27 Modeliranje možnih nezgodnih izpustov iz NE Krško z Lagrangeevim modelom delcev Borut Breznik * , Primož Mlakar ** , Marija Zlata Božnar ** , Boštjan Grašič ** Povzetek V tem č lanku je podrobno predstavljena programska oprema »DOZE« za izrač un doz ob nezgodnem dogodku, ki so jo avtorji tega č lanka razvili z uporabo naprednega modela razširjanja onesnaženja v ozrač ju družbe Arianet. Programska oprema »DOZE« uporablja vhodne podatke iz informacijskega sistema jedrske elektrarne in okoljskega informacijskega sistema ter uporabniku omogoč a izrač un vseh faz, ki so potrebne za oceno doze radioaktivnega sevanja, ki jo lahko prejme prebivalstvo. Glavni moduli programske opreme »DOZE« ocenjujejo sestavo radionuklidov pred sprostitvijo na osnovi meritev delovanja reaktorja in relevantnih meritev v nuklearni elektrarni; moduli na vsake pol ure obdelajo lokalne meteorološke parametre in nato z uporabo Lagrangeevega modela razširjanja onesnaženja v ozrač ju ocenijo količ ino radioaktivnega sevanja, ki jo prejme prebivalstvo v okolici jedrske elektrarne. Z modelom ponazorimo poti izpusta radioaktivnih snovi in parametre izpusta glede na dejansko zasnovo elektrarne. Za izrač un doze se pripravi optimizirana sestava radionuklidov. Program se lahko uporablja v dveh nač inih: neposredno povezano s parametri stanja v jedrski elektrarni, ki so pomembni za izpust, ali brez povezave z roč nim spremljanjem vhodnih podatkov. Predhodno izbrani scenariji jedrske nesreč e na podlagi verjetnostnih izrač unov ocene varnosti so prav tako na voljo za uporabo brez povezave ali za vajo. Model območ ja obsega 25 × 25 km in poteka po razgibanem terenu z uporabo validiranega numerič nega modela razširjanja onesnaženja na osnovi Lagrangeevega modela delcev. Ključ ne besede: prognoza doz, radioaktivno sevanje, Lagrangeev model delcev razširjanja onesnaženja v ozrač ju Key words: dose projection, radioactivity, Lagrangian particle air pollution dispersion model Uvod NEK že več kot desetletje uporablja programski paket »DOZE« za izrač un doz zaradi radioaktivnega sevanja na področ ju spremljanja delovanja jedrske elektrarne in pri izrač unih razširjanja onesnaženja v ozrač ju. Enako programsko opremo uporabljajo tako NEK kot tudi ekipe Uprave za jedrsko varnost Republike Slovenije, ki delujejo v izrednih razmerah. Konč na posodobitev programske opreme je bila predvidena za leto 2012. Modul uporablja oceno sestave radionuklidov na podlagi izrač unov dejavnosti reaktorja skupaj s temperaturo jedra in ukrepi za zadrževanje radionuklidov. Lokalni diagnostič ni parametri in meteorološki model se uporabljajo rutinsko vsake pol ure. Z modelom ponazorimo poti sprošč anja radioaktivnih snovi in parametre sprošč anja glede na dejansko zasnovane poti v jedrski elektrarni. Radionuklidi so izbrani na podlagi njihovega pomena za stopnjo zadržane količ ine radioaktivnega sevanja in na podlagi izrač unov koncentracije radionuklidov v okolju [1]. Program se lahko uporablja v dveh nač inih: z neposredno povezavo s parametri stanja v jedrski elektrarni, ali brez povezave, z roč nim spremljanjem * Nuklearna elektrarna Krško, d.o.o., Vrbina 12, SI-8270, Krško, Slovenija ** MEIS storitve za okolje, d.o.o., Mali Vrh pri Šmarju 78, SI-1293, Šmarje-Sap, Slovenija vhodnih podatkov. Predhodno izbrani scenariji jedrske nesre rezultatov ocene varnosti so prav tako na voljo za uporabo brez povezave ali za vajo. Posodobljena programska oprema zagotavlja uporabnikom prijaz izboljšano grafiko zemljevida za model obmo informacijskega sistema za procese v jedrski elektrarni za primarni sistem reaktorja in do podatkov o zadrževanju in filtriranju sevanja zaradi dvignjenega radioaktivnega oblaka nad kompleksnim terenom z uporabo validiranega numerič nega Lagrange nesreč . Statistika razredč itvenih koeficientov doz radioaktivnega sevanja ob obi radioaktivnega sevanja je mogo elektrarne v prihodnosti in poti sproš Moduli za Glavni moduli programa so zasnovani tako, da dolo radionuklidov, poškodbe sredice reaktorja, sestavo sproš sprošč anja, meteorološke razmere in model Količ ina radioaktivnega sevanja se izra fazi sprošč anja, vključ no z vdihavanjem, zunanjim sevanjem iz oblaka in zunanjim sevanjem zaradi usedanja. Namen modulov je zagotoviti hitro projekcijo koli radioaktivnega sevanja za predvidevanje stanja v okolju. Rezultate je mogo različ nih oblikah, prav tako pa je mogo Slika Sestava radionuklidov v sredici reaktorja Aktivnost radionuklidov je bila izra SCALE za tristopenjski gorivni cikel zgorevanja (Kadivnik, 2012) vrednost stacionarnega stanja v modulu za 28 vhodnih podatkov. Predhodno izbrani scenariji jedrske nesreč e na podlagi verjetnostnih rezultatov ocene varnosti so prav tako na voljo za uporabo brez povezave ali za vajo. Posodobljena programska oprema zagotavlja uporabnikom prijaz izboljšano grafiko zemljevida za model območ ja v izmeri 25 × 25 km, povezavo do informacijskega sistema za procese v jedrski elektrarni za primarni sistem reaktorja in do in filtriranju, izboljšan in validiran izrač un količ ine radioaktivnega dvignjenega radioaktivnega oblaka nad kompleksnim terenom z uporabo č nega Lagrangeevega modela delcev ter novo aplikacijo za simulacijo č itvenih koeficientov se lahko uporablja za redni mese radioaktivnega sevanja ob obič ajnem delovanju. V programsko opremo za radioaktivnega sevanja je mogoč e preprosto vključ iti nadgradnjo za varnost jedrske elektrarne v prihodnosti in poti sprošč anja s pasivnim filtrom za zadrževanje. Moduli za izrač un doz radioaktivnega sevanja Glavni moduli programa so zasnovani tako, da določ ajo naslednje parametre: sestavo radionuklidov, poškodbe sredice reaktorja, sestavo sprošč enih radionuklidov, kriti eteorološke razmere in model razširjanja onesnaženja v ozrač ju ina radioaktivnega sevanja se izrač una za poti, ki so zelo izpostavljene pri zgodnji č no z vdihavanjem, zunanjim sevanjem iz oblaka in zunanjim sevanjem zaradi usedanja. Namen modulov je zagotoviti hitro projekcijo koli aktivnega sevanja za predvidevanje stanja v okolju. Rezultate je mogoč nih oblikah, prav tako pa je mogoč e predstaviti tudi izogibno dozo. Slika 1 - Diagram poteka modulov Sestava radionuklidov v sredici reaktorja nuklidov je bila izrač unana s pomoč jo kode rač unalniškega programa ski gorivni cikel zgorevanja (Kadivnik, 2012). Ta se uporablja kot vrednost stacionarnega stanja v modulu za izrač un doze radioaktivnega sevanja, ki e na podlagi verjetnostnih rezultatov ocene varnosti so prav tako na voljo za uporabo brez povezave ali za vajo. Posodobljena programska oprema zagotavlja uporabnikom prijazno navigacijo, ja v izmeri 25 × 25 km, povezavo do informacijskega sistema za procese v jedrski elektrarni za primarni sistem reaktorja in do č ine radioaktivnega dvignjenega radioaktivnega oblaka nad kompleksnim terenom z uporabo vega modela delcev ter novo aplikacijo za simulacijo i meseč ni izrač un ajnem delovanju. V programsko opremo za izrač un doz iti nadgradnjo za varnost jedrske trom za zadrževanje. ajo naslednje parametre: sestavo enih radionuklidov, kritič ne poti razširjanja onesnaženja v ozrač ju. una za poti, ki so zelo izpostavljene pri zgodnji no z vdihavanjem, zunanjim sevanjem iz oblaka in zunanjim sevanjem zaradi usedanja. Namen modulov je zagotoviti hitro projekcijo količ ine aktivnega sevanja za predvidevanje stanja v okolju. Rezultate je mogoč e predstaviti v č unalniškega programa . Ta se uporablja kot radioaktivnega sevanja, ki 29 upošteva tudi prehodne pojave pri moč i reaktorja in ves č as izrač unava radioaktivnost niza pomembnih radionuklidov. Za izrač un aktivnosti v realnem č asu smo pripravili splošne algoritme (Breznik, 2012), pri č emer smo upoštevali tudi razpad verige nekaterih pomembnih nuklidov. Kot primer je izrač unana takojšnja radioaktivnost izotopa I-132 ali Xe-133, kot je opisana v spodnji (1) formuli: A2(t) = A02 exp(-λ 2t) + PAs2(1- exp(-λ 2t)) + (λ 2 /(λ 2 – λ 1)) (A01-PAs1) (exp(-λ 1t)-exp(-λ 2t)) (1) V formuli (1) se indeks 1 uporablja za starševski nuklid in indeks 2 za hč erinski nuklid, A0 predstavlja zač etno aktivnost pred spremembo moč i, P relativno moč in As aktivnost stacionarnega stanja pri polni moč i. Bolj zapleten je samo algoritem za Xe-135, ki upošteva tudi zgorevanje pri višji moč i. Natanč no spremljanje radioaktivnosti v jedru je pomembno pri izotopih joda, poleg tega pa zmanjšuje negotovost pri določ anju celotne sestave radionuklidov pri sprošč anju. Sestava radionuklidov pri sprošč anju in poti sprošč anja Programska oprema omogoč a hitro in grobo določ itev sestave radionuklidov, pri č emer uporablja tudi postopke NEK, ki temeljijo na enakem pristopu, kot je opisan v standardnih industrijskih smernicah za ocenjevanje škode v sredici (Lutz, 1999). Č e rač unalniški sistem, ki spremlja delovanje elektrarne, in vnosi za spremljanje radioaktivnega sevanja delujejo, je več ina relevantnih podatkov v programski opremi na voljo sprotno. Sestavo radionuklidov je mogoč e določ iti z uporabo oken za še natanč nejše meritve vzorcev, vendar te zahtevajo roč en vnos. Osnovni podatki so na voljo prek termoč lenov na izhodu sredice in monitorjev, ki spremljajo zajeto sevanje. Rač unalniški sistem jedrske elektrarne nudi uporabnikom programa dodatne informacije o stanju jedrske elektrarne. Poti sprošč anja se izberejo roč no s pomoč jo ocen na osnovi meritev in indikacij v elektrarni ali v okolju. V primeru projektnega izpušč anja je mogoč e izbrati tudi faktorje uč inkovitosti filtra. Deleže sprošč anja pri zadrževanju je mogoč e določ iti na podlagi ocene poškodbe reaktorja s pomoč jo meritev termoč lenov in/ali meritev v zadrževalnem hramu s pomoč jo dveh monitorjev sevanja (Breznik, 2012). Model razširjanja onesnaževanja v ozrač ju Model razširjanja radioaktivnih snovi v ozrač ju je eden od ključ nih korakov za realistič ni izrač un doze radioaktivnega sevanja v primeru jedrske nevarnosti. NEK je postavljena v delno zaprto kotlino, obdano s kompleksnimi hribovitimi znač ilnostmi. Zaradi razgibanega terena in zaradi tega zahtevnih meteoroloških znač ilnosti je to modeliranje zelo zahtevna naloga. Od leta 2002 se za območ je okrog Krškega v izmeri 25 × 25 km uporablja sodoben numerič ni Lagrangeov model delcev razširjanja radionuklidov v ozrač ju Spray (podjetja Arianet, Milano), ki deluje 24 ur na dan, 365 dni v letu (Mlakar et. al., 1997, Božnar et al., 2006, Breznik et al., 2004). Model uporablja diagnostič ni meteorološki opis območ ja izdelan z uporabo modela SWIFT s predprocesorjem (prav tako izdelek podjetja Arianet). Modeliranje meteorologije meteorološki stolp v bližini jedrske elektrarne vlažnost zraka do 70 m ter globaln SODAR (do 500 m nad tlemi). Postaje v Krškem, Brežicah in Cerkljah beležijo meteorološke meritve na tleh z merjenjem hitrosti vetra na višini 10 metrov. Model deluje samodejno in izra enote emisije) vsake pol ure na podlagi novih meteoroloških podatkov. Rezultati so na voljo v 2D in 3D predstavitvi elektrarni. V izrednih razmerah so koeficienti red drugo fazo izrač una količ ine radioaktivnega sevanja pri sprošč anju predstavljajo osnovo za izra Nadzor kakovosti vhodnih podatkov je v najve Najprej se vsi dinamič ni meteorološki podatki primerjajo s številnimi nadzornimi sistemi kakovosti fizikalnih in drugih matemati modela ocenjuje na podlagi števila meteoroloških vnosov. V primeru okvar SODAR so rezultati, pridobljeni Slika 2 - Predstavitev rezultatov na osnovi sistema GIS: efektivna doza iz (2x), intervencijski ukrepi in predstavitev oblaka v obliki 3D Posodobitev programske opreme Eden od razlogov za naroč uporabnikom prijazne funkcije. Tehtnejši razlogi pa so bili potreba po bolj razvitih geografskih informacijskih zaslonih, izboljšanem izra iz radioaktivnega oblaka (daleč 30 Modeliranje meteorologije temelji na več različ nih meritvah. Te vklju meteorološki stolp v bližini jedrske elektrarne (meri veter, temperaturo globalno sonč no sevanje) in merilnik vertikalnega profila vetra SODAR (do 500 m nad tlemi). Postaje v Krškem, Brežicah in Cerkljah beležijo meteorološke meritve na tleh z merjenjem hitrosti vetra na višini 10 metrov. Model deluje samodejno in izrač unava razredč itvene koeficiente redč enja (na enote emisije) vsake pol ure na podlagi novih meteoroloških podatkov. Rezultati so na predstavitvi in so na voljo pooblašč enim uporabnikom v jedrski elektrarni. V izrednih razmerah so koeficienti redč enja samodejno na voljo kot pod č ine radioaktivnega sevanja – pomnoženi s sestavo radionuklidov anju predstavljajo osnovo za izrač un količ ine radioaktivnega sevanja. Nadzor kakovosti vhodnih podatkov je v največ ji možni meri del samodejnega režim č ni meteorološki podatki primerjajo s številnimi nadzornimi sistemi kakovosti fizikalnih in drugih matematič nih količ in. Na koncu pa se zanesljivost rezultatov modela ocenjuje na podlagi števila meteoroloških vnosov. V primeru okvar SODAR so rezultati, pridobljeni zgolj z ostalimi meritvami, manj zanesljivi. redstavitev rezultatov na osnovi sistema GIS: efektivna doza iz (2x), intervencijski ukrepi in predstavitev oblaka v obliki 3D Posodobitev programske opreme Eden od razlogov za naroč anje posodobitev programske opreme so bile dodatne, uporabnikom prijazne funkcije. Tehtnejši razlogi pa so bili potreba po bolj razvitih geografskih informacijskih zaslonih, izboljšanem izrač unu količ ine radioaktivnega sevanja iz radioaktivnega oblaka (daleč od prejemnika sevanja), povezava do dodatnih meritvah. Te vključ ujejo meri veter, temperaturo in relativno vertikalnega profila vetra SODAR (do 500 m nad tlemi). Postaje v Krškem, Brežicah in Cerkljah beležijo meteorološke meritve na tleh z merjenjem hitrosti vetra na višini 10 metrov. č enja (na podlagi enote emisije) vsake pol ure na podlagi novih meteoroloških podatkov. Rezultati so na enim uporabnikom v jedrski enja samodejno na voljo kot podatki za pomnoženi s sestavo radionuklidov ine radioaktivnega sevanja. ji možni meri del samodejnega režima. ni meteorološki podatki primerjajo s številnimi nadzornimi sistemi in. Na koncu pa se zanesljivost rezultatov modela ocenjuje na podlagi števila meteoroloških vnosov. V primeru okvare merilnika , manj zanesljivi. redstavitev rezultatov na osnovi sistema GIS: efektivna doza iz sevanja oblaka (2x), intervencijski ukrepi in predstavitev oblaka v obliki 3D anje posodobitev programske opreme so bile dodatne, uporabnikom prijazne funkcije. Tehtnejši razlogi pa so bili potreba po bolj razvitih ine radioaktivnega sevanja od prejemnika sevanja), povezava do dodatnih sprotnih 31 meritev znotraj zadrževalnega hrama ter nekateri drugi. Upoštevali smo tudi izrač un izogibne doze na celotno telo in šč itnico z možnimi protiukrepi. Validacija modela razširjanja onesnaženja v ozrač ju Zaradi razgibanega terena je izjemno pomembno, da se izbere model razširjanja onesnaževanja v ozrač ju, ki bo dokazano posredoval realne rezultate za takšne pogoje v določ enem prostoru in č asu. Modelirni sistem za Krško je bil izbran, ker je bil validiran tudi na drugih področ jih Slovenije še pred namestitvijo v NEK (Božnar et al., 1994a, Božnar et. al., 2012). Validacija je potekala na osnovi SO2 kot »sledilniku« blizu Termoelektrarne Šoštanj. Validacije so pred kratkim potekale tudi č ez kanjon reke Save v zasavski regiji, ki meji na krško regijo (Božnar et al., 2012, Mlakar et al., 2012). Uspešne validacije so bile objavljene v več znanstvenih č lankih v revijah in na konferencah (Božnar et al., 2004b, Grašič et al., 2008b, Grašič et al., 2011, Božnar et al., 2008, Grašič et al., 2008a, Božnar et al., 2010). Vsi rezultati validacije kažejo dobro ujemanje z realnim stanjem. Za diagnostič no uporabo je bilo ugotovljeno ujemanje v prostoru in č asu v »oknu« ene mrežne celice z napako v lokaciji (navadno od 100 do 250 m) in enim ali dvema č asovnima korakoma (pol ure ali eno uro). Zaključ ki Modul za izrač un doz radioaktivnega sevanja in izrač un doz prebivalstva, kot je opisan tem č lanku, je praktič no orodje za odloč anje v primeru radioaktivnega izpusta. Modul je bil zasnovan na osnovi vhodnih podatkov in smernic v NEK in je povezan z najsodobnejšim modelom razširjanja radionuklidov v ozrač ju. Prednost tega sistema je neposredna povezava do podatkov o delovanju elektrarne, pomembnih za prognozo radioaktivnega izpusta in oceno doz. Te lastnosti omogoč ajo lažje izrač une doz radioaktivnega sevanja v primeru jedrske nevarnosti in več jo varnost elektrarne. Zahvala Avtorji se za pripravo podatkov o delovanju sredice reaktorja zahvaljujejo M. Božič , D. Kadivnik in B. Kurinč ič iz oddelka za gorivo v NEK, D. Vehovarju iz rač unalniškega oddelka pa za pomoč pri namestitvi programske opreme. Raziskavo je delno financirala ARRS – Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, projekta št. L1-2082 in L1-4154 (A). Literatura Božnar, M. Z., Brusasca, G., Cavicchioli, C., Faggian, P., Finardi, S., Minella, M., Mlakar, P., Morselli, M. G., Sozzi, R. (1994a). Model evaluation and application of advanced and traditional gaussian models on the experimental Šoštanj (Slovenia, 1991) campaign. V: CUVELIER, C. (ur.). Intercomparison of Advances Practical Short-Range Atmosperic Dispersion Models: Proceedings of the Workshop: August 30 - September 3, 1993, Manno- Switzerland, (Joint Research centre, EUR 15603 EN). Brussels: ECSC-EEC-EAEC, 1994, pages 112-121. 32 Božnar, M. Z., Brusasca, G., Cavicchioli, C., Faggian, P., Finardi, S., Mlakar, P., Morselli, M. G., Sozzi, R., Tinarelli, G. (1994b). Application of advanced and traditional diffusion models to en experimental campaign in complex terrain. V: BALDASANO, J... M. (ur.). Second International Conference on Air Pollution, Barcelona, Spain, 1994. Air Pollution II. Volume 1, Computer simulation. Southampton; Boston: Computational Mechanics Publications, cop. 1994, pages 159-166. Božnar, M. Z., Grašič , B., Mlakar, P. (2010) Air pollution dispersion modelling around thermal power plant Šoštanj in complex terrain: model verification and regulatory planning. V: 31st NATO/SPS International Technical Meeting on Air Pollution Modelling and its Application, September 27 - October 1, 2010 Torino Italy. Conference abstracts. [S. l.: s. n.], 4 pages Božnar, M. Z., Mlakar, P., Breznik, B., Tinarelli, G. (2006). Use of Lagrangean particle model for air pollution dispersion for radioactive risk assessment in complex terrain. V: Sixth Annual Meeting of the European Meteorological Society (EMS)[and] Sixth European Conference on Applied Climatography (ECAC): Ljubljana, Slovenia, 4-8 September 2006, (EMS annual meeting abstracts, volume 3). Ljubljana: European Meteorological Society: Agencija RS za okolje. Božnar, M. Z., Mlakar, P., Grašič , B. (2008). Air pollution dispersion modelling arround Thermal power plant Trbovlje in complex terrain: model verification and regulatory planning. V: BORREGO, C. (ur.), MIRANDA, Ana Isabel (ur.). Air pollution modeling and its application XIX: [proceedings of the 29th NATO/OCCMS International Technical Meeting on Air Pollution Modelling and its Application, Aveiro, Portugal, 24-28 September 2007], (NATO science for peace and security series, Series C, Environmental security). Dordrecht: Springer, cop. 2008, pages 695-696. Božnar, M. Z., Mlakar, P., Grašič , B. (2012). Short-term fine resolution WRF forecast data validation in complex terrain in Slovenia. International journal of Environment and Pollution, accepted for publication. Breznik, B. (1997). Postopek za hitro napovedovanje radioloških doz, Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, FMF, Ljubljana. Breznik, B. (2012). Activity calculation for DOZE Computer Programme, Internal document NEK, DCM-RP-093, NEK Vrbina 12, Krško. Breznik, B., Božnar, M. Z., Mlakar, P., Tinarelli, G. (2004). Dose projection using dispersion models: [presented at 8th International Conference on Harmonisation within Atmospheric Dispersion Modelling for Regulatory Purposes, 14-17 october 2002, Sofia, Bulgaria]. Int. j. environ. pollut., vol. 20, p. 278-285. Grašič , B, Mlakar, P., Božnar, M. Z., Tinarelli, G. (2008a) Enhanced evaluation of a Lagrangian- particle air pollution model based on a Šaleška region field data set. V: BREBBIA, Carlos Alberto (ur.), LONGHURST, James W. S. (ur.). Air pollution XVI: [reviewed papers accepted for the Sixteenth International Conference on Modelling, Monitoring and Management of Air Pollution held in Skiathos, Greece, September 2008], (WIT transactions on ecology and the environment, vol. 116). Southampton: WIT, cop. 2008, pages 39-48. Grašič , B., Božnar, M. Z., Mlakar, P., Tinarelli, G. (2008b). Re-evaluation of the Lagrangian particle modelling system on an experimental campaign in complex termin. Nuovo cimento Soc. ital. fis., C Geophys. space phys., 2008, vol. 30, no. 6, pages 557-575, doi: 10.1393/ncc/i2007-10257-3. Grašič , B., Mlakar, P., Božnar, M. Z. (2011). Method for validation of Lagrangian particle air pollution dispersion model based on experimental field data set from complex terrain. Air Pollution / Book 1, ISBN 978-953-307-511-2, Book edited by: Dr. Farhad Nejadkoorki, InTech Open Access Publisher, 2011. http://www.intechopen.com/books/advanced-air- pollution/methdod-for-validation-of-lagrangian-particle-air-pollution-dispersion-model-based- on-experimental-fi Kadivnik, D. (2012). Določ itev aktivnosti sredice na BOC, MOC in EOC za izrač un “Source Term” (NUID), CNA12005, Internal document NEK, NEK Vrbina 12, Krško. KOOREG (2012). http://www.kvalitetazraka.si/zasavje/ (23.8.2012) Lutz, R.J. (1999). Westinghouse Owners Group Core Damage Assessment Guidance”, WCAP- 14696-A, Rev. 1, Westinghouse EC, P.O. Box 355, Pittsburgh, November 1999. 33 Mlakar, P., Božnar, M. Z., Breznik, B., Kovač , A. (1997). Modelling of air pollutants releases from the Krško Nuclear Power Plant. V: 4th Regional Meeting Nuclear Energy in Central Europe, 7- 10 September 1997, Bled, Slovenia. Book of abstracts. Ljubljana: Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije = Nuclear Society of Slovenia: Jožef Stefan Institute, 1997, pages 16. Mlakar, P., Božnar, M. Z., Grašič , B. (2012a). Zasavje canyon regional online air pollution modelling system in highly complex terrain – description and validation. International journal of Environment and Pollution, accepted for publication. Mlakar, P., Grašič , B., Božnar, M. (2012b). Validation of small scale prognostic air pollution modeling system in highly complex terrain. V: 32st NATO/SPS International Technical Meeting on Air Pollution Modelling and its Application, 7-11 May, 2012, Utrecht, The Netherlands. ITM 2012. [S. l.: s. n.], 2012, 4 pages