6ostcs!jabEG-st. Stai-im Slovanom je bila gostoljubnost sveta dolžnost. Sprejeli so popotnika-tujca, mu nudili kruh in sol ',er ga s tem vzeli v varstvo kot gosta, kateremu se ni smelo, dokler je bival pri njih, skriviti lasu. Delili so z njim to, kar so imeli, sadeže polja in plen ".ova. Običaj, sprejeti gosta s kruhom ia soljo, se je ohranil preko stoletij do dandanes. Go&toljubnost so podedovali Slovenci po svojib. pradedib. Kar mu da domača gruda, s tem pogosti prijatelja in tujca. Ne prideš mimo zidanice ali vinskega hrama, da te ne povabijo na kupico vinčka in prigrizek. Na planinah ti postreže prijazna gospodinja z latvico mleka in domačim kruhom. Lepa in plemenita je gostoljubnost, če se jo prav razume. Vedno in povsod se ravnaj po načelu: ne premalo ne preveč. Ni lepo biti skop, koristna pa ni prevelika radodarnost. Saj imamo mnogo slučajev, da je prevelika gostoljubnost pognala na boben marsikatero graščino in pogoltnila nepregledna žitna polja in gozdove. Povabi gosta le ob izrednih prilikah v obsegu, ki ti ga dovoljujejo gmotne razmere. Sprejmi vsakega prijazno domače, prisrčno, vljudno, spoštljivo, kakor pač to zahteva njegov stan in tvoje razmere do njega. Tudi nepričakovan gost naj bo deležen dobrega sprejema. Vedno mora imeti go-s^ odinja toliko časa, da pozdravi in primerno pogosti prišlega. Zelo neumestno, da skrajno žaljivo in nedostojno je, če gospodinja že v prvem hipu z besedo ali dejanjem da čutiti, da je gost prišel nezaželjeno. Mnogi se ob vsakem neznatnem obisku takoj vznemirjajo, kaj bo_n dala na mizo, s čim se postavim pred gostom. Samo nabene nervoznosti! Nijvečkrat ni v toliko merodajno kaj, temveč kako' daš na mizo. Ozirati se je na osebo. Predvsem pelji gosta v sobo, da odloži prtljago. Posadi ga na odlično mesto za mizo, poleti - povabi v seučno vrtno utico. Prijazno, nevsiljivo voiašaj od kod, kam in kako in nato postreži s tem, kar imaš in česar je gost potreben. Ne delaj si preglavic. Polič vina ali sadjevca, otrokom s/.odelico sladkega ali kislega mleka, strd, sadje in domač kruh utešiju žejo in glad, koza-rček žganja, lonček kave ali čaja pozimi pregreje premrte ude, in vsakdo se bo rad poslužil, če mu ponudiš najskromnejie prijazno, neprisiljeno, okusno in snažno. Pokramljaj z gostom, če ti je pa čas odmerjen, tega ne prikrivaj. Tvoje vznemirjanje si gost Liorda tolmači tako, da ti je neIjub vsiljivec in najizbranejša po.rostitev ne pride do prave veljave. Postreži gostu, povej mu pa odkritosrčno, da te kliče to ali ono neodložljivo delo in prosi, naj ti oprosti. Pameten človek ti tega nikdar ne bo zan_eril, nasprotno bo uverjen, da ti je bil čeprav kratek čas vendar ljul> gost. Kdor bi pa zameril, pokaže neuvidenost in precenjevanje lastne osebe. Ko povabiš goste ob svečanih prilikah za krst, godovanje, koline aii drugih, premisli dobro, koga povabiš In s čim postrežeš. Skrbno in pravočasno pripravi vse tako, da najdejo povabljeni v redu pogrnjeno mizo Ln ne pogrešajo gospodinje ves Cas pri mizi. Nift kaj dober utis ne napravi bišna mati, ki vsa zbegana in zaripla teka iz kota v kot, išCe po vseh omar.t__ potrebni prt, namizno posodo, jedilni pribor In pomiva v zadjem trenutku še čaše. Medtem pe v kuhinji že kaj pripali, prekipi ali si komunistično navdahnjeni stri-mue prilasti mastno klobaso. Vsem takiin inučnim dogodkom se izogneš s skrbno točnostjo. Ne bilo bi umestno, če postrežeš povabljene tako pičlo, da se zrcali iz vsake sklede tvoja skopost. Ne pretiravaj pa s preobilnostjo. To je bahavost, ki poseže prekomerno v tvoj žep in vsa hvala devetih far ne zakrpa lukenj v tvoji mošnji. Ali ni to krivica, da morajo potem domači otepati teden za tednom zmesno župo, ker so ljubi s-osedi, spoštovani botri in prijazni strici prisiljeno pojedli skorajda celega prašiča in popili par veder najboljšega vina, samo da je rešila hiša svojo čast pred opravljivci. Hvala Bogu, da so taki slučaji že dokaj redki, upajmo pa, da izginejo popolnoma. Zapoved zmernosti v jedi in pijači ni za postne dni, Rtnpak predvem za take posebne prilike. Prevdarna gospodinja ve, kako daleč sme iti gostoljubnost. Prijazno bo tvprejela vsakega gosta, postregla mirno s tem, kar premore, ali nikdar preko svojih razmer. Iz srca vesel bo vsakdo Ijubeznive, zgovorne, a ne vsiljive ^ospodinje in odšel bo z zavestjo, da je bil in še bo dobrodošcl. OcvTte mlške. Rabi »e: 1 liter p5enične moke, 1 1.11ca »trnjenega surovega masla ali ma9tl, S velike žlice gladkorne »ipe, dobro »eklana ali ortbana luplna pol limoae, 2 Jajca, 3 deke kva*a, mleko in sol. V skodelici mlačnega mleka fcvrkljaj kvas, dodaj pol male žllčke sladkorja Ln toliko moke, da nastane redko tesU>, katero pusti, da vzlde na gorkem. Iz malo pogrete moke, mlačnega mleka, »ladkorja, jajc in mlačnega raztoplenega mtisla, »oli, limo^nove lupinice tn vahajanega kvasa umešaj srednje gosto testo, katerega vtepaj z leseno kuhalnico toliko časa, da je gladko in s« loči od kuhalnice. Ko na toplem dobro vzide, odloči 8 kovinasto, v vrelo mast pomočeno žlico vedno ob steni posode iličnike ter jih spuščaj v vročo mast in scvri počasi zlatorumeno. S stolčenim sla^dkorjem potresene postavi na mizo. Jabolčni hren. Zmešaj na_:ban hren in naribana kisla jabolka z razredčenim kisom, soli in sladkaj po okusu. Lep bel ostane hren, če najprej pokaplaš hren in jabolka z Hmonovim sokom. C.e je hren zelo hud, nalij na nariban hren par žlic vode ter ga postavi v sko delici na vročo ploščo štedilnika, da izgubi oster okus. Zavreti ne &me. — Hladnemu dodaj potem potretono. Kuhan hren. Iz moke in masti napravi prav svetlo prežganje, prilij par žlic vode, da se prežganje razpusti. Dodaj nariban hren, zalij z mj.stno ~ovejo ali kurjo juho, dodaj malo k:.sa, sladkorja in soli, kuhaj četrt ure, poskusi ter dodaj po okusu še hren ali drugo, kar morda manjka. Ej.sel hren. Na nariban hren nalij malo kisa, dodaj sladkor, razredči z mlačno govejo juho ali vodo ter soli po potrebi. Grebenčkl na govejl Jnhl. Vgneti in razvaljaj testo kakor za rezance. Nato prinravi sledeči nadev: Kos ku_bane govedine ali ostanke peCenke sesekljaj z nožem na deski prav drobno. Na vročo mast vrži malo fino •eklane čebule ln zeJenega peteršiljčka ter seklano meso. Prepraži vse skupaj par minut, shladi, dodaj 1 do 2 jajčka, malo popra in potrebno sol ter dobro premešaj. Razvaljeno testo razreži na 8 do . prste široke trake. Na sredino vsakega traka daj v razdalji 3 do 4 prstov male kupčke nadeva. Krog vsakega kupčka potegni s prstom ali čopičem, katerega si pomočila v raztepen Jajčni beljak, krog. Nato pregani testni trak po dolgein tako, da pride rob na rob. Pritisni testo s prstom v polukrogu k.upčkov. Izreži te polkroge s koleščkom za testo ali z nožem ter jih zakuhaj v vrelo govejo juho. Odpadle testne koščke zreži na male krpice, poauši in porabi prihodnji dan.