Andrej Fdkonja: Nekaj o izviru in postanku Orožnovih pesmij. 139 Nekaj o izviru in postanku Orožnovih pesmij. Spisal Andrej Fekonja. je so moje rožice?« — »Mrzel veter tebe žene.« — »Kedo izmed nas ni že slišal, kedo ni že sam pel teh dveh tako priljubljenih pesmic? Ali koliko nas je, da smo vedeli za pesnika! Take in enake pesmi je pel Valentin Orožen.«1) Tako piše Stritar v svojem »Zvonu« V. 1879.I.48., ocenjujoč » Val. Oroznove spise«., katere je zbral in priredil Mih. Lendovšek, založil in izdal Ignacij Orožen, v Celovci 1879., m iS^ ocenjevatelj pravi o našem pesniku in pesmih njegovih med ostalim dalje: »Prve in morebiti tudi druge vrste pesnik ni Orožen, ne po vsebini, ne po obliki svojih pesmi, da ne govorimo o izvirnosti . . . Prav izvirna ni skoraj nobena, česar morda pesnik sam ni vselej vedel.« Kako to, pojasnjuje nam Lendovšek v predgovoru omenjene zbirke Orožnovih pesmij: »Slišal je kde pesen, ki se je njegovemu srcu prilegala, zapomnil si je napev in zadržaj in potem ono isto za-krožil po svoje; na ta način je nastalo več njegovih najboljših pesnij. — Umel pa je zapeti tako, da človeku do živega gre; najlepši dokaz temu je, da si je narod precej njegovih pesnij osvojil. Pesni: ,Moje želje1, ,Vse mine1, ,Lastavici slovo', .Očetova roka', .Spomlad', ,Pri zi-beli', , Veselje Štajerca', ,Napitnical in druge postale so popolnoma na-rodne in se prištevajo onim, katere slovenski Štajerci, posebno na desnem bregu Drave bivajoči, najrajši popevljejo.« Toliko Lendovšek, omenivši še o V. Orožnu pevci: »Najljubše so mu bile nja lastne popevke, pred vsemi: ,Rad bi tamkaj bil', ,Kde so moje rožice', ,Mrzli veter tebe žene', ,Oj, oblaki, kaj hitite', ,To žlahno vinsko kapljico'.« — No, recimo katero v naslednjem i mi o teh V. Orožnu »lastnih popevkah«, ki si jih je »narod osvojil«; pa še o nekaterih drugih »njegovih« pesmih, kako si je pesnik iste »zakrožil po svoje«. Ali: govorimo uprav o izviru in postanku pesmij Orožnovih, kolikor nam je tega do sedaj pač bilo moči zvedeti. — *) Valentin Orožen je bil porojen pri Sv. Juriji ob Južni železnici dne 31. ja-nuvarija 1808. 1.; duhovnik posvečen 1835. L; kapelan v Pišecah, na Ljubnem, v Po-ličanah, v ŠmaVijah, Podsredo, v Pilštanji, pri Sv. Mihelu v Lavantinski dolini; provizor v Selih blizu Slov. Gradca; kurat pri Sv. Martinu blizu Gorenjega grada (1. 1855.—72.); v pokoji v Okonini umrl 1875. 1. Op. pis, 140 Andrej Fekonja: Nekaj o izviru in postanku Orožnovih pesmij. Pripomniti nam je, da so omenjene pesmi Val. Orožna — po izrazu prof. J. Pajka — res »brž v ,narodne' prehajale« (»Zora« 1875., 106). Najbolj so se bile priljubile zlasti pesmi tri: » Vse mine«.; Kje so moje rožice? »Lastavici slovo«: Mrzel veter tebe žene, in »Napit-nica«-: To žlahno vinsko kapljico . . . Zaslovele so te pesmi najprej seveda v bivališči pesnikovem, v gorenji Savinjski dolini, pa v nje okolici bližnji in daljni. A sčasoma so se razširile na vse strani tako, da so dandenašnji znane in priljubljene povsod med štajerskimi in pač mnogo tudi med ostalimi Slovenci. Vsestranski jih je med narod naš raznesla pač dr. Razlagova »Pesmarica« (1863, 1872). Jako udomačene so te tri pesmi Orožnove (kolikor je znano pisalcu tčh vrst) posebno po vsi Savinjski in Šaleški dolini, kjer skoraj ni vesele družbe, da se ne bi prepevala ta ali ona ali pa tudi vse tri (namreč o »rožicah«, »lastovki« in »vinski kapljici«). In mora se reči, da vsaka izmed njih, dasi toliko in tolikokrat ponavljana, vender zmeraj na novo »v srce nam sega« in »občutkom se prilega« kot »popolnoma narodna« pesem. A zanimivo bi venderle bilo, da se zna, odkod neki so te ljubke pesmi Orožnove in kakšna je ta njih »narodnost« ? Kar se tiče najprej pesmij: » Vse mine«- in -»Lastavici slovo«., o teh dveh pisalec sam ne more sicer povedati ničesa izvestnega, kar se tiče njiju izvira. Nego, ker Stritar 1. c, govoreč o Orožnovih pesmih v obče trdi, da »prav izvirna ni skoraj nobena«, a na začetku ocene svoje izrecno omenja baš teh dveh, rekše: »Kje so moje rožice?« in »Mrzel veter tebe žene«: to bi mogli dosledno sklepati, da torej tudi ti dve tako priljubljeni pesemci Orožnovi nista prav izvirni. No vender pa tudi le ni uprav nemogoče niti ni baš tako neverjetno, da nam Orožen v pesmi »Vse mine« opeva resnične svoje izkušnje naravnost po dotičnih predmetih: rečnih, stvarnih in osebnih. Pesem »Lastavici slovo« pa bi si mogel menda še tudi kdo razlagati na mah — nič drugače, nego-li je nekdo svoje nazore dodajal nekaterim pesmim nekega drugega pesnika našega, tudi duhovnika . . -1) Toda nekaj določnejšega je izvestitelj zasledil za tretjo izmed imenovanih najpriljubijenejših pesmij Orožnovih, za »Napitnico«. Slišal je bil namreč isti pred dobro osmimi leti v Šaleški dolini, kak6 je neki duhovnik-župnik napil pri obedu jednemu tovarišev svojih nekako tako-le: !) V dr. Razlagovi »Pesmarici« pod naslovom: »Slovo od lastovke«, tiskano je od vse pesmi samo tri sedmine: prvi dve (oziroma štiri) in pa zadnja (oziroma dve zadnji) kitica. Andrej Fdkonja: Nekaj o izviru in postanku Orožno vik pesmij. 141 »Lasst uns den edlen Rebensaft Trink Bruder zu, seid frohlich Air, Nun frohlich auszuleeren, Seh't, wie die Glaser winken! Und uns're alte Bruderschaft Vielleicht ist es das letzte Mal, Aufs neue zu vermehren! Dass wir zusammen trinken « Ako s temi — sicer ne bas točno, ali v glavnem vender bistveno navedenimi — vrsticami primerjamo naše pesmi prvo kitico, slovočo: »To žlahno vinsko kapljico Na zdravje pij ga bratu brat, Zdaj hočemo popiti, Da bi veseli bili! Zavezo staro bratovsko Znabiti, da je zadnjokrat, Želimo ponoviti. Da vkupaj bomo pili!1)« — vidimo očito, da je Orožnova slovenska le prevod poleg nemškega originala. Sicer pak se je tudi poročevalcu ona nemška napitnica zdela kot nekak spomin na minule čase, sedaj le obnovljen z ozirom na nekdanje vesele in podobne dogodke, pri katerih se je tedaj bila pope-vala tista pesem nemška. O pesmih Orožnovih: »Moje želje«-\ Rad bi tamkaj bil, in ¦»Pri zibeli« . . . izvestitelj ne zna ničesar, odkod in kako? A kaj je dalje z omenjeno Orožnovo pesmijo: »Očetova roka'-'- ? — Priobčena je bila ta pesem najprej v Slomškovi knjižici »Troje ljubeznivih otrok« leta 1838. No, v »Slovenskem Berilu za prvi gimnazijami razred« leta 1850. nahaja se na str. 119. baš tista pesem: »Očetova roka«, toda z opomnjo: »zložil J. O. Lepstanski«; samo da so srednje kitice lazvrščene po drugačnem redu. Sicer pak je pri Orožnu (v zbirki Lendovškovi) jedna kitica (druga) nova, a sta iz Lepstanskega (v Slov. Berilu) dve (četrta in sedma) izpuščeni. Tudi je v posameznih vrsticah marsikaj prenarejeno slovniški in slovarski, n. pr.: Lepstanski: Orožen: »Da zvezde po nebu igrajo, »Da zvezde na nebu igrajo Da sonce in mesec sveti, In luna se milo smeji',« Po stropu nebeškem miglajo, itd. Očetova roka stori.« J. O. Lepstanski je — JožefOrešnik, duhovnik ljubljanske škofije, posvečen leta 1830., kateri je (po J. Marna »Jezičniku« XXV. 22) »pisaril« (in tudi »pevaril«) v letih 1845.—57. A kaj bi torej bilo mi-sliti o »Očetovi roki«? Cegava je pesem pravo za pravo? Marn nje 1. c. pri Orešniku ne omenja, nego jo pač imenuje med Orožnovimi (»Jezičnik« XXIV. 31.). No, ker Lendovšek pravi, da je Orožen katero pesem »zakrožil po svoje«, moglo bi se pač misliti tisto, kar se i) Takd v Lendovškovi zbirki. V »Pesmarici« dr. Razlagovi II, str. 142. pak sta izpremenjeni peta in šesta vrstica: ,,Ce tudi tu namesto spat — N s beli dan posili"—; in takisto tudi več drugega. 142 Andrej Fe*konja: Nekaj o izviru in postanku Orožnovih pesmij. dozdeva še o dveh zgoraj imenovanih pesmih Orožnovih, ki sta tudi v »postali popolnoma narodni«, namreč -»Spomlad«, in »Veselje Štajerca«. Ti dve pesmi Orožnovi se prištevata onim pesmim, katere (po v besedah Lendovškovih) »slovenski Štajerci, posebno na desnem bregu Drave bivajoči, najrajši popevljejo.« No, kar se tiče prve: -»Spomlad«, ki se začenja: »Sneg za to leto slovo je že vzel, Hranil je starček svoj čamar vesel, Zebca zapela, 'z parne zletela: »Nisi me mrazek ti vzel!« — spominja se izvestitelj, da je — vsaj poslednje tri vrstice — že pred četrtino veka čul peti tudi na severo-vzhodni strani Slovenskih goric. Tja pak ista pesem izvestno ni bila zanesena po Ahacljevi zbirki, v kateri je bila najprej tiskana, kajti imenovana zbirka v onem kraji vsaj tedaj pač ni bila in kot takšna še tudi sedaj ni znana. A po tem sodeč, ne bi torej te pesmi Orožnove bil si osvojil narod, nego ravno narobe: iz naroda bi jo za »svojo« bil vzprejel Orožen! Takisto bi se skoro reklo o drugi tu omenjeni pesmi: » Veselje v Štajerca«, začenjajoči se: »To je veselje Štajerca, Juhe'! juhe-! zajucka rad, Če Bog mu sladka vinca da; Se žalosti ni treba bat'.« To pesem je bil o. E. Zagorec, frančiškan v »Nazarah« v gorenji Savinjski dolini, leta 1846. »poslal« Slomšku za »Drobtinice«, kjer je tudi objavljena v tistem letniku. Lendovšek (1. c. XIII.) sicer trdi, da je Orožen »zložil ovo pesen« kapelan na Ljubnem od leta 1836. —38., a Zagorec, da jo je »slišal popevati, da se mu je dopala«, in da »si jo je zapisal in Slomšku ,poslal' v porabo«. Kaj pa, ko bi si jo bila »zapisala« oba, i Zagorec i Orožen, kakor stajo v Savinjski dolini slišala popevati — kot pravo narodno? Vsaj pisalec tega je bil zopet slišal, sicer res da le podobno pesem istotam v Slovenskih v goricah: — »Stajarci veseli so, — Da že v goricah režejo . . .« itd. odnosno: »grobajo« — kopljejo — vežejo« . . . v naslednjih kiticah; s čimer pak se lepo ujemajo izrazi v oni iz Savinjske doline (Orož-novi): »obreze Stajerc trs lepo — z motkoj kopa — zdaj vezat gre« itd. Akoprav Orožen v svojem rokopisnem zvezku »Glasovi mojega v srca« pesem »Veselje Štajerca« »odločno med svoje uvrščuje«, (kakor pravi Lendovšek 1. c), vender nam to ni še pravi dokaz, da je pesem resnično njegova. Kajti v tistem rokopisu, in dosledno v tiskani zbirki Orožnovih »Spisov« uvrščene so tudi nekatere pesmi, katere pa Andrej Felconja: Nekaj o izviru in postanku Orožnovih pesmij. 143 odtočno — niso Orožnove. Evo izvestnih dokazov, ki zajedno pod pirajo povedano mnenje tudi o Orožnovih pesmih »Spomlad« in oziroma »Očetova roka«. V zbirki: »Val. Orožnovi Spisi« nahajamo namreč nekoliko pesmij, o katerih je gotovo, da so le posnetki, pa prevodi, da, sam6 prepisi — dasi to ni nikjer posebej zaznamljeno! Tako je Orožen pesem: v »ZolcpaŠkim planinam«. (»Spisi« str. 39.) zložil po nekem primeru (gl. J. Mar na »Jezičnik« XVII. 1.) slavečem gore hrvatske: »Oj! horvatske krasne gore! tako-le: »Oj junaške lepe gore, Jeli svet kaj lepšeg' zmore ? Lepših, lepših svet ne zmore! Ve ste očem mojim mile Ve očesom mojim mile Nekdaj prve se odkrile!« Dnes ste prvič se odkrile . , .« Isto tako nas Orožnova -»Pesen na vernih duš dan«, po začetnih stihih (»Spisi« str. 83.): »Milo orgije se glasite, Milo pesen se vzdiguj, Bolečine v vicah skrite Vsem kristjanom oznanuj . . .« takoj spominja — Preširnove pesmi »Strunam«! Dalje je Orožen pesem: »Grob zaročnici« (»Spisi« str. 26.) malone od besede do besede poslovenil po Preradovičevi pesmi hrvaški: »Mrtva Ijubav« (vid. »Pjesnička Djela« str. 270.), kakor ima pač v rokopisu tudi naslov: »Mrtva ljubezen« (gl. Lendovšek 1. c. XII.). Prispodobimo prvo kitico: Preradovic: Orožen: »Gdje ču tebe, oj ljubavi moja, »Kde čem tebe, ljubeznjiva moja! Sad zakopat, kad si izdahnula? Zakopati zdaj, ko si 'zdihnila! U mom srdcu nije ti pokoja, V mojem srci ni za te pokoja, Jer si pokoj sav mu razmetnula.« Ti si pokoj meni vgonobila.« In tako dalje vse do konca — zvest in precej dober prevod! No, sonet svoj: »Novomesniku« (»Spisi« str. 38.)pakje Orožen naravnost prepisal — izvzemši drugo kitico — z istovrstne slovenske pesmi Vrazove: »Antoni Stranjšaki« 1. 1838. natisnene (gl. »Kres« III. str. 42.), le samo »odnosno izpremenjeno«. Primerimo zopet začetek : Vraz: Orožen: »Naj Bog nad Njega stegne roke svoje; »Naj Bog nad tebe stegne roke svoje, Naj z večnim okom gleda Ga tak milo, Naj z blagim okom te pogleda milo, Kak gledal, gda Ga djal Slovenki v krilo Kot gledal te je, položivši v krilo Veleč nji, naj Ga varje no Mu poje.« Slovenke te u varstvo matke tvoje!« Pa prilično tak6 tudi tretja in četrta kitica — v prepisu! — t44 Andrej Fdkonja: Nekaj o izviru in postanku Orožnovih pesmij. Da so vse te Orožnove pesmi le prosti posnetki, doslovni prevodi in goli prepisi, tega nam se sicer nikjer do sedaj ni povedalo naravnost; ali je istina. Izrecno so v njegovih »Spisih« naznačene za »poslovenjene« samo tri pesmi: »Prijatelstvo«, Vojaški očenaš« in »Lavorik«. Razven teh pak je še n. pr. »Dečko s planine*. : Jaz sem dečko iz planine! — Uhlandova: »Ich bin vom Berg der Hirten-knab'«; in -»Oblakom*: Oj, oblaki, kaj hitite — posneta je po Schil-lerjevi: »Eilende Wolken«, kakor je bil na to opozoril pač že Stritar Le. — Toliko je podpisani izvestitelj mogel do sedaj zaslediti izvir in postanek pesmim Val. Orožna. Morebiti nam za ostale Orožnove pesmi ve kdo drugi še kaj povedati o njih »spočetji« in »rojstvi« ? Zlasti ljubo bi nam bilo, da zvemo v tem oziru kaj natančnejšega o pisanih »rožicah« in njih tovarišicah, pa o drobni »lastovki«, in morebiti še tudi o »vinski kapljici«, katere so, kakor pesniku-pevcu, tako pač tudi nam najpriljubljenejše popevke Orožnove 1 Stritar, omenjajoč one prej imenovane prevode Orožnove, katere bi naj kot take zaznamenoval bil že Lendovšek, sicer pristavlja: »Toda to je bilo morebiti nepotrebno«. — No, nam se to zdi pač uprav potrebno. Kajti tako le znamo prvič, na koliko izviren je sam pesnik ali pisatelj v obče; ker le kot takšen ima v prvi vrsti svojo vrednost v narodni književnosti — ako sicer njegovi plodovi res kaj veljajo. A drugič vemo tako, kakšne posebnosti in znamenitosti je proizvod, od nosno pesem, katero pojemo ali poslušamo; ali je namreč pristno blag6 domače, ali pa le tuje izposojeno in samo prekrojeno — ka-keršnega imamo Slovenci, žal, povsod in vse preveč! In tak6 treba, da vse bolj vemo tudi za pesnika Orožna; da vse bolj poznamo i pesmi njegove. Saj pač tudi Valentina Orožna, dasi je v pesmih svojih tako malo izviren, gotovo (da končam, kakor sem začel, z besedami Stritarja samega) »štejemo po pravici med zaslužne može slovenske z ozirom na čas in okolnosti, v katerih je prepeval. Drobne pesmice njegove so iztok blagega, veselega srca, kakor Slomškove; rad jih človek posluša ali poje, ne misleč na njih pesniško vrednost«.