Wt. 6.	V Trata, v »r«do 9. februarja 1NMI.	TećnJ VI.
EDINOST"
CtlasiU	gslitic&ega društva &a Primorsko«
„ V edinosti je mo.l
„EDINOST" izhaja Tsako sredo; cena za vse loto je 4 u M 40 kr., ca poln leta 2 gld 30 kr, za	Vsi ifopiii *e pošiljajo Uredništvu dalle poste 10 I. p"; vsak mora biti frankiran Rokopisi brez
četrt leta I gl<l. 20 kr. — Posamezne številke pri lipravnUtvu in po trafikah v Trstu se dobivajo po © kr. — posebne »rednosti se ne vračajo. — Imtrali (razne vrste naznanila in poslanice) se ttarafnnijo po pogodbi — Naročnine, reklamacije in inzerate prejema 1'pravnlŠtvn „via Zonla 5".	prav ceno; pri kratkih oglasili z ilrohnimi eerkaini se plaenje za vsako heseilo 2 kr
Vlaške novine trdijo, da sedanji »hej" ima več simpatij do Vlaške nego do Francije; poslednje celo, da se boji. On si misli, da ne mi>n dosta let, da se Francija njegove dežele siloj polasti in jo vteli Algerskemu. Zavoljo tega je odmenil sina poslati v Sicilijo k italijanskemu kralju, da se ž njim o teh zadevah pogovori. Potem takim, bil bi inladi „hej" drugi kraljevi pastirček i/, gore Ide, ki je za prednost odmenil „osodopolno jabelko" prelepi Italiji.
„Evreka" vpijejo Lahi, nam so na razpolago Se tehtnejši uzroki od bejeve simpatije, da se bejalćta polastimo. Ali taki uzroki so presneto hromi. ĆujteI Oni modrujejo tako le: Mi imatno vse pravice do Tunizije, ker ta dežela jo mnogo bližje Siciliji in Apuliji ital. zemljama nego oddaljenemu Parizu. To so „Periklepi" posebnega kroja, ki se smešijo, da ne bi uže smešni bili.
Do vojsko ne pridemo, ako tudi Francija v Afriki zbira vojake na mejo, z namenom, da je prisiljena se braniti četam arapskih kočevnikov, ki hočejo siloj vskočiti v Algir. Gotovo je, da ko bi „hej14 žatisnol oči in Italija kaj hotela i počenjati pod krinko pokroviteljstva, Francozi koj dado povelje na meji zbranim armadam, da se glavnega mesta i dežele polaste. Italija je previdna kakor kačica — enaka je napihujoči se žabi v basni. Do sedaj še diplomatičnih dogo- I varjauj ni bilo mej obema državama. To se i/, tega vidi, da nijedna ni še obelodanila listin tičečih se afriške afere. Ko bi se pa stvar drugače ne i dala razmotati nego z odprto vojn« — uajpreje dvakrat proinislijo vlaški ošabneži, da Tunizija za Italijo je gorjč pomenljiva pokrajina. Naj pomislijo, kaj so je prigodilo Ilimcem v stari Nutnidiji — katerim oni „v tnoči še senca niso", ako tudi hote jih posnemati.
„Si vis pacem, p.ira bellum!" Na tuniškej zemlji dobivajo se razvaline Tarsa, Utike; kedo se ne spominja Katona ?
Prav na istej zemlji slove podrtino mogočne Kartagine razrušene po največjem Rimljanu. Ko so pod poveljem junaškega vojskovodja vojsk ini stroji strašno butali ob trdo ogradje mesta, ko je ognja žrtev vse poslalo, ko ni ostalo od velikega, krasnega mesta, od Didone bisera drugo, nego kup osmojenega kamenja — kup pepela, žalosten sled, iz osrednje Afrike pripiha) je neplodni, vsako živo stvar gonoboM „11101181111" je slavno miriš^e zasul peskom — kraj poj enačil Sahari, prejšnji raj proinenil v golo goliščo, Scipijon na neki zid naslonjen je srpo gledal, kako vse — slava in bogatstvo i inuogostolotnega truda sad v malo urah v nič premine. „Sic transit gloria mundi".
Njegovo oko opazi na robu kamenja razvalinah nekega templju dva velika škorpijona, ki sta se strašno zajedaje se bila. On čudeč se opazuje prikazen simholičnih ščipaleov in priča-
kuje radoveden ljutega hoja konca. Od prejetih ran pogine eden i nekaj časa za tein i drugi škorpijonov Ali on zmage pijan ni umel poinembe j te, Uimcem in Kartagincem v boju /.a svobodo ' pomenjajoče prikazni, še sanjalo se mu ni, kaj se Himstvu I. 470 pr. Kr. pripeti.
Kes, poginola je Kartago i poginol je prvi škorpijon; ali radi prejetih ran je poginol i drugi i poginolo je Kimstvo. „Sicut in fatis Bcriptum est".
Naj pazi sedanja „Italia irredenta", če bo segala po tujih deželah — da ne trči ob skrivno znamenje osodnih škorpijonov, — kakor nje veliki prednik!
Sredozemno morje postaja središče evropskih velesil. Ne mine mnogo lot i stavilo se bo vprašanje — čegavo da hode. Vse lotć se ga lastiti. Špansko ima v Afriki mavrsko tvrd-javo Cento nasproti nasvojemu Gibraltaru na lastnej zemlji. Francija si je osvojila Algir i zdaj na tuniško oči obrača. Nemško časopisje radi te dežele simpatizira z Italijo, ki je Nemčiji vedno tiha zaveznica bila; kajti Francija z novo pridobitvijo bi postala za stopinjo močneja. Beseda „Uevancho" oholega Nemca protresa do kostij, kakor ledeni mraz Ovidija v Pontu.
Italija si je kupila pristanišče „Akab" na abesinskej zemlji ob rudečom morju, zaključkom, da nastavi postajo za vodo i netivo polotočuim parnikom: plojočim skozi Bab - el - Mandeb na iztočno Indijo i dalje.
Haz egiptovskega trona jo Kvropa pahnola starega zapravljivega Iznugila i na njega mesto pozvala siua, da egiptovskim podkraljem v senco služi. Nastavila je evropskih urednikov po deželi — ona pregloduje kase i je vpeljala mejnarodno sodstvo na bregove Nila.
Meglena Britanija se je po pogodbi s Turčijo osvojila plodnega Cipra — Veneri priljubljeno bivališče. Mogočna Rusija, kojo zmagoviti i srčni poveljnik gen. Skobeljev v prastari Uirkaniji zmagoslavno pobija Atrek-Ahal-Tekincem raz-bojne vrste, celo vročekrvnim Mervanom v kratkem pokaže, da na svetu se da tudi pošteno živeti. Severna Semiraiuida pod lastno okrilje da bi radovoljno spravila njej toliko priljubljene Armence i Van i Mezopotamijo do Šat - el - Arab-a i skozi morsko oruiuško ožino imela bi najkračji pot 11a Cis- i Transgangetiko na daljni Azije vztok v varno severno zavetje Vladovostok. Mlada Bolgarija rada bi prekoračila meje ožje domovine — posestrimski sprejela v svoje naročje pod turškim žezlom če se nahajajoče sestre: Kumelijo, Macedonijo i Tracijo s Carigradom vred na podlogi „prava" narodnosti. Celo jekleni, trilasui Bismark sline cedi po Kandiji (Kreti); po ognjišču staro-grške kulture, po mestu dežele Faraonov i učeuej Heladi, kamor so v starej dobi zatekali se postavodnjalci se
Na sredozemno morje!
V Bojanu, 27. januarja 1881.
Nekaj časa sem se bije huda vojska s črnilom po papirju mej Italijo in Francijo radi Tunizije; severno-afriške pokrajine. Tunizija je še precej velika dežela, koje površina meri 11H40 mir. in broji skoro 2 mil. različnih stanovnikov. Na severo-vshodu meji s sredozemnim morjem in na pravem rshodu ta dežela stvarja morski kabeški zaliv, ki je bil v starem veku znan pod imenom „mala Sjrta". Na jugu meji s Tiipoli-tanijo in na zahodu s francosko veliko naselbinsko pokrajino Algir.
Francoska naselbinska pokrajina Algir je velika afriška sredozemna dežela, ki s Tuniškim mejaši i nja površina meri 6690D mir. Gornje meje se raztezajo na široko ob imenitnem morju — na jugu jo obdaje puščava Sahara i na zahodu meji s Fas-marokanskim velikim samostalnim carstvom. Francozje so se polastili siloj te velike dežele 1 1830.
Dokaj železnic, prekopov, vodovodov i na obrežju varnih pristanišč za pomorsko brodovje i drugih mnogobrojnih, dobrodelnih naprav so novi gospodarji zgotovili in na ta način materi Franciji obilo zakladnic na novo odkrili. Prej gole peščenice i ledine so marljivi, podvzetni prišleci v malo letih z napravo arteških vodnjakov spremenili v sprelepe smaragdne zelenine: v prave hesperidne vrtove.
Prejšnji tamošnji prebivalci na okolo po omikanih evropskih državah zla i groze sloveči, radi roparij na mogu doprinašajočib, morali bo se, hote ali nehote, podvreri zakonom najizobra-ženejega naroda i za vedno se odreči razbojništvu in se polotiti primeruejega, poštenejega živenja. Evropa je prosteje dihala.
Poljedelstvo, trgovina, obrtnost, promet se leto za letom očividno razcvetujo, tako, da je Algir Francoskej čim daljo potrebniši. Ako se sedaj prebira francosko časopisje, koj se vidi iz mnogostransko pisanih člankov, da Algir ni več le gola zadeva ministru za zvunanja opravila, ali celo delovalno polje katerega patentiranega dobičkarskega društva, ampak pokrajina, za kojo se zanima ves francoski narod.
Nekateri listi pišejo: Kdor napada Algir — napada Fraucijo in o Tuniškem se izražajo, da ni drugo nego algirsko predmestje in Francija na nijeden način ue bi mogla dopuščati, da bi kakova druga evropska velesila po njem hotela seči. Kar zahteva prave politike logika.
Ko si je Fraucija podjarmila Algir — podvrgla si je tudi duševno vse severno-afriške berberske države Ko je francoska trobojnica prvikrat zavihiala v zrak na klasičnih tleh starodavne Mavritanije i Numidije — na zemlji
__ p©M»mm
Črtice iz mojega dnevnika.
(Spisujn Samovifi).
(D»lje).
Ko mi pa moj tovariš, ki je h krati bil tudi moj „pucman", razodue, kedo da sem, oblila me je rudečica, ali kaj sem hotel, ostati sem moral „couti" za en večer. Prej je bila postelja vsem trem skupaj narejena na slami, ko smo pa spat šli, imel sem jaz „conli" posebno postelj, Široko, visoko, kakor goro. Nu, tako sem si mislil, plemenitaž je pa le dobro biti, tudi če ni okroglega v žepu. Seujalo se mi je o boju, nič „ko-rajže" nisein imel, lc nazaj sem se umikal, kar me zopet izbudi lovski rog, treba je bilo vstati. Pošteni kmetje napravil zajutrek, zahvalili smo se mu prav vljudno, vsi so bili ganjeni pri slovesu, črnooka Terezi na je pa še contijn podarila lep šopek, katerega je precej po odhodu na puško vtaknol.
Več dni smo „marširali" vedno z muko, a nikdar več nisem imel tacega „kvartirja", kakor pri Rafaelovih podobah.
Oj ti nesrečna Msntora! Kak» si ti nezdrava, K'si ljub'na m»j'na Franceljnn, V ikrilo zemljo /skopals:
Tako je pel star lovec, ko so se pokazali daleč tam črni stolpi mogočne trdnjave Mantove.
Masinise, Juhe i Jugurte, zginole so roparske lupine nečloveških polu-meseca čestilcev, kakor rosa pred solčnimi žarki. Strah i groza pomorščakom pogreznola sta se v brezno!
Na tisoče i tisoče evropskih i drugih sužnjev izmej vsacega naroda je bilo oproščenih, koje jekleni i ostudni jarem trdosrčnih Muztil-inanov je toliko let žulil. ftivenje njihovo je bilo hujše nego smrt.
Res, v Algiru sta vladala jok in stok — bezbrojno stisk i težav je božjo solnce gledalo in tisoče rev je mrak zakrival. Kdo je tem nesrečnikom svobode žar podaril P Kdo jih pri vel iz temne noči na solnčen dan ?
Le ona, ki je uže cele reke drage krvi prelila za drago svobodo.
I Evropa je roparij bila prosta.
Tuniška je pokrajina samostalna, imejoča lastnega „beja' — ki je povsem neodvisen od visoke Porte. Le sultanovo kalifatsko oblast pripozuava in ga časti kakor potomca, ali bolje zastopuika muhamedove duhovne sile.
Ta samostalna država ima mešano prebivalstvo, ko vse druge severne Afrike dežele; Italijanov, navadno Sicilijanov i Neapolilaucev je tu mnogo naseljenih, ki se većinom trgov-stvom mej rojstno jim zemljo pečajo i so radi malomarnosti — ali bolje nevednosti domačinov dospeli do velikega imetja. Vlah, kakor povsodi, ko se nasiti, no pozna zahvale — ampak se precej čuti domačega; ter se koj jame delati gospodarja v tujej hiši. Začenja širiti poželjivi peruti in misli, da vse kar vidi — ali kar so posedali stari Kimci, jo Še nerešeno, ki pričakuje Mesijo iz Kima. Italija bi rada posnemala Sci-pijona i Marija, nli v osodopolnih knjigah bogov Jana i Marta je vse drugače zabilježeno, nego si misli,o vlaški visoki Ave/.zanovci. „1'overetti, lasciate ogni speranza e non tentate il destino, che per voi potrebbe essere fatale!u
Prav sedaj pohaja ital. kralj Sicilijo, kamor misli ital. tuniška naselbina odposlati posebno deputacijo, da kralju Čestita v imenu podanik »v živočih v Afriki. I celo „beja" mladi sin, kakor pišejo, po prostovoljnem očetovem nagovoru (?) pride mu se osebno klanjat. Franciji je tako započetje trn v peti: očitna provokacija.
Novine obeh držav so pisale, da je stari „bej* na smrtnej postelji i predno zapusti to osatovo dolino, da se preseli tja, kder ni muh — po njegovi veri huriskam v naročje, rad bi lastnega siua i deželo spravil pod podkroviteljstvo katero bližnje velesile.
Fraucija in Italija si pulite za prednost.
Uže ininolo leto je bil nastal prepir mej obema državama radi nekoje železnice, kojo je hotelo po sili ital. nauiorsko društvo za se kupiti.
Ali kavsanje je koj prenehalo — ko je Francija o tej tadevi izrekla svoj „veto".
Bilo je ]> »poludne, solnce je pripekalo, v vsem batalijouu je vse potihnolo in glave so teške postajale od velicega truda; le Stupica, ki jena piščalko sklicaval svoje, po navadi vesele tovariše, ugaujal je šale in delal zabavo vsem. Godba zaigra, vse je veseleje korakalo, Stupica je plesal ob kraji ceste, da se mu je vso smijalo. Bili srno blizu neko vasi, cesta se zavije, Stupica se je še bolj zasuknol, kajti gledala so ga vaška dekleta z onkraj grabna z njive in kakor blisk se je prekucnol v graben poln vode, da je tu cesto pluskuola in celo stotnika poškropila.
Po tem smešnem prizoru je nastal krohot po vsem batalijonu, kajti godba jo vtihnola, ker godci od smeha niso mogli piskati. Vaška dekleta so kar od smeha pobegnola in legla v koruzo. Stupica se je teško izkobacal iz vode, ki je precej globoka bila, klobuk so mu tovariši ujeli, a mesto njega imel je plast blata na glavi, kar je še bolj smešnoga delalo. Kde je pa moja puška? vpraša; ni vedel, da mu je v grabnu ostala. Tukaj sem plesal, dejal je in smuknol v graben, nekaj časa vre voda in se peni, kar pride Stupica aa cesto s puško v roki. Ma;or, ki je od spredaj nazaj prijahal, da vidi, kaj se je zgodilo, sam se je sinijal ter rekel: „Ist sclion wieder dieser Narr Stupica mit seinem Streiche da!" Veseli smo dalje v vas korakali. Trobec zatrobi v počitek in vso je posedlo po travi. Drugi so šli po žganja in kruha, Stupica pa je šel z dvema zvestima tovarišema za nok hlev, tam so ovijali, čistili njegovo obleko in jo
na solnce razgrnoli. Trobenta zapoje in le pre- j kmalo je čas potekel, treba se je bilo pripraviti i za vlaz v nesrečno Mantovo. Stupica je imel smolo, hlače je tako v naglici ohiil, da jo imel sprednji del od zadej, pa ker se je mudilo, zapenjal mu je tovariš gumbe od zadej, kakor pri otročjih hlačah, vse so je smijalo.
Potem je vrgel še nase telečjak in zviti plašč, potisnoli smo ga v sredo, da bi ga ne zapazil stotnik in hajd čez dolgi most v trdnjavo, Stupica je korakal, kakor bi bil zvezan in vedno mu je kedo nogo nastavil, da se je malo zaletel, kar je vselej smeli obudilo.
Mantova je naredila na me, ker še nisem, razen ljubljanskega grada, nobeno trdnjave videl, velikansk vtisek. Veliko mesto, obdano s tremi okopi, mej katerimi stoji ali leze počasi voda, v kateri se ne more plavati zaradi rastlin, še manj bresti, ker je globoka in so tla blatna. Tudi s čolnom ni mogoče do ozidja, ovirale bi ga rastline, ki iz vode mole. Ozidje je velikansko in do malega iz opeke, kar ima to dobro, da krogle ne morejo toliko škode delati.
Mantova ima proti zahodni strani So velik utrjeni tabor za 100 tisoč vojakov.
Na zunaj jo utrjena in varovana z majhnimi trdnjavicami eno uro na okrog. Lota 1810 20. februarja je bil vrli tirolski vodja strelcev Andrej Hofler v Mautovi ustreljen na bastiji, kjer je še dan danes spominek.
Dva dni smo imeli počitka; ogledal sem vse znamenitosti, katere popisati bi mnogo pol
potreboval. Ljudstvo je bilo nam Bovražno in ni se vojak sinel sam prikazati na ulicah, vedno jih je moralo več skupaj hoditi. Posamezne vo-jako so vabili hudobneži v zakotja in jih potem morili. Koliko naših fantov je zmanjkalo na ta način po Italiji! Če tudi novinec, zapazil sem vendar precej tihotapnost in zavratuost Lombardov, nobenemu nisem upal, „strežaja" sem vedno vpraševal za vse, ker je umel dobro laški in je razmere dobro poznal, zatoraj pa brez ujega nisem nikamor šel. Drugi dan našega počitka smo šli, jaz, moj tovariš in Stupica v neko gostilno tik piazza del arbe, kder, kakor se uže iz besede lahko posname, zelenjavo i sadje prodajajo. Ker je vodno mnogo vojakov v Mantovi bilo, bilo nas je tudi zdaj vsacega orožja nekoliko v gostilni in imoli smo se dobro. Pa kaj naglo nastane pri mizi v dnu dvorane ropot, štirji Lahi so imeli bodale v rokah in mahali proti nekemu huzarju; izvedeli smo takoj, da so zabavljali misleč, da vojaki ne tuneji'i laškega jezika. Kakor bi blisknol, izdere huzar dolgi svoj meč, zakolne po madjarski in pala je leva roka Lahu na tla. Mi vsi izderetno sabljo in bajonete. Lahi so pri enih vratih smukali svojim tovarišem na pomoč v sobo, vse je škripalo iu so lomilo, strašen pogled, krije curkom tekla, huzar je skoro sam delal, mi smo mu le hrhot branili, tu po tam jo kedo od nas krosnol z golim orožjem silovitega Laha, kije svojim bodalom proti nam namalinol.
(Dulje pri h.)
K I) I NOS T
zakonov n»*it. Kdo se ne spominja kralja Mi-nosa ? — Sodnik, ki Se po smrti je liil odine-lijen <>d bogov v Tartar v kraljestvo senc, da pri vhodu duše mrtvih sodi.
Vse teži k svojemu sredinu — vsako bitje proti solncu, ki je vir živenja, i velesile proti sueškemu prokopu, ki je Treća /.latili obrestij; Vsaka pazi z argovim očesom, da se pri tej vodnej žili (*im bližje nastani. Kakor utež, ko se dobiva v zračnem prostoru, radi lastne teže, radi zračnega pritiska ob njegovo povrSino i zavolio privlačjivosti zemeljske oble, prisiljen je zapustiti piko, okrog središča se vrteče krivnice; i mora pasti na zemljo, ki se smatra za njegovo bližnje središče.
I Avstrija?
Posledica dogodjajev zahteva politično ena-koležje. Ko vse se pomikajo proti vshodu — bi ona tedaj sama ostala v periferiji držav okroga ? Ko bi ona ostala v svojih dosedanjih mejah, ravnotežje se razruši i nastane zmešnjava — kaos. Zasedla je Rosno in Hercegovino i tri okraje novopazarskega sandžakata i zdaj je na vrsti Nov i pazar sam i Mitrovica. Ali od te železni tir vodi na staroslavni „Solun-, za uas Slovane nuj pomen Iji veje mosto. Tu sta se rodila brata svečenika, sv. Ciril i Metodij: svetli zvezdi na vero-zgodovino-literarno-slovanskem obzorju. Slo-vaustvu jo „Solun" drugi Kim. Do Kgeja — notranji glas veleva!
Kaj si misli bolni mož na zlatem rogu ob Bosporu V Ko inora gledati, kako Kvropa skoro na tihem Hi lasti kos za kosom njegovega širnega carstva. Svitla zvezda nekedanje otmanovo česti i slave pričela je ugašati. 1 kmalu se tudi utrne! Sultan mora spoznati, da se mil bliža ura poslednje „hedžire". Cas smrti je gotov, ko sosedje vkupe lete, da si ostalino razdele. Iz Moko v Bagdad; iz Bagdada v Damask; od tu v lkonijo iz tega kraja v Hadrijanopelj i Osmau v Carigrad. — Ali od tu kam P Bog sam ve 1
Prav poslednje dni je izišel uredniški letopis za 1. 1880, za francosko pokrajino Algir. V tein se navaja broj stanovnikov po narodnosti.
Algerija je imela prošlega leta stoječe
vojske.......... 51.000
Francoskih naseljencev.....156,365
Domačih Židov....... 33,312
Spancev ........... (J2,olO
Lahov.......... 25,759
Malto-Anglov........ 14,220
Nemcev.......... 5,722
Ptujcev.......... 16,861
Arapov.......... 2,462,436
Stanov, raznih afriš. razrodov . . 8,890 Vseh stanovnikov je . 2,816,575
O Tuniškem se urednoga pregleda ne sme pričakovati, kajti Moslim so boji statistiko kakor hudir križa. Oni se vesele s tem, da re-kajo, da jih je toliko — ko peska v morju.
_ (*).
IBBEBE1TTA.
V zadnjem čnsu ho začeli časniki, vzlasti oni, ki izhajajo v deželah, katerim gospoduje Bismark, pripiBavati „Irredenti" politično važnost ter obsojati njo in one, ki jej daj<S po-tuho. Govorila je o njej nnvadno dobro podučena „Kiilner Ztg.", politično pomenljiva National Zeitung. Tudi domači veliki nemški listi so so ž njo mnogo pečali, n. pr. „Prosse", „Tribune", „Vaterlnnd", Pester Llovd; vsi domači, kakor zunanji listi pa so jo črno slikali, le edina „Triostor Zeitung" noče nič slišati in vedeti o njej, in trdi celo, da je le porod slovenske agitacije, da Slovenci s tem strnSilom obračajo vodo na svoj mlin. Mi ne bi gubili ni bosedo, ako ne bi se na Primorskem sploh govorilo, da jo „Triostor Zoitung* glasilo našega gosp. deželnega namestnika. O je pa temu tako, potem imajo izjave Tr. Zeitung toliko važen pomen, da ne moromo i no smemo molčati. — Da „Irredcntn" zadnji čas zelo napreduje, tega tudi nobeden ne bo tajil, kdor pozna našo razmere, posebno urade i šolo ter neka društva, v katerih so ona sistematično goji. Marsikateri uradnik ima o tej stvari, kakor Janus, dvojiti obraz i tisti, ki bi radi Primorje in Trst ponemčili, blatijo se lo proradi z „Irredento", da bi za nemščino neprebavljivega Slovenca v sredo dobili, i tako lažjo dosegli nečiste svojo namene. Exempla sunt odiosa — Da bi Slovenci res imeli namen z irredento obračati vodo na svoj mlin, drugače bi delali; ne bi jej nasproti stopali s pestjo, kakor se jo to užo večkrat godilo, ampak s tihotapnim ovajanjem; in vse hujše bi slovenski časniki bili o njej pisali, nego so v resnici, lios da so svarili vlado pred njo, ali tako ostro, kakor nemški zunanji i domači časniki, doslej Se niso o njej pisali. V dokaz naj bo le dopis z Dunaja od 20. januarja t. 1. v „National Ztg/; glasi so tako lo:
„Stvari, katere se v Trstu nekaj časa sem gode, no opozarjajo lo političnih krogov, te-muč, kakor so zdi, tudi vlado samo. Dopisi mej breizimnim opravilnim odborom in Gari-baUlijom ne razodevajo ničesar, kar ne bi uže vedeli, ali skoro gotovo provzroče take naredbo, katere so neobhodno potrebne, da so meja postavi rovarskomu poeenjanju. Dozdnnjo politike, gibanje prezirati, vsakako bode konec. Prišlo je uže do tega, da se niso zaplenile lo poslanico o dogodbah v Trstu, temuč da so
tamošnje dopisnike v dunajske časnike celo »varili, naj ne poročajo tacili dogodob, iz katerih bi se lahko sklepalo, da je tam stranka, ki dela na združenje z Italijo. Ta stranka je mogočna, ona ne gospoduje le v mostnem za-stopu in deželnem zboru, ona vodi tudi velike zadruge trgovinskega mesta, ona vlada v Ter-gesteji in dela zarote pod Corsio Giulio, ona so uklanja v predizbnh deželnega namestnika; nje namere s prav turim razumom širi težak, kakor uradnik, nje vpljiv se prav tako čuti na „Starej šrangi", kakor na ključu S. Carlo. Uradniki so se doslej na to skliravali in trdili, da se /.oper nevidno gibanje ne more nič opraviti in da so pravdo zoper petardo motajoče poulične potepuhe državnoj dostojnosti novrodne. Ali vos Trst ve, kdo so pravi petardovei, znano so tiskarnice, v katerih se tiskajo revolucionarni proglasi, znano je, kodo uradujo revolucionarni list, še več — ves svet pripoveduje po ulicah, katere ude ima Comitato-Triestino in znani so shodi v Kopru. Trst jo popolnoma spodrit in baron Pretiš se doslej ni upal seči v spletke rogoviležov. Vlada, ne da bi dala bila deželnemu namestniku neposrednjo in ostre ukaze, ali da bi zahtevala bila, naj odstopi, ampak poskusila jo polovičarsko nnrodbo, ko je ustanovila „Triester Tagblatt", ki bi Lloydovemu organu „Triester Zeitung" nasproti delal, ki je pa moj italijanisimi proklet in v Tergesteji prepovedan. Pri taeih razmerah, in ker ves svet ve, da ro italijanski demokrati zanašajo na turško-grško vojno ter so za Hpo-nilad pripravljajo, gotovo jo skrajni čas, da se tu kaj zdatnega stori."
Tako „National Zeitung"; no trdimo, da ta podoba ne hi nekoliko pretemna bila, ali mnogo črt jo popolnoma zadetih; te črto pa dan na dan temne; kedor nam no bi veroval, naj posluša po krčmah, kavanah in v društvih, naj posluša otroke, kaj govore na potu iz mestnih šol domu gredoči. Oo so „Irredonti" žila ne zaveže, poplavi v malo lotili ves Trst in velik del Istro ter postane Avstriji Ahilova peta. S ponctnčovnnjom Trsta in Primorja, tudi ako bi mogočo bilo, kar pa pri vsem napenjanji velikoncmškili patronov nikoli ne bo, podpirajo sc lo rovarski nameni.
Dopisi.
Iz tržaške okolice 29. januarja.
Vložil sem bil preč. škofijsk. ordinarijatu prošnjo v slovenskem jeziku za dovoljonje, da bi se božična polunočna služba božja mesto o polunoči, o 4. uri zjutraj sinela opravljati. Vloga je bila povoljno rešena, in sicer v lopej slovenščini. Slišim, da prečastui ordinarijat vloge v hrvaščini v tistem jeziku rešuje. Preč. škof. ordinarijat v dejanji kaže, da našo naroduo enakopravnost spuštu je. Čast tedaj in hvala! Ta je pa tudi edini urad v Trstu, kteri na*o na-roduost spoštuje, ker vse druge oblastuije le v edino zveličavnej (V) laščini dopisujejo in vloge rešujejo. Morebiti kedo nevoljuo reče," zakaj neki to malenkost v časopisu priobčujein ter tako bolj važnim naznanilom prostor kratim. Ali to spo tovanje naše narodnosti od strani preč. ordinarijata je po mojih mislili za vse domoljube po vse tolažljivo, ker vemo, da jo vendarle eden mvj važnejših uradov v Trstu, kteri nas spoznava, da smo, in naš mili jezik spoštuje.
Je pa Spoštovanje narodnih pravic od proč. ordiuarjata tudi časti in hvale vredno. Pomislimo le, kako so v uekterih škofijah, v katerih je ogromna večina slovanskega naroda, vse le v nemščini ali laščini uradujo; kako se inora narodna duhovščina boriti, v skupščinah resolucije kovati ter z njimi zahtevati, naj se narodni jezik spoštuje. Tržaški preč. ordinarijat ne potrebuje tega pritiska, ampak po mojih mislih nam v dejanji govori: Unuhijte, pišito v svojem narodnem jeziku — pišite slovensko-hrvaško — in v tistem doboste odgovor. —
Čast. narodna duhovščina, spoznajmo to in delajmo po tem. Naša, le naša jo krivda, ako se našemil materinskemu jeziku le redko kdaj čast v preč. škof. pisarni skazuje, ker mi ne dajemo temu — priložnosti. Ergo!
Nemam sicer navade časopisov predalo polniti so svojimi dopisi, ali pri tej priliki nisem mogel, da ne bi preč. škof. ordinarijatu za dejanski skazajoče spoštovanje našega miloga materinskega jezika očito čast in zahvalo izrekel.
Prečastni gospodjo v škofijski pisarni, bodite zagotovljeni, da vsaka beseda pisana od tako imenitnega urada, kakor je Vaš, napravi vsakemu narodnjaku v srcu neizrekljivo veselje. Ne odrecite nam ga vsaj Vi ne, tega nedolžnega veselja, ker dobro veste, da ga od nobenega druzega uradu v Trstu pričakovati ne moremo, vsaj zdaj še ne.
10. t. m. so je pričelo šolsko podučevauje v novem šolskem poslopji na Ketuari. O 8. uri je bila sv. maša za šolsko mladino, h kteri jo bilo prišlo pa tudi obilo ljudstva. Po koučanej sv. maši stno blagoslovili novo poslopje, predno je mladež vstopila. Bog daj, da se mladina prav mnogo koristnega navadi. Nauči se mladina mnogo, ako jo bodete roditelji pridno v šolo pošiljali; in toliko večja priložnost jo dana zdaj mladini se veliko koristnega navaditi, ker sto dve učiteljski moči, t. j. prejšui g. učitelj in na novo začasno vmeščeua učiteljica. Roditelji,
pošiljajte pridno svoje otročiče k šolskemu poduku, saj s tem njim bodete svojo ljubezen najbolj skazovali, ako jim priložnost dajete, da se oni kolikor mogoče veliko koristnega za ži-venje nauče, in tako jim uajboljo doto oskrbite. Da pa to storite, to je vaša sveta dolžnost. Novo šolsko poslopje je lepo, skoraj hi rekel krasno, saj tudi stane kakih 15.000 fr.; ali stavbeni mestni urad bi bil kaj lahko načrte bolj primerne napravil. — Pa kar je — to je.
Uog daj svoj blagoslov!
V Bojanu, doe 30. januarja.
Tržaški okolici se je zopet utrnola zvezda, nemila smrt je pokosila moža v najboljših letih, Jmko Piščanca, enega prvih tižaških okoličanov v 42. letu. Umrl je 27. t. in. po kratkej bolezni; rajnki je bil i/.glod pravega kmeta, gojil je svojo otročiče v narodnem duhu; v ujegovej hiši se nahaja za mladino „Vertec", za se je imel druge časnike. V narodnem oziru je bil jako delaven, agitiral je povsod, kamor je šel. Ob času volitve j« bil strog branitelj narodnih pravic, zavračal je iahone, podučeval nevedne in karal polovičarje.
Ko kmet je vedno čital mnoge gospodarstvene knjige in novino, ter je po njih delal in pridoloval je v resnici najboljše vino. Političnemu društvu in čitalnici je bil odbornik; njegova izguba je nenadodoniestljiva okolici. Zapustil jo f$ majhnih otrok, katerim so k malti še eden pridruži. V nedeljo je bil pogreb, katerega se je vdeležilo kakili 2000 ljudi. Dva Sokola sta nesla krasni lavorjov venec s troboj-nimi trakovi in napisom: Vrlemu rodoljubu, diki tržaško okolico zvesti prijatelji. Marsikatero oko je bilo solzno, ko je zadnjikrat videlo rakov na vozu, ki se je počasi pomikal proti pokopališču. Bog daj večni mir izvrstnemu možu in rodoljubu.
11, Gorice, 30. jan.
Ko sem bil zadnjič v Trstu, rekel sem prijatelju Tropinarju, da bodem som ter tija kaj povedal „Edinosti" iz Gorice. Pa moj Bog, jedva se je delalsko društvo ukrepilo, pa ste se začeli kregati tam v Trstu, in to me je hudo razjezilo, tembolj kor je kreg nastal mej rodoljubi, ter mislil sem si: Boštjan, molči, ti ljudjo nijso vredni, da bi brali tvoje poštone in neumno čenčarije! Celo v „Sočo" sto so zagnali bratje proti nevrednim bratom in vendar je „žajfa1* v Trstu cenoja, in prav jo imel oni Boštijau goriške „Soče", da jej je svetoval, naj pusti to grdo zabavljanje ter osebne tržaško strasti, katere bi se dale brez škode narodnemu delal-skemu društvu mej sabo prijateljsko poravnati. To pa je uže Slovencem prirojeno, da brez „puntanja" žalibog mej seboj ne morejo živeti in ker sem i jaz takole mali „puntar, mislil sem si, morda pa to stvari kaj pomore, iztrebi smeti itd. Iu glejte, uganil sem jo, kajti prijatelj mi piše, da po zadnjoj burji mej delalskimi odborniki in drugimi rogovileži proti društvu se je lepo število novih udov pridružilo. Morda bi i nam Goričanom koristil „takle" majhen i „puut" in goriška čitalnica bi morda sopet pridobila one vse česti vredne narodne bivšo udo, ki so jej dali v mirnem času slovo. Vsaka roč ima svojo slabo in dobro strau. — Poslana vabila na ples delalskega društva v „Politeama teatru", — šment se pa možato postavlja to demokratično društvo, najvoči tržaški „teater" za ples, tega mi v Gorici pri vsej dobrej volji ne spravimo skupaj — sem po naročilu razde-delil — jezilo me pa je, da me je pošta „štra-fala" za 10 novcev — a ne verjamem, da prido kedo iz Gorice. Tropinar, to se ve da, ta stari narodni rogovilež, rad bi videl, da bi se vdele-Žili tudi naši podružničaiji onega plesa, tor se mej tržaškimi narodnimi delalci ožje spoznali. A inoj Bog, naše društvo je stoprv v kvasit, manjka še mnogo, da hi se moglo tako postavljati, ko tršaško delalsko društvo, pri katerem so društvoniki tudi najveljavniši rodoljubi in narodni voditelji; celo državnega in deželne poslance imate mej sabo. Morda bodomo i mi kedaj dospeli do večjo veljave in tedaj si bo-demo drug druzomu pomagali do večjega narodnega razvoja.
Ker sem uže pri tem novem društvu, naj vani povem, da šteje uže nad 70 udov ter namerava osnovati lepo pustno veselico Šentpetor-ski in salkanski pevci uam bodo pomagali — v Gorici smo itak brez pevovodjev i pevcev, pa so no čudite, stvar je v Gorici užo do tega prišla, odkar manjkajo: Šalobarde, in taki in drugi člani bivših učenjaških shodov. Nagovor bode imel društveni gospodar, deklamacija in šaljivi dvogovor jo uže v „pametnih rokeli", tombolo bodo pa vsi podpirali in plesali bodo oni, ki znajo. —
NaS okrajni živinozdravnik Dreja Porko je postal deželni živiuozdravnik v Trstu, mi ga bomo teško pogrešali, a veseli nas, da pride mož našo gore na tako odlično mesto ter Čestitamo tržaškim Slovencem i u sploh vsem onim, ki ga natančuejo spoznajo. Upamo, da nam slavna vlada pošlje na mesto njega možA, ki bode zmožen i našega jezika. —
V goriški čitalnici se je začelo pridno plesati ; prvi ples je bil srednje obiskovan a gotovo bode mala dvorana pri prili. plesu tiapoljuenn veselih plesalcev in plesalk. Radovedni pa smo,
kako bode s prihodnjimi besedami, kajti te ?o uže nekako, žalibog, preživele svoje lepe čase. Prav pametno bi bilo, da bi se uvedla sopet predavanja, kakor so bila pred P> tirni leti ; vsaj imamo v Gorici mnogo učenih gospodov v vseh strokah in k tem naj bi se povabili tudi naši podrulničarji. —
Tolmin vdobi novega sodnika v osebi g. j Demcnte-ja; mož ima sicer italjansko ime, a ! je prav priljuden ter popolnoma zmožen slovenskega jezika. Na naših narodnih Tolmincih pa je ležeče, da zahtevajo narodno uradovanje.
Lehko je zabavljati po slovenskih listih, da se pri c. k. uradih le nemško in italijansko uraduje, a terja pa ne nihče na pravem mestu, da bi se za Slovence slovensko uradovalo !• tako je baje nekdaj rekel mož, katerega sedaj Tolmin za sodnika vdobi. Toraj jaz bi priporočal vsem onim, ki se tožijo in „puntajo", naj zahtevajo sodniško pravico po domače v slovenskem jeziku. — Da je politično društvo „Edinost" poslalo tja gori na Dunaj spomenico, ki zahteva enakopravnost nam Slovanom, sploh je vse hvale vredno in prav bi bilo, da bi se i naša „Sloga" njemu pridružila ter enake znhfeve terjala, pa moj ljubi Bog! pri nas v Gorici nij več sence onih časov, ko srno trdno stali za naroda napredek pod vodstvom nepozabljivega Dr. Lavriča iu ilrugov. —
„Tritavžent in '/," nas je Slovencev v Gorici in nikar se no jezite pri čitanju tega števila, če pomislimo, da jo pri nas pri nižjem ljudstvu narodua zavest, jedva v povoju. Bilo je pred leti dobro začeto a žalibog, nihče veljavnih narodnih voditeljev so nij poprijel nadaljevati, kar jo bilo zasejano po prejšnjih narodnih voditeljih, in tako pešamo dan na dan, ter bati se je, da jih po 10 let no bode več „tritavžent"!
_______lioštjaH.
Politični pregled.
Notranje naše politično živenjo so razvija popolnem naravno, trohnoba i gnjiloba pada od državnega poslopja od dno do dne; prišlo je uže do tega, da so so pri glasovanju za zakon zoper oderuhe demokrati levo strani državnega zbora popolnoma ločili od prejšnjih svojih prijateljev ter glasovali z desnico.
Hujskanje gornje avstrijskih in štajorskili kmetov tudi ni imelo vspeha, pogorelo je kakor suha slama; kmetje so spoznali, da tisti, ki se zdaj nanje obračajo, nikoli niso imeli srca za kmeta, ko so imeli moč v rokah, ampak, da so jih le zaničevali, gulili ter jim davke nakladali i tako sobi žepe polnili.
Brez vspeha je klical SchOuerer na pomoč Bismarka, in ker so bili gluhi tudi Madjari, iu Poljaki niso hotoli od ustavovercev ponuja-nega trializma; zato so začeli zdaj dunajski ustavoverski časniki napadati grofa Hohenwarta, ker brez napadanja ti ljudjo ne morejo živeti; a grof Hoheuvvart, ne bodi len, dokazal jim je se številkami; da ni on i njegova stranka v odsekih državnega zbora lena, ampak centralisti, ker šesti del tega niso storili, kar je storila desnica v odsekih.
In res je, dela v odsekih se jako marljivo izvršujejo tako sicer, da v malo dneh pride v državni zbor proračun za to leto, pri katerem upamo tudi mi Slovenci kaj vjeti, če tudi smo še na zadnjej zarezi.
5, t. m. je bila v proračunskem odseku za Slovence sploh, vzlasti pa za nas Primorce, na katere preži Irredeuta, jako zanimiva in važna seja. Gosp. državni poslanec dr Vošnjak je poudarjal, kako se tu goji Irredenta i kako malo se brigajo gosposke za to. Povedal je tudi, kar je natn primorskim Slovencem dobro znano, kako so je godilo nekemu uradniku, ker je cesarju nazdravil. Dr. Vošnjak je dalje zahteval, naj tržaški dežolui namestnik o tacili rečeh strogo postopa i naj se neha na Primorskem poneni-čevauje iu polaščevanje, ker je slovenski uarod v tej deželi edini, ki je vseskozi zvest iu udan državi in cesarju. — Ploner je zagovarjal našega g. deželnega namestnika, Hausner pa poudarjal, da je na Primorskem na stotisoče Lahov (!!! — Če jih Hausner ni zarodil, tedaj jih pač ni.) Grof Taalle jo naposled izrekel, da se prepriča, ali je reznična od Vošnjaka omenjena dogodba, ker nič ni slišal o njej. To nas veseli, ker v osmih dneh se lahko prepriča, da je popolnoma resnična.
Goriški poslanci grof Coronini, dr. Tonkli in Valussi so zaduji teden izročili cesarju prošnjo deželnega odbora za polajšatije zemljiškega davita na Goriškem. Cesar jih je vljudno sprejel ter zagotovil, da se bo na prošnjo po mogočosti ozir jemalo.
Dunajski dopisnik poroča „Soči", da je dr. Tonkli izročil grofu Taaflejtt natančen načrt za uvedenje slovouskega jezika v srednje šole in vse urade na Goriškem.
Zuamenjo časa jo to, da je stari Schmerling v gosposkej zbornici priporočal bosensko železnico i dokazoval, da je Avstrija i mola pravico Bosno zasesti ter da iina tudi pravico obdržati jo. Schmerling ui vselej tako govoril. Ne voino, od kod mu jo došlo tako naglo drugo prepričanje; vsekako pa je to pomenljivo.
Kolikor se da posneti uže zdaj iz ljudskega popisa, pomnožilo se je ljudstvo v zadnjih desetih letih v Cizlajtaniji za 2 milijona, na Oger-skem pa se je celo zmanjšalo! To bi moralo
EDINOST
Mailjarom oči odpreti, tla se iinebe napuha, ker taka resnica ji in s prstom kaže v odprti grob, ki j« skopan madjarskrmu narodu, ker pomadja-rje\anje ne more natore nadomeščati
tir.'ka in Turška se na t so moč oborožujate ter pošiljate vojake na meje; (irska, jih nabere k inalu 820UO, Turčija pa 140 00«), Vojna je miiogibna, v katero, kakor sa kaže, ne bodo se vtikale velesile, dokler jih sila ne primora.
Ruska zmaga zoper Tekince je jako slavna. Sovražnik je pri vzetji trdnjave Geog-Tepe strašno trpel; 4000 mrtvili je ležalo na okopih, padlo jih je tudi na begu zelo veliko; Rusi so zaplenili vse orožje, strelivo i mnogo živeža; ujeli so 4(R)0 rodovin in tudi 700 1'erzov. Ruska izguba ni velika.
Angležem se v jnžnej Afriki slabo godi, pri vsem tem, da jim je došla pomoč, hudo so jih zopet natepli ltoerci.
DOMAČE STVARI.
Cesarjevi?, prestolu! nastopnik Rudolf,
je prišel danes v Trst ter se v Miraiuari vkrca na Indijo Miramar, ki ga odnese v jutrove dežele. Bog mu daj srečno potovanje!
Kdo Je prav tržaški poslanec! V dopisu z Dunaja v zadnjej številki smo poročili, da bo moral Trst vprihodnje 890,250 gl. hišnega davka na leto več plačevati, nego doslej, okolica pa tiOOO gld. manj, dalje smo omenili, da dav-kovski odsek predloži državnemu zboru, naj se Trstu dovoli 10 letna prehodnja doba. Ali vesto, kedo je pri davkovskem odseku to olajšavo dosegel? gosp. Teuscbl, ali kedo? Ne, ne, gosp. Nabergoj jo to dosegel. „ Tukaj* je bil tedaj on na pravem mestu. Zdaj mostni očetje lahko z roko potipljejo, da besodica „Tukaj* ni tako nevarna, kakor se jim je nedavno v mestnem zboru senjalo.
Društvo Edinost napravi, kakor se sliši, 26. t. m. v Politeama Rosetti veliko besedo s plesom, l'riprave se uže delajo in veselica oboča hiti še lepša nego prva.
Veliki ples delniškega društva * Po-llleanin Kosettl v saboto dne 5. t. m. bil jo sijajen, došlo je okolo 2000 oseb, skoro samih mladeuičev in deklet slovenskega rodu, mej njimi tudi nekoliko Hrvatov in Srbov; dokaz je to, da nas je mnogo v Trstu in da tega ne more tajiti uobciia statistika. V velikem gledišču je vihrala velika naša slovenska zastava; godlaje izvrstna godba hrvatskega polka .Jelačič" pod vodstvom občeznauega kapelnika Miliera. — Začola je godba se stopajem „Naprej", katerega jo občinstvo sprejelo navdušeno ; gibanje iu plesanje je potem nastalo tako živahuo, kakoršno so v glediščih vidi le malokedaj. — In vsa ta množica, vsi ti razni stanovi vedli so se tako lepo, prijazno in dostojno, da s ponosom trdimo, da je naše ljudstvo zrelo za združevanja in da v Trstu ga nij boljšega društva, nego je naše. To so celo pripoznali nekateri nazoči italijanski gospodje in tudi ravnatelj gledišča, kateri so se kar čudili, da mej toliko muožico nij bilo ni najmanjšega nereda. O poluuoči je nastopil krepki moški zbor in je pel 4 lepe zbore, ki so navduševali občinstvo, mej petjem pa so se vzdigovale srečke v nazočnosti odbora in vladnega komisarja. — Ples je trajal do 5. ure, dokler so sploh mogli gosti utrujeni godci, in ob 5. so bili še vedno polui vsi prostori; mladež bi bila še rada plesala do belega dne. Takih lepih večerov je še želeti in uadejatno se, da bomo imeli ta predpust še kaj lepšega.
Dohodka čistega je bilo, kakor se sliši nad f. 400.—, lepa svota, ako se pomisli, da je gledišče drago iu da je biln vstopnina le 50 soldov ter da je bilo tudi mnogo povabljencev, deputacij itd. Pohvaliti moramo godbo JoMlčovo in pa vodstvo gledišča, ki je vse tako ukusno pripravilo iu tako čarobuo razsvetlilo vse pro-re. —
Pri Hrctkanjl t gledtšM Politeama so
bile te le številke vzdiguoiie: 1. 1421, II. 2228, 111. 2540, IV. 2022. Kedor je zadel katero teh številk, naj se oglasi pri odboru „delniškega podpornega društva", da se mu dotični dobitek izroči.	Odbor,
Delalsko podporno društvo zahvaljuje se rodbini Kastelčovi iz Materije za podarjenih f. 5.— za društveno zastavo.
Delalsko podporno društvo. Podpisani odbor uaznanja, da je društvena pisarna vsak dan zvečer ob 8. uri tistim odprta, ki nosijo knjižico bolnikov udov, da so jim potem da listek za zdravnika. Ob istem času se tudi sprejema tednina dručtveuikov.	Odbor.
„Iiidipeiidciite" se je hudo razjezil ua podjetnika gledišča „Politeama", ker se je prepustil „delalskemu društvu" za ples. Ker „ln-dipeiuleute" nema ni dežele ni domovja, Ju/saj" ua slovenskej zemlji, zato nas njegovo kvakauje toliko briga, kolikor žablje regljanje v pontiniškili lužah. Tam je njegova zemlja, tam njegova domovina; kedor hoče v tujej hiši gospodariti, zgodi se mu rado, da ga pahnejo čez prag.
Evvlva Gurlbaldl sta zadnji petek kričala dva Laha, eden iz Vidma, drugi i/, Trbiža, po necej zelo živoj ulici v Trstu. Drli so otroci za
njima i nabralo se je mnogo ljudstva. Neki delnici pa so '.a.vli ta dva „rešene*" s pestmi tako obdelavah, da jima še Garihaldi ni mogel pomoči. Kden je skupil toliko, da so ga morali v bolnico nesli, drugi pa je svoje bunke nesel v zapor. Zdaj ljudstvo to dogodbo tako le po-peva: „Al quattro febbrajo xe nata revoluzion, — (Ja mena tutti i furlani in prigion".
Garihaldi In Slovenci. Nek merodajni tržaški Lah je rekel minoli teden v pogovoru svojemu tovarišu: Ako bi Garihaldi slovensko znal, gotovo bi v Trst prišel, ker pa ne zna, zato ga tudi ne mika v Primorje, ker dobro ve, da no bi moj svoj narod prišel.
Potres smo imeli 4. t. m. ob 2Vt precej hud; tudi iz m nožih družili krajev se isto poroča; v Zagrebu pa ga takrat ni bilo, če tudi se tani še vedno i skoraj vsak dan zemlja trese.
C. k. ladji oklopnici „Laudon" in „Cu-stozza" ste došle te dni v našo luko iu ostanete tukaj morda dalj časa; na „Custoazi" je admiral B, in nadvojvoda Štefan, na „Lavdonu" pa je kaplan, č. g. Kuralt in drugi trije oficirji Slovenci, — ta obisk je gotovo važen za Trst in tudi, brez vsacega pomena nij, — Došla je v našo luko tudi ruska korveta „Svietlana" iu je bila sprejeta z 21 streli na kaštelu.
Nečlovcšk Mu v kavunl Fabris. Nek
okoličan je šel predzadnjo nedeljo domu, na rami je nesel vrečo, burja ga je potisnolo proti oknu kavane Fabris, da se je eno steklo razbilo. Ka-vanar in en sluga skočita na ulico, popadota ubozoga kmetiča tor ga v kavano vlečeta, i pri tem je kavauar sam tudi eno steklo ubil. V kavani, ker ni imel ubogi kmetič beliča, da bi platil razbito šipo, vzeli so mu kapo in ga neusmiljeno bili. Nek zdravnik, ki je slučajno mino prišel, plačal jo obe Btokli, i tedaj tudi ono, katero je kavauar sam ubil. Polno ljudstva se je zbralo pred kavano in so hudovalo nad surovim lahouom, policaji so potem vredili vse.
Mnogokrat smo užo našo ljudstvo opozorili na lahousko gnezdo Fabris, kjer so po navadi žali vse, kar je slovensko iu avstrijsko. V to kavano zahajajo vsi naši Kranjci, ki trgujejo z lesom ter dajo kavanarju, ki je tako surov z našimi ljudmi, največ zaslužka; brez njih bi moral kavano zapreti. Kranjci, zapustite tacoga kavanarja, ki z našim ljudstvom tako grdo i neusmiljeno dela. Saj imato blizu tam več ka-van, ki tudi našo ljudstvo spoštujejo, saj vam : ni trebft hoditi za mešotarji, ampak oni morajo I vas iskat. Vedite, da bi Lah praga ne prestopil, ako bi se kateremu njegovih ljudi kaj ta-cega pripetilo. — Svoji k svojim!
Odlikovanje. I/. Komna se nam piše: G. kr. deželni šolski svet je po slnv. c. kr. okri^j. šolskem svetovalstvu z odlokom od i. jnn. 1881 doposlal gospndu Anton Lebnn-u, višjemu učitelju v Komnu, gospodu Jožefu Golob-u pomožnemu učitelju v Štanjelu, gospodu Jožefu Hrovatiu-u učitelju v Nabrežini, gospodu Jožefu Boningnrju učitelju v To m a j u, gospodu Jožefu Trampužu učitelju v Kostanjevici, kakor tudi gospod ičinaraa Kristini Kacafura iu Nežki Pitamic učiteljicama v Sežani pismeno pohvalo za marljivo, koristno delovanje na šolskem polji v šolskem lotu 1H79-1S80, Čestitamo.
Trgovinski minister, baron PIiio seje
tudi dutovljanskemu županu Stoku, ki mu je kakor častnemu občanu v imenu občine čestital, zahvalil slovenski z besedama: „Lepa hvala!"
Statistika las Konto vela: Leta 1880 jo bilo rojenih moških 28, ženskih 33. — skup G i; umrlo moških 25 — ženskih 23. — mej temi dve ženi v tržnškej bolnišnici. Poročenih je bilo 12 parov.
V ketnarskoj duhovnlJI je bilo v letu 1880. rojenih 82, mej lo sla všteta 2 mrtvo rojena; 45 je bilo moškega, 137 ženskoga spola,
Na domu jih je umrlo 51, iu sicer 21 moških in 30 ženskih. Mej temi je bilo O odraslih, drugi so bili otroci. V tržaškej bolnici je umrlo iz te duhovnije 8 odraslih.
Zakonsko zavezo je storilo 15 parov.
Kras in njegove razmere se imenuje knjižica, kise prav zdaj tiska v liskarnici „Amati in sinovi." Spisal jo je nekdanji deželni in državni poslanec, gospod A. Oerne. Knjižica ima dvojno vrednost, prva je ta, da jo v njej popi-sana kraškega sveta narava tako temeljito, da še nikder nismo našli kaj enacega, in s kra-ko naravo tudi težave iu trudi na Krasu bivajočega ljudstva; druga vrednost to knjižice pa izvira iz prve, ker jo dokazano, da se jo vrednost čistih dohodkov na Krasu pri uredbi zemljiškega davka previsoko cenila. Mi živo priporočamo to jako zanimivo in zelo podučljivo kujižico ne le našim Kraševcem, toiuuii tudi tistim, ki se pečajo s kraško naravo.
Pošta Je razpisana v Škcdnji. Letna plača 150 gl. pavšal 40 gl. potem odškodnina vsakdanje pošte iz Trsta v Škednjo. Prosilci morajo opraviti praskusnjo v poštnem opravilu in položiti 200 gld. kavcijo pri c. k. poštnem ravnateljstvu v Trstu.
Služba pilota je razpisana v Trogiru v Dalmaciji z letno plačo 350 gl. in aktivitetno doklado 87 gl. ter obleko. Prosilci morajo vložiti svoje prošnje v ti. tednih od l februarja pri c. k. predstojuištvu luke v Splitu z spričali
sposobnosti iu dokazati, da znajo hrvatski in laški jezik.
Zapnšfr'n otrok. Pred tremi tedni j.* hodila po spodnji Idriji neka beračita se štiriletno hčerko. V uekej hiši pa prosi, naj bi hčerko nekaj časa varovali, da ona k maši ide; a ker je dolgo ni bilo od maše, pričelo se je dekletce jokati po materi, drugi so jo pa tolažili, da 'iže pride, a je vendar še zdaj ni od ina-e. Zdaj sta vzsla otroka dva zaročenca za svojo hčer, ker nemata lastnih otrok. Oe otroka kaj povprašajo, kako da se starši imenujejo itd. jim ne ve nič odgovoriti druzega nego, da ta voda (Idrijca) nij tolika kakor Moću, torej mislijo, da mora od Soče kje doma biti.
Jurij Suhlc, akademični slikar, domači naš umetnik, biva zdaj v Parizu, kamor ga je pozval iz Aten njegov prijatelj, da mu pomaga pri deln za praško narodno gledišče, katero delo mora do cesarjovičevo poroko izvršeno biti. Ako bi so kedo iztnej znancev rad nanj obrnol, naj stori to pod tem le napisom". Jurij Šubic artiste peintre a Pari it Place Pcigalle 11.
Iz Petroburga nam piše prijatelj: Profesor Jagič namerjava izdati ^ Potroburgu primerjajoči slovar slovanskih jezikov in je povabil za glavnega sodelovalca in urednika za slovenski oddelek nam Slovencem dobro znanega g. Houdoin de Courtenav-a, zdaj profesorja na univerzi v Kazanu. — Mi želimo najboljši uspeh temu za Slovanstvo jako važnemu započetju, katero je gotovo v najboljših rokah.
Znani slovenski literut in prcstavlja-vec, g. Hostnlk je postal profesor gimnazije v BorisoglebBku, v Tambovskej gubemiji, t o raj uže na skrajuej meji Rusko proti Aziji — Do-zdaj je uže kakih 10 Slovencev učiteljev in profesorjov na Uuskem.
^■unajslca Bcrsa,
dne K. februarja.
■'.notni dri. dolg v bankovcih	. 72	gld. !»•"> k
Rnolni državni dolg v srebru ,	71	„ 1(» „
Zlata renta ....	HO	. 4;'» „
1N'H>, državni zajem . .	1J0	
Delnice narodne bauke	siri	—^
Kreditne delni« . . . ,		. ft<> „
London 10 lir storlin	IIM	HO
Srebro	_	
Napoleoni......	<1	
C. kr. cekini	r»	r»'i ,
UH) državnih mark . . .	. r>7	. !»0 .
Tržno poročilo«
Kupčija še vodno prav mlahova in se utegne še lo prihodnji mesce kaj /boljšati. — Kara. — kupuje so zdaj po nizkih iu jako vabljivih conah, kajti tako nizkih cen še nijsino imoli, kakor prav zdaj; vendar pa ho čujo, da kakor hitro bodo le količkaj prašanja, cene »opet poskočijo, denes ho kupuje kava Rio od f. 50 do f. 85.—, Cejlon plan t" od f. 95 do f. 130.—, Java od f. 85 do f. 90.—, Por-torico od f. 92 do f. 100,—
Olje. — gro šo procoj od rok za špekulacijo, ker »o cene zdaj tudi jako ugodno; jedilno po f. 3H do f. 42.— namizno od f. 00 do f. 70. -
Sadje. — skoro brez praSnnja; vkljub temu pa ho lo figam cene zdutno padlo; mej tem ko ho razno grozdje dobro drži. — figo v vencih f. 17 do f. 17%, v sodih f. 15 do f. 15',, SuUanina od f 30 do f. 40.—, opaša f. 21», do f. 22.-, cvebo od f. 19 do f. 28.—, rožiče od f. (1 do f. II1/,. —
•R'i. — jo v zadnjem času sopet padel v ceni, kor ga dosti dohaja; italijanski velja od f. 10l, do f. 22V„ indijski od f. 13 V, do f. 15. -Mast in Spch. — To blago se čedalje po-dražuje, ker dohajajo vodno poročila iz Amerike, da tam cono rastejo zarad pomanjkanja blago. Ker so na Ogerskom skoro boljšo kupnjo, nego tukaj, izoHtnjajo naročbo, vkljub temu pa nij niilliti, da bi uže skoro padle ceno. Denes volja speli od f. 50 do f. G8. mast Hancroft f. 03.—, \Vileox f. 01'/,.
Prtrolijc. — prodaja se po stalnih cenah, katere uteguejo kaj malega poskočiti, ker primanjkuje blaga. — Donos velja petrolijo i/, prvih rok f. 12.50 brez odbitka. —
Domaći pridelki. — fižol še vodno brez prašanja; cono padaju. — Donos volja mileči f. 10',, bohinoc f. 11%, koks f. 12',„beli f. 10%, knnarfn f. 12. —, inošani f. 8 do f. 8%. — Maslo jo poskočilo zdutno, kor ga manjka; a pričakujejo so to dni 3 vagoni ruskega blaga, ki bode stalo f. 95 do f. 98.—, in to bode sopet upljivalo na niže cene Denes velja domačo maslo f. 102 do f. 100, take cene pač nij bilo užo več lot. — Slivo so oddajajo po dobrih cenah f. 17 do f. 17%. Korun po f, 3' A ; — zelje ljubljansko po f. 5' j.
Les. — po jako slabih cenah. Seno in sitima — v dobrem menenjujfino seno plačuje so do f. 2. —
Javne dražbe.
V	Trstu proda c. k. davkarija zemljišče 500 ki. v Kadinu T. 260 cenjeno 7200 gld. Kedor je želi kupiti, mora d" 15. februarja ponudbo s kolekom 50 kr. in 720 gl. zagotovščine pri c. k. finančnem ekonomatu vložiti.
V	Sežani hiša iu posestvo umrlega Dragutina Polaja, cenjeni 92!1 gl., 9. februarja, 9. marcija, H. aprila od it. do 12. ure.
V	Voloski 2 hiši št. 20 in 43 Marije Babic cenjeni 1404 gl., 23. februarja, 23. marcija, 23. aprila od it. do 12. ure.
V	Tolminu posestvo Antona ("eliokli v Stn« novišči cenjeno .'550 gl., 24. februarja, 24. marcija, 25. aprila od 9. do 12. ure.
V	Tolminu hiša in posestvo Andreja Ručna iz Svine cenjeno 3400 gl., 25. februarja, 25.
; aprila od 9. do 12. ure.
Broj 7. — okr. š. sv.
Natječaj,
Za učiteljsko službo III. vrsto nu eno-razredni inošani ljudski šoli v Škocijanu občini Naklo, z letno plačo 400 for., opravilno doklado ;iO for. in stanovanjem uli postavno odškodnino. —
Prosilci nu j svojo postavno dokumentirane prošnjo vlože po predpisanem potu v 20 dnevih po prvom razglasu v „OsHorvatoro Trio* stino" pri c. k. okrajnem šolskem svotu v Sežani. —
C. K. OKRAJNI ŠOLSKI SVET V S M ANI, 5. januarja 18H1. Predsednik: Bosizio.
Knjigarna
Ferdinanda Raffaeli
na korsl blizo vodnjaka
ima mnogovrstne slovenske knjigo na prodi>j, prejemlje vse naročbe ter jih točno izvršuje. Slavnemu občinstvu na Primorskem je tedaj prilika dana, da si potrebnih knjig lahko naglo priskrbi.
(jfeiMBM^j
Glavna zaloga |
izvrstne	L
PIVU iz pivovarne STE1NFELD |
(bratov Rciiiiiigsliaiis v Gradca i
POSLANO.
Veleč, gospodom naročnikom na knjigo: „Spovednik lil njegova služba" naznanim, da je ho no morem razposlati, ker jo tiskar še ni zgotovil, in kakor zdaj previdna, jo zavoljo obilnoga drugoga dela tudi še ne bo tako hitro dovršil, kakor som upal, zanašajo se na obljubo. Zato preč. gg. naročnike prosim po-trplenja. Kakor hitro pa dobim knjigo zgotovljeno, jo bom preooj razposlal. — Franc Kosec, župnik v Truškali.
Listnim uredništva.
Zopet smo morali nekoliko dopisov odložiti za prihodnji list. Čestito g.g. dopisnike prosimo tedaj, naj z natni potrpi*, voljo imamo dobro, roke pu zvezano, in odloženo ni zamujeno.
™ UT. MH J™
vin degli Artisti v Trstu. Prodaja v sodcih in boteljah.
5?—11
Prsni
BOMBONI IZ TRPOTCA
(Spiliii'i'gerich-lh'imt-Hitnhonii)
za ozdravljanje plućnih in jirmiih hohzni, bnilja, hri parice, pickr in :<i*l< :cnjn Kapniku,
Nepreeenljiva rastlina, kloru nuni ponuja priroda v blagor trpeion* olovoHkoga rodu, tirani \ viti do danasno*« dno nedojiisneno skrivnost, vneti slc/hicl min in snp.iik.i unio in /dalno po I a h it njo (tnjr, in ul,,, ozdravljenju dotiruiili oitdiov našlo ______|iosiieSnjt\ Kor jirl ha
iS/^- s«"." ■«»»'•' i*®
'<-~1-1----Ti rimtvo /a 1-intrt /!l)l!»
tr|«»tea h sladkorjem, prosimo, posebno piuiii mi našo po gosposki vpiMtno rtirorahio murko in na podpU na listku, ker lo lak jo pravi.
Viktor Schmidt in sinovi,
e, kr. fabrikanti, \VIKN, IV. Alleeuasse Nr. Is.
Cena ene škalljicc 30 kr.
Se dobiva pristno samo > lekarnah: K l.citonbui'it, *.'./.anetti io 1*. Kocoa \ Trstu, in li. C'ristofoletli v Ooriui. loo -lo
K I' I X O 8 T
Nij sleparstvo
Iz c. L zastavnice dunajske
ŽEPNE ffRE
izjemno ceno, numroč
— 70 odstokov pod kupno ceno.—
Kazne komisijsko zalogo ur, od največjih ivaj-carskih tovaren, se jo t e. kr. zastavnici zastavilo, a no rešilo, tedaj so zapadle po javnoj dražbi prišle pn neverjetno nizkej ceni nam t last.
Mi moremo tedaj ure zlata srebra In niklja, najboljši švajearskl Izdelek, vse s C> letnim poroštvom. samo da dobimo svoj denar, prodajati 70 odstotkov p»d fabriško eeno, tire so skoraj zastonj.
Vssk človek, naj si jo bogat ali uho*, potrebuje vendar uro, ki je često najzvestejša prlprateljlea in spremljevalka skozi eelo življenje; tako priliko, prijetno in nikdar vračajočo se, ttna zdaj vsakdo, da si moro preskrbeti skoraj zastonj solidno, lino, ga rantirano in na minuto regulirano uro, ker je naie fabriško osobje vse lire še jedenkrat reguliralo. Vsaka ura ima Siajkarsko fabriško znamenje.
Poroštvo Je tako zagotovljeno, da se s tem Javno zavefemo, vsakemu nuročulku takoj brez ugovora novee povrniti.
Zapisnik žepnih ur.
1 ura »a valjar iz teškog* srobmega niklja, lino na trenutek regulirana gravirana in gvil»širana, z. H rubini, s ploščatim steklom, einailirano urno plo-čo In posebnim krovom zoper prali, in lino zlato faeon-urno verižico, ki jo stala prejo gld i 2. volja zdaj samo gld, 5.00.
1 žepna ura na sidro iz teško a srebrnega niklja, tino na trenotek cgulirana, gviloJiraoa, s 15 rubini, s ploščatim steklom, einailirano urno ploščo in kazalom za sekunde, s fino urno facon-verlžico od talmi-zlata, prejo gld, 20, zdaj samo gld' 7 M)
1 remontoir ura, iz. najlinejšega doublo-zlata brez kljnčka za navijati na kozioi, pod poroštvom ohrani si zmiron zlato barvo, izvrstno na minuto ro-gullrana, z dvojnim krovom, dokorovana email. urno ploščo in priviligirano delo, obdarovana izvrstna ura z verižico iz Ultni-zlata, prejo gld. 24. zdaj samo gld. 10.20 — Teb ur je malo.
1 srebrna remontoir ura, iz pravega lil lotnega srebra, potrjena od e. kr. kovnega urada navija se na kozioi brez. ključka, z nasprotnim zoporom in kazalno pripravo fino s privilegijem, na minuto repaslrana, s ploščatim steklom, email urno ploščo in kazalom za sekundo, v notranjem s kristalnim krovom in kolesi od niklja, vsacega transparontna, najboljša, najcotiejša in najoleirantiicjša ura sveta, preje gld. 110, zvaj samo gid. 14,
1 srebrno ura na sidro, iz pravoga 13 lotnega toškoga srebra, potrjenega od o. kr. kovnega ureda, s 15 rubini, na sekundo repasirana, s ploščatim steklom, oiuail urno ploščo in kazalom za sekunde, preje gld. 24, zdaj pozlačena samo gld. 12.f»0.
/ srebrna ura na valjar, iz. pravega lotnega srobra, potrjenega ml c. kr. kovnoga urada, z H rubini, na minuto repasirana, pozlačena elektro galvanskim potom, tako, da so jo od pravo zlate no more razločiti; prejo gld. 15. zdaj samo gld. 9.50.
J ura za gospi, iz. pravega 14 karat, zlata, potrjonega od o. kr. kovnega urada, vrlo lina, elegantna ura z najfineišo benečansko faeon-voriiico za okolo vratu v liuem bariunastem otuiji; preje golil. 30, zdaj samo gld. 1U 50. — Tacega So nij bilo
I fina zlata remontoir ura, 13 karat., po gld, 40, 50 najtinojšo savonetto-ure. prejo po gld, 100.
Naslov:
Uhren - Ausverkanf
A. FRA MS*
Rothenthurmstrnsso 9, partorro, gegenuber dem orzbinclioHichon Paluis, WIEN.	0
Najstaria avstrijska zavarovalnica
e. k. prlv.
■Bul
rr Trstu.
ustanovljena v lotu 1822 s poroštveno svoto nad
osem milijonov goldinarjev
(ki so bili po predpisu V: 214 trgoviniskega zakonika v zadnjem glavnom zboru dokazani, priporočn se za zavarovanja:
1.	zoper škndo po požarih na poslopjih, fabrikali pohištvih, zalogah z. blagom, shrambah s poljskimi pridelki, kakor tudi na drugem premičnem blagu
2,	Zoper škodo na potih po mokrem in suhem
3 Zavarovanje na človeško živenjo v vseh razmerah i. Zavarovanje zoper nesrečo na životu in živenju, Ailenda Auicaratrice, ki si jo od svojega ustanovIjonja pridobila zasluženo dobro imo v avstrijsko j državi in zunaj nje, zavnrujo po najcenejlh vplačilih I najsvobodniših pogojih in dajo so svojo poroštveno svoto p. n. občinstvu gotovo varnost.
Pozvedovanja vsako vrsto radovoljno dajo, pregledo broz. plačila doli in zavarovalno ponudbo sprojema
vodstvo v Trstu
via S. Nicolo it 4
Kakor tudi zastopništva in glavna društvei.a opravništva v vseh večih krajih avstrijsko ogorsko dižavo in v Italiji.	12—2
TEODOR SLABANJA
—= srebrar v Oorlci ——
ulice Morelli štev. 17,
priporoča vis. častiti duhovščini cerkveno orodje najnovejše iililike, ki je itn.i že napravljeno ali je boe* napraviti .kakor se bo želelo, namreč:
rinetura Khei. Comp. vulgo
FRAHCGVAESENCA
ki jo izdeluje
aABEIEL PICCOLI
lekar „pri aiinelo", t LJUBLJANI, na dunajslcej cesti.
•	Pomagala je nže mnogo tisoč ljudem k zdravju, kakor se lebko
lz mi,(>K,h Tohvalnili pisem. Ta esenca ozdravi bolezni v ,;) s Želodcu in v spodnjem životu, grižo, krč. želodčevo iu prehodno mrzlico, za busanje, hemorjide, rumenico itd., vse bolezni, ki znajo smrtne postati, ako se za Časa ne ozdravijo.
i stelclenica velja lO icr. ^_
Spod 12 steklenic so ne razpošilja, ktere skupej s zavitkom in poštno pobotnico veljajo gl. 1.40 kr. - Naroči se pri GAMURL PICCOLI-ju, lekarju „pri angel«- v LS na dunajskej cesti, s poštnim povzetjem.	J '
Sprleala.
Prečastni gn-p Oabriel Piccoli, lekarničar „pri angelju" v Ljubljani.
Srčno se Vam zahvaljujem /a poslano mi Vašo izvrstno „Francovo esenco", s kalere pomočjo ja moja Jena v zelo nevarni bolezni popolnoma ozdravela. Ne l>om opustil, Vašo izvrstno „Francovo esenco' drugim bolnikom priporočati, da si z njo opomore. Šo enkrat so vain z mojo ženo vred prelepo zahvaljujem iu ostajem s posebnim spoštovanjem zvesto Vam udani	Valentin Lussing m. p., e. k. var. stražnik.
lUagorodni gos p, Oabriel Piccoli, lekarničar ,,pi| angelju" v LJubljani.
Ko sem bil zbolel, ponndlla mi mi je neka osoba eno steklenieo Vaše „Francovo esence'1. Rabil som jo po receptu in imela je tako dober uspeh, da se čutim sedaj popolnoma zdrav. 1'rosim Vas, pošljtte mi še 12 steklenic Vašo „Fraticore esence da bodo služIlo nekemu prijatelju. S poštovanje«
,0"~3	Miha Dubii, via del Boschetto St. U, II. piano.
Tudi se pri njem staro cerkveno orodje v ognju posrebri, pozlati, i/.ćisti in popravi; zavezuje se tudi, da bo vse po poslanih narisih, kakor se mu blagovoli naročiti, v kar naj bolj mogoče kratkem času in po nizki ceni izgotovil.
Na blagovoljna vprašanja se radovoljno odgovarja in vsako blago dobro shranjeno in pofttnine prosto pošilja.	Ji— 1
Nagla In gotova pomot* v
PLJUČIH BOLMH <
pri tuberkulozi (jetiki) v pivih dobah, pri hudem in kroničnem pljučnem kataru, pri , kašlju vsake vrste, pri pasjem kašlju, liri-pavosti, teškej sapi, zaslezeuju potem pri
bramorjih, bledici, pomanjkanju krvi in pri okrevanju
po polufosforo - kislem	I
apneno- železnem
lekarničarja Jnl. Hetbabnj na Dunaju.
To zdravilo bo ra-zudeta s tem, da bolniku g IM! »8. BlaHI i!n'-"e J"1' dobro dišati
j MH. HMM. mt\ >	zadobi inirno |j
spnnje ter se okrepi v sli d pomnoženo krvi, ^^^ trudnost in ponočno j gBgl l^'trnje ponehavata, ka- 4 ™ Kor tudi kašelj vsjed manj gostega >leza iu celijo se s poapnenjem bolni
tljučiii deli. .Mnogo zdraviliških spiičal in za-valnili pis m, kakor tudi nalnnjčen poduk se nahaja v knjižici dr. MehvrelzerJu. ki je priložena vsakej stekleniei.
m
POHVALNO PISMO.
Gospodu J. IIKKHAUNV nu Ihinaju.
I bi jo moj mož popolnoma ozdravel, zahvaliti so imam lo Vašemu polufosforo-kisleinu apnenn-železnemu sirupu; ker neka moja sorodntea uže celo lelo zelo kašlja ter jej nobono zdravilo no |iomaga, zato prosim, pošljite mi 2 stekleniei svojega t opneno ielezuega sirupa. 9 Tarnov, ft. oktobra 1880.
Emilij i ('Kapllnaka,
uraduikova sopruga.
POHVALNO PISMO. Gospodu J. HERBABSV nn Diiniiju
Ker mi jo opueno-itlezni sirup zelo pomagal, zato prosim, pošljite mi šo G steklenic po poštnem povzetji, H krati se Vnm tjorko zahvaljujem, kor ta sirnp je res izvrstno zdravilo iu zato ga Živo priporočam vsacemu, ki je na prsih bolan. 1'Ols pri Judeiibiirgu, 20. junija 188i>.
Frunce Eder CENA 1 steklenica 1 gl 25 kr., po pošti 20 kr, več za zavoj.
la^^MMh, Prosimo, naj se izrečno zahieva upneno-flBt železni sirup oil Julija Ucrbuh>\y in naj se yleda mi zgoraj natiineno, oil gosposke vpisano varstveno marko, katera mora biti na vsakej steklenici.
Glavna pošiljatvena zaloga za dežele: Na Dunaji, lekarnica „mr Barmberiigkeit" J. Herbabny, Neobao, Kaiserstrasse, 90.
ZALOGE: Catln /.anrtti, lekarnioa vin nuova 27 — Na Reki: M. Scarpa lekarničar; v Gorici: G. CristuIVlotti lekarničar; v Ljubljani : J Svvuboda I ul. Trnkotzy lekarničar; v 1'ulji; A. \Vassermaun lekarničar.	I"—2
111*1 1""i i i"1! i "i^ii 't"'! i
V Trstu,
mioTa (Gailola) št. 2 t hiši Societa operaia Triestioa. Tlioj ?ia St. Anlooio
prodajalo se bo zdolaj navedeno blago iz najugodnejše
konteurzne mas© ticanili lzdellcoTr
čudovito nizke cene prekose vsako tiže bivšo
Koliko časa se bode blago prodajalo, to je, kar se samo ob sebi umeje, odvisno od blaga samega. Zato se priporoča hitro nakupovanje.
Kastner 4fc Oelnler
V Trstu V Pragu Na Dunaju V Brnu V Budapeitu
na voglu piazza nuova . „	, .
(Gadola) in via 8, A nt. 0W8MIII! Marlahilforstrasse »7, Uennergasso II, Ktlnigsgasso 10.
18
22
24
20 13
78 gl, 42 (15 I
16
1:1
71 ent.
5000 kom. blaga za obleko: */A široko kr.
platneni desinč, krasno, barve na zbiro 14 HOiJO kom. blaga za obleke: mozambik,
čista volna po modi......
IHiJO kosov oreana, gladkega i mešanega
črnega in bnrvanega ...... 18
2000 kosov jesensko obleke, rips, izbrano
barvo ...........
1(100 kosov najnovejši karirani modest.
nova (ina roba za jesen.....
Matlase, najtežjo sorto......
Diagonal, kariran za vsak letni čas . .
Tafot, črn in pisan.......
Temo •/* »'rok.........
Terno double, najfinejše ......
Pnsoi za obleko, najtežje vrsto . . . Hola volna za pletenje, izvrstno blago,
velik zavitek.........—
Ovratniki za ženske, trojni z sedlom . —
Flanele, razno vrsto.......22
Trakovi iz baržuna, 2 paloa široki . . :i
Servijete h kavi...... . —
Otročje noga<ico, par.......
Karirana postćljina, iz pravoga kanafasa
Oksford, največja izbor.........
Dvojni barhoud, kaliuuk, gladok in mešan 18 Praln ico take imenovane prezornico, platno — Sanking */A širok, gosta roba . . . . If>
Spodnja obleka, kostume.....— gl
Porto za obrobljonjo Alpaka, cel kos . — Sipki iz pletonca za našiv ... , — Vrviie za zarobljonjo, col kos . . . — Namizna pregrinjala i/, lepega dam,ista — Kravate za dočko
Kravato za gospodo z. vratnim trakom — Kukavice iz trikota za gospodo in gospo — Navit Mikanco boli In črni, kos . . . — Hlačne prekoramnico, trajno . . — Svilnati trakovi vseli barv Svilnati trakovi črni nobl
široki ........
Juto skanina za hišno opravo, hrasno blago 28 Patentni baržun, črni in barvani. Gradi krasno daiuastno blago . .
niši...... .....
Zastori, najnovejši izgledki, posebno za , ............
Ženski životniki, naijirimernisa oblika .
Modni trak, najnoveji......8
Kvasto za zastore, par.......
Svilnato fratiže, nanizano.....
Ka?mir-rute itno z dolgimi svilnatimi
franžami..........
Klopčič pavolo, bole in barvne . , .
Ženska platnena obleka......
Ženska spodnja oblačila iz neobelenega platna, nališpana ..-,,..
Preproge, posebno trajno.....
Migniadis posteljni ohrobki, 7 palcev
Široko...........
1'lišna postelina odeja iz svilo . . .
Ilarhont barvani........
Žensko kravate, norost ......
Urjaiko platno, izvrstno......
Gradi za pohišje, najlepši, desin . Kips za jKdiišje za garnihire fino robo 75 9
paleov
9
18
48
22
A
10
10
-	Ki. (i
20
-	Ki-20
in
- Ki. 13
12
25
KltttT
kr. 18
23
23
23
31 33 t; 1.— 55 83 t'.
55 10 28
4 8 7
21 17
23 15
au 1.10 15
V.
12 48
5 15
10
o
24 4
23 311 «2 28 4
TI
Posteljna odeja preši rana iz krelon.
liouge ia Kašmira . . . . gl. Natikači zoper potenje nog . . , Zimsko nogavico iz volno .... Posteljna odeja, Gobelin-trakovl in
desin..........
Dežniki z. 8 deli z jeklenim hrodjem Tarlatani za plesno oprava , . .
Neobelono platno......
Garnituro za kavo z damastn. ierv Clotb. dežniki t sprožilnikom . . gl. Cloth. dežniki iz svilo . . , . gl. Solnčniki obrubljeni iz atlasa Košuljo za gospodo Oksford . . Košuljo za gospode belo, ohlfon,
žilol. prsi........
Košulje za gospodo bole, ohifon t vezljnnimi prsi ......
Shirting, sivi in črni . . . , .
Mol, eol kos........
Atlas, črni,........
Kotonina, porlvna, velika Izber, izvrstna, lepi izglodki .... Tiračc iz noobeljenoga platna . . Tiračo iz obeljenega platna. . . Gumbi za košulje, sukance najboljše
vrsto ..........
Žepno ruto, belo z roboui . . .
,, „ „ obrobljene . . . Ovratniki za gospode,trigubni,kroj lep Sukno za ionsko obloko, dvojno Široko gl. Sukno za moško obleko . . , . gl. Shavli za otroko.......
C lit. VltNT
kr. kr.
1.80 jI. 2.5(1 1)
- 20
-	g 1. 4.95
-	88 7 »
20 20
-	gl. 8.03 1.30 gl, 1.60 3.— gl. 4.20
-	gl. 1.30
58
-	05
gl. 1.40 12 15
-	gl. I JO 03 80
16 12 18
21 15
23
1.08 1.95
3
5
6 10 85 82
0 95 20 13
n
22
-	85
-	gl. 1 JO
-	1.10
45 10 So 13
2.35 7 211
Mu 2(1
21 2 05 17 10
15
32
Sukno iz slikanico na grebenu . . gl, 1.05
Manšeto za gospodo, trigubno . .	—
Volant šipki, 0 paleov stroki . .	10
Pori Ini šipki, 2 palca široki . .	8
Strnks-ikaniiio .'...,.	17
Žensko košuljo z šipki ....	— „ „ bogato vczljano, „ korsete ,. „ , „ spodnjo hlače „ „ .
Kute iz led. volna . . . . J ,	— 24
Sipki guipur iz svilo, 'i palca široki	10 13
i. v ■> 4..........15 20
Kouge Cotton, pristno z barvami .	1« 21
Kraiiže, 3 palce široke..........3 4
.. -»..................2
Organtin a/4 širok............4 5
Mouselln ■/« širok............10 13
Cheviot, najl. izgledki za jesen in zimo	28 30
Zimska ogrinjala •/« velika s franžami	— 95 Zimska Himalaja ogrin.ala, mehka
iu volnata % velika s franžami	— gl. 2.95 Spodnji telovniki za gospodo in gospo, struk..................58 88
Spodnji telovniki za gospodo in go-
spe struk................95 gl. ,.20
Spodnji telovniki za gospodo in go-
spč svilni ti u is h......gl. 1.20 gl. 1.40
Spodnjo hlače za gospodo in gospo
struk..................58 88
Flanelaste košulje, podšito z svilo
na prsih................— gl, 1,30
Popotni pledi za gospode iti gospo	— „ 4,50 i, t, d,
Ugodna prilika za napravo ženttovanjaklh bal.
Si fina, 2weprog in tkanin
je za vsak letni čas velika zaloga! Kazen tega so vse, obsegajoče modo, manifakturo, šipke, svilo, sukno in kratko blago, po nezaslišano nizkej ceni razproda.
lilšl Societk
Prodaja
se
V Trstu, piazza nuova (Gadola) St. 2 v operaia Trlestlna, vhod via St. Antonio.
3-3
Lastnik, društvo „EDINOST", — Izdatolj in odgovorni urednik: IVAN PIllMOSlĆ.
Tisk. Sinov K. Amuti v Trstu.