------    144    ------
Novičar iz domačih  in tujih dežel
Z Dunaja. — Dunaj zopet miruje« To vam je bil pretekli teden poln slavnostnega gibanja od zore do mraka, da bi mnogo naših listov potrebovali, ako bi hoteli opisati vse in toliko mnogovrstne svečanosti v proslavo sreberne poroke presvitlega cesarja. Iz vseh dežel širne Avstro-ogerske je poleg različnih poslanstev privrelo toliko deputacij in v obče ljudstva vseh stanov le-sem, da je sam Dunaj uni teden popolno imel obraz habsburške monarhije. Da bi Dunaj-čaoje vsako leto imeli tak teden, kakor je bil pretekli,. obogateli bi. Presvitli cesar pa je tudi v znaoi svoji milini spominkov v petindvajsetletnico svoje poroke sipai na mnogo strani: ustanovil je iz lastnega premoženja 40 štipendij po 300 gold. za revne in vredne dijake na vseučiliščih na Dunaji in Budapeštu (po 7 štipendij) , v^ Pragi (5), v Gradcu, Insbruku, Krakovu, Levovu, Crnovici, Koiošvaru in Zagrebu (po 3); — ubogim na Dunaji je daroval 10.000 gold., po milosti 1 je na več ali manj let v ječo obsojenih hudodel-uikov, v Avstriji 377, na Ogerskem pa 212 itd. — Po določbi presv. cesarja se je kovala tudi sreberna svetinja v spomin sreberne poroke, katere vrednost je 2 gold.; za to ceno jo morajo vse cesarske kaše tudi za plačilo vzeti.
—   Presvitli cesar je v ročnem pismu do ministra notranjih zadev izrekel, da so burne svečanosti pač že minule, a da hvaležni spomin na vse to ne bo nikdar izginil s srca njegovega. Minister naj pa da na javno znanje, da se Nju veličanstva vsem narodom najiskre-neje in najprisrčneje zahvalujeta. Mikaven za nas je v lom pismu posebno stavek, v katerem pravi cesar: „Jaz sem ponosen in srečen, da take narode, kakor jih moja država v sebi ima, morem smatrati za veliko družino svojo." Naj bi si te besede cesarjeve zapomnili tudi njegovi naj visi svetovalci!
— Zbornica poslancev tako počasi izgotovlja državni proračun za letošnje leto, da za mesec maj veljajo še propisi lanskega leta. — V obravnavah potrebščin finančnega ministerstva je posebno baron Di-pauli, tirolski poslanec in mož naše stranke, očital ministru samovoljno postopanje davkovskih in finančnih uradnikov pri nabiranji različnih davkov (dohodninskih, žganjarijskih itd.) Cele kupe pritožeb, ki dokazujejo krivično postopanje davkarij, je imel pri sebi, in ministru tako resnico v obraz drobil, da sta minister baron Depretis in njegovega urada načelnik Kertek dosti opraviti imela z zagovarjanjem dotičnih uradnikov, kar pa jima ni obveljalo, ker tudi dr. Kronawetter, dr. Mecger in še drugi liberalci so baronu Dipemli-u prikladali.
—  Volitve za državni zbor bodo, kakor se pozve iz poslanskih krogov, vršile se uže junija meseca. Toraj bo treba pripravljati se za-nje. Deželni zbori pa se imajo sniti še le v jeseni, — če po novih državnih volitvah ne bodo prej razpuščeni.
—   Med tukajšnjimi časnikarji je vse polno tudi sleparskih rokovnjačev. „Der Ostenu pripoveduje v svojem zadnjem listu pod naslovom: „Graf Hohenwart als Reklame" sledečo sleparijo: K nekemu državnemu poslancu je prišel nedavno neki „joumalist" (časnikar) , ki je uže zarad mnozih sleparstev tožen bil, rekši, da ga gruf Hohenwart pošilja z željo, naj se naroči na njegov časnik, ki bode kmalu „novo Presse" prekosil in o 4 tednih novo ministerstvo Hohenwart-Liembacher Weis pl. Starkenfels-Meznik Fanderlik vstva-ril. Po teh besedah razgrne polo papirja z naročniki na ta časnik, na kateri je že mnogo celoletnih naročnikov
z 12 gold. zapisanih stalo, med njimi tudi sam grof Ho-henwart; dr. Fanderlik je bil podpisan le s 6 gold. za pol leta, češ, da v tistem hipu ni imel več kot 6 gold. pri sebi. Vse to je bila gola sleparija, o kateri se grof Hohenwart ni malo smejal, ko jo je zvedel. Takih rokovnjaeev-žurnalistov je mnogo na našem Dunaji!
Ceska. — ,,Pokrok" piše v svojem čUnku , da so besede, katere je cesar govoril češki deputaciji, za celo državo jako imenitne in vzlasti v tem času pomembne,, ker je cesar zopet dejal, da bode skrbel, da se sporaz-umljenje obeh narodov v češki deželi naredi. — Tudi ,,Narodni Listy" menijo, da lepšega nasledka slavnost cesarjeva ne bi mogla imeti, nego bi bil ta , če se d& Cehom in vsem narodom v Avstriji enako narodno pravo.
Z Bosne. — Turčija je zdaj vendar privolila v to, da Avstrija s svojimi četami sasede važnejše kraje no-vipazarskega okraja, toraj tudi Novi-Pazar sam. Zasedba se pa ima zvršiti skupno s Turčijo, to je: avstrijski vojaki zasedejo vsa mesta skupno s turškimi, okraj (sandžak) pak ostane podložen turškemu sultanu. Kako dolgo imajo potem naši vojaki tam ostati, ni določeno, čudno je vsakako to, da imamo mi tukaj zopet nekako nalogo žandarja ali vsaj pomočnika Turčije, s katero se vsaj Crnigori in Srbiji ne bomo prikupili. Tukaj se vidi zopet magjarska roka, ki hoče zagozdo zabiti med Srbijo in Crnogoro. Tudi je težko verjeti, da bi se naši vojaki tako lahko sporazumeli s turškimi f razen tega nastane še vprašanje: kdo bo plačal stroške te zasedbe, če se bo vršila le Turčiji na ljubo?
Z Bolgarije. — Narodna skupščina je razšla se, ko so vsi zastopniki podpisali novo ustavo. Brž potem se je pričela nova bolgarska skupščina, ki je volila včeraj novega kneza bolgarskega. Ruski car je bil po knezu Dondukovu dal naznaniti jej , da za bolgarski prestol ne sme kandidirati noben ruski pod-ložnik. Toraj je bil za bolgarskega kneza voljen princ Battenberg, ki bo zasedel prestol z imenom „Aleksander L"   Bolgarija ima tedaj že svojega kneza.
Rusija. — Zavoljo nekaterih napadov na vladne osebe stavijo nemški listi rusko earstvo pred svet tako, kakor da bi bilo gnjilo v svojem jedru. Slovanski listi pa to prikazen razlagajo s tem , da napadi veljajo le nepriljubljenim osebam , ker je v viših službah preveč nem cev, kateri se s svojo brezobzirnostjo nikjer no prikupijo ljudstvu. Zadnje je tudi popolnoma verjetno. Čara samega narod časti in to tudi o vsaki priliki sijajno kaže.