GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN ŠOŠTANJA
Celje, sobota, 31. januarja 1953
LETO VI. —STEV. 4 — CENA 6 DIN
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1.
Po«t. pr. Tel. 20-07. ček. rač. 620-T-23«
pri NB FILRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne.
Četrtletna naročnina 75, polletna 150, celo-
letna 30e din. Izhaja vsako soboto. Poštnina
plačana v gotovini.
MLADINA,
V. kongres je pred nami!
Se dober mesec nas loči od dneva, ko
se bodo v Beogradu sestali predstavniki
mladine Jugoslavije, da skupno anali-
zirajo uspehe in slabosti v delu mla-
dinske organizacije. Naša mladinska
tradicija je, da vsak svoj kongres sve-
čano dočakavio ter da v predkongres-
nem času svoje delo čim bolj poživimo.
Tako je tudi pred našim V. kongresom.
Večina mladinskih aktivov tekmuje v
čast V. kongresa. Za to tekmovanje niso
postavljene neke posebne točke, am-
pak se tekmovanje razvija v pojača-
71 em vsakodnevnem delu. Naloga članov
LM je čim aktivnejše sodelovati na i^seh
poljih izgradnje socializma. Da bi pa
mladina bila tej svoji nalogi kos, je
nujno posvetiti vso pozornost ideološko
politični vzgoji. Naša mladijiska vod-
stva so to pravilno razumela. Mladina
študira material VI. kongresa Zveze
komunistov, in sicer ponekod skupno s
Fronto, nekje pa mladina sama zase.
Tudi, tekočim političnim dogodkom po-
sveča mladina vso pozornost. Nekateri
aktivi so uvedli prakso, da na vsakem
sestanku nekdo poda politični pregled
in se potem razvije tudi razprava. Kot
najboljši v tem so se izkazali aktivi
gimnazija Pilštanj, imški Kozje, Griže
in drugi. Tudi na dr\igih poljih dejav-
nosti je delo mladine živahno, n. pr. na
kulturno prosvetnem polju. Kot primer
naj navedem aktiv Ostrožno pri Po-
nikvi, ki je bil šele pred kratkim usta-
novljen. Čeprav je Ostrožno vas, kjer
ne obstoja kult. prosvetno društvo, so
vendar mladinci sami pripravili igro
»Volkodlaki«, s katero so že nastopili v
Ločah. Tudi v Slivnici je bila mladina
tista, ki je v zadnjem času razgibala
delo KUD. Aktiv vajeniške šole v Bra-
slovčah je v celoti vključen v društvo
»Partizan«. Tudi na Polzeli mladina ze-
lo dobro dela.
Nekatere organizacije so poskrbele,
da je zunanji videz priprav za kongres
res dostojen. V mladinskih sobah, šolah
in drugod lahko vidmo napise, ki nas
spominjajo na bližajoč se mladinski
praznik. Prav bi bilo in tudi potrebno
je, da vsi aktivi posvetijo temu vpra-
šanju vso pozornost. Naj ne bo primer-
nega mesta v okolici, ki bi ne bilo iz-
pisano s predkongresnimi parolami.
Važna naloga naše organizacije je po-
staviti in utrditi aktive in občinske ko-
miteje LMS v krajih, kjer so možnosti
za to. Zavedati se moremo, da bodo ob-
činski komiteji odslej tisti najvažnejši
činitelj, ki bo usmerjal vso mladinsko
delo v posamezni občini. Vrsta občin-
skih konferenc, kjer so bili izvoljeni
komiteji, se je že vršila, tako v Žalcu,
Polzeli, Rog. Slatini, Petrovčah, Laškem,
Ločah, Šentjurju in drugod. Na teh kon-
ferencah so pa vse premalo razprav-
ljali o delu mladine in o nalogah, ki
jo čakajo. Ponekod so celo izvedli samo
volitve in nič več.
Ob tej priliki je važno, da ponovno
povdarimo odgovornost komunistov za
delo z mladino. Delo komunistov naj bo
med množicami in prav gotovo, da je
delo mladih komunistov med mladin-
skimi množicami, kar pa nekateri kaj
radi pozabljajo. Mlad komunist, ki ni
aktiven član mladinske organizacije, pač
ne bo mogel biti član ZK.
S še večjimi uspehi in z odklanjanjem
vseh napak pri našem delu bomo do-
čakali naš največji praznik V. kongres
LMJ.
O problemih mestnega proračuna
za leto 19S3
mora biti seznanjen vsaR Celjan
PODJETJA DELAVSKI SVETI IN UPRAVNI ODBORI NAJ PREIŠČEJO VSE
MOŽNOSTI, DA BI DVIGNILI STOPNJO AKUMULACIJE — DO 5. FEBRU-
ARJA NAJ VOLIVCI NA SESTANKIH PROUCiJO PREDLOG DRUŽBENEGA
PLANA IN STAVIJO SVOJE PREDLOGE
Pretekli četrtek je zasedal MLO —
Mestna skupščina skupaj z Zborom pro-
izvajalcev. Težišče zasedanja je bilo v
razpravljanju o predlogu družbenega
plana in o stopnjah akumulacije. Za-
sedanje ni doseglo po teh vprašanjih
nobenih konkretnih zaključkov, kar je
bilo končno tudi nemogoče, ker volivci,
zlasti Svet proizvajalcev v okviru de-
lavskih svetov in kolektivov še niso
predloga v podrobnosti proučili in pri-
spevali svoje dopolnitve in predloge.
Kolikor pa so navzoči odborniki kot
predstavniki delovnih kolektivov po
tem vprašanju sploh razpravljali, je šlo
v večini primerov prav obratno pot,
kot -bi bilo želeti. Kako in zakaj?
Težišče dela komunistov
naj ho med množicami
v resoluciji VI. kongresa je jasno na-
kazano, da je osnovna dolžnost in vloga
komunistov — politično in ideološko
delo za vzgajanje množic. ,V statutu
ZKJ je pa rečeno, da je član 7.K dolžan
dnevno aktivno delati med ljudstvom
.^a dvig socialistične zavesti, politične
in kulturne ravni množic, razlagati in
pojasnjevati linijo Zveze. Tega bi se
morali vsi komunisti zavedati, toda žal
ni povsod tako.
V Skofji vasi je to posebno prišlo do
izraza ob priliki volitev delegatov OF
za občinsko in okrajno konferenco. 2e
sam občinski odbor OF (kjer je večina
članov komunistov) ni posvetil dovolj
pozornosti pripravam za te volitve, saj
na seji, ki je bila v ta namen sklicana,
sploh ni bilo govora o političnem po-
menu preimenovanja Fronte, ampak se
je razpravljalo samo o tehničnih vpra-
šanjih izvedbe. Moramo priznati, da je
bil obisk sestankov osnovnih organiza-
cij zadovoljiv, vendar bi bil lahko še
mnogo boljši. Krivico, bi delal našim
frontovcem, če bi rekel, da niso za-
vedni in da zato niso prišli na sestanke.
Ne, upam si trditi, da je ogromna večina
frontovcev naše občine čvrsto na liniji
izgradnje socializma. Poglejmo si kon-
kretne primere. V Arclinu se sestanek
prvič ni mogel vršiti, ker ljudje sploh
niso bili obveščeni. Tako je bilo tudi v
Trnovi j ah. Nekateri odborniki so po-
šiljali za obveščanje pionirje in tudi
članarina se je na tak način (v Za-
dobrovi) pobirala. Zato je bilo vpra-
šanje frontovca v Zadobrovi: »Ali smo
pionirska, ali smo frontna organizaci-
ja?« popolnoma upravičeno. Odborniki
naj gredo sami med ljudi ter jih. na
primeren način obveste o sestanku. Ko
so tako napravili, je bil tudi uspeh po-
polnoma drug. Na sestankih so govorili
o novem ustavnem zakonu, o politični
situaciji doma in v svetu, toda disku-
sija je bila ponekod slaba in tudi mnogi
komunisti se niso oglasili. Ljudje so se
zelo zanimali za sovražno gonjo Vati-
kana in stvar tudi pravilno ocenjevali,
kar je posebno prišlo do izraza v Skofji
vasi. ,
Osnovna organizacija ZK v Skofji
vasi je na svojem sestanku kritično
ugotavljala, kako so komunisti izvršili
svojo dolžnost ob priliki volitev dele-
gatov OF ter je prišla do zaključka, da
se nekatei'i le ne morejo otresti na-
pačnega pojmovanja o delu komunista.
Ti še vedno mislijo, da je komunist
tisti, ki se udeležuje sestankov osnovne
organizacije, vse drugo pa mu ni mar.
V razpravi na sestanku osnovne orga-
nizacije so ugotovili, da tudi v drugih
osnovnih organizacijah komunisti niso
dovolj delavni. Tako smo imeli prijner
v organizaciji ZB, kjer se je član od-
bora-komunist v preteklem letu samo
enkrat udeležil.seje. Podobno je bilo v
mladinski organizaciji in drugod.
Komunisti morajo imeti vodilno vlogo
v našem družbenem življenju. Njihova
dolžnost je, da se uveljavijo s svojim
delom, zgledom in znanjem.
Prepričan sem, da so taki in podobni
primeri tudi v drugih organizacijah ko^
munistov in je zato nujno, da o tem
govorimo, ker le, če bomo na napake
opozorjeni, se jih bomo lahko tudi iz-
ogibali, -mi
POVIŠANJE STOPNJE AKUMULACIJE JE OCiTNA KORIST ZA SKUPNOST
MESTA m J^A PRIZADETE KOLEKTIVE SAME - ..
Razprava je pokazala, da v podjetjih
z nekako črnogledo previdnostjo gle-
dajo na svoje zmogljivosti in nekaj
oportunizma je tudi vmes. Nekaka bo-
jazen pred sedaj postavljeno akumula-
cijsko stopnjo je trenutno vzdušje prve-
ga meseca v letu, ki pa že od nekdaj ni
mogel biti merilo za gospodarstvo v
celotnem letu. Videti pa je tudi, da se,
podjetja preveč oklepajo morebitnih
težav, preveč računajo na morebitno
zgubo in to jim slabi voljo, da bi do-
čakali težave pripravljeni. »Boljši je
vrabec v loncu, kot golob na strehi,«
je nekako vodilo. Tako vzdušje je v
podjetjih vladalo tudi lani, pa se je
naposled le izkazalo, da so večinoma
vsa podjetja prekoračila predvideni
brutoprodukt (družbena evidenca se je
tudi tu predstavila za koristno). Viški
so potem ob koncu leta našli odtočni
ventil izven našega območja, seveda ne
brezkoristno, vendar bi si s tem de-
narjem MLO lahko veliko pomagal.
Po vsem tem je dovolj jasno, da je
v interesu delovnih kolektivov, da stop-
njo akumulacije dvignejo do najvišje
stopnje, kolikor je pač v njihovi moči,
ker bi tako vsak dinar ostal tu in bi bil
koristno uporabljen v dobrobit naše ožje
skupnosti.
V naših podjetjih je še.veliko rezerv,
kjer bi se dalo »izžeti« denar, ki je MLO
tako zelo potreben. S štednjo z mate-
rialom, s'težnjo, da tovarne uporabljajo
čim manj uvoženega materiala, s po-
večanjem storilnosti, z znižanjem iz-
ostankov, s težnjo, da bodi vsak na
svojem delovnem mestu cel mož, s pra-
vočasnim popravilom strojnega parka
in stavb, da ne pride do večjih okvar
itd. so da mnogo prištediti. Ce bi mogli
izvršiti temeljito analizo vseh slučajnih,
namernih in nenamernih »požiralnikov«
izgubljenega denarja, bi verjetno dobili
številko, ki bi za MLO predstavljala
znatno olajšanje v skrbi za procvit
mesta. Prav zaradi tega je potrebno, da
se delavci v F>odrobnosti spoznajo s
problemi proračuna za leto 1953, ker
bodo tako imeli pred očmi, kaj je nji-
hova dolžnost in kako naj gledajo na
sredstva, s katerinii podjetja razpola-
gajo. Tu je naposled delovno torišče
komunistov in sindikalne organizacije.
Za boljše razumevanje navajamo px*i-
mer, da je delavec, ki stanuje z družino
v kleti, najbolj zastopal stališče, češ,
dobiček naj se razdeli in je s tem oviral
odločitev, da bi podjetje iz, sklada za
prosto razpolaganje dalo gotovo vsoto
v stanovanjski sklad MLO. Temu delav-
cu pTo§v gotovo niso dovolj pojasnili
zadeve in ga skušali pripraviti, da bi
sam trezno presojal, kaj je bolje.
Zato je prav, če bodo na bodočih
sejah delavskih svetov in na sestankih
kolektivov po tovarnah ljudski odbor-
niki pojasnjevali stanje v tej luči in da
bodo delali na tem, da se vsak posa-
meznik dokoplje do spoznanja in last-
nega stališča do teh problemov. Golo,
formalno razpravljanja, načelni govori
in strokovnjaško razglabljanje, ki mu
večina ni dorasla, ne more imeti uspeha.
Uspeh bo zagotovljen le v primeru, če
bodo vsi ali pa vsaj velika večina pro-
izvajalcev in volivcev vedela, za kaj
gre in kaj je njihova dolžnost.
V konjiški občini so predkongresni
ironini sestanki dobro uspeli
V teku tega tedna so bile po vseh
vaških odborih OF na področju ko-
njiške občine zaključene volitve dele-
gatov za občinsko in okrajno konfe-
renco. Ce vzamemo te'volitve kot ne-
kakšno merilo političnega dela Fronte
na vasi p>o volitvah v občinske in
okrajne ljudske odbore, potem bi lahko
trdili, da je to skoraj po vseh vaseh
močno razgibano. Sestanki, ki so po-
leg tega bili še povezani z različnimi
predavanji ter notranjim političnim
pregledom, so skoraj v celoti pokazali,
kako se ljudje za vse to zanimajo.
Sestanka v vasi Bezina, ki je z oko-
liškimi naselji zelo raztresena in je še
do nedavnega veljala kot politično naj-
slabša na področju obične, se je ude-
ležilo nad 60 ljudi. Razen enega se-
stanka lansko leto pred volitvami v
občinski ljudski odbor, še tu ni prišlo
toliko ljudi skupaj. Razprava sama se
je sicer sukala bolj okoli gospodarskih
vprašanj kraja, ki pa jih tudi ne kaže
zanemarjati, saj ljudje pač najraje go-
vorijo o tem, kar jih najbolj žuli. Pre-
cej besed je padlo na račun davkov in
razbitje akontacije za letošnje prvo če-
trtletje, za katero menijo, da ni bila
razdeljena ravno najbolj pravično. Se-
veda bi o tem tako važnem vprašanju
morali razpravljati predhodno na zbo-
rih volivcev, toda na občini so nam ka-
sneje povedali, da je okraj že zahte-
val, da mu pošljejo seznam, kako je
bil? akontacija razdeljena med davko-
plačevalce. Ljudje v Bezini razumejo,
da davki morajo biti, upravičeno pa
je njihovo mnenje, da naj jih plača
vsak po svojih dohodkih, kar je mo-
goče do neke mere realno ugotoviti le
ob sodelovanju davkoplačevalcev. Elek-
trifikacija je za njih še vedno odprto
vprašanje, zato so jo sprožili tudi ob
tej priliki. Svoječasno so dali že pre-
cej lesa, zbrali nekaj denarja, toda ti-
sti, ki bi jim morali elektriko preskr-
beti, so ta sredstva uporabili drugod
in Brezinčani še vedno čakajo. Zato so
sklenili, da bodo v kratkem imeli še
en sestanek, na katerem bodo ta vpra-
šanja še podrobneje obravnavali.
Podobno kot v Bezini je prišlo tudi
v Spitaliču na 'volitve delegatov okoli
70 frontovcev. Tudi pri njih je že ne-
kaj časa elektrifiJcacija v ospredju, po-
sebno odkar jo je občinski ljudski od-
bor dal v svoj gospodarski načrt za
prihodnja tri leta. Zato ni čudno, da se
skoraj na slehernem sestanku pogo-
varjajo o tem, za njih izredno važnem
vprašanju. O takih in podobnih nalo-
gah so> frontovci govorili tudi drugod,
ko so v'olili svoje delegate. Pred odbor-
nike frontnega in ljudskega odbora pa
se postavlja naloga, da delajo na tem,
da se načeta vprašanja čim prej prično
reševati, sjfj so ljudje pripravljeni po-
magati, le nekdo mora začeti in delo
voditi. L. V.
PREDLOGI K PRORAČUNU NAJ IMAJO SOCIALISTIČNO ŠIRINO
Sredstva, s katerimi razpolaga MLO,
so majhna in dobršni del (skoraj vse
investicije) visi še tako rekoč »v zraku«,
ker MLO računa na povišanje akumu-
lacijskih stopenj. Na primer: pretežni
del komunakie dejavnosti, ki ima v
predlogu zelo majhno postavko, naj bi
se izvršil s trenutno neznanimi sredstvi.
Po vsem tem je razumljivo, da MLO
ne bo mogel širokogrudno podpreti vseh
predlogov, čeprav želi, da bi bilo takih
predlogov čim več. Volivci sami pa naj
bi imeli .pred očmi to stanje in pred-
lagali zares najvažnejše stvari, ki bi
služile čim večjemu številu ljudi. Vse-
kakor bi bilo priporočljivo, če bi vo-
livci gledali na razvoj Celja s tega sta-
lišča, da je Celju predvsem potrebna
nekaka kapitalna izgradnja. Mesto si
mora zagotoviti dobro gospodarsko
osnovo,. ki bi bila potem trajen vir
dohodkov za bodoči razvoj družbenega
standarda mestnega prebivalstva. Zato
ne bo mogoče vsega hkrati urediti,
kajti medvojni čas in potem prvenstve-
na skrb za kapitalno izgradnjo v držav-
nem merilu je storilo Celju marsikatero
vrzel, ki ji trenutno ne moremo priti
na konec. Prav bi bilo, če bi se pri
sprejemanju proračuna oklepali bolj in-
vesticij za razvoj gospodarske moči na-
šega mesta iit pri tem morda preboleli
tudi kakšno drugo potrebo, ki se nam
zdi važna.
Kot je dejal minister tov. Leskošek,
ki je bil navzoč, je treba prvenstveno
misliti na to, da je treba dati ljudem
zaslužka, širiti" gospodarsko dejavnost.
To je važno zJasti sedaj, ko je vsa drža-
va v izgradnji gospodarstva. Sedaj so
še možnosti, da lahko vpeljemo to ali
ono novost v industriji. Treba pa je
pohiteti, da bi kje drugje ne prišli na
podobne misli in pred nami ustanovili
pK)dobno podjetje, ki bi tudi v bodočno-
sti imelo vse pogoje za razvoj. Naj-
važnejše za nas je, da čimprej uresni-
čimo načrte izgradnje nove finomeha-
nične tovarne, da razširimo dejavnost
Tovarne pohištva v lesno industrijski
kombinat in da hkrati razširimo Tovar-
no tehtnic, ki ima vse pogoje, da po-
stane velika tovarna.
Zgraditi pa bo treba tudi začete nove
stavbe celjske bolnice, ki je postala
ustanova s samostojnim finansiranjem,
zgraditi vsaj tiste stanovanjske zgrad-
be, ki so v gradnji, rešiti kritično stanje
celjskih šol in urediti najvažnejša ko-
munalna dela, kot so elektrifikacija,
plinske napeljave, ureditev nekaterih
cest, vodovoda itd. Vse to pa, kot je
rečeno, zavisi od dobre volje, od socia-
listične zavesti delovnih ljudi, to je od
nas vseh, kako bomo prišli do potreb-
nih sredstev. Samo od sebe ne bo nič
nastalo, kot pravijo ljudje, »še kamen
se sam od sebe ne obrne«.
VHffnsfiffi Toplicah so izvoUU najbolf deloinega pred-
sednika vaškega OF odhorn za delegata
na iV. kongres OF
Vaški sestanki OF, ki so bili v
vseh petih vaških odborih že v začetku
januarja, so bili dobro obiskani. Člani
so se živo zanimali za razna politična
in gospodarska vprašanja. Posebno čla-
ni iz Lokavca, ki je najbolj oddaljen,
so v polnem številu prišli na sestanek
in napolnili razred do zadnjega kotička.
V nedeljo pa se je vršila občinska
konferenca OF, na kateri je bilo na-
vzočih 46 delegatov, kateri so bili iz-
voljeni na vaških sestankih. Le 4 de-
legati so upravičeno izostali. Konfe-
renci je prisostvoval tov. dr. Pavlic,
predsednik Okrajnega sodišča, katere-
ga so člani vaškega odbora Rimske To-
plice soglasno izvolili kot svojega de-
legata za okrajno konferenco.
Organizacijsko poročilo o delovanju
občinskega odbora OF, kot o delu va-
ških odborov je podal sekretar občin-
skega odbora. Med drugim je pohvalil
vaški odbor Globoko, kjer so vsi vo-
livci vključeni v OF in imajo pogoje,
'^^ so člani Fronte, razen dveh velikih
kmetov, katera so izključili, ker nista
hotela plačati članarine, ki znaša za
vse leto komaj 36 dinarjev.
Dr. Pavlic je orisal naše notranje in
zunanje politično delo, predvsem spre-
.ietje novega ustavnega zakona, utrje-
vanje prijateljskih zvez z drugimi dr-
žavami, orisal je sovražno delovanje
Vatikana proti naši državi, sovražno
politiko SZ in preganjanje zidov s stra-
ni SZ.
Delegati so pa razpravljali o raznih
gospodarskih in komunalnih vpraša-
njih svoje občine. Ker je finančna
zmogljivost občinskega proračuna ome-
jena, so sprejeli sklep, da bodo pokre-
nHi akcijo za zbiranje starega železa,
katerega lahko zberejo vsaj 15.000 kg,
za kar bodo dobili okoli 250.000 din. V
tem letu morajo popraviti tudi leseni
most čez Savinjo pri Smarjeti. Stroške
za popravilo mostu pa bodo krili z de-
narjem, katerega bodo dobili za zbra-
no staro železo.
Ob koncu konference so izvolili dele-
gata za Republiški kongres. Prvič so
iz svoje sredine na občinski konferen-
ci predlagali in volili delegata, ki bo
zastopal člane Fronte iz Rimskih To-
plic na kongresu. Soglasno so izvolili
predsednika vaškega odbora tov. Pinter
Franca, železniškega delavca, ki ne-
utrudno dela in vodi osnovno organi-
zacijo Fronte v Globokem. P. A.
Mladina v Ponikvi pri Grobelnem je
obnovila svoje organizacije
Ze dalj časa ni bilo o mladinskem
delu v Ponikvi ničesar slišati. Občin-
ski aktiv ni mogel pritegniti okoliške
kmečke mladine, potem pa je še v tem
aktivu delo zaspalo.
Nedavno pa sta organizaciji ZKS in
OF sklenili mladinsko organizacijo ob-
noviti. V kratkem času so ustanovili
tri aktive, v Ostrožnem, Luterju in Ož-
baltu. Kmalu bodo ustanovili tudi ob-
činski komite.
V Ostrožnem pripravljajo sedaj sa-
mostojno prireditev. V igri bo nastopilo
20 mladincev in mladink. Poleg tega
pripravljajo redne folklorne vaje.
V aktivu Luterje so ustanovili pev-
ski zbor, medtem ko 13 mladink obi-
skuje kuharski tečaj na državnem po-
sestvu »Slom«, ki bo trajal šest tednov.
Slabše pa je stanje v Ožbaltu, kjer
povzročajo nekatere mladinke neso-
glasje med člani aktiva in minirajo
organizacijo, češ, preveč so že pamet-
ne, da bi se jim mladinska organizacija
zdela potrebna. (Domišljavi pa ima lep
rep, a silno majhno giavo.) Toua t^ai
one bedo morale prenehati s svojim
odnosom. Sicer pa poštena mladina ve
kaj je koristno in kaj ne, ve komu je
treba slediti, a komu pokazati hrbet, -c
USPEHI IN POMANJKLJIVOSTI na državnem posestvu
v Slovenskih Konjicah
Pretekli teden so tudi kmetijski de-
lavci na državnem, posestvu v Slov. Ko-
njicah na občnem zboru svoje sindi-
kalne podružnice pregledali, kaj in ka-
ko so delali v lanskem letu. Razen red-
kih posameznikov, ki še niso člani po-
družnice, so ostali prišli v veliki ve-
čini in napolnili prostor, ki so si ga
sami uredili. Pa poglejmo, kako so la-
ni delali, kakšni so njihovi uspehi in
pomanjkljivosti.
Upravni odbor se je v precejšnji me-
ri trudil, da bi svojemu članstvu ob-
jasnil nove zakone in uredbe, poseb-
no tiste iz gospodarstva, skrbel pa j@
tudi, da jih je seznanil s sklepi, ki sta
jih sprejemala DS in UO na svojih se-
jah. Tudi na predavanja za svoje čla-
ne, tako gospodarska kot politična, ni-
so pozabili med letom. Posebno aktiv-
ni v tem oziru so bili v času pred VI.
kongresom ZKJ, kar je članstvu brez
dvoma mnogo koristilo. Ce povemo še
to, da so ta predavanja bila sorazmer-
no dobro obiskana, nam to potrjuje, da
se kmetijski delavci tudi zanimajo ne
le za svojo bližnjo okolico, temveč tu-
di za ostale dogodke doma in v svetu.
Podružnica je skupaj z upravo posestva
omogočila, da so med letom njeni člani
lahko obiskali več kmetijskih gospo-
darskih razstav, kjer so videli, kako
naše kmetijstvo napreduje, s kakšnimi
težavami se bori in kakšni so rezultati
naprednega kmetovanja. Priznali so tu-
di, da so posvečali premalo px5zomosti
posestvu v Zičah, posebno glede poli-
tičnega dela, v tem letu pa bodo to
skušali popraviti. Vse to kaže, da so
lani le precej dobro delali.
Pa poglejmo še malo na drugo stran,
saj vemo, da napake opazimo šele ta-
krat, ko je neko delo opravljeno. Tudi
tu se jih ni manjkalo, nekatere so se
celo odražale na zboru samem, Ce po-
vemo to, da od 60 navzočih članov ni
bilo po poročilih skoraj nobene disku-
sije, le ne moremo iti mimo tega. Ne-
kateri so celo bili mnenja, da tako
ne pomaga nič, če kdo kaj pred-
laga, kar bi bilo potrebno storiti. Toda
tu moramo le pripomniti, če nihče ni-
česar ne predlaga, kot je to bil pri-
mer na zboru, potem se pač ne more
storiti vsega tako, kot bi to bilo v ko-
rist posameznika in kolektiva. Ce pa
morda tu demokracija še ni v celoti
prodrla, je pa to stvar sindikalne po-
družnice, da se za to bori. Eden od de-
lavcev je na zboru že ob zaključku
predlagal, da imajo zaposlenih preveč
uslužbencev, pa tudi delovodij da ni
potrebno toliko. O tem naj kolektiv še
razpravlja, ker je to njegova zadeva.
Pripomnil bi le še, da bo pri njih v
bodoče potrebno nekoliko več resnosti,
na sestankih bo treba bolj odločno
spregovoriti, sindikalna podružnica pa
bo morala skrbeti za to, da se predlo-
gi uresničijo.
L. V.
stran 2
.SAVINJSKI VESTNIK«, dne 31. januarja 1953
Stev. 4
Zbori volivcev
se vedno boij
uveljavljajo
Te dni se vrše v mnogih krajih zhori
volivcev. Zanimanje za nje je bilo ve-
liko, tako da marsikje manjka prostora
in mnogi volivci z njih odhajajo pred
pričetkom zborovanj ali pa poslušajo
njihov potek po vežah in na prostem.
Odkod to živahno zanimanje? Novi za-
kon o ljudskih odborih je prinesel na-
šim ljudskim množicam tako široko de-
mokracijo, kakor je še nismo imeli.
Najbolj se je pokazala pri zadnjih vo-
litvah v občinske, okrajne in mestne
ljudske odbore. Tedaj smo za ljudske
odbornike izbrali prav take kandidate,
od katerih smo pričakovali, da bodo
najbolje zastopali in čuvali interese
ljudstva pri ljudskih odborih.
Njihova izvolitev že prihaja do ve-
ljave prav sedaj, ko sestavljajo in
sklepajo občinske, mestne in okrajne
družbene gospodarske plane ali prora-
čune za proračunsko leto 1953. Da bi
bili ti načrti in proračuni najpopolnejši,
to se pravi, da bi v čim večji meri
ustrezali potrebam posameznih krajev,
vasi, občin, m,est in okrajev, je nujno
potrebno, da stopajo izvoljeni odborniki
pred volivce in poslušajo njihove pred-
loge in želje ter jih v upravni oblasti
tudi izvedejo. Zbori volivcev imajo te-
daj v6lik in odločilen pomen.
Tu je sedaj prilika, da odborniki spO'
znajo vse potrebe in težnje ljudstva na
terenu, da se kar najkoristneje uporab-
ljajo denarna sredstva, ki izvirajo iz
rok davkoplačevalcev in proizvajalcev
v obliki akumulacije. Občinski, mestni
in okrajni ljudski odbori se na zborih
volivcev najtesneje povežejo z ljud-
stvom, da tako skušajo ustreči vsem po-
trebam do najvišje mere, ki jo dopu-
ščajo naše gospodarske in finančne raz-
mere. Na zborih volivcev je prilika, da
ljudstvo izrazi svoje mnenje in pri-
pombe k upravljanju ljudske imovine
in komunalnih zadev. Če se torej vo-
livci v polni meri poslužujejo te svoje
pravice, potem so lahko prepričani, da
bo prišla njihova volja do popolne ve-
ljave. Odborniki sami pa imajo na ta
način največjo oporo pri ljudstvu v pre-
pričanju, da je vse njihovo javno delo
le v občo korist ljudstva.
Marsikje so zahteve tako velike, da
je treba najeti posojilo za izvedbo ukre-
pov, n. pr. velikih gradenj in drugih
investicij, ki so za splošni napredek
občine, mesta ali okraja neodložljive.
Ali niso prav zbori volivcev dolžni so-
delovati z ljudsko oblastjo in prevze-
mati soodgovornost? Ce kje, je prav pri
najemanju posojil odgovornost največja.
Tak je torej velik namen in pomen
zborov volivcev.
CinRarna in kemična tovarna
se bosta združili
KOMISIJA. KI JE PROUČILA ZDRUŽITEV, JE UGOTOVILA, DA NI RAZ-
LOGOV PROTI ZDRUŽITVI — POMISLEKI NEKATERIH IZ KEMICNE
TOVARNE SO NEUTEMELJENI — DA BI KDO OSTAL BREZ DELA, NI
BOJAZNI — Z ZDRUŽITVIJO BI LETNO PRIHRANILI OKOLI 25,620.000 DIN
V torek, dne 27. januarja je bila seja
Sveta za gospodarstvo pri MLO Celje.
Glavna točka razprave je bila združitev
Cinkarne in Kemične tovarne v en ko-
lektiv. Zaključki komisije, ki je imela
nalogo proučiti združitev, so pokazali,
da bo združitev na splošno koristila
obema kolektivoma. Z združitvijo, ka-
kor je ugotovila komisija, bi prihranili
letno preko 25,620.000 dinarjev. Delavci,
ki so zaposleni v proizvodnji, bi ostali
na svojih mestih, ker bo to zahteval
tehnološki proces še vnaprej. V raznih
stranskih in pomožnih obratih bi se pa
zmanjšalo okoli 20 delovnih mest, s
čemer bi se prihranilo letno okoli 1 mi-
lijon 800.000 dinarjev. Administrativno
osebje pa bi se zmanjšalo za približno
13 oseb, kar bi dalo letno 1,250.000 din
prihranka.
Z združitvijo bi se brez dvoma bolj
smotrno izkoriščali stranski proizvodi,
ki jih Cinkarna proizvaja, Kemična to-
varna pa koristi. Tu gre predvsem za
žvepleno kislino in odpadke cinkovega
oksida, ki jih rabi Kemična tovarna za
izdelavo umetnega gnojila, galice in
barv. V sklopu enega kolektiva bi se
te surovine smotrnejše uporabile in tudi
ceneje kalkulirale.
Z združitvijo bi nastal velik višek v
proizvodnji pare. Cinkarna namreč pro-
izvaja tolikšno količino pare, da lahko
krije istočasno vse potrebe Kemične to-
varne. Tako bi postal parni kotel v
Kemični tovarni odveč, kar bi dalo 10
odstotkov prihranka na gorivu. Letno
bi tako prihranili 11.000 ton premoga,
kar znaša 22 milijonov dinarjev. Po-
udariti je treba še, da Cinkarna doslej
uporablja svoje parne naprave le s 50
do 60% kapacitete. Z odpravo parnih
naprav v Kemični tovarni hi se spro-
stilo 6 delovnih moči, kar anaša letno
okoli 570.000 din. Cinkarna bi nadalje
dajala Kemični tovarni tudi generator-
ski plin, ki ga rabi za kurjenje peči ter
bi tako odpadlo v Kemični tovarni di-
rektno kurjenje. Tudi naprave za po-
stavitev dveh generatorjev, ki jih je
imela Kemična tovarna doslej v načrtu,
bi odpadle, ker Cinkarna razpolaga z
zadostno količino generatorskega pUna.
Prihranek pri tem bi znašal okoU 20 do
25 milijonov dinarjev.
Za združitev govori tudi zgodovina
nastanka in razvoja obeh tovarn. Cin-
kova ruda se je prvotno pražila v
Hrastniku. Ker pa je to preveč stalo,
je bivši lastnik zgradil pražamo v ne-
E>osredni bližini tovarne. Tako sta bili,
obe tovarni pravzaprav eno gospodai-sko
podjetje. Lastnik v bivši Jugoslaviji jih
je le posebej registriral, da se je na ta
način izognil večjih davčnih dajatev,
saj je na ta način plačal okoli 3 mili-
jone dinarjev manj davka, kot bi ga
plačal, če bi bile tovarne registrirane
•pod enim imenom. Okupator je tovarni
takoj združil zaradi rentabilnejše pro-
izvodnje. Po osvoboditvi je prišlo do
odcepitve, ker so bile direkcije obeh
tovarn ločene. Sedaj, ko direkcij ni več,
ni več razlogov, da bi tovarni obratovali
ločeno, čeprav so med tem časom zgra-
dili med tovarnama 2,5 m visok zid.
V Cinkarni predvidevajo gradnjo nove
strojne opreme za žvepleno kislino, ki
jo bodo pridobivali iz doslej izgubljenih
žveplenih plinov, ki jih dnevno uhaja
v zrak okoli 40.000 kg. Na premajhnem
cinkarniSkem prostoru ni možna ta gra-
ditev ter bodo morali te naprave posta-
viti na prostoru Kemične tovarne, kar
bo mogoče le, če se tovarni združita.
Z združitvijo bo možna razširitev to-
varne v smeri proti Cretu in na obeh
straneh Vogla j ne.
Delavci obeh tovarn so za združitev.
Le nekateri iz Kemične tovarne imajo
šexl!>omisleke, češ da imajo slabe iz-
kušnje od takrat, ko sta bili obe tovarni
pod skupno upravo. Pravijo, da so bili
delavci Kemične tovarne zapostavljeni
»pri raznih delitvah po sindikalni li-
niji«, da so prejemali nižje živilske na-
kaznice kot v Cinkarni itd. Poleg tega
pa verjetno obstoja strah, da bi de-
lavci, zlasti v stranskih obratih, izgubili
delo ter da bi prišli nekateri uslužbenci
z vodilnih položajev na nižje. Toda bo-
jazen, da hi kdo ostal brez dela, je po-
polnoma odveč, čeprav bo nekaj delov-
nih mest odpadlo. Kajti odvisno delov-
no silo bo nova tovarna lahko zaix)slila
pri gradnji stanovanjskih hiš in pri
ostalih delih, ki jih ima Cinkarna že v
načrtu. Ostali razlogi, ki so jih pred-
stavniki Kemične tovarne iznesli, so
stvar preteklosti ter jih danes ni mo-
goče več upoštevati.
Po proučitvi je komisija predlagala
Svetu za gospodarstvo, naj se tovarni
združita v eno podjetje. Da pa bi bila
združitev enakopravna, je komisija
predlagala, naj bi se obe tovarni naj-
prej izbrisali iz registra državnih go-
spodarskih podjetij, nakar naj bi se
ustanovilo novo skupno podjetje. Sele
nato naj" bi razpisali volitve v nov de-
lavski svet, ki bi izdelal nov tarifni
pravilnik in določili bi novo vodstvo
podjetja.
Svet za gospodarstvo je predlog ko-
misije sprejel ter ga bo odix>slal re-
publiškemu gospodarskemu svetu v IX)-
trditev, nakar bo o združitvi seznanil
Svet proizvajalcev pri MLO.
Upoštevajoč razvoj kemične industri-
je v Celju, kakor tudi nadaljnji razvoj
in možnost obstoja Cinkarne, bo prav
gotovo združitev teh dveh kolektivov
pozdravila tudi široka javnost.
P^a^iid fiA svetu
Pretekli teden je bil bogat z zunanje-
političnimi dogodki, ki močno odmevajo
v javnem mnenju. Na prvem mestu
omenimo reševanje »vzhodnega vpra-
šanja«, za. katero so bili včasih pokli-
cani kot strokovnjaki vsi drugi, samo
tisti, ki se jih dejansko tiče, niso imeli
pri tem nobene besede. Obisk turškega
zunanjega ministra Kopriiliija v Beo-
gradu in vse, kar se je pri tej priliki
govorilo in zaključilo, kaže, da Balkan
ne mara biti več »playround« svetov-
nega imperializma, da hočejo balkanski
narodi mir sebi in drugim, svobodo in
enakopravnost, pa če je to komu prav
ali ne. Turčija in Jugoslavija, obe drža-
vi z izredno važnim geografskim polo-
žajem, sta izpovedali ob tem obisku
popolnoma jasno, da se zavedata svoje
moči kot dve važni opori splošnega
miru in konsolidacije svetovnega polo-
žaja.
Tudi Eisenhowerova izjava ob usto-
ličenju za predsednika najmočnejše
države na svetu je vplivala ugodno pri
vseh, ki si žele miru. »Spoštujemo vse
dele sveta in vse narode.« »Ce kateri
narod obuboža, pomeni to nevarnost za
ves svet.« Te in podobne besede ka-
žejo, da je Eisenhower tudi z nastopno
besedo pokazal silne izkušnje, ki jih
ima, pa tudi izredno bistrost, s katero
presoja človeško družbo. Njegova na-
stopna izjava je prežeta s pravim hu-
manizmom, z objektivnim stališčem do
vseh držav, s strpnostjo do drugih si-
stemov in ideologij, obenem pa s skrbjo
zaradi needinosti v Evropi, zaradi ra-
sističnega duha, ki v Nemčiji še ni
zatrt, v Rusiji pa dobiva rjove podobe.
Ves svet je tej besedi prisluhnil in pri-
čakuje od predsednika ZDA skoraj —
tako se nam zdi — nemogočih stvari;
rešitev korejskega vprašanja, ratifika-
cijo in sklenitev mirovnih pogodb,
evropsko edinost in še kaj.
Italija s svojo histerično notranjo in
zunanjo politiko ne vzbuja sicer po-
sebnega spoštovanja, vendar je treba
zabeležiti njeno nojevsko politiko v
Trstu, kjer bo kongres italijanske Azi-
one catolica (hrbtenica klerikalne ix>-
litike) in kjer že rožljajo italijanski
oficirji, zaenkrat še v civilu. Tudi novi
volilni zakon bo verjetno ojačil itali-
janske kominformiste s Togliattijem na
čelu, ne bo pa konsolidiral gosF>odar-
skega položaja in socialnih razmer, če-
prav si de Gasperijeva demokrščanska
hidra od novega volilnega zakona obeta
mastno zmago in pravcati diktatorski
položaj v javnem življenju. Da je ita-
lijanski »catolicesimo« z italijanskimi
političnimi apetiti v bližnji žlahti, tega
ni odkrila šele nekaka vatikanska nota
Jugoslaviji, v kateri bi naj bil Vatikan
dokazal, da je katoliška vera v Jugo-
slaviji nastopila mučeniško pot. Težje
je razumeti, da tako tudi Vatikan po-
maga s svojo gonjo Moskvi.
Protižidovska gonja je bila doslej še
vselej zanesljivo znamenje politične
vročice in slabe orientacije. Verjetna
bo to veljalo tudi za vlastodržce v
Moskvi, ki so se te dni spravili na
svoje priznane gospodarske in politične
strokovnjake, med drugimi na take, kot
je bil Ostrovitjanov. Voznesenskij, eden
izmed prvakov CK v Kremi ju, je iz-
ginil s površja brez hrupa, zdaj pa svet
strmi ob tem, da je sekira nastavljena
samemu Beriji, enemu od najvplivnej-
ših kremeljskih uzurpatorjev. Krernl
prevzema dediščino rasizma. Ni čudno,
če se nekateri krogi vprašujejo, kaj bi
bilo, če bi prišlo do zveze med pod-
talnim nacizmom, ki ga je Intelligence
Service odkril v Zapadni Nemčiji, i«
med kominformizmom. Z drugo besedo,
boj za človeške odnose, za mir in svo-
bodo, je trd, ker sovražnik ne počiva
niti za hip. Važno pri tem je le, da smo
si tega v svesti in da se ne zanesemo.
Važno je, da se sile napredka med se-
boj povezujejo, da so si z Eisenhowerom
na jasnem, da »sta obramba svobode in
svoboda eno in nedeljiva«. Obramba
svobode pa nam nalaga dolžnosti, ki so
sicer težke, pa tudi neodložljive. Ob-
ramba svobode je tudi v tem, da ne
dopuščamo sovražniku, da bi nas uspa-
val, kajti »vojaško breme je lažje kot
veriga ujetnika«. Kdor tega ne razume,
potem še marsikaj ne more razumeti.
Fortes fortuna adiuvat. Usoda je na
strani močnih. Močan pa je tisti, ki
položaj prav presoja in ki položaj ob-
vlada z vsemi poštenimi sredstvi, ki so
obrambi svobode na razpolago.
Za večjo udeležbo na predavanjih
Ljudske univerze v Celju
Odbor pred kratkim ustanovljenega
društva Ljudske univerze v Celju je
vztrajen v organiziranju predavanj,
neomajen v rušenju ovir in v potrebni
meri delaven. Vendar za uspehe dela
LU samo to ne zadostuje. Potrebna mu
je večja pomoč OF, potreben je večji
odziv pri vseh Celjanih, katerim so
predavanja namenjena. Nihče v Celju,
zlasti pa noben prosvetni delavec, od-
bornik OF in sindikata ne sme ostajati
neprizadet in oddaljen od predavanj
Ljudske univerze. Celjani z večjo kul-
turno razgledanostjo in izobrazbo bi
najlaže vplivali na ostale in jih opo-
zarjali na redno udeleževanje preda-
vanj. Res, škoda je, da ostaja mnogo
naprednih, praktičnih in koristnih misli
predavateljev btez možnih poslušalcev,
katerim so namenjene. Za uresničevanje
pomembne naloge OF: Znanost in kul-
turo vsemu ljudstvu — je pjotrebna tudi
aktivnost in sodelovanje vseh, vsaj v
obliki udeležbe. Ob primerjavi števila
prebivalstva in števila udeležencev pri
posameznih predavanjih dobimo več kot
skromne dele odstotka.
Odbor LU prireja predavanja tudi v
predmestjih Celja: v Gaber ju, na Sp.
Hudinji, v Zavodni, v Zagradu in na
Babnem. Najuspešnejša so bila doslej
predavanja na Spodnji Hudinji. Na
Spodnji Hudinji je odbor OF delaven
tudi pri navajanju delavstva in mladine
k udeležbi. Upamo, da se bodo ovire za.
uspešen potek predavanj v Gaber ju in
drugod v februarju po trudu in delu
odborov »Svobode« ^in terenskih odbo-
rov OF tako obvladovale, da bomo tudi
z udeležbo in številom predavanj lahko
zadovoljnejši.
Vprašanje šolskih prostorov
se je premalcnilo z mrtve točice
RAZPRAVA NA SEJI SVETA ZA P ROS VETO IN SKUPNI SEJI OBEH
ZBOROV MLO — V NACRTU JE GRADNJA DVEH OSNOVNIH S©L IN
ADAPTACIJA POSLOPJA ZA STROKOVNO ŠOLO i
Vprašanje šolskih prostorov v Celju
je tako pereče, da njegovo reševanje
ne prenese nadaljnjega odlaganja brez
večje škode za zdravje učfeče se mla-
dine in učno-vzgojne dejavnosti same.
Statistični podatki dokazujejo na pri-
mer, da v letu 1954 pri sedanjem stanju
šolskih prostorov ne bi mogli všolati
vseh šoloobveznih otrok v osnovne šole.
Kakor osnovne so tudi vse druge šole
v skrajni stiski v pogledu šolskih pro-
storov, o čemer se je že dokaj razprav-
ljalo v javnosti, tako na sestankih in
sejah, kakor v tisku. Da bi vsaj delno
razbremenili sedanje šole in učilnice,
bo treba nujno pristopiti h gradnji —
vsaj nekaterih — novogradenj in adap-
taciji ustreznih poslopij za šolske po-
trebe in namene.
Vprašanje šolskih prostorov — ki .je,
mimogrede rečeno, pereče v vseh naših
mestih — je bilo kot osrednja točka
na dnevnem redu seje Sveta za prosveto
in kulturo minuli teden. Seji je pri-
sostvoval tudi predsednik tov. Jerman,
ki je tako ponovno pokazal zanimanje
za naše šolstvo in njegove probleme.
Prav tako je prišel na sejo odposlanec
Sveta za kulturo in prosveto piri vladi
LRS, strokovni inšpektor tov. Lovše.
Predsednik Sveta tov. Aškerc je podal
zgoščeno, s številkami in drugimi do-
kazili podkrepljeno poročilo o stanju
šol in šolskih prostorov in o nujnosti
pridobitve novih prostorov z novograd-
njami in adaptacijami. Po poročilu in
vsestranski razpravi, ki ji je še posebej
dalo F>oudarek stališče predsednika MLO,
je Svet sprejel tele sklepe:
Svojo šolsko zgradbo morajo pred-
vsem dobiti strokovne šole učencev v
gospodarstvu. V ta namen bodo adap-
tirali poslopje (sedaj skladišče) na
Ljubljanski cesti. Primerno adaptira-
na zgradba bo ustrezala šolskim name-
nom in bo lahko sprejela vase lepo
število učencev. Gotova bo do pričetka
novega šolskega leta.
HI. osnovno šolo bodo organizirali in
začasno namestili že s pričetkom pri-
hodnjega šolskega leta v sedanji Indu-
strijsko-kovinski šoli v Gaberju. Zaje-
la bo preko 300 učencev in tako znat-
no razbremenila obe sedanji šoli.
Takoj bodo pričeli z gradnjo IV. os-
novne šole na Poluleih, ki bo zajela
okrog 240 otrok tega najbolj oddalje-
nega mestnega področja. Ta šola bo
hkrati prepotrebno kulturno središče y
tem pogledu zaenkrat najbolj zaostaja-
jočega predela. Zgrajena bo do pričet-
ka šolskega leta 1954—1955. Tej šoli
gre prednost tudi zaradi tega, ker je
ljudstvo pokazalo veliko vnemo in
pripravljenost prispevati h gradnji z
lastnimi materialnimi sredstvi.
Prav tako bodo letos pričeli s pri-
pravljalnimi deli in postavitvijo teme-
lja poslopja III. osnovne šole nekje na
stičišču Gaberja in Spodnje Hudinje.
Ta šola bo zajela severne predele me^
sta, ki dajejo relativno največje šte-
vUo učencev. Dograjena bo in predana
svojemu namenu s pričetkom šolskega
leta 1955—1956.
To je načrt, ki naj se v celoti reali-
zira v treh letih. Načrt ni maksimalen
in ne bo odpravU stiske v celoti. Je
pa stvaren in v danih pogojih uresnič-
ljiv in bo v znatni meri ublažil stisko,
ki prehaja že v kritično fazo.
Izvedba načrta je poverjena posebni
komisiji pri Svetu za kulturo in pro-
sveto s tov. Jožetom Kotnikom na če-
lu. Izvedba načrta je v marsičem, če
ne v celoti odvisna od Sveta za prosveto
in delovnih kolektivov pedagoških de-
lavcev. Kazno je, da bodo morali prav
prizadeti prosvetni činitelji sami poka-
zati mnogo iniciative, okretnosti pa
tudi tvorne podjetnosti za izvedbo na-
črta.
Ta, eden izmed perečih problemov
našega vse bolj razvijajočega se mesta,
je prišel v razpravo tudi na II. Skupni
seji Mestnega zbora in Zbora proizva-
jalcev MLO, 22. t. m. Predsednik tov.
Aškerc je z utemeljevanjem nanizal
sklepe Sveta za prosveto, pri čemer ga
je podprl predsednik MLO tov. Jer-
man. V zadevi je spregovoril na seji
prisotni minister tov Leskošek, ki je
poudaril važnost in vlogo šolstva, po-
sebno še tudi strokovnega ter velik po-
men izobrazbe ljudstva v socialistični
družbi. Toplo se je zavzel za predlože-
ni načrt s priporočilom, da oba Zbora
z polnim razumevanjem prispevata k
njegovi ureaiičitvi.
a L
So še potrebni va\enci
Obrt na območju mesta Celja, sku-
paj z gradbenimi F>odjetji ter onimi in-
dustrijskimi podjetji, ki imajo možnost
izučitve vajencev na obrtniški način,
je v lanskem letu na novo sprejela
okrog 160 vajencev. To je lep rezultat,
ki precej presega prvotno predpisano
število.
Kljub temu pa še vedno nismo vklju-
čili vajencev v vse obrtne stroke. Ta-
ko ni zanimanja za kovaško, tesarsko,
kamnoseško in dimnikarsko obrt ter
za obrt izdelovanja umetnega kamna.
Naisprotno pa je še vedno znatno šte-
vilo ženske mladine, ki bi se sicer ho-
tela vključiti, pa ne more, ker ni va-
jenskih mest, primernih za žensko mla-
dino. Vzrokov za to nesorazmerje je
več. Na eni strani niso obrtniki pri
vključevanju vajencev upoštevali od-
ločb MLO Celje in so sprejemali pre-
težno moške vajence tudi tam, kjer je
bila sicer predpisana vključitev vajenk.
Zagovarjali so to s tem, da stroka ni
primerna za ženske ali d» ni zanimanja
pri ženski mladini za to ali to stroko.
Značilno in tudi splošno utrjeno mne-
nje obrtnikov je, da je mladina s kme-
tov mnogo bolj primerna za uk, kot pa
iz mesta ali njegove bližnje okolice.
In zato sprejemajo raje vajence iz od-
daljenih kmečkih predelov in krajev,
kakor pa iz neposredne okolice ali me-
sta samega. Starši in množične organi-
zacije store premalo, da bi pri ženski
mladini vzbudili zanimanje tudi za one
obrtne stroke, ki so doslej veljale iz-
ključno kot moške. O tem je obširno
razpravljal IV. kongres AFZ, ki sma-
tra, da je treba ženam v čim večji me-
ri omogočiti kvalifikacijo, da žene ne
bodo zaposlene kot nekvalificirane de-
lavke pri težaških delih itd.
Sprejemanje vajencev je bilo za le-
to 1952 izjemoma podaljšano do konca
februarja 1953. Prav bi bilo, če bi se
do tega roka vključili vajenci še v
stroke, ki doslej vajencev niso mogle
najti.
Celje ima vse pogoje za ustanovitev
iesno-industrijsl(ega l(ombinata
Lesno-industrijsko podjetje v Celju
se bo v kratkem razformiralo ter pre-
ide s svojim obratom v Teharju v sestav
Tovarne pohištva oziroma v bodoči
lesno-industrijski kombinat. Za tako
podjetje so v Celju vsi pogoji, isto-
časno pa bi se povečala rentabilnost
proizvodnje.
Na Spodnji Hudinji je velik prostor
za skladišče lesa in ima tudi industrij-
ski tir. Zgraditi bi morali še hale za
pohištvo, da bi ga lahko v vsakem vre-
menu in brez prevozov nalagali na va-
gone. Kombinat bo razširil svojo de-
lavnost ter bo zaposlil okoli 150 do 200
delavcev več kot doslej, ko sta bili
podjetji ločeni. Novo podjetje bo stre-
melo za tem, da bodo od obstoječih
zalog lesa predelali čim več gotovih iz-
delkov za izvoz, ki nesejo več dohodka
kot neobdelan les.
Ker je povpraševanje za lesnimi iz-
delki v inozemstvu vedno večje, ne bo
zmanjkalo naročil, zlasti če bodo iz-
delki kvalitetni. Kar se tega tiče, ni
bojazni, ker se je Tovarna pohištva že
sedaj dobro uveljavila na inozemskem
tržišču. Pred kratkim so zaključili po-
godbo za dobavo 200 jedilnic in 300
spalnic z neko londonsko tvrdko, LIP
pa se je pogodil za dobavo večje koli-
čine stolov. Povpraševanje v inozemstvu
za lesnimi izdelki je tako veliko, da ga
tudi tovarne pohištva v Duplici in Novi
Gorici ne morejo zadostiti, razen tega
pa cene pohištva v inozemstvu stalno
skačejo (pet funtov pri spalnici).
Tudi lesno obrtne delavnice v Celju
bo treba čimprej reorganizirati. Delav-
nica za smuči »Tovst« naj bi prišla v
sestav novoustanovljenega podjetja.
Tako bi omogočili, da bi v Celju začeli
izdelovati smuči, sanke in ostalo športno
orodje na veliko, saj je tudi za te iz-
delke 4X)vsod dovolj kupcev. Ostale
lesno obrtne delavnice pa naj bi se
osamosvojile ter začele izdelovati le
iskano blago, ki bi jim omogočilo trajen
obstoj in poslovanje.
Svet za gospodarstvo je zato pred-
lagal odboru za proizvodnjo, da bi naj
posebna komisija proučila reorganiza-
cijo lesno obrtnih delavnic v Celju. Z
ustanovitvijo močnega lesno-industrij-
skega kombinata bo Celje postalo važno
središče lesne industrije, ki bo mestu
nudil nov vir dohodkov.
KJE SO OSTALE TISKOVINE ZA
OTROŠKE DOKLADE?
Ljudje potrebujejo tiskovine, s kate-
rimi potem dobijo otroške doklade, ker
je poostrena kontrola nad prejemki za-
htevala razne nove predpise. Toda kje
naj jih ljudje kupijo, če jih nikjer v
Celju ni. »Jugoreklam«, ki ima vse
temu podobne tiskovine v prodaji, jih
nima več. Zanimali smo se, zakaj jih
nimajo, pa so nam povedali, da so jih
dobili 2000 izvodov, ki pa so takoj p>ošli.
Celje bi potrebovalo najmanj 10.000 iz-
vodov teh tiskovin. Cemu jih »Jugo-
reklam« ne dobavi? Zakaj na primer
ne bi Celjska tiskarna tiskala teh for-
mularjev, če jih republiška podjetja
niso v stanju poslati v zadostni koli-
čini? Tu bi bil izgovor, češ, samo ta
podjetja imajo pravico do naročil in
prodaje takih tiskovin, popolnoma od-
več. Zakaj ne bi tudi v tem pogledu
veljalo: kdor prej pride, prej melje.
stev. 4
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 31. jani^arja 1953
Stran 3

OB TEDNU SLOVENSKE KNJIGE OD 1. DO 7. FEBRUARJA
Slovenska knjiga
Temu je mati, onemu učiteljica,
tretjemu sladka ljubica, kakšnemu ča-
rodejka, premnogim biser, skoraj vsa-
kemu zaklad. V resnici pa ni ne to ne
©no: vse hkrati je — in marsikaj povrh.
Slovenci bi se morali tega zavedati.
Prvi koraki našega vračanja v zgodo-
vino, več ko pol tisočletja po tem, ko
smo'bili nehali živeti kot svoboden in
samostojen narod, ne sovpadajo samo
6 kmečkimi upori in turškimi boji, am-
pak predvsem z rojstvom slovenske
knjige. Trubar, Dalmatin s svojo biblijo,
po drugi strani pa ves nasprotni, strogo-
veiTio-rimski tabor z bogu dopadljivej-
šimi knjigami — kaj bi bili rekli po-
božni možje, ko bi bili slutili, da delajo
•boji za isti namen: za odrešenje slo-
venskega duha, za lepšo obnovo in traj-
nost slovenskega življenja! Kajti po
dve sto letih take nabožne književnosti
smo kmalu dobili "Vodnikove pesmi;
bore petdeset let od Vodnika naprej
nam je dalo Prešerna, ta veličastni in-
avguralni kres našega tvorstva; nadalj-
njih sto let nam je rodilo Levstika,
Stritarja, Jurčiča, Gregorčiča, Tavčarja,
Aškerca, glasnika Cankarja, Zupančiča,
Gradnika, vse do čedalje širje koraka-
joče vojske novih in najnovejših. Med-
tem ko je bila politika dedov in očetov
dolgo samo nadaljevanje robote, je naša
knjiga ves čas posredno in neposredno
dramila v Slovencih tisto skrivnostno
vest, ki nobenemu narodu ne da spati,
dokler ga ne privede v širjavo svobode.
Knjiga nas je štiri sto let opominjala,
da smo, in nam bila porok, da bomo!
Morda še ni zelo dolgo, k^r si slo-
venski človek jasno daje o tem računa.
V srcu slutil pa je to poslanstvo knjige
zmeraj. Se danes mi presunljivo živi v
sp)ominu sončen zimski popoldan iz mo-
jih deških let, ko sva se z očetom usta-
vila pri nekem kmetiču na odrastku
Gore Oljke. Drva so prasketala v krušni
peči, v »hiši« je bilo prijetno toplo,
možanec naju je bil vesel, in da bi nama
skazal visoko čast, je jel od nekod zna-
šati »stare bukve« in jih z drhtečimi
rokami polagati na javorovo mizo. Bile
so res prastare; nekatere tiskane, druge
kaligrafsko prepisane, vse v težkih
usnjenih ali pergamentnih vezavah.
Vsebina je bila seveda verska; za eno
- pomnim, da je gospodar prosil očeta,
»naj gospodu fajmoštru -nikar nič o nji
ne pravijo« (bila je Dalmatinova bibli-
ja!). Menda jih je mož še prebiral; vse-
kako jih je varoval kot najdragocenejši
zaklad.
Tak svetotajstveno-spoštljiv odnos do
knjige sem pri našem preprostem člo-
veku še mnogokrat našel. Imel sem ga
tudi sam, in ena najhujših bolečin, ki
mi jih je prizadejala vojna leta 1941.,
je bil glas, da so Hitlerjevi razbojniki
vso mojo knjižnico s petrolejem polili
in zažgali. Pa koliko takih barbarskih
ran je bilo takrat zadanih! Koliko naših
dobrih, zvestih knjig je splamenelo v
neusmiljene oblake, koliko jih je za-
kopanih strohnelo, ker jim lastniki v
neznanih grobovih gnijo!... Toda knji-
ge ne umirajo. Zgore, pa se vrnejo in
spet tolažijo in naprej uče. Hitler je
poginil, tretji rajh je razbit, slovenska
knjiga pa se naugnano vrača na svoje
postojanke in v čedalje lepsm, mnogo
številnejših vržtah kraljuje na našil.
policah. Se in še si odpira nove javne
knjižnice; bolj in bolj postaja last vse-
ga naroda, dostopna slehernemu slo-
venskemu človeku. Raste, razvija se;
poleg izvirnih leposlovnih del in pre-
vodov iz tujih jezikov se množe imeniki
naše znanstvene in poučne književnosti,
kakor je po drugi strani na razpolago
čedalje več in čedalje boljših knjig za
mladino.
Uničenje, razdejanje in trpljenje se
nam torej na tem področju bogato po-
plačuje. Slovenska knjiga živi in bo
živela, iz svoje lastne moči, iz rodo-
vitnosti svojega odnosa do kupca in
bralca, iz žive zavesti ljudstva, da bi
njegovo življenje brez knjige ns bilo
življenje. Se in še ga bo učila, blažila
in plem^nitila, odkrivala našemu člo-
veku smisel njegovih usod ter ga sprem-
ljala kot dobra mati, modra učiteljica
in sladka ljubica, pri kateri bo ob dol-
gih večerih pozabljal vsako grenko
resničnost in vsako morečo skrb za
jutrišnji dan. Kakor doslej, mu bo hra-
brila pogum in delala, da bo z dvignje-
nim čelom zrl preskušnjam naproti,
vedoč, da stoji v prvi vrsti orožij, na-
brušenih za obrambo njegove zemlje,
njegove prihodnosti in njegove neza-
padljive pravice do življenja —
ONA: knjiga naših mrtvih, nas živih
in naših sinov!      Vladimir Levstik.
Dogodek v celjskem gledališču
Pred krstno uprizoriiviio Žmavceve drame „Izv€n družbe**
Krstne uprizoritve, to je prve upri-
zoritve novih izvornih slovenskih dram-
skih del so v našem gledališkem živ-
ljenju zelo redki dogodki. Se prav po-
sebno redki so ti dogodki zadnja leta,
ko je suša v izvirni slovenski drama-
tiki in sploh v vsej slovenski književ-
nosti tolikšna, da brez kakršnega koli
pretiravanja lahko govorimo že o ka-
tastrofalnem položaju slovenske knji-
ževnosti.
Tem bolj razveseljivo, pomebno in
omembe vredno je dejstvo, da je celj-
sko gledališče uvrstilo v repertoar iz-
virno slovensko dramo in da je prvo
slovensko gledališče, ki bo v letošnji
sezoni predstavilo občinstvu mladega
slovenskega dramatika.
K tej odločitvi nas ni vodila želja po
senzacijah ali po izvirnosti za vsako
ceno, marveč edinole kvaliteta pred-
loženega dramskega dela in zavest dol-
žnosti, ki jo imajo gledališča do slo-
venske dramatike in do slovenskih pi-
sateljev. Rast slovenskega gledališča in
rast slovenske dramatike sta namreč
tesno povezani: eno brez drugega ne
more uspevati. Ce gledališča ne bodo
igrala del slovenskih pisateljev, nikoli
ne bomo imeli slovenske dramatike,
ali točneje, naša dramatika se ne bo
mogla razvijati. Drama namreč zaživi
šele v trenutku, ko je uprizorjena. In
na drugi strani slovenska gledališča:
če ne bodo uprizarjala slovenskih del,
ne bodo več slovenska gledališča, mar-
več podružnice tujih, inozemskih knji-
ževnosti in gledališč. Postala bodo, ali
pa nekatera so tudi že postala nekaj
podobnega kot »slovenske« knjižne za-
ložbe, ki izdajajo le še prevode tujih
književnih del.
Celjane bo zanimalo, da je pisec
drame »Izven družbe« doma iz Šošta-
nja in da je abiturient celjske I. gim-
nazije. Po maturi se je vpisal na dra-
maturški oddelek Akademije za igral-
sko umetnost v Ljubljani, ki ga je v
študijskem letu 1951-52 uspešno absol-
viral. Na Akademijo se je napotil V
želji, da se do vseh globin seznani z
dramaturškimi zakoni in da se usposobi
za to, da bo v dramski književni ob-
liki lahko izpovedoval vse tisto, kar
v njem vre in kar ima svetu povedati
ter da bo v dramski obliki poustvar-
jal življenje. Literarno se je udejstvo-
val tudi že pred odhodom na Akade-
mijo. Kulturno Celje se še prav gotovo
spominja njegovega sodelovanja v celj-
ski »Iskri« in v nekdanji »Mladinski
reviji«. Doslej je napisal več dramskih
del, večinoma kot seminarske vaje v
dramaturškem seminarju na Akademiji.
Objavljeno je bilo doslej samo eno de-
lo, in sicer enodejanka »Resnica o vi-
nogradu« (Obzornik 1950). Prva uprizo-
ritev njegovega dramskega teksta bo
v sredo 4. februarja v Celju, a konec
letošnje sezone bo krstna uprizoritev
druge njegove drame pod naslovom
»Pogoji za dediča« v gledališču za Slo-
vensko Primorje v Postojni.
Drama »Izven družbe« zajema snov
iz sodobnega življenja. Prikazuje ago-
nijo malomeščanske razlaščene družine,
ki se je izolirala od živega življenja in
ki vse bolj moralno propada. Delo je
umetniško prepričevalno, dramatično
nap>eto in učinkovito. Režiser Andrej
Hieng, ki ga kulturno občinstvo pozna
iz literarnih revij po odličnih novelah
(bivša »Mladinska revija«, »Beseda« in
»Novi svet«) kot pronicljivega psiholo-
ga, je naštudiral delo z vso resnobo in
skrbjo. Književnik Andrej Hieng se
je kljub temu, da je šele absolviral re-
žijski oddelek prof. dr. B. Gavelle, naj-
večjega sodobnega jugoslovanskega re-
žiserja, že močno uveljavil tudi kot re-
žiser. Doslej je zlasti z uspehom go-
stoval v Kranju, v drugi polovici se-
zone pa bo sprejel režijo v Drami SNG
v Mariboru. Z režijo drame »Izven
družbe« se bo prvič predstavil celjske-
mu občinstvu, ki bo tudi v bodoče, ta-
ko upamo, lahko večkrat gledalo nje-
gove režije. Iriscenator in kostumograf
je inž. arh. Mirko Lipužič, ki tudi prvič
gostuje v Celju.
Doslej se je uveljavil kot filmski in-
scenator pri »Triglav filmu«, sodelo-
val pa je tudi pri ljubljanskem Mest-
nem in pri Prešernovem gledališču v
Kranju.
Nastopa ves poklicni ansambl. Prvič
se bo celjski publiki predstavil novo
angažirani igralec Vladimir Novak.
Krstna predstava bo v sredo 4. fe-
bruarja ob 20 zvečer za I. abonma. Na
to predstavo so povabljeni mnogi gost-
je iz Ljubljane in od drugod. Nadalj-
nje predstave za abonente so po obi-
čajnem razporedu v četrtek 4. II., v
soboto 7. II. in v torek 10. II. 1943. Pri
vseh teh predstavah so na razpolago
vstopnice tudi še za neabonejite
Posebej opozarjamo na prvo pred-
stavo izven abonmaja, ki bo v nedeljo
dne 10. febr-uarja 1953 ob 15.30 popol-
dne.. Na to predstavo vabimo zlasti
vse tiste, ki ne morejo k večernim upri-
zoritvam in okoličane, ki imajo dobre
zveze z vlaki: začetek predstave je ob
15.30, konec pred 17.30.
Upamo, da bo celjsko gledališko ob-
činstvo razumelo pomembnost dogod-
ka kot je krstna uprizoritev drame
celjskega rojaka Janeza Zmavca in da
bo vse uprizoritve polnoštevilno ob-
iskalo. Lojze Filipič
Prešernova družba - ne samo zaželena,
temveč prepotrehna posredovalnica
dobre knjige slovenskemu človeku
Sporočilo, da v Ljubljani snujejo novo
knjižno družbo — Prešernovo družbo —
je med Slovenci zelo toplo odjeknilo.
Knjiga je slovenskemu človeku, bodisi
kmetu, delavcu ali inteligentu, postala
že kar del življenjske potrebe, je nje-
gova učiteljica, spremljevalka v dobrem,
kot mu je bila ljuba v slabem. Kakšno
vrednost je za nas Spodnještajerce po-
menila slovenska knjiga v dobi oku-
pacije, ko je bila slovenska beseda pre-
ganjana, ni treba znova poudarjati.
Veliko poslanstvo so pri nas vršile
razne knjižne družbe od Mohorjeve
preko Cankarjeve, Delavsko podporne
jednote, Vodnikove, Slovenske in Go-
riške Matice. Čeprav vse te družbe niso
vselej izdajale knjige, ki bi ljudstvu
koristile tudi z vzgojne plati, so vendar
med Slovenci vzgojile tisoče vnetih,
bralcev, tisoče ljubiteljev slovenske be-
sede. Družbe so si z veliko naklado za-
gotovile cenejše posredovanje knjig
bralcem, ki cen raznih drugih knjig na
knjižnem trgu niso zmogli. Kljub lju-
bezni do knjige, kljub želji po čtivu
je vendar pri Slovencih le še največ
takih ljudi, ki sicer radi berejo, ni jim
pa knjiga tako neobhodno potrebna, da
bi zanjo žrtvovali denar, ki ga zahteva
nagli dvig cen zadnjih let. Da pa ljudje
kljub temu bero, nam zgovorno kaže
število obiskovalcev v knjižnicah.
Kljub veliki prosvetni dejavnosti
knjižnic vendarle ostaja velik del ljudi
brez knjige. Med njimi krožijo po na-
vadi knjige iz privatnih rok, ki niso
vselej koristne, včasih bolj škodljive,
zlasti za bralce, ki si niso glede dobrih
knjig še ustvarili lastne predstave.
Knjižnice sežejo iz mest le v bližnje
vasi, medtem ko so oddaljeni kraji zo-
pet prizadeti. Nočem zanikati ix)slan-
stva Mohorjeve družbe, vendar je ta
premalo za potrebe naših ljudi, je eno-
stranska in kar je razumljivo, ne po-
sega v današnji čas, živi nekam ločeno
od današnje stvarrfosti. Naši ljudje pa
morajo vendar sčasoma dobiti tudi
čtivo, ki jih bo približalo času, ki bo
vselej in vedno poleg zgodbe, lepe slo-
venske besede, tudi vzgajala ljudi v
dobre, poštene in zavedne člane naše
družbe. Prav zaradi tega je bila inicia-
tiva iz Ljubljane toplo pozdravljena,
ker bo bodoča Prešernova družba od-
prla zadnje čase precej priprta vrata
do dobre knjige širokim slojem ljud-
stva.
Morda bo kdo imel pomisleke, čemu
je treba preosnovati Prešernovo knjiž-
nico v družbo? Odgovor je kaj enosta-
ven in razumljiv.
Prešernova knjižnica, ki je bila usta-
novljena po osvoboditvi in ki je v enem
samem letu pridobila 80.000 naročnikov,
je imela vse pogoje za uspešen razvoj.
Bila pa je, to je treba priznati, zelo
skromna po opremi, če ne celo žaljiva
za čut in okus bralcev. Naravno, knjiž-
nica ni imela osnovnih sredstev, ki bi
dovoljevala boljše izdajanje. Vendar je
bila cena nizka, da bi skoraj veljalo:
»podarjenemu konju ne smeš gledati
na zobe«. Cim pa je leta 1951 nov fi-
nančni zakon dvignil tudi knjigam ceno
in to občutno, je naklada padla kot od-
rezano na 13.000 izvodov v letošnjem
letu. Tako je knjižnica izgubila temelje
za svojo prvenstveno nalogo, da posre-
duje dobre knjige čim večjemu številu
ljudi.
Kako drage so dandanašnji knjige,
ve vsakdo. Prešernova knjižnica je bila
na tem, da preneha z delom. Naročniki
so letos dobili knjige skoraj zastonj,
saj so plačali le 250 din, medtem ko
knjižnico' stanejo knjige 480 din za
enega naročnika. Ekonomski zakoni so
torej precej trdo zadeli knjižni trg in
trenutno nekako ohromili »pohod« knji-
ge med ljudstvo.
Z ustanovitvijo Prešernove družbe je
ljudstvo E>ostalo nekak mecen družbi,
ki naj med Slovenci vrši tako potrebno
in koristno poslanstvo. Kot je doslej
razvidno, so delovni ljudje razumeli
važnost te ustanovitve, zato že sedaj
prispevajo ustavnine in podpore. Družba
bo na tak način dobila osnovna sredstva
za bodoče delo. Podjetja vlagajo in
bodo verjetno vsa vložila pri Prešernovi
družbi svoje prispevke. Treba je razu-
meti, da bo družba, čim več sredstev
bo imela, izdala toliko več knjig in
drugih publikacij; tem privlačnejša bo
oprema teh knjig in laže bo knjiga pro-
drla med ljudi. Cim pa bo Prešernova
družba dosegla spet svoj namen, ko
bodo njene knjige spet listali deset-
tisoči Slovencev, bo družba imela zdra-
vo osnovo, zgrajeno z združenimi silami
vsega delovnega ljudstva. Od števila
ustanovnih vlog bo odvisna tudi cena,
ki pa v nobenem primeru ne bo višja
od 250 din. Tako bodo Slovenci spet
dobivali kvalitetne knjige, se ob njih
učili, spoznavali svet in današnjo stvar-
nost tudi tako, kot jo gledajo umetniki.
Kakor je razvidno iz poročanja, bo
Prešernova družba izdajala mesečno re-
vijo, dalje stalno število knjig na leto
v okviru naročnin in še posebne izdaje,
pri katerih bodo imeli vsi člani popust.
Zato je naloga vseh nas, zlasti pa
naloga prosvetnih delavcev, da v tem
letu razšiirijo število naročnikov, da
pridobijo čimveč podpornih in ustanov-
nih članov. Sicer p>a se že vnaprej ni
mogoče spoprijazniti z mislijo, da bi
podjetja, ki jih upravljajo naši delovni
ljudje sami, pokazala mačehovski odnos
do preE>otrebne knjižne družbe, ki nas
je sredi dvomljivih pogledov na knjižno
politiko navdala z novimi upi,
V CELJU IN OKOLICI SO ŽE
IZBRALI INICIATIVNE PODODBORE
BODOCE PREŠERNOVE DRUŽBE
V Celju in okolici so ustanovili ini-
ciativna pododbora, ki bosta v kratkem
zbrala okoli sebe še več sodelavcev in
pripravila vse za ustanovne občne zbore
Prešernove družbe v mestu Celju in po
večjih krajih v celjski okolici. O delu
in uspehih obeh iniciativnih odborov
bomo v bodoče redno poročali, prav
tako prosimo naše sodelavce po terenu,
da nam sporočajo, kako prodira ta mi-
sel med ljudi.
(Misli in predlogi ob petletnici društvenega obstoja)
V Celju deluje že šesto leto agilno
kulturno-prosvetno društvo »France
Prešeren«. V minulih petih letih je ne-
štetokrat nastopalo s koncertnim pro-
gramom, z razstavami in gledališkimi
prireditvami s sodelovanjem vseh od-
sekov. V teh letih, ko je društvo spo-
četka nastalo skoraj iz nič, si je iz-
oblikovalo trdno organizacijsko obliko.
Koliko trdega dela je bilo opravljene-
ga v teh letih, ne le organizacijskega,
marveč neštevilne ure vaj vseh sekcij.
Samo pevski zbor je imel v enem letu
121 vaj, 24 nastopov ter 13.340 pevskih
ur! Godb^ na pihala je v petih letih
opravila veliko delo. Na posameznika
odpade 2000 ur (vaje in nastopi). Na-
stopov celjske godbe je bilo, če se ra-
čunajo skupno na 500 ur za dva mese-
ca, po deset ur delovnega časa! Stop-
njevati storihiost prostovoljnega kul-
turnega dela je nemogoče, poslej bo
ot) isti delovni vnemi stremeti le za
poglabljanje in dviganje kvalitetne
^ogljivosti. Ce je katero društvo v
vrsti kulturnih prosvetnih društev Slo-
venije doseglo na teicmovanju prizna-
nje in nagrade, je celjski »Prešeren«
pridobil sleherno priznanje resnično na
podlagi nenehnega dela. Krona pa je
bila republiško priznanje kolektivu, s
katerim, je postavljeno celjsko društvo
na vodilno mesto LRS.
Kakšne persp>ektive se odpirajo dru-
ftvu v bodočnosti? Želeli bi na to vpra-
šanje našim čitateljem odgovoriti prvo,
da je nujno sedanji organizacijski ob-
liki dati še trdnejši poudarek, namreč
priboriti si mora streho za vse od-
seke. V Celju se je menda pri vodstvu
MLO rodila misel, pomagati društvu
s tem, da se preda bivši Narodni dom,
verjetno trakt. aterem se nahaja
gledališka ali -^.-la dvorana. Ko
bo to vprašanje Jozorelo, bi se naše
društvo pod novim krovom še živah-
neje razmahnilo. Ne le, da bi dobili
posamezni odseki prostore za vaje in
društveno delovanje, tudi pregled in
kontakt med članstvom in posameznimi
odseki bi bil bolj živ in delo olajšano.
Vrh tega pa je temu društvu prepo-
trebna društvena pisarna za informa-
cije članstvu, kakor tudi kar bi "bilo
zlasti dragoceno, olajšan bi bil stik s
prebivalstvom. Nedvomno bi porastel
interes med Celjani za društveno delo
in s tem bi se še stopnjevalo število
članstva (aktivnega in podpornega).
Drugo: godba na pihala, ki sme biti
ponosna na 44-letno tradicijo, se je v
teh letih afirmirala, da ni le tako ime-
novana železničarska godba, marveč
dejansko Mestna godba na pihala. Ta
odsek 'mora rešiti dvoje perečih vpra-
šanj: misliti je na obnovo zastarelih
instrumentov, ki niso več intonančno
sigurni in izix)stavljeni večnim repara-
turam. V kolikor bi postopna nabava
instrumentov terjala deviz, bi se to
vprašanje pač dalo rešiti s pomočjo
ene ali druge izmed celjskih tovarn,
ki eksportirajo. Mestna godba na pi-
hala mora biti nujno na novo unifor-
mirala, kar bo seveda težko finančno
breme, ki bi se dalo z eventuelnim po-
sojilom ali s podporo MLO Celje in na-
ših podjetij morda zadovoljivo rešiti.
Olepševalno društvo bo še letos posta-
vilo v parku godbeni paviljon, ki bo
namenjen v prvi vrsti za promenadne
koncerte. Levji delež koncertnega re-
pertoarja bi nosila baš mestna godba
na pihala. Ce bi imel kdo pomisleke,
da bo društvo terjalo le preveč sred-
stev od skupnosti, je treba pomisliti, da
doslej v vseh petih letih ni podjetnost
društva domalega v ničemer obreme-
njevala mesta Celja in njegove prebi-
valce.
Dramski odsek verjetno v bodoče ne
bo imel pod okriljem društva samo-
stojnega življenja. Članstvo bi se naj
usmerjalo k delu Ljudskega odra, kjer
bodo' tako delovni pogoji kakor tudi
rezultati pomembnejši. Razmisleka
vredno pa bi bilo, ali bi ne kazalo oži-
votvoriti mesto tega odseka Lutkovni
odsek za mladino. Lutkovni oder bi bil
za center mesta prepotreben, za Celje
pa pomembna kulturna dejavnost na
tem področju. Ni izključeno, da se iz
posameznih odsekov celjskih lutkarjev
kdaj formira mestni lutkovni oder, ki
bi imel za Celje dalekosežni pomen!
Folklorni odsek se naj poživi in skrb
vodstva bi naj bila, da se pridobi stro-
kovni nadzor iz Ljubljane. Folklomo-
plesni tečaj bi bil tudi za poglobljeno
strokovno delo ona oblika, ki bi poma-
gala dvigati raven folklornega plesa.
Mladina II. gimnazije v Celju že de-
luje pod okriljem društva. Potrebno pa
bo stalno opozarjati starše, da pošilja-
jo otroke in doraščajočo mladino bo-
disi na društvene prireditve, bodisi da
se vključijo v posamezne odseke, kjer
bodo vzgojeni kot aktivni člani v ne-
sebičnem delu na kulturnem področju
za našo skupnost. Celjani, med kate-
rimi je nešteto gorečih pristašev SKUD
»France Prešeren«, želimo v bodočno-
sti društvu, ki je mestu v ponos, po-
rasta in poglobljenega razvoja ter mo-
goče manj javnih a tem bolj kvalitet-
nih prireditev. A. S..
Prireditve »Prešernovega tedna" v Celju
z dvema večernima prireditvama in
štirimi predavanji se mesto Celje ude-
ležuje Prešernovega tedna. Obe prire-
ditvi pripravlja SKUD France Prešeren.
Predavanja prireja Ljudska univerza v
Celju v okviru Ljudske prosvete Celje.
V sredo, dne 4. februarja bo ob 20. uri
v Narodnem domu koncert godbe na
pihala, harmonikarjev in tamburaškega
zbora SKUD France Prešeren.
V soboto, dne 7. februarja bo ob 20. uri
v Narodnem domu nastop mešanega in
mladinskega zbora SKUD France Pre-
šeren. S solopetjem sodeluje članica
»Svobode« tovarišica Erika Kozoderc.
Predavanja bodo razen v središču
mesta (predavalnica na učiteljišču) tudi
v Medlogu, v Gaberju, na Spodnji Hu-
dinji in v Zagradu. Vršila se bodo v
naslednjem redu:
V Medlogu v Zadružnem domu v to-
rek, dne 3. februarja ob 19. uri (7 zv.)
Predaval bo prof. tov. Podjavoršek Albin
o temi: Pomen in naloge moralne vzgoje.
Na Spodnji Hudinji bo v dvorani go-
stilne »Pri Ameriki« v torek, dne 3. II.
predavala učiteljica tov. Tončka Pod-
javoršek: Pesnik Prešeren in današnji
čas.
V predavalnici učiteljišča bo v če-
trtek, dne 5. februarja ob 19,30 predaval
prof. tov. Anton Janežič o temi: Socialni
motivi v Prešernovih pesmih.
V Gaberju bo v dvorani »Svobode«
(bivši Jugoslovan) predaval v petek,
dne 6. februarja ob 19.'uri prof. tov. Ivo
Švarc o: Vzgoja mladine v doraščajoči
(pošolski) dobi.
V Zagra.du bo v dvorani »Stegu« pre-
daval v nedeljo, dne 8. februarja ob 15
(3 popoldne) predsednik Sveta za pro-
sveto in kulturo, ravnatelj učiteljišča
tov. Anton Aškerc: Pomen Prešerna za
slovensko kulturo.
Uspeh Prešernovega tedna ne zavisi
samo od prirediteljev: pevcev, glasbe-
nikov, predavateljev, ampak tudi od
udeležencev prireditev. Namen vseh
prireditev v tem tednu je, da združijo
čim več prirediteljev in udeležencev v
naprednem, kulturnem ustvarjanju, do-
življanju in spoznavanju. Udeležba na
obeh glasbeno-pevskih večerih in vseh
predavanjih naj bo v tem tednu naj-
številnejša. Potem bomo vredni uresni-
čevale! mnogih naprednih kulturnih
idej našega duha — velikega Franceta
Prešerna in vseh naprednih slovenskih
kulturnih ustvarjalcev. Nič naj nas ob
teh večerih ne zadrži doma. Naša ude-
ležba na predavanjih in koncertih bodi
izraz naše velike kulturne zavednosti
in višine. Primemo je, da to poudarimo
zlasti ob našem prazniku kulture, ob
osmem februarju.
60LETNICA PLANINSKEGA DRUŠTVA
7. MAREC 1953
pJloMHska
NAGRADE
ZA NAJLEPŠE
NARODNE NOŠE

Suan 4
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 31. januarja 1953
Stev. ^
Po šoštanjskeiii okraju
SoUanf zrcalo kulturno - prosvetne
delavnosti
V dobi med zadnjima vojnama je
bil Šoštanj znan po svoji pestri kultur-
no-prosvetni razgibanosti. Bil je pravo
središče in žarišče kulturno-prosvetne
dejavnosti v Šaleški dolini sploh, pri
čemer so prednjačila takratna delav-
sko-prosvetna društva, ki so se kljub
stalni borbi za narodnostne, politične
in socialne pravice borile s premočnim
sovražnikom, notranje vedno bolj kre-
pila s pridobivanjem vedno novih in
novih odkritih in prikritih pristašev in
sodelavcev. Poset^o mladina je našla
v predvojnih delavskih društvih bazo
za samoizobraževanje, poglabljanje in
širjenje socialističnih načel.
Zato je tudi okupacija ni našla ne-
pripravljene. Mnogi so takoj vstopili
v vrste borcev za narodno in politično
ter gospodarsko osvoboditev, dosti jih
je temu namenu žrtvovalo tudi svoja
življenja, preživeli pa zavzemajo danes
odgovorne položaje v političnih oblast-
venih in gospodarskih forumih. Iz te-
ga kroga je izšel tudi Karel Destovnik-
Kajuh, ki je vse to ovekovečil v svo-
jih nesmrtnih verzih.
Po osvoboditvi pa se delo na kultur-
no-prpsvetnem polju razen par mitin-
ških nastopov, nikakor ni moglo raz-
viti in prodreti do potrebnih globin.
Bili so tu pa tam posamezni stihijski
zaleti, ki pa so že ob porodu nosili v
sebi smrt in so se še pred dozoritvijo
razblinili v golo sestankarstvo, kriti-
karstvo in sumničenja.
Ki-ivdo za to je treba iskati pred-
vsem v nerazumevanju takratnih od-
govornih funkcionarjev, v nespretno
vodeni kadrovski politiki ter nezaupa-
nju v moč delavoljnih ljudi. Seveda so
pa tudi Soštanjčani sami raje skrbeli
bolj za svoje osebno ugodje ter so ži-
veli v nekaki pretirani samozadovolj-
nosti.
Svojčas je v Tovarni usnja životaril
KUD »Kajuh«, ki kljub dobri volji po-
sameznikov, razen godbe na pihala, ni
mogel prodreti do src delavstva in ga
na ta način pritegniti v delo. Ker je
bil KUD »Kajuh« zaprt v svoji tovarni,
so v mestu ustanovili v začetku letoš-
njega leta posebno kulturno-umetniško
društvo Ivan Cankar. Temu društvu se
je posrečilo vključiti v aktivno delo
okoli 60 članov ter tako organizirati
solidno dramatsko sekcijo in še kar
dober pevski zbor, kjer so po svoji
udeležbi in disciplini prednjačile žen-
ske. Zaradi pomanjkanja prostorov je
bilo sevda kljub ogromnemu trudu le
malo vidnih uspehov. Vendar pa je
pripravilo ugodna tla za ustanovitev
novega de*lavsko-prosvetnega društva
»Svoboda« Šoštanj, katerega ustanovitev
so pozdravili vsi Soštanjčani in takoj
tudi pristopili kot prvi v novoustanov-
ljeno društvo.
Čeprav obstoja delavsko-prbsvetno
društvo »Svoboda« šele dobre 4 mese-
ce, vendar beleži v tej dobi že vidne
uspehe in priljubljenost pri ljudstvu.
Posebno uspešna in marljiva je dra-
matska sekcija, ki je naštndirala že 3
igre ter dve z uspehom tudi odigrala
ne samo v Šoštanju, ampak tudi na de-
želi. Tako so na primer igro Mlinarjev
Janez samo v Šoštanju odigrali 6-krat
in to vedno pri nabito polni dvorani.
Sekcija ima izdelan celoletni program
dramatskih del domačih in tujill av-
torjev. Delo je sistematično pod vod-
stvom neutrudljivega režiserja tov.
Tevž Zdravka!
Tudi pevska sekcija se iz dneva v
dan bolje razvija. Poleg moškega in
ženskega zbora, ki že pridno vadita, se
konsclidira tudi mešani pevski zbor in
mladinski pevski zbor. V kratkem je
pričakovati koncert v Šoštanju, kar bo
za Soštanjčane redkost.
Ze prej solidna godbena sekcija je
pomladila svoje vrste z mladino, ki je
že ob proslavi JLA pokazala, da lahko
nanjo računamo. Folklorno-plesna sku-
pina, za katero vlada poseben interes
med mladino, bo tudi pričela kmalu z
rednimi vajami.
V šahovski sekciji, ki jo sedaj orga-
nizirajo, bodo številni že priznani ša-
histi merili svoje moči, se tako izpo-
polnjevali in s pridom prenašali svoje
znanje na mladino, katera je že tudi
imela štiri zelo uspela, kvalitetna in
zelo obiskana predavanja.
Poleg predavanj pa se vrši v okviru
ljudske univerze tudi tečaj angleškega
jezika in mednarodnega jezika »espe-
ranto«.
Delovanja društva Svobode Šoštanj
pa je zelo otežkočeno zaradi pomanj-
kanja lastnih prostorov ter je odvisno
le od dobre volje in uvidevnosti telo-
vadnega društva »Partizan«.
Res, da so v zadnjem času za javne
prireditve našli primerno kompromisno
rešitev, toda to na stvari nič ne izpre-
meni, ker so posamezne sekcije še ved-
no brez prostorov, kjer bi se lahko ne-
moteno poglabljale v študij svo'je stro-
ke ter tako pozneje ljudstvu res nudile
kvalitetno naštudirana dela.
Tudi ta problem bodo kmalu rešili.
Društvo bo dobilo v uporabo bivši pro-
svetni dom v Družmirju, ki bo po pre-
ureditvi predstavljal dostojen »Dom
Svobode« v Šoštanju. Društvo samo pa
še daleč ne stoji trdno niti v organiza-
cijskem, niti v idejno-političnem po-
gledu. To vprašanje pa bo moralo re-
šiti članstvo samo s pritegnitvijo v
sekcije novih, predanih in delavoljnih
članov, predvsem pa mladine, s kate-
ro je društvo že našlo pravi kontakt,
kar se do sedaj še ni posrečilo v taki
meri prav nobenemu društvu v Šošta-
nju.
I. redni občni zbor, na katerega se
upravni odbor že pripravlja, bo dru-
štvu sigurno pripomogel do še večjega
poleta in razmaha, za kar pa moramo
skrbeti prav vsi Soštanjčani.
B. J.
Naš novi „župan" in še kaj!
Občina Luče v Zg. Savinjski .dolini
je precej pasivna, pa tudi zaostala v
vsakem pogledu, kajti izkoriščali so jo
v predaprilski Jugoslaviji vsi režimi,
ki so bili na oblasti, najbolj pa seveda
klerikalni režimi s klerom na čelu.
Kdo ne pozna župnika Mikulič Jurija,
ki je kot pijavka sesal zadnje dinarje
iz žepa revežem in manjšim kmetom
za cerkvene obrede, ki jim jih je izvr-
ševal, tako poroke, krste, kakor pogre-
be. Po osvoboditvi se je župnik Miku-
lič Jurij pokazal takoj sovražnika ljud-
ske oblasti in rovaril proti njej na vsa-
kem koraku. Sabotiral je obvezne od-
daje, davke itd., da je bil zaradi tega
že dvakrat v zaporu. Prvič mu je bilo
s sodno odločbo zaplenjeno tudi celot-
no premoženje. Za to premoženje, ki
mu je bilo zaplenjeno, se je po pi-iho-
du iz zapora skrbno zanimal in ga ho-
tel dobiti na vsak način nazaj, če ne
zlepa pa zgrda. Ker ni šlo zlepa je
vdrl v stanovanje učiteljice v Konj-
skem vrhu in odpeljal kompletno po-
hištvo, ki je bilo njej dodeljeno iz
splošne ljudske imovine. Jasno, je mo-
ral to vrniti in se tudi zagovarjati po
zakonu.
Pri zadnjih volitvah v občinske ljud-
ske odbore je bil za predsednika v ob-
čini Luče izvoljen Plaznik Jakob, po
domače Rihar, ki je bil že predčasno
klerikalno nastrojen in dober župnikov
prijatelj. Jasno, župnik Mikulič Jurij
je takoj izkoristil priliko in se obrnil
na Plaznika s prošnjo, naj bi mu dode-
lil iz njegove zaplenjene imovine ne-
kaj pohištva. »Zupan« Plaznik Jakob
je bil vsekakor tako širokogruden, da
je »ubogemu« župniku kar »na svojo
roko« dodelili nekatere kose iz zaple-
njenega pohištva kljub temu, da je do-
bro vedel, da je za pohištvo prosila pri
občinskem ljudskem odboru tudi Vr-
šnik Marija iz Luč, m^i dveh padlih
partizanov, ki živi danes zelo skrom-
no in se preživlja z vodenjem trafike.
Ko je to vprašanje načel občinski taj-
nik na seji celotnega odbora, so odbor-
niki bili seveda bolj pošteni kot Plaz-
nik in mu tudi nekoliko izprašali vest.
Kot »župan« se hoče Plaznik uvelja-
viti tudi na drugačne načine. Kakor
po drugih krajih, je bil tudi v občini
Luče organiziran tečaj za zdravstveno
vzgojo ženske mladine, ki ga je organi-
ziral RK. Vsa dekleta iz občine Luče
se marljivo udeležujejo predavanj na
tem tečaju, le dve hčerki Zavratnik
Jakoba po domače Radušnika iz Konj-
skega vrha se tečaja nočeta udeleže-
vati. Njuna mati je iskala intervencije
vsepovsod, da dekletoma ne bi bilo tre-
ba hoditi na tečaj in se je končno obr-
nila tudi na »župana« Plaznika, ki jo
je nežno potrepljal po rami in dejal:
»Nikar se ne razburjaj Radušnica, bom
že jaz uredil, tako, da bo za tebe prav!«
Ta izjava je Radušnico podžgala, da je
potem po Lučah govorila, da je samo
občina kriva, da se vršijo ti »prekleti«
tečaji. Z občino je mislila seveda ob-
činskega tajnika, saj ji je župan nare-
dil uslugo. Stvar z Radušnikovimi de-
kleti pa je v bistvu nekoliko drugač-
na. Obe sta mladi deklici, stari okoli
20 let, pa se je vzgojiteljica na tečaju
zelo začudila, ko jih je prvič vprašala
naj bi ji prebrali nekaj odstavkov iz
strokovne knjige, pa tega nista hoteli
in je vzgojiteljica končno ugotovila, da
sta nepismeni ter jih je zaradi tega
sram hoditi na predavanje.
Primerov na tem tečaju, da so de-
kleta nepismena in da ne znajo brati
je bilo še nekaj, vendar se bodo ta de-
kleta s trdno voljo že na tem tečaju
naučila tudi pisati in brati. Saj vzgo-
jitelji jim gredo zelo na roko in se tru-
dijo, da bi jim nudili vse tisto, kar
socialistična država od njih pričakuje.
»Zupan« Plaznik bi lahko vedel, kako
pereča je situacija v tem oziru in se
potrudil, da bi jo izboljšal, ne pa, da
daje posameznikom potuho in zaosta-
lost v občini tolerira.
K. J.
ŽIVLJENJEPIS MARŠALA TITA
ki ga je napisal Vladimir Dedijer in ki
je vzbudil tolikšno zanimanje po svetu
in doma, bo izdala v slovenščini Can-
karjeva založba. Založba bo v kratkem
razpisala za to obsežno delo tudi sub-
skripcijo in razposlala naročilnice.
Orožen - Felicijan: Kratka gospodarska
zgodovina Celja in okolice. Celje 1952
Izdal odbor za proslavo 500-letntce mesta Celja
Obletnice in jubileje praznujejo lju-
dje že od nekdaj tudi s tem, da pre-
birajo in razbirajo zgodovino človeka,
društva, mesta, države; obračajoč oru-
menele liste iz arhiva zgodovine se
skušamo zatopiti v pomembnost in zgo-
dovinsko upravičenost slavljenca. Tudi
500-letnica Celja je dala domačemu
zgodovinarju dokaj mc^no vzpodbudo,
vzpodbuda pa trajne sadove, mimo ka-
terih nobeden ne more, če le z odprtimi
očmi presoja življenje rodnega mu me-
sta. Tako poučno, vedno novo in mi-
kavno pisano zgodovinsko čtivo sta dala
z zgornjo publikacijo priznani celjsKi
zgodovinar prof. Janko Orožen in go-
spodarski strokovnjak Felicijan. Orožen
obravnava po tehtnem splošnem uvodu
najstarejšo ilirsko-keltsko dobo mesta
Celja, nato pa rimsko, starejšo in mlaj-
šo fevdalno dobo, nakar se obširno bavi
z vznikom in razvojem kapitalistične
produkcije na področju mesta Celja.
Zgodovinar nam s pomočjo svojega ob-
širnega poznanja vseh življenjskih po-
javov prikazuje ne samo zgodovino
večjih gospodarskih  ustanov,  marveč
ORGANIZACIJA ZVEZE BORCEV
V PESJEM PRI VELENJU IMA LEPE
NAČRTE ,
V nedeljo je bil v Pesju pri Velenju
redni letni občni zbor ZB. Poročilo je
pokazalo velike uspehe, ki jih je orga-
nizacija v letu nazaj dosegla kljub raz-
diralnim namenom nekaterih nazadnja-
ških elementov. Tako je ZB prevzela
nadaljevanje gradnje bivšega zadružne-
ga doma. Zveza borcev bo tako dobila
lastni dom, ki bo služil obenem vsemu
prebivalstvu. Denarna sredstva so si
preskrbeli s prireditvijo javne tombole.
Del tega dobička je namenjen za po-
stavitev spomenika padlim žrtvam fa-
šizma. Največ zaslug za usp>ešno delo
organizacije ima njen predsednik tov.
Ulrih.
Izvolili so devetčlanski odbor in nad-
zorni odbor. Za delovni program v tem
letu so si poleg tekočih in vsakdanjih
nalog postavili še naslednje naloge: Do
konca bodo dogradili »Dom ZB«, posta-
vili bodo spomenik padlim žrtvam, po-
živeli kulturno-prosvetno dejavnost,
zbrali življenjepise padlih žrtev in or-
ganizacijsko utrdili svojo osnovno or-
ganizacijo. Skrbeli bodo za čim večji
ideološki dvig članstva.
Vse kaže, da bo organizacija ZB v
Pesjem imela v tem letu spet lepe
uspehe.
B. A.
POGOVOR Z DOPISNIKOM G. L
IZ LJUBNEGA
Dobili smo vaš članek, ki načelno
opisuje neprevidnost požiganja v gozdo-
vih. Vendar bi veliko rajši imeli kon-
kretne primere iz kraja, v katerem ži-
vite. Načelnih stvari se raje izogibljemo,
ker ni koristi od njih. Torej drugič kon-
kretno, pa bomo gotovo priobčili.
IZ ŠMABTNEGA OB PAKI
Volitve delegatov OF,
Volitve delegatov OF za občinsko in okrajno
konferenco so se pri nas ob primerni ude-
ležbi članstva izvršile prejšnji petek. Izmed
15 predlaganih je bilo za VOOF Šmartno ob
Paki izvoljenih 11 delegatov, za okrajno kon-
ferenco pa je bil z večino glasov izvoljen
predsednik občine tov. Napotnik.
Analizo dela VOOF za leto 1952 je podal
na sestanku tov. tajnik. Iz poročila je bilo
razvidno, #a je odbor svoje naloge v pre-
teklem letu v redu izvršil. Odbor je imel
v preteklem letu 19 sej. Politično se je or-
ganizacija od prejšnjega leta precej raz-
gibala. Saj so bile vse proslave, frontni se-
stanki in zbori prav dobro obiskani. Tudi
glede frontnega in ostalega časopisja je sto-
ril odbor svojo dolžnost. Tako se je posebno
razširil »Savinjski vestnik«. Sedaj prihaja v
naš kraj preko 100 izvodov (naročniki in kol-
portaža). Tudi za druge liste so pridobili
nekaj novih naročnikov.
• Vaški odbor je sprožil tudi misel graditve
novega šolskega poslopja. Ker so načrti že
v delu, je upanje, da bodo začeli z'graditvijo
spomladi. Odbor je sprejel tekmovanje v
počastitev obletnice osvoboditve Zgornje Sa-
vinjske doline. Mirno lahko trdimo, da so
odnesli tudi tukaj prvenstvo.
Vsa članarina za leto 1952 je bila pobrana
že v novembru in odvedena v začetku de-
cembra. So prvi, ki so bili v tem oziru v
okraju na čistem. Odbor je poklonil za No-
voletno jelko 4000 din, za nabavo knjig Ljud-
ski knjižnici tudi 4000 din, KUD pa je dobil
2000 din. S tem je pokazal razumevanje za
prosvetno dejavnost.
Mogoče bi bili uspehi še večji, če bi član-
stvo in ostale množične organizacije polno-
številno sodelovale. Saj se nekateri člani le-
tch niti sestankov niso udeleževali. Ce bi
samo vsi odborniki naših organizacij prišli
na sestanke, bi bilo že samo teh vsakikrat
čez 100. V splošnem pa drži, da je odbor iz-
vršil svojo dolžnost in ni razočaral fron-
tovcev, ki so jim pred letom zaupali svoje
glasove in vodstvo frontne organizacije ▼
okraju.
PONOVITEV IGRICE
Pod vodstvom tov. Kotnikove so dijaki niž-
je gimnazije ponovili igrico: »Mačeha in pa-
storka«. Navzoči so bili tudi tokrat z izva-
janjem prav zadovoljni. Le želeti bi bilo,
da bi si jo ogledali tudi vaščani v večjem
številu, kaor to vedno radi store okoličani.
LČNI rSPEH
Učni uspeh v I. polletju je znašal na tu-
kajšnji nižji gimnaziji 60%. Ni baš rožnat,
vendar upamo, da se bo do konca II. pol-
letja vsaj nekoliko dvignil.
POSTAJNO POSLOPJE
Zvedeli smo razveseljivo novico, da misli
direkcija železnic v letošnjem letu pričeti
z gradnjo novega prepotrebnega postajnega
poslopja. Izdelana sta dva načrta. Ne vemo
še, katerega bodo izbrali. Vemo pa, da je
ta samisel iskreno pozdravljena od vseh. Po-
sebno so prizadeti dijaki, ki čakajo v mrazu
zgodnji jutranji vlak in ne morejo nikamor,
da bi bili do prihoda vlaka pod streho in na
toplem.
tudi nastanek in razvoj skoraj vseh
gospodarskih panog, ki so se in se še
goje v mestu in okolici. Prinaša marsi-
kaj novega, kar bi s pridom uporabil
ne samo ljubitelj in učitelj zgodovine,
marveč sleherni javni, posebno dan-
današnji politični delavec. Slehernega
Celjana pa bo zanimala kratka, jedrna-
to pisana zgodovina največjih celjskih
podjetij, po katerih se je .ime mesta
Celja uveljavilo v kapitalističnem na-
činu produkcije. Tudi slehernemu Sa-
vinjčanu razprava nudi lep pregled nad
gospodarsko dejavnostjo Savinjske do-
line in nekdanjega celjskega okrožja,
ki je segalo od Logarske doline do
Sotle. Pisatelj je obdelal ne samo večje
trge in mesta, ampak tudi podeželje vse
do 9. maja 1945. Drugi avtor Justin Fe-
licijan je povzel zgodovinsko nit z na-
stopom nove Jugoslavije in opisal naj-
prej probleme, pred katerimi je stalo
Celje in njegovo okrožje zaradi škode,
nastale v osvobodilni vojni v gornje-
"savinjskem, kozjanskem in izseljeniškem
pasu. Nato govori o zaplembah in po-
državljenju večjih podjetij, torej o ti-
stem revolucionarnem ekonomskem de-
janju, ki j.e socialni osvoboditvi zajam-
čila o"bstanek pridobitve narodno-osvo-
bodilne borbe. Nastajanje zadružnega
gospodarstva in trgovine v dobi pred
petletnim planom, centralizacija bančne
službe in plan sam, to so pojavi, s ka-
terimi je povojno gospodarstvo začelo
dobivati popolnoma nov, revoluciona-
ren, socialističen obraz. Avtor pregnan-
tno podaja sliko, kako se zvišuje pro-
dukcija in kako rastejo prejšnja pri-
vatna večja podjetja v moderne socia-^-
listične obrate. Iz nje je dalje razvidna
reorganizacija mnogih podjetij (Tovar-
ne tehtnic, Metke, Aero itd.), razvoj
tistih socialističnih podjetij, ki so prešla
v roke delovnega ljudstva z drugo na-
cionalizacijo, koncentracija nekdanjih
manjših obrtnih delavnic v tovarniške
organizme (n. pr. Tovarna pohištva, Ce-
mentnine), predvsem pa izvozna mo^
velikih tovarn v mestu in okolici. Ob
koncu razpravlja avtor tudi o kmečkem
gospodarstvu, o prostem trgu in o go-
stinstvu.' Knjižico, ki obsega 72 strani
in prinaša nekaj lepih posnetkov iz
Celja in okolice ter stane komaj 80 din,
širokemu občinstvu, posebno pa ura-
dom, šolam in vsem ustanovam toplo
priporočamo.
Bolska povzroča veliko škodo s poplavami
Medtem ko bo Ložnica v kratkem
dobila utrjeno strugo, predstavlja Bol-
ska še vedno pereče vprašanje za kraje
in kmetije, skozi katere teče. Od lanske
jeseni do začetka letošnjega leta je že
sedmič preplavila polja, na stotine
hektarov najplodnejše zemlje v Savinj-
ski dolini. Najbolj škodljiv je njen raz-
liv šele v občini Gomilsko, višek pa
doseže v Kapli vasi, kjer se Bolski pri-
druži še Trnavca s svojimi hudourni-
škimi vodami. Položna ravnina, velike
vijuge, ozka, gosto zaraščena struga
predstavlja pomembne ovire za odtok
vode. Poleg tega vodne naprave ob
Bolski v občini Prebold niso zgrajene
po regulacijskih predpisih. Jez tkalnice
v Preboldu, ki je bil zgrajen že za časa
Avstrije, je preozek, da bi lahko od-
vajal ogromne količine vode in zaradi
tega še pripomore k poplavam.
Kakor jzgleda, bodo končno le pri-
čeli tudi z regulacijo Bolske predvsem
na pobudo »Hmezada«. Preden bi. z re-
gulacijo začeli, bi bilo koristno, da me-
rodajni stopijo v stik z ljudmi iz naj-
bolj ogroženih krajev ob Bolski'. Ti
ljudje bodo lahko z nasveti pomagali,
kaj bi bilo najbolj poti-ebno napraviti.
Poplave potoka Bolske so do sedaj
napravile kmetovalcem že veliko škode
na pridelkih, na odplavljeni zemlji ter
celo na gospodarskih poslopjih. Prebi-
valci ob Bolski si tudi žele, da bi se
poplavljencem dala neka pomoč, morda
v obliki odpisa pri davkih. Okrajni
ljudski odbor oziroma občinski ljudski
odbori naj bi pri razdelitvi davkov to
upoštevali.
O. L
Nekaj iz dela množičnih organizacij
v Lesičnem fč
Na zimo je delo množičnih organiza-
cij na Lesičnem zaživelo. Osvobodilna
fronta je imela lani lepe uspehe pri
popravilu cest in mostov, pobrali so
vso članarino. Le nekateri odborniki
se za delo ne zanimajo in se ne udele-
žujejo sestankov. Najbolj pa se pri
tem delu odlikujeta Leskovšek Jakob
in Dolšek Ivan. *
Organizacija socialističnih žena ne
pokaže tistih uspehov, ki bi bili zažele-
ni. Ukvarjajo se predvsem s proble-
mi socialnega skrbstva, skrbijo za par-
tizanske sirote. Za Novoletno jelko so
pripravile obdaritev otrok, medtem ko
*je kulturni spored pripravila mladina
nižje gimnazije.
Najuspešnejše je delo organizacije
ZB. Postavili so spomenik padlim bor-
cem XIV divizije. Največ zaslug ima
predsednik Kovačič Pepi.
Rdeči križ skrbi za pred vojaško vzgo-
jo kmečke žene. Ta, tečaj obiskujejo
prav vse mladine in še nekaj prosto-
voljk.
Mladinska organizacija je pred krat-
kim izvolila novo vodstvo. Sklenili so,
da bodo uprizorili več kulturnih prire-
ditev in pomagali pri proslavah. Igral-
ska skupina pripravlja komedijo »In-
špektor na obisku«. Prosvetno delo bi
bilo v tem kraju še bolj razgibano, če
bi imeli primerno dvorano. Letos so
hoteli zgraditi letni oder pa sredi go-
zdov niso prišli do lesa.
Invalidsko podjetje
v  CELJU
Vam nudi v svoji prodaji vse vrste komisijskega blago, zlatnino,
ure, galanterijsko blago, preproge, obutev, kolesa, šivalne stroje,
instrumente vseh vrst, fotoaparate, razno orodje, motorje in po-
hištvene dele, otroške vozičke, smuči, drsalke in drugo po zelo
ugodnih cenah — Vse zgoraj naštete predmete sprejemamo vsako-
dnevno v prodajo — Oglejte si našo zalogjo, pri čemer se toplo
priporočamo za nakup! ^
TRGOVSKO PODJETJE S TEKSTILOM
„VOLNA"
Celje, Prešernova ulica štev. 3
nudi v svoji poslovalnici bogato izbiro kvalitetnega tekstilnega blaga
po najnižjih dnevnih cenah — Posebej opozarjamo cenjene stranke
ter delovne kolektive mesta Celja in okolice na obročna odplačila pri
nakupu tekstilnega blaga na potrošniški kredit — Poslužite se te
ugodnosti, katero Vam nudi imenovana uredba — Z nakupom v naši
poslovalnici boste vsekakor zadovoljni in postali boste naši
stalni odjemalci!
Delovni kolektivi, zadruge, množične in družbene organizacije,
društva in ustanove ter posamezniki
postanite ustanovni ali podporni člani
Prešernove dražbe
Ustanovnina je najmanj 25.000 din, podpomina 5000 do 25.000 din,
za posameznike pa je podpornina 1000 din. Denar nakazujte na tekoči
račun 601-T-290.
Stev. 4
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 31. januarja 1953
Stran S

KAKO SO V PODJETJU SAP
RAZUMELI RAZPRAVLJANJE
O DRUŽBENEM PLANU MLO CELJE
Predlog družbenega plana mesta
Celja, ki ga je Svet za gospodarstvo
poslal kolektivom v pretres, so zlasti
»dobro za sebe« razumeli v kolektivu
SAP.
To podjetje je poslalo Svetu pismene
pripombe k predlogu. Predlagajo nam-
reč da bi na MLO še enkrat dobro
pregledali družbeni plan, da bi morda
le našli sredstva v predračunu za na-
bavo treh avtobusov za njihovo pod-
^^Res lep primer »zdrave« diskusije!
(Op. ur.) Namesto, da bi v podjetju pro-
učili možnost boljšega izkoriščanja vo-
ženj, da bi tako izboljšali rentabilnost
podjetja, kot jim je to že večkrat pri-
poročal gospodarski svet.
Poleg tega bi bilo omembe vredno
tudi to, da si je podjetje privoščilo de-
litev dobička, čeprav so še pred meseci
morali sprejeti pomoč ,MLO, ko jim je
tanka predla. Koliko bolje bi bili storili,
če bi te viške uporabili za investicije
(nove avtobuse), sicer pa je ves njihov
vozni park v zelo kritičnem stanju.
OBCNI zbor REJCEV MALIH
ŽIVALI V CELJU
V nedeljo so imeli člani Društva rej-
cev malih živali v Obrtnem domu občni
zbor, ki naj bi poživel delo društva, ki
je zadnje čase popustilo. Navzoč je bil
tudi urednik mesečnika Mali gospodar
tov. Modrijan. Društvo je imelo lepe
uspehe in je v Celju že dvakrat prire-
dilo lepo uspele razstave. Za predsed-
nika društva je bil ponovno izvoljen
tov. Stropnik.
S PRESELITVIJO VRTNARSKE ŠOLE
V ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI BO
DOBILO CELJE 12 NOVIH
STANOVANJ
Svet za gospodarstvo pri MLO Celje
je na svoji zadnji seji imenoval pet-
člansko komisijo, ki bo proučila pre-
selitev vrtnarske šole iz Medloga na
bivšo ekonomijo Tovarne emajlirane
posode v Šmartno v Rožni dolini. S
preselitvijo bo v bivši Stiegerjevi in
Kvaternikovi vili prostih 12 stanovanj,
kar bo vsaj nekaj omejilo stanovanjsko
stisko v Celju.
NOV HOTEL V CELJU
Bivši »Samski dom« na Miklavškem
hribu bo prišel pod upravo MLO. Mest-
ni ljudski odbor ga namerava preurediti
v hotel, kar bo velik prisp>evek za dvig
Celja kot turistične izhodiščne točke.
Sedem sob že oddajajo gostom. Pereč
problem pri prevzemu je v tem, da v
»Samskem domu« stanuje sedaj 93 ljudi,
od tega 63 iz Tovarne emajlirane po-
sode ter jih trenutno ni mogoče od-
seliti, dokler ne najdejo za njih po-
trebnih stanovanj. Doslej je dom delal
z izgubo, kar ni čudno, saj je komfort-
no opremljena soba s centralno kurja-
vo, toplo vodo in kopalnico stala me-
sečno le 900 din.
Komisija, ki naj bi pripravila pre-
vzem, je ugotovila, da je znašala izguba
ob koncu 1952. leta 277.000 din, v enem
mesecu pa znaša izguba 140.000 din.
Izguba je razumljiva, saj samo plače
osebja znašajo 71.000 din mesečno, med-
tem ko najemnina prinese komaj 55 do
60.000 din. Tu pa še niso všteti stroški
elektrike, vodarine, kurjave in amorti-
zacija stavbe.
Svet za gospodarstvo je mnenja, da
bodo izgubo odpravili le, če uvedejo
hotelski režim, zato je pa potrebno po-
ieg postopne izpraznitve sob preurediti
kuhinjo ter urediti restavracijo.
KAJ JE S STANOVANJSKO
ZADRUGO V CELJU?
Svet za gospodarstvo pri MLO je na
svoji zadnji seji razpravljal tudi o po-
slovanju stanovanjske zadruge, ki je
bila v Celju ustanovljena pred dvemi
leti. Ugotovili so, da je zadruga prav
malo skrbela za gradnjo stanovanj. Do-
slej še niso nič gradUi niti zbirali in-
teresente za gradnjo.
- ,_Svet je zaradi tega imenovaKkomi-
sijo, ki bo ugotovila vzroke nedelav-
nosti. Zadruga bo morala začeti z grad-
njami, ali pa bo morala finančna sred-
stva, s katerimi razpolaga, dati v druge
^^^ne (najbolje v stanovanjski fond
STANJE V CELJSKIH PEKARNAH
JE TREBA IZBOLJŠATI
Večkrat slišimo, da kruh iz celjskih
pekarn ne odgovarja predpisani tpži,
aa^bi bil lahko boljši ter da je treba
večkrat v vrsti čakati nanj. Da bi tak-
šno stanje odpravili, bo odbor za bla-
govni promet pri MLO imenoval ko-
misijo, ki bo proučila stanje pekarn.
Predvsem je namen MLO, da ugotovi,
v kakšnem stanju se pekarne nahajajo
ter da^ odkrije možnost obratovanja pre-
ostalih pekam, ki doslej iz različnih
vzrokov niso služile peki kruha, in s
kakšnimi sredstvi bi se popravile. Ce
bodo popravili vse neuporabne pekarne
v mestu in F>oleg dosedanjega ustanovili
Se konkurenčno podjetje, bodo kmalu
prenehale opazke, ki jih sedaj cesto
čujemo na račun kakovosti kruha in
postrežbe v prodajalnah kruha.
SKRB ZA VAJENIŠKO. MLADINO
Pred nedavnim se je iznesla potreba na ro-
diteljskem sestanku vajenske šole v Celja,
da naj dobi naša delavska mladina primerne
strokovne^li beletristične knjige, ie katerih
bo črpala svoje strokovno snanje in srčno
Kulturo.
Upraviteljstvo je poslalo deseterim podjet-
jem, ki imajo največ vajencev v šoli, prošnje
za prispevek, da bi se lahko nabavile po-
trebne knjige iz preostalega zneska pa učila.
Do sedaj so se prošnji uprave odzvali sle-
deči: Kovinsko podjetje Celje 20.000 din. To-
varna organskih barvil 10.000 din, Tovarna
perila (Toper) 15.000 din, Javoršek Ignac,
mehanični mojster, Aškerčeva ulica 5000 din.
Tem darovalcem, ki razumejo nujno potre-
bo vajenca po dobri strokovni in leposlovni
knjigi, naj bo na tem mestu izrečena iskre-
na zahvala.
Prepričani smo, da bodo tudi ostali uvideli
potrebo, da žrtvujejo malenkost za one, od
katerih pričakujejo, da bodo v prihodnjosti
steber njihovih podjetij.
VELIKA LOVSKA RAZSTAVA V CELJl!
Okrajna lovska zveza v Celju bo priredila
v dneh 14. in 15. februarja v mali dvorani
»Hotela Union« v Celju veliko l9vsko razsta-
vo, na kateri bo sodeloval« 31 lovskih dru-
žin celjskega okraja. Razstavljali bodo ro-
govje in roglje smjadi in gamsov, nadalje v
minuli lovski sezoni uplenjeno kožuhovino
vseh vrst kožuharjev, razne slike, pasti itd.
Razstava bo odprta v soboto 14. februarja
ob 9 dopoldne.
USPEL SESTANEK FRONTOVCEV
V ČRETU
Pretekli petek se je zbralo okrog 90 članov
OF terena čret na sestanek , na katerem so
izvolili 9 delegatov za mestn« konferenco OF.
Udeleženci so z zanimanjem sledili poročilom
o naših gospodarskih vprašanjih, kakor jih je
obravnaval VI. kongres ZKJ in o pomembnih
političnih dogodkih doma in po svetu.
Razgovor o lokalnih komunalnih vpraša-
njih in potrebah so odložili na zbor voliv-
cev, ki bo v torek, 3. februarja v istih pro-
storih. Zbor volivcev bo razpravljal o pred-
logu družbenega plana MLO za leto 1953, h
kateremu bodo volivci lahko stavljali pri-
pombe in predloge.
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA
Žgajner Franjo iz Irja pri Rog. Slatini ni
plačeval preživnine za svoja dva otroka Žgaj-
ner Milivoja in Žgajner Jadranko. Zaradi te-
ga je bil obsojen na 5 mesecev zapora, po-
gojno za dobo dveh let. — Strmšek Adolf,
šofer iz Medloga pri Celju in Trglavčnik Ivan,
urarski pomočnik iz Celja, sta 11. 9. 1952 na
Ljubljanski cesti vozeč z motornimi vozili
drug proti drugemu tako ogrozila varnost
javnega prometa na cesti da sta s tem spra-
vila v nevarnost življenje ljudi in premoženje
precejšnje vrednosti, in sicer: obtoženi Strm-
šek Adolf s tem, da je vozil proti pravilom,
ker je bil v vinjenem stanju in proti pra-
vilom, ker je okoli 15 metrov pred srečanjem
s Trglavčnikom prižgal luč na svojem vozilu
in z bliščem tako oslepil drugoobtoženca, da
mu je s tem vzel pregled na cesto, obtoženi
Trglavčnik Ivan pa s tem, da je vozil proti
predpisom, ker je vkljub nepreglednosti na
cesto nadaljeval vožnjo in privozil na svojo
levo stran ceste. Oba avtomobila sta trčila
in bila poškodovana. Zaradi ogrožanja javne-
ga prometa sta bila obsojena Strmšek Adolf
na 1 mesec in 15 «ni zapora, Trglavčnik Ivan
pa na 1000 din denarne kazni. — Berdajs
Franc je bil zaposlen v tovarni »Sad« v Celju.
Tam si je na nedovoljen način prisvojil nekaj
žganja. Ko ga je izsledil miličnik, je sled-
njemu ponujal ukradeno žganje, da ne bi ta
svojih ugotovitev prijvil. Zaradi tatvine in
podkupnine ter neke pogojne kazni bo sedaj
Berdajs sedel 5 mesecev. — Berglez Ivan iz
Loke pri Zusmn se je vkljub že enkratni ob-
sodbi ponovno izmikal plačevanju preživnine
za svoja otroka Janeza in Anico,. Obsojen je
bil na 1 mesec in 15 dni zapora, pogojno za
dobo treh let. — Jankovič Jakob iz -Griž je
dne 20. 6. 1952 napisal in odposlal Občinske-
mu ljudskemu odboru Griže dopisnico, s ka-
tero je žalil občinski odbor Griže. Obsojen
je bil na 1 mesec zapora. — Jamnik Stane
iz Ljubljane bo plačal 2000 dinarjev, ker ni
hotel plačevati preživnine za svojega izven
zakona rojenega sina Petra. — Plavštajner
Stanko iz Celja je kot vozač motornega ko-
lesa s prikolico dne 8. 6. 1952 ponoči peljal
4 osebe, tako da je bilo na vozilu z njim
vred 5 oseb, kar je imelo za posledico, da
je na vozilu počila guma. Vozilo se je zaradi
tega prevrnilo. Pri tem sta bili dve osebi
hudo poškodovani. Plavštajner je bil obso-
jen na 4 mesece zapora, pogojno za dobo
enega leta.
DVA VLOMILCA PRED SODIŠČEM
Pred okrožnim sodiščem v Celju sta se za-
govarjala rudarja 33-letni Sotlar Slavko in
23-letni Krambergar Jože, oba iz Studencev
prt-Hrastniku. Dne 24. maja 1952 sta skupaj'
vlomila v hišo Kreže Frančiške v Hrastniku
ter odnesla večjo količino mesnih izdelkov,
120 metrov bakrene žice in še raznih drugih
predmetov, vse v neugotovljeni vrednosti. Sot-
lar sam pa je ukradel v maju 1951 svojemu
sostanovalcu Gamser Rudolfu v Hrastniku
še ročno uro in spomladi 1952 Meserku Fran-
cu tudi ročno uro. Obsojena sta bila Sotlar
Slavko na 1 leto in 6 mesecev strogega za-
pora, Kramberger Jože pa na 7 mesecev
zapora.
PROSTOVOLJNA SMRT
V Medlogu se je na skednju obesil 53-letni
Jože Košnik, ki je bil v službi pri »Betonu«.
Vzrok dejanja ni znan.
umivalnicah. Tako imajo Laščani, toda
ne samo oni, temveč tudi drugi ljubitelji
planin, kočo, ki je razmeroma blizu, se
pa v ničemer ne razlikuje od bolj od-
daljenih koč, razen morda v cenah, ki
so verjetno precej nižje od tistih, ki jih
imajo drugod.
KRMITE PTICE!
Letošnja zima je vztrajna v mrazu
in snegu. Pomilujemo ptice, še bolje pa
je, če jim lajašmo skrb za prehrano.
Izmed vseh načinov krmljenja je
cvetlični lonček najpripravnejši. Skozi
luknjico dna vtakni vejo, ki bo imela
ob široki odprtini lonca nekaj stran-
skih vejic, segajo naj 10 do 15 cm čez
rob. Lonec napolni z raznimi naseklja-
nimi odpadki (meso, posušene drobtine,
razno drobno žito itd.) ter to vse zalij
z lojem ali s kako drugo manjvredno
mastjo. Ko se to strdi, obesi lonec (v
obliki zvona) na primemo mesto, na
drevo ali ob oknu. Na ta način je hra-
na zavarovanj proti vsem vremenskim
neprilikam.
Malo truda, malo stroškov, vendar
na stotine sitih kljunčkov.
IZ VOJNIKA
Tudi T Vojniku niso pozabili na zimski
šport. Skozi vso poletno in jesensko dobo
sta mladinca Klančnik Stanko in Vauda Mi-
lan iz Vojnika pripravljala novo skakalnico,
na kateri sta v nedeljo, dne 25. I. 1953 po-
kazala kaj znata. Skakalnica je dolga 40 m
in načrtno zgrajena, čeravno sta jo Klančnik
in Vauda zgradila ▼ lastnih močeh brez ka-
kršnega koli prispevka. Vsi Vojničani jima
izrekajo zaslužno pohvalo.
V nedeljo, dne 25. januarja 1953 popoldne
ob 14. uri je bila otvoritev novozgrajene ska-
kalnice. Pri skakalnici se je zbralo okrog
400 ljudi ter zastopniki smučarjev iz Celja.
Med društvenih tekem se je udeležilo 13 smu-
čarjev iz 5 društev. Tekme so bile zelo ostre,
ker je bila konkurenca od posameznikov zelo
zadovoljiva. V konkurenci je bil najboljši
Sabo Ivan iz Vojnika, kateri je dosegel
126.25 točk. Najdalje je skočil in postavU re-
kord vojniSke skakalnice tov. Debeljak Ci-
ril iz Celja, ki je dosegel 38 m daljine. Ob-
činstvo je zadovoljivo sledilo in z odobra-
vanjem pozdravljalo smučarje z željo, da
Čimprej zopet pridejo Se bolj pripravljeni na
tekmo.
*
Zdravstveni tečaj ženske kmečke mladine
v Vojnikn uspešno napreduje. Obiskuje ga 44
deklet iz Vojnika in Škofje vasi. Mladinke so
zelo poslušne in se p'redvsem zanimajo za
zdravstveno predavanje, katerega vrši novo-
doSli zdravnik dr. Silan. Tudi ostali preda-
vatelji so zelo zadovoljni z mladinkami za-
radi discipline in poslušnosti. Najbolj zado-
voljni so pa starši teh deklet, ker so mla-
dinke že doma pokazale znanje, katerega so
si pridobile od posameznih predavateljev.
V nedeljo, dne. 25. I. 1953 je Prostovoljno
gasilsko društvo Vojnik imelo svoj občni zbor.
Občnega zbora se je udeležila večina aktivnih,
podpornih in častnih članov, tako da je bil
obisk zelo zadovoljiv. Za predsednika je bil
izvoljen Podergajst Bogo, za poveljnika Fer-
lež Franc in tajnika Novak Jakob.
Članstvo je mnenja, da bo novoizvoljeni od-
bor pokazal obilo zadovoljivih uspehov in od
starega predsednika Trstenjak Emila zahte-
val odg«vornost za nekrite račune pri ben-
zinn in samovoljnem izkoriščanjn gasilskega
avtomobila.
IZ VRANSKEGA
NEKAJ   O   CESTI   VRANSKO—ZADROŠKA
DOLIPfA
To cesto so pričeli graditi že pred v«jno,
predvsem iz strateških razlogov. Od glavne
ceste se odcepi na zgornjem koncu Vran-
skega, poteka skozi vilsko četri in dalje po
dolini Merinščice do Praproč. Od tu dalje so
pričeli graditi cesto spomladi leta 1952.
Kmalu so naleteli na prve težave. Zemlja se
je udirala, tako je bilo zgraditi nasip, kar je
stalo mnogo časa. Precej težavno je delo
tudi malo višje, kjer so morali cest» vsekati
v živo skalo. Do tu je cesta v glavnem zgra-
jena. Nadaljnji del tras« je razmeroma lažji,
saj poteka do prelaza Lipe med Sčavnico in
Dobrovljami po boljšem terenu. Z druge stra-
ni do Lipe bodo gradili cesto delavci iz Za-
dreške doline.
Z zgraditvijo te ceste bodo dobili kraji ob
zgornji Boljski krajšo zvezo z Zadreško in
Zg. Savinjsko dolino. Veliko pa bo s tem
pridobila celotna občina Vransko.      K. J.
IZ SLOV. KONJIC
Za volitve novega upravnega odbora sindi-
kalne podružnice tovarne usnja KONUS v
Slov. Konjicah so med članstvom razpisali
anketo, kjer je vsak posameznik lahko izrazil
svoje mnenje, kateri naj bi bili bodoči od-
borniki te organizacije. Vrnjenih je bilo lepo
število izpolnjenih listkov z imeni delavcev
in nameščencev, ki bi po mnenju članstva bili
najboljši za vodstvo podružnic*. Pa še nekaj
ja anketa pokazala. Večina tistih, ki so po
mnenju prejšnjega direktorja Zavasnika bili
slabi in nesposobni so dobili skoraj največ
glasov. Iz tega se da zaključiti, da ljudje le
znajo pravilno misliti, treba jim je le dati
možnosti, da lahko svoje mnenje uveljavijo,
česar pa se je v Konusu do nedavnega močno
pogrešalo.
Na občnih zborih sindikalnih podružnic v
Konjicah in okolici volijo člani tudi svoje
poverjenike za časopise. Tako so na občnem
zboru železničarjev sklenili, da bodo močno
povečati število naročnikov za Delavsko enot-
nost. Brez dvoma bodo imeli ti zelo odgovor-
n nalogo pri razširjanju našega tiska.
L. V.
IZ PIl.STANJA
Na zadnjem seminarju se udeleženci niso
poslovili od tov. Stanka Satlerja iz Štor le
s formalno frazo, ko je končal svoje zanimivo
in poljudno predavanje, temveč so iskreno že-
leli, da še pride na Pilštanj.
0-0-0
Gasilska četa si je na občnem zboru izvo-
lila za poveljnika agilnega tovariša Draga
Jazbeca, ki se je pred kratkim vrnil iz red-
ne vojaške službe. Gasilci bodo imeli odslej
vsako prvo nedeljo v mesecu redne gasilske
vaje.
o-O-o
Pravkar v Lesičnem ustanovljena Ljudska
tehnika si želi doma vzgojiti strokovnjake,
sposobne, da s svojim tehničnim znanjem
dvignejo predvsem kmetijsko obdelovanje iz
zaostalosti, ki je posebno iu občutna. Pa tndi
druge panoge gospodarstva silno pogrešajo
tehničnih moči.
o-O-o
Orjaškemu topolu ob pokopališču na Pilšta-
nju je komisija iz Ljubljane napovedala ko-
nec. Ker je sedemdesetletnik izpostavljen
plazovju, se je močno nagnil in rrozi na vse
vetrove, da ho prej ali slej zmečkal pod se-
boj precejšnjo površino zasebne lastnine. Ob-
činski LO Lesično radevolje odstopi orjaka
komur koli. da ga zlepa odstrani, ne da bi
imeli mejaši povod za pritožbe, čeprav bi
lahko podjetnež spravil brezplačno svojih pet
kubikov drv v svojo drvarnico, si nebotičnik
celo spretni drvarji nezaupno ogledujejo in
oklevajo, prijeti za vabo.
NEKAJ SPOMINOV NA SLIKARJA
ALBERTA SIRKA
Lepo knjigo je napisal prof. dr. Šijanee
o Sirku. Žal, da se je moral iz raznih raa-
logov omejiti na najnujnejše. Zato bi rad
na tem mestu še kaj napisal o našem Bertu,
kar je vredno spomina.
Nekoč smo dobili k polku novega koman-
danta. Kot polkovni pribočnik sem mu pre-
skrbel v hotelu sobo in ga pri prihodu pri-
čakoval. Zvečer so me vprašali tovariši, kak
Je. Eden pa me je vprašal, koliko približno
tehta. Ko sem mu povedal, da tehta približno
100 kg, je bil kar zadovoljen. »Potem smo
dobri,« je rekel. Zakaj? Odgovoril je: »Bo-
jim se majhnih petelinov in dolgih suhcev.
Prvi so bojeviti za vsako malenkost, drugi
pa sitne žvcrce, ki spadajo h kakemu in-
ternistu, ne pa na polkovni prestol.« In imel
jo prav. Ta komandant Je bil mirna, pre-
udarna dobričina.
Sedaj pa me vprašajte, koliko Je tehtal
Sirk: približno sto kilogramov. In tndi nje-
ga je bila sama dobrota. In če se Je tndi
»razkajfal«, se je samo zabliskalo in zagr-
melo je, toda plohe ni bilo nikdar.
V četrtem razredu gimnazije ga je uče-
nec nekaj razjezil. Zagrabil ga je za prsa,
ga dvignil čez vso klop in postavil pred se-
be: »TakSno Ti bom prismolil, da se boS
sukal, kakor ventilator.« Gorje, če bi mn
Jo res prismolil, ker ta bi zalegla za devet
IZ ŠKOFJE VASI
25. januarja so se sestali člani ZB NOV na
občnem zboru, kjer so pregledali uspehe svo-
jega dela v preteklem letu. Iz poročila pred-
sednika in razprave članov je bilo razvidno,
da je organizacija dobro delala, da je član-
stvo naraslo od 17 članov v letu 1951 na 85.
Člani Zveze so polnoštevilno sodelovali pri
raznih proslavah, posebno pa so se izkazali
pri partizanski patrulji ob proslavi Dneva
vstaje. Delo odbora ni bilo zadovoljivo, kajti,
vse delo je slonelo na predsedniku, tajnik pa
je bil zaradi nedelavnosti razrešen dolžnosti.
Letos bo najvažnejša naloga organizacije, da
vključi v svoje vrste Se vse, ki imajo za to
pogoje.
Za predsednika j« bil ponovno enoglasno iz-
voljen tov. Brajiko Prekoriek.
o-O-o
Tndi gasilski društvi v Škof Ji vasi m LJu-
bečni sta polagali obračun svojega dela. N»-
va gasilska domova sta dokaz požrtvovalnega
dela naših gasilcev. V Skofji vasi je tudi ve«-
je število starejših zaslužnih gasilcev prejelo
v znak priznanja za dolgoletno delo diplome
in znake. Med odlikovancc spadajo: Franc
Kotnik in Žagar Valentin. V gasilskem dru-
štvu v Skofji vasi dela 40 aktivnih članov, ki
so strokovno dobro usposobljeni. Da bi dru-
štvo svoje naloge še boljše izvrševalo, mu je
nujno potrebno motorno prevozno sredstvo.
Zato je bil tudi sklep občnega zbora, da se
v tekočem letu po možnosti nabavi avtomobil.
Tudi ženska desetina v društvu dobro dela.
o-O-o
Dramska skupina KUD »Bratov Dbbrotin-
škov« je pod režjo Ivana Vidmarja naštudi-
rala komedijo »Zakonci stavkajo«. Dvakrat
polna prosvetna dvorana je bila nagrada za
njihov trud. 25. januarja so pa Celjani go-
stovali z »Drago Rnth«. Takih predstav si še
želimo.
IZ DRAMELkJ
V Lazah pri Dramljah so imeli v soboto
koline pri Francu Jagru. »Domači praznik«
so slavili pozno v noč in so se nekateri tudi
opili. Okrog polnoči Je nastal med Jagrom
in Alojzom Pahovcem prepir. V prepiru je
Jager napadel Pahovca z nožem za klanje in
mu prereza! trebuh. Poškodovanega Pahovca
so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je v ne-
deljo podlegel poškodbi, Franca Jagra pa so
poslali v celjske okrožne zapore.
IZ ŠENTJURJA PRI CELJU
Po dolgem čakanju smo vendar dočakali,
da je prišel na šentjurski oder »Postržek«,
Dokaj polna dvorana je pričala, da so Sent-
jurčani pridni obiskovalci iger. Ves čas so
budno spremljali potek dejanj. Niso spreje-
mali vase samo gibov in Wiiniko, ampak so
se poglobili v igro z vso zavestjo. Z dobro
in veselo igro jih je navdušil Postržek, ki ga
je igrala Frasova Zorica. Ne smemo pa poza-
biti na vse ostale igralce, ki so pod vestno
in skrbno režijo dr. Doboviška vložili mnogo
napora, da je igra uspela prav dobro. Igrali
so še: Giulio-Podkrižnik, Emilija-Vrečko Iva,
Franka-Krajnc Beba, Aldo-Potočan Danilo,
Giglioli-dr. Dobovišek, neznanec in natakar-
Klajnšek Miha.
Tov. prof. Rauterjeva pa prjpravlja Rokov-
njače, tako da jih bomo gledali že sredi me-
seca marca. oto
-oOo-
Kmečki sin, 26-letni Franc Jevšinek iz vasi
Uliše je 24. januarja 1953 vozil s sanmi drva
iz gozda. V Ostrožnem so se sani, naložene
z drvmi prevrnile in pokopale Jevšineka pod
seboj. Jevšinek je dobil tako hude poškodbe,
da je bil na mestu mrtev.
IZ ROGAŠKE SLATINE
V noči od sobote na nedeljo je izbruhnil
v Steklarni v Rogaški Slatini po malomarno-
sti delavk požar. Delavke so neprevidno rav-
nale z bencinom, ki se je vnel. Zaradi vro-
čine so popokala stekla. Pevročena škoda zna-
ša okrog 120.000 dinarjev.
IZ GROBELNEGA
V soboto 24. januarja 1953 zjutraj so v Bo-
drišni vasi, 500 metrov od doma našli mrtve-
ga 60-letnega posestnika Jožeta Hrovata. Smrt
Hrovata Je povzročila možganska kap.
IZ RIMSKIH TOPLIC
V petek 23. januarja 1953 se je na postaji
Rimske Toplice primerila težka nesreča. De-
lavci postavljajo ob postaji drogove za tele-
fon. 18-letni delavec Herga Franc iz Moškanjc
pri Ptuju je po neprevidnosti prišel na že-
lezniški tir. V tem je privozil brzovktk in ga
povozil. Težko poškodovanega Franca Herga
so prepeljali v bolnico v Celje, kjer Je kmalu
podlegel poškodbam.
IZ PODČETRTKA
V poslovalnici Kmetijske zadruge v Pod-
četrtku se je te dni s strihninom zastrupil
poslovodja KZ Alojz Romih, srtar 42 let. Vzrok
samomora ni znan.
IZ LOŽNICE PRI ŽAIXr
Od tov A. K. smo sprejeli dopis, v katerem
opisuje kako je organizacija AFŽ pripravila
novoletno jelko. V dopisu nadalje opisuje, ka-
ko je prireditev potekala, kdo vse je bil ob-
darjen in se zahvaljuje podjetjem iz Žalca, ki
so denarno prispevala, da je prireditev tako
dobro uspela.
Dopisa pa žal nismo objavili, saj je že me-
sec januar pri kraju, čeprav se zgodi, da
včasih kot tednik objavljamo stvari, ki so
nekoliko že za nami, vendar mesec dni Je pa
le preveS, da bi se to izplačalo o manj po-
membnem dogodku iz neke vasi pisati.
Naj nam dopisnik A. K. ne zameri. Drugič
pa naj se raje potrudi in prej napiše dopis,
ki mu ga bomo prav radi objavili.
VLOMILEC POB KLJUČEM
Iz Strmca, okraj Pregrada, je prihajal pre-
ko Sotle v okolico Rogaške Slatine Alojz
Krklec. Vlamljal je v kokošnjake ter kradel
perutnino, ki jo je nato prodajal na trgu v
Zagrebu. V okolici Rogaške Slatine ima Krk-
lec na vesti več takih vlomov. Pred kratkim
pa so ga zasačili in čaka sedaj v celjskih za-
porih na ka^en.
drugih. Nič hudega. Zopet je zagrabU deš-
ka za prsi in ga dvignil čez klop ter po«»-
dil na svoje mesto.
Leta 1939 smo se odpravili »Dalmatinski
Robinzoni« na »murje«. Najeli smo si na-
vadno ribiško barko in dva ribiča, barba
Bepo in barba Rokica. Berto nam je kuhal,
Čiro Velušček je bU njegov pomočnik, po-
kojni Godnič naš veseljak in fotograf, dr.
Mikuletič, p. d. Mikula, naš špiritusagent,
t. j. spiritus agens, Karlo Sancin, mojstor
na violini in jaz z mehom. Spali smo prav
lepo in udobno pod krovom, po trije na vsa-
ki polovici barke. Razen hrane smo imeli
s seboj dnevno 12 litrov vina in poleg tega
še tri litre žganja, ki je bilo hranjeno pri
mojem vzglavju. Že drugi večer mi re*o
Čiro: »Ciril, jaz bom menjal spalni prostor
s Karlom, ker na oni strani grozno smr-
čijo.« Meni je bilo prav. Samo čudil sem
se, ker Jo čiro smrčal najmanje tako, kakor
vsi drugi. In smrčarje smrčanje ne motL
Razumel pa sem njegovo selitev, ko je zjn-
traj ob štirih segel Čiro po steklenici z igl-
ujem nad mojim vzglavjem. čez nekaj dni
je ugotovil Berto, da manjka toliko in to-
liko žganja, čeprav steklenice oficielM
še nismo načeli: »Oštja, kdu pije snope?
Noben drugi ko Ti, Čiro!« Nato Veluiček:
»Ma, Berto, ne stuj mislt, de sm takien!«
In Berto skrajno »ogorčen«: »Čiro, še es
bot, pej te vržen u murJe, kakor si d»mg
in širok!« S tem je bila afera končana.
Bertova pripovedovanja se ne dajo steao-
grafirati in tudi ne napisati, temveč le fU-
mati. Saj ne moreš napisati živahnosti im
kretenj pri njegovem pripovedovanju. Le-
pega dne mi reče Mikula: »Danes ga hom
zopet speljal, da nam bo razložil in opisat,
zakaj so njegove juhe tako okusne.« In reo:
»Pošlnš, Berto, kako to, da v nobeni gostilal
ne dobiš take juhe, kakor jo narediš Ti?«
In že smo ga imeli v svojih vodah: »Ma, t*
Je enostavno. Samo znat se mora in kuhat
moraš z ljubeznijo. Najprej vzamem pisker
in natočim vode. Voda teče, teče, teče, step-
No več, kakor do tričetrt, da ne gre če«,
kadar vzkipi. Sicer gre najboljše proč. Fo-
tem denem notri čebulove lupine, kolike?
Ma, toliko, da Je zadosti. To se ne da po-
vedati, to se mora čutiti. Potem vzamem med
tri prste soli, vzamem enkrat, vzamem dva-
krat, vzamem trikrat, tudi to se ne da po-
vedat in ne stehtat, to se mora občutiti.
Potem opraskaš en korenček, lepo, lepo, le-
po, tako, tako, da Je lepo čist, potem zve-
žeš skupaj v en šopek korenček, petriiljček
in kar Je ie potrebno, ne bom Vam razlagal
na dolgo in široko, pej deneš notri meso, in
zdej, počaaasi, počaaasif da vre. Oštja, ki bo
sme it čez, drgač je hudič, gre vse u ma-
loro.« Bolj resna pa Je bila zadeva, ko je
še služil pri mornarici. Komandant bojnega
broda pozove mornarje, kateri bi si upal,
potopiti se na eni strani ladje in priplavati
pod bojno ladjo na drugo stran iste. Člo-
vek mora vedeti, da bojna ladja ni navadna
ribiška barka, temveč so to dimenzije, pred
katerimi se ustrašiš. Z eno besedo: treba
je najprej plavati deset metrov v globino
in na drugi strani ladje zopet deset metrov
navzgor, da prideš na površino. Kdo se je
Javil? Berto! Zajame sapo, kar se da, sko>čl
v vodo in reže navzdol. Pod ladjo postaja
vedno temnejše in sape Je tndi vedno manj.
Še trenutek, da dospe do najnižjega dela
ladje. Hvala bogu! Navzgor je lažje, saj to
voda kar sama nese. Tu in tam je podrsal
s hrbtom po trupu ladje in ves izčrpan jf
prišel na površje. Toda njegov hrbet! Ena
sama praska in ena sama kri: Na spodnjem
delu ladjinega trupa je prilepljenih nešteto
školjk, ki so mu hrbet naravnost razrezale.
Dobil .ie nagrado in — bolnico. »Oštja, m«
ne vidiste več!«
Od srca smo se smejali vsebini in načina
njegovega pripovedovanja. Pa nas nekoč pre-
kine: »Vi se smejiste! Naj Vam povem en*
žalostno storijo, kako smo si naredili t eni
oštariji pri Sv. Križu rižot. Nekaj ml»-
deničev se nas Je znašlo v gostilni. Ko smo
imeli že vsega dovolj, si izmislijo ti tiči«
Kej pej, če bi mi jedli zdej en rižot? Tisti,
katerega zadene žreb, mora v vas po kokoi,
vse drugo preskrbi gostilničarka. Nesreča J*
hotela, da je žreb zadel ravno mene. Tema |o
dobrodošla. Napotim se na prvo dvorišče. Z«
zarenči naproti meni pes, da sem se kar
premislil, vstopiti na dvorišče. Pri drugi hiši
sem zopet zagledal garnituro ostrih, belih
zob: ne bo neC! Pa kaj! Gremo na domač«
dvorišče. Suli me pozna, in to je glavno. Saj
že vsi spijo! In res. Suli prijazno zamaha
z repom in Berto lepo koraka proti kurnikn,
odpre vrata, petelin nekaj zagodrnja, Berto
seže v temo in potegne najbližjo kokoš k
sebi in hajd v gostilno. Kaj kmalu je bila
kokoš zaklana, oparjena, osnažena in že se je
bližala spremembi v rižot. Fantje, rižot jo
bil odličen. Vina smo se že najedli do grla
in ta uboga kokoš: je plavala prvič v svojem
življenju in to šele po smrti, ma ne v rodi,
temveč v kraškem teranu!«
Do tod je bilo vse lepo. Drngo jutro, t
nedeljo, krmi mama kokoši in opazi, da ji
manjka ravno »ta lepa grahovka«. Ce bi m*
mama takrat samo malo pogledala, bi morala
v mojih očeh razbrati, kako blizu je njena
grahovka. Popoldne se ustavi mama pri go-
stilničarki in ji potoži, da ji je ponoči iz-
ginila »ta lepa grahovka«. Dihur ni bil, ker
bi se sicer petelin srdito zglasil. človek pa
tudi ni mogel biti, ker tega bi si pa Suli
pošteno izposodil. Ko zapusti mama gostilno,
opazi na gnojišču kup perja svoje »ta lep«
grahovke«. Takoj vpraša gostilničarko, od
kod to perje. Nato je gostilničarka mirne
povedala, da so si fantje včeraj zvečer iz-
mislili rižot in da je žreb določil enega, ki
jo moral v to svrho preskrbeti kokoš. Sedaj
je bilo mami vse jasno: Dihur ni bil. Tujega
človeka bi Snli raztrgal, torej je bil le do-
mač človek, seveda Berto. Berto, k raportn!
Ves skesan je Berto priznal: Veš mama, žreb
je po nesreči zadel mene in si nisem mogel
drugače pomagati. Žreb je žreb, in čast je
čast. Ni šlo drugače I« »Ma ne boš miga pran
čast z mojo kokošjo!«
Njegov čopič, lepi bariton, kuhinja, ah kaj:
ves Berto je bil vreden, da zaposli steno-
grafa, fotokamero, gramofonsko ploščo in
film.
Tak je bil en dan našega bivanja na morjn.
Ce bi hotel še pisati, bi me urednik morda
nagnal. C. K.
PENICILIN PROTI RASTLINSKIM
BOLEZNIM
Tovarna za izdelovanje antibiotikov,
Charles Pfitzer, je uspešno zaključila
poskuse za zdravljenje raznih rastlin-
skih bolezni s penicilinom in drugimi
antibiotiki. O teh poskusih je izdelala
tudi barvni film, ki so ga zdaj pred-
vajali na zborovanju marylandskega
društva pri delavcev zelenjave.
Poskusi so dognali, da že najmanjše
količine antibiotikov ozdravijo bolezni
dreves in drugih rastlin. Tako mala
koncentracija kot je par delcev anti-
biotika na milijon delcev vode, je pre-
prečila in odpravila gnitje krompirja,
rastlinsko rjo na fižolu in uničila gni-
lobne bakterije na špinači. Nekolika
močnejše koncentracije so pa uspešno
odpravile razne bolezni jablan in hrušk.

ALI JE TO POŠTENO ...
<la občinski ljudski odbor v Lesičnem
primerja tov. Milka Sulerja iz Lesične-
S*. ki ima nekaj pesti kamnite zemlje
^ majhno hišico, s tov. Adelo Rauter,
ki F)oseduje lep kos jemlje in moderno
^šo. Občinski odbor je namreč določil
prvi kot drugi prvo akontacijo davka
za leto 1953 — 300 din. Lesičani naj
sami preudarijo, če je to pravilno.
PLANINSKA KOCA NA ŠMOHORJU
VSE BOLJ VABI...
V lanskem letu so laški planinci do-
gradili lepo planinsko postojanko na
Smohorju. Pobočja okoli te koče so
znana po svojih idealnih smučiščih.
Zadnje dni je na koči vedno dovolj
obiskovalcev, kajti snežne razmere so
zelo ugodne za smuko, koča pa jim nudi
vse udobje, celo toplo tekočo vodo v
•a 6
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 31. januarja 1933

Telesna vzgoja in šport
ifzVEZNA LIGA V HOKEJU NA LEDU
JESKMŠKI GREGORČIČ NAJBOLJŠI
V petek evečer se je na drsališču v mest-
ai-m parku začelo tekmovanje druge zvezne
li^e v hokeju na ledu. Zaradi odpovidi mo-
štva Segeste iz Siska ho se za naslov prvaka
pomerili le Špartak iz Subotice, <«regor«ič «
Jesenic in domači Kladivar.
Tekmovanje je otvoril predsednik Zimsko-
športnega kluba Kladivar tov. Riko Fre-
singer. Ka njim pa je tekmovalce pozdravil
v imenu pokrovitelja predsednik Sveta za
prosveto in kulturo pri MLO Olje prof. An-
ton ASkere. V imenu Hokejske zveze Jugo-
slavije je nastopajoče pozdravil tov. Tonček
Fraucot.
GRKGORČIČ : ŠPARTAK 7:4 (3:2, 2:0, 2:2)
V prvi tekmi celotnega sporeda so igralci
Špartaka močno presenetili. Kljub temu, da
so vso igro drsali razen dveh rezerv eni in
isti igralci, so nudili renomiranemu nasprot-
niku trd oreh. Gregorčič, kljub treningu v
inozemstvu, ni zadovoljil. Najboljši igralec je
bil Mikuška (Špartak), ki je tudi na tem
turnirju dosegel največ golov.
GRKGORČIČ : KLADIVAR 3:3 (1:1, 2:1, 0:1)
l>i-ugi dan trodnevuega sporeda je moštvo
domačega Kladivarja s požrtvovalno igro pre-
senetilo ne samo svoje nasprotnike, ampak
tudi številne gledalce. Celjani so bili zlasti
v obrambi boljši, dočim so bili redki prodri,
posebno po Jenku vedno zelo nevarni. Igra je
bilaj^es čas zelo ostra.
Špartak : Kladivar 6:2 (3:1, 0:1, 3:0)
Zadnja igra v tekmovanju se je končala s
presenetljivim rezultatom. Domači napad ni
znal svoje premoči izraziti v golih; v napadu
ni bilo igralca, ki bi znal potisniti puck v
mrežo, čeprav so Kladivarjevi igralci vrata
Špartaka neprestano oblegali. Zato pa sta bila
bolj uspešna Mikuška in Krdeli, ki sta v solo
akcijah zabila kar šest golov ter tako pri-
nesla svoji ekipi zmago in drugo mesto v
končnem plasinanu. Igra je bila ves čas
zelo ostra.
KONČNA LESTVICA
Gregorčič 3      2      1     O      16: 7      5
Špartak 3     2      O      1      16: 9      4
Kladivar 3      1      1      1      11: 9     3
Segesta 3     0     0     3       0:18     O
Vs6 tekme je dobro vodil Lombar iz Ljub-
ljane, dočim je bil njegov sodelavec IMilko-
vlč iz Beograda v odločitvah precej ncsigiircn.
DRŽAVNO  PRVENSTVO   V   UMETNEM
DRSANJU
V soboto dopoldne se bo na drsališču v
mestnem parku začelo državno prvenstvo v
umetnem drsanju. Po nadaljevanju obveznih
likov v popoldanskih urah bo zvečer revija
vseh nastopajočih. V nedelje bo na sporedu
prosto drsanje, popoldne pa ponovitev revije.
NA  NOČNIH   SKAKALNIH   TEKMAH
JE   ZMAGAL   LICHTENEGGER   (Avstrija)
V soboto zvečer se je zbralo okoli 40 m
skakalnice v mesntem parku nad 501)0 Ce-
ljanov. Prireditelj — smučarski odsek Pla-
ninskega društva iz Celja — je za prvo le-
tošnjo tekmovanje v smučarskih skokih ska-
kalnico zelo dobro pripravil; pa tudi organi-
zacija tekmovanja je bila pod vodstvom tov.
Lužnika brezhibna. Poleg 11 tekmovalcev iz
Avstrije je na tej nočni reviji smučarskih
skokov sodelovalo še 35 skakalcev iz vse Slo-
venije. Poleg že priznanih tekmovalcev, ki so
se uveljavljali eni z večjim, drugi z manjšim
uspehom, je vse gledalce močno presenetil
mladi Janez Gorišekiz Ljubljane, ki se je
zlasti odlikoval v brezhibnem slogu.
Prvih šest tekmovalcev se je uvrstilo ta-
kolfe: 1. Willi Lichtenegger (Avstrija) 202,4
točke (39,40 m), 2. Janez Polda (Mojstrana)
200,2 točki (40,5, 40,5 m), 3. Janez Gorišek
(Ilirija Ljubljana) 195,7 točke (38, 38 m), 4.
in 5. Albin Rogelj (Enotnost Ljubljana) in
Helmut Machart (Avstrija) 193,2 točki (36,5,''
37 ter 37,5 in 38,5 m),
KEGLJANJE
KLADIVAR : BRANIK 2227:2207
V drugem kolu republiške kesrljaške lige
v mednarodnem slogu je celjski Kladivar go-
stoval v Mariboru, kjer je v borbi proti do-
mačemu Braniku izbojeval težko, a zaslu-
ženo zmago. Domačini so vodili vse do na-
stopa zadnjega kegljača s 23 keglji. Odlični
Karadjole pa je s sigurnimi lučaji to raz-
liko izenačil in s 405 podrtimi keglji povedel
svoje moštvo v zmago. Igralci Kladivarja so
dosegli naslednje rezultate: Truglas 354, Ger-
dina 385, Vanovšek 379, Hrastnik 367, Ma-
rinček  337,  Karadjole 405  podrtih  kegljev.
NAMIZNI TENIS
IGRALCI ŽŠD CELJA V MARIBORU
v nedeljo dopoldne so se igralci namiznega
tenisa ŽŠD Celja- pomerili v prijateljskem
dvoboju z ekipo mariborskega Železničarja.
Po slabi igri Celjanov so domačini v dvo-
boju Članov odnesli časten neodločni rezul-
tat 5:5. Najboljši je bil Čoh, ki je premagal
vse svoje nasprotnike, dočim je Božič dobil
le eno igro, Bovha pa je klonil vsem trem
Mariborčanom.
Dvoboj mladinskih moštev se je končal z
zmago Celjanov 6:4. Najuspešnejša je bil
Krnšič, ki je zmagal v vseh treh igrah.
Lepo in zasluženo zmago sta zabeležili
igralki mariborskega Železničarja Kolman-
čičeva in Lebanova, ki sta z rezultatom 4:1
odpravili mladinca iz Celja Ručigaja ter Pše-
ničnika.
Povratni dvoboj bo v soboto 31. t. m. ob
15. uri v dvorani bivše železničarske menze
v ulici Tončke Čečeve.
VELESLALOM NA MRZLICI
Smučarski klub »Rudar« iz Trbovelj je v
nedeljo priredil na Mrzlici veleslalom. Zmago-
valec v veleslalomu je bil Peter Četina iz
Celja, ki je od »Rudarja« prejel lepo spo-
minsko darilo. — Tehnični rezultati so na-
slednji ;
Člani: četina Peter (SO PD Celje) 1,34.0,
Gostinčar (SK Krim, Ljubljana) 1,39.4, Ve-
ber Vlado (SO PD Celje) 1, 41, 6.
Starejši mladinci: Tanšek Oto (SO PD Ce-
lje) 1, 44.8. Mlajši mladinci: Krivec Stanko
(SO PD Celje) 1,50.4. Dolžina proge je zna-
šala 1400 metrov, tekmovalcev je bilo 38. Or-
ganizacija prireditve je bila zelo dobra.
M. e.
V ŠKOFJI VASI SO USTANOVILI
TVD »PARTIZAN«
Člani Fronte v Škofji vasi so lahko ponosni
na svoje dosežene uspehe. Zgradili so si ve-
lik, lep, zadružni dom, v katerem je vzidana
plošča z imeni borcev padlih v NOB, umrlih
v taboriščih itd. Frontovci so zgradili s pro-
stovoljnim delom most čez Voglajno, 2100 m
ceste in delajo tudi na elektrifikaciji svojega
okoliša. Da jim pa je na srcu tudi mladina,
so pokazali z ustanovitvijo TVD »Partizan«.
Na ustanovnem občnem zboru dne 28. t. m.
je bila ginjena na to odločitvijo mladine
zboru enoglasno izrekla za ustanovitev TVD
»Partizan«. Predsednica AFŽ, tov. Majcenova,
je bila ganjena nad to odločitvijo mladine
in je v lepem govoru opisala skrb, ki jo
gojijo masovne organizacije v Škofji vasi do
mladine. Pobuda za ustanovitev TVD »Par-
tizan« je izšla iz vrst masovnih organizacij
samih. V Škofji vasi nimajo gole, zato tudi
ne učiteljstva, ki bi jim pri delu pomagalo,
vendar pa bo delo uspešno. V odbor so posta-
vili zavedne ljudi, ki nam jamčijo, da bomo
že z najkrajšem času videli v Škofji vasi
telovadno akademijo.
Š. F.
6 mladih noaometašev Kladivarja
v preteklem letu je uprava Kladivarja ubra-
la pravilno pot, ko je težišče dela prenesla
na skrb za dotok mladih nogometašev v dru-
štvo. Brez dvonaa morajo biti v vsakem
športnem društvu vidni uspehi, če ima član-
stvo dobro organiziran aparat po upravni
in strokovni plati. In tako je bilo pri no-
gometnem društvu Kladivar vsaj v drugi po-
lovici leta 1952.
O   mladinskem   svetu
Mlade nogometaše, ki jih je doslej že pre-
ko 100, vodi poseben mladinski svet s po-
žrtvovalnim tov. Berglezom na čelu. Naloge
sveta niso upravljanje zgolj na strokovno iz-
popolnjevanje mladih nogometašev v skrbi za
obiskovanje redne vadbe, tekmovanj itd. Ves
svet, ki šteje 5 članov, skrbi tudi za ideološko
vzgojo mladine, ima direlcten kontakt z vod-
stvi podjetij in šol, kjer se zanima za mar-
ljivost in učenje mladine v proizvodnji in šo-
lah, razglablja o socialnih problemih te mla-
dine, ji pomaga z angažiranjem prosvetnih
delavcev pri študiju — skratka bdi nad nji-
hovim življenjem v društvu in izven njega.
V letošnjem letu pa bo mladinski svet z or-
ganiziranjem večjega števila roditeljskih se-
stankov našel kontakt tudi s starši. Res
Čudno, da doslej še ni vzpostavljena pristna"
povezava z MK LMS Celje — saj gre tu za
vzgojo preko 100 mladih članov LMS in bo
društvo v kratkem storilo vse, da bo do t£
povezave prišlo.
Največ veselja za nogomet
kaže delavska mladina
Kladivar ima mlade nogometaše izključno
iz vrst delavske mladine. Največ organizira-
nih nogometašev je iz vajeniške šole raznih
strok, pa tudi iz industrijsko-kovinarske šole
je organiziranih večje število mladine. Prav
je, da se je vodstvo društva oklenilo tega
kadra, ker je v zelo nizki meri deležen šol-
ske telesne vzgoje. Velika vrednost tega ka-
dra pa je tudi v tem, da po šolanju oziroma
vajeniški dobi ostane doma zaposlen v pro-
izvodnji celjske industrije. Le na ta način
ima društvo tisto svetlo perspektivo izpo-
polnjevanja starejših igralcev s svežimi mla-
dimi silami, ki jih je vzgojilo samo! Sred-
nješolske mladine skoraj ni v vrstah mladih
nogometašev Kladivarja razen pionirjev. Brez
dvoma pa je tudi pri srednješolcih vrsta
dobrih nogometašev, ki jih je že doslej bilo
opaziti na tekmovanju sredniešolske nogo-
metne lige. Srednjim šolam v Celju pač manj-
ka nogometno igrišče. Vsi organizirani no-
gometaši vestno obiskujejo treninge (obisk
povprečno 80%), ki so pod strokovnim vod-
stvom trenerja tov. Medveda res na tehnični
višini in vsebujejo tudi vrsto elementov iz
področja splošne telesne vzgoje. Kladivar je
pri izbiri trenerja imel srečno roko. da je
izbral človeka, ki je po poklicu profesor za
telesno vzgojo!
Kaj manjka mladim nogometaši^m Kladivarja
Če človek opazuje naše mlade nogometaše
zadnja leta se bo nehote vprašal ali ta mla-
dina ne rase ali je res »prikovana na tla«.
Mladina dosega vedno boljše tehnično znanje,
manjka pa jim fizične razvitosti pa tudi še
kondicije. Vsa gostujoča mladinska moštva
imajo v svojih vrstah krepko razvite mla-
dince, v Celju pa rasejo »pritlikavci«! No,
morda pa se bo le tudi rast razvijala vzpo-
redno s starostjo — saj so naši nogometaši
še izredno mladi. Kaj pa disciplina? Zavestna
disciplina je pri igralcih nogometa neobhodno
potrebna. Večina mladih nogometašev si pri-
vzgaja tudi to lastnost zneičaja, nekaterim
pa še manjka nekoliko te vzgoje. Ker se pa
nogometaši le vrtijo okrog žoge ne smemo
pozabiti na glavno pomanjkljivost mladih
Kladivarjevih nogometašev. Sistem tekmovanm
jim ni omogočal v preteklem letu pravilnega
razvoja. V celjskem poverjeništvu niso imeli
doraslega nasprotnika — saj so zmagovali
nad svojimi lokalnimi nasprotniki s bazen-
skimi rezultati. Zato bi bilo nujno, da bi NZS
organizirala enotno slovensko mladinsko ligo.
Celjani predlagajo že za spomlad izvedbo
mladinskega nogometnega turnija slovenskih
mest Maribora, Ljubljane, Nove Gorice in
Celja, zaradi sestave mladinske slovenske
reprezentance. V teh mestih so pač bili v
preteklem letu najboljši mladi nogometaši na-
še republike.
Prepričani smo lahko, da bodo mladinski
svet in z njim vsi mladi nogometaši Kladi-
varja v letu 1953 pokazali še večje uspehe
kot v preteklem letu.
ŠAH
SINDIKALNO PRVENSTVO CELJA
V prvem kolu je OLO Celje-okolica pre-
magal Cinkarno II z rezultatom 4 in pol :
1 in pol. Cinkarna I — Beton 4:2, Emajli-
rana III — Emajlirana II 4:2, Ž<'le/,nica —
Tiskarna 4:2. V drugem kolu: OLO Celje-
okolica — Emajlirana III 4 in pol : 1 in pol.
Cinkarna II — Emajlirana I 4:2, Cinkarna I
— Emajlirana II 3:3, Železnica — Beton 2 in
pol : 2 in pol (1). V tretjem kolu: Beton —
Tiskarna 6:0, Cinkarna I — OLO Celje-
okolica 4:2, Emajlirana II — Železnica 2:4,
Emajlirana I je po drugem kolu odstopila.
Stanje po tretjem kolu: Cinkarna I, OLO
Celje-okolica po 11 točk. Beton in Železnica
po 10 in pol (1), Emajlirana II 7, Emajli-
rana III 5 in pol. Tiskarna 2 in Cinkarna II
1 in pol točke.
PRVENSTVO 1 RGA ŽALEC
Pred dnevi je končal šahovski turnir za
prvenstvo trga Žalec za leto 1952. Udeležilo
se ga je 17 igralcev. Zmagal je Kučar Jo~e
s 13 in pol točkami, sledijo Rancinger J. 13,
Rozman A. 12 in pol, Debevc J. 11 in pol,
Terglav F. in štorman M. po 11 točk itd.
Za smeh in dobro voljo ...
POLJAK KUPUJE SLIKE
Ne navada, toda nuja je taka, da
mora imeti vsaka poljska hiša razobe-
šene sovjetske mogotce. Tako je neki
Poljak stopil v knjigarno in kupil Sta-
linovo, Molotovo in Višinskijevo sliko.
Ko pride domov, vidi, da ima samo
Stalinova slika obroček za obešenje.
Vrne se in se huduje, da so ga ogolju-
fali. Pa ga prodajalec pomiri:
»Stalin je za obesiti, ona dva pa sta
za postaviti kar ob zid.«
PRI ZDRAVNIKU        "   ■
Gledališki igralec pride k zdravniku
in mu potoži, da se je ob pretiranem
veseljačenju na Silvestrovo nalezel bo-
lezni. Zdravnik ga pregleda in razvil
se je naslednji dvogovor:
»Kaj ste po poklicu?«
»Gledališki igralec,« odgovori pacient.
»Kakšne vloge igrate?«
»Prvega ljubimca,« se je pohvalil.
Zdravnik pa se nasmehne in pravi:
»V tem primeru, kljub slavi, pa prav
gotovo niste imeli te hvaležne vloge.«
toCno kot le kaj   .
Na zadnjem OF sestanku četrte če-
trti je član OF vprašal, naj mu kdo
objasni, katere vernike bo zastopal Ste-
pinac kot kardinal. Rekel je namreč
katero državo (ko naše oblasti ne pri-
zna).
— Pavellčevo »nezavisno« državo Hr-
vatsko! — se oglasi iz dvorane nekdo
v splošen smeh prisotnih.
Gibanje prebivalstva V Celju
od 19.  do 25.  januarja 1953.
V tem času se je rodilo v Celju 17 dečkov
in 9 deklic.
POROČILI SO SE:
Bolničar Jager Stanislav in nameščenka
Grosek Pavla, oba iz Celja; dijak Jonak Ra-
doslav iz Rifnika in šivilja Platovšek Vin-
cencijaiz Celja; dijak Kovač Miloš iz Ljub-
ljano in trg. pomočnica Obrez Vilma iz Celja;
vodovodni instalater Obrez Alojz in name-
ščenka Tratnik Silva, oba iz Celja; upoko-
jenec Žerjav Aleksander in tov. delavka Kru-
šič Ililda, oba iz Celja; delavec Sešsrko Ja-
nez in šivilja Tanko Neža, oba iz Celja ter
trgovski pomočnik Klooss Adolf in kuharica
.\nibrož Ana, oba iz Celja.
UMRLI SO:
Kmetovalec Sedmak Ferdo iz Sv. Primoža,
star 61 let; poljedelec Mlakar Kari iz Šmarja
pri Jelšah, star 34 let; gospodinja Vede Ma-
rija roj. Dorn iz Pečovnika stara 80 let; ('o-
jenček Jelen Marija iz Založ; otrok Zagozda
Zdenka iz Brega 18; upokojenec Kopriva Le-
opold iz Gorice 5, star 73 let; otrok Turman
Kari iz Lipoglava; sprevodnik Hodnik Av-
gust iz Celja, star 40 let ter delavec Herga
Franc iz Domove, Ptuj, star 18 let.
.... in okolici
v času od 18. januarja do 25. januarja 1953
Rojenih je bilo 10 deklic in 4 dečki.
Poročeni:
Mikolič Stanislav, rudar iz Zabukovee in
Cijan Pavla, tov. delavka, stanujoča istotam;
Arzenšek Janez, poljedelec iz Zaloga, občina
Dramlje »in Mastnak Pavla, poljede^ka ix
Straže, obč. Dramlje; Golež Franc, kmetova-
lec iz Pletovarja, obč. Dramlje in Kukovič
Ljudmila, poljska delavka iz Grušč, občina
ista; Kosec Franc, kmet iz Šmiklav'a, občina
Škofja vas in Arzenšek Marija, poljska de-
lavka, stanujoča v Zalogu, občina Dramlje;
Špegu Pavel, gozdni delavec iz Tolstega vr-
ha, občina Mislinja in Laznik Marija, poljska
delavka iz Hudinje, občina Vitanje; Guček
Stanislav, zidar iz J>aškega in Aleš Ljudmila
iz Debra, občina Rečica; Miškovič Rade,
poštni uradnik iz Laškega in Kač Ana, na-
meščenka, stanujoča istotam; Srebot Ivan,
tov. delavec iz Lahomna, občina Laško in
Dernjač Martina, poljska delavka iz Sv. Pe-
tra, občina ista; Jakop Adlof, poljski dela-
vec iz Dola, občina Frankolovo in Leva Fran-
čiška, poljska delavka, - stanujoča istotam;
Vodovnik Franc, poljski delavec iz Dobrovelj,
občina Braslovče in Rogelj Ogn.jeslava, km.
hči iz Šmartnega pri Litiji; Ramšak Anton,"
delavec iz Založ, obč. Braslovče in Vidm*»J9r
Ljudmila, kmetica iz Malih Braslovč; Krajnc
Franc, poljski delavec iz Rožnega vrha, obč.
Šmartno v Rož. dolini in šmarčan Antonija,
poljska delavka iz Smartna v Rožni dollTii;
Arzenšek Avgust, zidar iz Sp. Sečevo, obč.
Rog. Slatina in Podgrajšek Ana, kuharska
pomoč., stanujoča istotam; Skoberne Franc,
poljedelec iz Breze, občina Breze in Šanc
Marija, poljedelka iz Javornika, obč. Store;
Lončar Frančišek, valjarski mojster iz Štir
in Žibert Danica, nameščenka iz Laške vasi,
občina Štore; Horvat Karel, tov. delavec ir.
Kaplje vasi, občina Prebold in Beričič Aloj-
zija, tov. delavka iz Latkove vasi, obč. ista;
Perle Jožef, rudar iz .^t. Lovrenca, obč. P-e-
bold in Vrečar Frančiška, tov. delavka, sta-
nujoča istotam.
Umrli:
Oset Savo, star 2 leti iz Zabukovee; Pun-
gariek Karel, apnar iz Malih Grahovš, obč.
Laško, star 59 let; Podkoritnik Helera, go-
spodinja iz Ojstra, obč. Laško, stara 62 let;
Veber Rozalija iz I>ipe št. 22, obč. Franko-
lovo, stara 68 let; Jesenek Roza, preužit-
karica iz Svetelke, občina Dramlje, stara 73
let; Arzenšek Ivana, gospodinji iz Gotovelj,
občina Žalec, stara 72 let; Delakorda Kata-
rina, gospodinja iz Zg. Ložnice, obč. Zalee,
stara 80 let; Gerzina Marija, preužitkarica iz
Šentjurja, stara 76 let; Debenak Anton, kmet
iz Bezov.ja, obč. Šentjur pri Celju, star 39 let;
Urleb Marija, preužitkarica i^. Sv. Primoža,
občina Šentjur, star 69 let; Vodopivec Bar-
bara iz Ostrožnega, občina Pon'kva pri Gro-
belnem, stara 74 let; Šramel Ema, kmetica
iz Preloga, obč. Šmarje pri Je'Sah, stara 62
let; Hrovat Jože, kmet iz Bodrišne vasi, ob-
čina Šmarje.
NA PUSTNI TOREK OB 20
Olepševalnega društva
Konkurenca mask — Nagrade za najoriginalnejšo masko!
TRIBUNA
OLEPŠEVALNEGA   DRUŠTVA   V   CELJU
TRIBUNI OLEPŠEVALNEGA  DRUŠTVA
CELJE
Sporočam Vam, da sem zelo zadovoljen s
članki, ki so vedno objavljeni v »Savinjskem
vestniku« pod naslovom »Tribuna olepševal-
nega društva Celje«. Videl sem, da so v teh
člankih res stvari, ki so prepotrebne, da se
odpravijo. Res je, da se je že po zaslugi »Tri-
bune« marsikaj uredilo in zboljšalo. Zato že-
lim stopiti v sodelovanje z nasveti ter upam,
da me bo tribuna rade volje sprejela.
Težko sem se odločil, da napišem pismo,
vendar korajia velja, kdor jo ima. Zato sem
se odločil, da bi podal tri stvari in če sma-
trate, da so potrebne oziroma umestne jih
boste sigurno tudi objavili. Bom kar začel.
POVODEN J NA KAPUCINSKEM MOSTU
Vem, da je »Tribuna« že enkrat omenila
sličen članek pod nekim drugim imenom, ven-
dar se zadeva ni nič zboljšala, zato bi bilo
le potrebno zadevo še enkrat podrezati.
Vsak Celjan, če se poda na sprehod proti
Savinjsikemu nabrežju mimo kapuctnskega
mostu in postoji nekaj minut, bo imel lahko
užitek samo od tega, ko bo videl, kako vse
staro in mlado izvaja svoje »akrobacije« nad
mlakami na kapucinskem mostu.
PEKARNE IN HIGIENA   .
Higiena je pol zdravja. To je star pregovor.
Zato bi se dotaknil tudi naših pekarn v Ce-
lju. Pri mesarjih je uvedeno tako, da mesar
deli samo meso, je pa poleg njega blagajiu-
čarka, ki samo denar sprejema. Pri pekih pa
je drugače. Prodajalka, ki prodaja kruh deli
kruh z istimi rokami kot prejema denar. De-
nar pač potuje po svetu in gre iz roke v
roko. Meso, ki ga kupimo, ga še prekuhamo^
medtem ko kruh, ki ga kupimo v pekarni
jemo ne da bi ga prekuhali. Kaj bi rekla tu
sanitarna inšpekcija.
ELEKTRIFIKACIJA — JAVNA RAZSVET-
LJAVA NA POLULAH
Po dolgih letih je končno napravljena jav-
na razsvetljava na Cesti Celje—Laško, in si-
cer od konca Brega pa do mostu pri gosflni
Pantner na Polulah. Prav veselo hodi človek
ponoči po cesti. Prav tako je zadovoljen
marsikateri turist, ki se vrača iz Celjske
koče. Vekaj pa le vedno ni v redu? Včasih
po nekaj dni ne gori kar po dvoje ali troje
žarnic. Kaj je temu vzrok — ne vem.
Sodelavec
Na impozantnem poslopju hotela »Evrope«
v Celju visi oglasna omarica, last »Kluba z»
konjski šport — Savinja«. Že za časa zadnjega
silvestrovanja je razbil neki pijani nerodni
ali hudobni »konj« šipo na omenjeni omarici.
Razbita šipa v centru mesta pa nikakor ni
v ponos našega Celja; posebno tujci mislijo,
da smo Celjani sami pretepači in razgra-
jači.
Treba le misliti na čimprejšnje popravil«
šipe na tej oglasiri omarici! . . ,
POTREBNA OrOMlJA
AH je bil Prešeren srbski pesnik? Zakaj
vprašanje? — Ob tednu knjige so bile v iz-
ložbah Državne založbe razstavljene Pre-
šernove Poezije v različnih i/elajah in dela
o Prešernu. V sn^dini je bila na ličnem
okvirju Prešernova silhueta in trak v narod-
nih barvah — toda po srbskem zaporedju:
rdeče-modro-belo. fe že že imamo tri na-
rodne zastave (in državno!) z istimi barvami,
jih moremo pač razlikovati po razporeditvi
barv in slovenska razporeditev je: belo-mo-
dro-rdefe. Tuj naj nam bo vsak šovinistični
nacionalizem in čast vsaki narodni zastavi,'
toda dekoraterji bi navzlic temu morali raz-
likovati zastave po norodnostih.
ŠE ENKRAT
Knkrat sem se že zaletel v »fasado« OLO
Celje-okolica, pa naj bo še enkrat, saj gre
za olepšanje izgleda stavbe, ki stoji na zelo
dostopnem mestu. Lepo popravljena iasada
je na vogalu še danes preprežena od starih
mrežic neke gosenice (o čemer je žo, bilO
pisano). Pri zadnjih volitvah pa sta bila
na tem vogalu pribita na omet dva plakata
o razporedbi volišč — kar je seveda zoper
uredbo o plakatiranju, ki je bila tu kršena
po uradni liniji. Plakata sta sicer odstranje-
na, ostali pa so žeblji z ostanki papirja, kar
kazi fasado. — Na stranski steni je okno v
klet za shranjevanje premoga. Zaradi ne-
smotrnega shranjevanja se je zid začel kru-
šiti in se bo krušil čedalje bolj, razen tega
ostaja na zidu grda črna packa, če bi pri
shranjevanju premoga prislonili desko ali
primeren okvir, bi taka okvara in onesnažitev,
ki tako neprijetno zadene izostala.
ŠE K ČI-ANKU »NISO OČISTILI SNEGA«
je tov. dr. Podpečan pokazal uredništvu pra-
vomočno razsodbo Okrajnega sodišča v Celju
od 18. 9. 1952 kjer je ugotovljeno, da ime-
novani nima gospodinjske pomočnice, ter jo
potrebuje in zat« je bila najemniku tudi iz-
rečena sodna stanovanjska odpoved. Sapienti
sat:
ATLETSKO DRUŠTVO KLADIVAR
priredi 14. februarja v Narodnem domu
tradicionalni ^alčko^ mčer
Umetniški program izvajajo solisti in balet Ljubljanske opere
— Plesni orkester Ronny iz Ljubljane — Bar — Srečolov!
Vabila bodo razposlana delovnim kolektivom, uradom in ustanovam!
_____^.^.^^.^^.^,..^.^Mas]i£jB-UQ zaželene}_________    ,   ^      .....
OBJAVE  IN OGLASI
VABILO
»Partizan«, društvo za telesno vzgojo
Celje-mesto, vabi člane, tovariška šport-
na društva, predstavnike ustanov, or-
ganizacij, sindikatov in podjetij na
REDNO LETNO SKUPŠČINO
ki jo sklicujemo za petek, dne 6. febru-
ar.ia 19"3 ob 19. uri (7. uri zvečer) v ri-
salnici Mestne osnovne šole (I. nadstr.)
Za člane je udeležba obvezna, medtem
ko bodo nečlani in povabljeni dokazali
s prisotnostjo svoje zanimanje za naše
koristno telcsno-vzgojno organizacijo
ter njeno nadaljnje delovanje.
Uprava.
VSEM OBRTNIKOM   - članom
Obrtniške nabavno-prodajne zadruge z o. j.
za okraj Celje-okolica
Ker udeležba na rednem občnem zbora dne
28. t. m. za likvidacijo zadruge ni bila za-
dostna, sklicujemo v smislu zadružnh pravil
IZREDNI  OBČNI   ZBOR
v sredo, dne 4. februarja ob 8 zjutraj v dvo-
rani Sindikalnega doma, II. na;'stropje, Šlan-
drov trg, z naslednjim dnevnim redom:
1. Sklepanje o likvidaciji zadruge
2. Volitev likvidacijske komisije
3. Razno
Pozivatio čians»:vo, da se občnega zbora
polnoštevilno udeleži.
Upravni odbor
RAZPIS
Okrajni ljudski odbor Celje-okolica razpi-
suje naslednja prazna mesta:
1. Zdravnika-npravnika sektorske ambulante
V Vitanju.
2. Zi^ravntka-upravnika sektorske ambulante
v Podč°trtku.
3. Zobarja-upravnika zobne ambulante nr
Polzeli.
4. Medicinske sestre v sekt. ambulanti v
Štorah.
Naston sln-be takoj. Stanovanje preskrb-
ljeno. Prošnje z življenjepisom in strokovno
oceno poslati do 10. februarja 1953 na Svet
za ljn('sko zdravstvo in soc. politiko OLO
Celje-okolica.
OBVEŠČAMO
cenjene investitorje  kakor tudi  dobavitelje,
da se je Mostno grad'>«"io po''ieti" preime-
novalo v gradbeno podjetje »GRADITELJ«,
Celje, Rarlagova i'l. 14.
kupite telefon št. 24-54.
Izvršujemo visoke in nizke gradnje solidno,
hitro in poceni.
Cenienim investitorjem se prporočamo za
naročila.
kličite telefon št. 24-54.
KMETIJSKA DELOVNA ZADRUGA BABNO
poriva v«° unnite in doP-^-k-*. i^a prijavilo
svoie terjatve oziroma poravnajo obveznosti
naikasneie do 15 februarja t 1.. s^er ter-
jatve zapadejo, dolgove pa bomo izterjali
sodnim potom.
Likvidacijska komisija KDZ
•
Železničarsko športno društvo Celje vabi na
občni zbor, ki bo 1. februarja ob 9. uri v
prostorih bivše železničarske menze v  Ulici
NAJDENO
Dne 20. januarja 1953 v večernih urah je bil
pred Zdravstvenim domom v Gregorčičevi uli-
ci najden mo"iki klobuk. Lastnik ga dobi na
Oddelka za notranje zadeve Celje-mesto.
OBJAVA
Na prodaj je železna blagajna. Vprašati pri
Potrošniški zadrugi, Celje Titov trg 7, pri-
tličje levo.
SPOROČAM,
da otvarjam s 1. februarjem zobno ordinacijo
na Titovem trgu 8-1.
Dr. Ocvirk Slavko,-
KNJIGOVODJA — KOMERCIALIST z dol-
goletno prakso išče namestitve v Celju. Na-
slov v uprairi lista.
RAZVELJAVL.IAM izgubljeno dijaško knji-
žico: Cepin Franc, Zadobrova 2, p. škofja   ]
vas.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Nedelja, dne 1. februarja ob 15.30: Krasna:
»Draga Ruth« — Izven — Znižane cene. }
Uprava Mestnega gledališča v Celju prosi
vse, ki hranijo kakršen koli zgodovinski ma-
terial, tičeč se celjskega gledališča (fotogra-
fije, korespondenca, lepaki, časopisi itd.), da
ga odstopijo za gledališki muzej proti od-
škodnini.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA
SLUŽBA
Dne 1. II. 1953: tov. dr. čerin Josip, Can-
karjeva ul. 9. — Nedeljska zdravniška dežur-
na služba traja od sobote opoldne do po-
nedeljka do 8. ure zjutraj.
KI y O__
KINO UNION CELJE
Od 27. I. do 2. II. 1953: »Mandy«, angleški
film
Od 3. II. — 8. II. 1953: »Svet na Kajžarjn«.
slovenski film
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob ne-
deljah ob 16.. 18. in 20. uri.
KINO DOM CELJE
Od 30. I. do 1. II. 1953: )»Lady Hamilton«,
angleški film
Od 2. II. do 9. II. 1953: »Nočni taksi«, itali-
janski film
Predstave dnevno ob 18.15 in 20.15 uri, ob
nedeljah ob 16.15, 18.15 in 20.15 uri.
\ KINO ŽALEC
Od 31. I. do 1. II.: »Veliki valček«, ameriški
film
Od 4. II. do 5. II.: »Konec počitnic za lju-
bega boga«, francoski film
Od 7. II. do 8. II.: »Tereza«, ameriški film
Umrl je naš p««rtvovalm odbornik
ČUŠ   FRANJO
Ohranili ga bomo v dobrem spominu.
OF III. četrt, Celje