Posebna Jzdaja
Izhaja vsalč četrtek In stane po pošti po-iiljan letno Din 52, polletno Din 26, trimesečno Din 13. Naročnina se pošilja v naprej na upravo lista: »Narodni Gospodar« v Mariboru, Frančiškanska ul. 14.
Poitnina plaćana v gotovini.
Posamezna Številka stane 1'— Din.
NARODNI GOSPODAR
ORGAN NARODNE RADIKALNE STRANKE ZA MARIBORSKO OBLAST.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Isti se ne vračajo. Cene oglasov po dogovoru, za večkratne oglase primeren popust. Otvor-jene reklamacije poštnine proste. Cek. račun poštnega urada Ljubljana št. 13.860.
2b. številka.	MARIBOR, dne IS. januarja 1925.	2. letnik.
Kandidatna lista
Narodne Radikalne Stranke za mariborsko-celjsko volilno okrožje
ie sledeča:
Nosilec liste NRS:
Dr. Rudolf Ravnik
odvetnik v Mariboru.
NaSi kandidatje so sledeči:
Za volilni srez Brežice:
Ernest Krulej
posestnik in obrtnik v Sevnici.
Kot namestnik:
Viktor Petan
posestnik in trgovec, Brežice.
Za volilni srez Celje:
Ivan Ribar
rudar, Zabukovce-Griže.
Kot namestnik:
Ludovik Selišek
krojaški mojster, Celje.
Za volilni srez Dolnja Lendava:
Dr. Armin Strasser
odvetnik v Dolnji Lendavi.
Kot namestnik:
Josip Alszeghy
obrtnik in predsednik kol. zadruge Dolnja Lendava.
Za volilni srez Konjice:
Janko Kaučič
vpokojenee in invalid v Mariboru.
Kot namestnik:
Rudolf Celinšek
trgovec, Marija Gradec p. Laško.
Za volilni srez Laško:
Janko Kaučič
vpokojenee in invalid v Mariboru.
Kot namestnik:
Rudolf Celinšek
trgovec, Laško.
Za volilni srez Ljutomer:
Ivan Kleinšek
invalid in posestnik, Rački vrh - Radenci.
Kot namestnik:
Dr. Leopold Potzinger
župnik v Apačah.
Za volilni srez Maribor, desni breg:
Anton Potočnik
posestnik in župan v Framu.
Kot namestnik:
Matija Holc
kmetovalec in obrtnik, Pobrežje.
To je naša lista, s katero stopamo pred naše ljudstvo. Vse stanove, od našega kmeta do delavca, od invalida do kočarja, od stanovanjskega najemnika do vpokojenca, uradnika do duhovnika — ne-politika in trgovca vsebuje, zato tudi vemo, da bo zmagovito nastopila in odnesla ono zmago, ki ji po nje veličini in odličnosti tudi gre!
Za volilni srez Maribor, levi breg:
Jernej Aljančič
polkovnik v pok. in predsednik hišnih najemnikov v Mariboru.
Kot namestnik:
Janko Belšak
. železničar, Studenci.
Za volilni srez Mozirje:
Ivan Ribar
rudar, Zabukovce-Griže.
Kot namestnik:
Ljudovik Selišek
krojaški mojster, Celje.
Za volilni srez Murska Sobota:
Dr. Armin Strasser
odvetnik, Dolnja Lendava.
Kot namestnik:
Josip Alszeghy
obrtnik in predsednik kol. zadruge Dolnja Lendava
Za volilni srez Ormož:
Tomaž Murkovič
kmetovalec in obrtnik, Zavrč pri Ptuju.
Kot namestnik:
Fric Petek
invalid in krojač v Cvetkovcih pri Vel. Nedelji. Za volilni srez Prevalje:
Franc Grafenauer
kmetovalec in bivši narodni poslanec, Smokuč.
Kot namestnik:
Štefan Kralj
kmetovalec, Dolgo brdo, p. Prevalje.
Za volilni srez Ptuj:
Tomaž Murkovič
kmetovalec in obrtnik, Zavrč pri Ptuju.
Kot namestnik:
Fric Petek
v invalid in krojač, Cvetkovci, p. V. Nedelja.
Za volilni srez Slovenjgradec:
Franc Grafenauer
kmetovalec in bivši narodni poslanec, Smokuč. Kot namestnik:
Štefan Kralj
kmetovalec, Dolgo brdo, p. Prevalje.
Za volilni srez Šmarje:
Ernest Krulej
posestnik in obrtnik, Sevnica.
Kot namestnik:
Viktor Petan
trgovec, invalid, Brežice.
Za kruh in dobrobit našega ljudstva gremo v boj, za boljšo bodočnost našega kmeta, delavca, obrtnika, najemnika in vpokojenca, drž. uslužbenca itd., za življenski obstoj našega naroda!
S to listo pa smo stopili med narod, ki ga bomo učvrstili v idejah in načelih naše stranke ter ga zbrali pod zastavo Narodne Radikalne stranke!
Sela glavnega odbora dne 4. januarja 1925 pod predsedstvom Nikole P. Paška.
Demokratsko varanje javnosti. Referat g. Tavčarja pri glavnemu odboru. Izjava g. Nikole Pašiča. G. Pribičevič pozvan na odgovor. Zaključek glavnega odbora. Poziv desidentom gg. Dolničarju, Kiralyju,
dr. Miillerju. Izjava ministra Maksimoviča.
Naša javnost se še dobro spominja, s kakšnimi sredstvi so operirali demokratje potom svojega časopisja proti nam radikalom v mariborski oblasti.
Trdili so, da je »Nacijonalni blok« in z njim na čelu dr. Pivko že priznan v Beogradu, da je legalni oblastni odbor Narodne radikalne stranke s predsed-
nikom dr. Ravnikom že ubit in da bodo vsi oblastni odborniki izključeni iz Narodne radikalne stranke. Kot predstavnika Narodne radikalne stranke pa je imenovalo demokratsko časopisje gg. Kiralyja, Dolničarja in dr. Miillerja. Razume se, da so tozadevni članki dveh dnevnikov in več tednikov zmešali naše pristaše in zanesli v naše vrste nejasnost in nesigurnost.
Raditega je oblastni odbor Narodne radikalne stranke poslal v Beograd delegata (Janko Tavčarja), da se osebno pri glavnem odboru in ostalih kompetentnih faktorjih prepriča, kaj je resničnega na trditvah telegramov, ki jih je prinašalo samostojno demokratsko časopisje.
Falsificirani telegrami.
Na podlagi razgovorov z dotičnimi ministri in predstavniki Narodne radikalne stranke je morala naša deputacija ugotoviti, da so vse vesti, kakor tudi telegrami, ki so se tikali naše Narodne radikalne stranke v mariborski oblasti, neresnični, da naravnost ialzificirani.
Seja pod predsedstvom g. N. Pašiča.
Dne 4, januarja 1925 se je vršila seja glavnega odbora Narodne radikalne stranke v prisotnosti šefa stranke in predsednika glavnega odbora g. Nik. P. P a š i ć a. Na to sejo je bil povabljen g. Janko Tavčar, podpredsednik oblastnega odbora NRS v Mariboru, da referira o politični situaciji in o volitvah v mariborsko-celjskem okrožju.
Govor našega delegata.
Tavčar je podal izčrpen referat o pogajanjih s Samostojno demokratsko stranko in pri tem povdarjal, da je oblastni odbor NRS v Mariboru stal vedno in odločno na stališču, da je potrebno, da se vse napredne grupe v Sloveniji združijo in da se ustvari močan »Nacijonalni blok«, ki ne bo samo v korist državi, temveč predvsem tudi nam Slovencem, ker nam preti v slučaju amputacije nevarnost, da posežejo po naši zemlji Italijani, Madžari, Nemci in Hrvatje. Zato smo stopili v pogajanja predvsem s Samostojnimi demokrati. Med tem, ko so se vršila pogajanja med legalnimi predstavniki obeh strank, pa je dr. Žerjav klical poedince, med temi dne 23. nov. 1924 g. dr. Miillerja in kasneje g. Kiralyja ter jih nagovarjal za našim hrbtom, da se odcepijo in vstopijo brez legalnega dovoljenja našega oblastnega odbora v njihov »laži-nacijonalni blok«. Že to je bilo dovolj, da se nam ne bi bilo potrebno naprej pogajati, ali ker nam je bila predvsem stvar na srcu, smo se pogajali navzlic temu z oblastnim odborom SDS naprej, vendar pa smo se z ozirom na lažnjive pismene vesti, katere je širilo demokratsko časopisje, iz previdnosti postavili na strogo stališče, da z nelojalnimi sopogodniki za naprej pogajamo le pismenim potom.
Samostojni demokratje so nam poslali dne 6. dec. 1924 pismo, v katerem zahtevajo za sebe nosilca in vse srezke kandidate, v slučaju pa, če smatra to demokratski nosilec za potrebno, prisodi lahko on kak srez tudi kaki drugi stranki. Na ta neresen, prepotenten in domišljav dopis smo odgovorili, da nam z ozirom na moč stranke v državi pripada nosilec, vendar se mi ne kapriciramo na nosilca v slučaju, ako se najde kak drug način eventualnega kompromisnega kandidata. Na naše pismo nam Samostojni demokratje niso dali nobenega odgovora in s tem nosijo absolutno vso krivdo, da ni prišlo do skupnega nastopa, demokratje sami. Radi tega stavlja predloge, da se na podlagi zapisnikov potrdi izvolitev g. dr. Rudolfa Ravnika za nosilca liste NRS za mariborsko-celjsko okrožje. Dalje predlaga, da se da mariborskemu oblastnemu odboru NRS pooblastilo, da pozove radikalne desidente gg. Dolničarja, dr. Miillerja in Kiralyja, da prekličejo kandidaturo na listi takozvanega »Nacijonal-nega bloka«.
Izvajanja ministrov.
G. dr. Laza Markovič, minister n. r., izvaja, da bi bilo sicer želeti, da pride do skupnega nastopa, ali po štatutu Narodne radikalne stranke ne more oblastnega odbora nikdo prisiliti h kakemu paktu ali kompromisu. Kar se pa tiče kandidature dr. Ravnika, je ona v smislu štatuta Narodne radikalne stranke utemeljena in jo bo glavni odbor tudi potrdil.
Nato se je razvila živahna debata, v katero so posegli g. Ljuba Jovanovič, predsednik narodne skupščine, podpredsednik ministrskega sveta Marko Trifkovič in drugi ministri, ki so se čudili nekorektnemu in nelojalnemu postopanju Samostojnih demokratov napram mariborskemu legalnemu oblastnemu odboru Narodne radikalne stranke, in po*
vdarjali, da bo užival, kakor doslej, mariborski oblastni odbor in njegov predsednik dr. Rudolf Ravnik popolno zaupanje glavnega odbora Narodne radikalne stranke v Beogradu.
G. Nik. P. Pašič.
Končno se je oglasil k besedi ministrski predsednik in šef stranke g. Nikola P. Pašič in izjavil,
da je v smislu štatutov dr, Rudolf Ravnik bil izbran na konferenci radikalnih delegatov za mariborsko oblast pravilno za nosilca liste za mariborsko-celj-sko volilno okrožje in da se bo pozvalo potom'g. ministra Pribičeviča slovenske Samostojne demokrate, da oni prenehajo z nekorektnim in nelojalnim postopanjem napram mariborskemu oblastnemu odboru in njegovemu predsedniku dr. Rudolfu Ravniku. Kar se pa tiče gg. Dolničarja, dr, Miillerja in Kiralyja, se imajo takoj pozvati, da prekličejo svoje kandidature na bloku, katerega mariborski oblastni odbor in glavni odbor Narodne radikalne stranke v Beogradu ne moreta priznati.
Nato so bili sprejeti predlogi g. Janko Tavčarja, da se potrdi dr. Rudolf Ravnik kot nosilec liste Narodne radikalne stranke in da se daje mariborskemu oblastnemu odboru kot edino legalnemu predstavniku Narodne radikalne stranke pooblastilo, da v slučaju, ako se radikalni desidentje gg. Ki-raly, Dolničar in dr. Miiller takoj ne pokorijo pozivu predsedstva oblastnega odbora NRS v Mariboru in ne prekličejo svojih kandidatur na listi »Narodnega bloka«, predložijo takoj v izključitev iz Narodne radikalne stranke.
Nato je dal izvršilni odbor NRS v Beogradu sledečo poslanico okrožnemu odboru Narodne radikalne stranke v Mariboru.
Narodna radikalna stranka, glavni odbor.
Službeno.	Beograd, 9. januarja 1925.
Okrožn. odboru Nar. radi k. stranke
Maribor.
Na svoji sednici od 4, januarja 1925 je izvršilni odbor glavnega odbora Narodne radikalne stranke v prisotnosti šefa stranke in predsednika glavnega odbora g. Nikole P. Pasica pregledal zapisnik okrožne konference in vse druge akte, ki se tičejo izvolitve nosilca liste za mariborsko-celjsko volilno okrožje, ugotovil pravilnost izvolitve okrožne konference in sklenil, da se potrdi izvolitev g. dr. Rudolfa Ravnika za nosilca liste mariborsko-celjskega volilnega okrožja.
Izvršilni odbor povdarja, da bo samo ona lista za Narodno radikalno stranko službena, katero mariborski oblastni odbor Narodne radikalne stranke kot najvišji strankin forum v Vašem o-krožju sprejme in potrdiin da ne sme niti eden član Narodne radikalne stran-1
ke postaviti samostojne liste ali kandidirati na kaki drugi listi (v našem slučaju na listi »Nacijonalnega bloka«), n e da bi se izpostavil opasnosti, da se v smislu strankinih štatutov izključi iz Narodne radikalne stranke.
Mi Vas o tem obveščamo in Vam pošiljamo radikalne pozdrave.
Podpis predsednika izvršilnega odbora: L j. Jovanovič 1. r.
Pečat: Glavni odbor Nar. radik. stranke, Beograd.
S sejo glavnega odbora in s citiranim dopisom glavnega odbora Nardne radikalne stranke je nalita čista voda v čisti kozarec za vse naše pristaše in za celokupno slovensko javnost. Istočasno pa je s temi dokumenti udarjen sramotni žig lažnjivosti našim slovenskim demokratom na njihovo drzno in ostudno čelo.
Pri ministru notranjih zadev Maksimoviču.
Naša deputacija se je oglasila tudi pri ministru notranjih zadev g. Boži Maksimoviču, da ga informira o politični situaciji v mariborski oblasti in o počenjanju eksponentov oblastnih organov samostojne demokratske stranke. G. minister Maksimovič je izjavil, da on pod nobenim pogojem ne bo trpel, da se vmešavajo visoki uradni funkcijonarji v strankarsko politiko, ker stoji na principu, da je treba čuvati zakon proti vsem in vsakomur. V slučaju konkretnih navedb od strani oblastnega odbora Narodne radikalne stranke v Mariboru bo rigorozno razčistil in napravil red v mariborski oblasti.
Tudi ne bo trpel, da bi se preganjali pristaši Narodne radikalne stranke in ostalih strank vsled njihovega političnega prepričanja. Najvišji princip njegov je, da mora vladati v državi zakon, red in pravičnost.
Nato je naša delegacija obiskala še ostale mi-ministre Narodne radikalne stranke in jih informirala o političnem položaju.
S tem je dokazano, da je oblastni odbor Narodne radikalne stranke edini legalni forum, ki uživa absolutno zaupanje glavnega odbora Narodne radikalne stranke in preskrbljeno je za to, da se bo v mariborski oblasti v bodoče vodila politika poštenosti, ki je prvi in poglavitni predpogoj celokupnega človeškega soživlja.
Končno pa vprašamo vso pošteno javnost: Kdo je desident Narodne radikalne stranke, ali naš predsednik dr, Rudolf Ravnik, ali pa Dolničar, Kiraly in dr. Miiller?
»Jutrovci« bodo seveda še naprej proglašali dr. Ravnika za desidenta, predrzni pa so dovolj, da bodo v svoji bolni domišljavosti še trdili, da je tudi g. Nikola P. Pašič s celim glavnim odborom — desident, edino čisti in pošteni radikali pa Dolničar ' ettuti quanti, na čelu pa dr. Žerjav,
Zato je za nas neobhodno potrebno, da se naslonimo na brata, ki je močnejši in ki ima mogočne prijatelje po svetu.
Iz tega spoznate, cenjeni bralci, da je klerikalno geslo o varovanju slovenstva samo nesramna farbarija nezavednih siromakov.
Volilni shodi NRS
se vrše:
V	nedeljo, dne 18. t. m. v Apačah in Gornji Radgoni.
V	nedeljo, dne 25. t. m. v Celju. Ptuju, Vojniku, Zavrču in Zabukovci.
V	nedeljo, dne 1. februarja v Slov. Bistrici, Laškem, Brežicah, Cvetkovcih, Morju pri Framu in Hočah.
Dne 2. februarja za Maribor in okolico v Mariboru, Sv. Kungoti in Grušovi.
Organzacije in zaupniki NRS se naprošajo, da določijo prostore in čas, kdaj naj se vrše zgoraj navedena zborovanja takoj tajništvu NRS v Mariboru.
Na shodih bodo govorili: nosilec liste NRS g. dr. Rudolf Ravnik, Grafenauer in srezki kandi-datje.
Ostale kraj. organizacije naj nam javijo, kdaj in kje želijo imeti zborovanja, da zamoremo poslati delegata-govornika.
Oblastno tajništvo NRS v Mariboru.
Obljubljati nič, temveč boriti se skupno z vsemi stanovi za ureditev njihovih perečih vprašanj.
Za nos vlečejo ljudstvo. V Dubrovniku so napovedali demokratje shod za 6. januarja in razbob-nali, da pridejo ministri dr. Krizman, dr. Žerjav, dr. Pivko in dr. Lipold. Vatrogasilci so v uniformi pričakovali minisre in zbralo se je dovolj ljudstva, da sliši ministre. Ko bi se pa imel vršiti shod, se je pripeljal g. Kiraly in je hotel iz kočije govoriti. Ljudstvo pa je začelo kričati, kje so ministri. Ab-zug Kiraly, za nos so nas povlekli, banda gosposka. V takem divjem kričanju jo je pobrisal g. Kiraly ves poparjen, da so ga demokratski ministri povlekli za nos, kričeč ves razburjen: »Jaz sem že pred tremi dnevi preklical kandidaturo na listi nacionalnega bloka.
Skrinjica 0
je ona Narodne M • Radikalne Stranke (#•
——n———v«
Eljen demokratisk. V nedeljo ob 11. uri se je vršil demokratski shod v hotelu pri Kroni. Plakati lažinacijonalnega bloka so ponovno lagali, da pridejo sami ministri. V resnici pa je prišel samo dr. Lipold in dr. Pivko. Demokratska prišleška gospoda pa je pripovedovala navzočim radikalom, da sta to dva ministra. G. Kiraly je skušal zopet govoriti ali njegova beseda se ni slišala iz burnih krikov: Abzug Kiraly, daj nam one dinarje nazaj, ki si jih od nas pobral! Živijo Pašič, živijo Ravnik, živijo Strasser, nočemo prišleke itd. Po popolnem fijasku g. Kiralyja je skušal govoriti g. živinozdravnik Vidic prišlek, vendar je imel isto smolo kot predgovornik. Gg. dr. Lipold in dr. Pivko sploh niso prišli do besede. Shod se je končal kot manifestacija za radikale z gromovitimi živijo-klici na gg. Stras-serja, Ravnika in Pašiča. Hudobni jeziki pa pripoT vedujejo, da sta bila edino gg. dr. Ferenz Lipoldy in dr. Pivko Lajos, ki sta enkrat sicer strahoma ali dovolj glasno zakričala: Eljen demokratisk part. Drugič pa sta se prestrašila močnih prekmurskih pesti.
Pomagati vsem in vsakomur, kdor je pomoči potreben, ne oziraje se na njih politično prepričanje.
Današnjega »Narodnega Gospodarja« smo poslali vsem kraj. organizacijam in zaupnikom NRS v agitacijske svrhe. Prosimo, da skrbite za to, da pride »Narodni Gospdar« v vsako hišo in vse javne lokale.
Kdor se strinja z našimi gesli, nas bo podprl na dan volitev dne 8. februarja 1925 s svojo kroglico, da dosežemo cilje, ki smo si jih postavili.
Oblastni odbor Narodne Radikalne Stranke v Mariboru.
Lastnik: Konzorcij »Narodnega Gospodarja«. — Glavni in odgovorni urednik Ivan Pučel. — Tisk Ljudske tiskarne Maribor, Sodna ulica 20.
Klerikalno volilno geslo.
Vsaka stranka se poda v volilni boj z nekim geslom: ta obljubuje volilcem urediti državo na ta način, ona zopet na drug; ena se hoče boriti za te stanove, druga zopet za druge. Namen vseh gesel pa je pridobiti kolikor mogoče veliko volilcev in ž njimi mnogo poslanskih sedežev.
Pri poslednji volitvi so naši klerikalci lovili volilce v nekako avtonomijo, a kjer so bili varni, so obljubovali ljudstvu popolno ločitev od Srbov in samostojno Slovenijo. Seveda niso svojih obljub resno jemali, kar so najbolje pokazali, ko so preteklo poletje prišli za nekaj mesecev na vlado. Koj, ko so sedli na ministrske stolčke, so pozabili na avtonomijo, republiko, na odpravo vojaštva in davkov, kajti sami prav dobro vedo, da država ne more obstati brez trdne vlade, vojakov in davkov. Tudi so klerikalni voditelji trdno prepričani, da bi samostojna Slovenija ne životarila niti teden dni, ker bi si jo sosedi najbrž že prvi dan razdelili.
Ker je prišlo geslo o avtonomiji pri množicah ob svojo privlačno moč, so ga za prihodnje volitve nekoliko prebarvali. Sedaj obljubujejo klerikalci ljudstvu, da bodo rešili slovenstvo, katero hočejo Srbi zatreti.
Razsoden človek se mora začuditi klerikalni predrznosti; zakaj nikdo ni tako velik nasprotnik slovenstva, kakor so klerikalci in nikdo še ni v narodnem oziru Slovencem toliko škodoval kot oni. Nad tisoč let so imeli prvo besedo in največjo moč nad Slovenci, Lahi, Nemci in drugimi narodi, a vendar niso branili nikdar slovenskega kmeta pred tujimi grajščaki, nikoli niso varovali in čislali našega jezika, nasprotno, ravno cerkev je v srednjem veku največ pripomogla, da se je slovenski narod, ki je bil nekdaj velik, skrčil na brezpomemben narodič.
Ko smo pred desetletji v Avstriji dobili ustavo in ž njo deželni in državni zbor, so postali klerikalci na videz narodni, t. j. njihovi agitatorji in listi so kričali, da je narodnost v nevarnosti in da se zato morajo Slovenci združiti v njihovi močni stranki, toda klerikalni voditelji so za male strankarske koristi prodajali naše narodne interese, pregnali iz naših krajin večino slovenskega uradništva, da, doživeli smo sramoto, da je duševni oče slovenskih klerikalcev, škof dr. Mahnič, imenoval ljubezen do materinega jezika in naroda greh in da je politični vodja naših Rimljanov proglasil slovensko Celje za tujo krajino, kjer nimajo Slovenci ničesar iskati.
Ob izbruhu svetovne vojne so bili naši klerikalci naravnost besni od navdušenja za nečloveško morenje. Klic »Srbe na vrbe!« je odmeval po klerikalnih krajih Slovenije. Seveda, klerikalna gospoda je bila lahko vesela, saj njej ni bilo treba umirati v strelskih jarkih, a vrhu tega je imela veliko večje dohodke in lepše življenje, kakor v mirnih časih. Padali so tisoči in tisoči, vračali so se številni pohabljenci, vreče brez dna pa so se polnile.
Toda časi so se jeli spreminjati. Na bojnih poljih je izginila iz src nesrečnih žrtev najprej vera v pravičnost, nato še vera v Boga in v prazna prsa sta se naselila brezverstvo in sovraštvo do tistih, ki so imeli od nečloveškega klanja le dobiček in nobenih težav. Razen tega se je vedno bolj razločno kazalo, da propadejo v vojni tisti, za katere so se klerikalci navduševali in jim blagoslavljali orožje. Zato so prišli naši klerikalci v hude škripce. Bati so se morali razjarjenih množic, ki se bodo vrnile iz vojne, a na pomoč vlade niso mogli več računati. Treba je bilo izmisliti nekaj, kar bi premamilo vojaštvo in jim pridobilo naklonjenost odločilnih mož novih držav, ki bi znale nastati iz propadle Avstrije. Klici »Srbe na vrbe!« so utihnili. In res so se dali preslepiti vojaki, ki so se vrnili domov, Kakor hitro so možje v svojih mirnih domovih pozabili na grozote strelnih jarkov in se otresli duševnih posledic preslanega gorja, je klerikalizem zopet vzdignil svojo potuhnjeno glavo in zopet začel z razdiralnim delom. Pričela se je agitacija za republiko in hujskanje proti vojaštvu in proti našim osvoboditeljem Srbom, češ, da zatirajo nas, u-boge Slovenc«. Samo kadar so bili klerikalci pri vladnih jaslih in na mehkih ministrskih stolcih, so bili tihi.
Trditev, da je slovenstvo v nevarnosti, je naravnost bedarija. Ali niso nameščeni v naših uradih sami Slovenci? Slovenskih šol imamo več, kakor smo kdaj mogli sanjati in vsi slovenski kraji so združeni v dve slovenski oblasti, ki bosta imeli, ko se uredita, večje pravice nego v Avstriji posamezne dežele.
Še večja neumnost pa je trditev, da bi Slovenci mogli imeti samostojno državo. Smo premajhen narod in stisnjeni med dva mogočna sovražnika, med Nemce in Italijane, ki bi nas v prvi priložnosti po-basali v svoje malhe. Tudi smo v gospodarskem oziru preslabi in, kar je najslabše, zaradi naše tisočletne narodne sužnosti smo premalo zavedni,	1