A
LETO XXIX.
APRIL
1980
PISMA 7. naročnino in običajno ludi s priloženim darom za Bernardov tiskovni sklad polagoma pojemajo. Vsako leto je tako: prve mesece kar dežujejo, po sredini leta pa kapljajo in me spravljajo s skrb, če bo dovolj doprinosa do konca letnika.
Pa bi prav za prav pošiljke naročnine še ne smele pojemati. Ko listam po naročninski knjigi, je med naročniki za to leto (in pri marsikaterem imenu za več let nazaj) še škrbina, ki se upravniku grdo reži v obraz in ga izziva v slabo voljo. Če bi zares vsi naročniki poravnali svoj dolg in prišli na tekoče, bi za MISLI ne imel skrbi . . .
Le naj vest vsaj malo zapeče vsakega, ki ima naš letošnji KOLEDAR še cel na steni! Spodnji del se tako lahko odtrga, da služi namenu. Ku-vcrtica z že tiskanim naslovom MISLI, katero priložimo vsako leto s Koledarjem v decembrsko številko, pa morda tudi še kje leži. Sicer je pa naslov tudi na tejle strani platnic spodaj, če se je tista kuvertica izgubila. Vsak bravcc je po svoje odgovoren za življenje revije, ki prihaja v njegovo hišo!
Nedavno mi ie nekdo dejal, da morajo biti MISLI dober “business”. Šel sem računat in po zadnji povišici v tiskarni dognal, da stanc upravo vsaka številka — 74 centov, številk pa je letno enajst in pol pa še Koledar — za pet dolarjev. Računajte! Zares dober “business” . . .
Bog blagoslovi vse redne naročnike in darovalce v Sklad!
— Urednik in upravnik
K SLIKI NA PLATNICAH:
POMLAD JE PRIŠLA. Med drevesi v cvetju sameva kozolec-. . .
misli
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v cenah knjig ni vključena'
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART L and PART II.) Cena 1. dela $7.--II. dela $8.50.
ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAK
v eni knjigi. Žepna izdaja. Cena $7.-. Pošel. Čakamo nove pošiljke. JADRO V VETRU (za II. razred), cena $6.—; ZLATA LADJA (z*
III r.), cena $6.—; VRTILJAK (za IV. r), cena $6.50; ZEMLJA DOMAČA (za V. r), cena $6.50. — Te čitanke, bogate po vsebini in barvnih ilustracijah, uporabljajo slovenske osnovne šole v Trstu. Res vredni pomoč za priljubitev in izpopolnitev znanja slovenskega jezika tud1 naši izseljenski mladini.
KUHARSKA UMETNOST AZIJE.Na 233 straneh, s številnimi kuharskimi recepti azijskih narodov in z več barvnimi slikami serviranj3 azijskih jedil. Zbrala Marinka Pečjak, izdano v Sloveniji. Cena $13.60-.
ŠKOF ROŽMAN, L, II. in III. knjiga. — Odlično delo dr. Jakob2
Kolariča CM. in podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knj1® $40,- (Posamezne knjige: prva $7.-, druga $9.-, tretja $28.-).
LJUDJE POD BIČEM (Odlična trilogija izpod peresa KARl^ MAUSERJA iz življenja v Sloveniji med in po vojni.) — Cena vse® trem delom $10,-
TRENUTKI MOLKA — Misli za vsak dan leta je napisal Frančf Sodja CM. Knjiga'je izšl i v Argentini, stane vezana $4.—, nevezan®! pa $3.— in je vredna branja.
HOJA ZA KRISTUSOM (nesmrtni spisi Tomaža Kempčana v obl'*11 molitvenika). Cena $5.— vezani knjigi.
,al
MATI, DOMOVINA, BOG (Pesmi Ludvika Ceglarja) - Cena $2-"'
POPOTNIKI (Najnovejši roman, ki je izšel v izseljenstvu, napis' Aleksej Goriški). 456 strani. — Cena $10.-.
V	ROGU LEŽIMO POBI TI (napisal Tomaž Kovač, priča pokola tisočev v letu 1945) — cena dva dolarja.
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO (izjava prič o teha<| skih dogodkih v letu 1945) — cena dva dolarja.
TABORIŠČNI ARHIV PRIČA — I , 2., 3., in 4 zvezek (zbral ^1 Filip Žakelj). Vsaka knjiga po štiri dolarje.
REVOLUCIJA V HOTEDRŠICI (Siena Blažič) — Cena $2— 1
l(THOUGHTS) Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji * Ustanovljen leta 1952 • Izdajajo slovenski frančiškani • Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, O.F.M.,19 A’Beekett Street, Kew, Victoria 3101 — Telefon: (o3) 861 7787 • Naslov MISLI: P.O. Box 197, Kevv, Vic. 3101 • Letna naročnina $5.- se plačuje vnaprej (izven Avstralije $8.-, letalsko s posebnim dogovorom) • Rokopisov ne vračamo. Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema. • Stava: Polyprint (Vic.) Pty. Ltd., 1 Dods Street, Brunsvvick, Vic. 3056 - Tisk: Distinction Printing, 164 Victoria Street, Brunsvvick, Vic. 3065.
VSEBINA»Odšel je domov. . . — Ob smrti nadškofa Jožefa Pogačnika — stran 97 • Mladi Jeremija — To so pesmi — Iz pesniške zbirke pok. nadškofa Pogačnika — stran 98 • Naš novi nadškof in metropolit — dr. Stanislav Lenič — stran 99 • Kaj pomeni odgovornost — Lojze Šuštar — stran 101 • Še bo prišla. . . — črtica — Pierre L’Ermite — stran 102 • Kaj pravi statistika — stran 103 • Poglavje o Koširju v ameriški publikaciji — S.R.C. — stran 105 • Preljubo veselje, oj kje si doma. . . ? — P.P. (Po koroški Nedelji) — stran 107 • P. Bazilij tipka. . . — stran 108 • Izpod Triglava — stran 110 • Živi in je z nami. . . — stran 112 • Izpod sydneyskih stolpov
—	P. Valerijan — stran 114 • Golgota — pesem — nadškof Jožef Pogačnik — stran 116» Vozniki — povest-nadaljevanje 9 — F. Grivški — stran 117* Naše nabirke — stran 117» Ena od doma. . . — Albert Papler — stran 110 • Smreka ne bo nikoli om-bu. . . — Marko Jerman — stran 121 • Z vseh vetrov — stran 122 • Kotiček naših mladih — stran 124 • Križem avstralske Slovenije — stran 125.
BOŽJE
LETNIK 29 — ST. 4 APRIL 1980
ODŠEL JE DOMOV. . .
Rojen 28. sept. 1902 v Kovorju na Gorenjskem.
Duhovnik postal 25. jul. 1927 v Innsbrucku.
Za škofa imenovan 28. febr. 1963
in posvečen 7. aprila v Ljubljani.
Ljubljanski nadškof postal 2. marca 1964.
Za metropolita slov. Cerkve imenovan 22. nov. 1968.
Umrl 25. marca 1980 v Ljubljani.
NA PRAZNIK Gospodovega oznanjenja letos je odšel k Bogu po plačilo za dolgoletno zvesto službo kot nadškof ljubljanski in metropolit DR. JOŽE POGAČNIK. Ravno je odložil breme vodstva nadškofije in slovenske Cerkve ter bi ob nasledniku, novoimenovanemu nadškofu dr. Alojziju Šuštarju, užival mirna leta starostnega počitka. “Vaša navzočnost bo še naprej dragocena”, mu je dejal v svojem nagovoru ob predaji pomožni škof Lenič, ne sluteč, da je datum komaj dvanajst dni pred smrtjo.
Naj se poslužimo dr. Leničevega klenega orisa ob isti priliki, da seznanimo bravce MISLI z bogatim življenjem pokojnika:
“Božja previdnost vas je skozi desetletja pripravljala na službo ljubljanskega nadškofa. Po temeljiti teološki izobrazbi na univerzi v Innsbrucku, po kaplanskih letih v Kranju in Trnovem v Ljubljani, po vzgajanju stotin mladih ljudi v ljubljanskem Mari-janišču; po uredniškem, pisateljskem in pesniškem udejstvovanju, po skrbnem katehiziranju na ljubljanskem učiteljišču, nato po dolgih letih osamitve in trpljenja v ječah, pa spet po obnovljenem delovanju v škofiji, kjer ste postali vzgojitelj bodočih duhovnikov, nato delegat in generalni vikar, desna roka rajnega nadškofa Vovka.
Vse to je bila temeljita in vsestranska priprava za najvišjo službo v nadškofiji, za službo nadpastirja, nadškofa in slovenskega metropolita. Skoro sedemnajst let ste vodili ljubljansko nadškofijo, to nadškofijo, ki je izšla iz vojnih in povojnih razmer pretresena
Mladi Jeremija
Vlečem za vrv, da bi zvonil, da bi me čuli, ljudje, rad bi oznanjal, svaril.
Mnogo, o ljudstvo moje, treba je, da govorim.
Toda zvon ne zapoje.
Jaz jokam pod njim.
Jožef Pogačnik
To
so pesmi
To so pesmi, pesmi moje.
Kdor jih bereš, pusti v miru, kar v življenja trdem diru srce si zapoje.
Niso pesmi, ki srce jih sanja, so le luči, le dognanja, ki jih sproti pisal sem na poti.
Varuj, Bog, me zdaj oblaka, ki bi notranjo mi luč zakril. Srce moje le na to še čaka, da se čas bo v večnost mi prelil, v večnosti pristan čoln moj je naravnan.
Jožef Pogačnik
in prevejana in je iskala svoj novi obraz v današnji družbi.
Lahko mirno rečemo, da je naša nadškofija v dobi vašega škofovanja stopila v novo, koncilsko in pokoncilsko dobo. Začele so se odpirati možnosti za delo. ki jih prej ni bilo. V teh vaših letih je bilo res izvršeno velikansko delo: poraslo je število duhovnikov, verski tisk je zavzel odlično mesto v naši javnosti, pasto-ralna in katehetska dejavnost se je razvejala v toliko različnih svetov in komisij, sestankov in tečajev. Liturgija, ki vam je bil3 vedno tako pri srcu, se je povsem prenovila in dobili smo v lepih izdajah vse bogoslužne knjige.
Razen tega je vaša dejavnost segla prek meja naše nadškofije: vodili ste nekaj let jugoslovansko škofovsko konferenco v veliko zadovoljstvo vseh, bili ste med prvimi člani Sveta evropskih škofovskih konferenc, hodili ste kot zastopnik na zasedanja avstrij'1 ske škofovske konfcrence, udeleževali ste se ne samo koncila temveč tudi različnih evropskih simpozijev. Tako ste naše i^e ponesli tudi med druge narode . . .
Kaj naj vam rečemo za vse to vaše pestro delovanje, k° nisem niti omenil vaših vsakdanjih skrbi za vse Cerkve? Naša dolžnost je, da vam ob tem slovesnem trenutku rečemo iskreno: Gospod naj bo vaš plačnik za vse delo, trpljenje, tihe žrtve vsakdana. Vsi vemo, da ste s skrupulozno natančnostjo hoteli v vsefl1 samo služiti božjemu ljudstvu, svojim duhovnikom in škofiji.
Sedaj odhajate, odlagate nadpastirsko palico (...). KristU' sova ljubezen, ki nas je z vami povezala v eno, naj nas še napreJ povezuje, posebej še v medsebojni molitvi.”
Nadškof Pogačnik bo ostal vsem, ki so ga kdaj koli srečah' v spominu kot markantna osebnost, notranje bogata in brez p držkov naravnana v duhovnost. Vsakdo je moral ceniti njegov0 pokončnost, cepljeno z dobroto. Kot tak je dal s svojim dolg0' letnim vodstvom slovenski Cerkvi pečat, ki bo brez dvoma osta1 in prinašal tudi po njegovi smrti obilne zrele sadove.
Nadpastir Jožef, počivaj v božjem miru!
Zadnje srečanje s papežem Janezom Pavlom II. ob slovenskem romanju v Rim oktobra lani
Naš novi nadškof
in metropolit
Pne 26. februarja ob pol treh popoldne je vatikanski fadio objavil veselo novico, da je papež Janez Pavel II. jttienoval za novega ljubljanskega nadškofa in metropo-lla kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja, profesor-Ja teološke fakultete, prelata dr. Alojzija Šuštarja. Že ^rej je o tem imenovanju prelata Šuštarja in nadškofa °gačnika obvestil beograjski apostolski pronuncij ttlsSr- Michele Cecchini.
p Posedanju ljubljanski nadškof in metropolit dr. Jožef ogačnik je v skladu s koncilskimi priporočili ob svoji f'letnici leta 1977 prosil papeža, naj ga razreši službenih vezi z ljubljansko nadškofijo in mu imenuje nasledka. Sveti oče Pavel VI. mu je meseca avgusta 1977 ^Poročil, da je njegovo odpoved sprejel, a naj počaka 01 ljubljanski nadškof toliko časa dokler ne bo imeno-
van
njegov naslednik.
Ko je bilo zadnje čase seveda veliko ugibanja, kdo bo novi metropolit, se je vedno znova pojavljalo ime r' Šuštarja. Mirno lahko trdimo, daje bil to “glas ljud-Va”, ki nam je v tem primeru še posebej “božji glas”.
DOM IN ŠOLANJE NOVEGA NADŠKOFA
Lojze Šuštar se je rodil 14. novembra 1920 v vasi rmada nad Trebnjim očetu Alojziju in materi Mariji, ^Jeni Kukenberger, kot prvi izmed desetih otrok. Vas jer|^ada je takrat še pripadala župniji Dobrnič, kasneje je K-*3 Pre^arana v Trebnje kamor je mnogo bliže. Zato , b>l novi nadškof krščen v Dobrniču pri istem krstnem ninu kakor 123 let pred njim naš svetniški kandidat in , ,js>jonski škof Friderik Baraga. Šuštarjeva družina je .' a trdna in verna kmečka družina. Veliko spoštovanje ^Oubezen goji novi nadškof do svoje matere, kije stara e ^ let in še veliko premoli za svoje. Pravi, da je pov-srečna le takrat, kadar se ob njej zberejo vsi otroci, je novemu nadškofu od prvih dni živela evangelij •>, pridigala veliko bolj z zgledom kakor z besedo. v mu je posredovala globoko versko prepričanje za r e *'vljenje. Ko je novi nadškof v Trebnjem dovršil pet . redov ljudske šole, so ga starši zaradi izredne nadar-nan 'n Pr'dnosti poslali v škofove zavode v Šentvid s Ljubljano. Tam se je vseh osem let odlikoval med i^°Jimi sošolci in leta 1940 naredil z odliko tudi maturo s, tej klasični gimnaziji. Še isto leto je vstopil v ljubljan-0 0 bogoslovno semenišče in je na teološki fakulteti Javil prvi letnik filozofskih študij. eseni leta 1941 ga je ljubljanski škof poslal v Rim v
znani zavod Germanik, kjer je na Gregorijani dokončal filozofske in teološke študije. Naredil je licenciat iz filozofije in doktorat iz teologije. Dne 27. oktobra 1946 je bil v Rimu posvečen za duhovnika in je na praznik vseh svetih opravil tudi tam novo mašo.
ŠVICA — DRUGA DOMOVINA
Ko je leta 1949 dokončal študije v Rimu, se gaje lotila huda bolezen na pljučih. Prijatelji in dobrotniki so mu pomagali, da je odšel na zdravljenje v Švico. Tam je prestal hude operacije in bil dolgo med življenjem in smrtjo. To je bila posebna življenjska šola, ki ga je obogatila. Najbrž ima od takrat velik smisel za diakonijo, strežbo potrebnim, saj je sam občutil pomoč dobrih ljudi, ki so mu stali ob strani in mu pomagali. Škof v starodavnem Churu ga je sprejel v službo in ga najprej nastavil za kaplana v znanem letoviškem kraju St. Moritz (1949—1951). Zatem je dobil mesto profesorja filozofije in verouka na liceju Maria Hilf v Schwyzu (1951 — 1963). Ko je zaslovel zaradi bistrine v učenju in pisanju, so ga povabili v Chur, kjer je jeseni 1963 začel bogoslovcem predavati moralno bogoslovje. Vmes je bil tri leta (1965—1968) tudi ravnatelj semenišča. Leta 1968 je postal rektor nove Visoke bogoslovne šole v Churu. Tega leta ga je škof Johannes Vonderach imenoval za škofovega vikarja. V tem času je mnogo predaval na bogoslovnih tečajih za laike v ZUrichu in Baslu, in še na raznih bogoslovnih tečajih po Švici, Nemčiji, Avstriji, Italiji in Franciji.
Ob vsem tem je opravljal še druge službe. Bil je referent za tisk pri švicarski škofovski konferenci, predsednik duhovniškega sveta za škofijo Chur, predsednik uredniškega odbora tednika Kirchenzeitung. Več let je bil tudi predsednik tako imenovane mešane komisije, ki je urejala razmerja med škofi in duhovniki. Znano je, da je bil duša najprej sinode v Churu, nato pa še skupne švicarske sinode 1972.
Od leta 1971 do 1976 je opravljal pomembno službo stalnega tajnika Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE). Radi bi ga bili še in še obdržali v tej službi.
Ostal je član tajništva. Kot tajnik CCEE je organiziral drugi simpozij evropskih škofov v Churu. Je tudi član mnogih evropskih teoloških in filozofskih združenj.
Ves ta čas je veliko pisal. Izdal je več knjig, predvsem z moralnega področja. Nešteto je njegovih člankov po raznih revijah. V Švici so ga dobro poznali tudi necerkveni krogi, saj so ga povabili kot člana v komisijo za revizijo švicarskega kazenskega zakonika.
DOMOVINA KLIČE
Čeprav je dr. Šuštar v Švici pognal tako globoke korenine in so ga Švicarji imeli za svojega, saj so mu nekateri rekli kar “der zweite Bischof von Chur”, je vendarle ostal z vsem srcem in z vso dušo Slovenec. Švicarski Slovenci bi znali povedati, kako je z njimi vedno vzdrževal žive stike in jim vsestransko moralno in gmotno pomagal. Kakor hitro mu je bilo mogoče, je rad zahajal domov v Slovenijo, posebno na obisk k svoji materi. Z rajnim ljubljanskim nadškofom Antonom Vovkom sta se že dogovarjala za vrnitev domov. Žal takrat to ni bilo mogoče. Škof Vonderach ga je na vsak način hotel še imeti v škofiji. Preprosil je nato nadškofa Pogačnika, da mu je dovolil inkardinacijo v chursko škofijo.
Leta 1976 smo ga spet začeli vabiti domov. Vedno je rekel, da je pripravljen priti, če je to v resnici božja volja. Spet je bil vpisan v seznam duhovnikov ljubljanske nadškofije in prve dni januarja 1977 se je za stalno vrnil domov. Bil je te vrnitve resnično vesel. Sam je rekel, da se je v Švici kljub vsej naklonjenosti le čutil tujca, ker je domovina samo ena. Ljubljanski nadškof Pogačnik ga je že januarja 1977 imenoval za stolnega kanonika in arhidiakona in nato so deževale še druge službe. Postal je referent slovenskih škofov pri Zvezi višjih redovnih predstojnikov in predstojnic, teološka fakulteta ga je takoj povabila kot rednega profesorja-gosta in je predaval izbrana vprašanja iz moralne teologije. Prevzel je komisijo za koordinacijo verskega tiska in jo uspešno vodil. Veliko truda je posvetil pastoralnim svetom po naših župnijah, pomagal je ustanoviti komisijo za diakonijo
pri pastoralnem svetu in še bi lahko naštevali. Ves čas j e veliko pisal v vse naše revije in časopise, še več predaval po raznih tečajih. Za Mohorjevo družbo je letos napisi knjigo o prenovi v Cerkvi po svetu, ki bo v kratkem iz* šla.
Bil je iskan voditelj duhovnih vaj za različne stanove-Njegove duhovne vaje in njegove pridige so izrazito biblične. Dobro poznanje svetega pisma daje posebno moč njegovim besedam.
Nadškof mu je takoj izposloval iz Rima dovoljenje za izrednega birmovalca. To službo je dolga leta opravljal tudi že v Švici. Tako je v treh letih obiskal že veliko naših župnij in se srečeval z našimi duhovniki in verniki-
Čeprav ni več v Švici, ga od zunaj še vedno vabijo kot predavatelja na sirtipozije in tečaje.
Še zdaleč nisem mogel zajeti v tem kratkem opisu osebnosti in delovanja našega novega nadškofa. Že *z povedanega pa si lahko ustvarimo prepričanje, da n35 ima Bog resnično rad, ker nam ga je dal in obdaril s tak° velikimi talenti. Še bolj pa nas ima rad, ker nam ga je vrnil in ga postavil na najvišje mesto v Cerkvi na Slovenskem. Vemo, kako je skromen, ljubezniv, razumevajoč; odprt in široko razgledan na vse strani. Poznajo ga seda) že kar dobro naši duhovniki in verniki, zato ga vsi spre' jemamo z veseljem, ljubeznijo, spoštovanjem in navdušenjem kot tistega, ki nam ga je v resnici Bog poslal za pastirja in voditelja naših duš. Dobro se zavedamo, °fl sam pa še najbolj, da služba, ki jo sprejema, ne bo služba časti, pač pa nenehno tiho in vztrajno služenje ljud' stvu in junaško premagovanje vseh vrst težav, ki se bodo sleherni dan postavljale na pot. Zato sem prepr1' čan, da ga bodo vsi ljudje dobre volje podpirali s svoji1’1 iskrenim sodelovanjem in nenehno molitvijo, da “zvesto vodil zaupano mu ljudstvo in svetu uresničeva* skrivnost Cerkve”. Vsi mu danes kličemo: Na mnog2, blagoslovljena leta!
+ STANISLAV LENIČ pomožni šk°
Grb novega nadškofa in metropolita Šuštarja: seme pada v odprto zemljo in obrodi sad: žitni klas. Nadškofovo geslo je: SPOLNJEVATI BOŽJO VOLJO.
Kaj pomeni odgovornost
“Nobenega čuta odgovornosti nimajo, popolnoma ne-Zgovorno se odločajo in delajo.” Take in podobne l°žbe je slišati na etičnem področju. S tem je mišljena lahkcmiselnost in brezskrbnost, v kateri se človek ko-rtlaJ ali nič ne ozira na posledice svoje odločitve, bodisi *ase ali za druge. Kdor tako ravna, lahko sebi in dru-silno škoduje. Zato ljudje pričakujejo in zahtevajo Zgovornost predvsem od tistih, ki odločajo ne samo 0 samem sebi, ampak tudi — ali predvsem — za druge 'n za družbo.
Zavest odgovornosti in vprašanje kako buditi, po-Slobiti in utrditi to zavest in člaveka tako vzgojiti, da ^ bil dovolj zrel in močan za prevzem odgovornosti, )e Postala ena glavnih tem v današnjem času. Da je Zgovornost v zakonski skupnosti in družini, ko gre Vedno tudi za druge in za prihodnost, posebno važna, ,e jasno.
Odgovornost pomeni, da se človek zaveda, da mora Okornu polagati račun in dajati odgovor o svojem cdločanju. Račun in odgovor pa je mogoče pričakovali °d nekoga, ki se zaveda, kaj dela, ali bi se tega vsaj ^oral zavedati, ki more presoditi posledice svojih de-)ai>j- Odgovoren v pravem smislu more biti le zrel ^°vek. Odgovornost otroka ali v svojem spoznanju in Sv°bodnem odločanju omejenih ljudi je sorazmerno ^ihna. Kdor pa je na “odgovornem” mestu, mora zmožen odgovornost tudi prevzeti in se je zavedati. Človek je odgovoren najprej pred samim seboj, pred svojo
vestjo. Ta notranja osebna zavest odgovornosti !e temeljnega pomena. Ne sme obstajati le v izgovarja na druge, kakor da bi bili ti vsega krivi, tudi ne e v zagovarjanju in opravičevanju samega sebe. Brezpogojna in popolna odkritosrčnost je edina resnična °blika prave odgovornosti.
Ker je človek družbeno bitje in imajo njegove odlo-CltVe tako ali drugače vedno tudi posledice za druge,
V	asih celo izredno velike in dolgotrajne, se mora za-^edati tudi odgovornosti pred družbo in pred javnostjo.
'ste> ki imajo javne službe, družba na različne načine .. '^e na odgovor. Ali more družba do zadnjega ugotav-njihovo osebno moralno odgovornost in pravilno Presoditi zasluge ali krivdo, je drugo vprašanje. Kdor Se ne čuti najprej v svoji vesti odgovornega, ampak mu J vse to le družbena zadeva, najde veliko izgovorov, zvrne svojo odgovornost na druge.
Kristjan pa se zaveda, da ni odgovoren le pred lastno jest)° in pred družbo, ampak končno pred Bogom. ePrav Bog ne dela računov vsako soboto in večkrat ' 6° čaka, preden pokliče človeka na odgovor, pred )IIr> nič ne zastari ali se izgubi v pozabo. Zavest odgo-
vornosti pred Bogom daje človeškemu življenju tisto zadnjo resnost, ki odločanje v dobrem in slabem pokaže v vse drugačni luči. Kjer se ljudje ne zavedajo svoje odgovornosti pred Bogom, sčasoma kaj lahko pozabijo tudi na svojo odgovornost pred lastno vestjo in pred družbo.
Nihče pa ni odgovoren samo zase, ampak vedno hkrati tudi za druge. Cim bolj je kdo z drugimi povezan v življenjski skupnosti — in kje je ta večja kot v zakonu in družini — tem večja je njegova soodgovornost za druge.
Zaradi povezanosti med ljudmi in zaradi medsebojne soodgovornosti drug za drugega pa nihče ni odgovoren osamljeno in le sam, ampak vedno skupaj z drugimi. Taka soodgovornost pa ne pomeni, da bi se človek mogel izgovarajti z neko kolektivno ali množično odgovornostjo in se sam tako rekoč anonimno izmuzniti. Odgovornost ostane tudi v obliki skupne soodgovornosti čisto osebna zadeva. Kako je soodgovornost natančno porazdeljena, koliko pomeni razbremenitev tega in obremenitev onega, ljudje sploh ne morejo natančno ugotoviti. To je stvar vsevednega Boga.
Zavest odgovornosti in soodgovornosti zase in za druge je znamenje zrelega človeka in zrelega kristjana. Ker smo vsi le na poti k tej zrelosti, smo tudi v tem drug za drugega odgovorni — kje bolj kot v zakonu in družini.	LOJZE ŠUŠTAR
Še bo prišla. . .
/
PIERRE
UERMITE
KMALU se je pokazalo, da bom imel v pariškem Montmartru drugačne dušnopastirske skrbi in delo kot pa v Chaillot.
Pravkar sem odmaševal v cerkvi svetega Janeza in se mudil v zakristiji. Pa ti naenkrat — no, kar priznajmo! — vdere noter mlado dekle. Obraz ima ves napudran in načičkan, obleka je cigansko pisana. Naravnost našemljena je.
Kar takoj me nagovori in pozna se ji, da je že vajena lakih razgovorov z neznanimi moškimi. Nobenega strahu ne kaže.
"Bi mi lahko posodili deset frankov? Nujno jih potrebujem!”
Začuden jo pogledam.
Pa tudi ona me zdaj začudena ogleduje. Zdi se mi, da vidim v njenem neprisiljenem pogledu posebne vrste sočutje. Le zakaj neki?
“Ste vi novi župnik?”
“Uganili ste!”
“Ah, tako! Potlej seveda ne morete vedeti . . . No, vam pa na hitro povem. Veste, igram vlogo ‘služkinje' v igri 'Grofica Trevniška’. Vsak večer nastopamo, čudovito mi je uspelo igrati tisto ‘služkinjo’. Imam naravnost sijajne izglede. Toda sinoči mi je rekel naš ravnatelj s prijaznim smehljajem, kot zna le on, da me bo vrgel pri vratih ven, če mu pridem še enkrat s terni navadnimi usnjenimi čevlji pred oči . .
‘‘Tam v Caillot, kjer sem bil doslej z.a župnika, sem poznaI celo vrsto družin. Služkinje so povsod nosile samo usnjene čevlje”, sem podvomil.
“Če pa stari noče! Kaj morem jaz zato! On
zahteva bele čevlje iz atlasa. In ker ima denar ter nas plačuje, ga moram pač ubogati.”
“Tu se motite!”
“In če se? — Možakar je pač tak.”
“Že prav. In? . . .”
“Čisto izprašena sem.”
“Kaj se to pravi?” nisem razumel.
“Da nimam niti groša. Saj ne rabim veliko-Pri starinarju tam za vogalom sem videla še kar lep par čevljev iz atlasa. Za dvajset frankov. Pa poznam tiste pijavke. Če ga zna človek prijeti, jih bo dal za deset. In ravno teh deset frankov bi si rada pri vas izposodila. Sami vidite, da serfl skromna v svojih željah.”
Zasmililo se mi je to mlado dekle. Pa sem 1' dal dvajset frankov.
Ko je odhajala, mi je za slovo še rekla, da setV “prima fant” in da mi bo denar vrnila, če se 11 bo kdaj kolo sreče zaobrnilo. Seveda ji nisem resno verjel. V takih rečeh sem imel le predobre — bolje rečeno: presneto slabe — izkušnje . ■ ■
*
Kako sem se začudil, ko je dvajset let pozneje prišla v mojo pisarno lepo oblečena gospa. Takol po pozdravu je odprla ročno torbico, vzela & nje veliko pisemsko ovojnico in mi je ponudil “Dva tisoč frankov. Moj denar za cerkev — potem pa še star dolg posebne vrste z obrestWl vred ...”
“Posebne vrste dolg? Saj vas ne razumem . ■ ■ “Mar me res ne poznate več?” se je prijazn0 nasmehnila.
Še bolj natančno sem jo pogledal, pobrskal P° spominih zadnjih let, a brezuspešno.
“Žal, pa se res ne spomnim ...”
“Tista ‘služkinja’ sem. Še veste: pri igri ‘GrO' fica Trevniška’. Takrat ste mi posodili dvajs^ frankov. Za bele čevlje iz atlasa. Šele prišli ste takrat v Montmartre. — Sicer je to še ‘krivici denar’, pa drugega zaenkrat nimam. Pride pa od srca.”
“Kje stanujete?”
“V hotelu.”
-
"Tako, v kakem malem hotelu? Pa se vam je koto sreče zaobrnilo v teh letih?”
"Že, precej bolje mi gre sedaj, ampak . .
“Kaj — ampak?”
“Nisem tako srečna, kot si vi morda mislite _	»
“■Zamišljen sem ostal v sobi, ko se je poslovila.
Slišal sem jo, kako je počasi odhajala po stopnicah.
Gotovo bo nekega dne spet prišla . . .
In ker je bil tisti denar, kakor je sama rekla, “krivičen”, sem vtaknil povrnjeno vsoto z obrestmi vred v blagajno za reveže . . .
KAJ PRAVI STATISTIKA
^Aj objavimo nekaj uradnih avstralskih statističnih P0t*atkov v prikaz, kako se z leti spreminjajo razmere etnični odnosi. Avstralski Slovenci poleg splošne pro-
. er|iatike zlasti z zanimanjem gledamo na avstralsko-,u8oslovanske državne odnose in zasledujemo njih
razvoj.
0 AVSTRALSKIH VIZAH, ki jih izdaja naša am-
b;
usada v Beogradu, spodnja' tabela za zadnjih deset let *e, da pritok jugoslovanskih državljanov v Avstralijo p°stopoma pada, število obiskovalcev pa znatno na-r^ča. F
Celot,
	Naseljenci	Obiskovalci
1969—70	10 553	310
1970—71	11 121	373
1971—72	7 399	471
1972—73	5 434	791
1973-74	5 184	1 413
1974-75	2 850	1 972
>975—76	2 086	2 466
1976—77	1 874	2 800
1977—78	1 938	3 174
>978—79	1 367	4 272
^ primerjavo naslednje tabele nakazujejo spremen		
Syeta,
nega vseljevanja v Avstralijo in države oz. predeli
iz katerih prihaja največ naseljencev:
Prihod naseljencev			
s	podporo	brez podpore skupaj	
1969—70	131 868	53 231	185 099
1970—71	119 847	50 164	170011
1971—72	82 343	50 376	132719
1972—73	56 969	50 432	107 401
1973—74	50 644	62 068	112712
1974—75	36 234	52913	89 147
1975—76	18 518	34 230	52 748
1976—77	15 459	57 730	73 189
1977—78	20 181	55 551	75 732
1978—79	18 968	49 781	68 749
Države iz katerih prihajajo naseljenci:			
	1978—79		1968—69
	mesto	v %	mesto v %
Nova Zelandija 1.		18.5	5. 4.5
Britanija	2.	18.5	1. 45.9
Malazija	3.	13.6	25. 0.5
Južna Afrika	4.	4.3	23. 0.5
Italija	5.	2.9	2. 7.5
Hong Kong	6.	2.8	24. 0.5
Vietnam	7.	2.8	ni podatkov
Filipini	8.	2.1	35. 0.1
USA	9.	2.0	8. 1.9
Jugoslavija itd.	10.	1.9	4. 4.9
Predeli sveta, odkoder prihajajo naseljenci:
	1978—79		1968—«9
	v %		v %
Azija	29		4
Oceanija	21		5
Britanija in Irska	19		46
Južna Evropa	9		22
Afrika	6		2
Severna Evropa	5		13
Srednji Vzhod	4		4
Južna Amerika	4		1
Severna Amerika	3		3
seljenci zaposleni po industrijah:			
		1978	1972
		v %	v %
Težka industrija		30.2	35.4
Trgovina na debelo in	drobno	18.9	17.8
Javne službe		13.5	10.1
Gradbeništvo		9.4	10.3
Mala industrija in obrt		6.9	7.2
Gostinstvo		6.1	5.8
Zavarovalništvo		6.0	5.7
Prevoz in skladišča		4.8	4.5
Poljedeljstvo in rudarstvo		3.5	2.9
Iskanje prve zaposlitve		0.7	0.3
Poglejmo nekaj avstralskih vzrokov, ki vplivajo na zniževanje števila naseljencev iz Jugoslavije.
Po sklenjenem dogovoru med avstralsko in jugoslovansko vlado (1970), ki je urejeval tudi podpore za prevoz delavcev, je pričelo naseljevanje počasi padati.
Laburistična vlada (1974), ko je naraščala večja brezposelnost, je uvedla omejitve vseljevanja. Pravtako je odložila pogajanja za podaljšanje dogovora o vseljeva-nju iz Jugoslavije. Od takrat naprej so prihajali samo še svojci družin in delavci, ki jih je avstralska industrija še potrebovala.
Liberalna vlada (1978) se je odločila za spremembo politike glede naseljevanja. Ta se kaže v olajševanju združevanja družin; ukinitev letne kvote 70 000 in uvedba triletnih programov, orientiranih na potrebe in stanje našega gospodarstva; usmerjevanjc naseljevanja brez diskriminacije. Za boljšo izbiro naseljencev je uveden točkovni večfaktorski ocenjevalni sistem — NUMAS (Numerical Multifactor Assessment System).
Po obisku federalnega ministra g. M. J. R. Mac-Kellarja v Beogradu (1978) so obnovili razgovore glede vseljevanja jugoslovanskih državljanov. Ti razgovori se nadaljujejo med ambasadami. A vskladovanje obojestransko sprejemljivih pogodbenih odnosov med različnimi gospodarskimi in političnimi sistemi ni lahka zadeva.
Število jugoslovanskih obiskov v Avstralijo postopoma narašča. Posebno odkar so uvedene znižane cene za turistične vožnje. Zaznamovan je tudi porast kulturne in športne izmenjave. To velja za akademike in študente, umetnike ter športnike.
Spodnja tabela prikazuje v odstotkih, koliko obiskovalcev je prišlo v preteklem letu
iz posameznih jugoslovanskih republik:
v %		v %
Makedonija 41	Bosna in	Hercegovina 9
Srbija 26	Slovenija	2
Hrvaška 21	Črna gora 1	
Tabela prekomorskih obiskovalcev za leto 1978 kaže		
namen obiska Avstralije:		
	Potnikov	v %
Počitnice	220 064	34.9
Obisk sorodnikov	173 568	27.5
Poslovne zadeve	92 936	14.7
Prehodno	57 501	9.1
Razno	41 569	6.6
Začasna zaposlitev	15 484	2.5
Študij	10 579	1.7
Zborovanja	10 090	1.6
Spremljava potnikov	8 804	1.4
Skupaj	630 595	
AVSTRALSKO DRŽAVLJANSTVO je		v letu 1978—79
sprejelo 55 926 oseb. Od tega bivših državljanov:		
Britanije 14 419	Malte	1 276
Jugoslavije 7 563	Cipra	1 087
Italije 5 837	Filipinov	1 009
Grčije 5 179	Indije	935
Libanona 1 959	Nemčije	933
	Itd.	
Ministrstvo za naseljavanje	in etnične	zadeve je moč-
na veja federalne vlade. Zato za konec samo nekaj p°' datkov o obsegu njegovega dela. Vsako leto prejme okoli en milijon vprašanj. Obravnava okoli 400 000 prošenj za naselitev, izbere in odobri okoli 85 000 dovoljenj. Ker se okoli 15 000 oseb tudi izseli iz Avstralije, ostane čisti dotok novonaseljencev okoli 70 000 ali pa več, kolikor pač dovoljujejo spremenljive gospodarsk6 razmere.
Ministrstvo zaposluje 1 836 nameščencev; od teh ie zaposlenih v Canberri 683, v inozemstvu v 31 državi 144 oseb, ostali nameščenci pa so porazdeljeni v uradih po glavnih mestih Avstralije.
V	Avstraliji ni tajna, koliko stane vzdrževanje posameznega ministrstva. V preteklem finančnem letu s° bili celokupni izdatki za naše ministrstvo za naseljeva' nje in etnične zadeve 61.8 milijonov dolarjev. Za pla# je šlo od tega 20.8 milijonov, za tečaje angleščine 18-0, podpore za vseljevanje so vzele 8.6, poštnina 2.0, stroški deportacij 1.2 milijona itd. — Odhodna taksa, ^1 jo mora vsak plačati za potovanje iz Avstralije, pa prinesla 12 milijonov dohodka.
(Viri: Australian Bureau of Statistics, Departme111 of lmmigration and Ethnic Affairs.)
POGLAVJE
O KOŠIRJU
v ameriški publikaciji
Novo priznanje Slovencem
DNE 22. julija 1979 je v Clevelandu izhajajoči ame-r,ški dnevnik “The Plain Dealer” objavil sliko mehiške 2namke v čast Angleža Sir Rowland Hilla kot izumitelja P°štne znamke. Ameriški časnikar Stephen Esrati je po u!!riiskih virih omenil tudi “Laurenza Koschierja iz ,.aia Bischoflack na Kranjskem (Uppcr Carniola), v ^8ar 5ast s0 ieta 1979 Avstrijci izdali znamko”. Že ' avgusta istega leta pa je ta naj večji ameriški dnevnik državi Ohio objavil nov članek pod naslovom “•Slove-Historian Clarifies Issue” (Slovenski zgodovinar P°jasni zadevo), kjer objavlja poročilo univ. profesorja r' Edija Gobca o Slovencu Lovrencu Koširju iz Spod-n,e Luše pri Škofji Loki kot resničnem očetu poštne panike. Poročilo je bilo za uredništvo tako preprič-
da je ob sliki jugoslovanske znamke (s sliko Ko-
Ijivo.
>• ,
,rja 'n njegove rojstne hiše iz leta 1948) tiskala vrstico: 0yrenc Košir je izumil znamko.”
Slovenski listi v Clevelandu so o tem slovenskem pehu v ameriški javnosti molčali. Nek pristranski °dničar je le pet dni po objavi članka v ameriškem Sopisu celo udaril po ljudeh, ki posvetijo pretežni del ^Voie8a življenja odkrivanju raznih slovenskih velikanov, ,ar )e enostavno ožigosal kot šovinizem in pretiravanje,
Ki r
več
«ki
Se mu tujci smejijo. Na srečo so tujci pokazali mnogo	3.
spoštovanja do slovenskih podvigov kot ta sloven-
|..‘ Uvodničar. Ne poznamo nikogar med skoraj pol mi-^0,la naročnikov ameriškega lista, ki bi se bil posme-V*1 slovenskemu očetu poštne znamke Koširju. Pač Pre)e Sfec*' av8usta dobil prof. Gobec pismo iz ameriške ^Imce Washingtona. V njem mu je ameriški znanja en'k in filatelist dr. Abdul G. Khan sporočil, da mu j, nek ameriški prijatelj iz Clevelanda poslal izrezek o ® irJu iz dnevnika “Plain Dealer”. Dr. Khan, ki je ža	kot	v'^* analizator pri ameriškem ministrstvu
q ^ravstvo, vzgojo in socialno skrbstvo, je profesorja 0 Ca naprosil, naj napiše obširnejšo angleško razpravo (j °^>rju in obljubil, da jo bo objavil v knjigi “Austro-. ^anan-Slavic Postal History Project” — torej v r,ski in mednarodni publikaciji o zgodovini pošte
v avstrijskih, madžarskih in slovanskih deželah. Pred kratkim je res prišla na trg 104 strani obsegajoča angleška publikacija, ki objavlja kot “special feature” (izredni prispevek) obsežno in skrbno dokumentirano razpravo o Slovencu Koširju kot očetu poštne znamke.
Prof. Gobec v razpravi najprej predstavi zgodovinsko in sociološko ozadje in zorni kot, iz katerega je treba ocenjevati Koširjevo delo na področju poštnih reform in izuma poštne znamke. V drugem delu razprave objavlja Koširjev življenjepis, v tretjem delu pa prikaže Koširjeve dalekosežne poštne reforme, ki so žal od začetka naletele le na gluha ušesa ljudi, ki niso znali ceniti njegovih zamisli in dela. V četrtem delu razprave avtor primerja Koširjev doprinos s predlogi Angleža Sir Rowland HilU in Škota James Chalmersa, ki sta bila doslej v svetu najbolj priznana kot očeta poštne znamke. Z močno dokumentacijo iz angleških, nemških, slovenskih, srbskih in francoskih virov končno avtor neizpodbitno dokaže naslednje zaporedje prvih predlogov za uvedbo poštne znamke:
1. Slovenec Lovrenc Košir je poslal svoj predlog za ‘ uvedbo poštne znamke avstrijskemu finančnemu
ministrstvu meseca decembra leta 1835;
2. Anglež Sir Rovvland Hill je prvič predlagal poštno znamko šele januarja leta 1837; in Škot James Chalmers je, v kolikor je mogoče dokazati, predložil svoj predlog za poštno znamko šele februarja leta 1838.
Glede zgornjih datumov za Hilla in Chalmersa se v glavnem strinjajo vodilni angleški strokovnjaki, kot tudi važnejši proučevalci poštne zgodovine drugih dežel. Na strani 65 prof. Gobec objavlja fotografsko reprodukcijo pisma avstrijskega poštnega ministrstva z dne 22. maja 1836, v katerem ministrstvo potrjuje sprejem Koširjevega predloga nalepne poštne znamke z dne 31. decembra leta 1835. Tako avtor z verigo dejstev in neizpodbitnih dokumentov dokaže, da je resnični oče ali izumitelj poštne znamke Slovenec iz okolice Škofje Loke, Lovrenc Košir. Urednik publikacije dr. Khan pa je zapisal, da je ta razprava izreden doprinos k svetovni zgodovini pošte in poštnih reform, saj je to doslej naj-
izčrpnejše delo o Koširju v angleškem jeziku. V poglavju sta objavljeni tudi sliki jugoslovanske in avstrijske znamke v čast Koširju, poleg slik Škofje Loke in Ljubljane. Ker bo ta publikacija prodrla tudi v vodilne knjižnice in na poštna ministrstva številnih držav in jo je uredništvo že razposlalo tudi vodilnim filatelističnim organizacijam po vsem svetu, obstoja upanje, da bo svet dobro stoletje po Koširjevi smrti končno le priznal Slovenca Koširja kot resničnega očeta in izumitelja poštne znamke.
Naj tu še omenimo, da je Slovenski ameriški inštitut (Slovenian Research Center of America), ki ga vodi prof. Edi Gobec, že lani poleti sprožil akcijo za izdajo ameriške znamke v čast Koširju. To akcijo je podprl vodilni ameriški filatelist, dr. Khan, ki osebno pozna vrhovnega ravnatelja ameriških pošt, Mr. Bolgerja, s katerim je zastopal Ameriko pri odkritju poštnega muzeja v Parizu. Zelo zanimivo je tudi dejstvo, da je generalna direkcija mehiških pošt dne 5. decembra 1979 sporočila prof. Gobcu, da so v Mehiki ustanovili posebno komisijo, katere naloga bo, da skrbno prouči delo in zasluge slovenskega poštnega reformatorja Lovrenca Koširja.
Kdor koli bi želel podpreti izid ameriške poštne znamke v čast Koširja, naj to željo sporoči na naslednji naslov:
Hon. William F. Bolger,
Postmaster General,
475 L’Enfant Plaza West, S.W.,
Washington, D.C. 20260 USA.
Slovenski ameriški inštitut pa vabi slovenske organ1' zacije, ustanove in ugledne posameznike, da se zavzamejo za izid Koširjeve znamke tudi v raznih drugih državah, kot n. pr. v Italiji, Franciji, Nemčiji, Sovjetsk1 zvezi, Argentini, Braziliji, Avstraliji in drugod. Orga-nizacije in ustanove, ki se bodo resno zavzele za n&' daljni Koširjev prodor v široki svet, dobijo brezpla£n° kopijo dr. Gobčeve razprave in dokumentov, če pišej0 na naslov:
Slovenian Research Center of America, Inc. 29227 Eddy Road
Willoughby Hills. Ohio, 44092, USA.
Naj mimogrede omenimo, da bo izšlo poglavje 0 Koširju tudi v obširni angleški knjigi o slovenski ded1' ščini, ki jo je s sodelavci pripravil prof. Gobec in k0 izšla v nekaj mesecih.
Veseli smo, da vkljub vsem težavam in polenom poC* noge slovensko ime prodira v svet in se tako Slovencl tudi v svetovni javnosti vedno bolj uveljavljamo ko1 izredno žilav in ustvarjalen narod.
Pomladni pozdrav s slovenske zemlje.
Misli, April 1^
J
r
Preljubo veselje, oj kje si doma...!
J
Na trati za kozolcem sta se igrali — kot se male deklice tako rade igrajo — „kuhinjo“. Deska, položena čez dve poleni, je bila mi-2a in štedilnik, razne škatljice in pokrovčki pa kuhinjska posoda. Prijavljali sta zelenjave in iz mokre prsti delali hlebčke, kakor mama 0rna dela prave hlebčke. Kot hudourni oblak je izza vogala pri-
drvei
sosedov starejši sin. Ustavil se je, kot da ga vse zelo zanima.
, resnim obrazom je spraševal mali kuharici, kaj bomo danes do-re9a jedli. Ko se je naveličal, je nogo, ki je tičala v težkem šport-.6rn čevlju, krepko postavil na konec deske, da se je privzdignila so vse kuhinjske dobrote s posodo vred zletele v zrak. Kot bi 9asnil dve sonci, sta se stemnila prej tako srečna obrazka. Debele oi2e so se ulile po rožnatih licih, ki sta si jih otirale z uma-anirni ročicami.
T° je zgodbica iz življenja |. al'h. ki pa je podoba tudi življa nas odraslih. Srečni smo
. asih, veseli dela in uspehov. otv iz jasnega neba udari ne-eča, ki uniči ves naš trud in ^evrne vse lepe načrte. Spo-jelniam se kmeta. Tako ponosno vedno stopal po svojem le-^®rt' Polju. Tokrat so bili njegovi s, r.aki negotovi, postava je bila ^ J^čena. Kot starček je stopal rged svojimi njivami, na kate-le pred par urami nevihta na-^ a iedenega zrnja. 2alostna sli-po le bila to: po toči uničeno Je in zaskrbljeni kmet. — s^alo je podjetje. Kako je delo očeta mlade družine z podelano hišico! — Bolezen u9rabila številni družini mater °ceta. še in še bi lahko nahvali nezgode, ki kalijo srečo sega bivanja na zemlji. Zdi se, »je tudi naš svetniški Slom-Predobro poznal nesrečo in dkost, da se je v svoji pesmi
ali
o veselju napotil črez hribe in doline iskat „preljubo veselje". A ne samo on. Mi vsi iščemo veselja, hočemo biti srečni. Veselje je pol zdravja. Človek, ki ga vedno tare žalost, postane bolan. Morda to hrepenenje po veselju in razveseljevanju ni nikdar tako očitno kot ravno v pustnih dneh. Ljudje drvijo na veselice, hočejo biti srečni, veseli, pozabiti vsaj za nekaj ur, kar jih v življenju tako tare. Le žal, da se mnogokrat vračajo s težko glavo, razočarani nad svetom in samim seboj.
Srce človeško je pač ustvarjeno za veselje. Tudi Cerkev nas v svojih molitvah in pesmih spodbuja k veselju, saj ve, da so srca njenih otrok ustvarjena za večno veselje. In zato tudi ljudi, ki živijo v tej zavesti, ne more streti nobena preizkušnja. Res je. Človek se ne more vedno smejati, biti „židane volje".
Pregovor pravi: „Kako lep je resen obraz, iz katerega se smejejo samo oči“. Iz takih oči sije sreča tudi tedaj, ko srce stiska žalost in človek tava v brezupni temi. V takem srcu biva Bog. Kjer je Bog, tam ni obupa, ne žalosti, v Bogu je mir, sreča, veselje. Takole konča Slomšek svojo pesem:
„Le eno veselje še čaka na me!
V prelepi deželi, kjer mlado je vse“.
P. P
0 Morani reči, da so potekli letošnji velikonočni prazniki mirno in lepo. Tudi vreme je bilo na naši strani in vse obrede, najavljene za zunaj, smo opravili pri votlini. Pri velikonedeljski deseti maši nas je sicer s par kapljami strašil dež, hujšega pa ni bilo. Enako ne mraza in ne vetra, da nam velikonočna sveča ni nič ugašala, kot večkrat prejšnja leta. Tudi vse to je pripomoglo, da je bila udeležba zadovoljiva. Vsi, ki so sledili lepim in pomenljivim obredom, so bili zadovoljni. Končno: tako daleč od doma sodelovati pri slovenski veliki noči res ni kar tako. Sicor je naše Vstajenje kaj skromno in prav tako naša procesija, če jo primerjamo z mnogimi po domačih farah; a vseeno je doživetje, ki nam po svoje pomaga ohranjati zavest, da smo kristjani. Naj obrode duhovni darovi velike noči v nas trajne sadove!
Zdi se mi, da se je število spovedi malo dvignilo, tako v Melbournu kakor po drugih krajih, kjer pred prazniki obiskujemo rojake. Rad bi se tu oprostil rojakom v North Altoni, ki so jim v farnih oznanilih po pomoti dali napačen datum slovenskega spovedovanja. Sicer je večina brala spored v MISLIH oz. v velikonočnem pismu; kdor pa se je zanesel na farna oznanila, je žal prišel k spovedi dan prekasno . . .
0 lz srca se zahvaljujem vsem, ki ste kakor koli pomagali pri pripravah ali sodelovali pri obredih. Posebej naj omenim poleg organistinje s. Silvestre in pevcev zlasti zakristanko s. Pavlo, ki je imela ves veliki teden dela čez glavo.
Zahvaljujem se tudi vsem, ki ste vrnili velikonočne kuvertice z darovi v pomoč našemu verskemu središču. Do danes sc jc vrnilo 382 kuvcrtic, skupna vstota darov v njih pa znaša $3,904.80. Ker še vedno prihajajo in bodo vse do konca meseca in čez, to še ni končna številka.
0 Nabirka velikega petka, vsako leto za vzdrževanje romarskih krajev po Palestini, ki jih je v zemskem življenju s svojimi obislcom posvetil Jezus sam, je letos dosegla vsoto $207.33. Je pa v tej številki ključena tudi vsota 150 dolarjev neznanega dobrotnika. Bog povrni in vsem ostalim!
0 Nabirka PROJECT COMPASSION je do danes prinesla v vrnjenih postnih šparovčkih $304.15, kar pa seveda še ni končna vsota. Lepo prosim, da bi šparovč-ke vsi čim prej vrnili, da zaključimo nabirko. Kot smo omenili, bomo polovico poslali Fondu naše nadškofije
Fr. Basil Valentin O.F.M. in Fr.
Stan Zemljak O.F.M.,Baraga House
19	A’Beckett St., Kew Vic., 3101 Tel.: 861-8118 in 861-7787
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne, Slomšek House 4 Cameron Courl, Kew, Vic., 3101 Tel.: 861-9874
14. aprila 1980 •
za nerazvite dežele, polovico pa dobijo naši posinov' ljeni misijonarji v Togu.
0	Pri obredih velike sobote (5. aprila) smo to let0 krstili Antona Franka, novega člana družine Frank*1 Plesničarja in Angele r. Prosenik. Prinesli so ga |Z Macleoda. Bil je kaj potrpežljiv kljub pozni uri in 111 prav nič jokal. Tako so vsi prisotni lahko sledili bes«' dilu in obredom krsta, da so kmalu potem lepo pripraV ljcni obnovili lastne krstne obljube.
Poleg tega moram omeniti še dva krsta meseca rnar' ca: dne 23. marca je v naši cerkvi krstna voda obli'8 Pavla Martina, ki je razveselil družino Paddle. OČka Brian Manning in mamica Jožica Elizabeta r. Ledine*" Lovver Templestovve, sta kaj ponosna na svojega pr>^' nega fantka. — Dne 29. marca pa je bila krščena Prl nas Marv Anna, ki sta jo h krstu prinesla iz Macleo^ Vincenc Roštan in Amalija r. Starič.
Vsem trem družinam naše čestitke!
£ Poroke so danes v tipkariji kar štiri: Na sobo'1 15. marca sta stopila pred naš oltar Gabriel Andf£ Hermes ter Sabah Senot Farag. Nevesta je po rodu 11 Kaira v Egiptu, ženin pa je bil rojen in krščen v Ale^ sandriji, torej prav tako v Egiptu. Kljub temu ga mati-Slovenka Slavica r. Hrovatin vzgojila v našeI11 duhu. — Isti dan je bila tudi poroka Franka Vogrič in Hedvike Vogrin (ena redkih nevest, da ji ni b'*0 treba spremeniti priimka!), ki je šele nedavno pr$a iz domovine. Ženin je iz Brezij, nevesta rojena v Bre žicah, oba pa krščena pri istem kamnu — v Vel''1! Dolini. — Tretja poroka je bila 22. marca: Mo0'*1' Vinko (rojena v Footscrayu in krščena v St. Albank je obljubil zvestobo John Richard Moyle (avstralske?9 rodu, rojen v Coburgu in krščen v Eppingu). — ^ soboto po veliki noči (12. aprila) pa sta si v naši cerk'1 za vselej podala roke Michael Mirko Hrvatin in ^ Mary Špacapan. Oba sta rojena že v Avstraliji (Žen1*1 v Carltonu in krščen v Yarravil!e, nevesta v Footscra)^ in krščena v Maidstone), a veliko v slovenski druŽb1, kjer se že več let udejstvujeta: ženin pri slovensk6^ orkestru in tudi naši folklorni skupini kot harmonik*1* Anica pa kot voditeljica (in plesalka) naše folklorIie skupine. Upajmo, da s poroko ne bosta končala s sode lovanjem pri kulturnem delu našega verskega sredi^*1 Vsem poročnim parom naše iskrene čestitke!
% Članice Društva sv. Eme so izbrale za letošnji SEJEM tretjo junijsko nedeljo, 15. junija. Prosile so me, da to že zdaj objavim: vsem v vednost, da nedeljo sejma Pnhranijo za udeležbo, prirediteljicam pa v opomin, ^a čas hitro teče ter je za dober uspeh treba s pripra-vami že začeti. Članice vabijo tudi druge naše gospodinje, da jim priskočijo na pomoč: kdor more pokloniti kak dobitek za srečolov, ali ima morda kaj drugega za Prodajo. Tudi pecivo bo dobrodošlo. Sejem naj bi bil res pester in bogat na izbiri, prinese pa naj dober finanč-
1,1 uspeh, saj gre za dobro stvar, ki je vredna podpore
vseh.
% Tokrat moram zabeležiti dve smrti med nami:
V	sredo 26. marca je med prevozom v bolnišnico izdihnila gospa JULIJANA SCHMERC, ki je živela v 'Melbournskem okraju Marlynston. Rojena je bila 22. decembra 1899 v Nemčiji, kamor so se odselili njeni starši iz Sv. Lenarta nad Laškim. Kasneje se je vrnila v Slovenijo, ki pa jo je znova zapustila po vojni, ko je °dšla v Avstrijo. Z možem Francem (doma iz Laškega), 2daj že pokojnim, ter hčerko Marijo in sinom Ferdi-nandom je 14. maja 1949 na ladji “Mohamedi” dospela ^ Avstralijo. Pogreb je bil na petek 28. marca iz angli-anske cerkve v krematorij fawknerskega pokopališča, okojnica je bila zlasti znana našim upokojencem, ki zbirajo pri S.D.M. na elthamskem gričku k svojim ružabnim srečanjem. Žal si je pred dobrima dvema le-'°iTia pri padcu zlomila nogo, kar jo je več ali manj Priklenilo na d«m. Pokoj njeni duši, sorodnikom pa
laše
sožalje!
€al:
E.Z. OFFICE MACHINES
Zastopnik podjetij Olympia in Adler sirojev sc melbournskim Slovencem priporoča /a prodan) novih in siarih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh /namk. Izvršujemo vse vrste popravil!
V	/alogi imamo slovenske črke ČSŽ, ki jih Vaš pisalni stroj morda še nima.
EMIL ZAJC
Telefon: 544 8466
V	Tennyson Ave., (J.AVTON, Vic. 3169
^ne 2. aprila je v Melbourne Royal Hospital-u kon-a'a tek življenja gospa MARIJA UKMAR r. Dolenc, Je živela pri svoji hčerki Sonji poročeni Flamini v °rth Fitzroyu. Pokojnica je bila rojena 7. julija 1903 . Divači, kjer se je tudi poročila. Moža je že pred leti Rubila. Pred petimi leti je drugič prišla k svoji hčerki Avstralijo, tokrat za stalno.	Bila je	vsa leta	dokaj
^ ehna —	nagajalo ji je srce.	V torek po veliki noči
aPrila) je bila pogrebna maša v cerkvi sv. Brigite, °rth Fitzroy, nato je sledil pogreb na fawknersko k kopališče.	Poleg hčerke tukaj	zapušča	doma še	enega
ata in pa	sestro v Ljubljani.	Sožalje	vsem!
® Večerno mašo bomo imeli v maju na četrtek 1.
)a (Sv. Jožef-delavec), na prvi petek 2. maja in na ^Povedan praznik Vnebohoda (četrtek 15. maja). Z . bomo združili tudi šmarnično pobožnost. Večere nlavrn'c bomo še posebej sproti oznanjali pri nedeljskih
• Oznanjena SREČANJA ZA OBNOVO VERE so ^ udila za začetek kar precej zanimanja in z njimi b°m° zdaj pričeli. Vodil jih bo p. Stanko. Formirani sta
1	dve skupini: ena se bo shajala vsako prvo in tretjo j e'jo v mesecu po deseti maši, druga pa vsako drugo ^ cctrto ob istem času. Vsako drugo sredo zvečer pa srečanje z isto vsebino za mlajše, ki jim angleščina
bolj teče kot pa slovenščina.
Če bi se še kdo hotel pridružiti h katerikoli skupini, je dobrodošel.
9	Je kaj fantov, ki bi radi ministrirali? Seveda za-visi od staršev, saj je poleg otrokove želje vmes tudi razdalja, ki zahteva prevoz. Pa tudi več ali manj redno prihajanje k slovenski maši. Vendar se mi zdi, da bi bilo za to lepo fantovsko službo oltarju lahko več zanimanja. Najprej s strani krščanskih staršev, brez katerih ga tudi ctrok ne more imeti. Vredno premisleka!
£ Tudi letos bomo imeli na prvo majsko nedeljo po deseti maši v cerkveni dvorani MATERINSKO PROSLAVO. Sestre sicer pravijo, da bo kratka akademija kaj skromna. Pa vendar: otroke gledati na odru je vedno užitek. Vsi ste vabljeni, mamice še prav posebno. Društvo sv. Eme pa bo ob tej priliki zopet postreglo. Članice se že zdaj zahvaljujejo vsem, ki bodo kaj prinesli s seboj, da bodo mize polne. (Uboge mamice, še na njih dan jim ne damo miru — postreči morajo sebi in nam ... Pa menda kar razumejo: če bodo čakale na moške, da bi kaj pripravili, bi bile mize menda čudno prazne . . . )
% “Slovenskih majic”, kot pravijo majicam z napisom
vr*>
VvtBV
Ml AN,
imamo samo še nekaj na razpolago, pa bo že tretja na-ročba pošla. Cena je za otroke $3.60, za odrasle (vključno št. 14 dalje) pa $4.00. Kdor naroči majico po pošti, poštnina posebej.
Res nismo mislili, da bodo majice tako “vžgale”. Pa so in tudi mladina se je zanje zelo navdušila. Da bi le vedno tudi držalo, kar pove pomembni napis na njih!
IZPOD TRIGLAVA
nanje je dobil Bojan tudi v jugoslovanskem merilu. Zelo je poznano njegovo ime tudi izven slovenskih meja, kar se je čutilo celo iz besed poročevalca na zimski olimpijadi v Lake Placid, četudi naš smučar tam ni prejel nobene izmed treh medalij.
Pri vsej njegovi smučarski slavi pa je manj znana Križajeva “druga plat medalje.” Bojan je kot mlad fant dolgo ministriral na domači fari Križe na Gorenjskem-Tudi za svojo zakonsko družico si je izbral verno dekle. Kadar je le doma, športnik ne izpusti nobene nedeljske maše. Skupaj z ženko prideta v domačo cerkev prosit blagoslova svoji mladi družini.
ŠE ENEGA NADŠKOFA smo dobili Slovenci, kakor je objavil 7. marca vatikanski radio: papež Janez Pavel
11.	je sprejel odpoved bolnega beograjskega nadškofa dr. Gabrijela Bukatka in za beograjski nadškofijski sedež imenoval našega rojaka Msgr. ALOJZIJA TURKA. Msrg. Turk je duhovnik ljubljanske nadškofije, je pa dolga leta deloval med katoličani v Srbiji in Makedoniji, bil urednik “Blagovesti” in nadškofov delegat v Beogradu.
Alojzij Turk se je rodil 21. novembra 1909 v kmečki družini v Bršljinu pri Novem mestu, župnija Prečna. Bogoslovje je študiral v Ljubljani in imel novo mašo leta 1934 v svoji krstni župniji. Takoj po novi maši seje odzval skopskemu škofu, svetniškemu dr. Janezu Gnidovcu, in mu šel pomagat pri misijonskem delu po Makedoniji. Med vojno in prva leta po vojni je bil generalni vikar za Makedonijo, presedel poldrugo leto v zaporu. Ko se je moral leta 1955 iz Strumice umakniti, se je vrnil v Ljubljano, kjer pa so ga znova “zašili” za šestnajst mesecev. Po vrnitvi na svobodo je bil nekaj časa kaplan pri Sv. Petru v Ljubljani, nato pomočnik obolelemu župniku v Šentjerneju na Dolenjskem. Beograjski nadškof Ujčič ga je leta 1958 poklical v Beograd, kjer je deloval vsa leta do danes. Papež ga je odlikoval z naslovom monsignor, kasneje je postal še papeški prelat. Četudi ga je imenovanje za nadškofa zateklo že v prilično poznih letih, smo prepričani, da bo zaradi svoje vitalnosti in neuklonljive življenjske volje ter pristne duhovniške gorečnosti lahko beograjski Cerkvi še veliko koristil. Slovenci smo kot njegovi rojaki imenovanja veseli in zlasti so ponosni ob tem Dolenjci, ki imajo zdaj kar tri škofe Dolenjce: Leniča, Šuštarja in Turka.
Novemu beograjskemu nadškofu tudi iz Avstralije iskrene slovenske čestitke!
NA GORIŠKEM pripravljajo nove mejne prehode. Najtežje čakajo ljudje na odprtje prehoda v Ulici sv. Gabrijela, ki je podaljšek Erjavčevega drevoreda v Novi Gorici. Dela na mejnem prehodu Štandrež-Vrtojba so v teku. V načrtu je tudi, da postane prehod Plešivo-Me-dana mejni prehod prvega reda.
NAJBOLJŠKEGA slovenskega smučarja (ne le danes, ampak v vsej naši smučarski zgodovini), BOJANA KRIŽAJA, pozna v domovini staro in mlado. Za svoje uspehe je prejel že veliko priznanj: izglasovali so ga za najboljšega slovenskega športnika v letu 1979. Isto priz-
STROKOVNJAKI pravijo in pišejo, da je produktivnost jugoslovanskih podjetij trikrat manjša od nemških-Napovedujejo, da se bodo te razlike samo še povečale, če se bo nadaljevalo po istih tirnicah.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu je v hudih denarnih težavah. Italijanska deželna vlada (Furlania— Venezia Giulia) ne da denarja, ko je gledališka uprava zaprosila za nujno podporo — poleg mnogih neporavnanih stroškov ne more plačevati niti svojih igralcev-
Državni sporazumi velikokrat služijo samo podpisnikom in njihovi propagandi. Eden tak je tudi zadnj1 čas tolikokrat omenjani "Osimski sporazum”, ki služi Tito-Jugoslaviji za “stabilizacijo” režima, Lahom za "nacionalizacijo” našega narodnega ozemlja, zamejskim rojakom pa pomeni kulturno "likvidacijo” slovenskega življa.
TRETJA KNJIGA Slovarja slovenskega književnega jezika je letos izšla v Ljubljani. Tiskali so jo v 15 000 izvodih, stane pa 75 dolarjev. Na prvi pogled visoka cena, a stala bi še dvakrat več, če bi bilo v ceni vračunano vse delo. Vsaka knjiga vsebuje namreč okol'
20	000 izbranih slovenskih besed. V petih knjigah bo zbranih preko 100 000 izrazov vsakdanje rabe. Sestav-ljalci Slovarja so zbirali besede iz preko pet tisoč slovenskih knjig.
Vseh slovenskih besed je po mnenju strokovnjakov okoli pol milijona. Če prištejemo še spojenke strokovnih izrazoslovij, pa gre število v milijone.
TUDI LJUTOMERČANI imajo svoj Ljutomerski oktet, ki je obhajal že petnajstletnico obstoja. Ob tej priliki so imeli v kulturnem domu slavnostni koncert, na katerem so poleg jubilantov peli še Šentjernejski, Radgonski, Šaleški, Prekmurski in Koroški oktet. Torej kar precej oktetov, ki so zrastli v teku let iz slovenskih glasbenih tal.
V	LJUBLJANSKEM Mestnem logu stoji na Cesti dveh cesarjev že od leta 1821 paviljon — v spomin na sestanek Svete Alianse. Srečala sta se takrat v Ljubljani ruski car Aleksander I. in avstrijski cesar Ferdinand ter se baje sprehajala po Mestnem logu. Očitno je danes paviljon spomenik, za katerega se nihče več ne meni dosti. Prišel pa je “v cajtenge” letos februarja, ko so o njem razpravljali na ljubljanskem sodišču. A tam sprva sploh
niso vedeli, kaj na Cesti dveh cesarjev v Mestnem logu stoji, kajti paviljon so imenovali kar — kapelica.
Sodna razprava je bila zaradi “nezakonite vselitve.”
V	paviljon se je namreč vselila neka mlada ženska s tri-|etnim otrokom, ker ni dobila drugega stanovanja. Kot ■!e pokazala razprava, to ni bila prva “najemnica” spomenika: pred njo je tam živel star možak, ki so ga končno spravili v dom ostarelih (zdaj pa baje v paviljo-nu gostuje neka starejša ženska). Mater triletnega otro-*a je sodišče petkrat klicalo zaman, končno so jo Privedli pred sodišče s policijo. Zaradi vdora v zapeča-ten paviljon in zaradi nezakonite vselitve je bila obsojena na osem mesecev zapora, pogojno na tri leta.
Zdaj pa iščejo, kdo pravzaprav upravlja ta častitljivi sPomenik sredi Mestnega loga. Okrajni spomeniški zavod ga sicer ima na svojem seznamu, a z njim ne uprav-Ja» Stanovanjska skupnost pa tudi noče imeti nobenega °Pravka, čeprav je nezakonito vselitev vanj ona prijavila
sodišču. . .
RAZSTAVA knjižnih slikanic, ki sojih slovenski av-torji ustvarili po vojni, je bila v Ljubljani v razstavišču “'harda Jakopiča. Bila je kaj zanimiva: prikazala je °semdeset avtorjev, predstavili pa so se z več kot 2000 'Zvirnimi slikanicami. Menim, da s tem številom preka-Samo marsikateri številnejši — in vsaj na papirju “kul-'urnejši” — narod.
PREMALO volje za delo, to je potrjena značilnost semnje Jugoslavije. Samo ena četrtina prebivalstva v Jugoslaviji je zaposlena. Edino Slovenija se približuje z ^ zaposlenimi osebami na 100 prebivalcev evropskemu Poprečju (ta je: od sto blizu polovice zaposlenih). V nasprotju s Slovenijo sta v vsakem pogledu Črna gora oseb zaposlenih od 100) in Makedonija (21 zaposle-n,h od 100) res revni in slabo upravljani deželi.
TELEFONSKA služba za ljudi v stiski, ki so jo lani Napovedali, v Ljubljani z novim letom že deluje. Torej u^i Ljubljana sledi velemestom, ki se telefona v te na-
mene že dolgo poslužujejo. Ljubljanska številka te S.O.S. usluge je (061) 313-715. Na voljo je od sedmih zvečer do sedmih zjutraj, odgovarjajo pa psihologi, psihiatri, socialni delavci ali medicinske sestre. Doma upajo, da bo služba pomagala zlasti tistim, ki zaidejo narob obupa in hočejo seči po samomoru.
Znano je, da si v mali Sloveniji vsako leto vsaj 600 ljudi vzame življenje. Trideset odstotkov	teh
nesrečnežev je starih od 20 do 29 let, nekaj manj pa od
10	do 19 let. Oboji predstavljajo torej šestdeset odstotkov vseh prijavljenih poskusov samomora v Sloveniji. Samo v Ljubljani je bilo lani 129 samomorov. Za neuspele poskuse pa velja, da jih je navadno desetkrat več kot izvršenih dejanj. Vzrokov tako številnih samomorov statistike ne povedo.
NOVO KRIŽIŠČE gradijo med Laborami in Orehkom, s podvozom pod magistralno cesto Kranj-Ljublja-na. Skozenj bodo speljali cesto, ki bo povezovala bodoči most čez Savo s cesto Kranj-Škofja Loka. Med gradnjo prve etape so morali promet med Kranjem in Škofjo Loko preusmeriti po stari cesti skozi Stražišče.
V	DOMAČIH poročilih beremo o sporu, ki je nastal ob načrtih za novo elektrojeklarno na Jesenicah. Prebivalci jeseniške občine soglašajo, da železarna potrebuje nove obrate, toda kje naj bi ti obrati zrastli, se kar ne morejo zediniti. Kmetje nasprotujejo načrtom, da bi novo elektrojeklarno — pravijo ji elektarna dva — zgradili na Belškem polju. S tem bi bilo namreč uničenih okoli 44 hektarjev najboljše zemlje za kmetovanje. Zemlja je za kmete nenadomestljiva, izjavljajo kmetovalci, kar je čisto razumljivo. Lastnikov te zemlje je štirideset in od teh je enaindvajset pravih kmetov.
Za rešitev problema so izdelali že več načrtov, od katerih pa prav nobeden ne prinaša zadovoljivih rešitev. Ostalo je le še Belsko polje, ki ga z gradnjo jeklarskih objektov, ko pride do njih, ne bo več. In spet bo žrtvovana najplodnejša slovenska zemlja; z njo pa slovenski kmet, ki žal kar prehitro izumira. . .
NAJSTAREJŠI slovenski duhovnik — dr. Jože Demšar — si je v letošnjem marcu naložil že 104. križ. Res je telesno že dokaj slaboten, duhovno pa še zelo svež in tudi spomin je še nedotaknjen. “Nekoliko sem naglušen”, zna povedati. Visoko starost pa je dočakal zato, ker — kot pravi — “sem majhne postave in ker sem bil vedno zmeren v prehrani. Nisem jedel mesa, le ribe, nisem pil ne kave ne alkohola . . . Veliko sem pešačil, vedno sem kot profesor imel letne počitnice, predvsem pa, nikdar se nisem razburjal.” Kadar se malo bolje počuti, duhovito pove: “Marsikdo bo še prej umrl kot jaz.” Ko so ga vprašali, če se boji smrti, je tudi duhovito odgovoril: “Naj me še pusti pri miru!” Potem pa je le dodal: “Ker ne morem več pomagati v cerkvi, bi pa res rad umrl; da bi le smrt bila srečna!” Visoki jubilant še vedno vsak dan mašuje. In še vedno velja, da niti en dan ni opustil svete maše, odkar je postal duhovnik pred več kot osemdesetimi leti.
t
B
rm”'/
Evangelij: ČEZ OSEM DNI JEZUS (Jan 20. 19—31).
h
/ifA\
- I 4J' l
ŽIVI IN JE Z NAMI.
ŠE SMO v velikonočnem razpoloženju, ali bolje rečeno — v povelikonočnem, saj praznik sam se je že odmaknil. Dogodek vstajenja Gospodovega v jutru velike nedelje je za nami, zdaj z zanimanjem sledimo naslednjim dnem in Jezusovim prikazovanjem izbranim pričam.
Učenci kar niso mogli verjeti, da je Jezus vstal od mrtvih. V strahu pred Judi so se zaprli in za zapahnjenimi vrati razmišljali čudne novice. Vse preveč se je dogodilo naenkrat: obsodba in križanje ko so vendar od Kristusa pričakovali vse drugo, le tega “poraza” ne. Zdaj pa še sporočilo Marije Magdaleni, da je grob prazen. . . O Petru in Janezu, ki sta se hotela osebno prepričati o novici in našla vse kot povedano, pravi sveto pismo: “Nista še namreč umela pisma, da mora vstati od mrtvih. ” Tudi potem še ne, ko je Marija Magdalena apostolom zagotovila, da je videla Gospoda živega. Preveč so bili vsi skupaj v strahu, da bi vzeli “pobožno željo” za resnico. Ženske marnje — le kdo bi jim verjel!
Pa glej, naenkrat stoji Jezus pred njimi in jih pozdravi z besedami: “Mir vam bodi!” Nič čudnega, ko sveto pismo pravi, da “so se razveselili. ” Kar so prej odklanjali kot nemogoče, je bilo zdaj pred njimi neizpodbitno dejstvo. Bilo jih je najbrž sram, da so bili tako malodušni in bojazljivi, ko je
Iz svetega evangelija po ^
Zvečer, tistega dne, Prve*j%hi je prišel Jezus pri zakleni6,^’ kjer so bili učenci iz strahu stopil v sredo mednje in j1’1” vam bodi!“	J	r<j.
Ko je bil to rekel, jim ie ko ke in stran. Razveselili so s®,l*p&| so videli Gospoda. Tedaj i' % rekel: „Mir vam bodi! Kakof^tej, ne poslal, tudi jaz vas pošli® besedah je vanje dihnil >n y9re. »Prejmite Svetega Duha; 1^% he odpustite, so jim odpuš*, jih zadržite, so jim zadržan1' i ^
Tomaža, enega izmed dva,'Ni. se imenuje Dvojček, pa ni b J so mi, ko je prišel Jezus. Pr'P^£t,\ mu torej drugi učenci:
bila njih vera postavljena n a preizkušnjo. Zdaj je bilo zares potrjeno vse, kar je Kristus učil. Vsaj malo se jim je najbrž že tedaj posvetilo, kar je kasneje Sveti Duh še posebej razsvetlil v njihovih srcih; da tudi mi ne bomo gledali na veke smrti, ki je in mora biti tudi za nas le prehod v drugo, lepše in poveličano življenje v Bogu.
In vendar: v to sicer tako razveseljivo skrivnost vstajenja verovati, je kljub temu težko. Danes ravno tako kot nekoč. Tudi nam se godi kakor apostolu Tomažu, katerega ni bilo med apostoli, ko se jim je prvikrat prikazal vstali Kristus. Tomaž je ^ močno razočaran, ko je videl svojega Gospoda in Učenika viseti na križu. Saj je stavil nanj vse svoje zaupanje. Po značaju drugačen od ostalih Je najbrž še močneje čutil zagrenjenost, ob novici o vstajenju pa tudi skrajno negotovost. Kar so pripovedovali, se je slišalo kakor sanje. Dobre in lepe sanje sicer, pa vendar sanje, ki niso resnica in niti ne obetajo uresničenja. Zato pa je tudi njegOv pogoj verovanju tako čudno zahteven: “Ako ne položim svojo roko v njegovo stran, ne bom veroval. . .”
Prišel je teden, v katerem se je Tomaž boril zO
Božja Useda
videli." On jim je pa rekel: „Ako ne vidim na njegovih rokah znamenja žebljev 'n ne vtaknem svojega prsta v znamenja žebljev in ne položim svoje roke v njegovo stran, ne bom veroval."
Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž med njimi. Jezus pride pri zaprtih vratih, stopi v sredo in reče: „Mir vam bodi!“ Potem reče Tomažu: „Deni svoj prst semkaj in poglej rooje roke; podaj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren!“ Tomaž mu odgovori: „Moj Gospod in moj Bog!“ Jezus mu reče: „Ker si me videl, veruješ; blagor tistim, ki niso videli pa so verovali."
Še mnogo drugih znamenj je storil Jezus vpričo svojih učencev, katera niso Opisana v tej knjigi. Ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus Kristus božji Sin, in da bi po veri imeli življenje v njegovem imenu.
Ver° v vstalega Zveličarja. Ob pogledu na že veru-J°če in zato vesele apostole ga je njegova odločna 'Zjava od časa do časa najbrž močno zapekla, ^orda je pa le res, da ni bilo s križem vsega ko-nec- • ■ ” — “Pa saj ne more biti resnica — še n°t>enega ni bilo nazaj. . . ” — “Kako rad bi vero-Vc,l’ ko bi le mogel!” — Morda se mu je v teku ftna izvil iz duše celo vzklik po božji pomoči:, P0rnagaj moji neveri! ...” nevan&e^j 0P‘suJe> kako je bilo po enem ted-• Tokrat Jezus ob prihodu med učence posebej , %0vori nevernega Tomaža. Tomaž je ves prev-še preden položi svojo roko v Jezusovo od-b ° Stran’ veruje, Saj v veselju skoraj ne more do esede. A četudi je njegov odgovor v tem trenutku
0	Zelo skromen, so njegove besede največja iz-ved vere v VS(aiega Zveličarja. Kar je namreč q °maž izpovedal, ni bilo tisto, kar je s svojimi videl in s svojimi prsti otipal, temveč to, kar ^ Je dala spoznati luč vere. Saj je rekel veliko večy So mogle videti njegove oči in mogli otipati Je8ovi prsa: “Moj Gospod in moj Bog!” Iz Zen°Ve Vere seva luc^1 uPanJe ‘n neizmerna Ijube-ter predanost Vstalemu.
S koncem dvomov in nevere je tudi Tomaža prevzelo neizmerno veselje, s katerim se je spet izenačil z ostalimi učenci. Ni ga bilo več strah: v veri seje pridružil ostalim pri oznanjevanju božjega nauka svetu, končno pa tudi mučeništvu, ki ga je z ostalimi sprejel za zvestobo vstalemu Zveličarju.
Isto veselje bi moralo prešinjati tudi nas kristjane, če zares verujemo in se zavedamo, kaj nam je Kristus s svojim vstajenjem podaril. Razumeno njegovo vstajenje v polnosti, živimo velikonočno veselje? Ne le nekaj dni v letu, za veliko noč, ampak v vsem našem življenju kristjana? Gospod je vstal in je navzoč v našem svetu. Navzoč v nas, navzoč v svoji Cerkvi. Ali se tega zavedamo, zavedamo dovolj živo, da si želilmo, da bi postala Cerkev in v njej tudi mi vedno bolj odrešujoča navzočnost Kristusa v svetu, zakrament re-šenja in edinosti? Cerkev kot božje ljudstvo sme nositi čudovito poslanstvo, ki ga je prerok Jeremija zapisal z besedami: “Svojo postavo položim v njihovo notranjost in jo zapišem v njih srce. ”
Da bi bili tudi mi polni tega duha! Da bi tudi mi znali upanje v Vstalega in naše skrivnostno bivanje v Njem podati soljudem! Lahko bi bili — to bi moral biti naš zavedni poklic kristjana! — rešilno znamenje Vstalega za mnoge krog nas. Kako lepo bi bilo in koliko veselja bi nam prineslo, če bi jim znali pomagati zlasti v tistih trenutkih, ko jih prevzema temna noč dvomov in pesimizma, da ne vidijo več dosti smisla svojemu življenju. Četudi sami že smo in bomo še doživljali Tomaževe ure, nam to ne sme vzeti poguma in krščanskega velikonočnega veselja. Prav zato smemo biti še bolj povezani z Vstalim in veselje Vstalega tolmačiti z dobrim krščanskim življenjem. Mnogi po našem zgledu presojajo resnico o Kristusoem vstajenju in sodijo po nas tudi Cerkev, ki to resnico oznanja in uči svoje člane po njej živeti. Ta misel mora biti za nas važna, saj prenaša velikonočnega duha v vsakdanje življenje kristjana. Velika noč, ki ni minila, ampak se nadaljuje danes in vedno, ki znova in znova prinaša sveže in zrele sadove.
“Moj Gospod in moj Bog!” Pri teh besedah mislimo Tomaža. In zaželimo si pri tem malo tega, kar je njega prevzelo, da je izrekel to kratko a tako bogato izpoved vere. Tudi našo vero more obogatiti in poglobiti, da jo bomo veselo oznanjali drugim — z lastnim življenjem.
Fr. Valerian Jenko O.F.M. in Fr. Janez Tretjak O.F.M.,
St. Raphael’s Slovene Mission 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160 (Vhod v duhovniško pisarno in stan za cerkvijo!)
Tel.: 637-7147
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne, St. RaphaeCs Convent 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV. 2160, Telefon kot zgoraj.
SLUŽBE BOŽJE so pri Sv. Rafaelu vsako nedeljo ob osmih in ob 9.30 dopoldan. Vigilna maša, ki velja za nedeljsko, je vsako soboto ob sedmih zvečer. Prvi petek,
2.	maja, bomo zopet praznovali s spravno večerno službo božjo. To bo že peti prvi petek v vrsti pobožnosti devetih prvih petkov! Pridite!
VNEBOHOD je zapovedan praznik. Letos ga obhajamo na četrtek 15. maja. Pri nas bo večerna maša ob sedmih. Poskrbite, da boste pri maši, če ne pri nas, pa gotovo v svoji župni cerkvi!
WOLLONGONG ima slovensko službo božjo v nedeljo 11. maja ob peti uri popoldan. To je ravno na materinski dan. Slovenska šola je od treh do maše v dvorani pri stolnici.
CANBERRA ima slovensko mašo v nedeljo 18. maja ob 11.30 v Garranu.
NEVVCASTLE obišče slovenski duhovnik v nedeljo 29. junija. Slovenska maša ob šestih zvečer v Hamiltonu. Po maši običajna čajanka v dvorani.
SMARN1ČNO POBOŽNOST bomo imeli pri Sv. Rafaelu tudi letos ves mesec maj, s sveto mašo ob sedmih zvečer od ponedeljka do sobote. Ob nedeljah pa bomo pobožnost združili z glavno službo božjo. Pri šmarnicah bomo molili za razne namene: za Cerkev, za mir, za preganjane, za lačne, za bolnike in umirajoče, za ohranitev vere po naših družinah, za alkoholike in narkomane, za našo mladino itd. . . . Marijanska pobožnost bo imela različne oblike. Razen ob nedeljah, jo bo vselej spremljalo ljudsko petje.
MARIJANSKO ROMANJE za desetletnico našega verskega središča v Merrylandsu bomo organizirali na binkoštno nedeljo, 25. maja. Dan preje, 24. maja, je praznik Marije Pomagaj. Poromali bomo k LurSki Materi božji, 280 Homer Street, Earlwood. Tam bomo imeli ob dveh popoldan službo božjo z Marijansko pobožnostjo. Pri ljudskem petju bo sodelovala tudi naša mladina.
Svetišče, kamor bomo poromali, je znano, saj se tam zbirajo velike množice iz celega Sydneya k raznim pobožnostim Materi božji v čast. Dvakrat na leto — v
februarju in v oktobru — je tam tudi velika slovesno5' s procesijo z lučkami in blagoslovom bolnikov.
Natančnejši spored romanja bomo še objavili tudi ' Rafaelu. Za zdaj samo lepo vabljeni vsi rojaki velikeSa Sydneya. Precej naših rojakov pa tako živi v Earlw00^’1 in okolici — zanje velja gotova udeležba, saj jim 1)1 bo treba premagati razdalj. Čim več nas bo, tem lep^ bo.
VELIKONOČNI PRAZNIKI so zopet za nami. ram reči, da je bilo pri slovenskih službah božjih zope* zelo veliko število rojakov. Že na cvetno nedeljo je naša cerkev premajhna: ko smo blagoslovljali butaric£ in zelenje ter imeli dramatizirano branje pasijona, Pfl katerem je sodelovala tudi naši mladina. Žal pa je na veliki četrtek celo v klopeh še dosti praznega pr° štora. Škoda, saj je ta dan tako pomemben v cerkven^1” letu. Po sveti maši tega dne, med katero je bil tu® obred umivanja nog, smo prenesli Najsvetejše v “je£° Nato smo po razkritju glavnega oltarja opravili urC češčenja zu duhovnike. — Na veliki petek ob treh Jc bila cerkev polna. Po obredih (branju pasijona, proŠeI’1 za vse stanove, odkrivanja in češčenja križa ter sv. 0 hajila) smo izpostavili Najsvetejše v božji grob. Le'°S je bil prvič spredaj, poleg glavnega oltarja. — Na veP° soboto smo nadaljevali češčenje Jezusa v božjem gr0',l) Redno so se vrstili molilci po sporedu, ki je bil cerkvenih vratih. Nekaj nad dvajset naših družin i£ zapisalo svoje ime in se tudi odzvalo, da molijo vsa* pol ure ali eno uro pred božjim grobom. Upati sme*110 da bo prihodnje leto njih število še večje. Saj je n*®! duhovna	moč prav v tem, koliko	se	znamo	v mo^..
povezati	z Bogom. — Obredi velike	sobote	so traj3
okrog dve uri. Pa menda ni bilo nikomur dolgčas * žal, da se jih je udeležil. Saj je velikonočna vigilija n3* lepši del velike noči. Začeli smo z blagoslovom
—	nove luči — pred cerkvijo. Nato je v temni cer^'1 zažarela	le velikonočna sveča in	od	nje šele druf1
Poslušali	smo hvalnico luči, sledila	so	branja	iz svet^
pisma, oglasila se je “Slava” z zvonovi in orglami sledila trikratna Aleluja. Pri obnovitvi krstnih oblj1*. smo znova potrdili našo vero in sklep po tej veri tu živeti. Med mašo je lepo prepeval mešani zbor, sle®1 je vstajenjska procesija okrog cerkve, nato zahva*c' pesem in blagoslov v cerkvi. — Na velikonočno nede''. je bila cerkev polna pri vseh treh mašah, pri glavni n' niso mogli vsi v svetišče. Pri prvi smo imeli ljuds^
Pfitie> pri drugi je prepeval mešani zbor, pri tretji mla-
d|nski.
OKRAS cerkve je te praznike skrbel p. Janez s P°močjo naših sester. Moram reči, da mu je uspelo.
a cvetno nedeljo smo videli ob oltarju lepo butaro
petjem in zelenjem. Za ječo in božji grob nam je Pf|jatelj p. Janeza, Vojko Zadravec, poslal iz Evrope ^etniško sliko vklenjenega Kristusa ter drugo, ležečega §r°bu. Obe sta pomagali, da smo lažje dojemali skriv-božjega trpljenja. Zelo posrečeno je bilo za pra-
ske
tudi drevo s pirhi ob glavnem oltarju.
2*KRAMENT SPRAVE — velikonočna spoved — nekaj, kar nujno spada k praznični pripravi. Kar
dosti
Vfstiti
navai
je bilo spovedovanja. Želeli bi le, da bi se pričeli predčasno, ne šele zadnje dneve, ko je prehud in zmanjkuje časa. Vendar se še čuti, da smisel
prepotrebni zakrament, brez katerega ni napredka
ta
duhovnem življenju, peša. Tisti, ki še niste opravili vedi, storite to še v velikonočnem času, gotovo do ra2nika Svete Trojice, 1. junija.
. Gladina se zadnje čase pri našem verskem sredi-vedno živahneje udejstvuje. Kar lepo število jih ^Prišlo k velikonočnemu bogoslužju in na razne načine
s°delovali. Mladinski zbor prepeva vsako četrto ne-
■1 j o -	- -	......	.
u«n0
(Igr	*	1
10 v mesecu. P. Janez je imel že tri sestanke z vero-
skupino. Obeta se še več dejavnosti v bodoče.
“OC POVRNI vsem našim rojakom, ki so nam za fiaš n'^e pos*a'' čest'tke 'n darovali v razne namene v e8a verskega središča. Vseh se dnevno spominjamo v m°litvah, zlasti pri sveti maši. S tem, ko delate dobro tiar središču, utrjujete našo versko skupnost. Vsak jc )e dar skupnosti, ne patroma in sestram. Nedavno , neka oseba izjavila, da bomo sedaj patra in sestre jjj atl> ko bomo imeli celo dvorano. Če bi bil poleg, dC|JI rekel, da bomo “bogati” na odgovornosti zaradi nj ®a’ ki si ga v imenu skupnosti nalagamo. Upam, da (jn	takih, ki imajo zmotno mnenje, da je cerkev
^ zdaj tudi dvorana) patrova. Ne bo je nesel s varn • ^sta'a bo v Sydneyu tudi po njem — v uporabo
t-j^ n vašim otrokom. Naj na tem mestu tudi pouda-Prip,
^a zgradbe same še ne naredijo skupnosti. So le
S^Cek, da skupnost lažje raste in se spopolnjuje Pnost tvorijo ljudje enakega mišljenja, ki so med °* bratsko povezani in jih druži isti cilj. Naš cilj je,
da u;
(V ohranili vero ter ostali tudi zavedni Slovenci. Itj, ev’ učilnice, dvorana in podobni objekti so za to VnUin° potrebni in močno pospešujejo naš skupni
^DNJA DVORANE lepo napreduje. In napre-^ a bo, dokler bodo prostovoljni delavci in darovi de|0®ra<^v° na razpolago. Če hočete torej, da bo šlo PrjKi Uro °d rok, potem darujte v gradbeni fond in se $3|j ®lte za prostovoljno delo! Nekateri so me vpra-°uko je cena za tisoč opek. Pozanimal sem se
in dobil odgovor, da stane tisoč komadov dobre opeke (face bricks) med dvesto in dvestoštirideset dolarjev. Kdor želi, seveda lahko to vsoto daruje v manjših in zmogljivih obrokih (n. pr. vsake tri mesece po petdeset dolarjev). Komur se zdi vsota prevelika, naj se pozanima za cene sam, pa bo kmalu spoznal, koliko stane gradnja danes. Vsekakor: kdor da lahko več, naj daruje več, kdor pa manj, pa bo tudi njegov manjši dar dobrodošel. Vsakdo po svojih močeh in pripravljenosti storili nekaj za skupnost!
"PIRHOVANJE” v Auburnu na velikonočni ponedeljek je bilo res uspešno: zasedeni so bili prav vsi prostori. Hvala udeležencem, Društvu sv. Ane, ženam in materam, ki so pripravile pecivo, možem, ki so na razne načine sodelovali . . . Doprinos za naš gradbeni fond: 1,710.70 dolarjev.
ŽREB na “Pirhovanju” je določil nagrade naslednjim:
I.	nagrado (oljna slika Bleda), Alojzija Paradiso, Smith-field (listek št. 1939); 2. nagrada (radio), Ida Jež, Syl-vania Heights (listek št. 2049); 3. nagrada (elektronski kalkulator), družina Nemanič, Five Dock (listek št. 1327); 4. nagrada (električna odeja), Tomažič, Auburn (listek št. 1074); 5. nagrada (dve večerji v Plaza Steak House, Bondi), Katarina Menič (listek št. 3782) in 6. nagrada (mala plaketa Bleda) Lojze Husarek, Sefton (listek št. 2388). Prvo nagrado je naslikala in darovala gospa Hedvika Stankovič, peto sta darovala Mr. in Mrs. Grujevič, šesto pa Francka Škornik. — Iskrena hvala vsem, ki so kupili ali prodajali srečke in seveda darovali dobitke! .
SKLAD ZA NOVK ORGLE je dosegel vsoto nekaj nad šest tisoč dolarjev. Dva tisoč od te vsote je le posojilo. Zbirka v ta namen na cvetno nedeljo je prinesla S156.— in hvala vsem. Priporočamo se za nadaljne darove.
SLOVENSKA ODDAJA na Radiu 2EA v priredbi verskega središča bo v nedeljo 11. maja, na materinski dan. Sploh vas vse prosimo, da se za slovenske oddaje bolj zanimate, ker je očitno poslušanje pri mnogih padlo. Pišite na vodstvo oddaj in izrazite svoje mnenje
Ob I0-LETN1CI našega sydneyskega verskega središča ste lepo vabljeni na
MARIJANSKO ROMANJE Binkočtna nedelja — 25. maja — ob 2. uri popoldan, pri LURŠKI VOTLINI, Homer Street, Earlwood.
Na sporedu sv. maša in šmarnice, pri katerih sodelujejo odrasli in mladina. Nihče sydneyskih rojakov naj ne manjka! Prostora je dovolj!
glede vsebine, glasbe, časa . . . Mnogi se nad oddajami zadnji čas pritožujejo. Toda govoričenje ni dovolj. Treba je pritožbo in tudi predloge za izboljšanje poslati čim prej na pristojno mesto — to je edina pot.
DUHOVNA OBNOVA za žene in matere bo v maju na predvečer materinskega dne, v soboto 10. maja ob 6.30. O morebitni spremembi ure — če ta ura ne bi odgovarjala — bomo obvestili po “Rafaelu” in preko radia. Povejte o tej obnovi tudi prijateljicam, ki ne bodo brale tega obvestila. Vodi jo p. Janez.
BRISBANSKI rojaki so izgubili dva svoja člana: V decembru je umrl rojak ADOLF PLUT v starosti 80 let. Poročen je bil z Avstralko. Z znano brisbansko Plutovo družino ni v sorodu. Podrobnejše podatke je
obljubil dobiti g. Primožič, ki je v marčni številki ob' javil vest o smrti MIMI GRILANC r. Čeligoj (umrla 18 februarja). Pokojnica je bila rojena v župniji Košana na Krasu (Stara Sušica). V Avstralijo je dospela decembra 1954 ter se leta 1956 v Brisbanu poročila Z Adom Grilanc. Družina živi v Cannons Hills. Pole? moža zapušča še hčerko Mirjam por. Best in sina Al' berta. Iskreno sožalje vsem!
O TEH DVEH KRSTIH še nismo poročali: MARI; JANA ZUPANIČ, Giralang, A.C.T. Oče Sergio, mati Miranda r. Mršnik. Botrovala je Majda Mršnik. G&x' ran, 20. januarja 1980. — KLAVDIJA CESAR, Abbots-ford, N.S.W. Oče Franc, mati Angela r. Sicilia. Botrovala sta Enrico in Rosa Giashetti. Merrylands, 29-marca 1980.
P. VALERIJAM
Jože Pogačnik GOLGOTA
V	mraku,
ko so se luči pretrgale,
so pred oltarje vstopili se mašniki
s plašči rdečimi —
s plašči rdečimi
kakor kotanje
strnjene rdeče krvi pod križem na Golgoti.
Joj:
petero oltarjev — petero Gospodovih ran
in pod njimi petero krvavih kotanj
in nad njimi mrtvaški obrazi povzdignjenih hostij,
joj!
Jaz, ki sem stregel pri maši, sem pal na obraz,
zagrebel od groze se v plašča vezenje, oprl roke na zemljo in moje roke in obraz so se oškropile z rdečo krvjo.
In sem vpil in sem mu govoril tako: »O, ki si bil moje vstajenje, le še daj, še! O daj, da stojim,
o	Goel mojprestrašni!
O,	ki si bil moje vstajenje!«
Vpil sem,
kot rjove sredi puščave omagani lev,
k Bogu sem vpil,
jaz upornik in hlapec njegov,
in kakor Mojzes na gori
naravnost govoril sem z Njim,
križanim svojim,
joj!
A
o z
N	I
K	1
p o v e s t O)
Veliki Šmaren je bil praznik za vso dolino. K veliki derkvi sredi njiv, kjer je rastla turščica, so romale na ta ,an vse vasi. Ogromni veliki zvon je razlil svoj slovesno ^°neči glas,	ki	je	odmeval od hribov	in	gričev	ter se	lomil
kamnitih	gorah.	Z	njim so	peli	še	trije manjši,	da	se	je
d ■ a ta
pesem kot nebeška muzika, ki je v lahnem taktu V|£ala ljudem srce in noge.
. Lahke meglice so se topile v jutranjem soncu. Na tra-Je legla rosa in namočila ozke poljske steze, po katerih ^ valovile skupine romarjev in romaric k zgodnji maši. ^fanjevci so razpeli ob cerkvi cele vrste stojnic in urejali 1^'Žo, sladkarije, dišeče štruklje, igrače in razno ropotijo,
1 le privlačna zlasti mlajšim ljudem. V ozadju so nagro-s adili cele skladovnice škafov, brentačev, golid in lončarji j razstavili kar po tleh velike sklede, krožnike, skodelice Vrče. Pod košatimi lipami so zgradili vrtiljak s škripajočo ^uziko. Bližnji gostilničarji so postavili lesene barake in j ^1'h dolge mize in klopi iz neobdelanih desk. Tudi Ludvik t°čil vino in pivo iz sodov, ki so stali navrhani v kotu. Se .Kdor je le mogel, je šel ta dan na romanje. Vsa dolina . .Je zbrala sredi polja ob mogočni cerkvi. Nekateri so je's'i iz pobožnosti, druge je prignala kupčija, veliko jih Pa priromalo le iz radovednosti in stare navade, katere j ,Se držali iz roda v rod. V cerkvi so zvonili, zažigali ka-g °> Pridigali in maševali od jutra do slovesne maše ob esetih. Zunaj pa so piskali in trobentali otroci; zateglo so e. orglice in se mešale s harmoniko pod vrtiljakom. Gru-l Mudi so se valile med stojnicami. Eni so kupovali, drugi jerantalii nekateri pa samo zijala prodajali. Na tem sve-111 Prostoru so se srečavali znanci iz sosednjih vasi in se j&varjali 0 letini, davkih, porokah in smrti. Veliki Šmaren
V	d skupni družinski praznik za vso prostrano dolino. 4s se je kosala z vasjo in vsako leto je pri glavni maši en zbor, da so drugi imeli dovolj prilike za kritiko. •• domače vasi je ugladil tudi osebna nasprotstva. K ]\*Mi pevski vaji so prišli vsi pevci, tudi Janez in Niko. ženili so se, da se popeljejo z vozom.
F. GRIVŠKI
NAŠE
NABIRKE
BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU $37.__ ]van Valenčič; $20,— Vinko Marn; $15.— Ivan Legiša, Jože Potočnik, Branko Kojc, Mario Maršič; $11.— Mario Kranjc. Ivanka Bratoš; $10.— Anton Brne. Leopolda Kodrič, Anton Kristan; $8.— Maria Bo-snič; $7.— Eligij Šerek, Stanislav Verzel, Virgilij Lovrečič; $6.— Wil-helm Wetzel; $5.— Olga Metlikovec, Frančiška Klun, Branko Jerin, Jože Jaksetič, Viktor Ferfolja, Janko Filipič, Franc Janežič, Ernest Rutar, Milka Kregar, Alojz Titan, Anton Novak, George Marinovich, Anton Irgel, Stanko Andrejašič, Pavla Ne-marič, Alda Šuber, Slavko Hrast, Anton Špiclin; $4.— Ana Čarman, Ivan Dodič, Vinke Tomazin, Herman Muster, Franc Juha, Marija Katič; $3.— Marija Vravnik, Anica Smrdel, Gue-rino Gregorič, Franc Činč. Jože Sve-tec, Katja Marjanovič, Terezija Hojnik, Mihael Ulcej; $2.— Štefanija Mazzatelli, Anton Pašič, Anton Brumen, Irena Renko, Alojz Mikolič, Štefan Boelckey, Ivanka Batagely, Vladimir Ferluga, Hermina Volk, Franc Ahec, Milka Tomažič, Ivanka Žabkar, Anton Medved, Justa Glaj-narič, Ana Kustec, Drago Grlj, Leopold Matelič; $1.— Jože Horvat, Avgust Vinko, Apolin Vouk, Stanislav Vadnjal, Dušan Zore, Stanko Koželj, Albina Barbiš, Silva Jereb, Lucija Sulič, Albina Konrad; $0.50 Marija Oražem.
NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM,
TOGO, AFRIKA:
$50.— Agata Zupanič; $34.— N. N.; $23.90 Rikarda Koloini; $20.— Jože Krušeč (za lačne), George Marinovich (za lačne); $10.— Anton Kristan.
MATERI TEREZIJI ZA LAČNE IN BOLNE:
$50,— N. N.
ZA POMOČ CERKVI
V	NOVI GORICI:
$50.— Ivan Kovačič, Vilko Pavlič;
$20.— Ana Čarman; S10.— Pavla Marinovich; $8.— Dru?. Anton Brumen.
SKLAD ZA VIETNAMSKE BEGUNCE:
$20.— Jože Potočnik; S15.— Ana Čarman; $10.— Anton in Dragica Pašič, Viktor Ferfolja, Ivan Kovačič, Milka Stanič (za lačne otroke), Olga Todorovski; $5.— Marija Prosenjak, Lojze Gašperič, Ana Kustec, Ivanka Kleva; $3.— Joseph Stemberger; $2.— Štefan Boelckey, Anton Muha.
ZA BARAGOV POSTOPEK:
$50.— Ivan Kovačič.
Dobrotnikom Bog povrni!
CELOVŠKE MOHORJEVKE
($12.—) in tudi GORIŠKE ($13.—) so še na razpolago. Naročite jih!
ETNIČNA TELEVIZIJA bo končala s poskusnimi sporedi. V oktobru bo pričela delovati s peturnim dnevnim sporedom od šeste do enajste ure zvečer. Za Melbourne (Channel 0) in druga mesta bodo prenosi iz Sydneya, kjer je sedež vodstva ETNIČNE TELEVIZIJE. Kot poročajo, bo zaposlenih okrog 200 oseb. Za generalnega direktorja IMBC (Inde-pendent Multicultural Broadcasting Corporation) je bil imenovan g. Bruce Gvngell. znani in priznani strokovnjak na polju občil.
Pred Gregorjevo hišo je v ranem jutru sta! voz. Niko je umil kolesa, pritrdil lojtmice in osnažil komate ter konja, da so se svetili v soncu. Mati Marička je šla že v mraku na pot, in sicer peš, da bi mogla čimveč zasluženi a darovati za sina Marka, ki je bil že v samostanski višji šoli. Gregor je čuval dom, popoldne pa bi se tudi on potegnil na semenjt ko bo vse najbolj živo in Židane volje.
Na dvorišču je Tilka opletala lojtmice. Z Nikom sta privezala vence za ročice in pogrnila sedeže s konjskih plahtami. Dekle je obleklo pražnjo obleko ter si dolgo časa spletalo lase pred ogledalom. Bila je vesela in sama s sebol zadovoljna. Priskakljala je na vežni prag in zaklicala: «Ni' ko! Poglej me! Kaj praviš?» Fant se je ozrl, oči so zažarele in od veselja je tlesknil z rokama: «Zares si lep3' Tilka!»
«Hitro se preobleci še ti! Tukaj imaš novo srajco. Kupila sem jo zate. Ali ti je všeč?« Obrisal si je roke in vre' prosto kakor otrok božal z očmi zdaj Tilko, zdaj srajcp' ki mu je silno ugajala. Nobene besede ni mogel spraviti >z sebe. Tilka se je poredno zasmejala in skočila v vrt. Na' trgala je svežo dišečo elvižo in rdeče nageljne ter pej2 pesmi, ki so *se jih naučili za prazniški dan. Pred njo )e stopil Niko. Oblekel si j<* naj lepšo obleko, kateri se je praV lepo prilegala nova srajca. V zadregi je povprašal Tilkp: «Zdaj pa ti poglej, če sem ti všeč!» Obraz se ji je zasvetil’ Par trenutkov je obstala, vzela glavnik in počesala Nikotu prečo v valovitih laseh.
«Tako, sedaj si fant, kakor gre!» je vzkliknila. Vzel3 mu je klobuk in za trak zataknila šopek.
«Tilka, tako rad te imam!» je dahnil.
«Jaz pa tebe! Glej, da se boš odrezal!« je naročil3' stekla v vežo po svileno rutico in zaklicala Gregorju: «At3' z Bogom! Zdaj gremo!«
Konja sta bila naprežena. Zavedala sta se svečani trenutka, hrzala sta in dvigala glave. Niko je posadil Tilk0 na povprečno desko od spredaj, sedel zraven nje, nategi” vajeti in pognal.
«Z Bogom, očka! Na svidenje!«
Pred hišo je stal oče Gregor. Ponosno je gledal, kak0 je voz oddrčal, in smeje je odzdravljal hčerki, ki je o13, hala z roko, in hlapcu, ki je dvignil klobuk in zavriska1,
«Hentano, kakšen par!»	#	.
Kmjalu je zadrčal po klancu še drugi voz, ki ga je vod1 Petrov Janez.
VlkTORIJSKIM SLOVENCEM
OD
TOBIN BROTHERS funeral direetors
NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA
North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 Malvern 1382 High Street, 509 4720 Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460
Dekleta so si bila izbrala za voznika Nikota, moške Pa naj bi peljal Janez. Pevke so pripravljale zelenje, da z njim opletle oba voza. V vasi so prisedli še drugi. Med 'belimi vriski in vzkliki so se odpeljali po cesti. Ljudje s° se umikali do grmovja, vsega oprašenega od cestnega Prahu. Na prvem vozu so zapela dekleta. Niko je samo-2avestno držal vajeti in s klici opozarjal romarje, ki so se Snetli v gručah po cesti. Dekleta s šopki v nedrij ah so popravljala znance in se šalila med seboj. Za prvim vozom drdral drugi. Vsi fantje in možje so bili jasnih obrazov, ct°vtipni in zgovorni, samo organist se je držal slovesno in Oskrbljeno, kakor se spodobi.
V	visokem stolpu, ki je štrlel med košatimi kostanji, 'e udaril veliki zvon. Podregal je manjše, ki so se mu po-Orno pridružili. Vozniki so pognali, pešci so pospešili ko-
Cela reka romarjev je valovila okrog cerkve.
Voznika sta ob potoku razpregla konje ter jih privedla v senci. Moški so se prerili v Ludvikovo kolibo in si Uročili vina, da jim bodo glasovi bolj čisti. Organist je >|ervozno pazil, da se ne bi kdo opil. Dekleta pa so po viju-Sastih stopnicah odšla naravnost na kor in pomolila k Ma-
božji, ki je blestela v svečah na oltarju. Prostorna Cerkev se je polnila z ljudmi. Šumelo je kakor v panju.
Spet se je oglasil v linah veliki zvon in naznanjal za-|jetek pridige. Med gnečo so se drenjali pevci, ki so komaj °Segli kor. Organist je zaklenil vrata, da ne bi pritiskali ITled pevce drugi ljudje, ki so iskali primernega mesta v trenapolnjenem svetišču. Pridigar je v dolgem govoru veliki Mater božjo. Trije mežnarji so se prerivali med gnečo Iri zvonili s pušicami, da bi nabrali čimveč miloščine.
, Organist je sedel za orgle. Zaskrbljen in razburjen je ekel registre pa jih zopet porival nazaj. Pevci so si raz-
l.	.li note in se sklanjali nad ogrej o ter motrili ljudstvo,
.1 Je valovilo kakor bilke na travniku. Dolgo pridigo je ^ljučil težko zaželeni amen.
vr.. Pevci so se razvrstili okrog orgel. Tik omare je stal !ko in pogledoval izza not na Tilko, ki se je z ruto pihljala žarečem obrazu. Zvonec je poklical iz zakristije duhov-,®i ki so v blestečih oblačilih obdali oltar. Organist je Pritisnil, se natezal, majal, sukal glavo in s prsti brzel po ,'Pkah. Mogočni akordi so se odbijali ob poslikanem stropu n kakor ob nalivu padali na množico, ki je drhtela v pri-akovanju. Oglasila se je pesem. Ljudje v cerkvi so stezali ^ratove in srebali glasove, ki so postajali od pesmi do pesmi s.°£°čnejši. Po darovanju je Niko zapel samospev. Odpel je ovratnik, stopil na pručico in se odkašljal. Glas se mu •jV začetku tresel, da so pevci zaskrbljeni gledali vanj.
je bilo srce in ji burno poganjalo kri. Glas se je urav-sj Vesil, dvigal v višino in mehko nežno gostolel kakor pri vcu. Vsi so se oddahnili in s ponosom povzeli ob koncu pesem, ki je zabučala in odjeknila v prisrčni prošnji. Glave cerkvi so se obračale na kor in se šepetaje povpraše-e: «Kdo pa poje?»
„Tovariši! Prehajamo na glasovanje. Kdor je za, naj dvigne roko!"
Vse roke so zletele gor, Raketeljc pa ni mogel ganiti niti ene. Obe sta spali! Bilo je grozno videti Raketeljca in vse navzoče. Mož je nič kriv podrl soglasnost in zaslutil, kaj bo iz tega. In je tudi bilo. Čez pol leta je bil še malo manj kot občan. Izgubil je prijatelje in znance; saj tudi ni pametno pa zdravo pohajati in se razkazovati s človekom, ki je proti, ko so vsi za.
Pa je minilo sedem dolgih let. Kazalo je že, da bomo Raketeljca, namočenega v špirit, zagrebli. Tedaj je počilo! Tisti sklep pred leti in vse, kar je bilo s sklepom v zvezi — vse se je popake-dralo! Ugotovili so strašansko škodo, neumnost, potratnost in sploh vse, kar se ob takih prilikah reče. Javnost je zahtevala krivce: z imeni in priimki. Brž so ugotovili nekaj navzočih in, ko so o tem premlevali na dolgo in široko, se je nekomu zareklo, da je bil takrat menda eden proti. Poiskali so zapisnik in so odkrili:
„Za predlog ni glasoval samo tovariš Raketeljc!"
Zdaj ga poglejte, Raketeljca! Zravnan, lep, nasmejan spet hodi v službo, se pravi, na položaj, ki so mu ga vrnili. Spet si je pridobil kup znancev pa prijateljev, spet tekmujejo, kdo mu bo lahko plačal pred šankom.
Je pa tudi moder in nič več ne razlaga o mrtvi roki, ki mu je nesrečo pa tudi srečo prinesla.
„Jaz sem že takrat pravilno presojal!" se trka že po malo bolj votlih prsih in se veseli funkcij pa časti, ki so ga nanovo zagrnile.
Albert Papler .
V )
Novo mesto ob Krki
Ker vidi torej Cerkev v obrambi človekovih pravic svoje poslanstvo, ne bo mogla nikoli dovoliti, da bi jo kdo skušal na tem področju “diferencirati”, se pravi ob vprašanju, ali naj te pravice brani ali ne, sejati v njene vrste razdor. To bi bilo tudi brez uspeha, ker je Cerkev na Slovenskem dovolj edina in enotna.
Zato je nepošteno, če kdo podtika klerikalistične namene tam, kjer se razpravlja o nevarnostih drugoraz-rednosti v naši družbi. Če o tem razpravljamo, je znamenje, da zahtevamo take konkretne razmere — in ne samo pravne določbe —, ki bodo zagotavljale in pospeševale resnično enakopravnost vseh. Papež nas opozarja, da se ne moremo zadovoljiti s “črko”, ampak moramo zahtevati "duha”. Tega “duha” prav gotovo ni, če o tem niti govoriti ne smemo in če tisti, ki o tem govori, takoj obvelja za “klerikalca”.
Vzrok za te pojave pa je med drugim tudi sedanja povezanost marksizma in ateizma. Nekateri sicer poudarjajo, da ateizem ni bistvo marksizma, vendar se s temi izjavami ne dotaknejo jedra vprašanja. Kajti hkrati odkrito priznajo, da marksizem vsebuje ateizem kot svojo prvino, čeprav ta ni njegovo bistvo. To pa je dovolj. Tak marksizem, ki je obvezna vzgojna smer naših šol, nujno -— a povsem neupravičeno in v nasprotju s .človekovimi pravicami — vceplja mladini ateistični nazor in ji ubija tudi intimno vernost. Z izgo-
Zbor se je dobro odrezal. Vsa zavist se je razkadi^ in vse pevce, celo organista, je prevzelo veselo zadovolj' stvo. Najbolj srečna izmed vseh pa je bila Tilka. Ta njen fant, ta voznik Niko, se je postavil! Organist je ves pote11 pobral note in potrepljal Nikota po rami. S kora so odhajali kot zmagovalci in samozavestno stopali mea množic^ Pri Ludviku so posedli. Moški so komaj čakali pijač®' Nazdravljali so si in obnavljali podrobne dogodke petjem. Dekleta so se razgubila med stojnicami in kupovala odpustke. Niko je hitel h konjem. Nakrmil jih je, pregle' dal voz in naročil pastirju, naj si kupi štrukelj in naj pazi na vse. Odpravljal se je k družbi. Iz £neče se je Vx}' rila Tilka. V roki je držala veliko rdeče srce s pisani*11 trakom.
«Niko, vzemi ga!»
Odvil je liste in čital: «Na veke tvoja!» Stisnil ji \e roko in jo peljal med množico k Ludviku. Ves svet mu r bil ena sama prelepa pesem, ki bi jo pel noč in dan, saB^ da bi bila ob njem Tilka. Na stojnici je kupil prstan in 1‘ ga nataknil na roko. Kot dva otroka sta stopila v kolib0-Pevci so vstali, dvignili kozarce in veselo nazdravili: «Živijo, Niko! Dobro si jo vozil!»
(Dalje pni1'
vorom, da je ateizem samo stranski, a še vedno sestav' ni del marksizma, pač ni mogoče opravičiti ateizacij6, ki se zavestno in načrtno dogaja v naših šolah. Z se krši tudi naravna pravica staršev do vzgoje otro^ ki jo je tako poudaril koncil.
Tu je tudi razlog, zakaj se pri nas vedno znova P° javlja vprašanje vernih učiteljev. Če se nemalo^11* zgodi, da so pri nas verni učitelji nezaželeni in so kl)u uradnim izjavam pogosto nekakšna neprijetnost v f>a ših šolah, ki jo bo treba počasi odpraviti, je to pa dovolj zgovoren dokaz, da nekoga moti njihova vefi>°sl kot taka. Moti tiste, ki želijo, da bi naša šola — narSj nost ali po ovinkih, to je tukaj povsem vseeno —■ pravljala vernost in vzgajala za brezboštvo.
Ni lahko uskladiti človeških hotenj in misli. Ni lah^0 celovito zaščititi vsega, do česar ima človek pravic0 Ni lahko zajamčiti svobode misli, izražanja in vest' Toda kdor to res iskreno hoče in želi, bo najprej pustil, da bodo vsi zainteresirani o tem svobodno i** pravljali in izražali svoje pripombe, če bodo opozafl3 na še ne povsem uresničene človekove pravice. Tu jim ne bo grozil in jim ne bo podtikal sovražnih 1,9 menov. V interesu naše družbe in njene prihodnosti r' da so vprašanja zadovoljivo rešena v vsej resnično8*1’ ne pa samo na vrhu ali pa samo na papirju.
Odlomek iz enega zadnjih člankov pokojnega nadškofa dr. Jožefa Pogačnik
SMREKA NIKOLI l\IE BO OMBU. .
Članek je izpod peresa mladega Slovenca, katerega rojstna dežela je Argentina. Kljub temu Marko po zavednosti prekaša marsikoga, ki ni več mlad priromal iz Slovenije v Sirni svet. Ne le argentinski mladini, tudi naši avstralski (in nje staršem!) veljajo Markove tehtne besede, zato jih pona-tiskujemo v MISLIH.
Kogar zanima: ombu je tipično južnoameriško drevo. Za nas v Avstraliji bi se moral naslov članka pravzaprav glasiti: smreka nikoli ne bo evkalipt . . .
žalostno je videti, kako velik del slovenske mladine Oskrbno opušča materinski jezik. Vedno bolj poredna je slišati skupino, ki bi se menila v slovenščini, 'n niso izjeme taki, ki odgovarjajo staršem v španščini, CePrav jim (j govorijo slovensko.
*skati krivce za to bi bilo nesmiselno in s tem ne bi problema. Vsi smo pa odgovorni za to, kar se bo nattii zgodilo. Jezik je eden temeljev, na katerih stoji n^a skupnost.
vsak izmed nas se je ali se bo nekoč vprašal: Kaj ^ravzaprav sem, Slovenec ali Argentinec? — Odgovor kaj jasen, čeprav ga nekateri ne morejo ali nočejo ti(teti: mi smo SLOVENCI, rojeni v Argentini. (Smo rei argentinski državljani, z vsemi pravicami in dol-n°stmi.) Naša domovina je tukajšnja zemlja, katera a,Tl je gotovo toliko pri srcu kakor Slovenija našim j,aršem. To pa ne spremeni dejstva, da smo Slovenci. ai tudi slovenski narod ni od zmeraj bival pod Trigla-l*1'1« ob Jadranskem morju . . . Smreka je smreka, l^rk°li jo vsadiš. Lahko oplodi, lahko degenerira, ^ celo izumre, a nikoli ne bo postala ombu . . . ^err>lja, v katero smo bili presajeni, je rodovitna in ni f. v*rcka, ki bi nam onemogočil, da naprej rastemo. ,e torej degeneriramo ali pa izumremo, je to le naša r>Vda.
Prvo znamenje tega pešanja je opuščanje materinskega jezika. Kako smo v zmoti, če mislimo, da smo več, če se pogovarjamo v španščini. Nasprotno. Tako počasi pozabljamo en jezik, in to privede do tega, da znamo manj, kar tudi v neki meri pomeni, da smo manj. Koliko bi nekateri ljudje dali, da bi znali dva jezika, mi pa se trudimo, da bi enega pozabili!
Še več: če nismo zmožni pravilno čutiti NAŠE narodnosti, čutiti da SMO Slovenci, kako naj torej “igramo” Argentinca, vrednega Argentinca? Le poglejmo, kaj posnemamo, in kakšne “Argentince” posnemamo! španščina, ki jo slišimo med mladimi, prav gotovo ni najboljša, in tudi ne najbolj čista (v obeh pomenih besede).
Drugi vzrok za opuščanje slovenščine je lagodnost. A vsak kristjan ve, da ni vedno prav, kar je najlažje; skoraj vedno je narobe. (“Življenje ni praznik . . .”)
Potrudimo se torej, da bodo naši sinovi lahko ponosni na nas, kakor smo mi ponosni na naše starše.
BODIMO VEČ, BODIMO PRAVI SLOVENCI! Argentinci nam bodo hvaležni.
S	tem VEČ se ne postavljamo nad druge. Če se človek potrudi, se lahko izboljša, izpolnjuje in tako postane bolj podoben Bogu. V tem oziru je VEČ kakor prej, je bolj popolnoma človek.
MARKO JERMAN
Med adelaidskimi Slovenci zelo poznana zdravstvena delavka 8°spa ANICA RANT opravlja poleg redne službe pri zdravstveni ••stanovi tudi svojo privatno prakso chiropraktike v Reynclli, 233 South Main Road. Letos v februarju je v svoji stroki dosegla naslov doktorja chiropraktike na mednarodni ustanovi Preston Institute, Chiropractic College, Melbourne.
K doseženemu uspehu rojakinji vsi Slovenci v Južni Avstraliji •skrcno čestitamo in ji želimo tudi v bodoče še mnogo uspehov v njeni panogi udejstvovanja.	Dr.	S.	Frank
Čestitkam se pridružujejo tudi MISLI, ki že dolga leta' prav °d pričetkov Aničine družine, prihajajo k Rantovim.
121
LETOŠNJI APRIL je prinesel v Avstralijo prvo skupino ameriških Slovencev, ki so se odločili za kratek obisk (menda dva tedna) in ogled naše celine. Potovanje je organiziralo slovensko potovalno podjetje “Kollander World Travel Agency” v Clevelandi', Z.D.A., skupino
—	najavljenih je šestdeset oseb — pa vodi znani clevelandski slovenski radijski napovedovalec Tony Petkovšek.
Več o obisku tokrat še ne vem poročati. Ja pa poskus vreden našega zanimanja. Morda bo privabil med nas nove skupine ameriških rojakov, pa tudi med nami zanetil misel na ameriško Slovenijo ter prej ali slej dvignil kako našo skupino na polet preko Pacifika. Končno svet res postaja vedno bolj majhen. Nič ne bo narobe, če se Slovenija v svetu med sabo tesneje poveže in bolje spozna. Tudi kulturna izmenjava med slovenskimi skupinami po zdomstvu bi prinesla svojo korist, saj se vzdržujejo pod enakimi ali vsaj sličnimi težkimi pogoji. In svobodna bi bila, brez izrabljanja v politične namene, kar je žal nujna primes raznim “kulturnim izmenjavam” z republiko Slovenijo . . .
Ameriškim obiskovalcem kličejo tudi avstralske MISLI iskreno dobrodošlico v upanju, da se bodo vračali domov z najlepšimi spomini na deželo “down under”.
V	NEMČIJI blizu Munchena sta 28. marca v avtomobilski nesreči izgubila življenje rojaka: duhovnik Franček Križnik in pa bagoslovec petega letnika Martin Kastelic. Križnik je bil zadnje leto v uredništvu “Družine”, v jeseni pa je dobil študijski dopust, da bi na miinchenski univerzi dokončal doktorat iz filozofije. Oba pokojnika so prepeljali v domovino: Križnik je bil pokopan 1. aprila v Šmarju pri Jelšah, Kastelic pa 2. aprila v Šempetru pri Novem mestu (Otočec). Podrobnosti o nesreči nam niso znane.
GOSPODARSKI SPORAZUM med Evropsko gospodarsko skupnostjo (EGS) in Jugoslavijo je bil podpisan v aprilu. Zapad zopet rešuje kritično stanje jugo-gospo-darstva. V blagovni izmenjavi ima danes Jugoslavija
6	tisoč milijonov dolarjev deficita. Sporazum določa, da Jugoslovani izvažajo svoje blago prosto, to je brez carinskih in količinskih omejitev v deset držav EGS (z majhnimi izjemami). Dalje urejuje položaj jugoslovanskih delavcev na delu v tujini za izenačeno socialno
zavarovanje itd. — Jugoslavija je zašla že pred leti v težave, ki so se stopnjevale s porastom brezposelno*11 in inflacije, vzrok zanje' pa je tudi nizka storilnost dela in slabo izkoriščanje obratnih zmogljivosti. JugoslaviJ3 ima sedaj možnost, da bolj uravnovesi zunanje trgovifl' ske odnose, če omeji uvoz predmetov splošne potrošnJe in dobavlja v rokih blago po konkurenčnih cenah.
1500-LETNICO rojstva sv. Benedikta praznuje letoS Cerkev, ki temu velikemu možu veliko dolguje. DolguJe pa mu veliko tudi človeštvo, saj celo današnja Evropa vedno živi od njegove dediščine. Cerkev je sv. Benedik*3 nedavno razglasila za zavetnika Evrope, posebej še za; hodnoevropske kulture. Svetnik je namreč s svoji11'1 redovniki ohranil in razširil najboljše pridobitve stare rimske omike med tedanje evropske narode. Z globok0 premišljenimi vzgojnimi prijemi je postavil temelje vef’ ski miselnosti, ki je bila sprejemljiva za sleherni narod-svojim pravilom “Moli in delaj!” so benediktinski samostani neverjetno mnogo napravili za dvig umne?11 gospodarstva, z načrtnim prepisovanjem rokopisov P so ohranjali neprecenljive zaklade antične umetnosti > znanosti v času, ko se o tisku in tiskarnah človeštvu še1,1 niti sanjalo. Če se danes Evropa ponaša s tako visok stopnjo duhovne in materialne kulture, gotovo za to veliki meri dolguje sv. Benediktu in njegovim nihom.
“Naša civilizacija je pozabila, da je rojena iz Krist11 sove krvi,” je zapisal nobelovec Alexis Carrel. V okv’ te “pozabe,” ki je marsikdaj žal namerna, sodi tu dejstvo, da je sodobni Evropi izginil iz spomina sv. p, nedikt s svojim neprecenljivim delom. Naj ga letošnjivl soki jubilej 1500-letnice njegovega rojstva spet posta' tja, kamor v pravično zgodovino upravičeno spada.
V	AGRENTINI je med našimi rojaki dne 22. januafi3 letos zaključila svojo zamsko pot gospa Ivanka Žuze. Dočakala je starost 83 let. Kot vzorna krščanska mat>^ pred leti prejela papeževo odlikovanje. Pokojnica j dala življenje šestnajstim otrokom, od katerih so ^1 hčerke zdravnice-misijonarke, dva sinova sta jezuits* duhovnika, eden pa salezijanec.	,.fl
Žužkova družina je do konca vojne in bega v Avstr'^
živela v Ljubljani. Kljub težkim razmeram v begun: in potem v izseljenstvu je mati vsem otrokom pomagaj skozi šole in jih vzgojila v pristnem krščanskem in s venskem duhu.
ELVIS PRESLEY — kdo ne pozna tega imena? ^ tovo je bil najbolje plačana zvezda vseh časov, čeprav -1 pogosto nastopal tudi brezplačno v dobrodelne nameflfj
V	svojem življenju je izdal 60 velikih plošč, več kot malih; nastopil je v 30 filmih, ki pa niso ocenjeni k prida. Leta 1956 je postavil do danes še neprekoslJ*
rekord: sedem zlatih plošč v šestih mesecih snemanj- ,
svetu
drži pa rekorda s tem, da je do danes prodanih po sv 250 milijonov njegovih plošč, kajti rekord števila p'° še vedno pripada legendarnemu Bing Crosbyju: nie-vih plošč je bilo od leta 1925 pa do danes prodanih 11 manj kot 365 milijonov. . .
Državljanska vojna se bliža Salvadorju in le ’°talne reforme socialnih struktur lahko preprečijo rvavo kopel, je še nedavno izjavil salvadorski nadškof scar Arnulfo Romero. Neutrudljivo se je zavzemal Pravice zapostavljenih, govoril jasno in odločno —
•	marca ga je med maševanjem zadela niorilna krogla.
0	morda njegova mučeniška smrt preprečila njegovo Spoved? če ni prepozno celo za pametno socialno in ‘-grarno reformo. Vse narodovo bogastvo je v rokah Maloštevilnih posestnikov, revščina med ljudstvom pa ^popisna. Cerkev je že dolgo dvigala glas in opozarja vlado na težak položaj, ki ni v soglasju s človeškim st°janstvom. Zdaj je moral za to nadškof dati celo Sv°ie življenje . . .
SLOVENIK, naš rimski papeški zavod, je med av-ralskimi Slovenci znana zadeva, saj smo pred njegovo tvoritvijo tudi mi pomagali z nabirko, da je do njega /‘šlo. Rimski slovenski list “Med nami” pa je v svoji ar,uarski številki ugotovil, da imamo Slovenci poleg temnega SLOVENIKA tudi dve SLOVEN1KI. SLOVE-^,KA se namreč imenuje nova avtocesta, ki vodi v Jubljano, Z istim imenom pa je krstil slovenski misijo-je r °- Cukale tudi novo cerkev v Kalkuti. Znano je, da v |eku let precej slovenskih misijonatjev delovalo v In-
diji
*n eden za dfugim odhajajo v večnosi. Pred par leti
' umrl nam znani in od MISLI posinovljeni misijonar ' Stanko Poderžaj. Naj bo vsaj ta cerkev priča sloven-
ske
Prisotnosti v daljni indijski deželi še dolgo potem, ko
1° zadnji naših misijonarjev omahnil pod težo dela in l- Zato je cerkev dobila ime SLOVENIKA in kar poda
Seji.
Q SLOVENIK in dve SLOVENIKI — kar lepa trojka in embe vredna zanimivost.
b|DOPlSNIK National Catholic Reporter-ja Peter Heb-že^Waste Je objavil govorico, ki jo je slišal v Rimu in je
I	ar precej glasna: Papež Janez Pavel II. naj bi še pred
1	obiska znanega kapucinskega patra Pija, ki je dolga a nosil Kristusove rane (živel je v samostanu San Gio-j ,nn' Rotondo in je tam tudi umrl 23. septembra 1968). li^Smatik, ki je mnogim videl v dušo in je napovedal ve-(j0° Prihodnjih dogodkov, je baje Wojtilu povedal, da k ‘zvoljen za papeža. Dodal pa je tudi, da bo vladal le krv ^asa 'n se k° nJe80v0 papeževanje končalo v
*et!
■	^ napovedi si ljudje papeževe bližine razlagajo, za-
kaj je papež tako aktiven in si ne dovoli dovolj počitka: če mu je čas papeževanja zares skopo odmerjen, hoče v njem storiti čim več. Njegov delavnik je res tako naporen, da bi ga redko kdo zmogel.
KAJ VSE si bodo še dovolili proizvajalci, da bodo vsiljevali svoje blago brezmiselnim potrošnikom! Najnovejša metoda so roboti. Coca-Cola podjetje uporablja take robote po trgovinah ZDA, Kanadi, Zapadni Nemčiji, Angliji in na Japonskem, začelo pa bo z njimi baje tudi v Avstraliji (če že ni). Ko robot zazna, da kupec seže po brezalkoholni pijači drugega podjetja, se oglasi in skoraj razhudi. Zatrdi, da je kupec napravil nelogično izbiro, naj steklenico vrne in kupi raje Coca-Colo. Kot trdijo, je metoda kaj učinkovita. . .
ŠVEDSKA ni katoliška dežela, zato se kaj zanimivo sliši poročilo, da tamkajšnjih šest tisoč priseljenih Slovencev predstavlja kar eno sedmino vseh katoličanov na Švedskem. Morali bi po svoje kazati katoliški zgled in v vsakdanjih odnosih približati katoliško Cerkev švedskim protestantom. Saj to je končno poslanstvo slehernega katoličana. V resnici pa zadeva ni tako lahka, če priseljenci gojijo le željo po hitrem ekonomsken napredku, a ver a jim je morda celo doma veljala zgolj za tradicijo. Taki še sami odpadejo v tujih okoliščinah, namesto da bi vplivali s svojim odločnim zgledom na novo okolje.
Rojaki na Švedskem so dobili nedavno stalnega slovenskega duhovnika, da bodo lažje ostali zvesti Cerkvi in rodu, pa vršili tudi svoje poslanstvo kot katoličani med protestanti. Mnogi le radi in redno prihajajo k slovenskim mašam, kljub za evropske razmere velikim razdaljam in zlasti pozimi hudim vremenskim nepri-likam.
NEMŠKA pisateljica Benedicta Kempner, ki je že izdala knjigo o duhovnikih pred hitlerjanskimi sodišči, je zdaj objavila tudi knjigo z naslovom “Redovnice pod kljukastim križem.” Zbrala je nadrobne in zanimive podatke, ki popisujejo odpor redovnic-bolničark zoper “evtanazijski program” nacističnih veljakov, deportacije in pobijanje “nearijskih” redovnic v nizozemskih samostanih in preganjanje redovnic na Poljskem. Iz knjige je razvidno, da je v Nemčiji v času hitlerjanskega režima v preganjaju nasilno izgubilo življenje nad 400 redovnih sester.
W.
&ISKO za Sydney in okolico!
kličite me za praznovanje zarok in porok, rojstnih obletnic ter drugih
veselih prilik! Igram po želji vse vrste glasbe in imam eP° izbiro angleških, slovenskih, nemških ter drugih plošč za triade in stare, štiri ure najboljše glasbe za 85 dolarjev!
. ^riporoča se JOŽEF ROBAR,
I	1 Garfield St., Wentworthville, NSW, 2145 Ljeiefon: 636 7157
OŠ © ^ o
naših mirnih
PESMICA O KRUHKU
MAMICA BI KRUHEK PEKLA,
TODA MOKE NI.
“TECI, TECI,
MLINU RECI,
ŽITA NAJ ZDROBI!”
“RAD BI ZLATO MLEL TI ŽITO,” MLINČEK ROPOTA.
“TECI, TECI,
NJIVI RECI,
NAJ PŠENICE DA!”
DALA NJIVA BI PŠENICE,
TODA ZRELA NI.
“TECI, TECI,
SONCU RECI,
NAJ JO POZORI!”
SONCE ŽITO POZORILO,
MLINČEK GA DROBI,
OJ, ŽE KRUHEK,
DOBRI KRUHEK,
IZ PEČI DIŠI!
VIDA BREST
DRAGI OTROCI!
Danes predstavljamo gdč. ADRIJANO N. CEFERIN, ki je v decembru zaključila z odličnim uspehom študije
Dragi striček!
Zopet si me razveselil, ko si mi dal priliko za t>af' vanje velikonočne slikice. Ko sem prišel iz šole, mi )e mama povedala in takoj sem jo ščl barvat. Mog^11 bom pa le jaz izbran.
Moram povedati, da je to zadnja slikica, ki jo t>ar vam v Avstraliji. Dragi striček, sporočam Ti, da bova z mamo zapustila Avstralijo in se še to leto vrnil3 Slovenijo. Lani je umrl moj ata in smo morali spremi niti vse načrte.
Sedaj Ti pa voščim vesele praznike, kakor tudi vsel11 Kotičkarjem po Avstraliji. — Danny Poljanec, 12 let' Ardrossan, S.A.
j g*
Dragi striček! — Sem še majhna, a vedno rada p°i> dam, če je v Kotičku kakšna slika. Zelo sem bila vesč'a' ko si jo dal v zadnjo številko. Lepa hvala, striček!
Ime mi je Sonja, stara pa sem osem let. Sliko ^ pobarvala sama. — Sonja Rotar, Mulgrave, Vic.
NATEČAJ barvanja slike v prejšnji številki je leP° uspel. Najlepše slike so napravili: Rosemary Radesi^ (8 let), Anne Birsa (5 let), Sonja Rotar (8 let), Irel,c Turk (12 let), Dannj Poljanec (12 let) in Kata^i,,, Peršič (8 let), ki mi je v pismu narisala tudi velik in lep pirh. Težko je bilo izbirati, zato sem odločil. ^ bom namesto enemu podelil nagrado kar šestim najb°w' Šim. Kajne, da nima nihče proti? Ostali ne bodite lostni! Pa drugič spet poskusite srečo! — Striček.
iz naravoslovnih ved (Rachelor of Science) na Mo118* univerzi v Melbournu. Je drugorojenka iz znane venske akademske družine. Njena mati Aleksandra j* upoštevana v literarno-jezikovnih in vzgojnih kroP1 Slovenskim naseljencem je bolj znana po dejavnost1 avstralskih etničnih zadevah.
Jana, tako jo kličejo doma in prijatelji, je bila r° jena pred dvajsetimi leti v Melbournu. Obiskovala J* državne šole. V razredih je bila med najmlajšinii* ? učenju med najboljšimi. — V prostem času doma ve" , rada pomaga v gospodinjstvu, na vrtu itd. Ob poči*1" cah gre z družino na taborjenje. Njena priljubljena rll? vedrila so: plavanje, ribolov, peš hoja in smučanj«1 .
Letos posluša predavanja na ljubljanski univerZ'
,ot°' flii'
V	počitnicah bo prehodila slovenske pokrajine, prep' vala sosednje dežele. S študijem in bivanjem v Slov« spoznava slovenski jezik in kulturo v zgodovinskih sežnostih ter razmere slovenskega življenja.	..
aer &
Po povratku domov se bo odločila za specialk' v šolstvu ali industriji. Misli na zaposlitev v svoji
iiU
ki, a se ne plaši drugačnih razmer. Lahko se bi tudi kuhanja, ker ljudje morajo jesti.
Janin primer spričuje življenjski optimizem in Pr;j pravljenost za delo, ki je lahko samo v spodbudo A'1 doraščajoči slovenski mladini.
WAGGA WAGGA, N.S.W. — Resnično ste me pre-Stnetili, p. urednik, v zadnji številki MISLI s člankom 0 mojem barvanju pirhov. Lepo ste predstavili moje Prizadevanje k širjenju slovenskih običajev v tej deželi. Morda Vas bo zanimalo, da so nekatere šole v Waggi a8gi že vpeljale barvanje pisank. Uporabljajo risbe ^ navodila, ki sem jih v ta namen pripravila. Isto se f&ja tudi v nekaterih tukajšnjih ženskih organizaci-
do|
iah.
Tudi zbirka moje “suhe robe” se počasi izpolnjuje. /edi aprila bom razstavljala na letni prireditvi "Wagga istorical Society”. Čim mi bo čas dopuščal, bom sku-pripraviti par kosov za melbournsko etnološko , ,r«o — če seveda mislite, da bi bilo primerno. (Veseli “°mo Vaše pošiljke in se Vam že zdaj zahvaljujemo. — P; ur.) — Prisrčno vse pozdravlja in želi blagoslovljene 'elikoncčne praznike — Sonja Hribar.
°ttoway, s.a. — Pošiljam naročnino za naše ra8e MISLI in seveda tudi nekaj za Sklad. Za kaj več ^Pisati pa kar ni časa, četudi sem že v pokoju — vedno ,e doma dovolj dela z vrtom in živalmi.
ker še nihče ni poročal: v dnevnem časopisu sem ?i('ledil žalostno novico o smrti med nami. Pove, da je j,e 5. marca v St. Andrew’s Hospital-u umrla gospa ^NčIšKA JOŽEFA LIKAR r. Šajina. Imela je ko-^ai 47 let. Zapušča moža Stelia ter hčerki Heleno in a,T>ijano. Pogrebna maša je bila v slovenski cerkvi na ct° 8. marca ob devetih, nato je sledil pogreb na 0|<opališče Centennial Park.
Likarjevi družini, ki živi v adelaidskem okraju Beau-
Hlo
P«r0(
nt> tudi v MISLIH iskreno sožalje, pokojnico pa pri-
Sl
c<*m v molitev.
ovenske pozdrave vsem bravcem! —- Stanko Šubic.
s cARINA, QLD. — V marčni številki MISLI sta go-l°ua Mirko Cuderman in Jože Vah poročala o nad-k Uspešnem praznovanju srebrnega jubileja naše bris-anske PLANINKE. Prav je, da tudi širša javnost zve za e nastope, jaz pa bi rad na tem mestu dopolnil, kar stil- °ba Poro^eva^ca Pr' omembi mojega govora izpu-dQ-Oba namreč omenjata, da se je govor podpisanega ®knil delovanja "Planinke” od ustanovitve do da-jeS’ torej zadnjih 25 let. Toda temu ni tako. Splošno , ?nano, da smo se brisbanski Slovenci združevali že
^ t * 1
l„ lr' leta pred njenim rojstvom — torej že od leta In to po zaslugi pokojnega Cirila Vuga, pozneje p P° zaslugi posameznih požrtvovalnih rojakov. Ta . Poročilih neomenjena ugotovitev je važna, kajti mno-so pozabili, spregledali ali pa nočejo vedeti in ceniti “p|0v takratnih posameznikov pred ustanovitvijo ®n'nke“, dasiravno so bili takrat časi težji od dana-
■	Res pa je, da vse takratno delo ni slonelo na dru-|(C^n‘ Podlagi, nego le na ramenih zavednih posamezni-Sv0’ so PoleS svojega rednega dela radi žrtvovali
UPOŠti
moči v prid skupnosti. Toliko resnici na ljubo in
ž\m
m
Na tretjo postno nedeljo, 9. marca, smo imeli brisbanski Slovenci izredno čast pozdraviti v naši sredi nepričakovanega gosta iz Slovenije, župnika iz Spodnje Idrije — g. Stanka Ipavca. Imenovani je nečak našega pokojnega rojaka Josipa Fona. Ob lanskem obisku Slovenije sem na prošnjo g. Fona obiskal tudi Spodnjo Idrijo, kjer sem na začudenje prav od g. Ipavca zvedel, da se g. Fon nahaja v bolnišnici. Nisem mislil, da se bomo srečali tudi tu v Avstraliji, kjer se g Stanko nahaja za nekaj tednov na počitnicah pri sorodnikih. Tako je obiskal tudi gospo Sonjo Fon in brisbanski Slovenci smo imeli priliko za izredno slovensko mašo. Na hitro in večinoma preko telefonske žice napovedana maša je prinesla še kar zadovoljivo udeležbo. Hvala vsem, ki so pripomogli s sporočili k temu izrednemu obisku! Žal je velikonočni ,čas g. Stanka klical prehitro nazaj med svoje idrijske ovčice — upam. da je iz sončnega Brisbana odnesel najlepše vtise.
Na velike nedeljo zvečer sem gledal televizijski prenos papeške velikonočne maše na Trgu sv. Petra v Rimu. Vse me je še bolj zanimalo, ker sva bila z ženo ob najinem lanskem "potepanju’' po Evropi tudi tam in se rokovala z Janezom Pavlom II. Še vedno je ostal tako svež ter z jasnim glasom kljub vsem naporom, da se človek samo čudi, kako toliko zmore. Na koncu je voščil velikonočne praznike v številnih jezikih, med
ZAHVALA
61,1 bi|a
evanje. Upam, da ne bo zamere, saj so mi pri
Ob izgubi dragega strica LEOPOLDA VELIŠČEK, ki je preminul letos osmega januarja, se iskreno zahvaljujemo p. Valerijanu in sydneyskemu verskemu središču, dalje pevkam, prijateljem in znancem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji • poti. Posebna zahvala tudi vsem, ki ste mu v slovo darovali cvetje, ali namesto cvetja na grob darovali za bodoči “Ambrožičev dom” onemoglih.
Vsem, ki ste nam v dneh žalosti stali ob strani, še enkrat najlepša hvala in Bog povrni!
Nečakinji Milka Stanič in Sofija Hrast ter nečak Ivan Velišček z družinami.
pri srcu le pravična dejstva.
drugimi tudi v jasni in lepi slovenščini, kar se za nas take prijetno sliši.
Naj končam! Pa še drugič kaj! — Janez Primožič.
PORT LINCOLN, S.A. — Ker Vas zanimajo smrti naših ljudi in zbirate vse tozadevne podatke, Vam pošiljam tole sporočilo. Dne 15. februarja letos sem bila klicana na tukajšnji Health and VVelfare Centre. Slo je za prevod pisma mrtvega človega in sporočilo njegove smrti sorodnikom v Evropo. Tako sem zvedela, da gre za smrt priseljenca iz Tržaškega, ki je bil tu poročen z aborigenko in imel z njo pet otrok. Ime: Antonio
F T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty Ltd. 182 Norton Street, Leichhardt, N.S.W„ 2040
TAX CONSULTANTS — INSURANCE BROKERS
Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev, kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune ("Income tax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom V. FF.RFOLJA J M. THAMF E. WEINBFRC.
Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — “Tariff Companies”.
Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah: zavarovanja nepremičnin itd (VVorkers’ Compensation. Public Risk, Superan-nuation scheme, Pension Funds.)
Telefon: SYDNEY 560-4766 in 560-4490
.J
Starri, kar vsekakor zveni kot poitalijančen slovensk' priimek. Njegova pisma so bila sicer v italijanščini, zat° ne morem reči, če je še znal slovensko. Točnega rojst' nega kraja in datuma nismo mogli najti, rečeno pa ie bilo, da je redno pisal stricu v Trst. Nekdo je tu^1 omenil, da ima baje brata v Melbournu (če je res, pa seveda nisem gotova).
Pokojni je bil star okrog 50 let. Izgleda, da )e imel svoje otroke zelo rad. Je pa precej pil, kar Je škodilo njegovemu srcu, ki je končno odpovedalo. izjavah ni nikoli tožil, da bi imel kdaj prej kake srčne napade.
Antonio je bil pokopan iz tukajšnje katoliške cerkve; Udeležila sem se njegovega pogreba. Bilo je še precej ljudi, a domala vsi aborigeni. Očitno se s tukajšnji1111 belci ni dosti mešal in ga niso poznali. Morda pozn‘! njegovo ime kdo bralcev MISLI in bi vedel o njem W več povedati.
Z lepimi slovenskimi pozdravi! — Roža Franco.
MELBOURNE, Vic. — Nikjer še ni bila zabeleži1,1 smrt mladega slovenskega fanta PETRA CANDIR- 1,1 se je 26. novembra lanskega leta ubil v melbournske11’
HORVATH SCHOOL OF MUSIČ
Poučujem harmoniko na domu kjer koli v Melbournu
(za A.S.A. in A.M.E.B. izpite in spričevala) Prodajam tudi harmonike.
PETER HORVATH 23 SALISBURY RD., ASHVVOOD, VIC. 3^7 TELEFON: 277 6148
Dr. J. KOCE, 72 Essex Rd., Surrey Hills, Vic. 3127 — Tel. 836 3862
(Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih)
ČE HOČETE POTOVATI.
se z zaupanjem obrnite name. Imam v vseh večjih mestih Evrope in Amerike ne samo poslovne ampak tudi prijateljske zveze.
TOUR VVORLD INTERNATIONAL, 155 Collins Street, Melbourne, 3000 — Tel. 63 4832, Consultant Dr. J. KOCE
MELBOURNSKI SLOVENCI! kadar potrebujete TAXI TKUCK za selitev in podobno, se boste z MAKSOM HARTMANOM po domače pomenili za čas prevoza, delo pa bo opravljeno dobro in po konkurenčni ceni.
Kličite čez dan: 311 6366 RAPID TRANSPORT SERVICES PTY. LTD (vprašajte za Maksa Hartmana!)
Ob večernih urah kličite Maksovo Številko doma: 850 4090
c*traju St. Ki Ida West. Kakor se je izkazalo, je sedel na ikonski ograji, izgubil ravnotežje ter omahnil več nadstropij v globino. Peter je bil rojen v Celju 28. sep-*ernbra 1955. Še otrok je prišel s starši v Avstralijo. ^aj je bil zaposlen kot glavni natakar v eni melbournskih restavracij. Pokopan je bil na pokopališču v Dan-‘fenongu, kjer že od leta 1964 počiva njegov pokojni °že Jožef. Žalujoča mati Marija, ponovno poročena in 2iova ovdovela Wright, vodi kokošjo farmo v Gun-bo«
°Werju. Ni še prepozno za iskreno sožalje ob izgubi, je še ni prebolela.
Poročevalec.
Urarsko In zlatarsko podjetje: ALEXANDER WATCHMAKER & JEWELLER 31 The Centre, Seven Hills, N.S.W.
(nasproti postaje)
Telefon 622-1408
vam nudi 20% popusta • na vsa popravila ur in zlatnine (šest mesecev garancije) in 5 % na vse nakupe. Engraviranje imen brezplačno. HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND MADE IN OUR OWN WORKROOM Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte
o	ugodnih pogojih.
Priporočata se Edvard in Kristina ROBNIK
■	. vic. — Dragi oče urednik! Ko gremo po dolgih 'etih bivanja v Avstraliji domov na obisk, ne morem Qditj brez iskrene zahvale za vse, kar ste v teh letih dali naši družini: po MISLIH, pa tudi po slovenskem radiu, slovenskih mašah itd. . . . Naj se Vam ob tej priliki P°sebej zahvalim za MISLI, ki smo jih vsa leta redno Pojemali in jih še. Bile so pri nas vedno dobrodošle. P5* meseca do meseca sem dobivala v njih hrano, ki mi )e bila potrebna, zlasti prva leta mojega bivanja v Avstraliji. Prosim, da tri bodoče številke zadržite, dokler ne vrnemo iz Evrope. Ne bi želela, da se izgube. Če
11	kaj dolgujemo, me pa kar pocukajte za rokav.
Iz srca Vam kličemo: Bog Vas živi in na svidenje! — N.
, konček prijoka k mamici in ji potoži: “Stari ata se °^e z mano in Anico igrati Indijance . .
/No, zakaj pa ne?” se začudi mama.
Saj se ne more, ko pa ima glavo že skalpirano . . .
, pRODAJAM hišo v Sloveniji: na Studencih (Mari-
I	blizu železniške postaje. Kogar zanima nakup, dobi a^ko podrobnejše informacije glede stanja in vrednosti 'Se Pri lastnici. Pišite ali telefonirajte na naslov: VERONIKA ROBAR, 61 Garfield Street,
Wentworthville, N.S.NV. 2145 Telfon: (3) 636 7157
Potujete v Rim? — Dobrodošli!
HOTEL BLED
Via S. Croce in Glrusalemme, 40 00185 ROMA (ITALY) Tel. (06)777102
II.	Kat. — Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kontrolo. Centralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje.
"Tinka, ali kaj dosežeš pri svojem možu s solzami?" 'Oh. prav nič! Če začnem jokati, mož pravi:	Vse,
samo vode ne!' in gre v goslilno ...”
KDO BI VEDEL POVEDATI . . .
... kje v Avstraliji se nahaja rojak s priimkom GRDANC? .le že več let na peti celini, doma pe je z Dolenjskega. Po njem sprašuje (preko ene ameriških Slovenk, ki nas je obiskala s clevelandsko skupino) sestra Marija Spolarie, ki živi blizu Clevelanda v ZDA. Uredništvo MISLI bo hvaležno /.a kakršno koli obvestilo
o	iskanem.
IMATE NAMEN POTOVATI? Ivan Gregorich
(že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki se odpravljajo na pot) bo uredil za Vas vse potrebno!
Čez dan:
72 Smith Street, Collingwood, Vic. 3066 Tel. 419 2163 in 419 1584
Po urah:
1044 Doncaster Rd.,
E. Doncaster, Vic. 9109 Telefon: 842 1755
J
KRIŽANKA
(Sestavila Ivanka Žabkar)
Vodoravno: 1. skupaj povezana suhljad; 5. ena strani neba; 8. zelo pogosto moško ime; 9. neobdelana zemlja; 10. del roke; 11. prvega marca goduje; 12. žitni sad; 13. pleten; 15. krstno ime pisatelja Meška; 18. udomčene, ne divje (živali); 20. Alojzij po domače; 21..del pohištva; 22. vrsta kruha; 24. trava druge košnje; 25. lahko so sadni, zelenjadni ali cvetni . . .; 26. slična, prav taka; 27. odgovarja, zastavi svojo besedo; 28. glavno mesto Turčije.
Navpično: 1. vsakemu slejkoprej neljuba spremljevalka; 2. v vsakem tednu zapored; 3. odprta telesna poškodba; 4. letopisec (tujka); 5. glasovanje; 6. med sabo poznane osebe; 7. največja količina vode; 14. sredozemska povrtnina z užitnim omesenelim cvetom; 15. prebivalci Kozjega; 16. torba za dokumente in knjige; 17. nasprotje krivice; 19. od rje napaden; 20. igrača za uprizarjanje (navadno predstavlja človeka); 23. na splošno nepriljubljen ptič.
Rešitev pošljite najkasneje do 10. maja na uredništvo!
Temu se smejejo doma . . .
• Bolj je človek podkovan, težje ga jahajo.
• Problem zaposlovanja mladih strokovnjakov se bo rešil sam od sebe; sčasoma bodo prenehali biti mladi.
• Človek je edini potomec tiste živali, ki se najhitreje dresira.
• Tudi dolgovi so naše bogastvo, ki raste iz dneva v dan.
• Iz mnogih stolčkov bi lahko sestavili zatožno klop.
• Socialne razlike pri nas se smanjšujejo, ker delavci odhajajo v tujino.
“Presneto, kako je tale tunel dolg!”
“Ne pozabi, Jaka, da sva v zadnjem vagonu!”
“Če se mi bo službena pot slučajno zavlekla, da "e bom mogel priti še nocoj domov, ti bom poslal telegram,” je govoril mož ženi pred odhodom.
Ona pa; “Ni treba nič pošiljati! Telegram sem že na' šla v tvojem žepu in ga prebrala ...”
“O, dragi, če bi se še enkrat povrnili časi moje mlad0" sti, veš s kom bi se poročila?”
“S kom?”
“Spet s tabo.”
“Hm, to ti misliš! . . .”
Rešitev VELIKONOČNE KRIŽANKE so posla11 Emilia Šerek, Jože Grilj, Vinko Jager, Ivanka Žabkar' Anten Šajn, Lidija Čušin, Ivan Podlesnik, Francij Anžin in Marija Špilar, Ivanka Študent. Žreb je dol°c nagrado Ivanu Podlesniku.
-ktM
Velikonočna križanka: Vodoravno:
1	in 134 Ugankar želi vsem vesele velikonočne praznike. 19 selo, 20 No, 21 Dravinja, 22 Krn, 24 prostaki, 27 ep, 29 ep,
31	slap, 34 aba, 36 potok, 38 aa, 39 rogovilim, 40 ve, 41 Dolomiti, 42 uspeh, 45 kult, 47 atek, 48 ima, 49 tir, 51 prst,
52	ropa, 54 nemoč, 56 Ivan, 57 uredba, 60 Votan, 64 Ra, 66 li, 67 ne, 68 dr., 72 ni, 73 aa, 75 aa, 77 om, 79 et, 80 ar, 81 sv., 85 Ikar, 87 Rado, 90 gon, 93 om, 95 paž, 96 Kal, 97 opirata, 101 spim, 103 t. 1., 104 ol, 105 grupira, 110 Soda, 112 spotika, 113 reka, 115 Jezus Kristus, 120 ila, 212 tone, 122 paberki, 124 trn, 126 tri, 128 li, 129 Kapiteli, 130 Leander, 133 pretek.
5
Navpično: 1 uspavanka, 2 Ger;> Aloa, 4 no, 5 katoličanka, 6 anatomij*1''
7	rokomavharji, 8 ždi, 10 lama, 11 *ve'jj 13 sneg, 14 ej!, 16 Velikovčan, 17 sr.> ljubezniv, 22 Kalup, 23 nem, 25 sp°^| nik, 26 latinica, 28 posredno, 30 poet, • sv., 32 Pilat, 35 bet, 37 kita, 4L deffl. * p. s. 44 hrast, 46 trans, 50 runo, 51 Pr mor, 55 era, 58 drag, 59 bregast, 61 čiti, 66 la, 63 in 71 INRI, 82 »P01 83 zaletav, 84 ožg., 87 ro, 88 disk. omiliti, 93 otka, 94 mladike, 98 Pa’.nj A. D. 100 tast, 102 post, 106 ranil, ujeti, 108 Pepek, 109 rubin, 111 °rKa,<] 114 kope, 116 zalo, 117 selo, 118 ». UNRA, 123 reč, 125 re, 127 Ren, >' lek, 131 ne.
DOMAČA HRANA SREDI MELBOURNA!
“THE SAUSAGE MACHINE”
TAKE-AWAY SHOP
CENTRE P(,AZA,
Cnr. Bourke and Swanston Sts.
Nudimo Vam klobase, pečenice, krvavice in razne slične dobrote nepečene za nakup, ali pa pečene na oglu (Charcoal Grili), postrežene s hrenom, gorčico, raznimi solatami ali kislim zeljem. Domače juhe: ječmenova, grahova, lečna.
N** razpolago orehova in makova potica, sirova pogača, jabolčni zavijač in druge dobrote.
Priporočata se Valerija in Miha ROPRET
jw*i i i • r
s
9A LOWER PLAZA, SOUTHERN CROSS HOTEL BIJILDING, MELBOURNE
Tel. 63 16S0
Za razne prilike smo Vam na uslugo v na<em studiu, v cerkvi ali doma!
ZA POROKO: 75 različnih barvnih fotografij s poročnim albumom vred — samo $120.— Slike za potni list — v dvajsetih minutah!
Priporočani se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno.
p
Prav|jaino zasebno in za vse večje zavarovalnico.
,A- v. MOTOR BODY REPAIRS
1,7 LEWIS RD.. WANTIRNA SOUTH, 3152, VIC. — Telefon delavnice 221 5536
TOVVING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232-4314
Rojak VOJKO VOUK
Melbournskim Slovencem se priporoča kamnoseško podjetje VIZZINI MEMORIALS Verga Bros. Pty. Ltd.
9 TRAVALLA A VE., THOMASTOWN, VIC Telefon: 359 5509
Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako delo!
OPALI
Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda pred obiskom domovine ?
Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV, izdelujemo pa tudi ZLATNINO in SREBRNINO po lastnih načrtih ali Vaših željah.
Ko kupujete opale, drage kamne, zlatnino, zaročne in poročne prstane ...
OBIŠČITE NAS!
Pomenili se bomo v slovenskem jeziku!
KOVAC S GEMS & MINERALS
291-293 Wattletree Road,
EAST MALVERN (Melbourne), 3146 Telefon: 509 1611
Melbournski Tojaki!	
Želite morda kupiti po zmerni ceni	
KOKOŠI, ali zares SVEŽA JAJCA?	
Oboje Vam nudi kokošja farma	
Bruna in Alme SDRAULIG	
(komaj miljo in pol od Slovenskega grička	
v Elthamu).	
Research Warrandyte Road, RESEARCH	
Telefon: 437-1868	
Se želite naučiti voziti avlo?
ŠOFERSKI POUK
Vam z veseljem nudi
“FRANKA AVTO ŠOLA"
32	THE BOUI.EVARD, FAIRFIELD VVEST. 2165 N.S.W.
TELEFON: 72-1583
r~
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure)
Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potViih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .) Vam je na uslugo
Obiščite našo pisarno,
ki ima lastni prostor za parkiranje!
ERIC GREGORICH
Melbournskim rojakom je na uslugo
ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN LUBI PIRNAT 18 WRIDGWAY A VE., BURWOOD, Vic. Telefon: 288 4159
Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full denfure Service and repairs.
SLOVENSKO MIZARSTVO
se priporoča melbournskim rojakom za 'izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni.
FRANC ARNUŠ Telefon:	76 Beverley Road,
459 7275	ROSANNA,	Vic.
■ Kaj pa NAROČNINA?
SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc.
pozdravlja vse rojake in bravce MISLI s prisrčnim vabilom:
KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irving Street, PHILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedelj in praznikov, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p.m.
Nudimo različno vsakovrstno postrežbo in številne slovenske pijače.
Tudi Vam bo vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
SLOVENMN AUS ASSOCIAH
KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU!
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.