali. Vzamejo tedej klobaso, narede iz nje liostic. jili v kupo z žganjem namočiti dciicjo . ktero zdej nekdo zmed njih prime, se proti družim oberue, dc bi jim ko duhoven govoril, ki so vsi na kolena popadali in zeljni pričakovali, kaj dc jim bo nakvasil. Pa ko vrazuik spregovoriti kane. sc začne grozno pačiti in viti. kar se je sniehunam začet-kama nalas zdelo, ki se pa. ko bi trenil, od mertuda zadet zgrudi. V vmcdlčvici ga domu nese, kjer jc čez nekaj dni zdihnil svojo ubogo dušo v neskončno vceuost ! — Ta prigodba jc resnična in poterjena, in pri tej priložnosti je bilo ljudem v okolici s prižnieu na serce položeno. kako strašno jc takimu stopiti pred sodni stol Božji in kako Bog žc tu hudobije kaznuje. Ita%3ic«l 110 kcr*aii*khii svetu. kar d */. Kettvlcr. Iz Ministra 14. rožnika. Bihard žl. Ketteler, brat mogouškiga škofa, je bil dosilimal fajmošter v llopstnu na Vestfalskim. Pred nekoliko dnevi se je na Tirolsko podal, in bo ondi v kopucinski red stopil. I.oceuje od njegove duhovnijc ga jc nar teže stalo, kakor sam pravi. Drago nedeljo po veliki noči, ko je bil evangeli od „dobriga Pastirja4*, je poslednjič pridigal, in je potlej v temni noči vzel popotno palico v roko, ier sc odpravil, dc ni nihče vedil, ker bi sicer pred jokanjem in žalovanjem svojih duhov-n ij a no v ne bil mogel rinati. — Nekako pred 12 leti je bil še častnik (oficir) pri plavili konjikih v Diisseldorfu; vzel ie pa slovo, se zučil bogoslovja, je stopil v semenišč v Monastiru (Miinstru), jc bii podduhovnik. potlej duhovnik, jc šel z vojšaki ko duhoven v Ifolšteinsko in Jiitlandsko, je v sredi med svinčenkami v stoli ž njimi je/.daril, jc na bojišu ranjenim iu umirajočim pomoč delil, dobil red rudečiga orla. in je imel v berolinskiga prošta izvoljen biti; odgovoril je pa: r.lez bom ubog kapucinaiv' Pri slovesu ko častnik je mogel od ne-kiga vikših britko pikanje slišati: ..Vaše upanje v du-hovskim stanu ni kej posebno, ker kolinski vikši škof je še mlad." On je pa odgovoril: ,.\ikar sc moj i ga po-vikševanja ne bojte, nič druziga nc želim od božjiga usmiljenja kot nebesa." Po«ledii|i cas jc zvesto bral življenje sv. O.ufrida, kapcnbcrškiga grofa, ki je s svojim brat a m Otonam ob času sv. Norbcrta toliko dobriga za Vcstlulsko storil. Po njunim zgledu se mu jc zazelelo, vsemu posvetnimu sc odpovedati. Jeseni bo zopet eden njegovih stričnikov. mladi grof Friderik t. ilcti-ski v monastirsko duhovnico stopil. ( Volksc liallc.) Jeruzalem. Nastala je sprt navadna tihota, ker so romarji po veliki n iči i/, svetiga mesta odšli. Odcepi enih grekov je prišlo letaš na božjo pot (»IMIO, arrucneov 'JO. zahodnih katoličanov «00. \ngle-ko-bo-riiski skof je dobil uuidaii iz Borusic nekej protc«tauškili poiuagaveov iu pomagavk. ktere hočejo gostivnico ( ho-spitium ) /.a romarje napraviti in oskerbovati, po izgledu katoliških milili sester, .lini ho pa li mogel dati duh protestantoma tisto vdanost in vnemo, ktera mile sestre navdaja ? Britansko. Slovesni poprej s ni anglikanski ar-hidiakon .Manning je v diakona posvečen in bo katnlišk duhoven. Luni v katolško eerkev prestopivši ča-tnik ( -li« •ir) Paiikcnham. vnuk vojvoda Vclingtoiia . je k pa-si-mistam /.a novica perstopil. Četertik pred biiikoštmi jc bila v St. Johnsti posebna božja služba; mašovavec, strežniki iu pridigarji so bili sprcobernjeiiei. in vsi on-dasnji sprcobernjenci (Mosell, Simon. Dodo\\orth. Mcl-lasis. Allies in do .»O družili) so bili pričujoči. —Irski duhoven Dr. Kahill. krepek govornik, uči v l.ivcrpulu razlocivnc nauke med katoličanstvam in protestanstvam; imenitiu anglikansk duhoven. J. Kollins mu je naznanil. de bo h katolški cerkvi prestopil, ker so o nauku oil sv. maše njegovi poslednji dvomi zginili. - |»o tem ko jc ravno kar spodnjica (spodnja dvornica) papeževe razpise, po kterih naj sc škofje za posebne škofije volijo. cisto in na ravnost zavergla in zaničila. je bil v nedelj» Dr. Vanghon v Killaloen - skiga škofa na Irskim posvečen iu pri posvečevali ji jc bilo. se ve dc. tudi papeževo poterjeuje očitno brano. London. Manning jc že posvečen, in bo sel v London sc bogoslovstva dalje učit. - Nar novejši po-vernjenea (v kat. cerkev) imenuje ..Tablot" g. Sortlanda in g. Orr; poslednji je v Kimu In'I sprejet. - \' l.ivcr-pulu je. po naukih Dr. Kahilla. do fcii oseb sklenilo, ob enim v katolško Cerkev prestopiti. Popotniki iz Londona ne morejo nikoli dopovedati, kako močno se katoliška vera v tem središu vsiga *\eta oživlja: ccrkvice so pretesne za trumo vernih. ki v nje tise: plesiša in besediša v ccrkvice predelujejo: tako je II. liavinjaii binkoštno nedeljo pridigal v llaiiover-lloom-u pred obilno množico, veči tlel iz. anglikaticov. Zmago-vanje prave vere je njene sovražnike razkačilo ter iz njih ošabniga spanja zbudilo: neki pastor i/. Ilošforta jc kardinala Hiesemana na verski boj klical, in ne hrusti •pričati, de — — pa čintu ta list h tacimi lažnjivimi obdolževanji ma/.ati? Kardinal Wiesemaii je pokojno in častitljivo odgovoril, de mu ne gre svoje cerkve opravičevati. protestanško odpadanstvo ce ima opravičiti, zakaj de je odpadlo. Francoski list -lopinion pubTijue" pristavi: kdor zmed protestantov z milostjo od zgorej ni k pravi veri zavernjen . v umoverstvo ( uatioualismus ) pade: rosfortski pastir jc enak vojaku premagane vojske. kterimu sc zaželi generala zmagovavne vojske na dvohoj klicali. Ilo I lan d i a. V začasnim stanovanji v Amsterdamu jc kralj mnogotere osebe in poslanstva pred-se pustil. Pri poslanslmi proieslanškili pridigarjev jc kemaj dosti lepih besed iiajdel. in jih je k boju zoper katoličane spodbudoval. kteriga so nase vzeli. Temu nasprot je bilo pa poslanstvo katoliških duhovnov, v kterim so bili nar častitljiv -i duhov ni glav niga mesta. merzlo in tako pri-tudno »-prejeto. «le bo prihodnjič katoliški duhoven v oziru na svoj stan mogel poinišljevati. pred kralja priti samo z namenam. se mu poklonit Tako tedej v ll-iliainiii dve petini prebivavcov. ki so katoličani, očeta nima. ker si kralji v svojim sovraštvu do svojih katoliških prebivavcov veti del ravnosledni o.-tancjo. in tudi njib lastna nesreča jih ne zmodri. Iled sedanjiga kralja Viihelin I . ki je 1M5 nastopil, jc bil zmiram bolj in bolj neusmiljen do svojih katoliških podložnih, torej tudi pri cjili ni mogel nobeniga sočutja najti, ko so preku-ruhi punt zbudili, in jc bilo 1S30 Bclgijansko ločeno. Ko je bil ze pol kraljestva zgubil, se jc bil zmodril in po odloženi kroni sc je bil celo s katolikinjo oženil Njegov sin Vilhelm II je bil v svojim kratkim vladanji dober katolčanam. ker ga jc bila poprejšnja skušnja ppainetvala; sedanji kralj Vilhelm lil. je zopet v perve stopinje svojiga deda stopil: ie še mlad. morebiti »udi njera skušnja nauči, dc ni dobro nedolžnih sovražiti in preganjati. Iz Dunaja se piše v ..Kath. BI. v M.-, de je gosp. Dr. knobleher I. dan pretcccniga mesca Dunaj zapustil. ter se podal skoz line in So I uigra d v Monakov. kjer se bo nekaj časa mudil, potem gre skoz Insbruk v Rim. Po tem ko bo svelimu Očetu vspeli svojiga mis-jona naznanil, in nove sporočila zastran noviga vinograda Gospodoviga v znotran i Afriki prejel, misli konec mal. serpana v Terst priti, iu se potem s svojimi tovarši. ki ga bodo tam pcrcakali. od ondod v Aleksaii''-ijo podati. | Bo saj mendc gosp gcneralv ikar tačas še na kranj-sko za kak dan peršel. kakor nekteri upajo, ker bože tako klizo?) konec kozoperska upa zopet na svojim mestu v llartumu biti. Gosp. Knobleher je v llartumu zapustil 3 duhovne, k tem bo pcrpcljal še 18 tovaršev — in sicer 8 duhovnov in 4 svetne. Med poslednjimi jc ceaarsk vertnar. kterimu je svitli cesar pervoljenjo dal, z dosedanjo plačo se misjona vdeležiti. ali. če hoče, tudi čez kej le( nazaj na Dunaj v svojo službo priti. Tudi neki učenik farne Jrun-ske šole se je k njim per-družil. kteri se ravno misli kovačarije učiti, de bo s tako umetnostjo misjon pospešil. Neizrečeno koristno pa bi utegnilo biti. de je tudi jutrudezelsk bukvotickar za misjon perdobljen in z vso k tej reči potrebno pripravo iz Dunajike tiskarne obilno preskerbljen. Gospod genc-ralvikar je sam rekel, de so njegove želje in nadjanja popolnarna dopolnjene, ker vlada je vse storila, serč-nimu misjonarju v njegovim obširn m prizadevanji na pomoč priti. Odpravila jenapotja. ktere somu odstrani avfltrijanskiga poslaništva v llartumu žuga* le: pervolila mu je letin znenik HMMl gold iz redemtoristiškiga zaklada: je vsim avstnjan^kim škofam svoic dopadajenje naznanila, de k temu sv. namenu perpomorejo, in poslednjič je tudi pervolila, v celim cesarstvu društva v prid misjona napraviti. Odbor imenitnih in visokih katolčanov se je vredbe tega društv a lotil; med njimi so ministerski svetov avci Dr. Mešutar. Koller, Hock, dvorni svetovavee Hurter, grof Fries. grof O donncl. korar Koiumbus, dekan Hornv . in drugi. Varh tega društv a, ki se bo ..Mariina bratovšina* imenovalo, jc bil prošen biti prevzvišeni gosp. kardinal Svarcenberg. in upa se. de bo on, kakor je ves blagoserčnih in cerkovnih misel, v to prošnjo tudi dovolil. Kolikor sc ve. se tovarši te hratovšine za vezejo, vsak mesec 5 krajcarjev dati, iu kratko molit\ico za srečno oznanov anje sv. evangelija med Zamorci moliti. Gosp. gencralvikar jc dobil tudi mnogo obilnih darov za božjo službo v novim misjonu, in ravno zdaj misli mlad umetnik Kiihrichoviga učeništva podobo za altar perve misjoiiskc cerkve v llartumu začeti malati. Pogumni misjonar jc svesto lepo število Du-iiajčaiiov zlasti iz vikš h stanov za sv. vero vnel in navdihnil. in v tem pomenu je tudi njegovo tricetertletno prebivanje na Dunaju za naše ubožnoversko stolno mesto nekaki misjon bilo. Zmed 6 duhovnov , ki jih bo gosp. Dr. Knobleher seboj vzel. ni nobeniga dunajčana. A vst rijansk o. Po merjenji do konca 1848 leta znese velikost našiga cesarstva nekako 18.123 štirja-škili milj. jc tedej okoli 84)00 štirjaških milj veči od Francoskiga. in nekako 8'.. krat toliko kot Prusija.— Število prebivavcov v celim cesarstv u f po števenji 1846") znese 37.443.033 duš. tedej skorej za 8 miljona več kot na Francoskim, več kot pol več kakor na Pruskim. — Po razločnosti vere je 30,058.068 katoličanov (med njim5 86.357.178 latinske. 3.6U4.896 jutrovske šege ali obreda). — 3.161.805 razkolniških ali nezedinjenih grekov. — 1.286.799 protestantov (lutranarjevj av-gustauskiga spoznanja. - 8.161.765 protestantov helveškiga spoznanja. — 15.541 unitareov. — 8350 družili ločin, in 720.005 judov. — Kraj n s k a. Na Verhniki je nova cerkev že pod streho, in cbok se izdeluje: lepo znamnje vneme ondašne soseske Jlarii. O devica, bod' češena ! Ti kraljica vsih nebes : Ti si vsim nam vir življenja. Ti si sladka, mila vsa. Svit blišobe te obdaja. Sončno sije tvoj obraz. Vsa lepota svet ga raja Služi tebi v večni kras. Vender tvoj obraz je mili. Mile tvoje so oči; — Vse. kar tebe bi prosili, Nas poslušaš mati ti! Si ponižna in premila. Si nam dobra vsaki čas. Si nam mati. kot si bila Še na zemlji kdej pri nas. O devica . bod češena ! Bod češena vekomaj! Taka mati ni nobena. Kot si bila ti vselej ! — A. Praprotnik.