1. Gospodarjenje s prostorom Rast občine in mesta zahteva neposredno opredelje-vanje novih površin, ki so namenjene poselitvi in drugim urbanim dejavnostim. To odpira vprašanja in dileme o nadaljnjem prostorskem načrtovanju, smeri razvoja v prostoru in vprašanje, katere površine in kje bodo na-menjene potrebam občine. Trenutno imamo območje občine pokrito z naslednji-mi prostorskimi načrti: — mestno območje pokriva GUP iz leta 1965/78 z delno novelacijo 1979 (v javni obravnavi), — območje Medvode pokriva UN Medvode, zadnji-krat noveliran 1977. leta, — območje Polhograjskih Dolomitov pokriva UN na-cionalnega parka Polhograjski Dolomiti, — območje Tacna, Smartna in Gameljn pokriva UN TŠG, potrjen leta 1978, — ostalo območje občine pokriva urbanistični red (UR). V konceptu srednjeročnega razvoja občine bo po-trebno nekatere prostorske načrte novelirati in uskladiti z gospodarskimi in družbenimi trendi ter na ta način začrtati skladenjski razvoj in rast občine Ljubljana-Siška. 1.1. Urbanizem V naslednjem planskem obdobju je za nadaljnji raz-voj občine potrebno pridobiti in predvideti nove povr-šine ter izdelati zazidalne načrte. a) planirana in zajeta v Ietnih programih 1979/80: ŠS 1, ŠS 3, ŠS 4, SS 5, ŠS 6, ŠS 7/1, ŠS 8/1, ŠS 8/2, ŠS 9, ŠS 10, ŠS 113-2, ŠS 115-2, ŠS 115-3, ŠS 12-a, b, c (). faza), ŠS 107, ŠS 109, SS 110, SS 111, ŠS 112, ŠS 201-4, SS 202-lc, SS 202/2a, MeS 7a, MeS 19, ŠS 222, ŠW 202, SS 214/3, ŠS 218-3, ŠM 1, ŠP 2, ŠP 4, ŠP 5, §P 6, ŠP 7, SP 8, SP 9, Mep 1/1, 1/2, l/2a, Mec 1, 2, 3, 3a, ŠP 218/1, G 2. b) kot potencialne možnosti odpiranja novih zazidal-nih otokov za stanovanjsko in industrijsko gradnjo so naslednji otoki: SS 11-1-1, SS 11-1-2, 201-5, 202-4a, MeS 5a, SP 11, MeS 8 (Preska), SP 202-1, ŠP 202-2, G-l. c) za stanovanjsko in integrirano gradnjo: za dolgo-ročnejšo politiko stanovanjske graditve, njeno zasnovo v prostoru in planiranje polrebnih površin, bodo po-membne odločitve o razmerju med kolektivno in indi-viduailno gradnjo. To razmerje naj bi v prihodnjem sred-njeročnem obdobju bilo 70'% v kor.ist blokovne gradnje in 30 % v korist gradnje vrstnih in individualnih hiš (razmerje zajema število stanovanjskih enot, kar ni ekvi- ' valentno z razmerjem individualne gradnje). Za daljše srednjeročno obdobje pa se predvideva urbartizacija naslednjih zazidalnih otokov za stanovanj-sko in industrijsko gradnjo: ŠSM-1-3, SS 12a, b, c (2. faza), SS 201-6a, 201-6b, 202-3b in še neopredeljeno ob-močje Vodice—Smlednik—Bukovica, ŠP-12 in MeP Med-vode (razširitev cone). Navedeni otoki se nahajajo v novih, za razvoj ob-čine izredno pomembnih območjih, katerih izgradnja bo predvidoraa potekala skozi več srednjeročnih družbenih planov: — Stanežiče 2—3 plan. obdobja — Podutik 1—2 plan. obdobja — Vodice, Smlednik 3—4 plan. obdobja — Gameljne Območji Stanežič in Podutika sta v makro-urbani-sličnih dokumentih že detajlno obdelana, potrebne so še dokončne družbeno politične odločitve o namembno-sli, ki morajo biti usklajene z ostalimi nosilci razvoja v prostoru. Območje Vodic—Smlednika—Bukovice se na-črtuje kot najdolgoročnejša akcija razvoja v občini in bo v realizaciji še v obdobju plana Ljubljana 2000. Trenutno še niso znane končne kapacitete tega ba-zena, predvideva pa se, da bo to območje prevzelo glavno breme bodočega gospodarskega razvoja občine. V ta namen teče pravkar interni natečaj za izdelavo prostorske urbanistične zasnove, ki bo nakazal dejanske možnosti. 1.2. Trenutne možnosti razvoja industrijskih površin na obstoječih, že programiranih površinah — zgostitev zazidave v coni ŠP 4, ŠP 5 (Fsi = 0,5) — zgostitev zazidave v coni ŠP 3 (Fsi = 0,5) — novelacija Z. N. Litostroj ŠP 2 — razširitev piograma v coni ŠM 1, ŠP 2 z novimi razvojnimi programi Lek, Gorenje—Tiki, Mostovna, Gra-mex in Komunalna energetika — razširitev in modernizacija cone ŠP 1 Pivovarna Union — sanacija območja »Slovin«, Alko, Frucktal, ABC Drogertja — razširitev in zgostitev zazidave v coni ŠP 6 Agro-stroj (do Fsi = 0,5) — razširitev Ln zgostitev cone ŠP 7 — Iskra Pržanj (do Fsi = 0,5) — razširitev in zgostitev cone ŠP 8 IMP SKIP — razširitev cone v Vodicah ŠP 218'1 — razširitev in zgostitev cone Gameljne—Rašica ŠP 202-1, 202-2 (Fsi = 0,5). 1.3. Razvuj storitvene dejavnosti ; Storitvene dejavnostj morajo biti sistemsko zajete in vključene v urbanistične načrte in v politiko izgradnje celovitih sosesk. Pri tem pa moramo imeti kritičen od-nos do razporejanja hrupne in motilne obrti, ki se je naj ne locira v strjena naselja temveč v posebne obrat-ne oziroma industrijske cone. Prostorska razporeditev mora biti ugodna za uporab-nika in nosilca. Sistem izvajanja razporejanja je sprem-ljati od izobraževanja do usmerjanja na žarišča potreb: v stalne centre, centre več KS, razbremenilne občinske centre. V centrih naj bi se razvijala zlasti dejavnost različnih specializiranih storitev, v zaledju pa servisne dejavnosti z ekstencioznejšo rabo prostora. Uskladiti je tudi potrebno po trgovskih površinah skladno z zasnovo poselitve in zagotoviti je optimalne površine za osnov-no oškrbo. Pri izgradnji sosesk je slediti regionalnemu razvoju trgovine. Povezati je trgovino s proizvodnjo in ustvariti dobre potrošniške odnose med uporabniki in izvajalci. Značilnejše trgovske centre je planirati v cen-tralnih delih sosesk, manjše lokale pa predvideti v pri-tličjih stanovanjskih objektov sosesk. Izgradnja trgovske mreže ne sme kasniti napram izgradnji sosesk. 1.4. Razvoj prostorskih možnosti za stanovanjsko gradnjo 1.4.1. Skrb za smotrno izrabo prostora mora biti ne-nehno prisotna tudi pri načrtovanju območij namenje-nih za stanovanjsko graditev. Pri tem bomo upoštevali zlasti naslednja načela. 1.4.2. Individualna gradnja stanovanjskih enodružin-skih hiš naj bo prilagojena sodobnejšim organizacijskiin oblikam in asociacijam pričakovalcu stanovanj (stano-vanjske zadruge in druge oblike). Klasična gradnja prostostoječih individualnih hiš naj bo zastopana v manjšini in to predvsem na območju izven strnjenih naselij s pogojeno velikostjo parcele maksimalno 500 m2. Organizirane oblike gradnje družinskih hiš so: vrstne hiše, atrijske hiše v nizih, terasaste hiše ipd., pri kate-rih mora biti dosežena gostota do 110 pred./ha na neto območju stanovanjskega otoka. Zaradi zahtevane gostote zazidave se mora gradnja družinskih hiš na organiziranih kompleksih izvajati kot družbeno usmerjena gradnja vsaj do IV. gradbene faze z istočasno komunalno ureditvijo zeraljišča in pri tem upoštevati načelo, da je navidezno cenejša individualna gradnja mnogokrat posežena z daleč višjimi stroški, ki jih čez čas prispeva—celotna družba. Sočasnost akcij po-gojuje sodelovanje med Komunalno in Stanovanjsko skupnostjo. 1.4.3. Blokovna gradnja v stanovanjskih soseskah mora biti načrtovana tako, da bo gostota prebivalcev znašala v razponu od 150—250 preb./ha na neto območ-ju stanovanjskega otoka, kar je odvisno od ekonomsko-tehničnih pogojev posamezne cone. Pri tem je mišljena spodnja meja gostote kot mešana struktura organizirane gradnje družinskih hiš in blokov nižjega gabarita, zgor-nja meja pa pogojuje čisto blokovno gradnjo pretežno z etažnostjo P + 4. 1.4.4. Neto območje naselja pomeni območje, ki ga obdajajo obodne ceste stanovanjskega otoka vključno z objekti družbenega standarda (šole, vrtci, osnovna pre-skrba, družbena prehrana, garaže, parkirišča). 1.5. Razvoj prostorskih možnostl za formiranje družbenih centrov v obstoječih in novih naseljih Ena od najvišjih stopenj gospodarske rasti, ki jo napoveduje občina Šiška v republiškem merilu, za-hleva neodložljivo reševanje družbenega standarda ob-čanov in delovnih ljudi. Vzporedno z jačanjem samo-upravnega in družbenega sistema, mora ta sistem dobiti tudi prostorske možnosti za postopno izgrajevanje ob-jektov družbenega standarda. Kot dolgoročni globalni cilji in orientacija razvoja družbenih centrov veljajo sledeča načela: — uveljavi naj se policentrični sistem centrov, — krepitev zunanjih primarnih centrov Šentvid— Gunclje, Medvode—Verje, Vodice—Bukovica kot po-membnejših urbanih aglomeracij v občini, — razvoj lokalnih centrov kot središč družbeno-poli-tične dejavnosti v krajevnih skupnostih, — razvoj osrednjega integriranega družbenega centra v občini Siška na območju sedanjega »komunalnega cen-tra«, območja »Urban« in območja »K. S. Komandanta Staneta«. V srednjeročnem obdobju 1981—1985 naj bo razvoj družbenih centrov vsebovan predvsem programsko kot naloga prostorskega načrtovanja. 1.6. Razvoj prostorsklh možnosti in institutske dejavnosti in usmerjeno strokovno šolstvo Družbenoekonomski procesi terjajo posodobitev stro-kovnega šolstva in institutske dejavnosti, zlasti zaradi dinamičnega razvoja gospodarstva. Za izgradnjo šolskih centrov bodo na razpolago lokacije na območju novih sosesk v Stanežičah in Podutiku ter institutski coni Lito-stroja.