21. štev. V Kranju, 21. maja 1904. V. leto. Političen in gospodarski lisi. Vabilo na narocbOi if^^i^^notK, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Obstrukcija v državnem In deželnem zboru. Ko je poslanec Derschatta izjavil na volilnem shodu v Olomucu, da hočejo nemške stranke agresivno nastopili proti češki obstrukciji, zašumelo je naenkrat v vseh strankah desnice v državnem zboru, ki so ntkdaj tvorile železni obroč. Poljaki, ki so razbili staro desnico, so se postavili na Če!o temu gibanju. Naravno je bilo, da so so temu koraku pridružili tudi slovenski poslanci obeh strank, v prvi vrsti «Slovanska zveza». Meseca tebruvarja in marca t. 1. je »Slovenec> posebno živahno povdarjal. da Slovenci tudi na Dunaju podpirajo obstrukcijo, češ, da se doma in zunaj bore za «ljudske koristi*. Ponehala pa je njegova bojevitost maseca aprila, ko se je šlo za volitve v delegacije. Po nemških listih je bilo brati, da se »Slovanska zveza* brani, iti s Čehi čez drn in strn, in taki, ki gledajo za kulise, so trdili, da je bilo to odnehavanje v zvezi s tendencami deželnozborske obstrukcije na Kranjskem. Vendar nas ta premem ba taktike ni posebno zanimala, ker poznamo že davno Ahilejevo peto naše klerikalne delegacije na Dunaju. Dejstvo, da so se diverziji Poljakov pridružili tudi svobodomiselni slovenski poslanci, je dalo «Slovencu« povod, očitati jim nedoslednost, in s posebno emiazo je pisal: Glejte jih nedosledneže, na Kranjskem obsojajo obstrukcijo, na Dunaju pa jo podpirajo. Nam se zdi popolnoma nedopustno staviti v eno smer češko obstrukcijo v državnem zboru z obstrukcijo v deželnem zboiu kranjskem. Nič ni bolj bolelo Nemcev nego besede Dunajevskega, da hoče pokazati, da je mogoče v Avstriji vladati brez njih ali tudi proti njim. Tega Nemci kol niso mogli preboleti in dokazati so hoteli, da se proti njim ne da vladati. Ta dokaz se jim je posrečil. Nič ne pomaga deklamirati, da je bila nemška obstrukcija nemoralna, silovita, revolucijonarna — vspešna je bila in to je glavna stvar. Klika v politiki ni brez pomena, ali odločilna ni vedno, ker v prvi vrsli odločuje dejanska moč. V tem oziru se češka obstrukcija ne more primerjati z nemško. Zadnja je bila brutalna, nje provzročitelji so se trudili dolgo časa, da so v narodovih masah vzbudili zanimanje za ta pokret. Češka obstrukcija pa se sklicuje na etičen moment, da se je vzelo narodu nekaj, kar je že imel, in kar mu gre po temeljnih državnih zakonih. Kljub temu pa danes nihče ne ve, če bo imela uspeh. Če sloni torej češka obstrukcija po svojem začetku na etični podlagi, ima po svojem namenu Še mnogo večji in da'ekosež-nejši pomen. Dokazati ima, ali je mogoče v Avstriji vladati brez ali celo proti Slovanom. Na popolno germaniziranje nenemških narodov v smislu cesarja Jožeta II. ali celo Schmerlinga danes v Avstriji noben razsoden politik ne misli več, toda Nemci hočejo stalno nadvlado nad vsemi nenemškimi narodi. Ko so dokazali, da se brez Nemcev ali celo proti njim ne more vladati, hočejo dokazati, da je tako vladanje mogoče brez ali tudi proti Slovanom. Le Poljakom in Lahom bi privoščili mali sedež pri vladni mizi. S tega stališča imajo Čehi popolnoma prav, ko trde, da s svojo obstrukcijo ne zastopajo le čeških interesov, ampak koristi vseh nenemških narodov in ker so z nami vred prepričani, da bi pomenila konečna zmaga Nemcev tudi konec Avstrije, koristi državne celokupnosti. In ker je Korber v slabi uri obljubil Nemcem, da v narodnostnem oziru ne stori nobenega koraka naprej, če Nemci ne privolijo v to, ker je na ta način postal njihov jetnik, zaraditega je danes njegova vlada le organ nemških tendenc. Nenemški narodi še niso na stališču ravnopravnosti z Nemci in zato je abotno trditi, če na primer Čehi v narodnem oziru kaj zahtevajo, da je to praecipuum. Predno je spravno pogajanje sploh mogoče, morata stati obe stranki na ravnopravnem narodnem stališču ali pa mora bili ena stranka popolnoma premagana. Izhoda iz te zagate ne vidimo druzega, nego da se žrtvuje Korberjeva vlada. Če pa sloni češka obstrukcija na etični podlagi in ima cilj, ki mora biti simpatičen vsakemu Slovanu, se o kranjski obstrukciji ne more trditi niti eno, niti drugo. Kakor znano, začeli so kranjski klerikalci obstruirati edinole zaradi tega, ker pri zadnjih volitvah niso dobili večine, katero so pričakovali in katere bi nujno potrebovali. Pretveza je bila prvo leto splošna in enaka vo- 224 lilna pravica, v drugem letu pa peta kurija, kakor bi jo oni želeli. Namen te obstrukcijo pa je: deželne doklade. Sicer se mnogo govori o «ljudskih koristih*, o zastopanju delavskih slojev, o socijalnem vprašanju, o simpatijah za velike mase ljudstva, celo o krščanstvu in veri, toda mi vemo, da je to le španska stena, za katero se skrivajo pravi nameni. Danes vzdržujejo na Kranjskem obstrukcijo tri ali štiri osebe, in obstrukcija nima prav nobenega druzega pomena, nego dati tem trem ali štirim osebam v roke vajeti. Mi bi našemu kmetu in delavcu privoščili najuzornejši volilni red, ali popolnoma prepričani smo, da bi pri sedanjih razmerah ne bila ta dva ne za las na boljšem, ko bi se podvojilo število njunih zastopnikov. Kmet in delavec bi ne imela nobene besede, kakor jo danes nimata, ko voli kmet 10 poslancev, delavec pa nobenega. Kar se pa tiče smtri te obstrukcije, je povdarjati, da hočeta na mah prevroči vso konstrukcijo obstoječega soci-jalnega reda. To, kar se vrši po vsem svetu le potoni počasne in zelo mučne evolucije, hočejo provzročili na Kranjskem dr. Krek, dr. Šušteršič, in škof Jeglič tako kot pek, ki dene testo v peč in dobi v nekaterih minutah nazaj pečeno zemljo. Iz tega izhaja, da ni prav nič nedoslednega v tem, če kdo podpira češko obstrukcijo na Dunaju, obsoja pa škofovo obstrukcijo na Kranjskem. Prva pomeni idealni in požrtvovalni boj zatiranega naroda za politično samostojnost, druga pa burkanje omejenih političnih svojeglavnežev. Okrajna hranilnica In posojilnica v Škofji Loki. Zadovoljstvom beležimo, da ta zavod stalno napreduje in da je tudi tretje poslovno leto zaključil s prav PODLISTEK. Iz spominske knjige v Vintgarju. V restavraciji v Vintgarju je spominska knjiga, v katero vpisujejo izletniki in obiskovalci Vintgarja svoja imena. Marsikaterega ogledavanje «Šuma» in hoja skozi tesni, drugega pa dobra kapljica v restavraciji navduši tako, da začne kovati pesmi — dobre ali slabe — v proslavo Vintgarja in okolice. Tukaj navedimo nekatere od obiskovalcev iz zadnjih dveh let! Večinoma proslavljajo Vintgar, drugi tudi ožjo domovino. Znani pesnik Aškerc je zapisal nastopne vrstice Vint-garju v pozdrav: Veličastna soteska, romantični kraj! Hej, ti divji in divni slovenski naš raj! Ti grmeči slapovi in ti smeli mostovi in tu struga, globoka skrivnostna in skalna, pa ta Kadovna, čista, kristalna! Ah, ti Vintgar! Kdor videl Tvoj skriti je far, ne pozabi te več nikdar, ver nikdar! Pesnik Anton Medved je posvetil Vintgarju naslednje vrstice: Kako so mirne, hladne te pečine, med njimi slap grmeč izhod odklepa. Tu ruti, duša ti, ki nisi slepa: I motnost, slava, sloboda - vse mine, narava le ostane verno lepa. Drugi se o slapu in o tesneh oglaša takole: Kot deček čul sem že o tebi, o tvojem slapu, divni kraj. Ah srečen jaz. zdaj sem pri tebi in divim se ti, zemski raj. lepim vspehom. Leta 1003 je bilo vseh prejemkov kron 374.752*11 in izdatkov K 369.108*59, torej skupnega denarnega prometa K 743.800-70. Novih zadružnikov je pristopilo 81 z ravno toliko deleži, izstopilo je pa 0 zadružnikov z 11 deleži, koncem 1. 190.') je ostalo 220 zadružnikov, ki so imeli vplačanih: 100 glavnih deležev po K 50- — = K 5.800'—, 1 nepopolni glavni delež K 20-—, 1H1 opravilnih deležev po K 2- = K 302'--, skupaj K 5*682'—. Koncem 1.11)02 je bilo hranilnih vlog K 398.186*10, tekom leta 1903 se je vložilo K 203.045-50, za leto 1903 pa se je kapitalizovalo obresti K 15.266*80, skupaj K G 14.497-90, odštevši v letu 1903 dvignjenih K 146.231 34, znašajo hranilne vloge koncem leta 1903 K 468.266*56, vloženih na 732 knjižic ter je vsaka knjižica vredna povprečno K 039-70. Posojila so znašala koncem leta 1902 K 411.529*85, novih posojil se je izplačalo v letu 1903 K 11(1.307*21, skupaj K 527.837*06, vrnilo pa so je K 53.648*66, koncem leta 1903 imela je torej terjati K 474.188*40 pri 172 dolžnikih in znaša povprečno posojilo na vsakega dolžnika K 2.766*90. Ta posojila so izplačana, in sicer: a) na hipoteke K 338.468*72, b) na menjice K 112.098-96, c) na zadolžnice s poroki K 23.62072, skupaj K 474.188-40. Pri drugih denarnih zavodih jc imela koncem leta 1902 naloženih K 1.869-58, tekom leta 1903 pa je naložila K 65.607-36, skupaj K 67.476*94, dvignila pa kron 61.291*57, ostalo je torej še naloženih K 6.185*37, h katerim so prištete narastle obresti za leto 1903 K 577*84 in znašajo njene naložene vloge koncem leta 1903 kron 6.763.21. Izposojila so znašala koncem leta 1902 K 15.000*— tekom leta 1903 je prejela izposoji! za K 27.SOO*—, skupaj K 42.800-—, vrnila pa K 21.400*—, tako da jih mora leta 1904 vrniti še K 21.400*—, V bilanci za leto 1902 izkazani dobiček K 2.188*57 je porabila po sklepu občnega zbora dne 3. maja 1903 leta tako-le: 1.) Mestni občini v Škofji Loki je darovala za napravo mostu čez Soro v Sovodnji znesek K 400-—. 2.) Vodovodnemu društvu v Školji Loki je dala podpore K 644-29, V slovo si sprejmi zagotovilo, kar srce to ti govorilo: Fozrbil te ne bom nikdar, ti kras slovenski, naš Vintgar! Ali pa: Kje najdeš t«ko iktlovje? Kje teče tako vodovje V Kje šume taki valovi? Kje so podolmi mostovi V Oj bratec, pa reci tedaj, al' ni to pravi zemeljski raj! Drugi zopet piše: Že slavni so pesniki peli krasoti, se divili Vintgarju divji lepoti, in vsak, kdor je tukaj, očaran gre preč, pa kmalo spet prišel bi, srčno želcč. Prekrasni ti kraj naše rodne dežele, iskreno pozdravljamo iz duše te cele! Bog v tvojih najlepši Sloveniji čar, je v šumnih tolmunih poklonil v dar! Da bi rojake navdušil za domače kraje in da bi bolje znali ceniti svoj dom, zapiše izletnik to-le: Oj doni moj pozdrav od todi čez dol in goro skalovito, Slovenec vabi od povsodi sem v to sotesko čudovito. Da bodo tu nje kras spoznali in dom svoj bolj ceniti znali! Znani (eljtonist I. Resman piše: Dom slovenski, zemlja sveta, z vso krasoto si odeta, kdaj, oh, kdaj bo tu tvoj rod tebi; sebi svoj gospod? Lepo se bere tudi naslednja pesmica: K 1.094*29, ostanek K 1.094*28, pa je pridjala splošnemu rezervnemu zakladu, ki je znašal koncem leta 11)02 K 1.124*31. Istemu je tudi v smislu g 3 lit. c) pravil izplačala vstopnine iz leta 11)02 v znesku K 132*—. K temu so prištete še narastle obresti za leto 1903 K 50*58 ter znaša rezervni zaklad koncem leta 1903 K 2.401*17, kateri znesek je naložen na hranilno knjižico št. 571. klasom bilance za leto 1903 znaša čisti dobiček K 4.232*24, o kateri vporabi je sklepal občni zbor. Z ozirom na dejstvo, da se ta zavod krepko razvija in je vsled tega d' lo precej narastlo, sklenilo je načelstvo nastaviti uradnika ter je kot takega imenovalo g. Avgusta Nadilo, kateri je nastopil svojo službo s 1. okt. 1903. Ta zavod je član «Zveze slovenskih posojilnic* v Celju ter se je podvrgel revizijam, katere bode le-ta izvrševala po določbah novega revizijskega zakona od 10. junija leta 1908, drž. zak. it. 133. V Kranju, 21. maja. Volitve v celjski okrajni zastop so končane. Kmetske občine ?o zopet pokazale, da so slovenske. Nemški kandidatje so v teh občinah dobili samo 1 glas proti 51 slovenskim. Okrajni zastop šteje 22 slovenskih in 18 nemških zastopnikov. Državni proračun. Vlada je predložila delegacijam skupni državni proračun za leto 1905. Nove izredne zahteve za armado in mornarico znašajo nič manj kakor 337*9 milijonov kron, katera svota se razdeli na več let. Pač nemalo presenečenje! Iz Macedonije. Dne 14. t. m. se je v Solunu podpisala pogodba med turško vlado in inozemskimi častniki za manedonsko orožništvo. — Bolgarski begunci se neprestano vračajo v Macedonijo. — Turški poslanik v Parizu, Munir paša, je prišel v Zofijo in imel ondi daljše posvetovanje z ministrom zunanjih zadev Petrovom. Potem odide na Ogrsko h knezu Ferdinandu, da mu izroči pozabilo sultana, naj piide obiskat v Carigrad sultana. Knez se vrne v začetku meseca junija zopet domov. Vstaja v Nemški Afriki. Vojna uprava v Berolinu je sklenila, da se število nemškega vojaštva v Afriki zviša Nesrečen, kogar mami tuje zemlje čar, zakriti večno so mu sviti zore. V domači rodni grudi glejmo božji dar, bogastvo naše: jezera in gore. Tudi Nemec občuduje Vintgar, rekoč: Wo rot? Wo Wein? Nur beides zusammen, reines allein, gibt die Reize wieder, sie schildern keine Lieder. V Vintgarju pozabi na skrbi in se mu razjasni obraz, i zato poje: Pohiti večkrat vun na sveži zrak sen v krasno lepi Vintgar! Trenutek vsaj duha moreči mrak izgine. Le ne vrni se ti nikdar! Da porabijo izletniki izprehod skozi Vintgar v zabavo, kažejo vrstice: Prvič godovali mi god v družbi veseli smo tod; da vedno god bil bi jasen kot ti si Vintgar krasen. Marsikateri se navduši šele pri dobri kapljici v restavraciji, ko poje: Die Rotweinklamm ist prächtig, aber das linden wir niederträchtig. Man hat sie genannt nach dem roten Wein, wir linden aber nur Wasser drein. Die Rotweinklamm ist prächtig, aber das linden wir niederträchtig; Man hat sie genannt nach dem roten Wein, wir finden aber nur Wasser drein. Izletnik je vesel, da se je Vintgar odprl: 225 na C000. Vojno ministrstvo je izdelalo novo organizacijo za afriško armado, ki se deli v dva polka, bataljoni pa v tri kompanije. V Vzhodni Prusiji so nakupili 2000 konj. Dopisi. Is Smlednika. V «Lažiljubu> od dne 5. t. m. si je privoščil nek «neznan* dopisnik v dopisu iz Smlednika družbo, ki se zbere komaj vsakega pol leta enkrat v gostilni pri Jošku. Ker je omenjeni dopis resnično kvasičen, ja, kvasičen (tako bi rekel župnik Brence), poglejmo ga bolj natanko. Prvega v tej družbi navaja neznani dopisnik gospoda barona. Vsak Smleščan in tudi dopisnik dobro ve, kako redko zahaja g. baron v gostilne. Dalje se bere v «Lažiljubu», da on lovi po svojih poslancih reveže in pijance, da bi mu naprej pomogli. Kam neki? Gospod dopisunče, morebiti v občinski odbor, kjer ima kot veleposestnik že tako svoje mesto? Da pa reveži raje drže z g. baronom kakor z različnimi župniki, je samoobsebi umevno, saj jim on dosti več pomaga nego Kristusovi namestniki. Resnica pa je, da imajo ljudje, od katerih izvira omenjeni dopis (ki jim pa ne dela posebne časti), najetih več mežnarjev, »Šuštarjev» i. t. d., da hodijo po gostilnah in vlečejo na ušesa, kaj se govori. Dalje pravi neznani dopisnik, da je g. baron izgubil spoštovanje. O joj! Pri kom neki? Ali pri smleškem mežnarju, ali pri neznanem dopisniku? Vsak pošten človek pa pravi, da se g. baronu dela s takimi dopisi največja krivica, in da mu ti dopisi še pridobivajo spoštovanje. — Drugi je g. stražmojster. Tega nam ni treba zagovarjali, ker si bode sam po drugi poti preskrbel zadoščenja za taka nesramna obrekovanja. — Spustil seveda ni neznani dopisnik g. nadučitclja Raptta. O tem pa ne ve druzega povedati, kakor to, da mu njegov liberalizem ne brani jemati cerkvenih kronic za orgljanje. Kdaj se je pa v Smledniku organist plačeval s cerkvenimi kronicami? G. dopisnik, če hočete pisati resnične dopise, informirajte se preje. Zvedeli bi lahko, če še ne veste, da organista plača občina, v kateri je pa tudi nekaj liberalcev, kar priznavate sam. Prašate pa tudi lahko smleškega, zapoškega in druge župnike, kdaj jim je njihov klerikalizem branil jemati Čarobno je lepoto tvojo pretekli čas pokrival odslej pa bodeš slavo svojo zasluženo užival. Ko je lani preteklo deset let, odkar se je Vintgar odprl širnemu svetu, zapel je izletnik v čast županu Jakobu Žumru, ki ima največje zasluge za odprtje Vintgarja in poti skozi njega, naslednjo pesem: Stoletja so čez Vintgar prešumela, nobena živa duša se ni zanj zavzela za krasoto te soteske silijo na jezik mi besede rezke. V priprostem možu misel se rodila, da pot bi tu se naredila, da svetu cel'mu se odkrije lepota divne te partije. Dokler bo solnce tu sijalo, ime se Žumer bode imen* valo. Bog živi Žumra Jaka! Posreči naj se mu ideja vsaka! Konečno pa se mora tudi izletnik posloviti od Vintgarja, četudi se mu izredno dopade v njem ali v njega restavraciji, zato žalosten zapoje: Na ustih smeh, a v srcu bol! Nastopamo mi pot navzdol. Sicer gremo v lepe kraje; le tu ostali bi še raje! Ali pa: Na dan sv. Petra in Pavla se družba mala je tukaj ustavla. Naravo krasno občudovala, pošteno se potem okrepčevala, ker dobra pijača je bila in jed. Zdaj pa adijo, ker gremo na Bled! 2. 226 biro od liberalcev. Vsak pa ve, da organist težje služi svoje kronice, kakor župnik svojo biro. — Dalje pravi dopisnik, da tem sekundirata naši dve frajli (jako kvasičen izraz) zato, da sti bolj nobel. Bolj nobel, kot je dopisnik, je dosedaj še vsaka kravja dekla, zakaj ona pusti v miru poštene ljudi, dopisnik jih pa napada brez vzroka po umazanih klerikalnih listih. Sicer si pa gospodični štejeta lahko v čast, da pove dopisnik, da ne zahajata v njegovo in njegovih pristašev družbo. — Kako pa prideš ti birt Jošk v »Domoljuba* V Ali si se res tako hudo izpremenil od takrat, ko sta s taj m ostro ni kupovala konje na Ogrskem? Takrat si bil gotovo boljši, sicer bi se g. župnik bal voziti se s tabo. Jaz pa mislim, da si ti *e vedno isti Jošk, a volitve so krive, volitve. Prav ti je! Zakaj pa ne vprašaš gg. fajmoštrov, čc smeš kandidirati za občinskega odbornika? Ali ne veš, da te morajo potrditi za ta posel gg. fajmoštri? Ti si pa hotel fajmoštra, ja, dva fajmoštra si hotel izpodriniti. Drugič pa bolj pazi, pa ne boš več v «Lažiljubu». — Pri Joškovi »gospej* so se pa g. dopisnik nagravžno zmotili. Prav jim je, zakaj pa vse verjamejo, kar se zlažejo ljudje. Gotovo ljubljanski škof in njegovi duhovniki večkrat bero »Narod», kakor ga Joškova mama vidijo. A g. dopisnik trdijo nekaj tacega, kar sami ne verjamejo. Postrežejo pa Joškova mama radi vsacemu. Ljubi jim niso le tisti gostje, ki pridejo samo zato v gostilno, da nosijo »Lažiljubovim* dopisnikom na nos to, kar se pri njih govori. Pri teh novicah pa seveda ti poštenjakoviči narede iz muhe konja. — Na opazko, da smleški liberalci spijejo toliko vina, da lahko sami eno gostilno »ven* (seveda noter jo ne morejo) drže, omenim samo to, da se na eni farovški pojedini spije več vina, kot ga smleški liberalci spijo pol leta. — Potem gre dopisnik tudi čez Savo in omeni Brojca. O onih 100 gld., o katerih govori dopisnik, ne ve nobeden drug kot on sam. Brojc je pripravljen plačati istemu, ki mu dokaže pod prisego, daje on govoril tisto, kar piše »Domoljub*, takoj 100 K. Naravnost pa je imenitna opomba, da se tako govorjenje ne spodobi za moža, ki ima duhovnika v visoki službi za strica. Nedavno smo brali v »Gorenjcu« in »Narodu* o nekem pobožnem klerikalcu iz Mavčič. Ta pobožni mož je med molitvijo preklinjal liberalce, česar prav nične taji; da, celo hvali se, da se zna dobro pridušati. Ta primojduševec je tudi nečak onega duhovnika v visoki službi. Njemu se pa seveda spodobi tako preklinjevanje, saj je klerikalec in gre pri volitvah vedno v boj za vero. — O Jeraju pravi dopisnik, da je siv in nepoboljšljiv in da se vedno krega z duhovniki. Ali dopisnik ne ve, da moramo spoštovati stare ljudi? Zakaj mu očita njegove lase? Tudi on pride za njim, če bo imel v Jerajevih letih še kaj las. Krega se pa človek samo z onim, ki mu da zato povod. — Nazadnje grozi dopisnik, da bo povedal še več. Znamenja kažejo, da pride kmalu zopet kak imeniten dopis na dan. Planeti in trabantje tega dopisujočega solnca že krožijo okrog »liberalne kovačnice*. Dne 12. t. m. je prišel največji planet že tako blizu, da je pomagal gostilno »ven* držati. Slišal je sicer precej, a nič takega, da bi bilo vredno velike *asti, da se sprejme v »Domoljuba«. Adijo, g. dopisnik, naj se kmalu kaj oglase! Povejo naj tudi, ali so črni ali so beli, da jih borno mogli dovoljno počastiti. Is Žabnice. , Vila na Šutni poleg slavne Žabnice, — tako se je norčeval list za častikrajo, »Slovenec*, iz neke novozgrajene hišice revnega kočarja. Občudoval pa je škofjeloški novičar to vilo z drugimi fajmoštri in kapelani baje takrat, ko so vezali slovitega govornika ždbniškega župnika Jurija. Ko so pošteno napasli svoje obširne ter tolste trebuhe ter jih zalili z rujnim sladkim vincem, obrnili so prezerljivo svoje zarudele obraze, iz katerih se že od daleč svetli, da se jim boljše godi kot nam od farjev zatiranim kmetom, tja gori proti Šutni, kjer stoji vila, uborna koča siromaka, katero si je postavil s trdo prisluženimi novci. Kajpada lahko se norčujejo iz revnega kočarja, ker za njih telesa je pač boljše skrbljeno, ker v lepih farovžih, v lepih sobanah, na mehkih blazinah, ob izvrstni hrani in pijači ter ob postrežbi ene ali dveh kuharic, katere jim izpolnijo vsako njihovo voljo, bodisi dobra ali slaba, je pač prijetnejše živeti kakor pa v revni bajti ob trdem kruhu. No, pa za siromaka mora biti vse dobro, saj še tega. kar ima. mu ne privoščijo v svoji krščanski ljubezni. Da, še celo norčujejo se ž njega ti nevredni Kristusovi namestniki. Da jih ni sram! toda teh ljudi ni sploh nič sram, samo da dosežejo svoje namene, Četudi po ligvorijanski morali. Pri tej priliki naj omenimo, da so neodvisni kme|je iz slavne Žabnice, kakor jo imenuje loški novičar, radovoljno pomagali revnemu možu. da si je postavil hišico, ki bi jo sicer ne bil mogel postaviti brez njih pomoči. Oj, to so pravi krščanski socijalci, ker kmetu ne privoščijo druzega, kakor pameti toliko kakor novorojenemu teletu, a moči pa toliko kakor slonu. Prav po pregovoru: Kmet mora biti zabit, da delamo ž njim, mi farji s pomočjo vere, kar hočemo, drugič pa močan, da lahko za tiste ljudi kruh služi, ki se norčujejo iz neodvisnega kmeta. Ta hišica, iz katere se škofov list norčuje, je res borna, vendar je siromaku v veselje, ker ima tako brez pomoči žegnanih obrekljivcev svoj lastni dom, katerega je postavil s pomočjo kmetov, a ne s pomočjo farjev, ker ti sami mnogo požro, kakor pravi »ta debeva*. Tebi pa, škofjeloški novičar, svetujemo, ravnaj se po teh kmetih, katere vedno obrekuješ iz ljubezni do svojega bližnjega, seveda ker si Kristusov namestnik samo zato, ker nočejo biti farška volilna živina. Ako boš posnemal nauke teh kmetov, potem se ne boš več norčeval iz ubogega kočarja. __Žabniški kmet. Novičar. Na Gorenjskem. Osebne vesti. Gospod Alojzij Ipavec, davčni pristav v Radovljici, je imenovan davčnim ohcijalom. — Imenovan je davčnim kontrolorjem za Senožeče g. Albert Rooss, C. kr. davčni pristav v Radovljici. — Prestavljen je sodni svetnik gospod Franc Garzarolli pl. Turnlack is Kamnika v Celje. Poročil se je minuli ponedeljek v Ljubljani tukajšnji kavarnar g. Josip Carl z gospico Elo Zupanovo. ] Bilo srečno! Občinska volitev na Bohinjski Bistrici se je izvršila dne 4. t. m., in je bil voljen županom Franc Arh, posestnik z Bohinjske Bistrice, občinskim svetovalcem pa posestniki: Andrej Štendler z Rohinjske Bistrice, Jožef I iz Nomena, Ivan Mencinger z Broda, Jakob Preželj z Bohinjske Ristrice, Ivan Rozman iz Bitnja in Mihael Odar I z Nemškega Rovta. Nadvojvoda Ferdinand na Gorenjskem. Dne 12. : t. m. je nad Mojstrano ustrelil nadvojvoda Ferdinand divjega petelina, njegovo spremstvo pa je ustrelilo dva. O železnici Skorja Loka-2elezniki. Minulo nedelio popoldne se je vršil v Železnikih shod posestnikov in konzorcija za zgradbo železnice Škofja Lo'ta-Železniki. Shod je sklical predsednik konzorcija g. A. Novak, ki je poročal o dosedanjem delovanju konsorcijevega odbora. Po precej živahnem razgovoru se je soglasno sklenilo, I da se udeležencem predlože popisovalne pole za prostovoljne darove k preddelom nameravane proge. tiO udeležnikov je podpisalo 4140 kron. Blizu postaje Sv. Jošt nasproti Okroglega je minulo nedeljo ponoči ob poldveh povozil vlak štev. 1718 po domače Mlinarjevega Miha in mu zmečkal glavo. Pravijo, da je bil Miha malo vinjen. Ustanovljenje brzojavne službe v Kropi. Dne 11. maja Se je uvedla v Kropi brzojavna služba z omejenim dnevnim službenim časom. Planinska veselica se vrši — kakor že zadnjič omenjeno — na binkoštni ponedeljek, dne 28. majnika t. 1. v prostorih g. I. Muleja na Potokih pri Javorniku v prid zgradbe nove brvi čez Savo na Dobravo. Začetek ob treh popoldne. Spored: Velika vrtna veselica z različnimi hribovskimi in planinskimi predstavami, godbo in plesom. Zabave bo dovolj za najmanjšega do največjega obiskovalca. Toraj na svidenje na binkoštni ponedeljek na Potokih. Vstopnina bo različna: drobiž in debelo, vse se bo radovoljno vzelo za pokritje troškov zgradbe brvi in naprave pota s Potokov na Dobravo. Dobro došli, planinci in prijatelji narave, ter na svidenje! Vabijo planinci. Mir pred nevihto. «SIovpnčev» novičar iz Kranja je popolnem utihnil. Gostobesedni dopisnik se nas ni spominjal v številki pred Vnebohodom in celo v sobotnem •Slovencu« so izostale stalne »Novice iz Kranja«. V Ljubljani že povprašujejo, če morda tudi naš dekan ni obolel za legarjem, ker ne da v »Slovencu« od sebe nikakega življenskega znaka, dobrodušni njegovi farmani pa, ki vidijo vsak dan svojega župnika čilega in zdravega korakati po trgu, se že zibljejo v sladkih sanjah, da se je g. tehanl vendar enkrat spametoval, da je dal slovo politiki ter njenemu zlegu in da je obesil bojno kopje na klin. Mi pa, ki bolje poznamo spravljivost našega dušnega pastirja, vemo prav dobro, da tiči vzrok deka-nove molčečnosti vse drugod. Ta mir je navidezen, to je le tišina pred nevihto. Občinske volitve so pred durmi, Koblar se piipravlja na boj in na skrivnem brusi nož za mesarsko klanje. Od tod to začasno premirje. Zopet se zbirajo črni oblaki nad našim dobrim mestom, v kranjskem farovzu kujejo pogubno^ne strele in skoro bo veliki gromovnik Koblar udaril na »Slovencev« pleh, da bo odmevalo od vseh strani. Dekannvi prijatelji sicer zatrjujejo, da se ne brigajo za občinske volitve in da se istih tudi ne bodo udeležili, a general Koblar sam postavlja svoje somišljenike na laž in izdaja vojni načrt, ki ima namen nasprotnika nepripravljenega presenetiti. Koblar že lazi po uradih, živo se zanima za davke, posebno za one kmečkih volilcev, in nagovarja tega ali onega, da bi prevzel kandidaturo. Celo napram občinskim uslužbencem se ne more brzdati in jim pripoveduje, da nima sicer nič zoper župana, pač pa da bo porabil vsa sredstva zoper Pirca. Ta šepav manever so uporabljali sedanji Koblarjevi prijatelji že pred devetimi leti in ker je Koblar za Časa zadnjih občinskih volitev tako grdo pogorel s svojimi surovimi napadi na župana, posegel je nazaj po starem sredstvu, ki se bo pa zopet prav korenito izjalovilo. Dosedanja večina kranjskega občinskega odbora je edina in zaman bo vsaka farovška intriga proti Pircu ali kakemu drugemu odborniku. Smodnik imamo na suhem. Koblar nas ne bo presenetil in kadar bo farovška sapa podia proti nam črne megle, takrat bo ost».-,r gore)jec zasukal gromo-nosne oblake in toča bo padala na kranjski farovž. Prijatelj Anten, »heraus mit der Fuchtel!« •Gorenjski Sokol« priredi v nedeljo, 5. junija izlet z javno telovadbo v Žabnico. II. glasbeni večer gojencev g. Fr. VVogrolija se vrši — kakor že omenjeno — dne 24. majnika 1.1. v dvorani tukajšnje »Narodne čitalnice«, in sicer s sledečim sporedom: 1.) Schubert-Wilhelmj: »Na morje«, zbor; 2.) D. Krug op. G6 št. 2: Fantazija iz »Lohengrina«, Ant. Stčhr op. 23: »Miruj, srce moje«, igra Bogdan Šavnik; 3.) Fr. Drdla št. 1: Romanca v A-duru, igrati gospici Ana in Ivanka Omersa; 4.) Alb. Jungmann op. 117: »Domotožje«, igra gospica Ana Šavnik, in H. VVenzel op. 227: »Salonski komad«, igra Jurij Štempihar; 5.) Fr. VVogroli op. 97: »Male iluzije«, čveterospev; C.) G. Lange op. 185: Fantazija iz »Favsta« in N. pl. VVilm op. 2 št. 1: »Valse Im-prouiptu«, igra gospica Hani Sajovic; 7.) I. B. Viotti: koncertna gosli št. 20, in Fr. Drdla: Serenada v A-duru, igrata Stanko in Hani Sajovic; 8.) Schnbert-VVilhelmj: «Ave, Marija«, zbor. — Začetek ob poldevetih zvečer. Povodom binkoštnih praznikov bosta vozila dne 22. in 23. maja t. 1. med Ljubljano (juž. kolodvor) in Trbižem v voznem redu, list III. navedena nedeljska in prazniška vlaka št. 1722, ki (odide iz Ljubljane [juž. kolodvor] ob 505 zjutraj in pride ob 7*50 zjutraj v Trbiž), in št. 1719, ki odide iz Trbiža ob 7*55 zvečer in pride ob 10*40 zvečer v Ljubljano. Obsojen kapelan. iz Stare Loke se nam piše: Kar je iskal, to je našel naš kapelan Florijančič. Obre-koval je Petra Logondra in Martina Logondra, da ga je prvi udaril poroki, drugi, pa da je vpil na shodu: »Ven s farji! Jaz ga še na zadnjo uro ne maram!« Bilo pa ni res niti prvo, niti drugo. Kapelan si je vse izmislil in o tem samo govoril zato, da je pri volitvah lažje slepil volilce, češ. poglejte, kakšni so liberalni volilci, nas duhovne sramote in pretepajo! Sicer so duhovniki na cvetno nedeljo s svojim surovim obnašanjem res zaslu- 227 žili, da bi se jih za njih divjanje po zadnjem koncu zaznamovalo s šibo. Florijančič jo je staknil sedaj, da bode še bolj pomnil, kakor če bi jo dobil od Petra Logondra po roki. Sodišče ga je kaznovalo na 200 K in v plačilo troškov. Bili so pri obravnavi trije odvetniki, tedaj bode treba šteti svetle kronice. Tožitelja Petra Logondra j« nastopal dr. Triller, Martina Logondra pa dr. Tavčar. Kapelana je zastopal dr. Šušteršič po svojem koncipi-jentu. Kapelan je privlekel celo vrsto prič, večinoma seveda udane tercijalke. Za priči sta bila tudi loški župnik Šinkovec in kapelan Zaplotnik. Ta dva sta imela na hodišču sodnije pravo šolo za priče. Šinkovec je premikal svoje debele šobe tako, da so mu kar otekle. Pomagalo pa ni vendar nič. Kapelan je bil obsojen. Tudi Peter Logonder je bil obsojen na globo 50 K, ker je v opravičeni jezi nad Florijančičevim nezaslišanim vedenjem počastil kapelana s priimkom, kakor se običajno nadevlje srboritim in razposajenim paglavcem. Sedaj nastane vprašanje, kje bo kapelan dobil toliko denarja, da bode plačal kazen in troške. V sredi Stare Loke vidimo nizko hišico v ozadju z lepim hlevom. Gospodinja te hiše so znana debela Jelovčanova mama aH po domače »Bla-žeškovka«. Po svojem pokojnem možu so dobili precejšno premoženje, ki je sedaj z gospodinjo vred na razpolago raznim duhovnim posodam. Tako bodo tudi sedaj odprli ta mama svoje darežljive roke za kapelanovo častikrajo in opravljanje. Kapelan se bo že na kakšen način izkazal hvaležnega. Če ne drugače, bo pa maševal za sočutno katoliško dobrotnico. Ljudstvo pa sedaj lahko vidi hudobnost naših duhovnikov. Posebno tiste zabite tercijalke, ki bi se najrajši držale farških škricev, naj se sedaj zgledujejo nad kapelanom, ki je prejel za svoje laži zasluzeno plačilo. On je še celo na prižnici lagal, da je bil neki mož na shodu in zabavljal. Pa pravijo te tercijalske co-pernice: Gospodje so nedotakljivi! Bomo videli, ali so ali niso. Ako se ves tercijalski generalni štab postavi na glavo, gospodje bodo ravno tako dotakljivi, kakor mi d ni ji ljudje. Ako bodo obrekovali, jih bomo za to prijavili, in naj potem priženo pred sodnika še več naučenih prič. Pravica se bode izkazala, kakor se je pri tej obravnavi. Vaših klerikalcev pa bodi s kapelanom vred do dna duše sram. Še jim bode kisla repa lezla iz nosa! Na Jesenicah je umrla dne 15. majnika L 1. gospa Alojzija Ahčin, trgovka, v starosti 67 I't. N. v m. p.! Slavnost v Bohinju. Dne 31. majnika se bo vršila v Bohinju predorska slavnost, kateri bo v cesarjevem imenu prisostvoval nadvojvoda. Okrog 9. ure bo maša pred predorom; nato pojde poseben vlak nad dva kilometra v predor do stene, ki še loči kranjsko od goriške strani. Vpričo gostov razstrele stene, hitro odstranijo gramoz, polože za silo šine in vlak pojde še kilometer dalje. Od goriške strani prižvižga nasproti drug vlak, ki popelje goste iz predora na Goriško, kjer bodo nagovori in pozdravi. Po končani slavnosti se vsi vrnejo na Bohinjsko Bistrico. _ Železniški predor pri Bohinjski Bistrici bo koncem meseca maja prevrtan. Predor je dolg 6 kilometrov 300 metrov. Zanimivo je, da je vsled velike množine vode to tretji predor, kar jih pozna doslej tehnika. Ko je kopnel sneg, je v eni uri prišlo iz predora 2,800.000 litrov vode. Vsako padavino na Črni prsti se pozna v predoru. Vode je vedno toliko, da bi zadoščala za električno razsvetljavo. Prišli so tudi na zemeljsko plast, ki na zraku eksplodira sama od sebe. Predor bo do februarja meseca prihodnjega leta popolnoma gotov. — Oh sklepu lista smo zvedeli, da so včeraj ob poldveh popoldne prevrtali zadnjih pet metrov široko steno v predoru mer' Kranjsko in Goriško. Prekoračenje proračuna pri gradnji nove planinske železnice. Dognalo se je, da znaša dosedanje prekoračenje prvotnega približnega proračuna 109 milijonov kron ter znaša skoro polovico vse svote. Skupni troški bodo znašali do konca leta 1905 približno 220 do 230 kron. Za Aljažev dom v Vratih išče slovensko planinsko društvo gospodinjo ali oženjenega gospodarja, ki ima za ženo dobro kuharico. Aljažev dom leži v dolini dveinpol uri od Dovjega in bo odprt od julija do konca septembra. 228 Plača po dogovoru. Natančnejša poročila daje odbor slovenskega planinskega društva v Ljubljani. Na Breznici je umrl po domače Kuharjev Janez, zadnji sorodnik slovenskega čebelarja Antona Janša. Lahka mu žemljica! Pogorelo je v sredo 17. t. m. v Podlonku nad Železniki kajža nekemu Križarju. Tudi en prešič je zgorel. Is Škofje Loke se nam piše: Letošnji vojaški nabor za sodni okraj Skofja Loka se je vršil dne 18., 19. in 20. t. m. Prvi dan je bilo izmed 90 stavljencev potrjenih 21, drugi dan izmed 128 stavljencev potrjenih 34 in tretji dan izmed 109 stavljencev potrjenih 28. Skupna svota potrjenih znaša 83. — V loškem Kamenitniku so se jeli nesrečni slučaji pogosteje ponavljati. V zadnji številki smo poročali, da je skala ubila kamnoseka Angela Bussollinija, danes pa zopet biležimo nov slučaj, ki sicer ni bil smrten, pač pa zelo težka telesna poškodba. Minuli pondeljek popoldne podsulo je namreč delavca Valentina Rakarja in kamenje mu je v stegnu zlomilo nogo. Prvo pomoč je dobil v Skofji Loki, nakar so ga prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico. Nekoliko več paz Ijivosti, pa se omejé slučaji! V St. Vida pri Ljubljani bo binkoštne praznike, t. j. dne 22., 23. in 24. majnika razstava risarij učencev obrtne nadaljevaljne šole. Odprto bo vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. Bralno društvo v Dražgošah priredi na binkoštni pondeljek popoldne ob 4. uri veselico v društvenem prostoru. Spored: petje moških in mešanih zborov, veseloigrici: «Prepelicar» in «Eno uro doktor*. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Zgorel je dne 1. majnika Ivanu Biderju v Utiku v kamniškem okraju hlev s kočo. Škode ima 2000 kron, zavarovan pa je bil samo za 1000 kron. Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva »Merkurja* v Ljubljani. Iščejo se: 2 kon-torista za Celje, 3 pomočniki manufakturijske stroke za Ljubljano, 3 špecerijske (dva za Ljubljano, eden 7a deželo), 2 špeeerijske in železninske za Kranj in pomočnik, 2 galanterijske stroke za Ljubljano, 3 vajenci za deželo. — Službe iščejo: kontorist, potnik, G pomočnikov manufakturijske stroke, 7 mešane, 2 špecerijske, 3 špecerijske ter železninske stroke in vajenec. Drobiž z Gorenjskega. V bohinjskem železniškem predoru je ponesrečil delavec Alojzij Mariconi. Padel je z visočine petih metrov in si zlomil nogo. — V Savi pod Šmarno goro je utonil 22 let stari umobolni Peregrin Frankovič, pristojen v Ljubljano. — V St. Vidu nad Ljubljano bodo ustanovili novo veteransko društvo. — Na Bohinjski Bistrici se je dne 10. t. m. spri 35 letni delavec Janez Arh z dvema Lahoma, ki sta ga pretepla, potem je pa eden ustrelil nanj. Arh je bil zadet v trebuh in je drugi dan umrl. Orožniki že zasledujejo storilca. — Te dni je obhajal g. Ivan Heidrich petindvajsetletni«), odkar službuje pri tukajšnjem c. kr. okrajnem sodišču. Križem sveta. Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev ima dne 21., 22. in 23. majnika t. 1. svojo XVI. glavno skupščino v Postojni. I. v soboto sprejem udeležencev in seja upravnega odbora. Po seji upravnega odbora zboruje odsek za šolsko higijeno. Zvečer: Zborovanje delegacije v »Narodnem hotelu*. II. V nedeljo zboruje ob 8. uri dopoldne dkuštvo «Jubilejska samopomoč*; ob 9. uri se vrši glavno zborovanje; ob 12. uri banket pri »kroni*; ob pol 4. uri popoldne vhod v jamo; ob pol 9. uri zvečer koncert v »Narodnem hotelu». III. V ponedeljek ob 3*05 po polnoči odhod v Trst. — Za XVI. skupščino so zglašenc sledeče razprave: 1.) Izvrševanje šolskih zakonov. Poročevalec g. Ivan Lapa j ne, ravnatelj meščanske šole v Krškem. 2.) Stališče in taktika slovenskega učiteljstva nasproti političnim strankam. Isti gospod poročevalec. 3.) Najnovejši pojavi na svetovnem pedagoškem polju s posebnim ozirom na risanje. Poročevalec g. Jožef Schmoranzer, učitelj v Celju. 4.) Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj je zglasilo: »Naša učiteljska društva z ozirom na moderno šolstvo in vladajočo politično konstelacijo.* Govori g. Armin Gradišnik, nadučitelj v Celju. 5.) Ormoško učiteljsko društvo je zglasilo: »Nekoliko črtic iz I. mednarodnega kongresa za šolsko higijeno v Norimberku.* Poročevalec g. Anton Kosi, učitelj v Središču. G.) Predlog: »Slavna /Zaveza1 prosi c. kr. naučno ministrstvo, da objavi poprej načrt novega šolskega in učnega reda, preden izide kot ukaz, da bi bilo mogoče s kako spomenico popraviti kaj, kar ne bi ugajalo učiteljstvu.* Predlog bo utemeljeval g. ravnatelj Lapa j ne. Koncert priredi učiteljsko društvo za postojnski šolski okraj povodom zborovanja »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev* v nedeljo, dne 22. majnika t. 1. v veliki dvorani »Narodnega hotela* v Postojni s prijaznim sodelovanjem postojnskega salonskega orkestra in mešanega zbora pod vodstvom kapelnika g. L. Kubište. Spored je bogat in raznovrsten. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1*20 K. Petintrideset let je minulo dne 24. t. m., odkar je v veljavi novi državni zakon. V Londonu, ki šteje štiri milijone prebivalcev, se rodi vsako četrto minuto po eno dele, vsako peto minuto umrje po en človek, a vsak dan umrjeta po dva človeka — od lakote. Rusko-japonska vojna. Iz Petrograda se poroča, da prodirajo Japonci vedno dalje, dočim se Rusi umikajo v notranjost Mandžurije ter zapuščajo svoje opazovalne postajanke ob meji. Vsak čas se pričakuje velike bitke. — Kuropatkin noče pričeti večje bitke ter operira le na notranji bojni črti. — Namestnik Aleksejev poroča, da je za 5. t. m. prišla japonska eskadra pred Port Artur in da od tedaj blokira pristan, ne da bi se lotila kakih operacij. — Od 10. marca naprej so došle iz Kronštata v Port Artur konzerve, ki so bile napravljene iz mesa 8420 volov. Z mesom je Port Artur torej preskrbljen najmanj za eno leto. Po poročilih iz Koreje se pomika general Linevič z veliko armado iz Vladivostoka proti jugu z namenom, da vdere v Korejo in Japonce napade za hrbtom. Ruski generalni štab je ukazal najstrožji molk v nalogi in delovanju v Koreji za hrbtom japonske armade se naha-jajočih oddelkov. — Razni angleški in tudi drugi listi priobčujejo poročila svojih vojnih korespondentov o bitki na reki Jalu in vsa ta poročila soglasno povdarjajo, da je bila ta bitka nenavadno slavna za rusko armado. Rusov ni bilo več kakor 10.000 in s tem malim številcem so pet dni držali Japonsko premoč G0 do 70.000 mož. Da so bile ruske izgube razmeroma velike, je krivo to, da so se ruski vojaki dali raje pobiti, nego da bi se premaknili s svojega mesta. Rusija se pogaja z argentinsko vlado glede nakupa štirih argentinskih križark za ceno 9G milijonov frankov. Tudi čilenska vlada je prodala svoje tri vojne ladije Rusiji. Iz Mukdena se javlja, da jc glavna armada Japoncev prišla v Kajting, manjši del armade pa maršira na Ljav-jang. Japonci so zasedli več važnih točiš. Nekaj iz Taliemvana došlih Rusov poroča, da sta se pri Port Arturju potopili dve Japonski ladiji, ki sta zadeli ob pomorsko mino. Vest, da sta se v nedeljo potopili dve izmed najboljših in največjih japoskih vojnih ladij, je vzbudila pri Japoncih največje vznemirjenje. Pri tej hudi nesreči, ki je zadela japonsko mornarico, so Japonci izgubili 800 mož. Ena ladija, z imenom »Hacuse* je bila najmogočnejša in najmodernejša vseh japonskih vojnih ladij in je veljala 24 milijonov kron. Iz Njučvanga se poroča, da je bila osrednja japonska armada poražena in vržena čez Fengvangčeng nazaj. Tedenski sejem ▼ Kranju dne IG. t. m. Prignalo se jc 15G glav goveje živine, 12 telet, 455 prašičev, — ovac, — koza, 19 buš, — konj.—50 kg: pšenice K 8—, prosa K 7—, ovsa K 650, rži K 7—, ajde K 9—, ječmena K 7—. Priloga »Gorenjcu" št. 21 iz 1.1904. o o o o '»9 I--cT\ Mcc iz 5o$tanja. # Zmaga je naša! Ta klic se je razlegal dne 13. maja po celi savinjski dolini, po širnem Spodnjem Štajerju, ko se je na vse kraje brzojavno sporočil izid volitve v veleposestvu za okrajni zastop celjski. Res je bila zmaga, kajti posest, katero so skozi nekaj let Slovenci zavzemali v okrajnem zastopstvu celjskem, je bila v nevarnosti vsled ljutega napada naših nasprotnikov janičarjev in vsled preteče nediscipline med narodnjaki. Posebna nevarnost je pretila pa od strani nekega drugega, ki je s znanim dr. Jaborneggom izkušal doseči v veleposestvu nemčursko večino. Zabranila so je ta nakana, zabranil se je naskok ter dosegla se je zmaga. Zavednost in sreča junaška sta bili spremljevalki naših vele-volilcev, in Bog, ki čuva nad pravičnimi bojevniki za ohranitev mile slovenske zemlje, ni zapustil naše volilce, ko se je žrebalo za komisijsko izvolitev, nasprotnik — liki propali angelji — izginil je s pozorišča. Pri volitvi v komisijo sta bila izvožena dva naših in tako so Slovenci zmagali z enim glasom večine. Zmaga je bila torej naša! Ravnotako se more zgoditi nam Šoštanjcem, ako nastopimo neustrašeno na volišču ter stavimo moža bra-nitelja slovenske posesti. Bog, ki čuva nad pravičnimi bojevniki, ne bo zapustil naših volilcev, in nasprotnik — liki propali angelji — izginil bo s pozorišča na veke. Zrnata bo torej naša! Narodna junakinja. Pri volitvah v okrajni zastop celjski je bila nasprotna agitacija velikanska; ničesar se ni opustilo, velike svote so se obljubile za glasove, tako n. pr. Štefanu Koželju, tovarnarju z opeko v Ljubečni, 5000 K in odjem vse opeke, ako ne gre volit s Slovenci. Mož se je branil in vendar je pretila nevarnost, da ga le omamijo. In tu se je pokazala slovenska žena kot neizprosno ter zažugala možu, da je zakonska ljubezen in mir v nevarnosti, ako postane izdajica. Preklela je trenutek, ko bi se njenemu imenu nabil pristavek izdajice. Spremila je moža na volišče ter varovala moža preteče nevarnosti. Mož, značajen Slovenec skozinskoz, je bil vsled od žene danega ugleda neizprosen, jeklen ter je volil kakor vsi slovenski branitelji. Tej ženi, neomahljivi Slovenki, vzoru vseh slovenskih mater, zakličemo: Bog te ohrani v večnem spominu našim ženam in dekletom, da te posnemajo pri vsaki priliki ter postanejo zavedne neizprosne narodne junakinje in delujejo kakor si jih ti učila s tvojim možatim činom pri volitvah v okrajni zastop celjski! Nemčurska brezdušnost in nehvaležnost. Že mnogokrat smo imeli priliko opazovali brezdušnost in nehvaležnost nemčurjev nasproti somišljenikom, ki so se postavili v njih službo ali v njih jarem, in vsakokrat smo zapazili, da ta družba bre« narodnega značaja nima trohice blagpga občutka za ponesrečene somišljenike, temveč da ostentativno kaže svojo brezsrčnost in nehvaležnost. Slučajev, katere bi mogli navesti, je brezštevilno. Danes se hočemo poslužiti le enega slučaja, ki drastično kaže, koliko časa je tej »narodnosti* somišljenik ljub in spoštljiv, in kako se pozneje brezdušnost in nehvaležnost izkazuje. Slučaj je namreč ta: Ko seje v Šoštanju osnovala »privatna šola za nem-curje», so iskali učitelja, in našel se je neki učitelj Schuen, ki je bil baje res »učitelj* in ne »kričač* kakor so si mislili gospodje okoli «rajfenka»; in ker je imel mesto »kričačke* »pedagogiko* sposobnost, jim ni bil po volji, zalo je zapustil službo, o kateri pa se ni kaj laskavo izrazil. Primorani so bili iskati si novo učiteljsko moč, in akoravno je plača precej visoka, ni bilo kompetentov razun nekega umirovljenega učitelja, po imenu «Weissen-s t einer», katerega sposobnost je bila bolj «švoh». A sila kola lomi in sprejel se je ta učitelj, da bi poučeval nadepolno mladino v blaženi nemščini. Nastop tega »pedagoga* deprimiral je že visokoletoče hajlovce in njih žene, posebno mesarico, ker učitelj Weissensteiner je pri-vandral s »punkelčkom* in v raztrganih hlačah. Že ta nastop je bil za reveža usodepolen, in krik je nastal: »Takega učitelja ne maramo!* V kratkem času njegovega službovanja ga je doletela odpoved. Ker se je obotavljal zapustiti kratkim potom službo, je bil deložiran, a ker gotovine ni imel za vlak zase in za dva otroka, zato je ostal v Šoštanju ter si na neki pojati po milosti lastnika utaboril svoje bivališče. Tu se je pa pokazala nemčurska velikodušnost. Ubogi učitelj je moral zapustiti pojat, in ker ni nihče imel v sebi toliko krščanske ljubezni, da bi bil preskrbel svotico za njegovo odpotovanje, je bil primoran »kulturonosec nemške ideje» iti prosjačit, ali pa se usmrtit. Ker sta mu bila na strani dva dečka, ni storil niti eno niti drugo, temveč preselil se je v goščo »na širokem«, kjer biva kot «puščavnik» pod milim nebom in «Zivi», od česa ni znano. Glejte, tudi to bedno življenje učitelja ni omehčalo zarjevela srca šoštanjskih nemčurjev. Edino, tar so hoteli, je bilo, da naj se mož prisilno iztira iz trga. To je bila zahvala, da je rešil zaključenja nemčurske šole, v kateri bi se v postavno določenem času ne bilo moglo poučevati brez njega, edincgi kompetenta. To dejstvo dokazuje pa tudi, kolika je nemčurska brezdušnost in nehvaležnost. Da bi taki gospodi Šoštanjci prepustili gospodarstvo tržke oblasti, tega ne bode nihče želel in tudi nihče storil, ako ima le količkaj ljubezni do slovenske domovine in do svojega bližnjega. Mi smo tudi Slovenoi! Tako se je širokoustil govornik na volilnem shodu za volilce III. razreda v gostilni Franceta Pečnika ter jo po-vdarjal, da le oni, to so «Mi smo tudi Slovenci* morejo rešiti tržane pred pretečim poginom. Kaj je le hotel imenitni govornik reči s trditvijo: »Mi smo tudi Slovenci?* — Nič drugega kakor, da je govornik, oziroma da so sklicatelji volilnega shoda drugega narodnega mišljenja, da so pa obenem tudi Slovenci — toraj povedati je hotel, da so brezznačajni zataji vci one ali druge narodnosti. Niso toraj pristni Nemci in tudi ne pristni Slovenci, temveč da so spakedrana narodnost (!) — nernčurjil In taki ljudje, kateri izpreminjajo svojo narodnost kakor gad svojo kožo, taki hinavci narodnega občutka se hočejo postaviti na krmilo slovenskega trga Šoštanj; takim brezznačnjnežem in zatajivcem materinskega jezika 230 naj bi se Slovenec rokodelec, trgovec, kmet ali uradnik udal ter se jim vsedel na lima nice? Nikdar ne! Da bi dosegli svoj namen, zbrali so si voditelja v osebi župnika Govediča, češ, «dieser dreib...... Pfaff» — kakor so ga krstili pred devetimi leti — je vsled nekih dogodkov razkačen na Slovence in kakor ga poznamo, maščeval se bo. In istina je! Ivan Govedič je nastopil dano mu vlogo častno, govoril je kakor da bi med cedil na volilnem shodu. A ne samo to, uporabil je tudi svojo mogočnost kot predsednik neke bratovščine «presvetega rešnjega telesa* ter je pričel iz gole krščanske ljubezni raznim dolžnikom odpovedovati posojila tega društva in drugih cerkvenih zakladov. Se to mu ni zadostovalo, po-služil se je leče ter z iste poživljal volilce, da naj rešijo svojo dušo ter jo ne izročijo 'Slovencem», ampak tisti stranki, ki se danes hlini z «Mi smo tudi Slovenci*, katero pa mi poznamo le kot strastno sovražnico vsega, kar je slovensko. Dovolj značilno je že, da se naši nasprotniki trudijo pridobiti v roke oblast v trgu Šoštanj z najpodlejšimi ovadbami in obrekovanji, da izkušajo brezobzirno pačiti mila slovenska imena in to le s podlimi lažmi. Vsemu temu na čelu je Ivan Govedič in Viktor Hanke, katerega vaga je dolgo časa kaj dobro «špilala>! Ni li resnično vi, priveske, gumbe ja zapestnice, igle ja kravate i. t. d. Jat\o lepa in primerna darila. J z deluje p j vsaki fotografiji Jv. Jagodic-- 49—8 fotograf v JCranju Veliki požar a a i * it § it Zagreb ^ skladišče vseh gasilnih predmetov, ^ brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev. zamore se lahko in naglo pogasiti samo s 13 i8 Snckaloifitti brizgalnicani nove sestave, kojo od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. V vsakem položaja delujoče, kretanje brizgaJnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bi'a je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji, in sicer: S L pošastno diplomo za i*uojj»»uje parnih in motor-briz-galnie ter lestev in a zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnic ah za nove sestave. R. A. SMEKAL Loterijska srečka dne 14. maja t. 1. Trst: 1 44 ;J7 88 69 H. SittiiP, irap v Kranju priporoča svojo i zborno zalogo ur, zlatnine srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in mu i , T^™*^^ t . , poštnine prosto. Nikelnasta anker-remont. roskopf. zelt-z- r r ničaijem dobro poznana, najtrpeznejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokiov Razpošilja SC na stanovitno bel gld. 375, najfinejša znamka, *id. m. 140-43 vse kraje sveta. bivalni stroji ir. kolesi Tovarniška zaloga 114 40 Ivan Jax-a v Ljubljani D majska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa | Oniki se dopošljejo na zalitevanje zastonj. izvolite si ogledati v Špitalski ulici it. 5 moj novo urejen, bogato založen smknen oddelek, broječ blizu 1000 različnib vzorcev zadnjih novost i, modni kamgarn in ševijot, lovsko sukno, dosking, trikotr peruvijen i. t. d. — Ostanke prodajam po zelo znižani ceni. — Postrežba strogo solidna. V/.orci na zahteva poštnine prosto. U0 52 R. Miklauc. Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu srebanju. £ Polnovplačani akcijski JL kapital K 1,000.000 Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkulnje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila. Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. 235 „Zakaj so Vaši zobje tako beli?" „Vsak dan rabim 0. Sevdlovo fcigijenično kozmetično listno VOdO, ki izvrstno vpliva na zobe in je bila s priznanjem odlikovana. Dobite jo lahko v lekarni pri sv. Tro|ici v Kranju. 38-11 Svjstem talke M. podlfrajM frizer za dame in gospode Ljubljana, sv. Petra c. 35 priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj. zdravniško priporočeni gor-ko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brei nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela iz las. Oddelek *a dame s seperal-uim vhodom. O 3 p- »o •a štinaSte peci, &a kopeli, ha kot tudi kiye, va*e in dvua-e aiva(\, ttpe&ue in cen« prt po toča piva in največja KovaxA\a peci j iti atuxaotin iz3ct$\&v 115-52 Imam v kleti m-7 več sto hektolitrov pristnega belega in črnega vina, nekaj flne rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega pridelka. — Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni. — Moje skladišče se nahaja pri Matku Košara, gostilničarju v Hrušici št. 33 pri Kavalaru. Ivan Pojman posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra). O 10 71-6 I Trgovina z železnino in špecerijskim blagom * „jW£RJOW" peter Jftajdič v Kranju. Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, moti-ke, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne Žage, pile,ko vanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, kar-bolinej, trsje za obijanje Velika izber travnih kos, brusilnih kamnov in srpov, kla|-nega apna in redilnega praška za živino. Stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, plaht za vozove, železnih peči, Roman-m ?ortland-cement, trifcrze, stare, železnice Jiie šine za kolesa, podvozi in drugo železo, SOSalke St vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zaloga različnih barv. Ol ©I: 01.01 Ol Ol O 236 Slav, iolskim vodstvom 6e udano priporočam za cenj. naročila šolskih tiskovin Z