lanuš Golec: li us< laslncga otroha. V mirnl župniji Gorje je oznanil mrtvaški rvonCek smrt mlade gospodinje, matere šesterih negodno nepreskrbljenih otrok — Lešnikove Barbke. Nikdo v majhnem kraju ni znal za njeno bolezen. Eni so pravili, da jo je poklical Gospod iznenada k sebi. DrUgi so raznašali, da je Sla v kaščo po koruzo. Pri izgrebanju zrnja iz Skrinje v korbo jej je priletel po neprevidnosti težek pokrov po glavi in jo nbil na mestu. Tretji so namigovali na noznosno razmerje med rajno in možem. Mož je vse drugo, le gospodar in pravi zakonski mož ter oče ne! Prav vsak izkupi«ek za živino zapijer z drugimi ženskami; doma pa ustvarja pošteni ženi ter nežno skrbni matcri neprestani voliki petck. Vse trpljcnje je prenaiala Barbka voiino. n' tnSiia moža drugim, no in — sedaj jej je pomogel najbrž surovina sam nasilnim potom mnogo prerano iz tega sveta. Take in enake govorice so vznemirjale gorsko faro, ko so položili Lešnico med jokom otročičev na mrtvaški oder in pripravljali pogi-eb. Kako so cenili dobri Gorjsni Barbkino življenjsko trnjevo pot in njeno nemo potrpežljivost, so pokazali na dan pogreba. Posodili so jej pot v najobilnejšem številu in glasno ihteli z njeno pomilovanja vredno deco. Mož — Marko Lešnik je bulil ob odprtem grobu nemo v tla, kakor bi se sramoval solz lastnih otrok, sosedov in rahlosrčnih sofaranov. Niti rosa se mu ni prikazala iz oka, ko so spuščali krsto mlade žene v vedni objem majke zemlje! Ko je odmolil g. župnik Očenaše ter vcro in pokropil grob ter pokopališče, ga je potrepal neznanec po rami in rau nekaj pošepnil. Dušni pastir je spregovoril še par bescd z grobokopom in prosil pogrebce, naj zapustijo takoj mirodvor. Ljudje so se molče razbajali . . . Zunaj pokopališča je bilo vsakemu jasno, zakaj se niso smeli pomuditi dalje časa na kraju počitka svojah rajnih. Čakala je komisija s sodnikom in pisariem, dvema zdravnikoma in dvema žandarje- ma. Orožnika sta opomnila zadnje na odhod, le Lešnik je bil pridržan za zidovjem pokopališča. Ginjenost in žalost Gorjanov sta se spremenili takoj v radovednost. Kdo Je ovadil zadevo Barbkine nenadne smrti sodišču, kaj bo ugotovila gospoda, kako bo z brezsržnim Markom? f arna krCma je bila na mah polna moških, ki bo naročali pijačo, da bi lažje dofakali zakljuCek komisije. Ženske in deca so pofttajala po hribCkih ter grebenih in zrla na Cu^ino početje n_a pokopališču. Barbkina teta Jer6 je stala za zidom cerkve s parmesečno LeSnikovo Uršiko v oaročju, ki je vekala od gladu —¦• brez mame! Nezagrebeno krsto je sprs»vil pokopič iz groba, odnesli so jo v mrtvašnico. Ko je bil mrlič pripravljen na mizi, voda pri i^)kah, sta se pripravila zdravnika na delo. Marko Lešnik je krožil urnih korakov med grobi. Eden od orožnikov je stražil z nasajenim bajonetc-m železna vrata na pokopališču. Zdravnika sta opravila k!nalu svoj posel. Sodnik je narnignil poleg stojefemu orožniku in ta jc privedcl pred mrtvašnico mrko gledajočcga Lešnika. Ko je stal tik praga je stopil predenj starejSl zdravnik, držal nekaj okrvavljenega v roki, pokazal na to in izrekel najhujSo obdolžitev: »Marko Lešnik, po odhodu k pogrebu smo si ogledali kraj smrti važe žene. Res jo je lopnil po glavi težki hrastov pokrov, a tedaj je že blla zadavljena. Poglejte goltanec rajne, hrustanec je zdrobljen vsled silnega pritiska. Na vratu je Še poznati podplutbe, povzročene od zločinčeve roke! Vaša žena ni žrtev nesreče, ampak zločina!« Marko se je stresel po celem telesu pri teh besedah. Ni pogledal v zdravnika. Hotel je povedati nekaj v opravičilo, a ni spravil glasne besede iz sebe ... Po sicer tihem, pa v nebo vpijočem prizoru je zapovedal sodnik: »Uklenite ga!« Brcz ugovora je umora lastne žene obdolženi prekrižal roke in jih izroSil verigam pravice. Z vklenjenim so napravili zapisnik priznanja krivde strašne žaloigre. Sodnik, zdravnika in zapisnikar so zavili Iz pokopaliSča v krčmo, orožnika sta odgnala uklenjenega Lešnika. Radovednosti Gorjanov je bilo na mah zadoščeno, ko so videli morilca v verigah med žandarjema. Dolgo je bil predmet vseh pogovorov na Gorjah o nesrečni Barbki in živinsko brezsrčnem Marku. Ko je krvavi dogodek že zahajal v pozabnost, ga je posvežilo in na novo poživilo naznahilo porotnega obračuna. Na dan obravnave o Lešnikavi krivdi ni bilo klicanih mnogo prič, ker je morilec priznal zločin. Precej Gorjanov se je odpravilo ta dan v mesto, da vidijo obdolženca in slišijo sodbo. .Uradna poroCila in priče so slikale življenje umorjene kot dolgo pot voljno ter tiho prenašanega muCeniStva. Obdolženec ni zgledal pred poroto skesano. pdgovarjal je na vprašanja kratko in gledal v tla, da ni videl otrok, sarodnikov, sosedov in solaranov. Sodba porote je bila lahka, obsodba kratka in omiljena radi takojšnjega priznanja na 20 let ječe! Obsojeni Marko Lešnik je presedel v kaznilnlcl svetovno vojno ter prevrat. Minulo je 12 let, Odkar so ae zaprla za nfim vrata v svobodo. Ka- ko in kaj je z njegovim domom in deco ni zvedel, ker mu nikdo ni pisal, sam pa tudi ni prosil za poročila. Gorjanski šolski otroci so napravili v Jugoslaviji izlet v mesto, kjer se je pokoril Lešnik že 12 let pravici. Med izletniki je bila tudi Lešnikova Uršika, oni nebogljenček, ki je vekal od gladu v naročju tete Jere, ko je poslovala pred 12 leti na pokopališču v Gorjah sodna komisija. Učitelj, ki je vodil izlet, se je spomnil na ono že davno minulo in skoro pozabljeno strašno dejanje na Lešnikovini. Mislil si je: Bogznaj, če bo še kedaj tako ugodna prilika, da vidi otrok UrSika vsaj enkrat v življenju svojega očeta kakor ravno danes. Povabil je seboj deklico in se odpravil v kaznilnico. Ravnatelj je dovolil brez vsega prvo srečanje otroka z očetom. jLešnika je pripeljal paznik iz delavnice na hodnik. Učitelj je pokazal dekletu na starega neznanca in jej šepnil: »Uršika, glej, to so tvoj atek.« Otroka je streslo po celem telescu, ko je stopil preden kaznjenec, ga ogledoval očetovsko milo od vseh strani, a se ni upal stegniti rok v objem one, katero je ostavil zapuščeno siroto — staro komaj 2 meseca. Izpraševal je o domu, o ostalih otrocih ter sosedih. Uršika je odgovarjala boječe sramežljivo, kratko in držala trdno g. učitelja za roko. Razgovor med otrokom in tčetom, ki sta se videla takorekoč prvič v življenju, se ni hotel razviti, kaj še le ugreti v prijaztiost ter prisrčnost. Uršika je zaCela v zadregi grizti škric na predpasniku, vrtati z novo po tlaku in le tu in tam se je upala pogledati v radovedno izprašujočega tujca, ki bi naj bil njen atek. Učitelj je hotel prebiti led bojazni med otrokom in očetom, je pogladil Uršiko po glavici in jo vprašal: »Uršika, ali nimaš prav nič fada ateka?« Pri tem vprašanju je izpnstil otrok učiteljevo roko, se zravnal, pogledal malo po kaznilni§kem hodniku ter izrekel pri prvom srečanju nad očetom sodbo z glasnimi besedami: »Ne, ateka nimam prav nič rada, ker so nam ubili mamo!« Marko Lešnik je sklonil glavo, solza mu je zepolzela po licu in kanila na ccment . . . Obstal je še par trcnutkov mirno, se obrnil molče . . . in paznik ga je odvedel naza} v kaznilniško delavnico. Slišal je grozni očitek in obsodbo iz ust lastnega otroka, s katerim se je sestal prvič po 12 letih! Obsodba otroka mu je zaprla usta, ga pahnila brez objema ter slovesa za omrežje ječe v spokorjenje za vnebovpijoči zločin, ker je oropal nedolžno — lastno deco s Kajnovim dejanjem nezabno dobre matere! Katera obsodba je bila hujSa: ali ona pred poroto, ali ta iz ust otroka? Oni, kateremu bije v prsih človeško srce, bo rekel, da druga, v kateri je pokazal nedolžni otrok na očeta kot na morilca na svetu najdražjega bitja — matere! Tako je končalo prvo srečanje med otrokom Uršiko in kaznjcncem oCetom. All se Se bo kedaj ponovilo? Najbrž ne!