LETO XXII. — številka 14 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka In Tržič. — lidaja CP Gorenjski tisk •Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sobota, 21. 2. UR Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednU Od 1. januarja 1958 kot poltM+cufc Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltedaik. tn sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE.DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO XV. amandma čez dobra dva meseca bo potekel rok za uskladitev samoupravnih aktov delovnih organizacij s XV. ustavnim amandmajem. Amandma je že lani zbudil na Gorenjskem precejšnjo pozornost; najprej med strokovnimi organi in vodstvi delovnih organizacij, kmalu pa so se z vprašanjem ponekod začele ukvarjati tudi Studijske skupine, čeprav je bil prvotni rok (31. december lani) za uskladitev podaljšan, podatki, ki jih je posredoval Medobčinski svet ZK za Gorenjsko, na tem področju niso razveseljivi. Od okrog 400 delovnih organizacij oziroma 159 gospodarskih organizacij na Gorenjskem so sprejeli spremenjene statute do sedaj le v 44 delovnih organizacijah. Vzrokov za takšno počasnost je več. So delovne organizacije, ki v XV. amandmaju vidijo zgolj »nepotrebno zlo«, ker menijo, da je pri njih vse v najlepšem redu. Po drugi strani se v manjših delovnih organizacijah srečujejo z osnovno težavo: nimajo človeka ali službe, ki bi dlje časa delala na tem. Ponekod se tudi Izgovarjajo. Pravijo, da jih druge dolžnosti tako obremenjujejo, da nimajo časa za to. Eno je vsekakor res: V nobeni delovni organizaciji ne bodo mogli reči, da niso vedeli za napovedano uskladitev. Sindikati, delavske univerze In nekateri drugI so do sedaj storili precej na tem področju. Vprašanje pa Je, koliko so o tem obveščeni zaposleni. Kaže, da v mnogih delovnih organizacijah še ni bilo širših razprav med zaposlenimi. Da je to tako, nam govorijo ocene, da ponekod predvidevajo veliko samoupravno vlogo oziroma moč dokončnega odločanja o pomembnih vprašanjih ožjemu strokovnemu oziroma vodstvenemu krogu. Premalo se v spremenjenih statutih govori o učinkovitem obveščanju, še bolj redki so primeri, kjer bj temeljiteje opredelili v statutu vprašanje odgovornosti posameznikov in služb, da ne govorimo o vlogi družbenopolitičnih organizacij, ki bi morala biti prav tako označena v statutu. že samo teh nekaj vprašanj tudi potrjuje, da najbrž ni delovne organizacije, ki bi imela vse to urejeno. Torej so neupravičene pripombe tistih, ki pravijo, da ni potreb po spremembah in uskladitvah. Prav tako XV. amandma v nobeni delovni organizaciji ne bi smel pomeniti »nepotrebno zlo«. Zakaj? Namen amandmaja ni prisiljevanje, marveč le-ta daje delovnim organizacijam možnost, da pravočasno uredijo tista vprašanja notranje zakonodaje, za katera so v mnogih podjetjih že do sedaj ugotavljali, da bi jih bi bilo treba urediti. Pri tem urejevanju oziroma usklajevanju pa seveda ne smemo in ne moremo prezreti mnenj in stališč osnovnega oblikovalca samoupravnih odnosov — slehernega zaposlenega. A. ŽALAR Široka politična aktivnost v kranjski občini Pred gradnjo šol in varstvenih ustanov O tem bodo konec marca razpravljali občani na zborih Vse družine v kranjski občini so te dni dobile program izgradnje šol in »iroško-varstvenih ustanov. Kot je zapisano v programu, ga je pripravil koordinacijski odbor za pripravo in izvedbo programa gradnje šol in vzgojno-var-stvenih ustanov v občini v sodelovanju s strokovnimi službami v občini in republiki in predlogih na sejah občinske skupščine. In zakaj je pred občani kranjske občine sedaj ta program? čeprav so bile v kranjski občini v zadnjih petih letih zgrajene štiri nove centralne osnovne šole in ena podružnična, so zmogljivosti že sedaj ponekod premajhne in bodo v prihodnjih letih močno narasle. Mesto in naselja se namreč širijo, v občini pa je še vedno nekaj tako imenovanih stoletnih podružničnih šol, ki ne ustrezajo niti sodobnim pedagoškim, niti higienskim zahtevam. Razen tega pa so te šole premajhne. Nič manjše niso potrebe po gradnji vzgojno-varstvenih ustanov za predšolske otroke, saj je v kranjski občini zaposlenih kar 49 odstotkov žensk. Za čimprejšnjo rešitev predvidenih potreb in uresničitev zadanega programa se je v kranjski občini že začela široka politična aktivnost v kateri bodo sodelovali vsi občani. Tako je sekretariat koordinacijskega odbora v četrtek popoldne na seji razpravljal o poteku nadaljnjih priprav in predvsem o tem, kako čim-bolje seznaniti občane, delovne in družbenopolitične organizacije ter samoupravne organe o predvideni akciji in nazadnje seveda o mnenju le-teh, kako izvesti pripravljeni program. Dogovorili so se, da bodo o teh vprašanjih najprej razpravljala vodstva družbenopolitičnih organizacij. Tem razpravam bodo že v začetku S tiskovne konference Združenega podjetja Toplice Bled. — Foto: F. Perdan marca sledili pogovori, na katerih bodo o programu seznanili vodstva delovnih organizacij in samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij v delovnih organizacijah in hkrati predsednika organizacij in krajevnih skup. nosti. V nadaljnjih pripravah bo občinski sindikalni sve* konec marca med občani is« vedel anketo o programu hi njihovem mnenju, kako zbrati denar. O tem pa bodo občani razpravljali tudi na zborih občanov. Po skrbnem in prizadevnem delu koordinacijskega odbora je torej izdelan program, ki naj bi po uresničitvi omogočil sodobnejši pouk in varstvo šolskih in predšolskih otrok v občini. A. Ž. Vzroki za prekinitev dela Občinski sindikalni svet Kamnik je izdelal temeljito analizo o vzrokih, ki so pripeljali do prekini« t ve dela v zadnjih d vaj« najstih letih. V tem obdobju je do prekinitve dala prišlo v štirih delovnih organizacijah. Prekinitev dela je povzročila izpad 1991 delovnih ur. Analiza je pokazala, da je do prekinitve dela prišlo predvsem zaradi slabe obveščenosti članov kolektiva in slabe povezave med sa> tnoupravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami in proizvajalci. Premalo je bilo posluha za upravičene težnje pr«-izvajaicev. Seveda so bila vmes često tudi neupra-čene zahteve, toda dolžnost samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v podjetje (sindikat, zveza komunistov, mladinska organiza> cija) je, da po demokratični poti pojasnijo delavcem določene nesporazume in zakaj so te aH one zahteve neupravičene* J. V. 7 mladinskih klubov V radovljiški občini se zadnje čase okrog 900 mladih zbira v sedmih mladinskih klubih. Pred kratkim so ustanovil^, mladinske klube v Ribnem, Zasipu in v Ljubnem. Dlje pa že dokaj uspešno delajo mladinski klubi v Begunjah, Bohinjski Bistrici, Kamni Gorici in v Radovljici. Predsednik občinske organizacije zveze mladine Tone Kapus pravi, da za zdaj s programom oziroma delovnimi oblikami posameznih klubov v vodstvu občinske organizacije niso najbolj zadovoljni. »Najboljša sta zdaj kluba v Begunjah in Bohinjski Bistrici. Najpogostejša dejavnost drugih klubov pa so ples in posamezna predavanja. Menimo, da je na tem področju še veliko neizkoriščenih možnosti oziroma oblik. Zato bomo na seji občinske konference ZM v začetku marca skupaj z zvezo kulturno-prosvetnih organizacijah in delavsko univerzo raz- pravljali o nadaljnjem razvoju in programski usmeritvi klubov.« Ko smo tovariša Kapusa vprašali, kakšne nove oblike imajo v mislih, da bi poživi- li klubsko dejavnost, nam je povedal, da med drugim tudi različne krožke, ustanavljanje gledaliških in podobnih skupin itd. A. Ž. Konferenca za družbeno aktivnost žensk o zakonu o zdravstvenem zavarovanju pravice zavarovancev V četrtek je bila v Kranju v okviru razprav o osnutku zakona o adravstvenem zavarovanju javna razprava, ki jo je organizirala konferenca za družbeno aktivnost žensk pri občinski konferenci SZDL. Poudarek razprave je bil predvsem na zaščiti žene, matere in otroka. Udeleženke so opozorile na nekatere pomankljivosti v osnutku zakona, ki jih zakonodajalec često neseznanjen s prakso, ne more predvideti. Beseda je tekla predvsem o zaščiti otrok \ predšolski dobi in pa v času šolanja. Zdravstvenih pregledov je odločno premalo, posebno še zato, ker nekateri starši zdravstveno zanemarjajo svoje otroke. Več pripomb je imela tudi socialna služba predvsem glede zaščite ostarelih oseb, za katere je včasih težko izterjati preživnino od njihovih otrok. Udeleženke so se zavzele predvsem za to, da bi sprejeli tak zakon, ki bi vsem zavarovancem zagotovil enake pravice, ki nc b! bile odvisne od bogastva te ali one regije. L. M. Odlikovanje za gasilce PGD Duplje Preteklo nedeljo je bil v Dup-jah redni letni občni zbor prostovoljnega gasilskega društva, ki sodi med najboljše v kranjski občini. Na zboru so ponovno izvolili za predsednika PGD Duplje Antona Rozmana. Med nalogami za letošnje leto so si dupljanski gasilci zastavili tudi nakup nove motorne brizgalne. Denar so že pričeli zbirati. Na tem občnem zboru so podelili tudi odlikovanja najpri-zadevnejšim gasilcem Odlikovanje druge stopnje Gasilske zveze Jugoslavije je prejela Jelka Rozman, enako priznanje tudi AntOn Rozman. Odlikovanje gasilske zveze Slovenije pa so prejeli: Snedic Franc st, (1. stop.) ter Ciril Jeraj, Rozman Peter in Ignac Bajželj (IT. stop.). Ob 100-letnici gasilstva na Slovenskem pa so prejeli diplome Peter škrjanc, Franc Snedic, Peter Rozman, Ciril Jeraj, Ignac Kuhar, Franc Lukanc in Franc Gradišar S. Kuhar Klub odbornikov o resoluciji V četrtek popoldan je bil v Kranju drugi sestanek kluba odbornikov kranjske občinske skupščine, ki so se ga udeležili 'tudi predsedniki krajevnih skupnosti in predstavniki občinskih vodstev družbenih in političnih organizacij. Na sestanku so povedali, da razprava o resoluciji o razvoju gospodarstva v občini še nikoh ni bila tako živa in vsestranska kot letos, kar kaže, da občanom ni vseeno, kako se bo razvijalo kranjsko gospodarstvo letos. Tako je predlog resolucije doživel že dva popravka, po četrtkovi seji pa ga bodo sestavijavci dopolnili že tretjič, tako da bo prišel predlog pred kranjske odbornike zares dodelan. Na sestanku so ponovno pretresli vse pripombe in dopolnitve, ki so jih predlagale družbenopolitične organizacije in jih bodo morali sestavljavci resolucije glede na pomembnost vnesti v predlog resolucije. Prisotni so menili, da bo treba ctopolniti predvsem tisti del resolucije, ki govori o kadrovskih programih razvoja turizma. Dejali so, da bomo resolucijo uresničili le na način, v katerem bo prišla do izraza vsaka konkretna pobuda ter usklajeno delo družbenih in samoupravnih mehanizmov. -jk gola za sindikalne delavce Občinski sindikalni svet Kranj oziroma komisija za izobraževanje in kulturo bosta v sodelovanju s kranjsko delavsko univerzo pripravila politično šolo za sindikalne delavce iz kranjskih sindikalnih organizacij. Po triletni prekinitvi tovrstnega izobraževanja predvsem mlajših članov sindikata bo to zopet ena od šol, ki bo trajala 80 šolskih ur. Šola se bo začela v četrtek, 26. februarja, in bo trajala do konca aprila. Program šole sestavljajo vprašanja s področja delovanja Sindikatov, problemi našega gospodarskega razvoja, samoupravni odnosi, nekatera idejnopolitična vprašanja, mednarodno delavsko gibanje ter vloga jugoslovanskih sindikatov v njem itd. Predavanja bodo dvakrat na teden, za šolo pa se je prijavilo 25 mladih članov sindikata. — Namen šole je izpopolnitev članov sindikata za prihodnje delo v vodstvih sindikalnih organizacij, samoupravnih organih oziroma drugih družbenopolitičnih organizacijah. A. Z. TRŽIČ V ponedeljek je bila v Tržiču seja izvršnega odbora občinske konference SZDL, na kateri so razpravljali in sklepali o ustanovitvi medobčinskega sveta gorenjskih občin, o osnutku pravilnika za podeljevanje Priznanja OF Slovenije, o programu dela občinske konference SZDL za leto 1970 in o pripravah za popis aktivistov OF. Izvršni odbor je po daljši razpravi in z nekaj tehtnimi pripombami sprejel predlog o ustanovitvi medobčinskega sveta gorenjskih občin. Obenem s sprejetjem pravilnika o podeljevanju Priznanj OF Slovenije je izvršni odbor imenoval tudi 5-člansko komisijo za podeljevanje priznanj. Da bi popis aktivistov OF opravili kar najhitreje, so se domenili, da prično z delom takoj. Rok za prijave pa je 16. marec 1970 na občinski konferenci SZDL Tržič. M. P. Delavska univerza v Tržiču pripravlja prihodnji teden seminar za direktorje gospodarskih organizacij. Na seminarju bo predaval o sedanjem uresničevanju gospodarske in družbene reforme član zbora narodov Roman Albreht. O medrepubliških in mednacionalnih odnosih z gospodarskega vidika pa bo govorila predsednica komisije za medrepubliške in mednacionalne odnose pri CK ZKS Danica Jurkovič. Seminarja se bo udeležil tudi član izvršnega sveta Slovenije Rino Simoneti. L. M. V začetku maja bo prispela iz Pariza na obisk v Tržič skupina članov združenja francoskih deporlirancev iz Maut-hausna. Člani tega združenja vsako leto obiščejo taborišče na Ljubelju. Obiskali bodo tudi več muzejev NOB na Gorenjskem ter se srečali z gorenjskimi partizani in nekdanjimi interni-ranci. L. M. Vse kaže, da je za letos v Tržiču urejeno vprašanje dotoka sredstev iz samoprispevka za gradnjo šol. Po razgovorih predstavnikov občinske skupščine z delovnimi organizacijami bodo le-te za letos poravnale svoje obveznosti, le za Bombažno predilnico in tkalnico bodo našli skupno drugačno rešitev. L. M. RADOVLJICA Turistično društvo Lesce bo imelo danes (sobota) ob 19. uri redni letni občni zbor. Zbor bo v prostorih družbenega centra v Lescah. Na torkovem občnčm zbbru občinskega odbora sindikata storitvenih dejavnosti v Radovljici so v razpravi podprli stališča občnega zbora občinskega sindikalnega sveta o najnižjem osebnem dohodku v občini in o najnižjih regresih za zaposlene v delovnih organizacijah. Hkrati so podprli tudi dogovor o financiranju dodatnega kulturnega programa in govorili o usklajevanju samoupravnih aktov s XV. ustavnim amandmajem. Na zboru so izvolili 13-članski občinski odbor sindikata storitvenih dejavnosti, za predsednika odbora pa Adija Križaniča, direktorja Golf hotela Bled. A. Ž. KRANJ Na posvetovanju, ki ga je v torek popoldne v skladu z naročilom sekretariata CK ZKS sklical Medobčinski svet ZK za Gorenjsko, so se dogovorili, da bodo v prihodnje o uresničevanju XV. ustavnega amandmaja sklicali posvet s predstavniki tistih delovnih organizacij, ki se niso udeležili torkovega posveta. Novi posvet bodo sklicali, da bi pospešili delo na tem področju. Ko so na posvetu govorili o trenutnem ekonomskem položaju posameznih gospodarskih organizacij in panog, je član CK ZKS Vinko Hafner dejal, da bi morala biti Gorenjska o teh vprašanjih oziroma gibanjih med letom bolje obveščena. Zato je predlagal, naj bi bodoči Svet gorenjskih občin (o katerem na Gorenjskem pravkar razpravljajo) poskrbel predvsem za določeno obliko analitske službe, ki bi vsem zainteresiranim med letom lahko posredovala takšne podatke. Prav tako je predlagal naj bi svet pripravil posebno posvetovanje o osnutkih republiških predpisov o delitvi dohodka v gospodarstvu in družbeni dejavnosti. Ti osnutki bodo gotovi predvidoma še do sredine leta. A. Ž. LJUBLJANA PRODAJALNA KRANJ, KOROŠKA CESTA 12 (pri restavraciji Park) Cenjeni potrošniki, pravkar smo zopet prejeli večjo količino konfekcije po znižanih cenah Izkoristite izredni 30- do 60-odstotni popust pri nakupu Velika izbira razne konfekcije, pletenin in perila Metrsko blago za ženske plašče, ženske in moške obleke po tovarniško znižaniii cenah! MOŠKIH OBLEK IN SRAJC » ŽENSKIH PLAŠČEV IN KOSTIMOV PRODAJAMO TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ poslovalnica na tržnici v Kranju obvešča cenjene kmetijske proizvajalce in vrtičkarje, tla ima stalno na zalogi vse vrste semen, zaščitnih sredstev, krmil in krmnih nadomestkov ter pakirana umetna gnojila. SE PRIPOROČAMO! CENE ZMERNE! POSTREŽBA HITRA! Združeno podjetje Toplice Bled KMETIJSKA ZADRUGA SKOFJA LOKA razpisuje javno dražbo za prodajo kamiona TAM 4500, leto izdelave 1962. Vozilo je v nevoznem stanju in si ga je možno ogledati vsak dan pri zadružni mehanični delavnici v Skofji Loki. Javna dražba bo v petek, 27. 2. 1970, ob 8. uri na upravi zadruge. Obrtno podjetje TEHTNICA Železniki odproda: L Poltovorni avto Kurir, nosilnost 1250 kg v voznem stanju 2. Stružnico Torpedo — rabljeno 3- Lutzove peči št. 0 in 1. Interesenti naj se zglasijo v Podjetju najkasneje do 1-3.1970, po tem roku se bodo navedena osnovna sredstva odprodala prvemu ponudniku. Prednost Pri nakupu ima družbeni sektor. SE NT A skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, telefon 22-053 vam nudi: najkvalitetnejšo belo, j*Jdovo, rženo in koruzno moko *- testenine bačvanka — vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni 5-letni razvojni program Z novimi hoteli, športnimi in drugimi napravami naj bi postal Bled zanimiv za turiste tudi pozimi Konec minulega leta so se združila v Združeno podjetje Toplice Bled samostojna hotelska podjetja Grand hotel Toplice, hotel Jelovica, Lovec in Gostinski šolski center hotel Krim. Kot smo že pisali, je prišlo do združitve zaradi lažje in hitrejše uresničitve najnujnejšega turističnega razvojnega programa na Bledu. Minulo sredo, torej nepolna dva meseca po združitvi, so predstavniki Združenega podjetja že seznanili časnikarje o predvidenem 5-letnem razvojnem programu Bleda. Razvojni program je dokaj obsežen in predvideva gradnjo nekaterih novih hotelov, preureditev dosedanjih, izgradnjo pokritega plavalnega bazena, umetnega drsališča, nadalje izgradnjo zimskega rekracijskega središča za Bled na Zatrniku in ureditvi področja Mlino. Lani je bilo na Bledu 3977 hotelskih in drugih ležišč. Po uresničitvi tega programa naj bi se število ležišč povečalo za prek 1700, število sedežev pa za skoraj 3500. Za uresničitev tega programa, ki je razdeljen v dve fazi, bi potrebovali prek 235 milijonov dinarjev. Predstavniki Združenega podjetja in nekateri turistični delavci na Bledu, kakor tudi predstavniki občinske skupščine, so prepričani, da bi po tem na Bledu močno podaljšali letno turistično sezono, hkrati pa bi Bled postal zanimivejši za turiste tudi pozimi. Predvidevajo tudi, da bi se sedanja poprečna 40-odstotna zasedenost blejskih turističnih zmogljivosti po izgradnji predvidenih objektov povečala vsaj na 50-odstott;o zasedenost na leto. Predstavniki podjetja so na tiskovni konferenci povedali, da je združitvi omenjenih hotelskih podjetij botrovala želja po hitrejšem razvoju Bleda, hkrati pa tudi pobuda ljubljanske kreditne banke, ki bi večjemu oziroma močnejšemu podjetju laže odobrila kredit za uresničitev tako velike investicije. Sedanji promet Združenega podjetja znaša 17 milijonov dinarjev na leto. Po uresničitvi prve faze investicijskega programa pa bi se le-ta povečal že na 25 milijonov. Pri tem velja opozoriti, da je v celotnem prometu kar 80 do 85 odstotkov deviznega. Zato menijo, da je sedanji investicijski program dokaj zanimiv tudi za banko in pričakujejo, da bodo z ljubljansko banko v kratkem sklenili dokončni dogovor. Časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj DE Glas ponovno razglaša naslednja prosta delovna mesta 1. novinarja -pripravnika 2. upravnika enote Glas; 3. tehničnega urednika - oblikovalca Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še posebne pogoje Za delovno mesto pod L: končana višja ali visoka šola za politične vede, novinarstvo in sociologijo, pravna ali ekonomska fakulteta. Za delovno mesto pod 2.: višja šola ekonomske, komercialne ali pravne smeri in 3 leta prakse v komercialni stroki ali srednja šola in 5 let prakse. Za delovno mesto pod 3.: poklicna grafična šola, 5-Ietne delovne izkušnje. Stanovanj ni na razpolago. Osebni dohodki po pravilniku o nagrajevanju. Prijave sprejemamo do 2. marca. Prijavi priložite dokumente o izobrazbi in delovni praksi. Pod 2 .in 3. je zahtevano poskusno delo. V prvi fazi nadaljnje izgradnje Bleda je predvidenih prek 600 novih hotelskih ležišč in skoraj 1900 sedežev v restavracijah. Razen tega nameravajo na Zatrniku urediti smučišča, zgraditi eno sedež-nico in štiri vlečnice. Dobršen del tega programa (predvsem na Zatrniku) nameravajo urediti še letos, celotna i prva faza (skupaj s pokritim bazenom in umelnim drsali- j ščem) pa naj bi bila po njihovih predvidevanjih končana do pomladi 1972. leta. Predvidena vrednost vseh teh del znaša nekaj nad 100 milijonov dinarjev. Za drugo fazo bi bilo potem potrebnih še 130 milijonov in po predvidevanjih bi moral biti celotni investicijski program uresničen sredi 1975. leta. Po daljših urbanist., n pripravah, ki so sprejemom potrebnih načrtov zari :.e nadaljnji 30-letui razvoj Bleda in po združitvi hotelskih podjetij, ki pomenijo kvaliteten korak v nadaljnjem razvoju blejskega turizma, so tako na Bledu pripravljeni na začetek uresničevanja zastavljenih ciljev. Nadaljnji korak naj bi tokrat naredila banka. Seveda pa pravijo na Bledu, da ne zapirajo vrat nikomur in bo dobrodošel vsakdo, ki bo pomagal pri uresničevanju njihovih zamisli. A. žalar Kadrovske izpopolnitve Ob pripojitvi področja krajevne skupnosti Žiri k škofjeloški občini je bilo treba tudi v organe njene skupščine na novo vključiti predstavnike s tega območja. Novi član sveta za notranje in splošne zadeve je postal Alojz Kolenc iz Stare vasi, v svet za industrijo, obrt in delo je izvolila občinska skupščina Becviviča iz Žirov, v svet za finance pa Alojza Fi-lipiča; v upravni odbor skla- da skupnih rezerv je bil imenovan Venceslav Ambrožić. Tudi upravni odbor sklada za negospodarske investici e c dobil novega člana. To . : Šan Podobnik iz Žirov. L s-nem je bil za novega \: . -sednika tega sklada irnenc i n Janez Korošec. Tudi v druge organe, S" in komisije občinske ščine v Škof ji Loki se :» polagoma vključevali v. ski predstavniki. A. I- r TEKSTILNA INDUSTRIJA TEKSTILINDUS KRANJ razglaša prosta delovna mesta pripravnikov, in sicer: 3 diplomirane tekstilne inženirje (moški) 1 diplomirani inženir kemije 1 socialni delavec 5 predilskih tehnikov (moški) 12 tkalskih tehnikov (moški) 6 kemijskih tehnikov (moški) 1 ekonomski tehnik (moški) 1 strojni tehnik Zaposlitev je možna takoj. Kandidati naj se pismeno javijo kadrovskemu sektorju podjetja. Prednost imajo kandidati s stalnim bivališčem na območju občine Kranj. Srečno otroštvo lepša bodočnost Za četrto leto našj predšolski otroci z veseljem pričakujejo začetek male Sole. Ta oblika pripravljanja otrok na vstop v šolo se je pokazala kot zelo primerna. Male šole s skrčenim načrtom so namenjene za predšolske šoloobvezne otroke, ki niso vključeni v organizirano predšolsko vzgojo v otroškem varstvu. Otroci, ki so stalni varovanci v vzgojno-varstvenih zavodih, se pripravljajo na šolo v okviru celotnega vzgojnega programa. Ta program je izdal Pedagoški inštitut v Ljubljani. Program uporabljajo vse vzgojiteljice starejših predšolskih oddelkov v zadnjem predšolskem letu v vzgojno-varstvenih zavodih. Ta oblika posredne priprave traja od septembra do marca. Program zajema teme iz načrta intelektualne vzgoje, ki so razdeljene v naslednje skupine: spoznavanje prirode, okolice, življenja in dejavnost ljudi, spoznavanje družbe, razvijanje govora in utrjevanje matematičnih in drugih predstav z didaktičnimi igrami. Program telesne vzgoje je zastavljen tako, da pospešuje vsestranski razvoj otrok. Vsebino zaposlitev za uresničevanje ciljev telesne vzgoje predstavljajo raznovrstne razgibalne vaje in igre v okviru vadbenih ur, jutranje telovadbe ter sprehodi. V to področje spadajo tudi higienske priva-jenosti in navade ter zdravstvena vzgoja. V to področje posega tudi družinska vzgoja. Dom hkrati z vzgojno-varstvenimi zavodi navaja otroka na snago in zdrav način življenja. V estetsko področje so vključene glasbena, likovna in gibalno ritmična vzgoja, ki v okviru svojih nalog vsaka po svoje otroka estetsko vzgajajo. Neprisiljeno otroku približa lepoto narave in vsega, kar ga obdaja. Ob glasbi, sliki in ritmiki vzgojiteljice odkrivajo otrokom zvoke, risbe in gibe, ki jim odpirajo pot v ta čudoviti svet. Zastopano je tudi moralno področje, ki je eno glavnih področij v oblikovanju otrokove osebnosti. Pri izvajanju tega področja vzgojiteljice upoštevajo predvsem moralno, delovno in družbeno vzgojo. Otroke uvajajo v izpolnjevanje obveznosti, čut dolžnosti, uvajanje v točnost, vplivanje na večjo varnost v prometu, na medsebojno pozornost in kulturno vedenje. Razvijajo pozitiven čustven odnos do soljudi. Uvajajo jih tudi v čustven odnos do kraja, v katerem živijo. Vplivajo na čustvo hvaležnosti in spoštovanja do umrlih, zlasti do ljudi, ki so umrli za svobodno domovino. Z letošnjim letom pa se program posredne priprave otrok na šolo nadaljuje s programom neposredne priprave v vzgojno-varstvenih zavodih. Ta načrt je sestavljen v povezavi z načrtom posredne priprave, ki naj nekako zaključi proces z intenzivno pripravo otrok na šolo. Tako bodo varovanci v VVZ duševno in telesno temeljito pripravljeni za vstop v prvi razred osnovne šole. Mala šola, ki ima namen pripraviti otroke na šolo po skrčenem programu, pa bo kot pretekla leta delovala v VVZ ali šolah. Tudi te otroke, ki niso bili deležni intenzivne predšolske vzgoje, je nujno potrebno pripraviti in jih seznaniti z nalogami, katere so njihovi vrstniki v zavodih že in jih še bodo osvojili. Zato se moramo vzgojitelji zavedati svoje velike naloge, ki stoji pred nami in se je lotiti z veliko ljubezni iti posluha do teh otrok. Ker le tako bomo v skrčenem programu vsaj delno lahko uresničili naloge, katere sta pred nas postavna Pedagoški inštitut in naša družba. D. Petrac" WZ — Golnik Kaj bomo gradili in popravili na Jesenicah? Skrb za oddih Včasih je potrebna samo dobra beseda in človeka osrečimo. Če pa besedi sledijo tudi dejanja, si pridobivamo zaupanje in prijatelje. Tako bi lahko označit skrb občinskega sindikalnega sveta Kamnik za delavce tistih delovnih organizacij, ki nimajo lastnih počitniških domov. Komisija za oddih in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu se je najprej obrnila na domače delovne organizacije z vprašanjem, če imajo morda kaj prostih mest v počitniških domovih. S tem vprašanjem se je komisija obrnila tudi na Počitniško skupnost gorenjskih sindikatov. Akcija je uspela. 96 članov kamniških delovnih organizacij in njihovih otrok je lani letovalo v počitniških domovih v Ankaranu po zaslugi akcije komisije za rekreacijo in oddih. Upajmo, da bodo tudi letos organizirali podobno akcijo. J. V. Program komunalnih del za leto 1970 v jeseniški občini ni nič manj obsežen kot lanski, ko je samo skupščina za te namene porabila 4,486.886 dinarjev, ostale organizacije brez udeležbe skupščinskega denarja (Cestno podjetje Kranj, Zavod za urejanje hudournikov, Elek-tro Kranj, železarna) pa 5,663.241 dinarjev. Vsa komunalna dela so bila lani razdeljena zaradi obsežnosti v prvo in drugo prioriteto glede na pomembnost objekta. Dela, uvrščena v prvo prioriteto, so bila opravljena 98-od-stotno, medtem ko je precej nalog iz druge prioritete ostalo nedotaknjenih. Le-te imajo prednost v letošnjem programu komunalnih del v občini. Kako bo letos? Skupščina ima po predlogu proračuna za komunalna dela na voljo 5,681.000 dinarjev. Najeti bo morala še milijon dinarjev kredita. Naštejmo najpomembnejša in obenem najdražja komunalna dela, ki jih bo financirala skupščina iz svojega proračuna: obnova ceste na Planino pod Golico vanje urejevanja Tomšičeve (prvi del do Križa), nadalje-ceste, popravilo ceste Staneta Bokala, nadvoz čez železniško progo Jesenice-Ljublja-na v Završnici, ureditev kanalizacije v špornovem g**ah-nu, vodovod na Prihodih itd. Razen lepa pa je v programu še na desetine manjših, a prav tako pomembnih komunalnih del v samem mestu in krajevnih skupnostih. Nič manj »pohlepen« ni program del, ki jih ne krije občinski proračun. Levji delež bodo nosila naslednja podjetja: Podjetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane (cesta Pišnica—Kranjska gora—Baba), Cestno podjetje Kranj (cesta Lesce—Žirovnica), Komunalno podjetje Vodovod (vodovoda na Srednji vrh in Kranjska gora—Podkoren), Elektro Kranj, GG Bled, Železarna itd. Izpolnitev obsežnega programa bi veljala 15,254.050 dinarjev. Program obsega prav tako dela, ki bi jih bi bilo treba opraviti v naslednjih letih. Največja med njimi so: javna razsvetljava in modernizacija ceste v Podkorenu, obvoznica v Kranjski gori, če bo prispevalo Cestno podjetje iz Kranja 60 odstotkov vrednosti, rekonstrukcija ceste v Vrata, če prispeva Cestno podjetje 75 odstotkov, ureditev hudournika Pejce, dokončna ureditev ceste na Golico, dokončna ureditev Tomšičeve ceste, asfaltiranje ceste Bratov Stražišarjev itd. Celoten program tovrstnih del obsega kar 45 točk. Uresničitev pa bi zahtevala 36,450.000 dinarjev! To so najpomembnejši izseki iz progama letošnjih komunalnih del in tistih, ki bi jih morali izvesti v prihod- njih letih. Manjših, za posamezne krajevne skupnosti prav tako pomembnih del, nismo omenjali. O njih in vseh ostalih bodo spregovo- rili zbori volivcev, ki bodo skupno z naslednjo seja skupščine dali končno besedo. J. Košnjek Vseh potreb proračuna ne bo mogel pokriti Jeseniška občinska skupščina je na zadnji seji v torek, 17. februarja razpravljala o predlogu smernic gospodarskega razvoja občine v 1970. letu, o predlogu proračuna in o predlogu komunalnih del v občini, katera naj bi opravili letos. Vsi trije predlogi so med seboj vskla-jeni tako, da so na prvem mestu zares tiste potrebe Jeseničanov, ki so najbolj nujne in jih bo občinska blagajna lahko krila. Scstavljav-cem proračuna in odbornikom, ki bodo vse tri predloge pojasnjevali na zborih volivcev (začeli so se včeraj, končali pa se bodo 26. februarja), je bilo jasno, da vseh potreb občinski proračun ne bo mogel pokriti. Letos bo na voljo 16,711.200 dinarjev, kar je za 21 odstotkov več od lanskega predloga proračuna, letošnji zahtevki uporabnikov proračuna pa so dosegli 19,237 053 dinarjev ali za 39 odstotkov več od lanskega plana! Torej sfo bili sestavi javci proračuna v zares težkem položaju. Letos bodo najbolj prizadeti delavci na področju vzgoje in izo-Ivaževanja, ki bodo kljub temu, da imajo za 26,1 odstotka več sredstev, imeli najnižje osebne dohodke v republiki, nižje od republiških meril za nagrajevanje prosvetnih delavcev. Na to resnico so nekajkrat opozorili odborniki-prosvetni de- lavci tudi na torkovem zasedanju skupščine. Nadalje je skupščina izglasovala odstotek občinskih sredstev, s katerimi se vsako leto pokrijejo razlike v stanarini. Izračuni so pokazali, da bodo letos potrebni trije odstotki od 4-odstotnega prispevka za stanovanjsko gradnjo. Nadvse živa je bila razprava o vlogi Franca Gregorija iz Podkorena, s katero je že 1966. leta zahteval, da se mU vrne leta 1948 nacionalizirao hotel Vitranc v Podkorenu, ki ga je zgradil Gregori i lastnimi sredstvi in lastnim delom, sedaj pa živi skupaj z ženo na skromnem posestvu v Podkorenu. Skupščina občine je že leta 1967 sklenila, da se strinja z vrnitvijo .Vilranca Gregorjju, pristojni republiški organ pa je bil nasprotnega mnenja. Prav tako delavski svet podjetja Hotel Pošta,.,ki sedaj xA mnenju odbornikov izrednO malomarno upravlja pomemben gostinski in turistični obrat. Gregori ponovno P«* skuša, da bi dobil vsaj skromno stanovanje v tem hotelu. Ne zahteva vsega. V tem ga je podprla tudi seda' nja občinska skupščina, če^ prav so nekateri odborniki zahtevali, da je Gregori upravičen do celotnega objekta. J. Košnjek Predavanja za k meto-^ valee na Beli in Žabnici Krajevna organizacija SZDL \ na Beli se že dalj časa prizadeva, da bi kmetijske proizvajalce seznanila z dosežki kmetovanja doma in v svetu in da bi jim s predavanji pomagala, kako in kdaj se da na njihovi zemlji največ pridelati. Organizaciji je priskočila na pomoč delavska univerza iz Kranja, ki je poskrbela, da so bila predavanja in predavatelji zares kvalitetni. Tako sta za Beljani že dva takšna predavanja. Inž. Marko Glažar je v enem predavanju obdelal obdelovanje zemlje doma in v svetu, v drugem^ delu tega predavanja pa je poskušal odgovoriti na vprašanje: Kaj pridelovati na našem območju? Kmalu zatem je Blaž Singcr iz Celovca govoril o povezovanju kmetijstva s turizmom. Na Beli imajo v programu še vrsto takšnih predavanj: o vzdrževanju in ravnanju s kmetijskimi stroji, o živinoreji, o pašno košnem sistemu gospodarjenja, o gozdarstvu ter drugih kmetijskih dejavnostih, ki so zanimive za to področje. Podobno je tudi mladinski aktiv v Žabnici skupno s KZ Sloga organiziral krog predavanj z naslovom Pridelovanje krompirja. Nameravajo P* organizirati še en krog, ki bo govoril o živinoreji. Na kranjski delavski univerzi menijo, da sta pobudi iz Bele in Žabnice primerni tudi za druge kraje v občini in da bi bilo potrebno takšna predavanja izpopolniti s praktičnimi prikazi, kar bo mogoče takoj, ko se bodo začel* kmečka dela. Razveseljivo je» da so bili kmetijski strokoV' njaki iz kranjske občine takoj pripravljeni sodelovati na takšnih predavanjih in da # pripravljajo ustanovitev k me* tijske šole, ki naj bi začela delati jeseni, in sicer v Kr*' nju pri delavski univerzi. - Jk Mladi in resolucija Založba Mladinska knjiga Dr. France Cerne ABECEDA EKONOMIJE knjiga, namenjena najširšemu krogu samo upravljavcev v podjetjih in ustanovah. ABECEDA EKONOMIJE knjiga, ki bo razširila temeljno znanje delovnega človeka. ABECEDA EKONOMIJE — strokovni priročnik, ki pomaga razumeti in odpraviti težave pri upravljanju v gospodarstvu. Bogato in poučno vsebino knjige, ki jo je napisal mednarodno priznani ekonomist dr. France Cerne spremljajo nazorne in poučne ilustracije. ABECEDA EKONOMIJE — knjiga, ki bi jo morali poznati člani vseh delovnih kolektivov, zlasti pa člani delavskih svetov in upravnih odborov. PRODAJNA CENA KNJIGE - 23,00 DIN POSEBNI POPUSTI PRI VEČJIH NAROČILIH! Pri nakupu: 30 do 49 izvodov jc cena knjige 20,00 din 50 do 99 izvodov je cena knjige 19,00 din nad 100 izvodov je cena knjige 18,00 din Knjigo lahko kupite ali naročite v vseh knjigarnah, pri zastopnikih in poverjenikih založbe ali pa pri Oddelku za direktno prodajo založbe Mladinska knjiga v Ljubljani, Titova 3. TAKOJ ODDAMO v na[em GOSTILNO V BESNICI Pri Kranju. Interesenti se zgiasite oseb no na upravi KZ SLO-^A Kranj, Gasilska ulica 5 (St razišče) Razpis velja do 26. 2.1970. Iščemo prevoznika z lastnim, dvotonskim ka mionom, ki bi bil pripravljen prevzeti prevoz premoga v letu 1970 na področju Jesenic in okolice. Murka Lesce Tako kot ostale družbenopolitične organizacije v občini je tudi predsedstvo občinske konference ZMS skupno z vodstvi aktivov na terenu in gospodarskih organizacij razpravljalo o predlogu resolucije o razvoju gospodarstva v letošnjem letu in dalo k resoluciji dolgo vrsto pripomb in dopolnitev. Mladi menijo, da bi morale politične organizacije sodelovati že pri izbiranju problemov in sestavljanju resolucije in da bi bilo potrebno v resoluciji začrtati pot tudi razvoju družbenih in političnih odnosov v občini. Mladince prav tako zanima, če so glede na velike investicije, ki jih predvideva resolucija, izdelani potrebni kadrovski programi, če so, po njihovem mnenju ni dovolj samo Številčna opredelitev, ampak ; kvalitativna. Prav tako sprašujejo, kako je z izpolnjevanjem starih obvez skupščine in zahtevajo točnejšo opre- ! delitev intervencij v družbeni in zasebni sektor kmetijstva, predvsem glede kreditiranja in izobraževanja kmetijskih proizvajalcev. ZMS predlaga, da je treba glede na boljši položaj prosvetnih delavcev izostriti kri- ; terije za kvaliteto njihovega j dela in odgovornosti za nji- 1 hovo izobrazbo. Po mnenju j te organizacije bo potrebno j še izpopolniti poklicno usmer- 1 janje in vztrajati, da tudi delovne organizacije štipendi- rajo srednješolec. Nadalje predlagajo večji vpliv občanov pri delu komunalnih podjetij, dokončno ureditev prevoza otrok v šolo, olajšave pri zdravstvenem zavarovanju socialno šibkih ljudi in regresiranje stanarin za to kategorijo občanov, pomoč družbenim centrom po krajevnih skupnostih itd. Mladinska organizacija nadalje predlaga, naj bi bil delež republike pri finansira-nju obvoznice večji in da bi bil tisti del resolucije, ki govori o gradnji objektov s sredstvi občinskega kapitala, konkretnejši. Delovne organizacije naj bi imele pri tem večji vpliv. J. Košnjek Pozitivni premiki Dokaj dobro je poznano dejstvo, da se potrebna (sistematizirana) kvalifikacijska sestava delovnih mest dokaj slabo sklada z dejansko kvalifikacijsko sestavo zaposlenih. Glede na sistematizirane potrebe imamo velik primanjkljaj strokovnih in visokokvalificiranih ter kvalificiranih kadrov ter presežek nekvalificiranih delavcev in delavcev z nižješolsko izobrazbo. Seveda ni nikjer rečeno, da so sistematizacije delovnih mest (pregledi potrebnih de lovnih mest po strokovnosti oziroma kvalifikacijah) vedno in povsod verna slika dejanskih in objektivnih potreb za strokovno oziroma kvalifikacijsko zasedbo v proizvodnji. Kdaj pa kdaj tudi malo pretiravamo in neko delovno mesto sistematiziramo strokovno ali kvalifikacijsko višje kakor pa je to potrebno. To pa seveda težo problema neustrezne kadrovske zasedbe nikakor ne zmanjšuje, je le — kakor pravimo — rahla pripomba pod črto. Edina realna možna pot za izravnavanje primanjkljaja strokovnega kadra na eni strani in presežka nestrokovnega kadra na drugi strani je pospešeno strokovno izobraževanje. Na splošno strokovnjakov še zlepa ne bomo imeli preveč, saj razvoj tehnike in tehnologije prvenstveno povečujeta potrebo po visoko strokovnih kadrih. Sicer pa — nekatere primerjalne analize kažejo, da je Slovenija glede števila strokovnih kadrov ne kdo ve kako na zavidljivem mestu. Vzgoja kadrov Je seveda dolgoleten proces in čarobne palice tu ni. Zato lahko še toliko bolj z zadovoljstvom ugotavljamo, da so v gospodarstvu kranjske občine opazni pozitivni premiki v zmanjševanju razlik mc:l zahtevano izobrazbo in dejansko izo- brazbo zaposlenih na teh de- i lovnih mestih že v razdobju dveh let, in sicer od leta 1966 do leta 1968. Tako so bili leta 1966 v gospodarstvu kranjske občine le na 54,4 odstotka sistematiziranih visoko strokovnih delovnih mestih zaposleni res ljudje, ki so imeli to stopnjo zahtevane Strokovnosti, čez dve leti, torej leta 1968, je bilo z viso-kostrokovnimi kadri zaposlenih že 66,7 odstotka sistematiziranih visoko strokovnih delovnih mest. Sistematizirana višje strokovna delovna mesta so bila leta 1966 dejansko zasedena z ljudmi zahtevane strokovnosti le 51,3-od-stotno, leta 1968 že 55,4 odstotno, sistematizirana srednje strokovna delovna mesta so bila z dejansko ustrezno strokovnostjo zasedena leta 1966 le 69,9-odstotno, čez dve leti pa že 79,1-odstotno. število zaposlenih z nižjo šolo pa je v obeh letih preseglo število za to stopnjo strokovnosti sistematiziranih delovnih mest, in sicer leta 1966 za 94,7 odstotka in leta 1968 za 74,0 odstotka. Podoben je položaj na ti-■tih delovnih mestih, kjer ■ stopnjo potrebnega znanja označujemo s kvalifikacijami, i Takoj pa je potrebno ugoto- | viti, da se je leta 1968 povečal primanjkljaj visoko kva- : lificiranih kadrov, saj je bilo to leto pokritih le 50,9 odstotka sistematiziranih potreb (leta 1966 pa 67,7 odstotka). Izboljšalo pa se je ; stanje pri kvalificiranih delovnih mestih, kjer je bilo leta 1966 z ustrezno kvalifikacijo pokritih le 76,5 odstotka zahtevanih potreb, leta ' 1968 pa že 85,8 odstotka. Morda nekoliko tudi začu- ' di podatek, da nam priman j- t kuje tudi polkvalificiranih ! delavcev. Leta 1966 smo imeli namreč pokritih le 50,1 od- i stotka, pred dvema letoma | pa 95,0 odstotka. Vendar pa je ta podatek ob nepoznavanju dejstev lahko precej varljiv. Vmesna stopnja med ne-kvaltfikacijo in kvalifikacijo — torej polkvalifikacija — med delavci ni najbolj uveljavljena, če se nekvalificirani delavec odloči, da si bo pridobil višjo stopnjo delovne usposobljenosti, mu bo že ob prvem poizkusu ciif kvalifikacija in ne samo pc -kvalifikacija. V proizvodu i pa Je seveda dosti delovr a mest, za katere menijo, ca zadostuje polkvalifikacija >n jih tako tudi sistematizirajo. Znatno pa se je v gospodarstvu kranjske občine v obravnavanem časovnem razdobju zmanjšal presežek nekvalificiranih delavcev. Leta 1966 je dejansko število nekvalificiranih delavcev preseglo potrebe kar za 240 odstotkov, pred dvema letoma pa le še za 83, 3 odstotka. In še bežno statistično sliko o kadrovskem stanju v industriji kranjske občine, Tudi tu pozitivni premiki razen pri visoko strokovnih kadrih, kjer je bilo leta 1966 z dejansko izobrazbo pokritih 28,2 odstotka potreb, čez dve leti pa le še 22,3 odstotka. Po ostalih stopnjah strokovnosti in kvaiifšciranosti pa je bi'a slika v letu 1968 naslednja (v oklepaju je odstotek za leto 1966): višja strokovna izobrazba 36,4 odstotka (28,4 odstotka), srednja strokovna izobrazba 80,0 odsloika (61,3 odstotka), visoka kvalifikacija 51,2 odstotka (50,1 odstotka), kvalifikacija 80,2 odstotka (74,5 odstotka), in polkvalifikacija 92,8 odstotka (41,6 odstotka). Tako kot pri mžješolski izobrazbi 3e je tudi pri nekvalificiranih zmanjšal presežek dejansko zaposlenih z navedeno stopnjo usposobljenosti glede na sistematizirane potrebe. ABC Bo otvoritev Finžgarjeve rojstne hiše v jeseni? V ponedeljek je bila na Jesenicah osma redna seja odbora za odkup in ureditev Finžgarjeve rojstne hiše, ki se je je, ob nekaj opravičenih, od štirinajstih udeležilo le sedem članov. Na seji je najprej poročal predsednik gradbene komisije inženir E. Gu-štin o opravljenih obnovitvenih in gradbenih delih, nato pa predsednik odbora Janez Svoljšak o pripravah za ureditev etnografskega in literar-no-zgodovinskega muzeja v Finžgarjevi rojstni hiši. Glavna dela pri obnovi in ureditvi Finžgarjeve rojstne hiše so opravljena, gradbena dela tečejo pri ureditvi sanitarij v kleti bivšega gospodarskega poslopja in okolice. Potrebno bo še zgraditi gospodarsko poslopje in kozolec in tudi ureditev okolice bo terjala še precej dela. Sama Finžgarjeva rojstna hiša je bila zelo dotrajana in je zmerom znova potrebna vrsta sicer drobnih, toda zahtevnih obnovitvenih in kon-servatorskih del. V kleti hiše se ureja muzej s prikazom Finžgarjevcga življenja in dela v 13 vitrinah. Cena ene vitrine je predvidena na 2500 dinarjev in prav ob vprašanju sredstev za še nadaljnjo in dokončno ureditev Finžgarjeve rojstne hiše se je odbor najbolj zamislil. V treh letih je bilo zbranih 123.500 dinarjev, od tega 51.445 na Šolah, predvsem osnovnih. Pri tem pa je treba ugotoviti, da se je od okoli 1000 osnovnih šol pozivu za zbiranje sredstev za odkup Finžgarjeve rojstne hiše odzvalo le 125 osnovnih šol, od 37 slovenskih gimnazij le 7, da drugih, zlasti visokih šol sploh ne omenjamo. Zanimiv je tudi podatek, da so iz radovljiške občine, ki je (naj bi bila) prav tako neposredno zainteresirana za dokončno ureditev Finžgarjeve rojstne hiše kot jeseniška občina, le štirje darovalci, in sicer dve skupini posameznikov, turistično društvo Begunje in z izdatnim prispevkom tovarna športnega orodja Elan. Skratka, odbor je menil, da še niso izkoriščene vse možnosti za zbiranje potrebnih sredstev in da je potrebna nova zbiralna akcija. Doslej zbrana sredstva so bila v glavnem uporabljena za do zdaj opravljena dela, za dokončno ureditev pa bi bilo potrebnih še nadaljnjih najmanj 120.000 do 130.000 dinarjev. Odbor za odkup in ureditev Finžgarjeve rojstne hiše bo podvzel novo akcijo za zbiranje sredstev, obenem pa se ponovno obrača na vso slovensko javnost, da naj prispeva v sklad za ureditev Finžgarjeve rojstne hiše na bančni račun 5153-679-2135. Odbor namreč želi, da bi bila vsa gradbe- na in obnovitvena dela končana najkasneje do konca maja, tako, da bi etnografi imeli dovolj časa za ureditev zgornjih prostorov Finžgarjeve rojstne hiše, akademika dr. Koblar in dr. Štele pa za ureditev prikaza Finžgarjeve-ga življenja in dela v posebnih razstavnih vitrinah v spodnjih prostorih hiše. Jeseni naj bi bila Finžgarjeva rojstna hiša urejena in last vse slovenske skupnosti, kar bi bilo najlepši uvod v proslavo 100-letnice Finžgarjeve-ga rojstva. Bo tudi vsa slovenska skupnost k temu prispevala dolžan prispevek? -»J GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturno-zgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava akad. slikarjev Milana Batiste in Dušana Premrla. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji id razstava Socialna tematika v predvojnem slikarstvu Ljub« Ravnikarja. V II. nadstropju je odprta etnografska razstava Planšarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, V galeriji v isti stavbi pa literarno zgodovinska razstava FranC Šaleški Finžgar. Razstave v galerijah so odprte vsak dan od 10.—12. id od 17.—19. ure, stalne zbirke pa od 17.—19. ure, ob sobotah« nedeljah, sredah in praznikih pa tudi od 10.—12. ure. Na Jesenicah razstavlja 16 dolikovcev V mali dvorani delavskega doma na Jesenicah je odprta razstava jeseniških slikarjev amaterjev. Dolgoletna tradicija članov Dolika, da počastijo slovenski kulturni praznik s kolektivno razstavo, zasluži tokrat posebno pozornost, ker je iz razstavljenega gradiva vidna kvalitetna rast. Razstavlja 16 avtorjev. Od tehnik so zastopane: olje, akvarel, pastel, gvaš, tempera in risba. Kot skupina je Dollk heterogen. Vsak od slikarjev je svet zase. čeprav v motiviki prevladuje krajina in jo skušajo slikarji upodobiti predvsem zunanje verno, o enotni skupini ne moremo govoriti. Zanimivo in spodbudno pa je, da vsak med njimi išče tudi svoj oblikovni likovni izraz. S pravo zagrizenostjo v formalno likovne probleme in posluhom za sodobne likovne tokove ter hkrati močno čustveno prizadetostjo izstopa Andrej Puc. Razstavlja eno delo v olju, z naslovom Ljubezen iz ljubezni. Slika je ubrana na osnovni rdeči ton, ki ga niansira z velikim posluhom za barvo in razpoloženje, ki ga ta izziva v nas. Zdi se, da sta pri njem stalno navzoča dva principa ustvarjanja; abstraktni, ki prevladuje, in realistični detajl, ki ga odkrijemo, ko se sliki približamo. Puc se ne zadovoljuje s posnemanjem narave, niti mu ni dovolj izpovedovanje, temveč intenzivno išče ravnovesje med obliko in vsebino. Njegova dela spominjajo nekoliko na dela Joža Horvata - Jakjja, vendar je njegov izpovedni svet popolnoma drugačen od Jaki jevega. Zaradi zasledovanja čisto likovnih problemov sta zanimivi tudi olji Okno in Ognjišče slikarja Tineta Markeža. Po mehko in lirično ubranih miniaturnih slikah v akvarelu in pastelu, kjer mu rabi krajina za izražanje svojega poetičnega razpoloženja, je stopil še korak naprej in se v olju spoprijel s starim motivom gorenjskega okna z nageljni in ognjiščem, na likovno zahteven, intelektualno rešen način. Ce so njegove miniature predvsem razpoloženjske, vodi v razstavljenih slikah gledalca preko skoraj kubi-stične oblike do narodnega motiva in mu na ta način ponovno daje svojo vrednost. Vsekakor pogumen korak, ki je vreden spodbude. Tone Tomazin je znan predvsem po svojih gorskih krajinah v olju, ki jih odlikuje pravo, včasih kar mračno razpoloženje. Tokrat se predstavlja z akvareli in risbami. Akvareli so tonsko svetlejši in morda prav zato mehkejši v razpoloženju. Prav gotovo je na tej razstavi dokazal svojo upravičenost do izražanja tudi v tej slikarski tehniki. Janka Korošca smo doslej na jeseniških razstavah videli bolj malo. Kar osem gvašev na tej razstavi pa priča o njegovi ustvarjalnosti in posluhu za krajino. Že njegovi naslovi, kot: Pomladne vode, Jesenske vode, V pomlad itd. nam potrjujejo, da se mladi slikar najprej izpoveduje in šele nato mu je v mislih oblika. Z vztrajnim in doslednim delom bo postal tudi v oblikovnem pogledu strožji od sebe, saj mu poleg tega, da ima in želi nekaj povedati, ne manjka resnične slikarske spretnosti. številčno skromneje zastopan, zato pa ne manj kvaliteten je Pavel Lužnik. Po krajšem premoru razstavlja dve deli v olju; Železarno in Tihožitje, od katerih predvsem Železarna kaže lep napredek v iskanju lastnega izraza. Posluhu za barvno harmoničnost in sposobnost upodabljanja ozračja, ki jo poznamo predvsem pri impresionistih, je v tako stvarnem motivu kot je železarna prav • z barvno niansiranim ozračjem dosegel izredno mehkobo. Boni Čeh je akademski slikar, vendar razstavlja skupaj s svojimi kolegi, pri katerih je začel svojo slikarsko pot. Portret njegove hčerke kaže solidno tehnično znanje in tisto čustveno neposrednost, ki je značilna za otroka. Pastelna tehnika motivu lepo ustreza. Saša Čeh je arhitekt. Njegov triptih potrjuje njegovo osnovno izrazno sredstvo in kaže na tista iskanja likovnih vrednot, kjer se vloge slikarstva, kiparstva in arhitekture menjavajo in dopolnjujejo med seboj. Njegova nadaljnja dela bodo pokazala, ali si je mladi arhitekt na področju slikarstva izbral pravo pot. Oljnati sliki Ples in Na vasi dr. Dane Bemove kažeta vehementno slikarsko potezo in barvno kompozicijo, ki spominja na fovistično smer v slikarstvu. Vendar slikarki ne gre za posnemanje, temveč je v tem slogu trenutno našla največ možnosti za izražanje svoje impulzivne narave, ki sili na platno in nima časa za počasno formalno zorenje. Kolikor bo dr. Bemova našla čas za slikanje, lahko pričakujemo novih rezultatov. Jurij Herman zasluži pozornost zato, ker je med vsemi jeseniškimi likovniki edini, katerega dela kažejo nekaj tiste primitivnosti in naivnosti, ki jo danes favoriziramo, a je marsikje postala že moda. Nekaj težkega in nerodnega, pri tem pa pristnega in človeško toplega je v njegovi oljnati sliki Iz šihta. Pengal se predstavlja samo z enim akvarelom, ki potrjuje njegovo začrtano pot, vendar razstavljeno delo kaže, da si počasi in previdno osvaja tudi širšo barvno skalo. Olji Pri Ratečah in Pri Kranjski gori Cveta Zupana j kažeta slikarjevo pripadnost ' krajini in tisto mračnost, ki -je ves čas značilna za njego-va dela. Vendar se kaže v ! zadnjih delih težnja, da bi se ! časopis ,-$m vrtnarstvo in " Sadjarstvo iztrgal iz začarane sivine id svojo paleto posvetih". Lojze Erman, Zdravko Kotnik, Janez Kozamernik id, Franc Dolinšek trenutno Š0( vedno vztrajajo predvsem * ponazarjanju zunanjega sve> ta, vendar je pri vseh opaziti napredek v strožjem likovnem jeziku, v opuščanju kra-šenja in večjem posluhu za likovno celoto. Najbolj očited je napredek pri Ermanu, pri Kozamernikovi Stari valjarnv pa tudi pri Kotnikovi sliki Na vasi in Usodi ViharnikoV., Franc Dolinšek, ki ima spo* sobnost z veliko natančnostjo' posneti predmet in se odlikUf je po tihožitjih, je tokrat pO* kazal tudi več kompozicijske samostojnosti. Njegova kra* j ina pa nosi v sebi tudi raZ' položenje in sega s tem prekO golega posnemanja narave. Najmlajši med razstavljavci je Branko šifrer, ki je zastopan z risbo Franceta Prešerna, čeprav ji ne moremo pri* pisati posebne vrednosti, vendarle kaže tehnično ustreznO risbo in upati je, da bo Do* lik dobil z njim solidnega nO* vega člana. M. Avguštin nas vrt je nepogrešljiv svetovalec za vrtnarje, sadjarje, ljubitelje vrtnega cvetja, lončnic in okrasnih nasadov; je usmerjevalec za sprotno delo v vrtovih in sadovnjakih; prinaša poljudno napisane, vsakomur razumljive in vendar strokovno poglobljene prispevke, ki jih dopolnjuje bogato slikovno gradivo; ima strokovno posvetovalnico, kjer dobe vsi naročniki zastonj vse strokovne nasvete glede cvetja, povrtnin in sadnih nasadov. Naš vrt izhaja že peto leto, urejujejo ga priznani publicisti za vsa področja, ki jih revija obravnava, v njem pa sodelujejo tudi vsi najpomembnejši strokovnjaki iz vrtnarstva in sadjarstva. Mesečnik dobite za letno naročnino 35 din. Naročila sprejema DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 Janez Rupnlk, srečni pismonoša Iz Šenčurja, ki Je na športni stavi zadel devet milijonov, je držal besedo. Obljubil je nam-J**, da bo vse svoje prijatelje pismonoše povabil na izdatno in dobro kapljico. No, tako se je v četrtek zbralo v gostilni "Jažun na Hujah 15 pismonoš, ki so skupno zalili izjemno Janezovo srečo, (jk) — Foto: F. Perdan V premislek Po splošnem razpoloženju sodeč smo na nekem čudnem, vetrovnem kriipotju. Prebiram časopisje in nenehno me spremlja misel, da je nekaterim ljudem, ki oblikujejo naše časopisje, všeč, še jun zdi primerno, da prispevajo svoj delei k poneumljanju ljudi. Po časopisnih stolpcih sodeč postajajo »zvezde« in »zvezdice« tvorci nove civilizacije. Pomembno je, da v časopisih piše, da Martin Dean trikrat zavzdihne, ko se zbudi, da je bila v torek zvečer ob pol devetih BB nejevoljna, ker njen sivo zeleni maček ni predel... da bo morda, če bo lepo vreme, letos poleti Peter O' Toole prišel na Kanarske otoke . . . in kaj vem kaj še... Mnogi pravijo takšnim in podobnim rečem »Zabava«. Pa vendar, ali se vam ne zdi, da takšno ozračje, v katerem dandanes raste mlada' generacija, ne postavlja pred mladostnika realne odločitve .. Se izplača posvetiti življenje resnemu strokovnemu delu?... Znanosti? ... Umetnosti? Ne nastaja vprašanje, je potrebno mimo gmotnih koristi in ca-sopisne slave v življenju p»» storiti še kaj ... |\drobci\ i I HENRIK T J ZBIL M Kaže, da se človek giblje v vesolju popolneje kot na zemlji. Dokler se bomo prepirali, katera pot do miru je prava, miru ne bo. človekov značaj najbolj iznakazi premoženje. Maščevanje ne nastopa nikjer brez kratkovidnosti. Slabost in nasilje sta brata. če govorimo samo o delu, ni treba dosti posebej govoriti o kadrih. Kdor zna živeti, se upre nasilju in goji sožitje med ljudmi. — Kaj, boj zdaj začel študirati? — Ne, le gospodarsko-političnl članek berem Pohod na Stol Pripravljalni medobčinski odbor gorenjskih občin vabi planinec, preživele borce Cankarjeve čete in druge na peti tradicionalni spominski pohod na Stol v soboto 21. in nedeljo, 22. februarja. Pohod prirejajo v spomin na 28. obletnico velike bitke 40 borcev Cankarjeve čete z 20<)0 Nemci in domačimi izdajalci 20. februarja 1942 na Stolu. Pristop na Stol je v tem času ob ugodnih vremenskih razmerah možen iz Tržiča preko Ljubelja in Zelenice ali iz Žirovnice skozi Moste in Završnico mimo Valvasorjevega doma, možen pa je tudi pristop z Jesenic skozi Koroško Belo k Valvasorjevemu domu. Skupinski prvi odhod udeležencev do Valvasorjevega doma bo pod vodstvom plezalcev, alpinistov in gorskih vodnikov v soboto, 21. februarja, ob 8. uri in drugi Istega dne popoldne ob 15. uri. V nedeljo zjutraj bo skupinski odhod od Valvasorjevega doma proti Prešernovi koči, kjer bo žalna komemoracija. U. ŽUPANČIČ Samomori Poleg raziskave o samomorih na Slovenskem, ki jo vodita dr. Janez Milčinski in dr. Janez Pečar, sedaj pripravljata podobno raziskavo še Institut za sociologijo in filozofijo ter Klinične bolnišnice za duševne bolezni. Raziskava ima naslov Samomori oseb do dvajsetega leta v Sloveniji. Tolikšna zavzetost za osvetlitev tega pojava na Slovenskem ni naključna, saj je v Sloveniji veliko samomorov. Med evropskimi deželami smo po številu samomorov pri vrhu, na prvem mestu pa med jugoslovanskimi republikami. Raziskave o samomorih naj bi odkrile vzroke, zaradi katerih si tolikšno število ljudi pri nas-jemlje življenje in nakazale nekatere korake, ki bi bili potrebni za preprečevanje tega pojava. Medtem ko so nekateri zaskrbljeni bolj zaradi naraščajočega števila samomorov med mladimi ljudmi, pa do sedaj zbrani podatki kažejo, da se za samomor odločajo pretežno ljudje, ki so že prekoračili 35. leto žlvljanja. Za samomor se odločajo moški bolj kot ženske, in sicer število narašča s starostjo. Res pa je, da v Sloveniji stori samomor relativno več mladih oseb kot poprečno v Jugoslaviji. Te številke — vse tako kaže — nas bolj skrbe kot pa številnejši samomori starejših ljudi. Za Gorenjsko so znani podatki o številu samomorov v lanskem letu. Lani se je za to odločilo 39 oseb, štirje pa so napravili poskus samomora. Od tega števila je napravilo samomor tri četrtine moških, le četrtina pa je bilo žensk. Lansko število samomorov na Gorenjskem je bi-lo za 30 odstotkov manjše kot leto prej. Tako kot je to značilno za samomore v Sloveniji se je za ta korak odločilo na Gorenjskem večina po 35. letu starosti. Do 25. leta starosti je lani napravilo samomor le 7 oseb. Največ samomorov je bilo med 26. in 35. letom ter med 46. in 55. letom. Med vzroki za samomor je na prvem mestu tako v Sloveniji kot na Gorenjskem alkoholizem. Med ostalimi vzroki so pogosto duševne bolezni, strah pred posledicami kaznivega dejanja, nesporazumi v družini, neozdravljive bolezni itd. Časopis za vse Goronfce- 1 »Dol z ZDA, sovražniki!« »Dol z zavezništvom med Izraelom in Wash ing tonom!«, »Smrt morilcem!« »Bombe in krogle do zmage!« S takimi in podobnimi vzkliki in transparenti je kakih 500.000 demonstrantov v Kairu obsojalo izraelski letalski bombni napad na železarno v Abu Zabalu, v predmestju Kaira, ki je povzročil smrt 70 delavcev. Ranjenih je bilo kakih sto oseb. Demonstranti so vzklikali predsedniku Naserju, libijskemu voditelju Gadafiju in sudanskemu voditelju Nu-meiriju. Nekaj dni prej je bil v Kairu »mali« arabski vrh ob udeležbi voditeljev ZAR, Sudana, Jordanije, Sirije irt Iraka. Napad se je zgodil v jutranjih urah, ko je prihajala na delo dopoldanska izmena. Morda bi bilo število žrtev še večje, ko ne bi imel delavski vlak zamude. Na- Abu Zabal pad na očitno nevojaški cilj je povzročil razumljivo ogorčenje ne samo v arabskem svetu, ampak tudi drugod. Predsednik Tito je s poti po Afriki poslal pismo predsedniku Naserju, v katerem ostro obsoja ta zločin. Poleg naše vlade je med drugimi obsodila ta napad tudi britanska vlada In celo ameriški State Department — zunanje ministrstvo — je protestiralo v Tel Avi-vu. V Tel Avivu še naprej vztrajajo, da je bilo bombardiranje železarne v Abu Zabalu »tehnična pomota« in da so izraelski piloti v resnici nameravali napasti vojaško taborišče, ki je menda tam v bližini. Izraelci niso toliko zaskrbljeni zaradi arabskega ogorčenja. Bolj jih skrbijo politične in diplomatske posledice njihovega dejanja. V nekaj dneh bi se morala ameriška vlada odločiti, ali bo prodala Izraelu lovce bombnike phantom ali ne. Ti lovci bombniki so izrazito ofenzivno orožje. Na to je opozoril tudi predsednik Naser, ki je dejal, da je zato zahteval od Sovjetske zveze, naj pošlje ZAR najmodernejša sovjetska letala mig—23. Ker pa ZAR nima dovolj izurjenih pilotov, je menda zaprosil tudi za kakih dvesto sovjetskih pilotov in inštruktorjev. Da bi bil položaj še bolj zapleten, je v Jordaniji skoraj izbruhnila državljanska vojna med jordanskim režimom kralja Huselna in pristaši palestinskih osvobodilnih organizacij. V glavnem mestu Jordanije Amanu so se zabarikadirali po nekaterih četrtih palestinski ko-mandosti in se spopadli % vladnimi četami. Po aman-skih ulicah še vedno vozijo tovornjaki, polni komando-sov, ki so do zob oboroženi, čeprav je vlada prepovedala nošenje orožja. Če ne bi bil v zadnjem hipu posredoval kralj Hu> sein, ki se je sestal z uporniki, bi bila verjetno izbruhnila državljanjska vojna. Komandosi so se vznemirili ob govoricah, da se kralj Husein menda namerava začeti pogajati z Izraelom. Vse kaže, da so se dovolj vznemirile tudi velesile. Za diplomatskimi »kulisami« je zelo živahno. U Tant bo obiskal Moskvo in se tam pogovoril tudi s švedskim veleposlanikom Jarringonri, da bi spet prevzel posredovanje na Srednjem vzhodu. Sovjetska zveza in Francija sta za čim hitrejše ukrepe. Celo VVashington se je menda začel nagibati k prepričanju, da ni več dosti časa. Predsednik Naser poskuša obrzdati srd svojega ljudstva, ker pravilno računa, da ima ZAR več upanja od diplomatskega ln političnega pritiska velesil na Izrael kakor od nepremišljene vojaške akcije. Toda čas zelo hitro mineva. Ljudje in dogodki Predsednik vlade Nemške DR Willy Stoph je v pismu povabil zahod nonemškega kanclerja, naj obišče vzhodni Berlin in se z njim pogovori o odnosih med obema Nemčijama. Večina komentatorjev soglaša, da se bo Brandt zelo verjetno odzval vabilu, ker bi sicer zanikal lastna prizadevanja za zbližanje med Bonnom in Berlinom. Hkrati prihajajo iz Moskve ugodna poročila o sovjetsko-zahodnonemških pogovorih. Sovjetski zunanji minister Gromiko je na sprejemu pri zahodnonem-škem veleposlaniku v Moskvi Allardtu dejal, da pogovori uspešno napredujejo in da »misli SZ popolnoma resno« doseči sporazum. Na prelomu tega stoletja se je svet vse bolj pričel osveščati, da je zazidljivih površin vedno manj. Tako so mesta pričela rasti v zrak in se širili pod zemljo. Vendar tudi lo ni bilo dovolj. Danes si ob betonu, asfaltu in ob velikem prometu tudi stanovalec v bloku, stolpnic' zaželi nekdanjih časov, ko je bil ob hiši vrt in vse druge udobnosti. Nemara je prav domoto: : po starih dobrih časih navdihnila miinehenske arhitekte, da prično graditi zgradbe, kakrSmi je na sliki. Vsako stanovanje jc pravzaprav nekakšna hiša zase. Mnogo svetlobe ima in tudi svoj vrt. KRANJ Veletrgovina Živila Kranj • veleprodaja • maloprodaja • gostinstvo Se priporoča cenjenim Potrošnikom Po vsej Gorenjski Fo sledovih mladinskega pres Med kopico ekonomskih in socialnih problemov, ki kot zlovešč oblak lebdijo nad našo (in ne le nad našo) družbo, je vprašanje mladinskega prestopništva vsekakor eno od najbolj perečih. Čeprav se z njim spopadajo tisoči psihologov, sociologov, pedagogov, socialnih delavcev in psihiatrov, so rezultati kaj klavrni. Znova in znova ugotavljamo, da število kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo mladoletniki, skokovito narašča. Narašča tudi obsi^ in teža deliktov, kot temu pravijo v strokovnem jeziku. Ne mislim pogrevati suhoparnih statistik, dovolj zgovorni bodo že naslovi, vzeti iz dnevnega tiska, kl je »huliganstvu« in »teenagerstvu« (najstletništvu po naše) prisiljeno odmerjati vedno več prostora. Oglejmo si nekaj značilnih primerov: Mladoletni vlomilec za zapahi; Klavrn konec izleta z ukradenim avtomobilom; Orgije v tretjem nadstropju; Zabodel prijatelja; Mlada posiljevalca prijeta; Namesto k pouku — v posteljo ... PRENATRPANI DOMOVI VSloveniji imamo 10 domov za prevzgojo ogrožene mladine. Na prvi pogled je to kar precej, vendar moramo pristaviti, da so vse zmogljivosti izkoriščene do skrajnosti. Skušal sem zvedeti, koliko mladoletnih prestopnikov pravzaprav premoremo, a mi ni uspelo. Naštel bom torej le zavode, kjer se znajdejo, če jih zaloti roka pravice. Hujše grešnike pošljejo v mladoletniški zapOf v Celje, ostale pa na Planino pri Rakeku, v Logatec, Višnjo goro in Smlednik, v Preddvor, Veržej in Slivnico pri Mariboru, v Škof jo Loko, Radeče ali v Jarše. Zakon pravi, da je treba gojenca prevzgajati najmanj 6 mesecev ir\ največ tri. leta. Pri tem igra odločilno vlogo strokovni kolegij, sestavljen iz pedagogov, psihologov, sodnikov, predstavnikov UJV, socialnih delavcev in uslužbencev zavoda za zaposlovanje. Kolegij bdi nad vsakim mladincem posebej, izdela natančen program vzgojnih ukrepov, kontrolira njegovo obnašanje in na/adnje sodišču predlaga ustavitev kazni. In kateri so najpogostejši delikti, ki mladež pripeljejo v zapor oziroma vzgojni dom? Lažja oblika je pobeg od doma ali iz šole, kl.ate-štvo in občasna kraja, težja pa vlomne tatvine, ropi in prostitucija. Med prestopniki velikega formata, ki jih senat za mladoletnike (poseben organ občinskih in okrožnih sodišč) pošlje bodisi v VPD Radeče, bodisi v Celje, prevladujejo osebe, starejše od 18 let, in povratniki. Zanje ni upanja, da bi se kdaj re-socializirali. VA2N0 JE OKOLJE Da bi videl, kakšni so takšnile vzgojni domovi, da bi slišal, kaj pravijo pedagogi, sem obiskal oddelek za težje vodljivo mladino Škofja Loka. Ustanova, ki deluje v okviru dijaškega doma, sodi med manjše svoje vrste, kar pa ne pomeni, da je tudi manj uspešna. Nasprotno! Čeprav sq jo odprli šele leta 1966, se lahko pohvali z naravnost zavidljivimi dosežki: od 45 delikventov, kolikor jih je bilo doslej na zdravljenju v Škofji Loki, je danes triintri-deseterica (75"») povsem re-socralizirana. Stveilkc so precej večje od republiškega poprečja. »Metoda prevzgajanja ogrožene mladine je pri nas nekoliko drugačna kot drugod. Podoben način imajo le še v Slivnici,« mi je pripovedoval predstojnik Beno Sokolov. »Gre za to, da gojenci niso ločen? od ostale mladine, saj prebivajo skupaj s stanovalci dijaškega doma. Stik z normalnim oko'len — kljub posebnemu režimu življenja —■ torej nI prekinjen. In ravno okolje je odločilno, če delikventa izoliraš, ga sicer zavaruješ pred negativnimi vplivi, toda tudi pred pozitivnimi. Zato skušamo samo odstranjevati posledice, ki jih je posamezniku vtisnila preteklost, ne preprečujemo pa pozitivnih navad, kakršnih se na vzame v občevanju z normalnimi vrstniki. Vedeti namreč morate, da je cilj vsake prevzgoje vrnitev otroka v vsakdanjo stvarnost, katere zakone bo moral poznati in spoštovati.« DRAGOCENA POMOČ GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ Ko delikvent pride v dom, pedagogi najprej odkrivajo vzroke, ki so botrovali storjenim prestopkom, ter izdelajo podroben načrt prevzgoje. Takoj zatem ugotavljajo, ali in v kolikšni meri ima prišlek razvite delovne navade. Ce se izkaže, da mu je delo tuje, ga vtaknejo v zavodovo delavnico, kjer potem za podjetje Invalid skupaj z vrstniki izdeluje kartonažno embalažo, če pa izpriča potrebne kvalitete, začno nemudoma iskati zanj primerno mesto v proizvodnji. Velja omeniti, da loške gospodarske Organizacije rade pomagajo vzgojiteljem, da sodelujejo z njimi in mlado- letnike brez predsodkov vzamejo na delo. Omenili je treba zlasti Alples /.elc/.mki in Iskra Železniki, kjer je trenutno zaposlenih 9 gojencev. Njunemu zgledu so doslej sledili Gorenjska predilnica, tira, invalid, Avtokovinar, Kmetijsko gospodarstvo, Sli-koplesk, Puškama Kranj, Planika Kranj, Obrat družbene prehrane Skolja Loka in Jelovica. »Največjo težavo predstavlja pomanjkanje delavnic v domu, saj mnogo gojencev, ki jim moramo delovne navade šele, vcepiti, ob sestavljanju papirnate embalaže ne najde zadovoljstva. Treba bo urediti popolno kovinsko delavnico in dobiti kvalificiranega mojstra. Tako bi mladina imela možnost izučiti se kakega poklica,« je pristavil tov. Sokolov. Ob slednjem ni odveč zapisati, da ravno delovna terapija predstavlja šibko točko slovenskih pobol jševalnic. Vse namreč uspešno prev/ga-jaio šoloobvezne otroke, za prestopnike pa, ki so osemletko že končali, ne najdejo pravega recepta. Še najdlje je na tem področju prišla školjeloška ustanova. Trenutno se v domu zdravi 18 gojencev (14 iantov in 4 dekleta), čeprav zmogljivosti znašajo le štirinajst oseb. Večinoma so i/, domače občine, kajti oddelek je bil prvotno namenjen samo lokalnim potrebam. Toda spričo doseženih rezultatov sta tria/ni (opazovalni) zavod Jarše in okrožno sodišče Kranj predlagala, naj bi začel sprejemati tudi mladino od drugod. V S kol jo Loko zato zadnje čase pošiljajo delikvente z vse Gorenjske in celo iz Logatca, Grosupeljega, Bežigrada, Domžal ter Pirana. Stroške krije matična občina in znašajo mesečno 750 N din za osebo (precej pod republiškim poprečjem). Gojenci, ki so zaposleni, prispevajo polovico svojih dohodkov oziroma 300 N din, če zaslužijo več kot 600 N din. Z DEKLETI GRE TEŽJE Praviloma je med deli-kventi več fantov kot deklet, toda dekleta, kakor sem zvedel, se težje vrnejo na »normalni tir«. V Školji Loki so pri fantih doslej zabeležili 80-odstotno ozdravitev, kar pomeni, da jim je resocializacija uspela v Štirih petinah primerov, od prestopnic pa jih po končani prevzgoji le 67 odstotkov ni več podleglo starim grehom. Zakaj? Psihologi menijo, da so ženske bolj občutljive, labilni-, da slabše prenašajo spremembe življenjskih na- vad in okolja. Do podobnih ugotovitev prihajajo tudi v dekliškem vzgojnem zavodu v Višnji gori. Oddelek za ogroženo mladino Skolja Loka opravlja poleg redne dejavnosti še funkcijo disciplinskega centra, se pravi, da občiu lo sprejema gojence, ki su niti kaznovani le z disciplinsJSitu ukrepom (lažja oblika v/ .■.rije). Ob vsem tem naštetem je zahteva osebja, da naj družba zagotovi poire.naa sredstva, s katerimi bi zgradili nov dijaški dom, piv. u-to razumljiva, saj v sedanjih pogojih ne bo več mogoče dolgo delati. Na koncu našega razgovora so mi predstavili 18-letncga S. G. in leto dni mlajšega M. U., fanta, ki sta v Škofjeloški dom prišla šele pred kratkim. Oba imata »na vesti« celo vrsto kaznivih dejanj. S. G. je premenjal že deset vzgojnih zavodov. Nekajkrat so ga izpustili kot »ozdravljenega«, a ni si mogel kaj, da ne bi spet začel živeti po starem, bežati od doma, pohajkovali, krasti, prestopati mejo in podobsio. Zadnje poletje je s prijateljem odšel na večtedenski »izlet« v lUilijo. Policija .ju je ujela in strpala v begunjsko taborišče Pa tri giank vendar sta pobegnila. Spet so ril prijeli in znova je S. G. ustalo zbežati. Nazadnje sta . e morala priznati premoć ka ;a-binjerjev, ki so dvouco i >-čili jugoslovanskim oblastem. S. G. je, kot trdi sam, končno le srečala pamet. Pela v Alplesu in lepo napreduje. Vzgojitelji obljubam sicer nič" kaj radi ne nasedajo, a ključ) vsemu upajo, da se bo fant umiril. Komaj 13-letni M. U. in njegova druščina so začeli vlam-ljati v avtomobile. Milica jih je nekoč zalotila in jih kaznovala z opominom, ki pa ni dosti zalegel. februarja 1968 so ga drugič zasačili. Mesec dni kasneje je pristal V poboljševalnici v Radečah, kjer se je izučil za vrtnarja. Zdaj bi rad delal, pravi. V, j školji Loki mu že iščejo pri- J merno zaposlitev. i S. G. in M. U. sta, podobna i kot toliko drugih, žrtvi oko- ; lja in neurejenih družinskih razmer. Skupnost jima pomaga prebijati začarani krog prestopkov, ki ju je omrežil. Bo uspela? Kdo ve! Del odgovora re brez dvoma skriva v obeh fantih, v njunih glavah, ki morata biti dovolj razsodni in trezni, če hočeta premagati zmotno preteklost. I.GuzelJ I 1 reportaža m reportaža 5 reportaža • reportaža g reportaža sami? še mojo ženo! — Ugovarjam, obtoženka bo vso poroto okužila z gripo 1 KRVOSES 32 »Saj to je popolnoma nebistveno!« je dejal Hamilton Burgcr. »Zame ta pogovor nikakor ni nebistven,« je smehljaje odvrnil Mason. »Ugovor gospoda tožilca se odkloni,« je razglasil sodnik Strouse. »Ker je priča že omenila del tega pogovora, naj ga v navzkrižnem spraševanju navede v popolnosti.« »Ukazano mi je bilo samo,« je dejal Farland, »naj grem v motel. To je vse.« »Ali so vas obvestili, kaj boste tam našli?« »Da.« »Kaj torej?« »Truplo.« »Ali ste bili informirani, na kakšen način so izvedeli, da leži tam truplo?« »Da, nekdo je to naznanil.« »Ali so vam povedali kaj podrobnejšega, na kakšen način je bila najdba trupla prijavljena?« »Da, nekdo je telefoniral, ne da bi navedel ime.« »Ali so vam povedali, če je bil anonimni prijavnik moški ali ženska?« Priča se je obotavljala. »Torej?« »Da, bil je ženski glas.« »Hvala vam lepa,« je dejal Mason poudarjeno vljudno. »To mi zadostuje.« Hamilton Burger je nato poklical celo vrsto prič, ki naj bi samo izpričale, da so v mrtvecu spoznale Binneva Denhama in da je v tistem trenutku, ko so truplo obrnili, padla iz plašča krogla revolverja kalibra 38. Končno je proglasil Hamilton Burger: »Kot naslednjo pričo pozivam Mr. Morrlsona Bremsa.« Ko je nastopil Brems in so ga zaprisegli, je Hamilton Burger pokimal svojemu asistentu Vincentu Hadlevu, ki je sedel na njegovo levo stran. Hadlev, gladek kot jegulja in preizkušen borec na procesih, je začel z zasliševanjem lastnika motela. Izpoved priče se je glasila, da je obtoženi prišel 6. aprila okrog enajste ure dopoldne v spremstvu mlade dame v motel in Izjavil priči, da pričakuje še en par iz San Diega in da želi dva apartmaja. On, priča, da mu je nato predlagal, naj drugI bungalov samo rezervira in naj ga potem plača drugi par, ko pride. Obtoženi pa je vztrajal pri tem, da bo poravnal on vse stroške in je najel kompletni dvojni bungalov. »Pod katerim imenom pa se je obtoženec vpisal v prijavno knjigo,« je vprašal Vin-cent Hadlev. »Pod imenom S. G. Wil-fred.« »Z zakonsko ženo?« »Da, z zakonsko ženo.« »In kaj se je zgodilo potem?« »Tja, nato se za oba nisem več kaj posebno brigal. Seveda sem si mislil svoje in . .« »Brez pomena je, kaj ste si mislili,« je dejal Hadlev. »Povejte samo, kaj ste opazili, kaj vam je obtoženec izjavil ali kaj so drugi izjavili o prisotnosti obtoženca.« »Kje naj pa sploh začnem?« »Odgovorite, prosim, na moje vprašanje! Kaj ste opazili?« »No torej, nekaj časa sta bila skupaj v bungalovu, nato je šlo dekle . . .« »Čakajte! Mislili ste Mrs. VVilfred, ne?« »Saj se ni imenovala Mrs. VVilfred!« »Od kod pa veste to?« je dejal Hadlev. »Na prijavnem formularju je bila prijavljena kot Mrs. VVilfred, kajne?« »Da, obtoženec jo je vpisal kot Mrs. VVilfred.« »No, torej! Potem jo, prosim, tudi imenujte Mrs. VVilfred. In kaj se je zgodilo dalje?« Mrs. VVilfred je šla dvakrat ven. Prvič je šla k vhodnim vratom bungalova 15 in mislil sem že, da hoče ...« »Popolnoma postranskega pomena je, kaj ste si mislili. Kaj je Mrs. VVilfred torej storila?« »Vem sicer, da ga je zaklenila, ne morem pa priseči, da bi bil videl, kako je zavrtela ključ. Najbrž torej ne želite, kot mislim, naj ostajam pri tej točki. Vseeno torej, kaj je tam počela — vsekakor je nato šla k vozu, vzela iz njega nekaj zavojčkov in jih nesla v bungalov 16. Kmalu nato je spet prišla ven in si dala opraviti pri omarici za rokavice v avtomobilu. Ker so me tedaj odpoklicali in sem imel opraviti kake pol ure, ne morem reči, kako dolgo se je zadrževala v vozu. Precej kasneje nato sta oba odšla iz bungalova, stopila v voz in se odpeljala.« »Trenutek!« je dejal Hadlev. »Ali je bil kdo pri vozu, preden sta se, kot ste rekli, odpeljala?« »Priseči ne morem na to,« je odvrnil Brems. »Potem ne prisegajte pač. Povejte nam pa, kaj veste in kaj ste videli!« Videl sem, da se je za nekaj minut pred bungalovom 16 ustavila stara drvarnica. Mislil sem, da je to voz onega drugega para in ...« »Kaj ste videli, videli?« »No, da, videl sem pač, da je voz stal tam prav kratek čas. Končno se je spet odpeljal.« »Voz se ni vozil sam od sebe. Nekdo je moral sedeti za krmilom.« »Da, prav imate!« »Ali veste torej, kdo je sedel v vozu?« »To sem zvedel šele kasneje.« »Kdo je bil torej to?« »Tisti Mr. Denham — mož, ki so ga kasneje našli mrtvega.« »Ste videli njegov obraz?« »Da.« »Ali se je ustavil spredaj, pri prijavnem prostoru?« »Ne.« »Ni ustavil tam, ko je zapustil molel?« »Ne, Sir!« »Prav, torej! Zdaj pa se poskušajte po vrsti spomniti na vse, kar se je zgodilo!« »No da, imel sem končno različne opravke. V svojem podjetju se moram brigati za vse mogoče in tako nisem mogel kar naprej ...« »Povejte nam, kaj ste videli, Mr. Brems! Saj nočemo zvedeti od vas vsega, kar se je zgodilo, temveč samo tisto, kar ste videli.« »Torej obtoženec in tisto dekle ...« »Mislite torej žensko, ki je bila prijavljena pri vas kot Mrs. VVilfred?« »Tako je.« »Kaj sta torej počela?« »Precej časa ju nI bilo nazaj. Ko sta se vrnila, se je nedvomno že zvečerilo. Na uro nisem gledal. Zapeljala sta v garažo dvojnega bungalova in ...« »Dovolite! Ali ste med odsotnostjo obeh šli v njun bungalov?« »Da, to sem storil, da bi se nekoliko ogledal.« »Čemu?« »Tja, vidite — kadar se pri meni pojavijo taki pari... pri nas imamo tri cene — cene za stalne goste, cene za turiste in prenočevalne cene. Zamislite si zdaj — pojavi se takle parček. Vsakokrat, ko se odpeljeta, moramo pogledati v bungalov, če se nameravata sploh še vrniti. Če sta pustila prtljago, jo pregledamo — če ni zaklenjena, če hočeš pri takem motelu priti na svoje stroške, moraš pač računati tudi s takimi prehodnimi gosti, ki ostajajo le po nekaj ur. Sitno je in ne posebno zabavno, če moraš hoditi gledat, ali sta zares odšla, splača se pa le.« »Iz tega razloga ste torej tudi šli v bungalov?« »Da, Sir.« »In kaj ste počeli tam?« »Poskušal sem odpreti vrata tako bungalova 15 kakor tudi bungalova 16. Obe sta bili zaklenjeni. »In kaj ste storili nato?« »S posebnim ključem sem odprl vrata in šel v bungalov.« »Katera vrata ste odprli?« »Tista številke 16.« »In kaj ste našli tam?« »Ugotovil sem, da je tisto dekle ... hotel sem reči tista Mrs. VVilfred pustila v bungalovu 16 kovček in torbico. Dalje sem v bungalovu 15 opazil aktovko.« »Ste pogledali v aktovko?« »Da, to sem storil.« »In ste v njej kaj našli?« »Da, revolver.« JI 8) m Radio Poročila poslušajte vsak dan obi, i, 7., 10., 12., 13.. 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6 05., 7., 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 193«. 21. FEBRUARJA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Z ansamblom Jožeta Kampiča — 9.50 Naš avtostop — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Pianist C/iffra igra Liszta — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez zasnežene travnike — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravljica _ 14.25 — Lahka glasba za razvedrilo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje bari-tonist Vladimir. Ružjak — 17.05 Gremo v kino — 1735 Filmska glasba — 17.45 Jezikovni pogovori —18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s Slovenskim instrumentalnim kvintetom — 20.00 Zabavna radijska igra — 20.50 Vedri zvoki — 21.15 Melodija meseca — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 14.05 Revija zabavnih melodij — 15.00 Jazz na drugem programu — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Sobotni mozaik — 1735 Naš podlistek — 17.50 Klavir v ritmu — 18.00 Plesna paleta — 18.35 Ob lahki glasbi — 19.05 Mozaik zabavnih zvokov — 20.05 Ljudje med seboj — 2030 Okno v svet — 20.45 Renesančna in baročna glasba za trobila — 21.15 Operni koncert — 22.30 Noč na golem brdu — 00.05 Iz slovenske poezije nede&ja 22. FEBRUARJA 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 S pianistom Silvom štinglom — 14.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Nedeljski operni stereo — 17.30 Radijska igra — 18.30 Sonata za klavir v h-molu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 — Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Plesna glasba z orkestrom Jack Wblfe — 22.40 Zabavni zvoki iz studia radia Beograd — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 1135 Svetovna reportaža — 13.35 Začnimo s plesom z orkestrom VVerner Mulier — 14.00 S popevkami po svetu — 1435 Revija majhnih ansamblov — 15.00 Izletniški kažipot — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Iz operet in glasbenih revij — 1830 Popevke se vrstijo — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Z velikimi zabavnimi orkestri — 19.40 Pri- i ljubljeni zabavni zbori — 20.05 športni dogodki dneva 1 — 20.15 Večerna nedeljska re- | portaža — 25.25 Izleta gospo- I da Broučka — opera — 22.40 j Iz repertoarja dunajskega komornega orkestra — 00.05 Iz slovenske poezije 23. FEBRUARJA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.45 — Z ansamblom Jožeta Privška — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Kratko siečanje s skladateljem Blažem Arničem — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka |jltlth> s HoUvvvoodskim simfoničnim orkestrom — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljalo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Mali koncert Komornega zbora iz Celja — 16.C0 Vsak dan za vas — 17.05 Oper- j ni koncert — 1?.00 Aktualno- . sti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska od- I da j a Interna 459 — 19.00 j Lahko noč, otroci — 19.15 Minute l ansamblom Mihe Dov-žana — 20.00 Koncert orkestra S'ovenske 1ilharmom je — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavni zvoki iz studia Radia Zagreb — 23.40 Z orkestrom Paul Mauriat Drugi program 14.05 Nenavadni pogovori — 14.25 Z majhnimi ansambli v vedrem ritmu — 15.00 Popevke, ki jih radi poslušate — 16.40 Popevke na tekočem traku — 1735 Z orkestri — 18.00 Znani pevci zabavne glasbe — 1835 Lahka glasba z orkestrom Mantovani — 19.05 Ponedeljkova glasbena skrinja — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.30 Svet in mi — 21.15 Literarni večer — 21.55 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije torek 24. FEBRUARJA 8.05 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 S pianistom Borutom Lesjakom — 9.45 Slovenske narodne v priredbi Emila Adamiča — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Sta-roitalijanska glasba za violončelo in klavir — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udej-stvovanje mladih — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Na poti s kitaro — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Nekaj prizorov iz Ru-salke — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvtdenje — J 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Dorka Skoberneta — 20.00 Prodajalna melodij — 2030 Od premiere do premiere — 21.25 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 22.15 Jusjoslovanska glasba — ' 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavni zvoki iz studia | radia Beograd — 23.40 Godala za lahko noč DrugI program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Lahka glasba za razvedrilo — 15.00 Jazz na drugem programu — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Melodije z orkestrom Jackie Gleason — 18.00 Vrtiljak s p »pevkami — 18.35 Lepi zvoki — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pusti — 20.05 V korak s časom — 20.T5 Naši operni pevci — 21.15 Sfovenška zborovska pesmi — 22.15 Fiandrijski festival 1969 — 00.05 Iz slovenske poezije 25. FEBRUARJA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Pitan s.vL pravljic in zgodb — 925 Iz glasbenih šol — 9.45 Z ;uis seV-nn Alija Sossa — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan 12.10 Iz jugoslovanske operne literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vencek slovenskih narodnih — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital pianista Leona Engel-mana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, i otroci — 19.15 Glasbene raz- | glednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalom jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavni zvoki iz studia radia Zagreb — 23.40 Zaplešimo z orkestrom Bert Ka-empfert Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Majhni ansambli v plesnem ritmu — 15.00 Godala v ritmu — 16.40 Rezervirano za mlade — 1735 Revijski orkester James Last — 18.00 Melodije mediteranskih dežel — 1835 Popevke na sprehodu — 19.00 Šoferjem na pot — 19.10 Panorama zabavnih zvokov — 20.05 Na mednarodnih križpotjih — 20.45 Slovenske narodne pesmi — 21.15 Dve partituri Slavka Osterca — 21.40 Žive misli — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije četrtek 26» FEBRUARJA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 935 Melodije s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današp'i dan — 12.10 Štirje Dvora kavi slovanski plesi — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 čez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pesem »z mladih grl — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Enajsta šola — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana — t6.0O Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč otroci — 19.15 Minule z ansamblom Moj mira Šepet« — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz zakladnice renesančne gjbsbe — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz n'bumov izvajalcev jaz/a — 23.40 Lepe melodije Drugi program T4 05 Pano-ama zabavne glasbe — 15.00 V ritmu današnjih dni — 16.40 Sestanek ob nike-boxu — 17.35 Lahka glasba — 18.00 Od popevke do popevke — 1835 Z orke-Strote Kookie Freeman — 10.00 Fi'mski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti. — 20.05 Naš intervju — 2030 Pričevanja o glasbi — 21.15 Večerni koncert — 22.00 Nemški reemiem za soliste — 00.05 Iz slovenske poezije goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Pesmi in plesi z Balkana — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje vokalni ! kvartet in Mariborski ženski ! kvartet — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz albuma skladb za mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —- 15.40 Simfonični orkester RTV Ljubljana igra Ko-dalvja — 16.00 Vsak dan za vas —- 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 ( Lahko noč, otroci — 19.15 Mi-: nute z ansamblom Henčka I Burkata — 20.00 Poje zbor l Roger VVagner — 20.30 Top-I pops 13 — 21.15 Oddaja o I morju in pomorščakih — 22.15 i Besede in zvoki iz logov do-! mačih — 23.15 Jazz-klub Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 1435 Filmske melodije — 15.00 Popevke za vas — 16.40 Popoldne ob sprejem-\ nikih — 17.35 Zaplešimo z ! majhnimi ansambli — 18.00 Popevke Latinske Amerike — j 18.35 Glasba za razpoloženje I — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 ! Igramo za vas — 20.05 Radij-j ska igra — 21.15 Slovenski trio — 22.00 S francoskih glas-j benih festivalov — 23.25 Kon-' eertantna glasba — 00.05 Iz slovenske poezije V grajski kapeli na loškem gradu med znamenitimi zlatimi oltarji iz Dražgoš bo v soboto, 21. februarja 1970, ob 19.30 koncert vokalnega kvarteta »Ledina« iz Žabnice, ki bo izvajal originalne stare narodne pesmi. Kapela bo ogrevana. 27. FEBRUARJA 8.04 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 935 Z ansamblom Jožeta Kampiča — 9.45 Srbske narodne pesmi — 10.15 Pri vas doma — 1U00 Turistični napotki za tuje Izdaja in tiska CP »Go renjskj tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave Usta: Kranj, Trg revolucij« ) (stavba občinske skupščine! — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1 135. - Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava Usta, ma looglasna in naročniška služba 22-152 - Naročni na: letna 32. polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mah oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% nonusta. Neplačanih Of»----- — objavljamo rogonosec — T V drama, 22.00 ZAR — oddaja ob obisku predsednika Tila, 22.15 Človek s kamero, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) sobota 21. FEBRUARJA 9.05 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Oddaja za prosvetne delavce (RTV Beograd) — 13.00 Svetovno prvenstvo na 90-melrski skakalnici (Evrovizija) — 17.45 TV obzornik, 17.50 Po domače z Veselimi hribovci in starimi Ljubljančani, 18.20 Tartaiin v Alpah — nadaljevanje, 19.15 Mozaik. 19.20 S kamero po svetu, 19.45 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 21.35 Rezervirano za smeh, 21.50 Destrv — serijski film, 22.40 TV kažipot, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 17.20 Poročila 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Narodna glasba 18.20 Otroški spored, 18.35 J. Mac. Fitters, 19.20 S kamero po svetu (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV nedelja 22. FEBRUARJA 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.30 Po domače (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.30 Mozaik, 10.55 Otroška matineja, 10.35 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 15.45 Nogomet Vardar : Radnički (RTV Skopje) — 17.30 Festival mladih, 18.15 Mož s polcilindrom — francoski film, 19.50 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Moje malo mesto — humoristična oddaja, 21.20 Vi-deofon (RTV Zagreb) — 21.35 Športni pregled (JRT) — 22.05 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 22.10 Blede sence, 23.10 TV dnevnik (RTV Beograd) — 23, FEBRUARJA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10 45 Angleščina, (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.Ki Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Snežna kraljica, 18.05 Zlepljena basen, 18.15 TV obzornik, 18.30 Znanost in mi, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Maksimeter (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Veličastni 24. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) -11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 17.15 Veselje v glasbi, 18.15 Obzornik, 18.30 Torkov večer, 19.00 Mozaik, 19.05 Sodobno poslovanje, 19.30 Cesta in mi, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Noč klovnov — švedski film, 22.10 Veselje v glasbi, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) sreda 25. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Oddaja za prosvetne delavce, (RTV Beograd) — 17.20 Oddaja za otroke (RTV Zagreb) — 18.00 Rezerviran čas, 18.30 Obzornik, 18.35 Na sedmi stezi, 19.00 Mozaik, 19.05 Prvi koraki, 19.20 Naša soseska, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Krst pri Savici — predstava SNG, 22.40 Libija — oddaja ob obisku predsednika Tita, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) četrtek 26. FEBRUARJA 9.30 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.50 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.35 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Zapojte z nami, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Zgodbe s popotovanj — serijski film, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu, (RTV Ljubljana) — 19.20 Zabava vas Jerrv Levvis (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Poroča iz računa — češkoslovaška dramska nadaljevanka (RTV Ljubljana) — 22.05 Športni pregled (JRT), 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) 27. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli, 11.00 Angleščina, 14.45 T V v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 David Cooperfield, 18.15 Obzornik, 18.30 Moja domovina — mladinski koncert, 19.00 Mozaik, 19.05 Svet na zaslonu, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Ure groze — ameriški film, 22.30 Malo jaz, malo ti, 23.45 Poročila (RTV Ljubljana). Tržni pregled 'alti*!! Solata 6 do 7 din, radič 10 do 12 din, špinača 9 do 10 din, korenček 2 din, petefšilj 16 din, slive 4 din, jabolka 1 do 1,20 din, fige 8 din, česen in čebula 15 din, hren 9 din, fižol 4 do 5 din, koleraba 2 din, čebulček 3 do 3,50 din, ješprenj 4 din, kaša 5 din, ajdova moka 5 din, koruzna moka 3 din, bela moka 2 din, zdrob 2 din za kg; jajčka 0,70 do 0,80, kokoši in zajci 20 do 30 din, suhe klobase 5 do 6 din za kos; maslo 12 do 13 din, sir-skuta 5 din, orehi 22 do 25 din, grozdje 5 din, suho meso 19 do 28 din, suha slanina 18 din, kisla repa 1,40 din, kislo zelje 1,50 din za kg, smetana 10 do 12 din za liter. Športne prireditve SOBOTA Kranj — Jesenice — V drugem kolu republiške kegljaške lige se bosta ob 16. uri na kegljišču Kranja pomerili ekipi trboveljskega Rudarja in Ljubljane center, na Jesenicah pa kranjskega Triglava in Gradisa iz Ljubljane. Kranjska gora — Na smučiščih Vitranca bo ob 10. uri 19. državno prvenstvo invalidov v slalomu. Zelenica — Za naslov ekipnega pionirskega republiškega prvaka se bodo pomerili učenci osnovnih šol Slovenije v slalomu. NEDELJA Nemil je — Ob 9. uri republiško prvenstvo pionirjev v tekih in tek članov, mladincev, članic in mladink za L memorial Tomaža Beštra. Poljane nad škof jo Loko — Ob 14. uri republiško prvenstvo pionirjev v skokih v okviru I. zimskih pionirskih iger (mlajši pionirji; 20-metrska skakalnica, starejši pionirji; 30-metrska skakalnica). Selca — Prvo republiško prvenstvo z navadnimi sanmi za starejše in mlajše pionirje. Bohinj — Tu bo prvo republiško prvenstvo z navadnimi sanmi za starejše in mlajše pionirke. Kranjska gora — Nadaljevanje državnega prvenstva invalidov. Kranj — Jesenice — Ob 8. uri nadaljevanje v slovenski kegljaški ligi. Zelenica — Ekipno republiško prvenstvo pionirjev v veli slalomu. Podbrezje — Ob 13.30 bodo na prenovljeni 35-metrski skakalnici meddruštvenc skakalne tekme za člane, mladince in pionirje. Prijave sprejemajo do 13. Ure; <-dh) Kranj CENTER 21. februarja amer. barv. VV film PREGANJANI BREZ MILOSTI ob 10. uri, amer. barv. CS film IZKRCAVA-NJE PRI ANZI ob 16., 18. in 20. uri, premiera zah. nem. barv. VV filma NAVIHANCI IZ PRVE KLOPI ob 22. uri 22. februarja amer. barv. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 10. uri, zah. nem. barv. VV film NAVIHANCI IZ PRVE KLOPI ob 13., amer. barv. CS film IZKRCAVANJE PRI ANZI ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma HEROJI PORT APACHA ob 21. uri 23. februarja amer. barv. film HEROJI PORT APACHA ob 16., 18. in 20. uri 24. februarja amer. barv. film HEROJI PORT APACHA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STOR2IC 21. februarja italij. barv. film SENCA SMRTI ob 16. in 20. uri, amer. barv. film REVOLVERAŠI APAŠKEGA KLANCA ob 18. uri L 22. februarja amer. bfflv. film REVOLVERAŠI APAŠKEGA KLANCA ob 14. in 18. uri, italij. barv. film SENCA SMRTI ob 16. in 20. uri 23. februarja amer. barv. film REVOLVERAŠI APAŠKEGA KLANCA ob 16. in 20. uri, franc. barv. film SKRIVNOSTNI LABORATORIJ ŠT. 4 ob 18. uri 24. februarja amer. barv. film DR. NO ob 16. in 20. uri, amer.barv.CS film IZKRCAVANJE PRI ANZI ob 18. uri Cerklje KRVAVEC 22. februarja amer. barv. film SAMO NAPREJ ob 16. in 19. uri Tržič 21. februarja amer. barv. CS film KAKO JE OSVOJEN DIVJI ZAHOD, II. DEL ob 18. in 20. uri 22. februarja amer. barv. CS film KAKO JE OSVOJEN DIVJI ZAHOD, II. DEL ob 15. uri 24. februarja zah. nem. barv. CS film VVINETOU IN APACI ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 24. februarja premiera jug. barv. CS filma BITKA NA NERETVI ob 16. in 19. uri Jesenice RADIO 21.—22. februarja amer. barv. film HEROJI GVADAL KANALA 23. februarja amer. barv. CS film JUGOZAHODNO OD SOMORE 24. februarja franc.-špan. barv. CS film AGENT X 13 Jesenice PLAVŽ 21. —22. februarja franc.-špan. barv. CS film AGENT X 13 23.—24. februarja amer. barv. film HEROJI GVADAL KANALA Kranjska gora 22. februarja liane barv. CS film CUSTER Z ZAHODA Radovljica 21. februarja franc. barv. film BARCICA PO MORJU PLAVA ob 18. uri, amer. barv. film SICILJANSKA BRATA ob 20. uri. 22. februarja franc. barv. film BARCICA PO MORJU PLAVA ob 14. uri, amer. barv. film SICILJANSKA BRATA ob 16. uri, amer. barv. film ZADNJI VLAK IZ KATANGE ob 18. uri, zah. nemški film IŠČEM MOŽA ob 20. uri 23. februarja špan. barv. film NJENA ZADNJA PESEM ob 20. uri 24. februarja amer. barv. film JUNAK ZAHODA ob 20. uri Bled 21. februarja amer. barv. film LOVEC NA KRVAVE NAGRADE ob 17. in 20. uri 22. februarja amer. barv. film LOVEC NA KRVAVE NAGRADE ob 10., 15., 18. in 20. uri 23. februarja angl. barv. film JOANNA ob 17. in 20. uri 24. februarja angl. barv. film JOANNA ob 17. in 20. uri škofja Loka SORA 21. februarja angl. barv, film INTERLUDIJ OD 17.30 in 20. uri 22. februarja angl. barv. film INTERLUDIJ ob 15„ 17.30 in 20. uri 23. februarja italij. barv. film UGRABITEV ob 18. uri 24. februarja amer. barv. film DEČKI PAVLOVE ULICE ob 18. uri Prešernovo gledališče v Kranju SOBOTA — 21. februarja, ob 15.30 za šolo Stane Žagar FIDL-FADL — lutkovna predstava, ob 17. uri za šolo France Prešeren FIDL-FADL lutkovna predstava, gostuje lutkovno gledališče iz Dra-velj. NEDELJA — 22. februarja, ob 9. uri za šolo Simon Jenko, ob 10. uri za IZVEN FIDL-FADL — lutkovna predstava, gostuje lutkovno gledališče iz Dravelj TOREK — 24. februarja, ob 19.30 za red PREMIER-SKI J. P. Sartre: NEPOKO-PANI MRTVECI, gostuje SLG iz Celja. Rešitev 1. APARRI, 7. PEN ATI, 13. POHORSKI ODRED, 15. ANIS, 16. TIK. 17. RESE, 18. TLAKOMER, 21. ATA, 22. MA, 23. SI, 24. EV, 26. EL, 27. APO 29. PLIVADON, 34. ROMA, 36. IVE, 37. OPIS, 39. KRST PRI SAVICI, 42. TAKOLE, 43. TRAJAN. Izžrebani so bili: Rešitev križanke nam je poslalo 86 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado: 30 din prejme Breda Pečjak, Kranj, Kidričeva 24; 2. nagrado: 20 din Tatjana Trilar, Radovljica, Cankarjeva 12 in 3. nagrado: 10 din pa Kozjek Janez, Kranj, Staretova 8. Nagrade bomo izžrebancem poslali po pošti. Nagradna kri zanka VODORAVNO: 1. pripomba o kom, 7. samokolnica, 12. rojstni kraj pred leti umrlega slov. pisatelja Franca Finžgarja, 14. gnus, 15. nemški predlog, 16. izdelovalec omar, 18. grška boginja nesreče, 19. kovanje, 21. ženski pevski glas, 22. pred leti umrli slov. pisatelj, ki zlasti opisuje predzgodovinskega Človeka (»Bobri«, Janez), 24. kratka lesena pipa za kajenje, 26. rudnik črnega premoga v Istri, 27. obmorsko letovišče južno od Rima, 28. kratica gospodarske skupnosti vzhodnoevropskih držav, 29. grobo domače sukno, 31. del voza, 32. »lov. javna in politična delavka iz Celja (Olga), 35. pripovedna Pesem, 36. del stopala, 38. ime in priimek italijanske pesnice, njene zbirke pesmi so »Fatalia«, »Maternita« (1870—1945), 40. Prvi bajeslovni letalec (dalja oblika), 41. priprava za točenje tekočin npr. vina. NAVPIČNO: 1. hrvatski skladatelj, profesor glasbene akademije v Zagrebu od 1922—1961 (»Simfonija Jadrana«, Krsto, 1888—1965), 2. Prešernova balada o ženskarju, pijancu itd., 3. Vrhunski športnik, 4. hudo, temna sila, 5. sovjetski pilot astronavt, ki je dvakrat letel v vsemirje. Pri pristajanju se je smrtno ponesrečil 1967. leta (Vladimir Mihajlovič), 6. hrib pri Beogradu, 7. tuje žensko ime, 8. kratica za »locus sigilli«, 9. Ime zrakoplova, s katerim je poletel italijanski general No-bile na Severni tečaj in se ponesrečil 1928, 10. Izumitelj tiska, tipografije (Johannes, 1400—1468), 11. veliko pristanišče na jugu polotoka Arabije, 13. skrajšano moško ime, 17. visoka gora v Triglavskem pogorju, 20. desni pritok Bordogne v Franciji, ki se izliva v Biskajski zaliv (naša pisava), 23. začetek abecede, 25. italijanski predlog, 26. prvi komandant Juriš-°ega bataljona XXXI. divizije (Ivan), 37. prebivalci stare grške Pokrajine Beocije, 28. plod, 30. del imena ceste, katero je dal zgraditi rim. cenzor Apij Klavdij Slepi med Rimom in Capuo (Via ...), 33. beograjska filmska igralka (Eva), 34. okrajšava *a »četrtek«, 37. avtomobilska oznaka za Turčijo, 39. ime *rke. t Rešitev pošljite do četrtka, 26. februarja, na naslov Glas, Trg revolucije 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. Kulturne vesti BESNICA — Mešani mladinski pevsk} zbor gimnazije iz Kranja prireja jutri, v nedeljo 22. lebrua-,ja, v domu družbenih organizacij Besnica samostojen koncert. Zbor bo vodil proi. Matevž labjan. Razstava slikarskih del Franceta Slane v galeriji na Loškem gradu je zaradi izrednega zanimanja podaljšana do 25. februarja 1970. Galerija je odprta vsak dan od 9.—12. in od 14. do 17. ure. Pred zimskimi sindikalnimi igrami Že prek 200 prija vi jencev Pisali smo že, da je komisija za šport pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju sklenila, da bodo III. zimske sindikalne športne igre v veleslalomu 7. marca na Krvavcu. Pred kratkim smo izve- deli, da priprave normalno potekajo. Za tekmovanje se je prijavilo že prek 200 tekmovalcev iz kranjskih sindikalnih organizacij. Prijave bodo sprejemali še do ponedeljka, 23. februarja. A. ž. Nova vlečnica v Železnikih V Železnikih, na pobočju Strmce, kjer se vsako leto odvija tradicionalni nočni slalom, so minuli četrtek začeli montirati novo vlečnico. Naprava, dolga 300 metrov, je švicarske izdelave. Za 68 tisoč N din jo je kupil SK Alples. Dokler bodo dovoljevale snežne razmere, bo stala v Železnikih, kasneje pa jo namera- vajo prenesti na Sorsko planino, saj se je tamkaj moč smučati do konca aprila. Vlečnica, katere otvoritev je bila včeraj (petek) obratuje tudi ponoči, kajti progo osvetljujejo. V eni uri prepelje 160 oseb, medtem ko bo na Sorski planini zaradi po-ložnejših terenov zmogla kar 200 oseb na uro. -Ig Sindikalno prvenstvo v sankanju Sindikalna organizacija tovarne Plamen iz Krope in TVD Partizan Kropa bosta Meha h i k priporoča V prejšnji številki sem omenil cukanje motorja zaradi svečk. To pa seveda ni edini vzrok, ki bi lahko povzročil cukanje motorja. V sistemu visoke napetosti pri motorju je možnost okvare še na kapi razdelilca, vžigal-ni tuljavi ali rotorju razdelilca. Ugotoviti napako teh elementov brez preizkuševalne naprave pa ni preprosto. Bolje je, da imate vžigalno tuljavo, rotorček in kapo kar v rezervi nekje pri sebi v vozilu. Pri kapi razdelilca se pa včasih da odkriti defekt in celo delno odpraviti. Motor ne dela gladko, svečke ste preverili in menite, da so v redu. Kapo razdelilca od-pnite in preglejte njeno notranjost. Če tok v njej prebija, je včasih sled tega proboja vidna kot temno siva črta. To sled moramo dobro ostrgati (lahko kar z izvijačem) in tako očiščena kapa bo nekaj časa spet vzdržala. Seveda pa jo je treba čimprej nadomestiti z novo. jutri (nedelja) pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta Radovljica priredila sindikalno prvenstvo v sankanju. Start za vse tekmovalce bo ob 10. uri na Peteli-novci. Proga bo dolga tri kilometre z višinsko razliko 300 metrov. Moški in ženske bodo tekmovali v sedmih različnih disciplinah. Po končanem tekmovanju bodo najboljše ekipe dobile pokale, medalje in diplome; vsi tekmovalci pa tudi spominske značke. Tekmovanje bodo pripravili v počastitev 75-letnice tovarne Plamen. Prijave sprejema sindikalna organizacija v Plamenu še danes (sobota). A. 2. Zimska r-iga V zimski odbojkarski ligi so se minulo sredo v predzadnjem — 8. kolu — srečale ekipe Partizana Kranj in Ibi-ja. Ekipa osnovne šole France Prešeren ni prišla na tekmovanje. V srečanju Partizan Kranj : IBI je zmagala ekipa Partizana Z 2:0. Tik pred koncem tekmovanja imajo Veterani 12 točk, Partizan Kranj 8, Iskra 6, Šenčur in IBI 4, Sava 2 in osnovna šola France Prešeren brez točk. V sredo se bodo v zadnjem kolu srečale ekipe Save, Šenčurja in osnovne šole France Prešeren. A. 2. . rezu Med tednom se je pričelo tekmovanje za jugoslovanski hokejski pokal na področju Slovenije. Ker je ekipa Jesenic neposreden finalist,.se za prvo mesto borijo hokejisti Olimpije, Slavije, Kranjske gore, Celja, Tržiča, Velenja in Prevalj. Že prvo kolo je pokazalo, da so največji favoriti igralci Olimpije. Tudi Slavija in Kranjska gora ne bosta imela dosti dela s preostalimi moštvi. Prvi rezultati kažejo, da je tekmovanje kvalitetno precej razdrobljeno. Slavija je v Tržiču premagala domače moštvo s 24:1, Kranjska gora pa Velenje kar s 30:0. — dh Loterija Poročilo o žrebanju srečk 8. kola, ki je bilo 19. II. 1970 Srečke s so zad< končnicami din 80 10 1860 200 74950 500 027580 10.010 650410 10.000 21 10 51571 500 79321 1.010 339841 10.000 709231 10.000 322 50 16592 1.000 42812 500 89552 500 63 10 41803 1.000 89213 500 088193 10.000 392243 10.000 34 30 54 20 11684 1.000 266274 10.000 289014 10.000 25 10 105 100 6355 200 162765 10.000 533515 50.000 737785 10.000 76 20 86 10 50986 510 98326 500 7 6 24967 2.006 95347 506 604257 10.1106 660437 150.006 8 6 . 36203 506 52878 1.006 61348 2.006 071818 10.006 141928 10,006 9 6 71779 506 162739 10.006 327679 10.006 576059 10.006 mesec OD 13 2M6 3.| 1970 murhe Zato se pogumno lotimo razglabljanja o neznanih letečih predmetih, Čeprav se izpostavljamo nevarnosti, da nas bodo proglasili za neresneže. čeprav nam ne bodo verjeli — in to je za nas dobra tolažba —, smo vendar s svojimi razglabljanji v družbi zelo spoštovanih in slavnih ljudi. Neznane leteče predmete so zapazili tako v Ameriki kakor na Filipinih, nad Zahodno Nemčijo in nad Meksikom. Vzemimo, da je 98 odstotkov ljudi, ki so mislili, da vidijo neznane leteče predmete, v resnici videlo oblaste strele, vremenske balone, svojevrstne like oblakov, nova neznana letala ali pa tudi samo nenavadno igro luči in sence na večernem nebu. Ni dvoma, da je tudi skupine ljudi obsedla množična histerija: trdijo, da so videli nekaj, česar sploh ni bilo. Razumljivo je, da je bilo tudi nekaj bahačev, ki so iz umišljenih opazovanj hoteli kovati denar ali v času kislih kumaric skrbeti za pozornost vzbujajoče napise v časopisju, če odštejemo vse spletkarje, lažnivce, histerike in take, ki radi povzročajo razburjenje, ostane še vedno precej velika skupina treznih in deloma strokovno usposobljenih opazovalcev. Preprosta gospodinja se more zmotiti prav tako, kakor kakšen farmar na Divjem zahodu, če pa pripoveduje o svojem opazovanju na primer kakšen izkušen letalski kapitan, je tako pripovedovanje težko odpraviti kot prevaro. Letalski kapitan pozna zračne odseve, oblaste bliske, vremenske balone itd. V določenem časovnem razdobju preiščejo pilote, ali njihovi čuti pravilno reagirajo in prav posebno, ali so njihove oči povsem v redu. Nekaj ur pred vzletom in med samim poletom ne smejo piti alkoholnih pijač. Letalskemu kapitanu ni prav nič do tega, da bi pripovedoval kako letalsko latinščino, ker bi utegnil kaj kmalu izgubiti svojo lepo in dobro plačano službo, če pa o teh pojavih ne pripoveduje samo en letalski kapitan, ampak kar skupina pilotov (med njimi so tudi vojaški piloti), potem je že treba prisluhniti. Ne vemo še, kaj neznani leteči predmeti v resnici so. Ne trdimo, da je dokazano, da so to letala tujih razumnih bitij, čeprav bi mogli le malo ugovarjati taki domnevi. Zal pisec te knjige na svojih svetovnih popotovanjih okoli zemeljske krogle ni imel prilike na svoje oči videti kak neznan leteči predmet. Toda naj sedaj zapišemo nekaj verodostojnih in zajamčenih poročil: Dne 5. februarja 1965 je ameriško obrambno ministrstvo objavilo, da je naročilo posebnemu oddelku za neznane leteče predmete naj preizkusi poročila dveh radijskih vezistov. Moža sta dne 29. januarja 1965 na radarskih zaslonih na letališču v Marvlandu opazila dva leteča predmeta, ki sta se z juga približevala letališču z neverjetno hitrostjo 7680 kilometrov na uro. V višini 50 kilometrov nad letališčem sta predmeta ostro zavila ter hitro zginila iz radarskega dosega. Dne 3. maja 1964 je nekaj ljudi, med njimi so bili tudi metereologi, v Can-berri (Avstralija) opazovalo velik, svetlo sijoč leteči predmet, ki se je pomikal v severovzhodni smeri po jutranjem nebu. Odposlancem organizacije NASA so očividci opisovali, kako se je »ta stvar« opotekala in kako je neki manjši predmet švignil proti večjemu predmetu. Manjši predmet je rdečkasto zažarel in nato ugasnil, medtem ko je večji predmet smotrno letel dalje in v severozahodni smeri izginil opazovalcem izpred oči. Neki metereolog se je obupano vdal: »Vedno sem zasmehoval govorice o neznanih letečih predmetih. Kaj naj rečem sedaj, ko sem sam videl tak predmet?« Dne 23. novembra 1953 so zapazili na radarskem zaslonu na letališčni postojanki Kinross v Michiganu (ZDA) neki neznan leteči predmet. Letalski poročnik R. VVilson, ki je za vajo letel z reaktivnim letalom F-86, je prejel dovoljenje, da lahko zasleduje ta predmet. Vezisti so na radarskem zaslonu opazovali, kako je VVilson zasledoval predmet kakih 160 milj. Nenadoma sta se obe letali na radarskem zaslonu spojili. Na radijske pozive poročnik VVilson ni odgovoril. Naslednje dni so iskalne skupine prečesale vse področje, nad katerim se je ta nepojasnjen dogodek pripetil, in iskale ostanke razbitin ter so preiskale tudi blizu ležeče »Gornje jezero«, če je kaj sledov po olju. Našli niso ničesar. Nikakega sledu ni bilo za poročnikom VVilsonom in njegovim letalom! Erich von Daniken Delo je pred kratkim Izšlo pri Mladinski knjigi I •,. -.-u". . r i tt*r.' (■■ ■" Spomini na prihodnost Dne 13. septembra 1965 je policijski narednik Evgen Bertrand naletel na obvozni cesti v Exetru (Nevv Hampshi-re, ZDA) malo pred prvo uro ponoči na žensko, ki je zmedeno sedela za krmilom avtomobila. Ženska ni hotela peljati dalje in je trdila, da jo je več kot 20 milj daleč spremljal velikanski, rdeče sijoč predmet prav do obvozne ceste 101 in potem izginil v gozdu. Policijski narednik, starejši in trezno misleč mož, si je mislil, da se ženski blede, ko je zaslišal v radijskem telefonskem sprejemniku enako vest od neke druge obhodne straže. Gene Toland, njegov tovariš v glavnem stanu, mu je ukazal, naj se takoj vrne v centralo. Tam mu je neki mlad moški pripovedoval enako zgodbo, kakor mu jo je že povedala ona ženska. Tudi on se je pred rdeče svetlečim predmetom skril v cestnem jarku. Hudo brez volje sta moža odšla na stražarsko obhodno vožnjo v trdnem prepričanju, da se bo vse to neumno čvekanje nekako pametno pojasnilo. Dve uri sta preiskovala okolico in se potem odpravila domov. Pripeljala sta se mimo nekega pašnika, kjer je stalo šest konj, ki so se nenadoma divje razbežali. Skoraj obenem pa je okolico preplavila živo rdeča svetloba. »Tam! Poglejte tja!« je zavpil mladi stražnik. Nad drevjem je v resnici plaval žareče rdeč predmet, ki se je počasi in tiho gibal proti opazovalcem. Prek radijskega telefona je Bernard sporočil svoje- mu tovarišu Tolandu, da pravkar vidi ta prekleti predmet na svoje oči. Sedaj je lesketajoča, se rdeča svetloba zajela tudi ob cesti ležečo farmo in okolišnje griče. Drugo policijsko vozilo z narednikom Davom Hundom se je cvileč ustavilo pri možeh. »Prekleto«, je zajecljal Dave. »Slišal sem, kako ti in Toland razgrajata prek radijskega telefona. Mislil sem si — znorela sta . . . sedaj pa to!« Ko so kasneje te skrivnostne dogodke preiskovali, se je javilo 58 strokovno usposobljenih očividcev, med njimi so bili metereologi in pripadniki obalne straže, torej možje, ki brez dvoma znajo trezno opazovati in ki brez dvoma znajo ločiti med vremenoslovskim balonom in helikopterjem ter med padajočim satelitom in pozicijskimi lučmi kakega letala. V poročilu so stvarni podatki in ne vsebuje nobene razlage o tem neznanem letečem predmetu. Dne 5. maja 1967 je gospod Malliote, občinski predstojnik v Marliensu na Zlati obali, odkril v nekem 623 metrov od ceste oddaljenem deteljišču nenavadno luknjo. Našel je krožno sled s premerom 5 metrov in 30 centimetrov globoko. Iz tega kroga so peljale v vse smeri 10 centimetrov globoke brazdice. Kazalo je, kakor da se je vtisnila v zemljo težka kovinska rešetka. Na koncih brazdic so odkrili 35 centimetrov globoke luknje, kakor da bi se vdrle v zemljo rešetkine »noge«. Posebno čudo je bil fin, violetno bel prah, ki se je nabral v brazdicah in luknjah. Kraj pri Marliensu smo sami pregledali: to ne morejo biti sledovi strahov! Kaj naj si mislimo o teh poročilih? Obžalovanja vredno pa je, kaj napravijo mnogi ljudje in mnoge skrivne (okultne) družbe iz namišljenih opazovanj. Vse to zamegljuje pogled na stvarnost, obenem pa ovira resne znanstvenike, da bi se ukvarjali z resnično dokazanimi pojavi, ker se bojijo izpostaviti se nevarnosti, da bi se osmešili. Pa še dogodek, ki nam ga sporoča naš bratec M. H. z Bleda. Takole piše: »V četrtek (mišljen je četrtek, 12. februarja, 1970) so potniki, ki so okrog 19. ure potovali od Kranja proti Bledu, videli severno od Kranja nenavaden pojav. Spočetka je bilo videti kot vzletajoče letalo, tudi oblika je bila podobna letalu. V predmetu je bilo vgrajenih kakšnih deset luči. Predmet je očividec videl tudi ob 20.30 z Bleda. Ob tem času je bil te severno od Lesc in Begunj. Luči predmeta so bile prodorno rdeče. Pisec piše, da je bilo telo preveliko za\ balon in da predmeta ni mogel gnati veter, saj je v tem času le-ta pihal z Jesenic navzdol. Predmet je letel nekako do 1000 metrov visoko.« Pozanimali smo se na UJV Kranj, pa nam o omenjenem dogodku niso vedeli ničesar povedali. Morda je omenjen po,'av videl tudi kakšen drug bralec, pa ga naprošamo, da nam dogodek opiše. mesec 3.1 1970 HE MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV, DEL »Zadnja dva verza črtajte,« prekine recita-torja pesnik. »Zakaj?« vprašujejo dijaki, ki vedo, kako so solnograški in bavarski duhovniki z nasiljem širili med Slovenci Kristusovo vero. »Zaradi skladnosti nadaljevanja pesnitve,« pojasnjuje svojo zahtevo pesnik, nato pa verzi že pojo o Cirilu in Metodu, ki sta se zaradi preganjanja nemških škofov, ki jim je vera že dolgo pomenila oblast, morala iti zagovarjat k papežu v Rim in se mimogrede ustavila v šti-vanskem kloštru: V Rim je takrat pot vodila Konstantina in Metoda, sta s seboj imela učence, petdeset vseh po številu. In s seboj sta še imela evangelije in liste in obredne svete knjige. Tu v štivanu Konstantin je, kakor gre še zdaj beseda mašo bral iz knjig slovenskih ... »Zgodovina?« se ob sholarjevem poglabljanju v zgodovino slovenskega rodu prižge v Slavku misel, da bi se kasneje tudi sam posvetil študiju zgodovine in postal zgodovinar. Ta misel je podobna nemiru, ki se noče več umiriti. Samo o tem razmišlja, tako da ne sledi več pesnitvi, čeprav se zaplet sholarjeve zgodbe šele začenja z odhodom iz Devina, Ceharjevim prekletstvom, s pesmijo, s katero se poslovi od Jelvice in se vrne na ladjico, ki ga nosi z drugimi proti Benetkam, dokler jih ne ustavi beneška galeja, jih odpelje v Benetke, kjer jih kot ujetnike zapro v ječo, iz katere jih reši šele potres. Slavko komajda posluša verze o čudnem kockarju, s katerim kocka sholar za ,iskro večnosti', ne da bi pomislil, da je to njegova duša. Kocka, da bi pomagal sebi in drugim, pa pride samo do Padove, kjer zboli za kugo, se v strahu pred črno smrtjo zaman zateka k bogu, ki je odvrnil od njega obraz, kar mu pove sam zlodej in se mu ponudi, da ga reši smrti in bolezni, če s svojo krvjo podpiše pogodbo z njim. Vse, kar si zeli, se bo potem uresničilo. Novo lutnjo mu bo dal in z njo in s svojo pesmijo bo ganil slehernega. In sholar si želi srečanja z Jelvico. In res mu zlodej pričara privid Ccharjeve pristave in žalostne Jelvice, obljubljene kaštelanu De Ghibellinu, ki pa je le-ta po zlodejevi napovedi ne bo nikoli imel. Potem pa privid izgine in že pot nese sholarja v daljave proti domačim krajem: V tej zemlji, sin, je naša kri, v njej naše bele so kosti, v njej dušam prej miru ne bo, dokler je ne preorjejo roke iz naših, naših rok in orosi znoj naših je otrok, da bo iz nas pognal vam kruh in z njim bo v vas prišel naš duh. »Lepi, zares lepi verzi,« šepeta profesor Andrej in posluša verze o čudnem romarju, obloženem s težkimi grehi. »To je grof Attcms,« pojasnjuje profesorju pesnik, ne da bi motil potek pesnitve. »Bil je general, ki je imel pri sebi trn iz Kristusove krone. Zato je vselej zmagoval. Bil pa je krut. Nekoč je oblegal neko mesto na Laškem in mu zagrozil, da ne bo prizanesel niti otrokom v materinih telesih, če se mu mesto ne vda. In to je tudi storil, ker se mu mesto ni vdalo. Tako pravi legenda. Celo neko mladenko, ki bi si rada odkupila življenje s polnim predpasnikom zlatnikov, je obglavil z mečem, potem pa pobral zlatnike. Toda od tedaj ni imel več miru. Sele v Rimu je dobil odvezo pod pogojem, da preredi polk papeževih vojakov, zravna svojo fabriko v Trenti z zemljo in na njenem mestu sezida cerkev, v njene stopnice pa vzida Kristusov trn. Tako legenda, ki sem jo po svoje porabil za pesnitev, »šepetaje razlaga pesnik, neki dijak pa že bere o sholarjevi poti v svet tostran Mata-jurja in njegovem počitku v Kredu, kjer ga ljudje, preizkušeni v dolgoletni vojski z Bene- čani, vprašujejo O prihodnosti, sholar pa j ini prerokuje svojo črno prerokbo: Radi, ljudje, bi vedeli, kaj boste še dočakali? O, čujte, strune jočejo, povedati vam hočejo: VSE ČASE REVEŽI OSTANETE, če vsi, prav vsi se ne ganetel Je Mata j ur čudna gora, ga prekopi j i te križema, iz njega privre jezero, prinese čisto vam zlato. Ko Vrh z jeklom pokrijete, vsak dan se v mleku umijete. A če bo Krn razkopan, približa se pregrozen dan, ko bo ognjeno lajalo, smrt čez gore zadajalo... Sam ogenj takrat bo in kri in stiske kot ob koncu dni. IN SE VSE HUJE BO PRIŠLO, ko moškega nikjer ne bo in enega bo žen devet iskalo tu in križemsvet: ko ga od daleč spazijo, po ena k njemu splazijo, a mož, ki upale so vanj, pred njimi le ožgan bo panj! Da, ako tiste dni moža na poti kje se srečata, spregledata se in boga iz dna srca zahvalita, da sta ostala šc živa, ker, kar ji še ostalo bo, pod senco se orehovo zbero in joj med sabo poreko . .. »Res, res, marsikaj se je že zgodilo, a že ttžji časi nas čakajo.« To je glas starega pastirja. Nihče ne ve, kdaj se jim je pridružil, čeprav bi to lahko slišali po zvončklanju črede, ko se je vračala s paše v stajo. Zdaj je med njimi in posluša pesnitev o sholarju do konca, do Jelvičine poroke z morjem, s katerim se je poročila in utonila raje, kakor da bi vzela tolminskega kaštelana De Ghibellina, s tem pa tudi sholarjevo srce zajame občutje nove, neodpustljive krivde: Jelvica je vendar umrla zaradi svoje velike ljubezni do njega, on pa ni ob pravem času prišel, da bi jo rešil Nenavadne dogodivščine kranjskih ribičev Kakšni so ti kranjski vrli ribiči. Na to vprašanje odgovarja gospodar ribiške družine Kranj in star »ribiški maček« Božo Simunac: »Radi lovijo in malo delajo. Kdo jim stopi na rep tako, da so ogroženi njihovi interesi pri lovu, je njihov sovražnik številka ena. Za ribolov jih vedno dobiš, kadar pa je treba delati, Imajo vedno tehtne izgovore, da ni treba delati. Zato nobenemu ne stopim na rep, ker imam rad dobre prijatelje.« Kranjski ribiči pa niso samo to in takšni, za kakršne jih ima gospodar. Spoznal sem, da so izredno prijazni, šaljivi, zgovorni in zbadljivi, posebno takrat, kadar je treba povedati kakšno na račun prijatelja ribiča. Imena, ki jih bom navajal, so resnična. Pri kranjski družini namreč že dalja časa obstoja sekcija podvodnih ribičev. Njen član postane tisti, ki se je pri lovljenju okopal v vodi. čim bolj temeljito in ob čim bolj nenavadnih pogojih se je komu to zgodilo, tem višji položaj v sekciji dobi. Tako jc Filip še danes častni predsednik, ker jc padel v vodo sredi januarja ob petnajstih stopinjah pod ničlo, Marjan pa je dolgoletni tajnik, ker se je temeljit okopal v Savi. Kranjske ribiče prav • tako lahko razdelimo v dve skupini, na tiste, ki pri lovljenju gledajo samo na kilograme in one, za katere je važno število rib. Tako je Tonček znamenit beličar, znamenit zato, ker veliko ujame in mesi vabo kar za vodo. In še nekaj. Ščuke lovi kar na muho. No, v družini imajo tudi nekega Franceljna, ki lovi samo po par kil težke postrvi. Lažje njemu sploh ne prijemljejo. Božo pa je bolj na število udarjen. Zato se je naučil šteti že do par sto, kar je dokazal na mednarodnem tekmovanju na Bledu. Lov, na katerem ne bi ujel vsaj sto rib, se njemu ne splača! Torej, kranjski ribiči so res heroji. Da boste o tem še bolj prepričani, preberite tole o njihovih slavnih podvigih! KO SE JE RIBIČ OŽENIL . .. Stanko Rodc iz Kranja je star ribič. Znan je zaradi svo- je hudomušnosti. Kdaj pa kdaj napiše kaj veselega tudi za ribiško glasilo Ribič. Nam pa je povedal tole: »Ribič se je spri s svojo ženo in sta imela zato »tihi teden«. Ker nista govorila, sta medsebojna sporočila pisala kar na liste. Mož, ki bi šel naslednji dan rad lovit, je napisal ženi: Zbudi me ob petih! Naslednje jutro se je zbudil ob devetih. Besen je skočil pokonci ter se hotel znesti nad ženo, ko je ugledal na posteljni omarici listek z napisom: Vstani, ura jc pet!« NE SULEC, AMPAK LOPATA žarko Fras je že 16 let ribič, zato ni čudno, da mu zgodbic in vicev o ribičih ne zmanjka. Poglejmo dve nje- Gorenjski Kraji in ljudje govi. »1952. leta je bilo veliko snega, ki so ga ljudje prostovoljno kidali. Marsikdo od kidavcev je zaradi prevelike delovne vneme treščil lopato kar v Savo. No, moj prijatelj bi srčno rad ujel sulca. Stalno je bentil: Tolikim otrokom sem pomagal na svet, pa ne bi še sulca privlekel na dan. Tako smo leta 1958, odšli nadenj. Trnke smo namakali v Savi, ko se začne naenkrat prijatelj neznansko dreti: Imam ga! Na pomoč!!! Palica se mu je upogibala, laks se je napenjal in mislili smo, da je res 10 kilogramski »suljo«. Na žalost pa je od snežne akcije ostala v vodi lopata z drobno luknjico, kamor se je zapel prijateljev »cof«. Namesto sulca smo privlekli na dan — lopato. Lepa trofeja, ali ne! Drugič pa je bilo takole, »Pred letom sva z bratom v Ljubljanici pri Cukrarni ujela metrskega sulca, kar je bila za mimoidoče Ljubljančane prava senzacija. Na poti domov sva »tankala« in pozabila, da imava pod pokrovom avtomobila sulca. Uslužbenec na črpalki je med delom naenkrat okamenel pištola mu je padla Iz rok ter zatulil: Kačo, kobro imate v avtu!!!« S TRNKOM UJEL LISICO Ko boste tole brali, boste gotovo dejali: Mato Hudover- nik pa je res tič. Zakaj? 1967. leta je lovil v Mošah pri Trbojah. S seboj je imel psa, ki je naenkrat skočil za lisico, le-ta pa se je potuhnila pod skalo. Mato je, ne bodi len, zamahnil z ribiško palico in z »blinkerjem« zapel lisico za rep in jo stlačil v nahrbtnik. No, Mato je s svojo ribiško palico ujel še marsikaj drugega, na primer kuro. Takole je bilo. Isto leto je lovil belice, pa je videl, kako plava po vodi kokoš, ki jo jc tok vrgel za skalo. Spet je bil Matov trnek tisti, ki je izvlekel kuro na suho. S prijateljem sta jo na kraju samem oskubila in razdelila na pol ter odšla domov. Dragi bralci, če je bila kura vaša last, Matu ne smete zameriti, saj je ujel tudi lisico, ki bi verjetno ugonobila več kur kakor Mato! J. KOŠNJEK GLAS * 16. STRAN Tovariš Ernest Petrič, član slovenskega Izvršnega sveta, se je nedoigo tega vrnil s 6-tedenskega potovanja po Združenih ameriških državah. Ljubeznivo se Je odzval našemu vabilu V več številkah bomo priobčili njegov razgovor z nagimi sodelavci in tako skušali na šim bralcem predstaviti Ameriko. Učiteljica ne ve... Oblikujemo zaključek! Kakšne so posledice takšne lokalne usmeritve? Takšna lokalna usmeritev pogosto povzroča sorazmerno slabo informativ-nost. O svetu, če hočete o Jugoslaviji, sorazmerno slabo vedo. Na svet — s tem sem se pogosto srečal, gledajo kot na svoje Združene države. Govorim seveda o poprečnih Američanih, ne o intelektualcih. Navsezadnje smo — če se ozremo k sebi — tudi mi sorazmerno slabo informirani. Lekalizem. Dejal bi, če se ponovno ozrem na te razmere, nekdo npr. v Sioux Citvu v Iovvi ne bo prelistal Was-hington Post, ampak Sioux City Reporter. Sioux CUy Reporter pa ne bo pisal o Jugoslaviji, o Vietnamu. O Vietnamu morda — zlasti v primeru, če bo kdo npr. iz tega mesta v Vietnamu padel. O mnogočem smo že govorili. Tokrat bi vas zaprosili, da nam, čeprav se bomo k Američanom še vrnili, opišete vsakdanje srečanje, ki pravzaprav lahko označi sodobno Ameriko. Takole na hitro ... No poskusimo. Govoril sem o Sioux Cityu. Ce smo že tam, poizkušajmo tudi zgodbo odkriti v tem mestu. Nekega dne sem bil gost prijetne ameriške družine. Pri večerji je stekla beseda o tem in onem in nenadoma sem povprašal 12-letno hči mojega gostitelja, koliko prebivalcev pa ima vaše mesto? Dekle je ob vprašanju ostalo brez besed in zvedavo pogledala k očetu, inženirju agronomije. Tudi on ji ni mogel pomagati iz zadrege. Skratka, nihče v družini ni vedel, koliko prebivalcev naj bi, vsaj približno, imelo njihovo mesto. Naslednjega dne so h kosilu povabili učiteljico. Med brezskrbnim pogovorom, kakršni j»j pac Qb kosilu, so jo seznanili z mojim včerajšnjim vprašanjem. Pa tudi učiteljica ni vedela odgovora . .. Sa- mo nasmejala se je, ostala od mize, odšla h knjižni polici, vzela najbližji leksikon in mi prebrala odgovor. Ne v opravičilo, ampak v poduk pa mi je dejala: »To verjetno ni pomembno. Dekle, ki ste ji zastavili vprašanje, prvič ne bo večno živelo v tem mestu, drugič pa se ti podatki hitro spreminjajo«. Mislim, da je dekle ravnalo modro. V naših šolah je mnogo preveč faktografije. In mi vsi skupaj smo naravnost čudovito oboroženi z vsakovrstnimi številkami in kot nalašč izobraženi za konverzacijo z Američani ... Toda navsezadnje, kaj imamo od tega, če smo odlični v konverzaciji? Smo nemara zavoljo tega bolj produktivni . . .? Dobro, rekli ste, da poprečen Američan slabo pozna zgodovino, slabo geografijo, a kaj so vam pripovedovali o Jugoslaviji? Dejal bi, da naše dežele ne poznajo, vsaj pretežna večina, po samoupravi, po demokraciji. Poznajo jo po zadnji vojni, poznajo jo po letu 1948, poznajo jo po naših stališčih glede Češkoslovaške in de jati moram, da so ji naklonjeni. Posvetimo se kulturi. To vprašanje ste zastavili široko. Morda bi kulturna prizadevanja današnje Amerike simbolizirali z impozantno gradnjo kulturnega centra v VVashing-tonu, ki nosi ime J. F. Kcnnedvja. Kultura nastaja ... »Kultura po ameriško.« Do danes je kultura skomercializirana. Tako kot vse, je tudi kultura predvsem posel. A vendarle menim, da je bilo nasploh kulture malo ... Ta ugotovitev ni nova, a z njo se strinjam, da so se že od nekdaj Američani prav na tem celovitem področju človekovega snovanja čutili nekam podrejeni. Američani' so kupovali najboljše slikarje, najatraktivnejše muzealijc. Kako so letos potekale Prešernove slovesnosti v Kranlu? Sredi vojne vihre, v prvih dneh leta 1945., ko je cvet našega naroda bil poslednjo, a najbolj krvavo bitko za svobodo in za napredne ideje, ki jih je pesnik nakazal v predzadnji kitici svoje Zdravljice, je bil razglašen 8. februar — obletnica smrti velikega Prešerna — za praznični dan slovenske kulture. Odtlej srno že petindvajset-krat kar se da slovesno počastili Prešernov dan, vseslovenski kulturni praznik. Kako je bilo z nami in v nas ob teh dneh? Ali smo ubrali prave strune, izbrali prave besede, doumeli globlji smisel vsakoletne počastitve pesnikovega dne? Ali ni, sprva tako plamteč, žar že ugasnil, ali niso proslave v teku let že nekako zvodenele, navdušenje poleglo, govori se izrodili v rutino? Sprva — ko smo še vsi bili prežeti od trdo izbojevane svobode in ko še nismo mali-kovali svojega standarda, v katerega smo sedaj tako malomeščansko zagledani — je bilo praznovanje Prešernovega dne zares iskreno. V vseh šolah so bile ta dan pripravljene proslave, I judsk< (-prosvetna društva so se i/kazala z množičnimi kulturnimi prireditvami — z nekako bilanco vseletnega dela, kulturne ustanove so sktis.de ta dan obeležiti s kar najbolj kvalitetnimi manilesLici jami, pač vsaka na svojem področju. Ker je bil 8. februar državno priznan praznik, za šole in za kulturne ustanove celo dela prost dan, je bilo v prvih letih pač samo ob sebi umevno, da so na šolah, na kulturnih ustanovah pa tudi na državnih in občinskih stavbah vihrale slovenske troboj-nice. Kot se za vseslovenski praznik gotovo spodobi. Kako pa je zdaj, po petindvajsetih letih? V večini šol odbrenkajo proslavo že prejšnjega dne, v mnogih kulturnih ustanovah pa bolj mislijo na deja prost dan kot na Prešerna. (Kako hudo je bilo letos nekaterim, ker je 8. februar bil na nedeljo!) Zastava za letošnji kulturni praznik ni vihrala nobena ... Vsaj videl je nisem ... V SVOJI HIŠI Ali smo se vsaj v svoji domači hiši, v Kranju — ki že stoenaindvajset let hrani pesnikovo neiztrohnjeno srce — kaj bolje izkazali? Saj tako radi in s ponosom govorimo, da je Kranj Prešernovo mesto, da je slovenski VVeimar. Da je tako Prešernov kot je Solnograd (Salzburg) Mozartov, kot je Ravenna Dantejeva. Sodbo o tem, ali nam je uspelo tudi letos dostojno počastiti pesnikov spomin, moramo seveda prepustiti poslušalcem, gledalcem, obiskovalcem naših prireditev v Prešernovem tednu. Naša naloga jc le ta, da poročamo. OD 6. DO 15. FEBRUARJA To je čas, v katerem so se I zvrstile počastitve, predava- , nja, razstave, igre in akademije — vse uglašene na Prešernov dan, na kulturni praznik. Najprej, kot jc edino prav, je bila počastitvena slovesnost ob pesnikovem grobu. Bilo je to v petek, 7. februarja, v prvih večernih urah. Plamen v žari je vzplapolal, fanfare so označile začetek letošnjih Prešernovih dni, pevski zbor »France Prešeren« pa je zapel nekaj pesmi nesmrtnega poeta. V tihem mraku se je potem razgubilo tistih nekaj redkih pesnikovih častilcev, ki so čutili potrebo udeležiti se te uvodne slovesnosti. Pogrešali pa smo šolske mladine, ki je v prejšnjih letih ob taki počastitvi napolnila Prešernov gaj in prižigala svečice na Prešernovem, Jenkovem in Ernestininem grobu. Zares neprijeten občutek smo imeli organizatorji, ker ni bilo niti mladine iz bližnje osnovne šole »Simona Jenka«, niti iz osnovne šole »Franceta Prešerna«, nosilke pesnikovega imena. Pa smo nekoč mislili, kako bosta ti dve šoli prevzeli celoten patronat nad grobovoma pesnikov, s čigar imeni se dičita v svojem uradnem naslovu. ■ Istega dne, ob 18. uri, je v renesančni dvorani Gorenjskega muzeja predaval dr. France Koblar o pisatelju F. S. Finžgarju in njegovem delu za Prešerna. Iz Finžgar-jevih del sta brala nekaj odlomkov Mirko Ccgnar in Tone Eržen. Inge Sajovičeva pa je izročila 80-lctniku dr. Ko-blarju šopek in čestitko za visoki življenjski jubilej. — Obisk predavanja je bil nad vse časten, dvorana je bila j popolnoma polna. Po predavanju jc bila v ga- I lerijskih prostorih Prešernove hiše odprta razstava del, prevodov, rokopisov in dokumentarnega gradiva o pisatelju F. S. Finžgarju. Razstava je dobro obiskana. Doslej si jo je ogledalo že 2699 obiskovalcev. Odprta bo do konca meseca. Ob četrt na dvajseto uro je bila v galerijskih prostorih stare Mestne hiše odprta razstava akademskih slikarjev Milana Batiste in Dušana Premrla. — Takoj zatem je bila odprta še razstava na dvorišču Gorenjskega muzeja, kjer so pokazali svoja dela akad. slikarja Henrik Mar-chel in Vinko Tušvk ter akad. kipar Marko Pogačnik. V okvir slovesnosti prvega dne sodi tudi sprejem kulturnih delavcev pri podpredsedniku občinske skupščine prof. Janezu Sušniku, ki jc bil ta dan ob 17. uri. Ob tej priložnosti so bile prvič podeljene gorenjske Prešernove nagrade. Dobili so jih zaslužni občani Škofje Loke, Radovljice, Jesenic. Kranjčana in Tržiča-na to pot ni bilo med odliko- vanci. Prav spodbudna pa ta ugotovitev ni. — Pred slovesnim aktom podelitve nagrad sta igralka Alenka Svetelova in pianist Leon Engelman izvedla krajši kulturni program. V soboto, 7. februarja, na predvečer obletnice pesniko-' vega smrtnega dne je igralska družina Prešernovega gledališča uprizorila Luize Pesjako-ve žaloigro »Prešerin«. Delo je bilo predstavljeno v obliki koncertnega recitala z igranimi vložki, ki ga jc zrežiral Marijan Belina. Premieri, ki je bila ob, pol dvajseti je prisostvovalo 315 oseb, štirim reprizam pa 1098 obiskovalcev. Istega dne, v soboto, 7. februarja, sta se v koncertni dvorani Delavskega doma zvrstili še dve lepi prešernovski proslavi, prvo je pripravila Poklicna šola za kovinsko ini elektro stroko, drugo pa kranjska gimnazija; to jc dobro pripravil in smiselno zrežiral dijak Janez Kovačič. V četrtek, 12. februarja, se je v dvorani Glasbene šole^ predstavila Kranju tržaška • Slovenka, pianistka Neva Merlak-Corrado. Zal je bilo dragocenega daru — umetniško izvajanega koncerta — deležnih le malo Kranjčanov. Niti male dvoranice, ki more sprejeti le 80 poslušalcev, nismo mogli napolniti. To dejstvo nam gotovo ni v čast. Včasih — ko je bil Kranj še maj lino podeželsko mestece' — smo znali bolj ceniti glasbo, posebno če nam jo prinaša mlada slovenska umetnica iz Trsta, gotovo dobrodošla gostja. Kaj hočemo, v eri popevkarslva in šejka je pač tako . . . Istega večera, le dve uri kasneje je bil v renesančni dvorani stare Mestne hiše Večer poezije Bojana Piska. Njegove pesmi je bral igralec Boris Kralj, s kitaro pa je recitatorja spremljal prof. Stanko Prek. V soboto, 14. februarja, je v Prešernovem gledališču priredil koncert vokalne glasbe pevski zbor »Zarja« iz Trbovelj. — Na Primskovcm pa so istega večera v Zadružnem domu pripravili Večer Prešernovih pesmi in gorenjske folklore. — Obe prireditvi sta bili dobro obiskani. V nedeljo, 15. februarja, je Prešernovo gledališče pripravilo prireditev za mladino »Neiztrohnjeno srce«. Mladi recitatorji so brali Prešernove pesmi in pripovedovali anekdote o pesniku. Vsekakor je bil to najlepši — tudi Prešernu najljubši — zaključek letošnjih proslav v naši občini. Črtomir Zoreč Kazen za potep Bil je lep sončen dan. Se ko sem bila v postelji, sem zaslišala pod oknom: »Irena, se greš z mano igrat?« »Kam?« sem dejala zaspano. »Le kam, k meni vendar,« je odgovorila prijateljica. »Počakaj malo, da vidim, če je kdo doma,« sem dejala tiho. Kmalu zatem sem prišla na dvorišče. »Ali ni nikogar?« me je Vprašala Marinka. »Ne. Če bi kdo bil, bi me ne bilo ven,« sem pojasnila. Odšli sva po prašni cesti na njen dom. Kmalu se nama je'pridružila prijateljica Min-ka. Dolgo smo se igrale in kar naenkrat sem opazila, da sonce že zahaja. »Domov moram,« sem rekla boječe. »Očka je gotovo že doma.« Stekla sem proti naši hiši. »Kje si pa bila?« je nad menoj zavpil oče. »Po zvonček sem šla,« sem odvrnila skoraj šepetaje in debela solza mi je spolzela po licu. Očka je medtem poiskal palico in me napodil v hišo. Začela sem glasno jokati. »No, kje si bila?« je z jeznim glasom vprašal oče. Ker nisem odgovorila, me je dal čez koleno in prebunkal. Nobena prošnja ni zalegla. Potem je nenadoma postalo tiho, le moj jok je odmeval po prostoru. »Če se boš še potepala, boš spet tepena,« je nazadnje rekel očka. Za vselej sem si zapomnila, kdaj moram biti donia in da brez dovoljenja ne smem ven. Irena Dolhar, 6. razred os. š. Stanka Mlakarja, -Šenčur Dogodek iz NOB Zgodilo se je med zadnjo vojno v neki vasici na Gorenjskem. Lepega dne so Nemci prinesli čevljarju v popravilo dve vreči obrabljenih čevljev. Dogovorili so se, kdaj lahko pridejo ponje. Seveda so za to zvedeli partizani, četvorica se je preoble-kla v nemške uniforme in dan prej, kot je bilo dogovorjeno, obiskala čevljarja. Vprašali so ga, če je že popravil čevlje, ki so jih ta in ta dan prinesli vojaki, čevljar je ustrežljivo pozdravil: »Heil Hitler! Ja, ja, schon alles fertig.« (Ja, so že popravljeni). »Plačal bo pa že komisar. Jutri vas obišče,« so rekli partizani in odnesli čevlje. Naslednjega dne, tako kot je bilo dogovorjeno, pridejo Nemci, čevljar je kajpak ugotovil, da so ga partizani prevarali. Nič ni namreč zaleglo razlaganje, da so obutev že prejšnji dan odnesli nemški vojaki. Nemci so rohneli nad čevljarjem, da je bil rdeč kot kuhan rak, potem pa so ga odpeljali v zapor v Radovljico. Franci Seljak, 6. razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor Pomagal sem tovarišu V šoli in doma nam vedno govorijo, da moramo biti otroci med seboj prijatelji, da naj pomagamo drug drugemu, če je potrebno, kajti le tako lahko postanemo dobri sinovi naše domovine. Tudi jaz imam prijatelje. Ne samo med sošolci, ampak tudi v mali vasici na Dolenjskem. Tam živi fant mojih let, ki mu je ime Ciril in sva si najboljša tovariša. Ker živiva daleč narazen, skušava najino prijateljstvo utrjevati s pismi. Med počitnicami pa sva neločljiv par. Skupaj hodiva na izlete, se igrava in včasih narediva kakšno neumnost. Tako na primer sva Sla nekega dne lovit ribe, ne da bi starši za to kaj vedeli. V potoku je kar mrgolelo rib, toda voda je bila globoka. Ker nisva imela trnka, sva lovila kar z roko. Ležala sva ob tolmunu in tipala med koreninami vrbja. Tedaj pa se je Ciril preveč nagnil in padel v vodo. Prestrašen sem skočil za njim in ga zvlekel po Potoku navzdol do plitvine. Čeprav sem bil ves moker, sem bil vesel, da sem pomagal tovarišu, saj bi lahko utonil. Nikoli več ne greva lovit k temu potoku, ker je voda pregloboka in premrzla. Kondi Pižorn, 5. razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor Ptički pozimi Pozimi ptičke zebe in tudi lačni so, saj nimajo kje dobiti hrane. Kadar na zasneženem dvorišču krmim kokoši, se jim pridružijo tudi vrabčki. Spretno skačejo sem ter tja in iščejo kaj za pod kljun. Kadar nič ne najdejo, se žalostno, s praznimi želod-čki, vrnejo med golo vejevje bližnjih dreves. Večkrat sem jih že opazovala in se nekoč domislila, da jim lahko pomagam. Stekla sem v kuhinjo in jim na okno nasula prosa. Kmalu so prileteli in začeli zobati. Ko so se najedli, so veselo čivkajoč odleteli. Odslej jim hrano pripravljam vsak dan. Z mojo pomočjo bodo laže preživeli trde zimske dni. Sonja Dri novec, 4. razred os. š. France Prešeren, Kranj Moč med grobovi Spokojna tišina; mir med grobovi; le v daljavi zvonovi tiho pojo, pojo in predirajo gluho temo, sovražno, zloveščo temo, ki lebdi nad grobovi. Nikjer ni luči, svetle, bleščeče luči, ki bi mi kazala pot, pot mimo zmot, mimo vrtinca Zablod. Bojim se teme, ki mc objema s hladno roko, iščem poti, iščem moči, vendar nikogar ni v gluhi toni, nikogar, ki bi rešil me črne noči. Sama sem med grobovi, sama, brez vsake luči, ki bi me branila pred teme valovi. Mihaela Smolkovič, 8. razred os. š. Stane Žagar, Kranj Koline Polletne počitnice sem preživel kar doma. Ker nam zima letos ni bila preveč naklonjena, se nisem mogel smučati. Tega je bila še najbolj vesela naša mama, saj je vedela, da si ne bom zlomil noge, kot sem si jo prejšnje leto. Čeprav nismo imeli snega, sem se počutil prav prijetno. Zaklali smo namreč dva prašiča. Jaz sem ju pomagal držati za noge in rep. Takole je bilo. Že ob sedmih zjutraj jc prišel mesar. S seboj v cekarju je prinesel mesarsko orodje in kratko vrv. Mama je odprla svinjak in eden od prašičev je, nič hudega sluteč, takoj skočil ven. Mesar mu jc z vrvjo povezal noge in odnesli smo ga na stol. Zelo se je branil umreti. Ko je bilo vse končano, sem jaz mešal kri. Medtem je mesar mrtvi živali odrezal glavo in noge, jo dal iz kože, nato pa odstranil slanino. Meso je obesil na klin, da se je ohladilo. Ko je zunaj opral vsa čreva, je prišel v kuhinjo in najprej zamesil krvavice, v katere smo dali tudi kri, potem pa še pečenice. Večino ostalega mesa smo nasolili za salame in šunko. Vsako zimo zakoljemo prašiča. Mesa ne zmanjka vse leto. Jaz najrajši jem klobase. Nikdar jih nimam dovolj. Mama pravi, da bom moral postati mesar, kajti mesarji so vedno siti. Franci Ahčin, 4. razred os. š. Cvetko Golar Trata To je rojstna hiša našega pesnika. Katerega? POŠLJITE ODGOVORE DO SREDE, 25. FEBRUARJA Lepo je bilo v Kr. gori Vse počitnice sem preživel na Olževku. Dnevi so bili brez sonca, pa tudi brez snega, zato sem se odločil za izlet v Kranjsko goro. Že zgodaj zjutraj smo se z dvema avtomobiloma odpravili na pot. Otroci smo med vožnjo vriskali in prepevali od veselja. Sest nas je bilo: Danilko, Matej, Maruška, Katica, Alenka in jaz. Vozili smo počasi in previdno, ker je bila cesta zaledenela. Pot nas jc vodila skozi Naklo in Radovljico. Že od daleč smo zagledali zvonik sv. Marka, ki nas je spominjal na našega velikega pesnika Franceta Prešerna. V zboru smo recitirali sonet O Vrba, srečna draga vas domača... Po spluženi cesti smo nato nadaljevali pot do Jesenic, ki so znane po ve- liki železarni. Kmalu smo zagledali prva smučišča. Na veliki tabli ob cesti je pisalo: Kranjska gora. Vsi srečni smo si nataknili vsak svoje smuči. Sestrična se je z vlečnico odpelje' < na precejšnjo strmino, mi pa smo smučali vsak po svoje. Ljudi se je kar trlo, smučišča so spominjala na mravljišče. Temne pikice so brzele po bregu navzdol in postajale vse večje. Kranjska gora je lepo urejen turistični kraj. Sem prihaja mnogo tujcev, ki so vsi navdušeni nad našimi planinami. To je bil res najlepši dan vseh mojih počitnic. Janez Jocif, 4. razred os. š. Cvetko Golar, Trata Jagode Neko poletno popoldne sva se s sestrično Joži hudo sprla. V jezi sem jo udaril in ona me je zatožila materi. Bal sem se kazni, zato sem vzel skodelico in odšel v gozd Brdo po jagode. Kmalu sem jih našel. Bile so zelo lepe in začel sem jih nabirati. Nenadoma pa, ko je bila skodelica že do polovice polna, sem se spomnil, da ne vem, po kateri poti sem prišel. Brdo sem namreč le slabo poznal. Mračilo se je že, jaz pa še vedno nisem našel poti. Potem sem se odločil in kar na slepo odkorakal skozi gozd. Srce mi je močno bilo, kajti bal sem se gadov, modrasov in drugih kač. Naenkrat pa se je pred menoj pokazala pot. Stekel sem po stezi in čez čas prišel do nekega mo- stu. Tam so fantje lovili ribe. Vprašal sem jih, kje sem. Povedali so mi, da v Hotemo-žah. Od Hotcmož naprej pa sem pot že poznal in hitro prišel domov na Visoko. Bil sem srečen, da se je vse dobro končalo, čeprav sem med tavanjem delno stresel, delno pa pojedel skoraj vse jagode. Raj ko Bakavnik, 6. razred os. š. Stanko Mlakar, Šenčur vezenine Med novimi izdelki tovarne čipk in Vezenin Bled, ki se v zadnjem času uveljavljajo, so tudi dišeče blazinice. To so miniaturne vezene blazinice, polnjene z aromatičnim vložkom sivke ali vrtnice. Prijeten vonj obdržijo eno leto. Uporabljajo se za odišavljenje perila, obleke ali pa jih damo v ženske torbice. Blazinice so obenem tudi odlično sredstvo proti moljem. Marta odgovarja J. K. iz Strahinja — Lepo prosim, če bi lahko za pomlad oziroma poletje narisali nekaj oblek. Obleke naj bodo take, da se jih lahko nosi vsak dan in da pristajajo močnim postavam. Marta odgovarja — Za vas sem narisala tri modele. Dolžina rokavov je odvisna od debeline blaga in pa od tega, v katerem letnem času jo boste nosili. O močnih postavah je bilo v naši rubriki že precej napisanega, vendar naj vam še enkrat na kratko ponovim, kakšni modeli so za vas primerni. Obleke ne smejo poudarjati oblin, pač pa naj ob telesu le rahlo drse. Kostimi ne smejo imeti ozka krila in kratke jopice. Krila naj se ob dnu rahlo širijo, jopica pa naj sega najmanj 20 cm pod pas, najboljša pa je taka, ki pokrije boke. Ce hočete videti bolj vitki, vam lahko pri tem blago zelo pomaga. Izogibajte se enobarvnega svetlejšega blaga, raje izbirajte temnejše barve, ki jih »osvetlite« z belimi dodatki kot so razni ovratniki, Kako starši pomagajo otroku izbirati poklic? Poklicne ielje mladostnikov, ki odhajajo iz osnovne šole lahko razdelimo na več kategorij. Največ učencev ima več želja, ne samo eno. če so te želje vse iz iste panoge, potem je tak fant ali dekle najmanj problematičen. Nekaj primerov: dekle ne ve, ali bi bila razredna učiteljica, predmetna učiteljica ali vzgojiteljica . . . Fant se odloča med avtomehanikom, strugarjem in strojnim ključavničarjem ... Starši naj poizvedo, katera želja je na prvem mestu, kaj bi bil otrok najraje. Če ne dobi mesta za neki poklic oziroma ni sprejet v eno šolo, bo pač kandidiral drugje, kjer zahtevajo pretežno enake delovne sposobnosti in osebne lastnosti. Taki otroci-realisti — bodo to prenesli brez večjih posledic. Če pa so poklici, za katere se fant ali dekle odloča, v različnih strokah, pa se je treba z njim pomeniti, kaj vidi v enem in drugem poklicu, koliko časa že o enem in drugem poklicu razmišlja in kmalu bomo našli vrstni red priljubljenosti poklicev. Treba se je pomeniti o tem, kakšne sposobnosti in lastnosti zahteva ta ali oni poklic, v čem se te lastnosti med seboj razlikujejo in kaj bi sedaj fantu ali dekletu najbolj ustrezalo. Učencev z več poklicnimi željami je na srečo največ. A. Križaj šali, cvetje, nakit, rokavice itd. Gotovo veste, da ne smete obleči obleke z vodoravnimi črtami. Izbirate pa lahko med drobno vzorčastimi blagi, kot so rahlo karirani ali tako imenovani pepita, po- dolžnc črte itd. Vaše obleke naj bodo okrašene s podolž-nimi šivi s svetlejšimi vstav-ki in diskretnimi okraski in nakitom. Primerne so tudi dolge ogrlice — verižice ali bele perle. Modna revija Vezenine Bled Prejšnji teden Je tovarna čipk in vezenin Bled pripravila ob praznovanju 45-letnice svojega obstoja modno revijo za svoje poslovne sodelavce in pa dan kasneje še za člane delovnega kolektiva. Z modno revijo, na kateri so prikazali nekaj več kot sto modelov, je tovarna dokazala, da se lahko tehnološko in oblikovno kosa z evropskimi proizvajalci te vrste. Modeli, ki so jih »ašili v njihovem konfekcijskem oddelku, ne bi zardevali na nobeni evropski modni brvi. Po rekonstrukciji tovarne pa so uvrstili v svoj proizvodni program še vrsto sodobnejših proizvodov kot so diolen loft za obleke in vario jersev. Blaga sta namenjena za dnevne obleke, medtem ko so za popoldneve primerne že dalj časa znane in cenjene zračne čipke in vezeno blago. Ženski svet bo najbrž zelo vesel, če bo lahko na obešalnikih v konfekcijskih trgovinah ali pa v bodočem prodajnem centru Vezenine Bled izbiral med svežimi srajčnimi oblekami iz potiskanega diolen lofta. Te vrste obleke, ki jim nI mar rojstnih letnic, so oblikovalke Vezenin izdelale tudi iz enobarvnega diolen lofta, za vitkejše pa tudi kot tunike k enobarvnim dolgim hlačam. Lepe so bile tudi bele obleke iz omenjenega blaga z vezenimi aplikacijami, primerne predvsem za mlada dekleta, za maturo in ne nazadnje tudi za svečanost pred matičarjem. Marsikdo še vedno ceni vezene bluze ali bluze s klekljanimi vložki. Te Vezenine Bled že dlje časa izdelujejo, nove pa so predvsem tkanine, na katere vezejo. To so nekdaj zelo cenjeni buret, svila, or-gandl, itd. Vezenina je različna — od folklornih, zdaj posebno aktualnih vezenin, pa do atraktivnih fantazijskih vzorcev na moških in ženskih srajcah. Niso pa pozabili tudi na vse, ki zvečer najraje oblečejo romantične bluze. Izkušnje in pa izbrušen okus modnih oblikovalk so ustvarile tudi nekaj izrednih večernih oblek, ki se tako po dragocenosti blaga in kroju lahko merijo le z evropskimi saloni. Iz katerih diktirajo modo. L. ML Zdravnik svetuje Omrzline (II) O zmrznenju v primeri z ozeblinami govorimo tedaj, ko gre za splošno ohladitev telesa. Človek se ohlaja kot lupina in jedro. Najprej se na nizki temperaturi ohladi skorja: koža in podkožje, mišice in okostje, šele nato se ohlaja jedro: možgani, pljuča, srce in trebušni organi. Zato je možno, da je zmrznjeni le navidezno mrtev in ga je moč rešiti s pravilnim oživljanjem. Za zmrznenje je potrebnih več Istočasnih učinkov: temperatura zraka najmanj pod 5 stopinj Celzija, premočna obleka, utrujenost in lakota. Posebej je treba omeniti alkohol, ker razširi kožne žile in pospeši delovanje srca. Zato z znojenjem vinjeni izgublja telesno toploto in lahko zmrzne, čeprav temperatura zraka ni padla pod ničlo. Drugi učinek alkohola je še bolj nevaren: povzroča zaspanost in pri težji zastrupitvi tudi nezavest vinjene osebe .Zato največ ljudi zmrzne na poti od gostilne do doma, posebno še, če prebivajo na samotnem kraju. Zmrznjenca ne smemo imeti za mrtvega, ko ga najdemo, razen če so že vidna znamenja razpadanja. Zato je najbolje, da takoj pokličete zdravnika ali reševalca. Pri nas na Gorenjskem je redko kje daleč do strokovne pomoči, da bi morali sami ogrevati ali oživljati ponesrečenca. Treba ga Je prenesti v sobo ali primerno zatišje in ga odeti, da preprečimo nadaljnjo Izgubo toplote. Prepovedano je masiranje kože in otrplih udov s snegom, tudi z gibanjem udov ne smete poskušati. Ponesrečencu ne smete vlivati v usta vročih čajev ali alkohola, ker se s tem lahko zaduši. Pri zmrznjenem, ki ne diha, poskusimo z umetnim dihanjem na usta. dr. Tone Košir PLANINSKO DRUŠTVO Jesenice razpisuje za Tičarjev dom na Vršiču naslednja prosta delovna mesta: 1 TOCAJKO 2 SERVIRKI 1 PRODAJALKO SPOMINCKOV Zaželjeno je vsaj delno znanje nemščine in italijanščine. Prijavijo se tudi moški. Osebni dohodek po dogovoru in pravilniku društva Prijave pošljite na naslov: Planinsko društvo Jesenice, C. železarjev 1, p p 75. L J l/BL J A /V A • TITOVA 38 TURIZEM I iN GOSTINSTVO ® 314-922,315 342 Vabimo vas na pomladanske izlete: — 28. februarja 5-dnevnl Izlet na razstavo obutvene Industrije v Zurich. — 7. marca Izlet v Udine — Furlanijo. v Grado ob prazniku dneva žena — 8. marcu. —- 21. marca -- 4-dnevnl izlet na strokovni mednarodni sejem kmetijstva in kmetijskih strojev v Verono. — 8. aprila 6-dnevno potovanje za vse preživele internirance ter prijatelje in svojce pokojnih iz taborišča v Buchenvvaldu. —■ 13. aprila 11-dnevno potovanje v Francijo v Lourdes po posebnem programu za romanje. — 18. aprila 8-dnevno potovanje v Beograd, Sofijo In Istanbul z ogledi najlepših zgodovinskih spomenikov na področju Turčijo in Bolgarije. — 23 aprila 11-dnevno potovanje na Sicilijo, znano po blagem podnebju in številnih kulturno-zgodovinskih spomenikih. — 24. aprila 13-dnevno potovanje z avionom v Ameriko — Lu-xembourg, Island, Florida in Bahnmski otoki (posebni pogoji za obisk svojcov). — 24. aprila 10-dnevno tradicionalno potovanje v Holandijo združeno z ogledom cvetlične razstave v Keukenhofu. — 25. aprila 13-dncvno potovanje v tri prestolnice Pariz —• London in Bruxelles. — 25. aprila 9-dnevno potovanje z ogledom zgodovinskih In kulturnih zanimivosti v Italiji: Firenze — Rim — Tivoli — Napoli — Capri — Vezuv — Sorrento — Paestum — Siena. 28. aprila pet dni po severni in srednji Italiji: Verona — Parma — La Spazia — Pisa — Firenze — San Marino — Ravenna. — 28. aprila pet dni po Avstriji In ČSR: Dunaj — Praga — Lienz in ob Donavi do Salzburga. — 29. aprila 3 dni v Pariz z avionom. Po reklamno nizki ceni si boste ogledali lepote in zanimivosti francoske prestolnice z okolico. i- 29. aprila 4 dni po gornji Avstriji: Salzkammergut — Salz-burg — VVolfgansee — Bad Ischl in Dunaj. — 30.4 6-dnevno potovanje v Czestochovvo: Krakovv — Au-•chwitz — Czestochovvo in Dunaj. — 1. maja 4-dnevno potovanje z avionom na ogled francoske metropole In njene okolice — Pari«. — 16. maja 5-dnevno potovanje na Azumo obalo: Genova — Srn Remo — M on te Carlo — Monaco — Niča — Cannes. — 31. maja 19-dnevno potovanje prilagojeno za romarje v turd— Madrid in Fatimo. — 7. Junija 5-dnevno potovanje na obrtniški sejem v Razstava je namenjena gozdarstvu in strokovnjakom lesno Industrije. Na voljo so vam programi za potovanj« v SovjeUko zvezo In Švedsko, Finsko, na esperantski kongres na Dunaju, na Škotsko, po muz«jih v socialističnih deželah. Informacije in prijave sprejemajo vse poslovalnice SAP-LJUBLJANA, Turistagent Maribor in Avtopro-met Nova Gorica. KAJ BOSTE NAŠLI V PAVLIHOVI PRATIKI 1970—207«? 0 Vpliv sedmerih zvezd na človeški značaj in življenjsko usodo % Zakaj smo rojeni v nebesnih znamenjih? 0 Vesoljski stoletni horoskop jf> Pomembnost naše rojstne ure 0 Stoletni koledar 0 Značaj in usoda rojstnega dne 0 Zakonska sreča po ho-roskopsko £ Ali lahko sami uganemo vreme? 0 Kaj povedo ženske oči £ Kaj povedo moške oči 0 Kaj pravi numerologi-ja, najstarejša magična veda na svetu 0 Hiromantija ali prerokovanje z dlani 0 Tabela sreče 0 Sanje vedno nekaj pomenijo 0 Kuhinja prihodnosti 0 Kako se bomo zdravili naslednjih sto let £ Križanke, rebusi £ Pred sto leti — čez sto let £ Risane in pisane šale O Humoreske ŠTIRJE DINARJI SO DROBI2, NE DENAR, ZANJE DOBITE DRAGOCEN DAR! Umrl je Andrej Ribič -Ribičev ata V četrtek dopoldan je na svojem domu v Stražišču umrl Andrej Ribič — Ribičev ata, najstarejši čevljar daleč naokrog. Ribičevega ata, ki je bil star 90 let, so ljudje dobro poznali. Rodil se je 30. novembra 1879 na Kokrici. Starša sta mu že zelo zgodaj umrla, tako da je odrastel pri sorodnikih, še kot mlad fant je v Stražišču odprl svojo čev-ljarno. Med prvo svetovno vojno se je udeležil legendarnega upora v Judenburgu, med zadnjo pa je vseskozi podpiral partizane ter jim izdeloval in popravljal čevlje, še dolgo po osvoboditvi nI odložil kladiva, kajti ljubil je svoj poklic kot le malokdo. Prav do konca je bil čil in živahen, poln zdravega humorja. Pogreb Andreja Ribiča bo danes, v soboto ob 15. uri. Pokopali ga bodo na kranjskem pokopališču. V NEKAJ STAVKIH Bled — Na Bledu so se to zimo potrudili, da so pripravili dovolj zabave za svoje goste. Glasba za ples je vsak dan v kavarni Park hotela, v baru hotela Jelovica, v hali Grand hotela Toplice in v baru Golf hotela. Letošnja zima pa zimsko športnim prireditvam ni bila naklonjena, zato so razumljivo izostale. Jezero dolgo ni zamrznilo, kar se ni pripetilo že več desetletij. Morda bo sedanja ledena ploskev nadoknadila zamujeno. -B. B. Begunje — V Begunjah so ugotovili, da je prišlo v preteklem letu v njihov kraj in okolico letovat več turistov kot prejšnja leta. Blejske hotele so namreč oskrbeli s propagandnim materialom za njihov kraj. Turistično društvo je sklenilo, da bodo tudi v bodoče blejskim hotelom pošiljali kar največ njihovega turistično propagandnega materiala - B. B. Uničene ceste — Letošnja odjuga v januarju in februarju je napravila na cestah precej škode. Na cesti od Jesenic do Kranjske gore v glavnem ni poškodb, ker je bila cesta na novo asfaltirana jeseni, pač pa ima cesta od Kranjske gore do Rateč več poškodb. Veliko lukenj je tudi na glavni cesti od konca Jesenic do novega dela ceste pri Mostah in od Žirovnice do Lesc. Lahko bi rekli, da je najbolj poškodovana asfaltna prevleka na cesti od Lesc do Begunj. Cesta od Begunj do Žirovnice je le malo poškodovana, verjetno zato, ker je na njej manj tovornega prometa. - B. B. Begunje — Turistično društvo Begunje je lani pregledalo najlepše urejene hiše in vrtove v Begunjah. Nekatere so posneli na barvne diapozitive in jih bodo izdelali povečane za albume lastnikov privatnih tujskih sob. Lastnikom najlepše urejenih hiš in vrtov pa so izročili nagrade in diplome. -B. B. Cerklje — Moški pevski zbor Davorin Jenko iz Cerkelj prireja ob obletnici svojega obstoja koncert v nedeljo, 22. i > bruarja, ob 16. uri v avli osnovne šole v Cerkljah. P:cv::am koncerta obsega slovenske, koroške, ruske narodne in um j. ne pesmi. Dirigent je Gabrijel Selan. — L. M. Križe — Na predlog volivcev naselja Križe bo v soboM zvečer ob 18. uri v osnovni šoli Križe zbor vaščanov, na k 1 > rem bo tekel pogovor o kmetijski politiki v tržiški občini) o vlogi kmetijske zadruge, o davčni politiki in o drugih ktne-tijskih vprašanjih. — M. P. Besnica — Prebivalci Besnice in okolice so tudi lani tekmovali v olepšanju hiš in okolice. V zvezi s tem so pri turističnem društvu sestavili posebno komisijo, ki je pregledala vse hiše in izbrala sedem najlepše urejenih. Najbolj prizadevni bodo na občnem zboru dobili knjižne nagrade. — B. B. Jezersko — Turistično društvo Jezersko ima v letošnjem proračunu predvidenih 33.200 din dohodkov in prav toliko izdatkov. S temi sredstvi bodo med drugim skrbeli za olepšavo kraja, postavili nekaj novih in obnovili stare klopi, naročili ponatis prospekta Jezersko, zgradili novo sprehajalno pot ob regulirani Jezernici, uredili sanitarije v avtokampu, kupili še nekaj narodnih noš, del denarja pa so namenili za meritve ter pripravo elaborata za zimskošportne naprave. — B. B. škofja Loka — Delavska univerza v Škof j i I oki je za zimsko sezono pripravila predavanja, ki so namen iona predvsem turistični vzgoji. Izbrane teme so primerne zlasti za razvoj kmečkega turizma. Predavanja bodo v 36 krajih in to predvsem tam, kjer se prebivalci zanimajo za to vrsto turistične dejavnosti. — B. B. škofja Loka — Komisija za izobraževanje pri občinski turistični zvezi v Škofji Loki je med drugim razpravljala tudi o novem prospektu z njihovega področja. Menili so, naj bi v prospekt vključili tudi vse kulturne spomenike in kulturno pomembnejše dogodke v občini. Predlagali so, naj bi vzporedno s tem pripravili še pokrajinski prospekt z letnimi in zimskimi motivi. — B. B. V tržiški občini še približno polovica uporabnikov vodovoda nima vgrajenih merilnih naprav. Občina je sicer odlok o vgrajevanju teh naprav sprejela že leta 1964, za izvedbo pa je bilo odgovorno Komunalno podjetje Tržič. Vendar pa ta dela potekajo počasneje kot je bilo domenjeno. Skupščina občine bo po vsej verjetnosti podaljšala rok za vgraditev vodomerov do konca letošnjega leta. L. M. 2e kakih pet let se prebivalci Mlake in Bistrice pritožujejo nad smradom, ki se širi zaradi sežiganja smeti na smetišču na Mlaki. Vse kaže, da se bo stvar zdaj uredila. Novo odlagališče smeti je predvideno v naravnem jarku pod Seničnem. Za dovoz smeti bo potrebno urediti kakih 300 m ceste, novo lokacijo pa si bo prej seveda ogledala še komisija s sanitarnim inšpektorjem. Lat Razpisna komisija pri Komunalnem podjetju Tržič razpisuje po 88. členu statuta podjetja delovno mesto direktorja Poleg sploš-. ...i čevlje, zabojčke za premog, preproge vseh velikosti, knjižne omare, posamezne vitrine, kotne klopi itd. # Vsi našteti izdelki so proizvod znanih jugoslovanskih proizvajalcev pohištva: MEBLA iz Nove Gorice, RADNIKA iz Bosanske Gradiške, BRESTA iz Cerknice, VRBASA iz Banjaluke, GABRA iz Starega trga pri Ložu, BOSNE iz Brčkega, ALPLESA iz Želez- nikov, NOVOPREMA iz Domžal, CRVENE ZVEZDE iz Zemuna, UNE iz Bosanske Krupc in STANDARDA iz Sarajeva. Omenjene tovarne so vodilne med jugoslovanskimi proizvajalci pohištva. « Ob vstopu v ŠIPADOVO trgovino vas pozdravijo prijazni prodajalci in vas sezna- ' nijo z ugodnostmi, ki jih ima- ' te pri nakupu v njihovi pro- j dajalni. Cene so večji del kon- j kurentne in prilagojene trži- , šču. Prevoz kupljenega blaga je brezplačen, če vaše stanovanje nI oddaljeno več kot 30 kilometrov od trgovine. Ce pa stanujete dlje, plačate prevoz sami, in sicer 1,80 dinarjev za kilometer. V trgovini se trudijo, da dostavijo kupljeno blago kar se da hitro, največkrat pa takoj po nakupu. Kupcem nudijo tudi kredit do milijona starih dinarjev za vse izdelke, ki jih je moč dobiti v njihovi prodajalni. Kredit odobrijo takoj, ko prinesete izpolnjen kreditni obrazec. 0 Zanimalo nas je, od kod so kupci. Od vsepovsod. Iz Kranjske gore, Postojne, Logatca, Bohinja, Kamnika, Dolenjske in celo iz Zagreba. Največ jih je seveda iz Kranja in bližnje okolice. Enega od njih smo med obiskom v trgovini tudi zaprosili :i k'" tek razg:ovor. Bil j i ' Vovko iz Kranja. Tc je povedal: »V ŠIF. . jvi trgovini sem že kupil kredenco. Ker sem z njo zadovoljen, sem spet prišel. Pa tudi drugi pravijo, da je prodajalna zelo dobra. Rad bi kupil še visečo kuhinjo. Ce bo ustrezala prostoru, jo bom gotovo vzel. Prodajalci v ŠIPADOVI trgovini so zelo ljubeznivi.« 0 Kaj pa reklamacije na kupljeno pohištvo? Ni jih veliko. Največkrat gre za tovarniške napake, zato reklamacije rešujejo tovarne same. Pobrskali smo po seznamu reklamacij in izbrali dve stranki. Obiskali smo ju in povprašali, kakšen je postopek uveljavljanja reklamacije. Mira Bizaj: »Pri ŠIPADU sem kupila kavč, ki je po sredini počil. Bila je tovarniška napaka. To sem sporočila v trgovino, od tod pa so na napako opozorili tovarno. Ker so v prodajalni hitro ukrepali, sem dokila kaj kmalu nov kavč. Pri ŠIPADU sem kupila tudi omara in sem z njo zelo zadovoljna. Prav tako s po- strežbo v trgovini in dovozom kupljenega blaga. V kratkem nameravam kupiti omarico za če- Ije. Izbrala jo bom v ŠIPADOVI trgovini.« Miloš Ko-Ivutovič: »Kupil sem dnevno sobo, izdelek tovarne »8. oktobar« iz Bečeja. Na videz lepa, samo izdelava je slaba, posebno kavčev. Celotno opremo nameravam v kratkem reklamirati in zahtevati novo. V prodajalni so mi obljubili, da mi bodo pri tem pomagali. V ŠIPADOVO trgovino bom še prišel, vendar izdelkov od tovarne iz Bečeja ne bom več kupil. Z ustrežljivostjo prodajalcev v trgovini pa sem zelo zadovoljen.« % Razen dveh kupcev, ki sta reklamirala, smo obiskali še dva. Prvi nas je prosil, da njegovega imena ne zapišemo. »Na lanskem Gorenjskem sejmu sem kupil otroško sobo in sem z njo zadovoljen. Vse sem pregledal, pa mi je bila tale najbolj všeč. Čeprav je stanovanjska oprema pri nas nasploh predraga, je bila cena pri ŠIPADU še kar zmerna. Ce bom še kaj potreboval, bom najprej zavil k ŠIPADU.« Drugi, ki smo ga obiskali, je bil Franc VVeithauser iz Kranja. Na vprašanje, kako je zadovoljen s pohištvom, kupljenim pri ŠIPADU, nam je odgovoril: »Celotno pohištvo sem kupil v njihovi prodajalni in reči moram, da sem z njim izredno zadovoljen. Tudi s ceno, možnostmi nakupa in prijaznostjo do strank. Preden sem se odločil za nakup pri ŠIPADU, sem obletal vse trgovine, vendar je bil nakup v tej prodajalni še najbolj ugoden. Enako velja za dovoz in montažo. Bili so medno hitri. Ko bom spet kaj kupoval, se bom najprej oglasil pri ŠIPADU.« Zapis o ŠIPADOVI trgovini pove vse. Ce ne verjamete, se oglasite v njihovi prodajalni, cesta JLA 6, v nebotičniku. Pričakujejo vas! — jk Obveščamo cenjene goste, da se s 1. marcem 1970 MLEČNA RESTAVRACIJA PRESELI V DELFIN, Reginčeva 1, Kranj Prodam Ugodno prodam starejšo KOBILO, sposobno za vsako kmečko delo, ali pa zamenjam za mlajšega konja, težkega od 500 do 600 kg. Slovenski Javornik, Terenska 7, Jesenice 491 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Drulovki. Kranj, Breg ob Savi 13 681 Prodam dobro ohranjeno %-basno HARMONIKO, 7 registrov — 3 na basih, znamke melodija tosca. Sifner, Gradnikova 2, Kranj 682 Prodam mlado KRAVO si-mentalko, 9 mesecev brejo in seme črne DETELJE. Podre-ča 54, Medvode 691 Prodam 2 do 3 tisoč kg semenskega KROMPIRJA igor. Visoko 31, Šenčur 714 Prodam skoraj nov globok OTROŠKI VOZIČEK. ' Suha-dolnik, Cirče 16, Kranj 715 Prodam skoraj nov KONTRABAS ali zamenjam za BAS KITARO. Bernik, Šev-Uc' 3; Selca nač Skofjo Loko 716 Prodam zidno OPEKO za garažo. Naslov v oglasnem oddelku 718 Prodam KROŽNO ŽAGO -prirezovalko, razpon 2 m in KOMPRESOR za brizganje barve na enofazni priključek. Kranj, Cesta talcev 10 (Huje) 719 Prodam FILMSKO KAMERO znamke hanimcx M 100 loadmatic s. 8 mm in KINOPROJEKTOR znamke hiru-ttia super 8 mm. Šenčur 41 720 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 40 kg. Velesovo 15, Cer- I kije 721 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO z fcokacijo. Naklo 49 722 Prodam STRUŽNICO stružne dolžine 1600 X 500 mm. Po-renta, Srednje Bitnje 110, Zab.nica 723 Prodam mlado KRAVO s teletom. Ziganja vas 45, Tržič 724 Prodam 6 tsdnov stare PRAŠIČKE. Zalog 53, Cerklje 725 Prodam VRTALNI STROJ za rezanje navojev. Naslov v oglasnem oddelku 726 Prodam dva KAMINA. Va-ljavčeva 18, Kranj 727 Poceni prodam opremljene SMUČI in PANCERJE št. 44. Gorjanc, Planina 20, Kranj 728 Prodam PRALNI STROJ hoovermatic (polavtomatičen) PEč na olje prenorod in POMOLIT za tla 3,80 X 3,60 m. Rugale, Kranj, Kidričeva 3 729 Prodam TRAKTORSKI PLUG (dvobrazdni obračalnik), VPREZNO KOSILNICO derig in SEMENSKI KROMPIR vesna in igor. Moste 78, Komenda 730 Prodam KRAVO s teletom. Mlaka 23, Kranj 731 Prodam TELEVIZIJO ori-on za 400 din in generalno popravljen STROJ FIAT 600. Dernovšek, Rcteče 87, Škofja Loka 732 Prodam VPREZNO KOSILNICO, VPREZNE GRABLJE širine 180 cm (manjše) ali zamenjam za KRAVO. Polica 1, Naklo 733 Prodam 16 mesecev staro TELICO. Starctova 20, Kranj (Cirče) 734 Prodam suhe smrekove, borove PLOHE in DESKE ter PLOHE za betonske opaže. Naslov v oglasnem oddelku 735 Prodam 1000 kg KROMPIRJA vesna za seme. Jezerska cesta 92 a, Kranj 736 Prodam seme CRNE DETELJE, SEMENSKI KROMPIR igor, dizire in saški. -Kašnik, Jezerska cesta 65, Kranj 737 PGD SUHA pri KRANJU prodaj skoraj nov GASILSKI VOZ (prek), enoosno PRIKOLICO za brizgalno in motorno BRIZGALNO ilo 738 Prodam 4 nove GUME 600 x 16. Praprolna polica 19, Cerklje 767 Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko opremo: JEDILNI KOT, železna VRATA za krušno peč in zazidljivi levi ŠTEDILNIK. Zg. Brnik 90, Cerklje 768 Prodam PRIKOLICO za osebni avtomobil. Klane 45, Komenda 769 Prodam semenski KROMPIR zgodnje vrste saški in droban KROMPIR za krmo. Sp. Brnik 33, Cerklje 770 Prodam 5 let starega KONJA. Šmartno 3, Cerklje 771 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 22, Cerklje 772 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE in KOBILO haf-lindar. Zalog 32, Cerklje 773 Prodam pet PRAŠIČKOV, starih 6 tednov. R^aprotna polica 15, Cerklje 774 Prodam mlado KRAVO. Voglje 101, Šenčur 775 Ugodno prodam MOTORNO KOSILNICO znamke ro-tax (avstrijska), nov stroj. Primerna za hribovite predele. Hočevar, Zapoge 6, p. Vodice nad Ljubljano 776 Prodam novo-VODNO ČRPALKO za hišni vodovod. Fojkar, Virmašc 18, škofja Loka 777 Prodam 8 mesecev starega PSA volčjaka. Igličar, Stanc-žiče 25, p. Šentvid nad Ljubljano 778 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke. Orc-har Peter, Predoslje 4, Kranj 779 Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Jama 32, Kranj 780 Kupim Kupim komplet GARNITURO za 15-colski GUMI VOZ. Ponudbe s ceno in opisom poslati na naslov: Poklukar, Poljšica 13, p. Zg. Gorje 739 Kupim 200 m rabljene VRTNE MREŽE. Godič 68, Kamnik 740 Kupim 2 m3 suhih SMREKOVIH PLOHOV. Cerklje 79 741 Kupim mlado TELICO ali BIKCA za pitanje. Orehov-lje 1, Kranj 742 Motorna vozite Prodam KOMPRESOR in FIAT 750 tudi na ček. Mubi Anton, Šenčur 349 743 Kupim karamboliran FIAT 750. Naslov v oglasnem oddelku 698 Prodam AVTO AMI brcak, letnik 1966. Jezeršek Milan, Naklo 160 701 Ugodno prodam malo rabljen, zelo dobro ohranjen AVTO ŠKODA 1000 MB. Naslov v oglasnem oddelku 702 Ugodno prodam zelo dobro ohranjeno ŠKODO 1000 M B deluxe 1968. Vzamem tudi čeke. Ogled v popoldanskem času. Informacije na telefon 85-713 do 14. ure, Trata 5, Škofja Loka 744 Ugodno prodam SIMCO GLS. Sorska cesta 27, škofja Loka 745 Prodam zelo dobro ohranjen AVTO ŠKODA MB. Va-ljavčeva 18, Kranj 746 Prodam skoraj nov moped T-12. Suha 34, Kranj 747 Prodam MOPED. Kokaš Drago, Moša Pijade 44, Kranj 748 Prodam MOPED tomos av-tomatic. Lahovčc 61, Cerklje 782 Ugodno prodam odlično ohranjen osebni AVTO AMI 6 break, letnik 1968. Lahko tudi na ček. Dolenc Franc, Kidričeva 10, Kranj, telefon 22-432 749 Prodam PRIKOLICO za avto (nosilnost 800 kg). Kranj, Ljubljanska 36 a (Orehek) 783 Stanovanja ENOSOBNO, komfortno, novo stanovanje s centralno kurjavo v Ljubljani — Šiška, zamenjamo za večje v Ljubljani ali Kranju. Informacije pri Kancilija, Kranj, Cesta Kokrškega odreda 12a 712 CELJE — LJUBLJANA — KRANJ! Novo komfortno, lepo dvosobno stanovanje s centralno kurjavo v Celju, zamenjamo za podobno ali večje v Ljubljani ali Kranju. Informacije pri Kancilija, Kranj, Cesta Kokrškega odreda 12a, telefon 22-791 713 Iščem SOBO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 753 V starem delu Kranja iščeva ENOSOBNO STANOVANJE. Ponudbe oddati pod »plačava vnaprej« 754 ZAMENJAM komfortno dvosobno STANOVANJE s centralno kurjavo v središču Maribora za enako ali podobno v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 755 Mlajša upokojenka išče PRAZNO SOBO. Ponudbe oddati pod »plača naprej« 756 Prodam DVOSOBNO STANOVANJE v Kranju. Ponudbe oddati pod »takoj vseljivo« 757 Opremljeno SOBO oddam dvema samskima ženskama. Kranj, Kovačičeva 9 758 Kupim VEKEND ali malo HIŠICO, lahko tudi majhno STANOVANJE (sobo in kuhinjo s sanitarijami) od Kranja do Bohinja ali Podkorena, lahko tudi ob morju. Stopar Mirjan, Delavska 39, Kranj 759 Poceni prodam ENOSTA-NOVANJSKO HIŠO, Kranj, Kokrški breg 1 a 781 Mlad zakonski par išče za dve leti v Kranju večjo PRAZNO SOBO s KUHINJO. Ponudbe oddati pod »plačam takoj vnaprej« 785 Prodam vseljivo HIŠO. Starejša — adaptirana. Uredimo dolgoročni kredit. Hrastje 26, Kranj 751 Oddam opremljeno SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 752 Na Gorenjskem kupim starejšo hišo z vrtom ali KMEČKO HIŠO z malo zemlje. Ponudbe oddati pod »gotovina« 750 Zaposlitve VAJENKO, ki ima res veselje do šivanja, po potrebi tudi z vso oskrbo, sprejme takoj krojaštvo Mali, Letence 4, Golnik 708 Iščem KV PRODAJALCA VINA v točilnici Dalmacija Vino Kranj, Jezerska cesta 2 760 Šiviljsko VAJENKO sprejme takoj Valant Mihaela, Golnik 45. Hrana in stanovanje v hiši. Lahko tudi za priuči-tev 761 Avtomehanična delavnica AMD Podnart zaposli honorarno avtokleparja. Ostale informacije se dobijo na sedežu društva. UPOKOJENKO ali DEKLE s popoldansko službo sprejmem za varstvo otrok. Ostalo po dogovoru. Informacije po 3. uri popoldne. Remar, Šenčur 174 762 GOSPODINJO, UPOKOJENKO ali DEKLE, ljubiteljico otrok, iščem k 3-članski družini (deklici 3 in 8 let). Pogoji ugodni, sodobno gospodinjstvo, centralna kurjava. Ing. Premelč, Kranj, Cesta JLA 6/11, nebotičnik 784 Cenjene stranke vljudno naprošam, da pridejo po predmete, pozabljene v frizer* skem salonu Kunstelj, Prešernova 4, Kranj 763 Ostalo Nujno potrebujem 20.000 din POSOJILA za razširitev obrti. Vrnem v dveh letih 25.000 din. Ponudbe oddati pod »garancija-poštena« 764 KOTLE za žganjekuho, vseh vrst izdeluje kvalitetno Kapelj Viljem, bakrokotlar-stvo, Ljubljana, Aljaževa cesta 4, Šiška 327 GOSTIŠČE PRI JANCETU iz Sr. vasi priredi v soboto ZABAVO s PLESOM. Igra trio ORFEJ. Vabljeni! 76$ Kulturno-dramski odsek gasilskega društva češnjica v Bohinju prireja za 8. marec — dan žena proslavo s krU urnim programom, brez obdaritve žena, ker sredstva, ki so namenjena za obdaritev, daruje novi porodnišnici v Banjaluki. GOSTILNA ZARJA TRBO-JE vas vabi v nedeljo, 22. 2. 1970, na ZABAVO. Za razvedrilo bo igral ansambel RUDIJA JEVŠKA. Vabljenil 766 SGP Projekt razglaša licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: osebni avto fiat 1100 telefonsko centralo ISKRA 2/12 konja s komatom in vozom dostavni avto kombi IMV vibromax DDR Interesenti za nakup naj oddajo pismene ponudbe do 26. 2. 70 v tajništvu podjetja. Informacije o vrednostih in prodajni pogoji so interesentom na razpolago v tajništvu podjetja. Smrtna nesreča na Polici V torek, 17. februarja, popoldne se je na Polici pri Kranju pripetila huda prometna nesreča. Iz Kranja proti Polici je peljal voznik osebnega avtomobila Janez Filip iz Ljubljane. Na Polici je prehiteval neznani osebni avtomobil. Medtem pa je z desne strani prečkal cesto Srečko Bole, star 24 let iz Kranja. Voznik Filip je pešca zadel s prednjim delom vozila na levem pasu vozišča. Hudo ranjenega pešca so odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je nekaj ur kasneje umrl. Elra tovarna gospodinjskih aparatov Škofja Loka — Reteče NUDI PROSTE KAPACITETE: 1 V lakirnici za lakiranje s pečno in na zraku sušenim lakom. 2. V navijalnici za navijanje transformatorjev in drugih tuljav. V primeru informacij vas prosimo, da se obračate na prodajno službo podjetja, telefon 85-058. Sveča povzročila požar V torek, 17. februarja, popoldne je začela goreti zgradba KZ škofja Loka v Bukovici. Komisija, ki je raziskovala vzrok požara, je ugotovila, da je poslovodja naročil snažilki, naj s svečo odtaja rezervni ventil vodovodne napeljave. Sveča je gorela okoli tri ure. Medtem pa se je vžgala heraklitna stena. Po vmesnem prostoru heraklit-ne stene se je požar razširil skozi strop v vmesni prostor med zgornjim podom, napolnjenim z oblanci. Snažilka je bila svečo odstranila, vendar ni opazila, da se je stena vnela. Požar, ki se je razširil po celem podu, so pogasili gasilci iz škofje Loke in Bukovice, škode je za 40.000 din. Vlak ga je povozil Zahvala Ob bridki izgubi moža, ata in starega ata Jakoba Malija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mu darovali vence in cvetje, mu izkazali zadnjo čast ter ga v velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Vidicu, dr. šumijevi, g. župniku, sosedom in pevcem za nesebično pomoč, še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sin Franc, hčerki Anica in Marica z družinami Duplje, 16. februarja 1970 Pri nekdanji železniški postaji žabnica je v četrtek, 19. februarja, ob 1,48 brzi vlak iz Ljubljane povozil 48-letne-ga Pavla Roglja iz Kranja. Pokojni je stal na prehodu in se ni umaknil, čeprav ga je strojevodja opozarjal s signali. Za sedaj še ni ugotovljeno, ali gre za nesrečo ali samomor. Obletnica Minilo je leto dni, odkar smo izgubili našega ljubljenega moža, skrbnega očeta in dedka Ludvika Rančigaja še enkrat se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v težki uri in nam še danes s toplo besedo lajšate bolečino. Najlepša hvala kolektivu Kurivo Kranj za vso izkazano pomoč. žalujoči: žena Marija, sinovi Milko, Roman in Odon z družinami Kranj, 21. februarja 1970 Zahvala Ob boleči in prezgodnji izgubi dragega moža in dobrega očeta Janeza Veliovca ribiča se zahvaljujemo inž. Danetu Veselu, Paplerju Stanetu, ribiški družini Kranj in Tržič, delavcem Tek-stilindusa obrat 2, duhovščini, sosedom in znancem ter prijateljem za nesebično pomoč, darovane vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Neutolažljivi: žena Milka, otroci Nadi, Andrejček in Janezek, mama, bratje in sestri Zg. Besnica, Voklo, Trboje, 19. februarja 1970 Zahvala Ob nenadni izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta in strica Matevža Bevka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu podjetja Planika in Elektro Kranj, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, poklonili vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni za tople poslovilne besede č. g. župniku in pevskemu zboru upokojencev. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija in hčerka Marica Kranj, 13. februarja 1970 z družino V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljenn in znancem, da nas je za vedno zapustil v 58. letu starosti naš dobri mož in ata Anton Florjančič Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, 21. februarja, ob 15. uri popoldne iz mrliške vežice na kranjsko pokopališče. žalujoči: žena in hčerka z družino ter drugo sorodstvo Kranj, Tržič, Ljubljana, 18. februarja 1970 V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš oče, stari oče, praded, brat, stric in tast Andrej Ribič Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, 21. februarja, ob 15. uri izpred hiše žalosti, Kranj, Selja-kova 4. žalujoči: družine Ribič, Krt in Benedik ter drugo sorodstvo Kranj, 20. februarja 1970 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 49. letu starosti zapustil naš dragi mož, ljubljeni oče, sin, brat, stric in svak Pavel Rogelj sekalec Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 21. februarja, ob 15. uri izpred mrliške vežice v Kranju. Žalujoči: žena Pavla, hči Metka, sin Matjaž in drugo sorodstvo Primskovo, 20. februarja 1970 Zimska pionirska atletska liga Presenečenje v Šenčurju Samo tri ekipe, ena v konkurenci pionirjev in dve v konkurenci pionirk, so po treh kolih v zimski pionirski atletski ligi Se vedno brez poraza. Prav gotovo pa bo že po naslednjem kolu to število zmanjšano. V četrtem kolu se bosta v najzanimivejšem dvoboju pomerili v obeh konkurencah vodeči moštvi Oš Lucijan Seljak in OŠ Simon Jenko. Prav to srečanje bo Verjetno že določilo nova prvaka letošnjega tekmovanja. V tretjem kolu je prišlo pri Pionirjih do manjšega zapleta- V dvoboju med šolama iz Cerkelj in Preddvora so namreč po soglasju predstavnikov obeh šol in delegata ObZTK Kranj zaradi neprimernega balvana ponovili tekmovanje v suvanju medicinke. Vse pa kaže, da se vodja Oš Preddvor ni hotel sprijazniti s porazom v ponovljenem tekmovanju. V primeru pritožbe bo ° tem sklepal tekmovalni odbor. Sicer pa so pripravili presenečenje predstavniki Šenčur- ja, ki so tekmecem iz OŠ L. Seljak odvzeli točko. Pričakovano zmago je doseglo vodeče moštvo OS S. Jenko v borbi z Oš S. Žagar. Pri dekletih je v vodstvu še vedno Oš L. Seljak, ki ima po dosedanjih rezultatih tudi največje možnosti za osvojitev najboljšega mesta. Na drugem mestu so lanske prvakinje iz OS S. Jenko. Tretje-uvrščena ekipa ima kar tri točke manj in ne more več poseči v boj za najvišjo pozicijo. Tekmovanje osnovnih šol občine Radovljica v veleslalomu in smučarskih tekih 80 nastopajočih Kljub neugodnim snežnim razmeram jc ObZTK Radovljica ob pomoči, DPM izvedla del programa zimskih športnih prireditev v okviru JPI. ■»80 mladih smučarjev je imelo v .Martuljku preizkušnjo v j smučarskih tekih in veleslalomu. Tekmovanje so sicer nameravali izvesti v Begunjah in Gorjah, vendar so ga morali zaradi pomanjkanja snega prestaviti. V veleslalomu so največ priznanj pobrali Predstavniki Oš Radovljica, ki so učenci Alpske šole pri tamkajšnjem smučarskem klubu. Izkazali so se tudi nekateri posamezniki iz osnovnih šol v Bohinjski Bistrici, Lipnici in na Bledu. Tekači so tekli na progi 1000, 2000 in 3000 metrov, ki jo je pripravil trener Lovro Žemva. Zmagovalci: starejši pionirji (3 km): Kordež (Oš Upnica), starejši pionirke (2 km): Lotrič (OS Lipnica), mlajši pionirji (1 km): Jane (OŠ Lesce), mlajše pionirke (1 km): Fister (Oš Lipnica): veleslalom — starejši pionirji so nastopili na 300 m dolgi progi s 15 vratci, ostali pa na 220 m dolgi progi z 10 vraticami: starejši pionirji — Goličič (OŠ Radovljica), starejše pionirke — Vovk (OŠ Bled), mlajši pionirji — Dacar (Oš Radovljica), mlajše pionirke — Župan (Oš Radovljica). Najboljši posamezniki so prejeli medalje, ekipi osnovne šole Radovljica in osnovne šole Lipnica pa spominska pokala. A. čebulj Obnovili so igrišče in skakalnico V soboto so na rednem letnem občnem zboru člani TVD partizan, SD Ivan Stroj ter KUD Tabor iz Podbrezij presedali svoje delo v preteklem letu. Člani Partizana so se Pred dvema letoma združili s lani pa so medse spre-Jcli še strelce. v* Partizanu delujejo štiri e^cije: nogometna, namizno-£niška, smučarska in strelska. Nogometaši tekmujejo z verna ekipama in so iani v gorenjski ligi pri članih za-edli osmo mesto. Pionirji so isti konkurenci trenutno Predzadnji. V Podbrezjah je a nogomet dovolj zanimanja, aJ so lani s prostovoljnim elom obnovili svoje igrišče, rtako delavni so tudi smu-arski skakalci, ki so pred le- tošnjo sezono povečali 25-me-trsko skakalnico, ki sedaj dovoljuje skoke do 35 metrov. Ce lahko pohvalimo nogometaše in smučarje, pa tega ne moremo storiti za igralce namiznega tenisa in strelce. Posebno slednji so nas razočarali. Igralce namiznega tenisa opravičuje le slaba miza, medtem ko strelstvo v Podbrezjah popolnoma propada. V prihodnjem obdobju nameravajo sprejeti v svoje vrste tudi kegljače, ki bodo delovali v samostojni sekciji. Z rednimi treningi in dobrim strelskim kadrom pa bodo skušali izboljšati tudi stanje v SD, ki je bila včasih ena najboljših na Gorenjskem. / x D. Humer Po zmagi nad Ccrkljami je trenutno na tretjem mestu Oš Preddvor. To je vsekakor presenečenje, saj za njo zaostajata lani močnejši ekipi Oš S. Žagar in Šenčur. REZULTATI — pionirji Oš Simon Jenko : Oš Stane Žagar 30 : 19; 20 m: Mrak (SJ) 3,0, Fortuna (SJ) 3,0 (izenačen rekord lige); višina: Pavlin (SŽ) 150, Mrak (SJ) 150; daljina z mesta: Pavlin (Sž) 270 (izenačen rekord lige), Fortuna (SJ) 261; medi-cinka: Lotrič (SJ) 15,79, Rot (SJ) 13,93; plezanje po vrvi: Rot (SJ) 3,6, Jakovac (SJ) 4,1; Oš Šenčur : Oš Lucijan Seljak 25 : 25; 20 m: Vidmar (ŠE) 3,3, Sitar (šE) 3,4; višina: Hafner (LS) 145, Rahne (SE) 135; daljina z mesta: Hafner (LS) 249, Kokalj (LS) 231; medicinka: Kokalj (LS) 13,70, Blagotinjšek (LS) 13,50; plezanje po vrvi: Vidmar (ŠE) 3,7, Sitar (ŠE) 4,0; Oš Cerklje : Oš Preddvor 26 : 24; 20 m: Križnar (PR) 3,2, Močnik (CE) 3,2; višina: Močnik (CE) 145, Marolt (PR) 145; daljina z mesta: Križnar (PR) 245, Perko (CE) 240; medicinka: Pire (CE) 14,31, Berložnik (PR) 13,30; plezanje po vrvi: Spasojevič (PR) 3,7, Perko (CE) 4,2; LESTVICA S. Jenko 3 3 0 0 98:51 6 L. Seljak 3 2 1 0 82:67 5 Šenčur 3 1 1 1 £0:70 3 S. Žagar 3 1 0 2 69:79 2 Cerklje 3 1 0 2 61:89 2 Preddvor 3 0 0 3 58:92 0 REZULTATI — pionirke Oš S. Jenko : Oš S. žapar 32:18; 20 m: Pogačnik (SJ) 3,5, Grobovšek (S2) 3,7; višina: Bura (SJ), Papler (SJ) in Za-vadlov (SZ) vse 130; daljina z mesta: Pogačnik (SJ) 213, šturm (SJ) 212; medicinka: Papler (SJ) 11,65, Mesojedec (SŽ) 10,50; plezanje po vrvi: Kump (SJ) 4,7,.Kreačič (SJ) 4,9; Oš Šenčur : Oš L. Seljak 17:33; 20 m: Jocif (LS) 3,4, Cijak (LS) 3,5; višina: Ozim (LS) 130, Kavčič (LS) 125; daljina z mesta: Ozim (LS) 212, Hafner (LS) 210; medicinka: Jocif (LS) 11,08, Kurnik (ŠE) 10,31; plezanje po vrvi: Kavčič (LS) 5,0, Hafner (LS) 5,2; Oš Cerklje : Oš Preddvor 23:27; 20 m: Markun (Pr) 3,4, Stirn (CE) 3,5; višina: Markun (PR) 125, Anžič (CE) 120; daljina z mesta: Kristanšek (PR)215, Guček (PR) 210; medicinka: Meliken (PR) 9,88, Arko (CE) 9,53; plezanje po vrvi: Bergant (CE) 5,9, Ško-fic (CE) 7,1. LESTVICA L. Seljak 3 3 0 0 97 :53 6 S.Jenko 3 3 0 0 94,5:55,5 6 Preddvor 3 1 1 1 69 :81 3 S." Žagar 3 1 0 2 70 :80 2 Šenčur 3 0 1 2 61 :89 1 Cerklje 3 0 0 3 58,5:91,5 0 Pari četrtega kola (februar) Šenčur : Cerklje, L. Seljak : S. Jenko, S. Žagar: Preddvor. m. Kuralt . Kegljačl Triglava so tudi letos najresnejši kandidati za osvojitev prvega mesta na republiškem prvenstvu. Na sliki z leve: Kordež, Turk, Stare, Česen, inž. Prijon (stojijo); Bregar, Zev-nik, Jereb (čepijo). — Foto: P. Didič. Kranjčani želijo 16. naslov KegljaČi Triglava so dose-daj osvojili 15 naslovov republiških prvakov. Tudi v letošnjem tekmovanju, ki se je pričelo preteklo soboto in nedeljo, želijo ponoviti svoje dosedanje uspehe. Njihove možnosti bomo lahko ocenili Sankači za Selca in Sankaški klub in DPM z Jesenic sta pred nedavnim priredila pri Savskih jamah občinsko prvenstvo v sankanju z navadnimi sanmi za pionirje in pionirke. Zmagovalci so postali: starejši pionirji — Peter-ncl (Mojstrana), mlajši pionirji — Klinar (P. Vo-ranc Jesenice), starejše pionirke — Razinger (T. Cufar, Jesenice), mlajše pionirke — Rožič (Kr. gora). Prvi trije v kategorijah starejših pionirjev in pionirk ter po dva med mlajšimi pionirji in pionirkami bodo v nedeljo sodelovali na I. republiškem prvenstvu, ki bo v Selcah nad Škofjo Loko (pionirji) in Bohinju (pionirke). J. Jelovčan že po prvem nastopu, ki ga bodo imeli danes in jutri na Jesenicah proti ekipi Gradisa iz Ljubljane, ki je prav tako ena od favoritov letošnjega prvenstva. Izvrstni rezultati reprezentantov Turka, Česna in Ambrožiča v Crikvenici kot tudi dobra forma Starca, Kordeža in Vehovca so zagotovilo, da bo Triglav uspešno branil doslej osvojene naslove. Poleg navedenih bodo v ekipi Triglava nastopili še: Stane Bregar, ing. Rihard Prijon, Milan Jereb in Jože Zev-nik. P. Didič Reprezentant Jože Turk bo tudi v letošnjem prvenstvu steber kegljaške ekipe kranjskega Triglava. — Foto: P. Didič. Šah Poraz vodećega V sedmem kolu šahovskega prvenstva Kranja je prišlo do nekaterih nepričakovanih izidov. Tako je Zbil premagal doslej vode-čega Kokotoviča in sam prevzel vodstvo na prvenstveni tabeli. Nepričakovano je izgubil pol točke Zaplotnik, ki se je znašel na tretjem mestu. Ostali rezultati — Fišer : Matjašič 0:1, Ivanovič : Starman 1:0, Valjavec : Rebolj 1:0, partija Požar : Sire je bila prekinjena. V zaostalem dvoboju jc Rebolj premagal Ivanoviča. Vrstni red: Zbil 6, Koko-tovič 5,5, Zaplotnik 3, Ivanovič in Matjašič 4, Marko, Sire in Valjavec po 3,5, Rebolj in Požar 2 točki itd. F. 6. Napoved se je uresničila Morda se še spominjate napovedi dveh Blejcev, da bo Janez Benedik in inž. Bohinc Janez z Bleda — Foto: F. Perdan letos snega in mraza še do- •Taptalnf stroj fe zdelo tak*), • sva začela delati junija lani. Vendar se je delo tako vleklo (vsaj nama se vozilo krstila za »gare«. — Foto: F. Perdan volj. Bilo je to sredi minulega meseca, ko smo v našem časniku zapisali, da bo izhajajoč po dolgoletnih izkuš-njih Blejsko jezero tudi letos zagotovo zamrznilo. No, napoved se je uresničila minuli ponedeljek. Jezero je prekrila okrog 10 cm debela ledena skorja in tako razveselila predvsem domače drsalce pa tudi nekaj tujih gostov, ki so prav ta čas na Bledu. Čeprav je muhasta zima letos precej razočarala blejske turistične delavce in jim podila celo vrsto različnih prireditev predvidenih na zale-dehfilem jezeru, sta končno le prišla na svoj račun vsaj absolvent strojništva Janez Benedik in inž. Bohinc Janez, oba z Bleda. Lani sta namreč s Turističnim društvom z Bleda sklenila pogodbo, da bosta po svoji zamisli sestavila stroj za pluženje snega na jezeru. Stroj — ki je po mnenju nekaterih podoben nekakšnemu »marsovskemu vozilu«. Po tiskovni konferenc! e nadaljnjem razvoju Bleda, kj jo je pripravilo Združeno podjetje Toplice Bled, so se s sanmi najprej peljali časnikarji. Za 3 dinarje pa se bodo vnaprej okrog jezera vozili tudi turisti. — Foto: F. Perdan Kompas investitor novih hotelov v Bohinju in Kranjski gori Turistično in avtobusno podjetje Kompas iz Ljubljane bo precejšen del svojih investicijskih sredstev namenilo izgradnji nekaterih novih hotelskih objektov na Gorenjskem. To Je bila ena izmed glavnih ugotovitev na tiskovni konferenci — bila Je v četrtek v Ljubljani — na kateri so predstavniki tega največjega slovenskega turističnega podjetja seznanili novinarje s pripravami na letošnjo turistično sezono, in- tegracijskimi procesi in investicijskimi naložbami. Nekdanje zdravilišče Stane Žagar v Bohinju je po referendumu v začetku tega meseca postala Kompasova poslovalnica. Po besedah predstavnikov omenjenega podjetja so se za ta korak odločili zaradi večjih možnosti prodaje svojih zmogljivosti, ki se jim odpirajo, če so v okviru močne turistične organizacije. Kompas bo namenil za preureditev hotela Sta- ne Žagar v Bohinju poldrugi milijon dinarjev. S temi sredstvi bodo povečali število postelj od sedanjih 150 na 220, nadalje nameravajo zgraditi avtomatsko kegljišče, prostor za zabavo in parkirni prostor. V načrtu je tudi izgradnja novega hotelskega ob. jekta s 160 ležišči, ki bo povezan s sedanjim poslopjem. Kot računajo, bodo s preure-dltvenhni deli začeli že letos. Poleg novih gradenj v Bohinju bo Kompas že maja letos začel graditi nov hotel B kategorije v Kranjski gori. Nov hotelski objekt bo imel 260 ležišč, avtomatsko kegljišče, sauno, prostor za masažo in kopalnico, ki bo odprta tako pozimi kot poleti. Nov hotel v Kranjski gori bo veljal 300 milijonov dinarjev, odprli pa ga bodo do naslednje zimske sezone. .1 -v« Janeza pa sta ga zaradi precejšnjega truda in dokaj dolgega dela krstila za gare — sta v sredo dopoldne prvič" preizkusila. »Kako sta zadovoljna S strojem?« »Po nekaj vožnjah lahko rečeva, da je prestal presku-šnjo. S pluženjem ne bo nobenih težav. Opremila sva ga namreč z vsemi potrebnimi priključki. Še posebno pa sva zadovoljna, da sva uspela uresničiti tudi zamisel Turističnega društva, da bo stroj lahko vlekel tudi sani, ki so jih naročili nekateri blejski hoteli in se bodo njihovi gostje lahko vozili po zaledenelem jezeru.« Čeprav se o zamisli obeh mladih strokovnjakov z Bleda domačini precej razpravljali (pa tudi šušljali: ,Poča-kajmo, da jezero zamrzne, potem pa . . .'), so bili v sredo vsi presenečeni. Navaden ličkov motor vgrajen v zanimivo karoserijo je z okrog 20 kilometri na uro zlahka vlekel pet sani. Prav tako uspešen pa je bil pri pluženju snega. Razen tega pa bodo z njim lahko tudi. gladili zaledenelo ploskev. Oba Janeza sem poprašal, kaj je botrovalo uresničitvi njune zamisli. »Lani pozimi sva se neko nedeljsko popoldne sprehajala po zaledenelem jezeru; Zaradi dokaj debele snežne odeje pa so bili številni drsalci precej na tesnem. Takrat sva srečala predsednika turističnega društva Poldeta Pernu* ša in mu v šali podrobila, da bi Turistično društvo lahko pripravilo večjo drsalno ploskev. On pa nama je hudomušno odvrnil, naj bi s svojo strokovnostjo poskušala to urediti. Teden dni po tem pa sva Že bila pri njem z načrtom in nazadnje smo podpisali pogodbo.« A. žalar Tokrat za gospodarske organizacije Včeraj se je začel v hotelu Park na Bledu tridnevni seminar za vodstva tovarniških aktivov Zveze mladine, ki ga je organizirala občinska konferenca ZMS Kranj. Razen mladinskih aktivistov sodelujejo na seminarju tudi direktorji nekaterih kranjskih delovnih organizacij in predsedniki ali sekretarji organizacij v podjetjih. Na seminarju bo govoril Slavko Zalokar, in sicer o aktualnih problemih razvoja gospodarstva v občini Kranj, Marcijan Štefan o sporih v delovnih organizacijah in odnosu človek, odgovor* nost In samoupravljanje, Zdravko Troha o metodah političnega dela ter Dagmar šuster o nalogah ZM v delov* nih organizacijah. -J k