54. številka.
V Trstu, v sredo 8. julija 1891.
Tečaj XVI*
„E D I N O S T"
izhaja dvakrut na teden, Tsako iredo in »ofeoic ob uri popoludne
„Edinost" stane :
t a V80 1 h to jcl.	iitTen Avst. 9.— gl.
za pola lota „ 3.—: * »	«
za četrt leta , 1.50; , „ *2 25 „ P osa mir ne številka dobi*ajo v pro-dajainicah tobak« ▼ TritU po h no*..
t Gciioi i" * Aldovičinl po * no». St naročbe brez priložene naročnina te ■jnravniitva ne oiira.
EDINOST
Oglasi iti oznanila ne račun« po 8 n vrtnica t petitu ; za naslove z debelimi črkami He plačuje pruntor, kolikor bi ga
obneslo navadnih vrntio. ' oalana, javne aahvale. oimrtnice itd g« račune po pogodbi.
Vsi a. i»i »e poni 1 jajo uredništvu v ulici Carintib it, 25. Vsako pinroo mora biti trnukoTan ker nefrankovana h« ne upro-jeniajo. "'okopini eo na vručajo.
Naročnino, rek 'nacije iu innorate pre-eina upravniitvo * ulici Carintia 28. Odprte reklamacije o proste poštnine
Glasilo slovenskega političnega družtva za, Primorsko.
Vabilo na naročbo.
Ob začetku tetjega četrtletja vabimo Hvoje naročnike, da pravočasno ponovć svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov Časi so resni in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog*
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta r 3.— za četrt leta „ 1.60
Uredništvo in upravniitvo.
Novi položaj Trsta in njegove slovenske okolice.
Pod tem naslovom prijavil je »Slovanski Svet" nastopni izborni članek:
S prvim dnem julija t. I. začne na Tržaškem novo gospodarsko življenje, in to porodi posledice, ki bodo vplivale na mesto in njegovo slovensko okolico tudi v socijalnem, politiškem, narodno-politiškem in specijalno nacijonalnem pogledu. Za jeden •rod, kolikor je videti že sedaj, hode značaj mesta Težačkoga in njegovo okolice jako spremenjen, in ta sprememba bo Slovanom na nopreračunljivo škodo, ako takoj ob začetku ne zajede potij, po katerih bi jim bilo hoditi glede na novo vstvar-jene razmere. Stvar je važna dovolj, da
PODLISTEK. Adrijana.
Rokokć-idilti; Češki spisal K. išvunda, poslovenil Ivo Trott.
III.
(Konec.)
Z nasmehom namigne Amidor princu in ta zgine v temne prostore tipaje z rokama po zideh. Prišedši na koncu hodnika do na pol odprtih vrat, ustavi se na pragu. Za belo mizo na sredi izbo klečala je deklica z raipufičenimi lasmi. Gledala je sliko na zidu visečo, ki je predočevala princa, njeni rožnati prstki bili so sklenjeni za molitev.
Neznani čut lotil se jo Viktorja, počel je umevati one sladke tajnosti, koje so pred njim skrivali, v glavi se mu je jelo vrteti, spoznal je, da je to prikazen, kojo je glodal v sanjah, in poBlušaje njen čepet, čuje, da moli za njega, kojega Še no pozna, koji 86 ji j° le včasih prikazal v sanjah, nji, zapuščeni siroti.
Pi 'ino odloži Čepico iu so vrže k nogam svojtniu idealu.
Adrijana zavpije.
„'Viktor," vsklikne iu Be vrže princu v naročaj.
In njuna usta so se dotaknila. Zaprla sta oči in zopet jo otvorivši bila sta v
jo poštevamo tudi s stališča slovanskih interesov.
Obe zbornici državnega zbora Dunajskega Btd spfcejeti ,no« zakon, po katerem se btfde ravnati po odpravi doslej proste luke Tržaške. Jedino zastopnik Slovencev Tržaške okolice, poslanec Nabergoj je primerno in na podstavi dejstev poudarjal, da pri novem zakonu za Trst in njegovo okolico is i poštevati mm« državno-gospo-darskih, specifično fitiuncijalnih interesov, ampak tudi posebne interese prebivalstva. On jedini jo zagovarjal gospodarske in s tem tudi narodnopolitiške interese slovenskih okoličanov ; bodočnost pokaže, da s tem zagovorom je on zajedno branil prave državne interese boljše, nego oni, ki so gledali samo na gole finanoijalne dohodke. Na Dunaju, kjer čitajo nemška glasila, katera uganjajo ncslovansko in zagovarjajo vedno politiko tako imenovanih »liberalnih* ital. strank, bodisi Dalmacije, Tirolske ali Primorske, sodijo že, da tudi v Trstu in njegovi okolici ni več slovanskih življev, in so dosledno in dejanski tudi glede na odpravo proste luke Tržaške zasnovali in konečno sklenili dotični zakon taxo, kakor da bi bila v Trstu in njegovi okolici samo jedna narodnost, kakor da bi tu Slovencev ne bilo več: dh, na narodnost se niso ozirali Čisto nič. Pa ne samo to: prezrli so tndi popolnoma različen značaj zemlje, na kateri stoji mesto Trst, in zemlje, na kateri se bori za vsakdanji kruh nekaj slovenskih občin, ki pričenjajo takoj za zidovjem Tržaškega mesta. Novi zakon za Trst spominja v resnici na to, kakor da bi bili Tržaški okolici vsilili tako analogije, kakoršne so med Dunajem in Dunajsko obširno in daleč okolu raztegneno okolico. S tem so uzakonili nekaj, kar čisto nič ne odgovarja dejstvom ; kajti, kakor jo dobro opomnil poslanec Nabergoj in dotična peticija Slovencev Tržaške okolice, nima ta okolica
H-
»V edinost je m -i .
Viktorjevi spalnici na njegovem domu, sedela drug tik druzega in se poljubovala.
Grajska ura je odbila dvanajst. Čarodej Amidor jima vošči lahko noč, z nasmehom si nasadi fes in zgine . . .
Zjutraj Btopi Dubak prvi v prinčevo spalnico in opazi v njegovem naročju kod ravo glavico. Iliti razburit ves grad.
Nastal je strašen krik. Ljudstvo je odpodilo straže in obstopiio grad ; slu2ab-ništvo je begalo po mostovžih in Bubak se je bližal z oddelkom vojakov prinčevi spalnioi, da bi uničil nesrečnika.
Na vratih jim zastopi pot Viktor. V njegovih očeh ni bilo ničesar več otročjegii. Jezno zavpije : Samo do tukaj! Danes sem polnoleten in prevzemam vlado sam v po gubo temi in nevednosti. Zaslepljeni, sicer ljubeznivi moj očo uie je hotel pogubiti, a drugače je bilo pisano v zvezdah — proklet, bodi duh teme in bud&lobti! Moji vladi bodi gasio ljubav.
Ljudstvo je pa klicalo slavo kralju in njega dični nevesti.
Bubak je v svoji sobici pazljivo ogledoval kozlovsko čepico, kojo mu jo v zu-smeh poslal Amido. Nasadi si jo lepo na
glavo, da zgine zares."
*
* *
Tako je dovršil markiz svojo pravljico.
„Adrijana!" zakliče navdušeno, videč
nikakega gospodarskega uslovja, aw>i se mogla staviti bodisi kedaj v bodočnosti, v isto vrsto, kakor sedanje mesto Tržaško. V Tržaški okolici se ne more razvijati no trgovina, ne obrtnijs, ne kmetijstvo v toliki meri, da bi mogla prenašati bremena, katera se nalagHjo mestu, kakoršno je mesto Trst v dosedanjem svojem obsegu. Z« trgovino v Tržaški okolici ni že topogra-fično položenje primerno ; za obrtnijo tudi v manjšem obsegu je jako malo prostora; ta bi se moral še le dobiti z odvažanjem skalovja, gričev in hribov, torrj vsekakor za velike stroške. Kmetijstva pa tudi v pravem pomenu besede v tej okolici ni; zboljšati in umetno povzdigniti so da nekoliko ali toliko ne, da bi se zaradi tega okolica gledč na javna bremena mogla vsporejati z mestom. In vendar je fiskalna kratkovidnost nasovetovala užitninsko črto, vsled katere bi prišlo v kolobar te črte več doslej kmečkih občin slovenske okolice, in, kar je najhujše, ta užitninska črta se je tudi sprejela v novi zakon.
Država bode imela razmerno le malo od Tržaških okoličanov, da jih je dobila v navedeni kolobar užitninske Črte; najveći delež bode imelo od nove uredbe mesto samo vsled nezaslišano velikih in ne nogostranskih doklad na jedno in isto užitno blago. Ravno zaradi tega je še poseb« obžalovati kratkovidnost fiskalno. Osoda Slovencev Tržaške okolice je vsled novega položaja zares huda, in v pogledu na to, da so ti Slovenci, kakor je omenil posl. Nabergoj, stoletja do najnovejše dobo zvesto čuvali in branili bregove jadranskega morja državi in dinastiji na korist, je ta osoda zajedno grenka, če kedaj, treba se bo zganiti Slovencem Tržaškim odslej, da zabranijo hudih posledic, kolikor možno.
Mesto Tržaško dobi vsled odprave proste luke nekaj uslovij za izdelovanje blaga na rokah in s strojem. Nekaj sirovin, za uvažanje katerih ne bo posebnih
probujajočo Be deklico, ki je čudno gledala okolu sebe. „Adrijana, pokaj bi vam dalje skrival, kar Bi doslej še nisem prav upal misliti. — Adrijana — jaz vas ljubim . . . Nisem se upal vam približati, boječ se jeze svoje matere, vedel »em, da ne bi verjela mojemu posvetnemu čutu; sudaj sem samostalen, gospodar sem svojega srca, svojih rok, celega si življenja-
—	Odpustite mi, da se ne oziram na vaše zdravjo, le jedeukrat v mojem življenju — odpustite, da ste bili predmet vsem mojim sanjam, da brez vas ne morem več živeti
—	odpusti Adrijana, da to tako neizrekljivo ljubim . .
Vzbudivši se iz sna opazila je pri svojih nogah Viktorja in šele občutila prvič ljubezen, čutila, da je ljubljena, da ljubi . . .
Toda, ko so se imele jima ustnice dotakniti — iztrže so mu iu uteče. — Viktor za njo.
Zorilo bo je že; grajnka okna so bo lesketala proti zlatemu vshodu.
Lovila sta se v ograji; ona usopljena, izgubivši čevljiček, steče h gradu in smukne skozi odprta vrata; ni bila še prav notri, ko je Blisala za Beboj, da nekdo teče po poti. Ni kazalo muditi časa, nego smukniti nkozi prva odprta vrata v modri salon.
bremen, bo spodbujalo na to, da oživi rokodelstvo in obrtnija vsaj v manjših merah; izplačevali se bodo ti izdelki gledč na mostni konsum, kakor gtedć na neposredno izvažanje iz Tržaške luke po morju v tuje zemlje. Vsled tega so ne bode mestno prebivalstvo krčilo, ampak množilo od znotraj, kakor tudi s tem, da bodo delavci dohajoli iz okolice in od drugod na novo vstvarjeno raznovrstno izdelovanje sirovin.
Raznovrstni delavci so torej v Trstu pomnožč, vsled tega se povečajo tudi potrebščine za sočivje, mleko in drugi konsum. Za take potrebščine more skrbeti v veliki meri ravno okolica, ker ima prednost, da uiore dajati pravočasno in brez posebnih vozninskih stroškov sveže blago. To torej bi vplivalo v novem položaju tudi na okolico, da bi vsaj nekoliko lažo zmagovala neprimerno naložena ji bremena.
Kapitalisti Tržaški, tudi ko bi novi položaj ne ugajal njih dosedanjim špekulacijam, gledali bodo, da se jim ne bo potreba izseliti v druga mesta. Mnogo dosedanjih trgovcev se spremeni tak6 v podjetnike tu po novem zakonu omogočenih obrtnij in rokodelstev. Ker pa je v mestu samem prostor drag, ali pa ga sploh ni za obrtna podjetja, skušali bodo pokupiti postore v okolici; tega prostora je že doslej pokupljenoga mnogo, nekaj za tovarne, nekaj in še več pa za letovišča Tržaških in v obče tujih bogatašev.
Glede na poslabšano položenje slo-venskih kmetov in kmetičev v okolici, z druge strani pa gledč na to, da bodo mogli isti okoličani prodajati svoja razdrobljena zemljišča jako po dobrih cenah, pridejo doslej slovenska zemljišča v tuje roke, okoličani pa se skrčijo na vedno manjSe število ter se konečno razkrope kot delavci, dninarji in le v najmanjšem itevilu kot rokodelci in samostalni trgovski ali obrtni podjetniki po mestu Tržaškem. Slovenci
Skoro brez diha stiskala se je k zidu misleč, da je tu markiz ne najde.
Našel jo je in vjel v naročje, pritiskal ji je na ustnici tako vroče poljubke, da mu jih je morala vračati.
Slika starega gospoda markiza, na kojo se je bila naslonila, zamajala se je in padla na tla.
Hilon šum je nastal v gradu, in Adrijana prestrašena, izvije se Viktorju iz naročja in uteČo v svojo spalnico . . .
Ob osmi uri privedel jo je markiz zopet v svojo sobo. Usedla sta so v naslanjač, objemala se in poljubovala.
Kmalu pride oskrbnik.
„Kaj nam prinašate gospod Bubak smejal so je Viktor.
„Prišel sem javit milostivemu gospodu markizu, da sem danes rano našel njegovega konja privezanega pri vratih v park, gospodičin čevljiček v glavnem drevoredu in sliko starega gospoda v modrem salonu na tleh, kar zopet pomenja nekaj važnega, neko nesrečo . . .*
Viktor se jame smejali.
„Res, sedaj pomenja tudi nekaj važnega, a zato veliko srečo — pomenja, da sem našel nevosto — tu goapico Adrijano, vašo zapovednico" . . .
)
Tržaške okolice, ako si ne bodo pomagali • primernimi pomočki, izgubljali bodo naglo svoja tla pod seboj. Politika Tržaške gospodujoče in gospodareče go-apode je delala že doslej in deluje nepremično na to, da bi se potujčili Tržaški Slovenci v okolici, kakor v mestu. Novo gospodarsko položenje je tej politiki tako ugodno, kakor se more le misliti, in tuj-čenje se bo vršilo odslej še brže, nego doslej, ako — in to je bolj ali manj odločilno — ako se Slovenci in Slovani Tržaški v obče ne pospnejo do rešilnih ukrepov.
Ako bi Slovenci in Slovani TržaSki v obče imeli svojo narodno organizacijo, ako bi bili oni pod zaščito popolne narodne avtonomije, ne pa podrejeni tudi v narodnostnem pogledu deželni avtonomiji, vsled katere jih raznarodujejo in gmotno osla* bljajo tujci: obvarovali bi se tudi po pritisku novega gospodarskega položaja, rešili bi se nacijonalno in materijalno. K«r pa nimajo narodne avtonomije, vsled česar se jim tujči celo cerkev in odteguje božja beseda v hramih, kateri so namenjeni tudi njim, in vzdrževani tudi od njih, treba jo je kreniti vsaj sedaj drugače.
(Konec prih.)
V zlati Pragi.
i.
Nemška prislovica pravi: „Viole Feinde, viel Ehre". Ako je res tak6, potem pa je narod češki zarea veleslaven narod, kajti mnogobrojni 00 mu neprijatelji —|v drŽavi in izven države. In ti nasprotniki store vse, kar-koli je le možno storiti človeški zavisti, narodnostni nestrpnosti in srditi strasti, da bi postavili mogočne jezove napredujočemu temu slovanskemu narodu, kojemu morejo odrekati prvenstvo mej avstrijskim Slovanstvom le 6ni, ki tega n&roda ne poznajo in ki ne vedo, kako ogromne silo tiče v narodu tem. Kdor pa je videl izredue, velikanske slavnosti, vršivše se dne 27. 28. in 29. p. m. v stolici češki, v zlati Pragi, ta je gotovo snel ponižno klobuk svoj raz glavo in vklonil tilnik svoj: občudoval j e i n s t r m e 1 j e. In osobito nam Slovencem, privajenim skromnim našim razmeram in nesrečnemu polovičarstvu, pojavljajočem bo v borbi za narodna prava in prosvuto naroda, polovičarstvu, koje je krivo, da storimo dva koraka nazaj, ko smo storili jednega naprej, polovičarstvu, ki je posledica neodločnosti, nevztrajnosti naši, izvirajoči deloma iz neugodnega našega položenja in silnega pritiska od vseh strani, po veliki večini pa iz nedostatnosti pravega idejalnega rodoljubja in prave požrtvovalnosti — resnica pa je starodavna, da brez žrtev ni slave, ni svobode —: nam Slovencem, videčim sijajne, dozdaj nepoznane nam pojave narodne samozavesti v zemlji Češki, odprl se je čisto nov svet, da smo radostno vsklikali: sedaj še le vemo, kako ogromno silo reprezentuje avstrijsko Slova n s t v o! Priprost in prileten možak pa je le z glavo majal, ponavljajoč : ne ne, vsaj to ni res, to ne more biti, to se mi le sanja! Ni-li ta vsklik prekarakterističen ?! Ne treba pa misliti, da pretiravamo, da sodimo jednostransko in da govori iz nas le srce in ne razum in razsodnost. Da temu ni tako, pričajo nam navdušene izjave poljski li in madjarskih gostov, kojim pač nikdo no bode očital jednostranosti na korist Slovanstvu. izjav teh hočemo se pozneje dotekniti.
Da, narod češki je slaven, je mogočen narod, to pa ne po svojem štovilu, ampak po ogromnih intelektuelnih silah, ki tiče v njem, in po mnogobrojnih čednostih, ki ga dičijo in mu dajejo garancijo za narodni obstanek in sijajno bodočnost, tako da smerno velike bedake imenovati v ho one, koji gojč neplemenito misel in željo, da kodaj uduše narod ta.
Nasprotniki naroda češkega menili so v svoji brezmejni domišljavosti, da jubilejna razstava v Pragi ni mogoča, ako oni ne sodelujejo; odrekli so udeležbo, meneči, da je s tem vsej razstavi osiguran goro-staien fi j a š k o. Ubogi bedaki, klanjajoči se tistemu nesrečnemu nauku o inferijornih in suporijornih narodih, kako so se varali! Hoteli so preklinjati, a nehotć so blagoslovili sveto delo naroda češkega na kulturnem polji. S tem, da se niso udeležili razstave, storili so Čehom največjo uslugo, sami sebi so pa prouzročili neizmerno škodo. Z jubilejno razstavo, koja nadkriljuje vse dosedanje deželne razstave, praznuje narod češki nasijajnejši svoj triumf, kajti po vsej pravici sme trditi: glejte, to je delo mojib rok in mojega uma! Da so se Nemci v najmanjši meri udeležili razstave, bahali bi se bili izvestno, da sta vse to ustvarila |e deutsche Arbeit in deutscher Fleiss. Ker pa se v svoji zaslepljenosti niso hoteli udeležiti, molčati morajo in molče priznavati visoko kulturno stopinjo, do katere se je popel narod češki: zrušil se je nim-bus, s katerim so se samovlastno obdajali pred vsem svetom ; danes je vsemu svetu jasno, da narod češki ni inferijorno, ampak narodu nemškemu povsem jeduakorodno in morda v marsičem nadkriljajoče ga pleme.
Sijajni vspeh jubilejne razstave znači velikansk dobiček za narod češki in posredno za vse avstrijsko Slovanslvo. Dobiček ta pa ni samo moralne nravi, ampak njega učinek pokaže se nam izvestno danes ali jutri tudi na polji aktuvelne politike. Toda o tem drugi pot; ca danes priporočamo vsem rojakom našim, kojim materijalna sredstva to dozvoljujejo, da gotovo obiščejo razstavo to; strmeli bodo, kakor smo strmeli mi na vsem tem, kar sta ustvarila slovanski um in slovanska dlan.
Poleg razstave bil pa je glavni namen našemu izletu v Prago drugi češki v s e-Bokolski shod. Lepo število uzrokov nas sili, da obširneje govorimo o shodu tem. SokolstvoI Marsikoga novodobnih naših kozmopolitev „na katoliški podlagi" pretrese mrščalica, ako le čuje besedo to; a v Pragi smo se osvedočili, da ves narod češki vso drugače sodi o sokolski ideji, nego naši tesnosrčneži. Pri nas kličejo proti sokolstvu — rudečioa nas obliva, ko na to mislimo — celo policijo na pomoč, v zavednih Čehih pa velja sokolstvo kot najvažnejši faktor v vrstah narodne organizacije. Pri nns preklinjajo sokolstvo, češki oče pa prisili svojega sina, da vstopi že v mladih svojih letih v^vruto SokolaŠev, da si tam okrepi dušo in telo, da si vttdi značaj svoj, predno se poda mej burno valovje javnega in političnega življenja.
Prostor našega lista nam sicer ne dovoljuje, da bi popisali vse podrobnosti velikanske tridnevne sokolske slavnosti; a napisati hočemo nekoliko refleksij za našo domačo porabo; primerjati hočemo mej tu in tam. Vemo sicer, da primerje-vanje to nikakor ne bode ušeČ temu ali onemu. A to nič ne dč: č u j m o resnico in učimo se iz nje!
Interpelacija
poslanca S p i n č i č a in tovarišev do njeg. ekscelence gospoda miniBtra-predsod-nika kot voditelja miniHterstva za notranje poslove.
(V 86. Boji drž. zbor« dno 6. julija t. I.)
Ker je občinskemu načelništvu P a-zinskemu od prvih mesecev tekočega le+a sem od tamošnjega c. kr. okrajnega glavarstva došlo več v nemškem jeziku spisanih dekretov, prijavilo je občinsko načelniŠtvo c. kr. okr. glavarstvu z ulogo št. 648 z dne 13. marca, da je občinskemu uradu Puzinskomu v deželi navadni jezik hrvatski tudi uradni jezik, in jo zahtevalo, da so mu dopisuje v imenovanem, v deželi i navadnem hrvatskem jeziku.
V zmislu te prijave in te zahteve vrnilo je občinsko načelništvo o. kr. okr. glavarstvu dekret z dne 7. aprila t. 1. št. 2556, ker je bil spisan v nemškem jeziku ter prosilo, da se mu ga zopet predloži v v deželi navadnem hrvatskem jeziku, ki je uradni jezik avtonomni občini Pazinski. Toda c. kr. okrajno glavarstvo ni ugodio prošnji tej, ampak zaukazalo je —grozeč z globo — z dekretom z dne 14. aprila t. 1. št. 2981 obč. glavarju, da takoj reši gori omenjeni dekret z dne 7. aprila t. I. št. 2556. Proti temu nalogu uložilo je občinsko načelništvo rekurz na visoko c. kr. namestnistvo, kojemu rekurzu pa ta poslednja oblast z naredbo z dne 18. maja 1891. št. 7556/III ni ugodila, in sicer iz uzroka, »ker bi značila dne 13. marca 1891., št. 648 stavljena in ponovljena zahteva, da okrajno glavarstvo občini uradno dopisuje izključljivo v hrvatskemu jeziku, nedovoljeno ingerenco na način poslovanja in uporabljanje službenega jezika pri c. kr. okrajnem glavarstvu, kar je tem manje dopustiti, ker se nalog z dne 9. aprila 1891., št. 2555, o katerega izvršbi je tu govor, dotika predmeta, spadajočega v izročeni delokrog občine11, in je upirajoče ■e postopanje občinskega predstojnika v konkretnem slučaju nepravično, „tembolj, ker on sam priznava, da oes. kr. okrajno glavarstvo ne dopisuje občini vseskozi, ampak le tu pa tam, v nemškem jeziku in ta jezik, kakor doslej, ni povsem ptuj posamičnim služabnikom občine*.
Ker pa poznanje nemškega jezika se strani „služabnikov občino* ne spada, in po državnih osnovnih zakonih tudi ne more spadati mej dolžnosti, občinam naložene v izročenem delokrogu ;
ker v tem slučaji ui smeti smatrati občine kot podredjeno oblast, ampak kot juridiško osobo, koji kot taki pripadajo državljanske, t. j.: VBein avstrijskim državljanom v ustavi zajamčene politiŠke pravice ;
ker je občinsko poglavarstvo so svojim zahtevBnjem varovalo po členu 19. drž. osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867, drž. zakonik štev. 142, pripoznano jednako-pravnost hrvatskega jezika v uradu, — koji jezik je po Iatri nedvojbeno v deželi navaden, in sicer najbolj razširjen jozik — in toraj ni smeti smatrati njega zahtevanja kot nedovoljeno ingerenco na način poslovanja in uporabljanje službenega jeziku pri c. kr. okr. glavarstvu;
ker to, da občina včasih vsprejemlje nemški pisane dekrete, nikakor ne opravičuje ces. kr. okrajno glavarstvo, ne v splošnih in ne v posamičnih slučajih, občino siliti, da bi se odpovedala po državnih osnovnih zakonih zagotovljeni jej politiški pravici;
ker okolnost, da nemški jezik even-tuvalno ni povsem ptuj posamičnim .služabnikom občine", ne more vezati občinskega poglavarstva, da se odpove omenjeni politiški pravici;
ker uradnikom okrajnega glavaiatva v okraju, v kojem odločno prevladuje hrvatski jezik, nikakor in nikdar ne bi smel biti jezik ta povsem ptuj ;
ker se taki in jednaki slučaji, kakor omenjeni v Pazinu, dogajajo čestokrat in sicer ponajveč, če no izključljivo, le v onih občinah po iBtri in po Primorski sploh, koje uradujejo v hrvatskem ali slovenskem jeziku ;
ker spravijo taki nemški dopisi čestokrat občinske predstojnike v velike zadrege in jim prouzročajo nepotreben trud in stroške; in slednjič
ker tako nepostavno vsiljevanje nemški spisanih dopisov dokaj ruši sporazumljenje mej o. kr. oblastmi in občinskimi načel-ništvi in potemtakem tudi mej prebivalstvom in naravnost izziv!je zlovoljo mej ljudstvom ;
dozvoljujejo Bi podpisani nastopno vprašanje do njeg. ekscelence gosp. ministra-predsednika kot voditelja ministerstva za notranjo poslove :
„1. Je-li njega ekscelenci znana omenjena nepostavna naredba c. kr. na-mestništva tržaškega z dne 18. maja 1891., št. 7556/III P
2.	Hoče-li njega ekscelenca zauka-zati namestništvu tržaškemu, da premeni omenjeno naredbo v zmislu člena 19. drž. osnovnega zakona z dne 21. dec. 1867., drž. zak., št. 142?
3.	Hoče-li njega ekscelenca politične oblasti v Primorski obvezati, da bodo občinam dopisovale v zmislu gori omenjega člana 19. drž. osnovnega zakona in da jih ne bodo hotele siliti, da vsprejemajo nemški pisane dopise, in da se s tem tudi za Hrvate in Slovence omenjene dežele uveljavi po ustavi zagotovljena jednakopravnost vsoh zvestih narodov, kojo povdarja tudi prestolni govor Nj. c. in kr. Veličanstva.
Na Dunaji, dne 2. julija 1891. S p i n č i č, Povše, dr. Masovčič, Šuklje, Borčič, Perič, dr. Engel, Adamek, Sokol, Seichert, dr. Pacdk, Robič, dr. Kaunic, dr. Lang, Purghart, Kohler, dr. Gregorčič, Klun, Hoch, Formanek, Kaftan.
Politični pregled.
Notranj« dsžsla.
Državni zbor. V seji dne 3. julija nadaljevala se je podrobna debata o finančni upravi. Poslanec dr. Weigl meni, da je pri nas že vso obdačeno, izvzemši žveplenke in zrak. Davčni naš vijak je že napet do skrajnosti. Poslanec dr. Kramar govoril je o vravnanji valute, trdeč, da je nevrejena valuta najhujše sooijalno zlo. Vse gospodarsko življenje postane igra, vsak trgovec mora spekulirati in ni čuda, da je Avstrija obljubljena dežela loterije, privatnih loterij in kupčije s pro-inesami. Kaj pomagajo tožbe proti borsi, ako pa nimamo poguma, da bi borzi iztrgali valuto iz rok. Težave uravnanja valute tudi ne bi bile tolike, kakor se v obče misli. Poslanec Gessmann dokazuje, da srednji stan plačuje veliko preveč davka v primeri z veliko industrijo, kar znači najhujšo krivico, ki se godi obrtnikom. Na tom je kriva naša birokracija, ki gre vedno roko v roci z liberalno stranko. Liberalna stranka je vedno skrbela za to, da je kapitalizem izseseval šibkejšega. Ker pa je po teh besedah poslanec W r a b o t z posegel v besedo, nastal je silen škandal. Poslanec S o h n e i-d e r zakliče : „Tu se oglaša zopet AHiance israelite!* W r a b e t z mu odgovori: „Vi ste obdolženi, da Bte ponarejali pečate^ torej nimate pravice, koga sumničiti.* Po teh vsklikih nadaljevala se je srdita kontroverza mej liberalcem Wrabetzem in antisemitom Schneideijem, v kateri je Wrabetz dr. Luegerju očital, da je hotel priče zapeljati, da bi bile krivo pričale, na kar mu je dr. Gessmann zaklical: Lažnik ! Wrabetz odgovarja, da tak človek, kakoršen je Schnoider, niti ne more žaliti poštenega človeka. Na to poslanec vitez Troll: Gut gebrflllt, Lowe ! Wrabetz: „To je imenitna priča detouiora!* Ko Wrabetz konča se svojim govorom, zahteva poslanec dr. Gessmann, da so v smislu §. 58 imenuje karalni odsek ; istotako zahteva Schneid«-r, da zbornica pokara Wrabetza. Podpredsednik Chlumetzky izjavlja po daljšem besedovanji, da se mora sklicati karalni odsek, ker «ta dva člana to zahtevala. — Finančni minister S t e i n-b a c h smatra za svojo prvo dolžnost, da se ne ruši ravnovesje v državni upravi, koje se je doseglo le z velikimi napori. Glede vravnanja valute meni minister, da jo treba previdno postopati, obljublja pa, da hoče neprestano na to delati, da se utrdi avstrijska valuta. — Po govoru finančnega ministra zuhtevA posl. \Vrabetz, da zbornica pokara poslanca Luegerja, ker mu je ta poslednji očital, da je pri Fran Jcsipovi ustanovi vtsknil v svoj žep 1500
t
gld. Takoj po seji seili so ae oddelki, da izvolijo karatni odsek, kojemu je bil poročevalec post. gref Serenyi — Zadeva ta prišla je zopet v obravnavo v seji dne 4. julija. Poročevalec Serenyi je predlagal, da se seja proglasi tajno, kar je tudi obveljalo. V tajni seji zahtevala sta poslanca Lueger in Schneider. da seja b6di javna, zahtevi tej pa zbornica ni ugodila. V imenu odseka stavi poročevalec Serenyi naslednje predloge : 1. Zahtevi poslanca Gessmanna, da se pokava poslanec Wrabetz, se ne ugodi. 2. Zahteva posl. Schneiderja, da se pokara posl. Gross, se odkloni. 3. Zbornica pokara posl. Wrabetza radi njega žaljivih vsklikov proti posl. Schneiderju. 4. Vsklik Luegerjev, da je poslanec Wrabetz vtaknil v svoj žep 1500 gtd., koja svota je bila last malih obrtnikov, je žaljiv in zato pokara zbornica posl. Luegerja. Mej debato predloži justični minister dogli mu dopis državnega pravd-ništva, v kojem državno pravdništvo naznanja, da ni imelo nikacega povoda kazenski postopati proti poBl. Schneiderju. Vsprejeli so vse štiri predloge karatnega odseka. Ko so rešili nevšečno to afero, pri kateri so se nemški liberalci neznansko blamirali, hoteči uničiti nevšefinega jim poslancu Schneiderja, nadaljevala se je podrobna debata o proračunu. — V seji dne 6. julija vsprejeli so poglavja finaučna uprava, splošna uprava blagajnio, dikasterijalna poslopja, fiskaliteto in pa resolucijo odseka, da se uvede progresivni davek in različne druge finančne reforme do vštetega 15. poglavja. Peticija nedolžno obsojenega Petra Pabsta odstopi se vladi, da jo uvažuje in odškoduje rečenoga, s dostavkom, da mora Še v tej sesiji poročati, kako je stvar rešila. Poslanec Krump-holz interpeloval je ministra za notranje zadeve radi prepovedi poljskim, slovenskim, hrvatskim in fran coskim gostom, da se ne smejo udeležiti slavnostnega sprevoda Sokolovcev, vršivšega se v Pragi.
Vnanje države.
Srbski kralj Aleksander pohodi v tem meseci Rusijo. Dne 27. t. m. dospe v Odeso, kjer se snide — tako se govori — s kraljioo Natalijo. Dne 21. av gusta dospe kralj Aleksander v Petrograd, kjer ga bodo na kolodvoru pričakovali car in ves dvor. Vršile se bodo razne slav-nosti. Na povratku mudil so bode tudi v Moskvi, kjer obišče francosko razstavo.
V Benetkah spustili so v morje vojno ladijo »Sicilia*. Prisotni so bili kralj in kraljica, vojvoda in vojvodinja geno-vožka in častniki angležkega brodovja.
Različne vesti.
(z državnega zbora. V seji dne 7. t. m. izvolili so odsek 18 članov, da so posvetuje o kazenskem zakonu in o preosnovi kazenskega postopanja. — Na zahtevo, da so posestnikom vinogradov, kjer razsaja trtna uš, dovoli zasajati tobak, je odgovoril finančni minister, da hočo o tem poizvedovati. Potrebo preosnove neposred-rih davkov povdarja že prestolni govor. Finančni minister zagotovlja, da se vsikdar dobrohotno ozira na izraženo želje. Vsprejeli so potem poglavja „tabak\ „koleki, takso in pristojbine od pravnih poslov" in »loterija". -- Povodom obravnave o pogodbi z Lloydom predlaga poročevalec Hallwich resolucijo, da vlada pri namešča-vanjih v pomorske službe kolikor mfiči ozir jemlje na dalmatinske in primorske prosilce; vlada naj na jod-.točneje uveljavlja pravice svoje nasproti Lloydu, da se izvrši zapričeta reorganizacija upruve in da bode družba ta zadošče-vala zahtevam prometne konkurence. — Posl. Borčič meni, da je podpora prepozno došla in da ni zadostna, povdarja žalostno stanje pri Lloydu službujočih in želi, da bi bu pomnožile vožnje ob dalma-
tinskem obrežji. — Posl. S t a 1 i t z u vidi se zadostna garancija v tem, da trgovinski minister imenuje dva upravna svetnika. Trgovinski minister pojašnjuje, kako da je neprestano slabšanje Lloydovega finančnega stanja vlado prisililo, da pre-osnuje družbo v čisto avstrijsko, jo zboljša in jej omogoči zadoščati svoji nalogi. Pri nameščevanju jemlje se že sedaj ozir na Primorsko. Minister povdarja, da tudi korist mesta Tržaškega zahteva, da se vzdrži Lloyd in se nadeja, da bode preosnovana družba zadostovala svoji nalogi v čast avstrijskega prapora ter obeča, da bode v ta namen tudi vlada dejanski sodelovala. Želja, da bi bil sedež upravi na Dunaji, je sicer opravičena, ali vest, da se ima sedež ta premestiti, vznemirila je hudo vse tržaško občinstvo, kajti sedež Lloydu je že blizo 50 let v Trstu. Takemu vznemirjanju se je pa hotela vlada izogniti.
Čudna interpelacija. GospAda italijanski poslanci dr. Bartoli, dr. Rizzi in tovariši predložili so v 36. seji državnega zbora neko interpelacijo, koje namen je očeviden, paralizovati učinek poslanca Spinčiča temeljitih interpelacij. Prva go-rostasnost g. Rizzija in tovarišev interpelacije je ta, da čitamo v njej trditev, da se mesto poreško odlikuje po svoji miroljubivosti in gostoljubnosti. No, gostoljubnost in miroljubnost ilustru-jejo nam kaj sijajno napadi na deželnega odbornika Spinčiča in nečuveni izgredi, ki se vrše povodom vsakega deželnozborskega zasedanja, koji izgredi dosezajo take dimenzije, da morajo poslance slovanske narodnosti žandarmi spremljati. Interpela-g. Rizzija in tovarišev sklicuje se tudi na protest, kojega so predložili nekateri vo-lilci občino pomjanske proti volitvi volilnih mož. Da je vse. kar je povedano v omenjenem protestu, gola laž, smo že dokazali ; protesti pa, koje smo nedavno priobčili v „Edinosti", pričajo, da podpisi na onem protestu niti niso pristni, ampak, da so imena volilcev pridejali protestu, ne da bi dotiČniki o tem znali. S tem je zadostno označena vrednost pom-janskega protesta in kakovost onih, ki so odposlali ta protest. — Druga goro-stasnost gospoda Rizzija in tovarišev interpelacije je ta, da označuje mesto B u j e kot posebno gostoljubno. Gostoljubnost to ilustrujejo sijajno napadi na dva hrvatska duhovnika, nedavno vriivši se. Gospodje interpelantje bijejo sami sebe po zobeh, trdeči, da sta dotična duhovnika sama zakrivila izgrede, ker se nista obrnila do gospoda župana Bujskega, »prvega poštenjaka Istre", da bi ju čuval in varoval. Ali, gospdda italijanska, dovolite nam vprašanje : čemu obračati se do župana a prošnjo za varstvo, ako je kraj, v kojega pridom, miro - in gostoljubenPl ln vi trdite, da je mesto Bujsko gostoljubno ! — Ko pa govore gg. interpelantje o manjšini deželnega zbora istrskega, po-stanejo pa naravnost najivni in smešni. Slovanska manjšina postopa — kdo se smeje P — demonstrativno in so poslužijo jezikov, ki so večini nepoznani. Slovanski poslanci, legalni zastopniki naroda, so zločinci, sodrga na galeriji, ki sika, žvižga, jezika steza ter psuje gospode poslance, jo pa nedolžna kot novorojeno dete. — Da so vzeli gospdda italijanska g. namestni-škega svet. Poreškega pod svoje okriljo, se ne čudimo — že ved6, zakaj so ga vzeli. V interpelacijah naših poslancev so navedena fakta, kojih ne morejo opovreči vaše splošne fraze. Trdite opetovano, da so imeli naši volilci orožja pri Bebi; ali povejte nam, so-li koga ranili?! Če je imel kdo orovje pri sebi, i in e I je jo v svoje varstvu, ker mu je bilo znano, kuko vrste dogodki so običajni po nekatorih mestih istrskih. — Splošno menenjo pa je, da se je ta italijanska interpelaoija uložila zgolj zato, da so slavni vladi položenje olehČa, ali da govorimo jasneje: da bi se jej ne moglo očitati pristranosti, ako no odgovori ni na jedno, ni na drugo interpelacijo.
Tržaški mestni svet imel je včeraj
jako zanimivo sejo, o kateri bodeuio prihodnjič poročali.
»Pro bone pacis". Piše se nam : Gospod urednik! V srce je zbodlo mene in moje somišljenike, (katerih pa ni ravno prav malo) čitajoče o znanem škofovskem ukrepu. Se bolj pa nas srce boli, vedoČim. da imate Vi vezane roko v tem obziru. Jaz sem premištjal, a uveril sem se, da jo jako težko zupričeti boj proti temu najnovejšemu nasprotovanju. Ako bi Vi kaj nameravali, naj si bode že kar hoče, naznanite mi in pojdemo Vam z vsemi možnimi sredstvi na roko. Ko bi vendar zamegli to krivico odvrniti!
Iz Trsta se natn piše: Premnogokrat bavili ste se že so zadevo slovenskih napisov. To dni obiskal nem trgovca Ivana Prologa v ulici Molino a vento in Ant. Počkaja v ulici Ghega in ta dva sta mi na stavljeuo vprašanje odgovorila, da več prodata, odkar imata slovenske napise, nego poprej. Gotov sem pa tudi, da sn Dolenčeva tiskarna nič slabše no počuti, odkar ima slovenski napis. In tudi drugi, ki imajo dvo- in trojezične napise, zatrdili so mi, da niso na slabšem. Toliko v odgovor onim, ki se vedno boje zgubiti ku-povatelje, ako bi napravili slovenske napise. Gospoda, nehajte enkrat s praznimi izgovori in ne plašite se pred strahovi, kojih nikjer ni. Rojake slovenske pa poživljamo, da pridno podpirajo one trgovce, koji imajo slovenske napise.
Od finančne oblasti bi smeli po vsej pravici zahteveti, da prijavlja svoje odredbe v vseh treh jezikih. Prijatelj pa nam je pravil, da niti finančni stražniki sami, ki nosijo okoli nemške in italijanske spise, ne razumejo slovenskega jezika. Kako naj ti ljudje dajajo potrebna pojasnila onim ljudem, ki ne umejo druzega, nego slovenski ?! In takih je mnogo. Vsprejeli smo nova bremena na rame svoje, ker jo koriat države tako zahtevala, dolžnost oblasti pa je taka, da nam težavni položaj olehČajo vsaj s stena, da so nam v jezikovnem obziru pravične.
V „Cirilo-Metodejski dar« nabrali so proseški rodoljubi 4 gld. 60 kr. G. Anton Grmek I gld. Štefan Nadlišek l gld. Gospa Marija Steker 1 gld. G. Ivan Balanč iz Prošeka 2 gld. Nabrali v to svrho rodoljubi v Sežani U gld.
Za družbo «v. Cirila In Metoda darovali so nekateri Sokoli iz Lomnice navzoči v Pragi 1 gld. Pri Abrahamovi igri 1 gld. 50 kr.
Slavnoet v čast slovanskima blago-vestnlkoma, ki se je vršila pri sv. Jakobu in v Rojanu, bila je krasna. Podrobneji popis prinesemo prihodnjič.
Občinske volitve na Pomjaničlni. Volilne liste bo Že sestavljene. Rodoljubom našim priporočamo, da liste te skrbno pregledajo in ulože potrebne reklamacije. Kakor čujemo, je nasprotna atranka že pričela agitovati; naše stranke dolžnost je tedaj, da se tudi ona z vso gorečnostjo poprime dela — in sicer takoj, da ne bode prepozno.
Vabilo. V spomin dr. Janezu Blei-weiau vit. Trsteniškemu se bode v nedeljo, dne 12. julija 1891. „Pred škofijo" na hiši št. 16, v kateri je umrl dne 29. nov. 1881. leta, odkrila spomeniška plošča. Vspored slavnosti, katera se vrši s sodelovanjem slavnih društev : narodne čitalnice, „Sokola", in pevskega društva „Slavec": I. Odkritje spomeniške plošče ob 12. uri opoldne. 1. Kuntata, zložil dr. B. Ipavec, poje „Sluveo". 2. Slavnostni govor, govori g. dež. poslanec L. Svotec. 3. Molitev, besede S.Jenkove, napev Dav. Jenkov, poje „Slavec". Narodna društva z zastavami se zberć ob pol 12. uri v čitalnici, odkoder odidejo na slavnostni prostor. II. Banket v čitalnici ob pol 2. uri popoldne. Vstopnice k banketu po 2 gold. za osebo se dobivajo v trafiki čitalnični. Kdor se hočo udeležiti banketa, oglasi naj so najkesneje do dne 9. julija t. I. III. Koncert na čitalničinem vrtu ob 8. uri zvečer, pri katerem bode
pelo pevsko društvo nSlavec" in sodelovala vojaška godba. — K tej slavnosti vabi vso narodna društva
odbor „Pisateljskega društva".
Gospodarji pozor ! Iz Povirja na Krasu poroča se nam, da je tam iu po druzih sosednih vaseh hodil okolo zavarovancev banke „Slavije" nek notranjski poštar, loveč jih v zavarovan je k „Feniksu" z zvijačami, češ, da je to cesarska zavarovalnica. Ker bi utegnil kdo verjeti takim izmišljotinam, štejemo si v dolžnost opozoriti, da ni ni-kake cesarske zavarovalnice, temveč, da so vse zavarovalnice privatna podjetja. Čudi mo se le, da se tucih laži poslužuje c. kr. poštar; vrli naši Kraševci pa mu bodo — ako še pride med njo s ta-kovimi trditvami — dali najboljši odgovor, če ostanejo nepremakljivo udani banki „Slaviji", katera zaslužuje popolno zaupanje.
Od nekod. Skrb incom, svojim rojakom. No morem, da bi so vam zopet ne oglasil. V predzadnji „Edinosti* sem vam v naglici pisal o prefriganom ptičku „z očali na nosu". Stvar sem potem preudaril, utegnilo bi so po krivem na kakšnega tamošnjih gospodov misliti, a Bog no daj, da bi bil jaz na njo meril, pač pa sem cikal na onega, ki naočnike le takrat natika, kedar skaiuje svojo „učenost", t. j., kedar bere ali piše. — Danes sem dobil sporočilo o vaši volitvi. Cesar sem se bal, se je tudi zgodilo. Oni ptiček je zopet v starošinstvu. Nekaj obljube, nekaj pijača, nekaj zvijača, kaj to dč — le, da smo zopet mej „možaki*! Dragi Skrbinci ! Nad vami pa vendar Še nisem obupal. Zuauienje, da težito po napredku je to, da ste si pred nedavnim ustanovili bralno društvo. Le pridno tja zahajajte in videli boste, da si tukaj mnogo pridobite. Z marljivim branjem dobrih listov si prižgete luč, ki vam bo sijala v marsikateri temotni kotiček ter vam tako odkrivala, kje tiči dobro, kje pa slaboj; učila vas ho ločevati ljuliko od pšenioe ter vas. bo vodila na pravo in dobro pot. Pogumno tedaj naprej za presveto, tužno vašeobnebje se vam bode polagoma zjasnilo. Sedaj pa vam želim, da bi se vam vsaj to posrečilo, da gbi dobili poštenega in modrega župana, ki bo imel na vse strani prosto, neodvisno roko in kateri bo samostojno, brez kuratele . . ., skrbel za vaš blagor. Na zdar I	Vaš domorodec.
IZ dutoveljske občine se nam piše: V gozdiču mej Tomajom in Dutovljami vršila se je dne 29. pr. m. prelepa alav-nost, pri kateri je svirala kraška godba pod vodstvom g. Laha. G, Andrej Stok slavil je v lepem govoru vse one činitelje, ki so kaj pripomogli za napravo novega vodnjaka.*) Priporočal je, da bi občine redno priobčevale županom svoju želje in potrebe, županje celega glavarstva pa naj bi se vsaj dvakrat na leto shajali v posvetovanja ter naj bi sklepe svoje priob-čevali gg. državnim poslanoein. Potem bi še le mogli gospodje poslanci vspešno za nas delovati; ako pa ne poznajo naših potreb, nas tudi no morejo zagovarjati. Pri vladi naši se da počasi tudi kaj doseči, ako se neprostano trka. Tako je v letih 1870. in 1871. skrbela za potrebno vodo na Krasu in je veliko denarja v to potrosila. V preteklem letu čuli ste silna vzdi-hovauj'J, kjer niso imeli vode niza Živino, ni za ljudi ; trpeli bi bili silno žejo, da nam ni ljubi Bog dežja poslal. Bog pravi: Pomagaj si sam in potem ti bodem tudi jaz pomagal — zato pa moramo tudi sami kaj storiti in ne smemo po zimi — ko je zlati čas za to — lenobe pasti. Govornik je potem vskliknil trikratni „živio" pre-svitlemu cesarju, namestniku Rinaldiniju in komisarju dr. Laharnerju, kateremu vskliku se je navdušeno odzvalo vse občinstvo. Potem jo župan, g. Ivan Ukmar odprl ploB in ga ob uri, določeni po c. kr. okr. glavarstvu, zopet zaključil. Gospodu županu gre zasluga, da se je vbb slavnost vršila v najlepšem redu, dasi je bilo navzočega na tisoče občinstva. Čast in hvala
tudi g. Stoku na njega govoru, kakor tudi viom udeležencem.
(Opomnja uredništva. Kakor vidite, smo marsikaj izpustili iz Vašega dopisa. Prav lepo je od dotičnega tržaškega do-stojanstvenika, da Vam je pripomogel d<» vodnjaka, ali tolike slave vender ne zasluži, kajti storil ni nič druzega nego svojo dolžnost. Pozabili ste pa, da imamo poleg materijalnih tudi duševne in narodne potrebe. Narodne in duSevne nase potrebe se pa sedaj tako prezirajo, kakor še nikdar popred — celo cerkvena vrata jela so se zapirati našemu jeziku — in na tem je morda več kriv — ta dostojanstvenik, kojega Vi toli slavite, nego cerkvene oblasti same. „Trkajte in se Vam bode odprlo" — pravite nam ; no, mi tržaški Slovenci trkamo že leta in leta, a vrata se nam vedno tesneje zapirajo.)
Deželna vlada Kranjska prepovedala je uvoz in izvoz prežvekovalcev^ in prašičev v okrajih, Kočevje, Vipava, Črnomelj, Novomesto in Žuženberk. V teh okrajih se ne smejo obdržavati živinski semnji, izvzeinši seveda konjsko semnje.
Kavarnarji tržaški so sklenili, da ostane cena skledici kavo poprejšnja, a odpravijo se vsi dosedaj običajni dodatki, kakor rum. in ona preobilica kave, koja se je stekala na podstavek skledice. S tem je menda rešeno to „kavino uprašanje", ki je napravilo kolikor toliko hrupa mej obiskovalci kavarn.*}
Obesil se je hlapec Valentin Zanin, bivajoč v ulici Via del Ronco št. 2.
„Ljubljanski Zvon". Vsebina 7. zvezka: 1. Stčbor: Tahi. 2. Brstrdn: Bor in grm.
—	Jelka in bršljan. — Rakita in potok.
—	Loza i u slavec. 3. Dr. Nevčsekdo: 4000. Povest. (Dalje). 4. A. Funtek: Iz dnevnika. 5. y.: Pri starem žrtveniku. 6. Dr. Janko Pajk : Dr. Jožef Mislej, slovenski modroslovec. (Konec). 7. Bistran: Zrna. 8. Anton Funtek: Luči XVIII., XIX. 9. Cveidna: Sen. 10. I. Steklasa: Kako so Turki osvojili Bihač. 11. y.: Nevarni studenec. 12. Bistran : Usehla kita. 13. Igo Kaš: Dalmatinske povesti. III. Težavna rešitev. 14. y.: Tri reke. 15. y.: Potnik.1 10. Antou Kaspret: Razmere gorenjskih I kmetov okolo leta 1500. (Dalje). 17. Stč-j bor: Moška solza. 18. R. Perušek: Pop, Pero. Črtica iz Bosne. (Konec). 19. Batog: j Razbita čašu. 20. Podgoričan: Tkalčev Anton. (Konec). 21. Književna poročila.
22.	V. Bežek : Slovniški razgovori. (Dalje).
23.	Listek.
Gospodarske u trnke stvari.
O v i u u.
(Konec. — Glej št. 50.)
Vsi zakoni bili bi pa brezvspešni ako a) se kemiški ne preišče vsaka stvar predno se nese na javni trg na prodaj; b) ako se j ljudstvu ne naznani s posebnimi napisi, da stvar, ki je na prodaj, ni pristna in na-J ravna, temveč ponarejena ali umetno narejena ; c) vsi predmeti, ki se rabijo za j ponarejanje živil morali bi se razprodajati pod posebnim strogim varstvom.
Se je dosedaj glede nato kaj skrbeloP Ob druzih prilikah smo daljše opisali delovanje tržaškega magistrata, kot poklicane oblasti, v tem obziru. Nadzorniki trgov in užitninski uradniki ali dacar ji, ki so dosedaj imeli nadzorstvo, prvi nad živili, drugi pa nad vinom in opojnimi pijačami, niso osebe, sposobne temu poslu.
S tem mesecem prošel je užitninski urad vladi, katera bode vendar nekoliko pozornejš« gledala na strogo ravnanje, vsaj z vinom. Radikalnega pomočka si pa ni pričakovati, dokler ne ne izda odredba, ki bode strugo prepovedala prodajanju umetno narejeno brozge, mesti vina.
Ali skrbi tržaški magistrat, kot edina kompetentna oblast v tem obziru P Žalibog, ne. Dosedui se jo pač ukvarjal z raznovrstnimi piskavimi zadevami, tratil je zlati čas in denar v dolgih obravnavah o napeljan ju vode v Trst, o napravljanju laških šol v nlovenskih krajih, o prepeljevanja
Lastnik pol. družbo „Edinost".
židovskih kosti iz Rima v Trst itd. itd. ali za prave koristi in potrebe tržaških meščanov ni storil še ničesar. Prav tedaj trdi g. B. D emetriadi v svoji brošuri ,0 vinu in njegu ravnanju", kjer strogo šiba početje mestnih starešinov, rekoč : »Stranke in narodnosti bile so, ne da bi se zavedli začetka našega propada in iste, ako bodo mo tako nadaljevali, nas pokončajo. TržaSko mesto ni spoznalo, da se s strankami in narodnostmi namerujejo zasebni cilji. Glejte, kako so počenjali z narodnostjo. Trst šteje 160.000 prebivalcev, katerih 67.000 spada k tej občini, 93.000 je pa tujcev. Izmed 67.000 pravih občinarjev] moramo šteti tržaške okoličane in mestjane, kojih je okolu 30.000. V ljudsko štetje (anagrafi), kader se je namreč iskalo pravo razmerje Italijanov in drugonarod-nih, vpisali so se vsi prebivalci ter na tak način se je naštela in določila narodnost tržačanov, To je bilo krivično štetje, kajti ako se hoče izvršiti pravo štetje v kakšni občini, treba se obzirati samo na prave občinarje in ne na tujce.
Onih 93.000 tujcev, ki v Trstu sicer prebivajo ali ne spadajo k toj občini, nimajo nikake pravice odločevati, h kateri narodnosti pripada Trsr, kajti prišli si so sem iskat dela in živeža. Nekdaj, ko je v Trstu še bil c. kr. magistrat, opisal je mej občinarje vse one, ki so se za to zglasili. Dand »nos pa se stavijo različne ovire, takse in pristojbine, samo da se krči število pravih občinarjev. Z eno besedo : narodnost Trsta se je uravnala tako, da je sedaj v Trstu polovice Italijanov in polovica Slovanov. Ni čuda, ako se pri tacih okoliščinah Slovani gibljejo ter tirjajo svoje pravice. Namen tega krčenja števila občinarjev je pa, da število volilcev ostane samo 6144, kajti, ako bi se vsi prebivalci Trsta uvrstili moj občinarje, naraslo bi isto število na kacih 14.000 volilcev. Radi česar ostane Trst kozmopolitično mesto, ker se njega narodnost naslanja bolj na 93.000 tujcev nego na 67.000 občinarjev11. Do tu omenjeni laški pisatelj.
Da se povrnemo k glavnemu predmetu — vinu in njegovemu nadzorovanju — povemo le, da gospoda, prevladujoča na magistratu in izbrana izmed najslepejšib narodnih strastnežev po milosti pičlega broja volilcev in vslud denarnega vpljiva, ta gospoda se nu bode nikdar brigala za pravo i blaginjo podrejene ji občine. Zdravstveni j odnošaji tržaškega mesta ostanejo vedno i isti ali se še shujšajo, dokler bode nadzorstvo užitnin v magistratnih rokah.
Ker se kupčija z vinom v Trstu tako zlorabi, dolžnost občinske oblasti morala bi biti, da prepreči ponarejauje. Po nekaterih mestih, predno kdo vino nastavi, mora nesti uzorec posebni komisiji, obstoječi iz več izvedencev, ki je preiščejo ter poteui dovolć razprodajo ali jo zabranijo. V Trstu se prodaja strup za vino ali občinska oblast se dela slepa in gluha, da le dobiva svoj davek. Tudi bi se morali osobito tržaški okoličani resnejše baviti z vinorejo ter jo bolje izkoristevati. Nek Italijan piše : „Ako bi Francozi imeli naše proaeško vino, dandanes bi isto največje
svetovne hišo finih vin razupiv«!® za boljše kot Bordeaux, Asti, Cipro itd., ali mej nami se ta obrt prezira".
Torej kletarstvo in vinoreja sta pn na* se premalo razvita in dolžnost vlade morala bi biti, da skrbi za potrebni poduk mej prostejsim ljudstvom in za primerne praktične poskuse. Nalogo to imajo kmetijska društva, kakoršno imamo tudi v Trstu, ki pa ne ustreza svoji nalogi iz že znanega uzroka.
Ljudstvo je navadno prelehkoverno ; ono ponajveč ne gleda na kakovost blaga, koje kupi, ampak na množino. Čim več dobi za malo denarja, tem rajše kupuje. Enako jo tudi z vinom. Mestne beznice, kjer se toči strupena sokrvica so navadno polne, a prazne so poštene krčine. Spac-kano vino zdravju neznansko škodi in tem posledicam se ne bode prišlo v okom, dokler se strogo ne loči prodajo naravnega od umetnega in ponarejenega. Vsa krepostna društva no bodo ničesar izdala, dokler se ne prepovč prodajati sežlobu-drane brozge mesto poštene in naravne vinske kapljice !	L_n.
Candeo-ve škropilnice
proti peronospori od mnogih strani za najboljše spoznane, se dobivajo le pri
Živic in družb, v Trstu
-n ulica Zon ta 5
po lanski niski ceni. — Dobivajo se tudi izvrstne žvepljalke za trte in in vsakovrstni stroji za kmetijstvo; mlatilnice in čistilnice za žito, stiskalnice za grozdje in tropine, mlini za grozje, sesalke itd.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe.
KWIZDE
izklj. priv.
restitucionalni fluid
(viHla za pranje konj).
Se uporablja že 3(1 let z najboljšim vspHiom po hlevih raznih dvorov, rejjjjth hlevih eivinili oseb in vojaštva v »krcpi-anje pred hudimi napori in zopetno okrepčanje po naporih; ako so noga zvene ali izpahne, ako postanejo mišice trde itd. v^pneobljn, konja za posebna dela pri vežbanju' konj (Training.) 1 steklenica gld. 1.40.
Pravo so dobiva le pod zgornjo varstveno marko po vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerake. RazpoSilja vsaki dan glavna zaloga
Fran z Jrth. Kvvizda,
c. icr avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj, Kreisapothekor, Korneuburg bel VVien
Avgust Brunner
TRST
Via Conti številka 6 a.
Tovarna strojev in železolirnica
Avgusta Brunner-ja
prevzame vsa sem spadajoča dela kakor: STROJE, PREŠE, SESALKE, ŽELEZNA OMKEŽJA, STOLPE, CEVI. veSja in manja PRAVI------
PO I
/L JANJA.
Za notranje; dežele prosto carine.
Die Maschinen-Fabrik und Eisengiesserei von
August Brunner
ttbernimmtalle einschltl-gigen Arbeiten uls: MASCHINEN, PBES8EN, PUM PEN,
GITTER. S.^ULEN, Hv HREN, grossere und kleinere REPARATUREN. Nftch dom Inlande zollfroi.
Telefon Atv. 291.
7 12
čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovensklh gradovah I mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providejnu
JEDINU SLAVENSKU
TISKARO
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku naručhu bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te prepornča se osobito /a ovo vrsti tis-kanic kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, list. artlja f zavitke s napisom, preporučite karte, poajetnloe, laručne I vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznico, oglase, pravila, Izvjel6e, zaključne račune, ročlitnlke, punomoći, clenlke, jestvenike, ovako-vrstne skrlžaljke, izpovjedne cedulje, knjige Itd.
Uvjerava ae p. n. občinstvo, da če nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
Drži u zalihi (skladiS^u) ovo potrebne tiskanice i knjige za crkvene urede.
Onda iina na prodaj sliedeće knjige : Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih dol in gospodarjev v pouk ciena prije SO nvč.
sada 40 tvrdo vezana......n. SO
Sodnijski obrazci sastavil D. Trnovec . . n. »O
Vilim Tel, prevod Cugnera......n. 40
Ljudmila prevod J Lebana.....n. tO
Filip prevod Kriir.iana.......n. SO
Antigona prevod Križinana.......i. So
Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. SO Istra pjesma	„ A. K. „ . . n. SO
Ove su knjige jako prikladne za darove o praznioih zalo ih si. občinstvu preporučamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo uaznaČiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu prepoiuča se
Tiskara Dolenc
Via Carintia br. 28 u Trstu.
CARLO PULI
m^jnarodni agent in špediter
Trst, Via Arsenale št. 2.
Oddaje listke za železnice in parobrode mornar jem in delalceni po nizkih cenali in na vse kraje.	7—is
Občna deželna razstava
v proslavo stoletnice prve ol>rtne razstave leta 01. v Pragi
pod pokroviteljstvom
Njeg. c. in kr. Veličanstva cesarja, Frančiška Josipa I.
Od 15. maja do dne 15. oktobra 1891.
Voda, umetnost, obrt, zemljedelstvo, slovesnosti, začasne razstave, svetee vodomet, shodi, loterija itd.	10-iu
T»dajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenc v Trstu