URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 36 Ljubljana, sreda 2. oktobra 1974	Cena 9 dinarjev	Leto XXXI
375.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi Višje šole za organizacijo dela v Kranju
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi Višje šole za organizacijo dela v Kranju, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. septembra 1974 in na seji Zbora občin dne
25.	septembra 1974.
St. 022-193/74
Ljubljana, dne 25. septembra 1974.
/	Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi Višje šole za organizacijo dela v Kranju
i
1.	člen
V naslovu in v prvem odstavku 1. člena zakona o ustanovitvi Višje šole za organizacijo dela v Kranju (Uradni list SRS, št. 26-152/70) se beseda »višja« zamenja z besedo »visoka«.
2.	člen
2.	člen se dopolni tako, da se za besedo »višjo« vstavita besedi »in visoko«, na koncu pa doda besedilo »ter razvija raziskovalno delo na svojem področju*.
3.	člen
3.	člen se spremeni tako, da se beseda »šoli« nadomesti z besedama: »vsaki stopnji«.
4.	člen
4.	člen se dopolni tako, da se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »pouk na drugi stopnji pa začne razvijati v šolskem letu 1974/75«.
5.	člen
6.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Skupščina šole sprejme v skladu s tem zakonom, Zakonom o visokem šolstvu in stališči Skupščine SR Slovenije o statutih visokošolskih zavodov statut šole in ga predloži v potrditev Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije«.
6.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v tfee*-nem listu SRS.
St. 022-193/74
Ljubljana, dne 25. septembra 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj L r.
376.
Na podlagi 244. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 316., 335. in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 12. člena dogovora o merilih in višini obremenitve organizacij združenega dela in občanov v letu 1974 je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne
25.	septembra 1974 sprejela
ODLOK
o potrditvi dogovora o merilih in višini obremenitve organizacij združenega dela in občanov v letu 1974
Potrdi se dogovor o merilih in višini obremenitve organizacij združenega dela in občanov v letu 1974, ki so ga podpisali predstavniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov dne 24. junija 1974.
St. 422-27/74
Ljubljana, dne 25. septembra 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
l
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
347.
Na podlagi 2. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena, prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične fedarativne republike Jugoslavije, 2. točke 326. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije, četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije in 61. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-238/72) je Skupščina Socialistične1 republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 25. septembra 1974 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj o financiranju rekonstrukcije in modernizacije srednjih In manjših industrijskih projektov v SR Makedoniji in SAP Kosovu, številka 1012 YU
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj o financiranju rekonstrukcije in modernizacije srednjih in manjših industrijskih projektov v SR Makedoniji in SAP Kosovu, številka 1012 YU, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-8/74
Ljubljana, dne 25. septembra 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
* 378.
Na podlagi 2. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena, prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične fedarativne republike Jugoslavije, 2. točke 326. člena in drugega odstavka 342. člena ustaye Socialistične republike Slovenije, 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije, četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije in 61. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-238z72) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 25. septembra 1974 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj o financiranju rekonstrukcije in modernizacije srednjih in manjših industrijskih podjetij v SR Bosni in Hercegovini in SR Črni gori, številka 1013 YU
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj o financiranju rekonstrukcije in modernizacije srednjih in manjših industrijskih podjetij v SR Bosni in Hercegovini in SR Cmi gori, številka 1013 YU, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-9/74
Ljubljana, dne 25. septembra 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
379.
Na podlagi 2. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena, prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične fedarativne republike Jugoslavije, 2. točke 326-člena' in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije, četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije in 61. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-238/72) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 25. septembra 1974 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj, številka 990 YU (6. projekt cest), podpisanega 31. maja 1974 v VVashingtonu
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj, številka 990 YU (6. projekt cest), podpisanega 31. maja 1974 v Washingtonu, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-7/74
Ljubljana, dne 25. septembra 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
380.
Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena, prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena in
1.	alinee drugega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije, četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in 61. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-238/72) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. septembra 1974 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji resolucij* A. 175/VI/IMCO z dne 21. oktobra 1969 in resolucije A. 246/VII/IMCO z dne 15. oktobra 1971 o spremembi in dopolnitvi mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaženja morja z oljem iz leta 1954
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji resolucije A. 175/VI/IMCO z dne 21. oktobra 1969 in resolucije A. 246/VII/IMCO z dne 15. oktobra 1971 o spremembi in dopolnitvi mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaženja morja z oljem iz leta 1954, ki
ga je na seji dne 23. jiilija 1974 določil Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-6/74
Ljubljana, dne 25. septembra 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
381.
Na podlagi prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike (Slovenije, drugega odstavka 1. in
3.	člena zakona 0 samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet (Uradni list SRS, št. 18-181/74), 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščina. Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 25. septembra 1974 sprejela
ODLOK
o potrditvi določb samoupravnega sporazuma o združevanju v samoupravno interesno skupnost za železniški in luški promet SR Slovenije, ki se nanašajo na zadeve posebnega družbenega pomena na področju dejavnosti javnega železniškega in luškega prometa
Potrdijo se določbe samoupravnega sporazuma o združevanju v samoupravno interesno skupnost za železniški in luški promet SR Slovenije, ki se nanašajo na zadeve posebnega družbenega, pomena na področju dejavnosti javnega železniškega in luškega prometa, in sicer določbe samoupravnega sporazuma o trajnosti, varnosti in kakovosti javnega železniškega in luškega prometa, razvoju železniških in luških zmogljivosti ter cenah in tarifah železniških in luških storitev.
St. 046-16/74
Ljubljana, dne 25. septembra 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
-Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
382.	<
Na* podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 85. člena kazenskega zakona, izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
.1
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb 1
1.	člen
Bernhardu (Karla) Miroslavu se kazen 1 leta strogega zapora spremeni v kazen 1 leta zapora, ta kazen pa se zniža na 9 mesecev.
2.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. P 25-1/74
Ljubljana, dne 27. septembra 1974.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
383.
Na podlagi 2. in 6. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za stanovanja
1.	Odlok o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za stanovanja (Uradni list SRS, št. 17/74) se dopolni tako, da se v 1. točki doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Končna prodajna cena iz prejšnjega odstavka se šteje za najvišjo dovoljeno (maksimalno) ceno«.
2.	V 2. točki se na koncu prvega odstavka za besedo »stroški« pika nadomesti s podpičjem in dodata dve novi določbi č) in d), ki se glasita:
»č) ustrezne korekcijske faktorje, če je cena stanovanj v istem objektu različna glede ha lego ali velikost stanovanja in podobno;
d) prodajne pogoje, pod katerimi organizacija združenega dela prodaja stanovanja in s katerimi so določene pravice in obveznosti kupca in prodajalca v zvezi z nakupom in prodajo stanovanja«.
3.	3. točka se spremeni tako, da se glasi:
»Zavod SR Slovenije za cene upošteva pri dajanju soglasja raven stroškov graditve ob pričetku gradnje ter podražitve v času graditve.
Za čas graditve se šteje čas do roka, dogovorjenega za izročitev stanovanj kupcem, oziroma potrebni čas graditve glede na uporabljeno tehnologijo, če je ta krajši.
Za dogovorjeni čas iz prejšnjega odstavka se šteje najkrajši dogovorjeni rok iz katerekoli pogodbe za določen gradbeni objekt.
Kot čas graditve se lahko upošteva največ 18 mesecev.
Raven stroškov in podražitve iz prvega odstavka te točke se določajo na podlagi statističnih podatkov o gibanju cen gradbenih materialov in storitev.
4.	V 4. točki se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Določba prejšnjega odstavka o obveznosti plačila obresti in o najmanjši višini teh obresti velja ne glede na način vplačila kupnine (gotovinsko, brezgotovinsko vplačilo ipd.), ne glede na vir sredstev (lastna sredstva j kupcev, posojilo ipd.) in ne glede na to ali je kupec fizična ali pravna oseba.
Obresti se poračunajo z zadnjim obrokom kupnine«.
5.	V 5. točki se na koncu pika zamenja z vejico in doda besedilo:
»stroške raziskave tržišča, morebitne stroške sprejemanja, evidentiranja in odvajanja kupnin in podobno«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Razlika v ceni iz te točke je zajeta v končni prodajni ceni iz prve točke tega odloka.«
6.	V 6. točki se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Sklenjeni družbeni dogovor iz prvega odstavka, te točke je treba poslati Zavodu SRS za cene, da ga evidentira.«
7.	7. točka se spremeni tako, da se glasi:
»Določbe tega odloka ne-veljajo za prodajo tistih stanovanj, za katera'je bila do 1, 5. 1974 že določena končna cena.«
8.	Za točko- 7 se dodata novi točki 7 a in 7 b, ki se glasita:
" »7 a: Upravičenost do podražitve v smislu 3. točke ter obveznost plačila obresti v smislu 4. točke tega odloka veljata tudi za čas pred 1. 5. 1974, če gre za prodajo na katero se nanaša ta odlok.
7b: Ne glede na določbo tretjega odstavka 3. točke tega odloka, se pri objektih, ki so se pričeli prodajati pred 1. 5. 1974, kot rok dogovorjen za izročitev stanovanj kupcem šteje rok, dogovorjen za naj večji del objekta«.
9.	Do uveljavitve tega odloka sklenjene družbene dogovore iz 6. točke odloka je treba poslati v evidentiranje Zavodu SRS za cene do 15. 10. 1974.
10.	Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-23/65
Ljubljana, dne 27. septembra 1974.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Andrej Marinc L r.
384.
Na podlagi drugega odstavka 4. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 17-93/71 in 34-296/73) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
ODREDBO
o podaljšanju veljavnosti odredbe o omejitvi hitrosti vožnje na javnih cestah
I
Veljavnost odredbe o omejitvi hitrosti vožnje na javnih cestah (Uradni list SRS, št. 15-129/74) se podaljša do 30. aprila 1975.
II
Ta odredba začne veljati 1. oktobra 1974.
St. 21-S-34/14-73
Ljubljana, dne 25. septembra 1974.
Republiški sekretar za notranje zadeve
Marjan Orožen 1. r.
385.
Na podlagi 44. člena zakona o varstvu pred požarom in o gasilstvu (Uradni list SRS, št. 46-263/70) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
PRAVILNIK
o strokovnih izpitih požarnih inšpektorjev in poklicnih gasilcev
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik predpisuje način opravljanja pripravniške dobe za naslove poklicnih gasilcev, določa program strokovnih izpitov in dopolnilnih strokovnih izpitov požarnih inšpektorjev in poklicnih gasilcev ter način opravljanja teh izpitov.
II.	PRIPRAVNIŠKA DOBA
2.	člen
Pripravniška doba delavca, ki stopa prvič na delo poklicnega gasilca, traja eno leto.
3.	člen
Med pripravniško dobo je pripravnik na strokovnem (praktičnem) pouku.
Strokovni pouk za pripravnika za delovno mesto poklicnega gasilca se opravlja po načrtu, ki ga sestavi poveljnik poklicne gasilske enote, v kateri pripravnik dela.
Načrt strokovnega pouka mora biti prilagojen pogojem, ki se zahtevajo za delovno mesto in ustrezati strokovni izobrazbi pripravnika.
4.	člen
Načrt strokovnega pouka obsega zlasti seznanitev pripravnika z deli na posameznih delovnih mestih, s predpisi in organizacijo ter praktičnimi nalogami-navzočnost na delovnih sestankih delovne enote ter čas in način opravljanja strokovnega pouka.
5.	člen
Starešina poklicne gasilne enote, pri kateri je pripravnik na strokovnem pouku, mora temu med po-
ukom omogočiti, da spozna vsa dela, ki so v načrtu strokovnega pouka.
Pred začetkom strokovnega pouka je treba pripravnika seznaniti s tem pravilnikom, s programom strokovnega izpita in z nacrtom strokovnega pouka.
Za pravilnost in popolnost strokovnega pouka je odgovoren neposredni starešina.
Neposredni starešina lahko odredi drugega delavca, ki naj skrbi za pripravnikov strokovni pouk.
6.	člen
Ce ni možnosti, da bi pripravnik v poklicni gasilski enoti, v kateri je zaposlen, spoznal vse delo naslova, za katerega se pripravlja, in si pridobil strokovno prakso za strokovni izpit, mu lahko starešina enote to omogoči na kakšen drug primeren način s tem, da ga od časa do časa pošlje v drugo poklicno gasilsko enoto ali na ustrezne krajše seminarje in podobno.
7.	člen
Da bi se pripravnik čimpreje pripravil na strokovni izpit, mu je treba dati med strokovnim poukom v delovnem času dovolj časa, da se seznani s predpisi ter ustrezno, strokovno literaturo.
8.	člen
Ko pripravnik konča pripravniško dobo, se mora priglasiti k strokovnemu izpitu.
Kandidat se lahko priglasi k strokovnemu izpitu 1 (en) mesec pred potekom pripravniške dobe.
III.	PROGRAMI STROKOVNIH IN DOPOLNILNIH STROKOVNIH IZPITOV
1.	Programi strokovnih izpitov požarnih inšpektorjev
9.	člen
Program strokovnega izpita za naziv požarnega inšpektorja obsega splošni in posebni del.
10.	člen
Program splošnega dela strokovnega izpita obsega:
1.	družbeno-ekonomsko ureditev in družbenopolitični sistem v federaciji in socialistični republiki;
2.	sistem organizacije in dela upravnih in drugih državnih organov, predvsem organov v republiki in občini, pristojnih za zadeve varstva pred požarom;
3.	temeljne pojme o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in pravicah iz zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja;
4.	upravni postopek in upravni spor. .
11.	člen
Program posebnega dela strokovnega izpita za požarnega inšpektorja obsega podrobno znanje iz naslednjega gradiva:
1.	protipožarni (preventivni) ukrepi v industrijskih in drugih objektih in ukrepi, ki so potrebni za varnost pred požarom v gradbenih objektih, v katerih obstaja večja nevarnost požara, v katerih prebiva ali se zbira večje število ljudi, v katerih se opravlja delo, ki lahko povzroči požar, eksplozijo ali strupene pline ali, v katerih se hranijo oziroma so spravljene vnetljive ali eksplozivne snovi ali snovi, iz katerih se razvijajo strupeni plini;
2.	osnove gradbeništva v zvezi z gradbeno-tehnič-nimi ukrepi za varnost objektov pred požarom in preskrbo z vodo v gasilski službi;
3.	tehnična sredstva v protipožarni službi;
4.	sistem protipožarne službe v organizacijah združenega dela in v občinah ter krajevnih skupnostih;
0.	izdelava osnutka odločbe na prvi stopnji o preventivnih ukrepih, ki jih mora zaradi varnosti pred požarom uresničiti v svojem objektu organizacija ali občan.
Kandidat mora obvladati gradivo iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka tudi s stališča teoretičnih osnov (fizike in kemije), na podlagi katerih je mogoče ugotavljati vzroke požarov ter določiti preventivne ukrepe za varnost pred požarom.
2.	Program strokovnih izpitov poklicnih gasilcev
12.	člen
Program strokovnega izpita za naslov poklicnega gasilca sestoji iz splošnega, posebnega in praktičnega dela.
13.	člen
Gradivo za program strokovnega izpita za naslov gasilskega inženirja obsega gradivo, ki je predpisano v 10. in 11. členu tega pravilnika.
Program posebnega dela tega strokovnega izpita obsega izdelavo in obrazložitev pismene naloge o izvedbi večje gasilske akcije.
14.	člen
Praktični del strokovnega izpita za naslov gasilskega inženirja obsega:
1.	taktiko gašenja (vodstvo čete z uporabo navadnih in kemičnih sredstev, preskrba z vodo z večje oddaljenosti in uporabo relejskega sistema);
2.	tehnična služba (podpiranje stropov in sten, prebijanje strehe, odstranitev nosilne strehe, odpiranje strehe s spod-nje strani, izvlačenje vozil);
'	3. reševanje ogroženih ljudi z višjih nadstropij
z uporabo sanitetnih sredstev, spustnice, vrvi, lestev ter prva pomoč;
4.	zavarovanje sledov, ki so v zvezi z nastankom požara, ugotavljanje znakov žarišča požara, ter sodelovanje z delavci javne varnosti in preiskovalnim sodnikom pri rekonstrukciji požarišča. ■
15.	člen
Program splošnega dela strokovnega izpita za naslov tehnika obsega predmete iz 1, 2 in 3 točke H), člena pravilnika.
Program posebnega dela strokovnega izpita obsega:
1.	protipožarne ukrepe v gradbenih objektih iz 1. točke 11. člena tega pravilnika s potrebnim znanjem teoretičnih osnov, na katerih temeljijo posamezni preventivni ukrepi;
2.	osnove gradbeništva v zvezi z gradbeno-tehnič-nimi ukrepi za varnost pred požarom in preskrbo z vodo v gasilski službi;
3.	tehnična sredstva v gasilski službi (gasilska
tehnika);	/
4.	taktika in tehnična služba pri gašenju požara in reševanju (gasilska taktika).
16.	člen
Program praktičnega dela strokovnega izpita za gasilskega tehnika obsega:
1.	taktika gašenja z uporabo vseh vrst gasilnih
sredstev;	,
2.	reševanje ljudi in predmetov iz višjih nadstropij ob požaru in elementarni nesreči;
3.	tehnična služba na pogorišču (podpiranje stropov, prebijanje streh, odstranjevanje ruševin).
17.	člen
Program splošnega dela strokovnega izpita za naslov kvalificiranega gasilca obsega:
1.	temeljna načela družbeno-ekonomske ureditve in družbenopolitičnega sistema v federaciji in socialistični republiki;
2.	sistem protipožarne službe v organizacijah združenega dela, občinah in krajevni skupnosti;
3.	temeljni pojmi o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in pravicah iz zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
18.	člen
Posebni del strokovnega izpita za naslov kvalificiranega gasilca obsega.
1.	glavne požarne nevarnosti in preventivni ukrepi za varnost pred požarom v objektih iz 1. točke 11. člena tega pravilnika ter znanje teoretičnih vprašanj gorenja in gašenja trdih, tekočih in plinastih snovi;
2.	lastnosti navadnih in kemičnih sredstev za gašenje požara.
3.	Gasilske naprave in oprema ter njihov namen
19.	člen
Praktični del strokovnega izpita za naslov kvalificiranega gasilca obsega praktična opravila pri gašenju požara in reševanju ogroženih ljudi in premoženja.
4.	Program dopolnilnih strokovnih izpitov
20.	člen
Poklicni gasilec, ki dela dopolnilni strokovni izpit za višji naslov, mora opraviti izpit iz gradiva posebnega in praktičnega dela, ki je predpisan za strokovni izpit za višji naslov. IV.
IV.	OPRAVLJANJE STROKOVNIH IZPITOV
21.	člen
Strokovni oziroma dopolnilni strokovni izpit (v nadaljnjem besedilu: strokovni izpit) dela kandidat pred izpitno komisijo, ki jo imenuje republiški sekretar za notranje zadeve.
Izpitna komisija ima predsednika, dva člana In zapisnikarja. Predsednik in člana komisije so hkrati tudi izpraševalci. Predsednik in člana komisije imajo namestnike.
Predsednik, člana izpitne komisije in njihovi namestniki se imenujejo izmed priznanih strokovnjakov.
Za člana izpitne komisije ne more biti imenovan kdor ima nižjo izobrazbo, kot se zahteva za naslov, za katerega dela kandidat izpit.
Z odločbo o imenovanju izpitne komisije se lahko ta dopolni tudi z drugimi izpraševalci, ki imajo položaj člana komisije pri odločanju o uspehu kandidata.
22.	člen
Izpitna komisija dela na sejah.
O sejah izpitne komisije in o izpitih se piše zapisnik na obrazcu, ki ga predpiše republiški sekretar za notranje zadeve.
Zapisnik podpišejo predsednik, člani izpitne komisije in zapisnikar. ,
i	23. člen
Kandidat se priglasi za strokovni izpit pismeno pri organu za notranje zadeve oziroma pri poklicni gasilski enoti, kjer je zaposlen.
V priglasitvi za strokovni izpit mora navesti podatke: kdaj in kje je rojen (občina, republika) in kakšno strokovno izobrazbo ima (šole, tečaji, izpiti).
Organ za notranje zadeve oziroma gasilska enota pošlje izpitni komisiji kandidatovo priglasitev z njegovimi osebnimi podatki in s podatki o njegovi strokovni izobrazbi, o delu, ki ga je opravljal, ter o uspehu, ki ga je dosegel med strokovnim poukom.
24.	člen
Ce izpitna komisija ugotovi, da kandidat izpolnjuje pogoje za opravljanje strokovnega izpita, ga o tem obvesti najkasneje v 30 dneh od priglasitve in mu pošlje vabilo, v katerem določi dan in kraj izpita.
Dan izpita mora biti določen tako, da ostane kandidatu od prejema vabila do izpita najmanj 15 dni, razen če sam želi delati izpit pred tem rokom.
Kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev za strokovni izpit, obvesti o tem komisija s pismeno odločbo. Zoper to odločbo ima kandidat pravico ugovora na republiškega sekretarja za notranje zadeve. Ugovor je treba vložiti v osmih dneh od prejema odločbe.
25.	člen
Strokovni izpit za naziv požarnega inšpektorja, gasilskega inženirja in gasilskega tehnika je usten tin pismen.
Strokovni izpit za naziv kvalificiranega gasilca je usten.
26.	člen
Nalogo za pismeni izpit sestavi član komisije oziroma izpraševalec, ki ga določi izpitna komisija. Naloga mora biti taka, da se iz nje lahko vidi, koliko kandidat obvlada predpise, tehniko dela in druga znanja, ki so potrebna za naziv, za katerega dela strokovni izpit.
27.	člen
Predsednik ali član komisije, ki ga ta določi, izroči kandidatu nalogo neposredno pred začetkom pismenega izpita. Ob izročitvi naloge mu sporoči, katere pripomočke sme uporabljati pri pisanju, pismene naloge. Uporaba dr*igih pripomočkov ali prepisovanje naloge ima za posledico odstranitev z izpita.
Pri pisanju naloge je navzoč predsednik ali član komisije, ki ga ta določi.
Pri določitvi teme za pismene naloge lahko zahteva komisija mnenje neposrednega starešine, ki je nadzoroval strokovni pouk in delo kandidata.
28.	člen
Za pismeno nalogo dobi kandidat štiri ure časa. Čas za izdelavo naloge se šteje od trenutka, ko je kandidatu naloga izročena.
Nalogo (izvirnik in koncept) piše kandidat na papirju, zaznamovanem s pečatom organa, pri katerem je izpitna komisija.
Navzoči član izpitne komisije zaznamuje na izvirniku naloge, kdaj je kandidat nalogo oddal, in potrdi to s svojim podpisom.
29.	člen
Na ustnem izpitu se izpraša kandidat iz celotnega predpisanega izpitnega gradiva. Izpraševanje se opravi praviloma v enem dnevu.
Način ustnega izpraševanja določi izpitna komisija; pri tem mora upoštevati praktični značaj izpita.
Na ustnem izpitu sme komisija zahtevati od kandidata pojasnila v zvezi s pismenim izdelkom naloge.
Pri ustnem delu izpita so navzoči člani izpitne komisije in zapisnikar.
Vsak član izpitne komisije ima pravico zastavljati kandidatu vprašanja.
Izpraševanje kandidata iz posameznega predmeta ne sme trajati več kot 30 minut.
30.	člen
Praktični del strokovnega izpita delajo kandidati v gasilski enoti ali pa v šoli, ki jo določi izpitna komisija.
Glede določitve praktične naloge se smiselno uporabljajo določbe 26. člena tega pravilnika.
Predsednik izpitne komisije določi čas, v katerem mora kandidat nalogo obdelati.
Praktični del strokovnega izpita dela kandidat po Predpisanem programu pod nadzorstvom izpitne komisije.
31.	člen
Kandidata ocenjuje komisija.
Komisija oceni celotni uspeh kandidata na izpitu, upoštevaje pismeni izdelek, praktično delo in odgovore na ustnem Izpitu.
Splošni uspeh komisija oceni z: »je opravil«, »ni opravil«.
O oceni odloča komisija z večino glasov.
32.	člen
Strokovni izpit lahko kandidat dvakrat ponavlja. Cas med enim in drugim izpitom ne more biti krajši kot šest mesecev.
Kandidat, ki ne opravi dela izpita, lahko dela iz tega gradiva popravni izpit v roku, ki ga določi izpitna komisija. Ta rok ne sme biti krajši kot dva meseca od prejšnjega izpita.
Ce kandidat na popravnem izpitu ne dobi zadovoljive ocene ali brez opravičila ne pride na popravni izpit ali od izpita odstopi, se šteje, da strokovnega izpita ni opravil.
33.	člen
Če kandidat brez opravičenega vzroka odstopi od ie začetega izpita, se šteje, da izpita ni opravil.
'	34. člen
Kandidat, ki opravi strokovni izpit, dobi o tem Potrdilo.
Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu se izda v dveh izvodih na obrazcu, ki ga predpiše republiški sekretar za notranje zadeve; en izvod se izroči delav-cu, drugi pa organizaciji, kjer je delavec zaposlen.
35. člen
Članom izpitne komisije oziroma izpraševalcem Sre honorar za dejansko sodelovanje v izpitni komisiji.
Honorar se izplača iz sredstev republiškega sekretariata za notranje zadeve ob pogojih, ki so določeni v splošnem aktu tega sekretariata.
36. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01/1-S-010/6-74
Ljubljana, dne 9. septembra 1974.
Republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r.
386.
Na podlagi četrte alinee 46. člena zakona o vimj in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list SRS, št. 16-140/74) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo
PRAVILNIK
o načinu in postopku dosladkanja mošta ali drozge z dodajanjem sladkorja ali koncentriranega mošta
1.	člen
Moštu ali drozgi je po določbi drugega odstavka 8. člena zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: zakon), dovoljeno dodajati sladkor ali koncentrirani mošt samo toliko, da dosežeta normalno količino sladkorja za določeno sorto grozdja na določ: nem vinorodnem območju.
Normalna količina "sladkorja je povprečje sladkorja v normalno dozorelem grozdju v posameznih sortah grozdja na območju določenega vinorodnega okoliša, ki jo do izdaje predpisov po dvanajsti alinej 46. člena zakona na podlagi opravljenih strokovnih raziskav določita Kmetijski inštitut Slovenije in Kmetijski zavod Maribor.
Kmetijski inštitut Slovenije določi normalno količino sladkorja iz prejšnjega odstavka za območje kraško primorskega in posavskega vinorodnega rajona, Kmetijski zavod Maribor pa za območje podravskega vinorodnega rajona.
2.	člen-
Sladkor ali koncentrirani mošt se sme dodajati moštu ali drozgi pred ali v začetku vrenja, in to najkasneje do konca meseca novembra.
Uporaba sladkorja je dovoljena samo v suhem stanju z neposrednim dodajanjem moštu ali drozgi.
V primeru, če se moštu ali drozgi, ki sta namenjena za proizvodnjo vina z geografskim poreklom, dodaja koncentrirani mošt, je tega dovoljeno uporabljati samo iz grozdja iz istega vinorodnega območja, kot izvirata mošt ali drozga.
Dodajanje sladkorja ali koncentriranega mošta se sme opraviti samo na vinorodnem območju, kjer je bilo grozdje pridelano.
3.	člen
Sladkanemu moštu ali drozgi in iz njiju proizvedenemu vinu ni dovoljeno dodajati kisline za povečanje kislosti.
Vino, proizvedeno iz dosladkanega mošta ali droz- ' ge, mora biti suho, kolikor ni z drugimi predpisi drugače določeno.
4.	člen
Dovoljenje za dosladkanje mošta ali drozge z dodajanjem sladkorja ali koncentriranega mošta (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za dosladkanje) izda za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ.
Organ iz prejšnjega odstavka izda dovoljenje na podlagi strokovnega mnenja Kmetijskega inštituta Slovenije, Kmetijskega zavoda Maribor oziroma Kmetijsko veterinarskega zavoda Nova Gorica, ki do izdaje predpisov po dvanajsti alinei 46. člena zakona dajejo ta strokovna mnenja.
5.	člen
Dovoljenje za dosladkanje lahko izda za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ na zahtevo proizvajalcev ali na lastno pobudo.	,
Dovoljenje za dosladkanje se sme izdati samo proizvajalcem, ki so vpisani v register proizvajalcev grozdja in vina.	'
Dovoljenje za dosladkanje se lahko izda za mošt dli drozgo, ki sta proizvedena na območju vinorodnega okoliša, podokoliša, ožjega okoliša ali posameznega kraja, in sicer za posamezne sorte grozdja.
6.	člen
Dovoljenje za dosladkanje po 4. in 5. členu tega pravilnika izda za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ tiste občine, na območju katere je bilo grozdje pridelano.
V primeru dosladkanja mošta ali drozge, ki izvirata iz grozdja, pridelanega v več občinah istega vinorodnega območja, izda dovoljenje za dosladkanje pristojni upravni organ tiste občine, na območju katere se opravi dosladkanje, v soglasju s pristojnimi občinskimi upravnimi organi občin, kjer je bilo grozdje pridelano.
7.	člen
Ko je proizvajalec opravil dosladkanje, mora v petih dneh o tem obvestiti za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ na obrazcu št. 1, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim.
8.	člen
Proizvajalci morajo voditi evidenco o uporabljenih količinah sladkorja oziroma koncentriranega mošta, in sicer organizacije združenega dela na obrazcu št. 2, kmetje in drugi občani pa na obrazcu št. 2 a. ki sta-sestavni del tega pravilnika in sta objavljena skupaj z njim.'
9.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta pravilnik, se na območju SR Slovenije prenehajo uporabljati določbe 5., 6.. 7.. 8. in 9. člena pravilnika o predelavi grozdja in vina (Uradni list FLRJ, št- 10-159/58, št. 40-560/62 in SFRJ, št. 35-647/65).
10.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320/C-017/74
Ljubljana, 25. septembra 1974.
Republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r.
Obrazec št. 1
OBVESTILO O DOSLADKANJU MOSTA OZ. DROZGE
Skupščini občine ................
za kmetijstvo pristojni upravni organ
Na podlagi 7. člena pravilnika o načinu in postopku dosladkanja mošta ali drozge z dodajanjem sladkorja ali koncentriranega mošta obveščamtmo), da sem(smo) dosladkal(li) mošt oziroma drozgo (ustrezno
podčrtati), letine 19... kot je razvidno iz naslednjih
podatkov:
1.	Priimek, ime in naslov oziroiha ime in sedež nažnanilca
2.	Evidenčna številka o vpisu ■ v register proizvajalcev grozdja in vina (navesti številko vpisa in občino,
pri kateri sc vodi register)
3.	Kraj, občina in vinorodni okoliš, iz katerega izvira mošt oziroma drozga
4.	Barva mošta oziroma drozge:
(bela, rdečkasta, rdeča)
5.	Dosladkanje je bilo opravljeno na podlagi izdanega dovoljenja (navesti številko in datum dovoljenja ter organ, ki ga je izdal)
6.	Količina dosladkanega mošta oziroma drozge, od tega:
a) lastni pridelek — hi
b) iz nakupa — hi
skupaj — hi	
7. Odstotek sladkorja	
a) v nesladkanem moštu oziroma drozgi	
b) v dosladkanem moštu oziroma drozgi	
8. Količina dodanega sladkorja	
a) na hi mošta oziroma drozge — kg	
b) skupaj — kg	
9. Količina dodanega koncentriranega mošta	
a) na hi mošta oziroma drozge — 1	-
b) skupaj — 1
10.	Izvor uporabljenega koncentriranega mošta (navesti poreklo in sorte grozdja) * V
11.	Kraj in čas opravljenega dosladkanja (navesti natančen naslov, in datum)
V -............, dne ........
Podpis proizvajalca
Gornje obvestilo je vpisano v delovodnik pod
V ............, dne
Podpis organa
IVIDENCA O DOSLADKANJU MOSTA OZ. DROZGE S SLADKORJEM ALI KONCENTRIRANIM MOSTOM,
ki jo vodijo organizacije združenega dela
N
o
85
2
s
o
c
>
5 '5
>
6
CQ
Z

J -g 3 S____________
« > ° S g s 5a 5»
= =5
iiid5
sl?!
•ES||
«.siS
5
| i|=5 s | sl|'5 2
i m
<9
|iii!
sili?
:?>
oS
„5	g|6
*
Ss
S5 , «
*5 ■O'CM
> E
fEs!
-5 ^
5* ti
|-I5
Š5šl
o? .y -o
lil-
2 - d
'5.23 E
C/i
S ti ti
llsli s.

0$
CN
S
I
O
s
o
E-i
O

(3
H
H
O
2
O
2
13
<
S
H
PČ
O
2
Q
<
M
H
O
N
O
ti
o
N
o
<
E-i
O
>2
J2
O
'Si
2
•o
O)
'•s
S
0
1
>
o
2
2
ti
ti
M
O
Q
<
U
2
H
Q
>
H
I
«
‘5
▻
K
D.
>
O
•m
m
2
a
o
E
o,
O
li 3S „
^=§ieB
5s ^0-
5!!
Pl
sil!
im
ca
N
r? c
’ S“ 3«
HlE
u) ^ £ -o
ca
55Ss
*
> E
® =
f!=s
Sl|e
*8 5r c
1-2 g 3
ealš
MsSl-•
.p!-
3236
S ti s
Hii!,.
18ri!
Si
* Pod opombo se vpišejo podatki o morebitni porabi koncentriranega mošta (količina porabljenega konc. mošta, izvor; geograf, poreklo, sorta grozdja]
387.
Na podlagi drugega odstavka 14. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67, št. 20-113/70, št. 31-276/72 in št. 18-185/74) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo
ODREDBO
o trajanju šolanja na tehniški gozdarski šoli 1
V skladu z osnovami predmetnika in osnovami učnih načrtov, ki jih je za poklic gozdarski tehnik sprejel strokovni svet za vzgojo in izobraževanje zavoda za šolstvo SR Slovenije na seji dne 2. julija 1974, traja šolanje za poklic gozdarski tehnik 4 leta ali 48 mesecev.
2
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 611-1/74
Ljubljana, dne 7. avgusta 1974.
Namestnik
republiškega sekretarja za prosveto in kulturo Leopold Kejžar 1. r.
388.
Na podlagi 8. člena zakona o regionalnem prostorskem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-118/1967) ter na podlagi sklepov komisije IS za vprašanja regionalnega prostorskega planiranja z dne 19. februarja 1974 in komiteja IS za družbeno planiranje z dne 12. julija 1974 daje Republiški sekretariat za urbanizem SR Slovenije v javno razpravo
ZASNOVO URBANIZACIJE SR SLOVENIJE
kot element regionalnega prostorskega plana za območje SR Slovenije
Gradivo za javno razpravo se objavi v Uradnem listu SRS ter dnevnikih »DELO« in »VEČER«.
Javna razprava traja od dneva objave do 15. novembra 1974.
Vse pripombe in predloge je treba dostaviti pismeno Zavodu SR Slovenije za regionalno prostorsko planiranje, Ljubljana, Cankarjeva 1, ki javno razpravo vodi in daje strokovna pojasnila.
Na podlagi javne razprave oblikovan osnutek dokumenta bo predložen Skupščini SR Slovenije.
St. 350-19/72
Ljubljana, dne 5. septembra 1974.
Republiški sekratar za urbanizem
Boris Mikoš, dipl. inž. gr. 1. r.
ZASNOVA URBANIZACIJE SR SLOVENIJE
I.
Vsaka družba, ki svojega razvoja noče prepustiti stihiji, ga mora zavestno usmerjati tudi v prostoru
s svojo zemljiško, stanovanjsko, komunalno, predvsem pa s splošno socialno in gospodarsko politiko. V naši republiki smo se v preteklih letih že odločili za poli-. centrični razvoj, kar pomeni, da smo se odrekli stihijski rasti naselij in njihovih vplivnih območij. Smerokaz za zasnovo urbanizacije so jasna načela naše ustave, po katerih ima vsak občan pravico do enakih pogojev za življenje, šolanje, delo in družbeni položaj ne glede na to, kje dela in kje prebiva. Kako bi uresničili ta ustavna načela in kako organizirali samoupravno družbo, da se bo zavestno razvijala v smer jasno opredeljenih zastavljenih ciljev in da bo dosegla čim višjo kvaliteto delovnega in življenjskega okolja ter socialnih razmer, ob tem pa da bi gospodarstvo kratkoročno čimmanj prizadeli. Po obširnem znanstvenoraziskovalnem in analitičnem delu V okviru zasnove urbanizacije SR Slovenije se je izoblikovalo stališče, da lahko omogočimo uresničevanje ustavnih načel o enakosti življenjskih'in delovnih pogojev tudi s primernim oblikovanjem razvojnih središč in njihovih vplivnih območij.
Razen' iz omenjenih načel izhaja zasnova urbanizacije SR Slovenije predvsem iz tehle ugotovitev in presoj:
— Stopnja urbanizacije SR Slovenije — to pomeni delež mestnega prebivalstva — znaša okoli 42 odstotkov, medtem ko je stopnja deagrarizacije okoli 80 odstotkov. Glede na stopnjo gospodarske razvitosti je stopnja urbanizacije premajhna, saj prebiva skoraj polovica nekmečkega prebivalstva zunaj urbaniziranih območij.
— Značaj in stopnja urbanizacije sta med posameznimi pokrajinami zelo različna. Neugodno je nesorazmerje med dvema velikima mestoma in številnimi malimi mesti, ki jih je glede na njihovo urbano naravo 70. Veliko je različnih industrijskih mest in mestnih naselij, ki so slabše opremljene z oskrbnimi dejavnostmi.
— Številna območja v SR Sloveniji so brez primernih središč zaradi neugodnega razvoja slovenskih mest in razmejitev. Ta območja (Primorska, jugovzhodna Koroška, Spodnje Posavje in podobna) zapadaj o pogosto pod vpliv drugih, sosednjih slovenskih ali tujih mest.
— Pri večini slovenskih mest je bila poglavitna osnova njihovega razvoja industrializacija. Industrija bo vsekakor še naprej najpomembnejša razvojna panoga pri številnih mestih, vendar ob ustreznem razmerju vseh dejavnosti.
Ko se je oblikovala zasnova urbanizacije SR Slovenije, je bilo treba upoštevati tudi nekatera znanstvena spoznanja o ustroju naselbinskega omrežja. in sicer o odnosih med mesti in podeželjem, o različnih ravneh teh odnosov, namreč o nižji ali »lokalni«, srednji ali »regionalni« in višji ali »republiški« ravni. 0 nujnosti, da posamezne dejavnosti dosežejo določeno ekonomsko upravičenost, da se namestijo v središčih, ker to terja število potrošnikov, o povezovanju urbanih središč v omrežju in o optimalni velikosti mest ter o neugodnostih, ki jih prinaša bodisi prevelika ali pa prenizka urbanizacija.
Pomemben dejavnik v procesu urbanizacije bo tudi promet oziroma prometno omrežje, ki bo omogočalo povezavo znotraj posameznih območij in republike ter s tem ustrezno povezovanje naselij in večjo dostopnost, kot tudi vključevanje Slovenije v proces urbanizacije širšega jugoslovanskega jn evropskega prostora.
Med izhodišči, po katerih se oblikuje zasnova urbanizacije, so seveda pomembne ne le ugotovitve o današnjem stanju, temveč tudi o razvojnih težnjah ter drugih pričakovanjih. Tako izhaja zasnova urbanizacije iz globalnih napovedi o številu prebivalstva, o strukturi in številu delovnih mest in o višini družbenega proizvoda na prebivalca.
SR Slovenija bo imela leta 2000 predvidoma okoli 2,3 milijona prebivalcev. Zaposlenega bo predvidoma 45 0/o prebivalstva, kar pomeni milijon 60 tisoč delovnih mest; od tega okoli 9 °/o v primarnem, okoli 47 °/o v sekundarnem in okoli 44 % v terciarnem sektorju.
S povprečno stopnjo rasti mase družbenega proizvoda 6,5 % do leta 1985 (Resolucija o dolgoročnem razvoju Socialistične republike Slovenije), oziroma 4,7 odstotka v obdobju od leta 1985 do leta 2000, bi dosegli leta 1985 ca. 3.000 USA dolarjev družbenega proizvoda na prebivalca in ca. 5.000 USA dolarjev do leta 2009, vse po cenah iz leta 1966.
Pri povprečni letni stopnji rasti mase družbenega proizvoda ca. 4 °/o letno (kot jo beležijo nekatere razvitejše evropske države), bi dosegli leta 1985 nekaj nad
2.000	USA dolarjev družbenega, proizvoda na prebivalca in nekaj nad 3.100 USA dolarjev do leta 2000, vse po cenah iz leta 1966.
Večina teh napovedi je bila sprejeta v okviru dokumentov Skupščine SR Slovenije. V skrajšanem obsegu predstavljena zasnova urbanizacije SR Slovenije je torej prvi korak k oblikovanju zasnove njenega regionalnega prostorskega razvoja, ki temelji na, načelih ustave in na sporazumu o policentričnem razvoju. II.
II.	ZASNOVA URBANIZACIJE
a) Razvojna urbana središča in njihova piivna območja
Na podlagi prej obravnavanih izhodišč in smotrov urbanizacijske politike, teoretskih spoznanj o mestih in omrežju mest ter splošne dolgoročne družbenoekonomske politike v SR Sloveniji oblikovana zasnova urbanizacije do leta 2000 je tale:
— Stopnja urbanizacije, to pomeni delež prebivalstva v mestih in drugih urbanih naseljih, je predvidena 1985. leta 59% ali okoli 1,171.000 prebivalcev, leta 2000 pa 69 % ali okoli 1,583.000 prebivalcev. Tako bo živelo 'na podeželju leta 1985 predvidoma 41*% ali 812.000 prebivalcev, leta 2000 pa 31 % ali 715.000 prebivalcev. Ce upoštevamo okoli 11 % prebivalstva, Predvidenega v urbaniziranih območjih zunaj mest, Potem bo znašal delež urbanega prebivalstva 1985. leta 70%, leta 2000 p" 80%. Na podeželju bo živelo torej leta 1985 predvidoma 30%. leta 2000 pa 20% prebivalstva. To podeželsko prebivalstvo ne bo v celoti zaposleno v kmetijstvu in gozdarstvu, ampak v večjem številu tudi v nekmetijskih dejavnostih.
Zaradi teženj po naselitvi urbanega prebivalstva ua podeželju se delež prebivalcev, ki bodo prebivali v velikih mestih z nad 50.000 prebivalci, ne bo dvigal skokovito; leta 2000 pa bo prebivalo v teh mestih °koli 1,100.000 prebivalcev ali 48% vse slovenske populacije.
— Poseben pomen v urbanizaciji in tudi v dru-gem družbenem gospodarskem življenju bo po zasnovi Pripadel nekaterim mestom. Le-ta so predvidena za nosilce razvoja in koordinatorje družbenih in gospodarskih vezi ter oskrbe. V svojih vplivnih območjih se bodo ob smiselni in samoupravno dogovorjeni medse-
bojni delitvi funkcij združevala druga mesta in naselja v organizirano in dobro povezano naselbinsko omrežje. Hkrati se bodo predvidoma tudi ta mesta na enak način povezovala med seboj in sestavljala celovit »mestni« oziroma »naselbinski sistem« SR Slovenije. Zgradba tega sistema, ki ga poimenujemo tudi »urbani sistem«, je tale:
—	republiško razvojno središče — Ljubljana, ki bi zajemalo z nekaterimi oskrbnimi funkcijami višje ravni celotni prostor republike, z drugimi (srednje in nižje ravni) pa le svoje širše in ožje vplivno območje.
—	pomembnejša regionalna razvojna središča, ki bi zajemala z nekaterimi oskrbnimi funkcijami srednje ravni tudi vplivna območja drugih regionalnih razvojnih središč, ali pa bi imela drug poseben pomen. Ta središča so Maribor, Celje, Koper-Izola-Piran in Novo mesto.
—	druga pomembnejša regionalna razvojna središča, ki bi zajemala z oskrbnimi funkcijami srednje ravni le svoja vplivna območja. To so:
— Nova Gorica,
— Kranj (v povezavi z Ljubljano in Jesenicami-Radovljico-BIedom),
— Jesenice-Radovljica-Bled (v povezavi s Kranjem),
— Slovenj Gradec-Ravne-Dravograd,
— Murska Sobota,
— Ptuj (v povezavi z Mariborom),
*— Krško-Brežice,
— Trbovlje-Hrastnik-Zagorje.
—	druga mesta in urbana naselja z oskrbnimi funkcijami nižje ravni.
Podrobneje opredelimo prikazane člene predvidenega urbanega sistema takole:
Osrednji steber slovenske policentrične zasnove in urbanizacije ter temeljno središče urbanega sistema v SR Sloveniji bo republiško razvojno središče — Ljubljana. Kot republiškemu in nacionalnemu središču bodo Ljubljani, ki bo imela leta 2000 predvidoma okoli 400.000 prebivalcev, še naprej pripadale nekatere funkcije, ki jih druga mesta ne bodo mogla smiselno opravljati.
Ljubljana bo imela poleg Maribora, Celja in koprske aglomeracije in Novega mesta obenem tudi vlogo pomembnejšega regionalnega razvojnega središča, to se pravi, da bo oskrbovala zaledje z več kot 100.000 prebivalci in bo glede pa to imela vrsto posebnih dejavnosti srednje ravni. Pomembnejša regionalna središča bodo imela leta 2000 praviloma nad 75.000 prebivalcev.	I
Druga pomembnejša regionalna središča bodo v predvidenem mestnem sistemu opravljala vrsto zahtevnejših oskrbnih funkcij srednje ravni na svojih vplivnih območjih. Ta območja bodo štela 60.000 do
100.000	prebivalcev, medtem ko naj bi središča imela leta 2000 predvidoma okoli 35.000 do 50.000 urbanega prebivalstva. V teh središčih bo živelo leta 2000 predvidoma 75 % celotnega urbanega prebivalstva SR Slovenije.
Poleg teh večjih mest, ki so ogrodje urbanizacije in urbanega sistema, bo obstajala še vrsta drugih mest in urbanih naselij. Glede na pomen in vlogo jih je mogoče razdeliti na dve skupini:
—	prva skupina bo obsegala mesta, ki so že sedaj središča občin ali drugih območij, v katerih niso predvidena pomembnejša regionalna središča, a so dokaj odmaknjena od razvojnih središč. Imela bodo okoli
5.000	do 10.000 prebivalcev in okoli 30.000 prebivalcev na vplivnem območju (npr. Postojna, Kočevje, Črnomelj, Tolmin, Lendava in podobna). S svojimi funkcijami bodo dopolnjevala razvojna središča, z dogovorjeno delitvijo dela pa bodo lahko prevzela tudi nekatere posebne dejavnosti (npr. določene šole, zavode, zdravstvene inštitucije). Pri marsikaterem med temi mesti je računati s pomembno industrijsko funkcijo in v tej zvezi z nadpoprečno opremljenostjo.
— Druga skupina pa bod<^ urbana središča, katerih vplivno območje se ne bo bistveno povečalo, zato se ne bodo pomembneje povečale njihove oskrbne funkcije. Podlaga njihovega obstoja in razvoja bodo predvsem industrija ali pa nekatere posebne dejavnosti (npr. turizem).
Rast prebivalstva v teh mestih in urbanih naseljih bo zmerna ali celo pod poprečjem v primerjavi z rastjo celotnega mestnega prebivalstva.
Dosedanji in prihodnji razvoj urbanizacije predstavimo glede na 13 regionalnih razvojnih središč,, ki imajo v zasnovi urbanizacije poseben pomen, takole:
Murska Sobota
Pomurje sodi med gospodarsko najmanj razvita območja v Sloveniji. Zato ne preseneča, da so mesta in urbanizacija slabo in počasi napredovale. Edino Murska Sobota se je s postopno industrializacijo razvijala nekoliko hitreje, čeprav je kot urbani center relativno mlado mesto. Zaradi središčnega položaja so se v tem mestu osredotočile tudi nekatere regionalne storitvene dejavnosti za celotno Pomurje. Gospodarsko manjša razvitost je med drugim imela za posledico tudi izseljevanje oziroma zdomstvo. Le-to je bilo glede na veliko agrarno prenaseljenost, presežke delovne sile in nerazvitost mest poglavitni izhod iz stiske.
Za Pomurje je urbanizacija nujen korak h gospodarskemu napredku. Njen nosilec bo predvsem Murska Sobota, saj ima dober osrednji položaj, obširno zaledje in ustrezne naravne in prostorske pogoje zanjo. Mesto bo imelo leta 2000 predvidoma okoli 40.000 prebivalcev; njegovo celotno vplivno območje pa bo imelo ob koncu stoletja predvidoma 130.000 prebivalcev. Osnova za razvoj Murske Sobote bo nova industrija, zlasti nekatere njene bolj propulzivne panoge, moderno kmetijstvo kot baza za živilsko industrijo, in seveda storitvene dejavnosti. Mestp se bo razširilo v okoliške kraje, proti Beltincem, Moravcem in Radencem, in tako bo tam nastala večja urbana aglomeracija.
Maribor
j g, za Ljubljano drugo najpomembnejše regionalno razvojno središče v Sloveniji. S populacijo nad 132.000 prebivalcev in z obsežnim vplivnim območjem, ki glede zahtevnejših storitev zajema razen širše mestne okolice še jugovzhodno Koroško in Pomurje in štgje okoli 376.000 prebivalcev, ima Maribor od leta 1918 dalje vlogo vodilnega središča severovzhodne Slovenije, in temu ustrezno opravlja funkcije srednje ravni in številne dejavnosti zahtevnejše zgornje ravni. Razvoj mesta je bil zadnjih sto let stalen In je le malo zaostajal zg rastjo drugih mest. To je treba pripisati vlogi, ki jo ima Maribor kot križišče med-regionalnih prometnih poti, močni industrializaciji z nekaterimi propulzivnim! panogami, energetskemu potencialu Drave in razmeroma izgrajeni superstrukturi.
Posebej je treba opozoriti na ekonomsko geografski položaj mesta, saj se tam stikajo številne naravne regije: Dravsko-Plujsko polje, Slovenske gorice, Dravska dolina, Pohorje in Kozjak. Tudi oddaljenost od Ljubljane (135 km), Zagreba '(120 km) in Gradca (63 kilometrov) terja, da Maribor še okrepi to svojo vlogo in zares postane središče slovenskega Podravja in glede zahtevnejših storitev tudi vse severovzhodne Slovenije.
Zasnova urbanizacije zato predvideva, da bo imel leta 2000 Maribor okoli 270.000 prebivalcev; njegovo vplivno območje pa bo štelo skupaj s Ptujem predvidoma okoli 400.000 prebivalcev. Temelj razvoja ' 0-sta še dalje energetika in industrija, vendar bo moralo mesto okrepiti tudi svoje terciarne dejavnosti ter še dalje razvijati kvartarne. Čedalje bolj očitno je. da nadaljnji napredek in urbanizacijo zavira gospodarsko manj razvito podeželje (Slovenske gorice, zahodni del Haloz. Pohorje, Dravsko-Ptujsko polje). Leto sicer ima večje presežke delovne sile in hkrati nudi dobre možnosti za sodobno kmetijstvo, a manjkata mu industrija in infrastrukturno omrežje za hitrejši razvoj.
Ptuj
je čedalje bolj pod vplivom le 20 km oddaljenega Maribora, vendar je, čeprav razmeroma majhen, ohranil tradicionalno vlogo urbanega središča za spodnje Podravje, Podravinje, Haloze in del Slovenskih goric, torej za okoli 83.000 prebivalcev. Po drugi strani pa je ravno ^to nerazvito ruralno podeželje zaviralo mestni razvoj. V zadnjih letih se je njegov položaj z novo industrijo in novo cesto proti Zagrebu celo nekoliko okrepil.
Pri prihodnjem razvoju Ptuja je treba računati z bližino Maribora in s postopno urbanizacijo vsega vmesnega ozemlja. Kidričevo je že del tega nastajajočega urbanega območja. Zasnova urbanizacije zato predyideva, da bo Ptuj sicer postal dopolnilno in razbremenilno urbano središče prihodnje velike urbane aglomeracije v slovenskem Podravju in bi štel okoli 37.000 prebivalcev, hkrati pa bo obdržal pomen središča storitvenih dejavnosti za svojo ruralno okolico.
Slovenj Gradec—Ravne—Dravograd
Jugovzhodna Koroška je ostala leta 1918 brez pravega urbanega središča, saj nobeno. od treh mest ni bilo dovolj veliko in opremljeno, da ,bi postalo regionalno središče. Območje sodi danes glede na številno industrijo, rudarstvo in lesno gospodarstvo med najbolj razvite predele Slovenije in izkazuje visoko stopnjo urbanizacije in deagrarizacije. Nekatere storitvene dejavnosti so razdeljene med vsa tri mesta, ki sV tako že sedaj medsebojno dele funkcije.
Glede na nadaljnje možnosti industrializacije in zmanjševanja agrarnega prebivalstva ter na precejšnjo oddaljenost od Maribora (nad 60 km) in Celja (66 km) potrebuje koroška regija močnejše urbano žarišče. Z napredujočo urbanizacijo in z dobrimi prometnimi vejzmi bo sčasoma nastalo iz teh treh mest in bližnjih urbanih naselij enotnejše somestje z več urbanimi jedri: Crna, Mežica, Prevalje, Ravne. Dravograd in Slovenj Gradec. Slednji ima še najboljše prostorske pogoje za to in bi zato lahko napredoval sorazmerno hitreje. Od 80.000 prebivalcev, predvidenih v vplivnem območju tega somestja, jih bo prebivala večina okpli 50.000 v njegovem urbaniziranem območju.
b
- ................
; E I
2 o	”	”
I 2	® .2	|
■g 2	5	s®	2	”	^
a ^	2	^	E2	:	-2	!
•gš	"	Z2.oi	» «)	c	E	g
11° 5	J«	J
S	~	"i ž	a-;	=,	„	a
■O ^"e	3	E °	01.0	g,	>	J
2^1	g	! S	2 o	2	2	'2
o- o t-	2 \	a 5	"o £	'o	>
|
0
1
f
‘r
c>u — O to c
>to
TJ °

CL (0 > ™ E, rol O >1 > O • m jr o to :=,2
I
»rfpw.
U- ■
X #'X
ir
?-V'
x
te;;*

Celje
i
Glede na število prebivalstva (44.500 prebivalcev), gospodarski potencial, število zaposlenih, široki spekter storitvenih dejavnosti in obsežno vplivno območje je Celje tretja najpomembnejša urbana aglomeracija v SR Sloveniji. Razmeroma zgodnja industrializacija ter obsežno in v neposredni okolici tudi agrarno specializirano zaledjb so pripomogli, da je Celje izkazovalo zadnjih 100 let enakomerno in stalno rast. Imelo je ugoden prometni položaj (cestno in železniško križišče), kar mu je omogočilo, da je njegovo vplivno območje zajemalo celotno porečje Savinje in še nekatere druge predele (Sotelsko, Slovenske Konjice) ter segalo še v Spodnje Posavje. Na tem obsežnem vplivnem območju z okoli 220.000 prebivalci tudi ni imelo, če odštejemo novejši razvoj Velenja, nobenega resnejšega tekmeca, druga večja mesta pa so bila oddaljena nad 60 km (Ljubljana 75 kori, Maribor 61 km in Zagreb 102 km).
Spričo teh ugodnih okoliščin: ugodnega položaja, močne urbanizacije, obsežnega zaledja, odmaknjenosti, nadaljnje rasti in renovacije nekatere ostarele industrije lahko upravičeno predvidevamo, da bo doseglo Celje s svojim širšim urbaniziranim območjem leta 2000 okoli 100.000 prebivalcev, njegovo vplivno območje pa še okoli 175.000 prebivalcev. Z izboljšanjem vodnogospodarskih razmer v celjskem hidrografskem vozlišču je odpadla tudi najresnejša narav- , na ovira za razmah te urbane aglomeracije. Vendar bo treba njeno nadaljnjo urbanizacijo zaradi velikih kompleksov kvalitetnih zemljišč in visokodonosnega kmetijstva skrbno načrtovati, toliko bolj, ker je mogoče domnevati, da se bo širše urbanizirano območje razprostiralo med Šempetrom, Žalcem, Celjem, Sts^ rami in Šentjurjem, torej ravno v osrčju kmetijskega predela.
V zvezi z urbanizacijo Savinjske doline kaže spregovoriti tudi o Velenju, ali točneje, o hitro se razvijajoči urbani aglomeraciji v Šaleški dolini (Velenje— Šoštanj—Topolščica). V minulih povojnih letih se je to občmoje ob zavestni graditvi energetskega vira za celotno SR Slovenijo (rudnik Velenje in termoelektrarna Šoštanj) in ob hitrem razvoju nove industrije uvrstilo med najbolj propulzivna urbana središča. Razvilo je tudi nekatere zahtevnejše storitvene dejavnosti.
Predvidevamo, da se bo glede na industrijski potencial to območje še dalje razvijalo. Tako bo imela leta 2000 urbana aglomeracija Šaleške doline okoli
35.000	prebivalcev in bo postala, kljub populacijsko manj številnemu zaledju ter ekološkim in prostorskim težavam, sekundarno razvojno središče.
Trbovlje—Zagorje—Hrastnik
To somestje je izkazovalo ob prelomu stoletja izredno populacijsko in gospodarsko rast. Pozneje, ko je upadal pomen premogovništva, se je njegov razvoj ustalil, vendar je še vedno med industrijsko najpomembnejšimi slovenskimi pokrajinami. Na tej osnovi je to somestje, zlasti Trbovlje, dobilo tudi nekatere regionalne terciarne in kvartarne dejavnosti. Somestje je nastalo v izjemno hudih naravnih razmerah: v osrčju hribovja v tesnih dolinah, v prometno težko dostopnem in za naselitev malo prikladnem svetu. Zato se vsa tri mesta bore s pomanjkanjem prostora in s slabimi ekološkimi razmerami (onesnaženost ozračja, sesedanje tal in podobno).
Zaradi vsega tega se to pomembno gospodarsko žarišče, kljub prihodnji novi ali obnovljeni industriji, populacijsko ne bo moglo zelo razvijati; število prebivalstva v njegovem vplivnem območju se bo povečalo do leta 2000 predvidoma od sedanjih 45.000 na okoli 60.000. Pri tem je treba tudi upoštevati, da je to območje stisnjeno med vplivnima območjema dveh večjih urbanih središč, Ljubljane in Celja, in da zato nima širšega populacijskega zaledja. Prav zaradi neugodnih prostorskih in ekoloških razmer bo morala ta urbana aglomeracija ne le na zunaj, temveč tudi na znotršj. doseči enotnejšo urbanizacijsko politiko in delitev funkcij med mesti.
3režice—Krško
Na območju Spodnjega Posavja ni večjega urbanega središča, tako da je to ozemlje glede storitev srednje ravni v številnih pogledih navezano na Zagreb, Novo mesto ali Celje. Sedanji poglavitni urbani središči, Krško in Brežice, sta prešibki, da bi lahko opravljali različne funkcije, ki sodijo razvojnemu središču. Vse do zadnjih let je bil razvoj obeh mest počasen, to pa ni bilo v skladu z 'dokaj obsežnim populacijskim zaledjem (70.000 prebivalcev v vplivnem območju) in z. nekaterimi drugimi, po splošni presoji ugodnimi razmerami, dobra lega ob magistralni železnici in pomembnejši cesti, veliki presežki delovne sile in ne ravno skromna industrializacija.
Spodnje Posavje potrebuje primerno razvojno urbano središče, ki se bo razvilo s postopnim zrašča-njem Krškega in Brežic v enotnejše somestje. Takšni odločitvi v prid govore že našteti populacijski in prometni razlogi, pa tudi obširno agrarno zaledje s presežki delovne sile v Posotelju, na Kozjanskem in v Krškem hribovju, energetski potencial prihodnje jedrske elektrarne Krško ter vzpostavitev določenega ravnbtežja z bližnjo (34 km) polmilijonsko in v prihodnosti milijonsko aglomeracijo Zagreba. To razvojno urbano predišče bo imelo leta 2000 predvidoma okoli
45.000	urbaniziranih prebivalcev, medtem ko bo prebivalo v njegovem vplivnem območju predvidoma še okoli 40.000 prebivalcev. Urbanizirano območje :o-mestja se bo razprostiralo od Senovega in Brestanice do Krškega, Brežic in Čateža.
Novo mesto
Ta tradicionalna prestolnica Dolenjske je vse do zadnjega desetletja skromno rasla, kar je treba pripisati predvsem šibkemu gospodarskemu razvoju in nizki urbanizacijski stopnji Dolenjske. Sele namestitev in razvoj nekaterih novih in bolj propulzivnih industrijskih panog sta sprožila rast Novega mesta in urbanizacijo njegove okolice. Vzporedno z gospodarskim razvojem so se okrepile terciarne in kvartarne dejavnosti, čeprav tudi v preteklosti niso bile ravno slabo razvite.
Novo mesto ima vršto ugodnih pogojev za nadaljnji razvoj: med njimi zlasti ugoden prometni položaj, oddaljenost od drugih urbanih središč (Ljubljana 67 km, Zagreb 76 km), in zlasti zelo obsežno populacijsko zaledje, ki je še malo urbanizirano in de-agrarižirano. Naravne razmere za mestni razvoj so ugodne. Resnejša ovira je le še relativna gospodarska nerazvitost nekaterih predelov na novomeškem vplivnem območju (Suha krajina. Mirenska dolina. Krško hribovje, velik del Bele krajine). Novo mesto bo postalo novo gospodarsko, družbeno in urbanizacijsko
prebivalci v tisočih
800 .
700 .
600 .

‘I
>čzo
f
500
400
300
200
100
regije

I
Prebivalci po regijah
leto 2000 leto 1985 leto 1971
ooo
ooooo
ooooo
03»
ooooo
ooooo
ooooo
ooooo
'OOO
ooooo
eei^_
ooeee
ooooo
ooooo
ooooo
ooooo
ooooo:
eeeeeeeeee
ooooeeeaee
oooooooooo
oooooooooo
oooooooooo
Prebivalci po regijah
O 10.000 preb.leta 1971 •	10.000 novih preb. let« 2000
žarišče vse jugovzhodne Slovenije; njegov vpliv se bo širil na Belo krajino z urbanim središčem v Črnomlju in v določeni meri tudi na vplivno območje so-mestij Brežice—Krško. Novomeško urbanizirano, območje bo doseglo leta 2000 predvidoma 75.000 prebivalcev, medtem ko bo v njegovem vplivnem območju prebivalo nadaljnjih 55.000 prebivalcev. Urbana aglomeracija se bo razprostirala v novomeški kotlini med Stražo in Otočqem in Novim mestom.
Ljubljana
je glede na vlogo republiškega in nacionalnega središča obsežno populacijsko zaledje, gospodarsko in družbeno razvitost ter izvrsten prometni položaj nedvomno osrednji steber urbanizacije. Na tej ravni funkcij obvladuje Ljubljana pretežni del slovenskega ozemlja in uveljavlja svoj vpliv v tekmi z drugimi, podobno velikimi in opremljenimi mesti, z Zagrebom. Gradcem in Trstom. Njeno najširše vplivno območje šteje danes okoli 1,330.000 prebivalcev. Ker zmore dobro opremljenost in šteje številne dejavnosti, ima pa tudi primerno izoblikovano površje. Ljubljana kot pomembnejše regionalno razvojno središče ne obvladuje samo svoje neposredne okolice, temveč se njen vpliv čuti še na Gorenjskem, v Zasavju, na Notranjskem in na zahodnem delu Dolenjske, ne glede na sedanja urbana središča, kot so Kranj, Jesenice, Trbovlje, Kočevje in podobna. Vrsta prednosti in ugodnosti: pomembno prometno križišče, zgodnja industrializacija, lega v industrijskem osrčju Slovenije, koncentracija kapitala, širok spekter terciarnih in kvartarnih dejavnosti in podobno je pripomogla, da se je ljubljanska urbana aglomeracija izredno povečala: pred 100 leti je štela nekaj nad
35.000	prebivalcev, sedaj jih ima čez 230.000. Obenem se je razširilo urbanizirano ozemlje.
Kot del te urbanizacijske gmote moramo čedalje bolj upoštevati tudi kraje v sosednjih občinah Vrhnika, Grosuplje in Domžale ter druga naselja v neposrednem obmestju in s tega vidika ocenjevati leta 2000 verjetno polmilijonsko aglomeracijo (od tega Ljubljana mesto 380.000, ljubljanske -občine- 430.000 prebivalcev). Obsežnost, ne najboljši naravni pogoji in slabe ekološke razmere ter omejen prostor terjajo premišljeno urbanizacijsko politiko na tem območju in oblikovanje več ločenih urbanih jeder. Iz teh razlogov predvideva zasnova urbanizacije, da bo treba zavestno zavirati nadaljnji hitri razvoj Ljubljane, in teži za tem, da bi se močneje razvijala druga mesta v Sloveniji. Torej Ljubljana v prihodnje ne bo smela večati svojega pomena tako, da bo še nadalje naraščalo število njenega prebivalstva, temveč tako, da se bo boljšala kvaliteta njenih funkcij. Pri tem sc bo opirala na svoj prometni položaj (središče slovenskega prometnega križa, letališče), veliko število kvalificiranih delavcev, številne šolske, raziskovalne in znanstvene zavode, dobre komunikacijske vezi, poslovne stike in druge tradicionalne storitve, in ne nazadnje, na nekatere specialne in zahtevnejše industrijske panoge.
Kranj
je tradicionalno urbano središče Gorenjske, vendar je njegova centralna funkcija v zadnjem desetletju postopoma slabela, ker leži blizu Ljubljane «25 kilometrov) in ker so sorazmerno čedalje boljše opremljena druga gorenjska mesta. Bliskoviti razvoj Kranja je zadnjih 50 let spodbujala predvsem rastoča
industrija, in po njeni zaslugi se je uvrstil med naj-večja slovenska mesta (27.000 prebivalcev). Spričo ugodne lege v zelo razvitem delu Slovenije ter zato, ker se naglo urbanizira njegova, bližnja in širša okolica, šo se v mestu razvile tudi številne terciarne in kvartarne dejavnosti. Vpliv mesta je bil dominanten v kranjski in tržiški občini, segal pa je še v škofjeloško in v obe zgornjegorenjski občini, čeprav se je v slednjih dveh zaradi oddaljenosti od Kranja in Ljubljane in zaradi lastnega industrijskega potenciala izoblikovalo na Jesenicah novo regionalno središče.
Prihodnjo vlogo Kranja, ki ima sicer dobre proizvodne modnosti za razvoj in ugoden prometni položaj (bodoča avtocesta, letališče, železnica), je treba prav zato ocenjevati z dveh vidikov: v odnosu do Ivjubljane in v odnosu do nastajajoče urbane aglomeracije na zgornjem Gorenjskem (Jesenice—Radovljica -Bled). Glede na nadaljnjo industrializacijo (razvoj propulzivne industrije) se bo Kranj še dalje večal. Leta 2000 bo imelo njegovo urbanizirano območje predvidoma okoli 68.000 prebivalcev in okoli
74.000	prebivalcev v svojem vplivnem območju. Zaradi večjega števila urbanega prebivalstva in visoke stopnje gospodarske iazvitosti bo imel še naprej vse funkcije regionalnega središča, v dogovoru z Ljubljano in zgornjegorenjskim središčem bi pa lahko' razvil tudi nekatere specializirane storitve.
Urbana aglomeracija naj bi sc širila v sedanje obmestje. vendar z dvema omejitvama: proti Sorškemu polju in proti brniškemu letališču.
Jesenice—Radovljica—Bled
Z urbanizacijo zgornjega dela Gorenjske se je iz Jesenic in Radovljice, po nastanku in funkcijah zelo različnih mest, pričelo oblikovati somestje. K temu je veliko prispevala medsebojna bližina, dnevna migracija delovne sile, močna deagrarizacija, določeno dopolnjevanje dejavnosti in seveda oddaljenost od Ljubljane (55—61 km) ter Kranja. Somestje ima okoli
30.000	prebivalcev, če pa prištejemo še druga urbanizirana naselja, se ta številka povzpne ha 40.0Q0.
Glede na populacijsko zaledje, oddaljenost od drugih središč, obmejno lego in pokrajinsko izoblikovanost bo somestje preraslo v regionalno razvojno središče z okoli 55.000 prebivalci (leta 2000) in bo imelo v svojem vplivnem območju še nadaljnjih
15.000	prebivalcev. Novo urbano prebivalstvo se bo naseljevalo predvsem na območju Radovljice, saj >so prostorske in ekološke razmere na Jesenicah neugodne.
Nova Gorica
Gorico, to naravno in tradicionalno središče Goriškega, namreč Posočja, Brd Vipavske doline in dela Krasa, smo do določene mere nadomestili s postopno graditvijo novega središča v Novi Gorici. To novo mesto ima ugoden prometni položaj in razmeroma veliko populacijsko zaledje. Tudi naravne razmere ustrezajo.	'
Med Solkanom, Šempetrom, Mirnom in Volčjo drago se bo ' oblikovala večja urbana aglomeracija. Njen obstoj in razvoj bo temelji! na nadaljnji industrializaciji in na trgovskih in drugih terciarnih in kvartarnih funkcijah. Slednje se bodo oblikovale tudi s posebnim ozirom na obmejni položaj in na našo narodnostno skupnost v Italiji. Kljub temu, da je
Delovna mesta v tisočih 400 j
360 -320 280 ■
240 -200 -160-120-80 -40 -
©©®®(D®<2)© ®@©
-S So
Delovna mesta po regijah
leto 2000 leto 1985 leto 1971
predvidena modernizacija prometnih zvez, bo novogoriško urbanizirano območje, še vedno dokaj oddaljeno od ljubljanske (88 kmj in koprske aglomeracije (84 km), kar terja boljšo opremljenost s terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi. Leta 2000 bo štelo predvidoma okoli 60.000 prebivalcev; njegovo vplivno območje pa še nadaljnjih 50.000 prebivalcev. Glede na izoblikovanost površja in družbeno tradicijo je treba računati tudi s Tolminom in Ajdovščino kot z urbanimi središči.
Koper—Izola—Piran
To somestje je doživelo v minulih dvajsetih letih izreden razmah, ki je še toliko bolj opazen, ker so ti kraji poprej desetletja gospodarsko in družbeno stagnirali in živeli pod vplivom Trsta. Za Slovenijo je to izredno dragocen prostor — je njen izhod na morje. Obmorski položaj daje posebne komparativne prednosti za razvoj pomorstva, industrije, energetike in za stik različnih prometnih sistemov, pa tudi turistične in rekreacijske možnosti. Naravni pogoji zanje so ugodni, resnejša ovira je lahko edino pomanjkanje večjih količin vode. Ta posebni položaj povsem odtehta dejstvo, da je širše vplivno območje nekoliko redkeje obljudeno.
Ker je v južni Sloveniji to somestje edina večja urbana aglomeracija in je obenem nad 100 km oddaljeno od Ljubljane in 84 km od Reke, ima vse možnosti, da se ob smiselni medmestni delitvi dela in tesni medsebojni prometni povezavi razvije v večjo urbano tvorbo, ki bi do določene mere nadomestil središčno vlogo Trsta. Kot takšno je treba to somestje razvijati v vodilno razvojno središče in center terciarnih in kvartarnih dejavnosti za slovensko Istro, Kras (občina Sežana, deloma Ilirska Bistrica in Postojna) in morda tudi za del hrvatske Istre. Leta 2000 bo imelo predvidoma okoli 100.000 urbaniziranih prebivalcev, v njegovem vplivnem območju pa bo še okoli 65.000 prebivalcev. Intenzivno urbanizirano območje se bo z manjšimi presledki razprostiralo ob vsej naši obali.
b) Kazalci regionalnega razvoja
Za načrtovanje regionalnega prostorskega razvoja Slovenije je potrebnih več kazalcev. V grafikonih so predstavljeni po skupinah občin, tako imenovanih študijsko-planskih regijah, tile kazalci: število prebivalstva, število in struktura delovnih mest in višina družbenega proizvoda na prebivalca.
— Predvideno število prebivalstva se v nekaterih območjih ne ujema z znanimi težnjami. - Tako neujemanje je zavestno glede na cilje, ki jih ima zasnova urbanizacije SR Slovenije in h katerim bodo po njenem sporazumnem sprejetju usmerjena prizadevanja celotne skupnosti.
— Pomemben kazalec pri načrtovanju na vseh ravneh je tudi dolgoročna razporeditev, obseg in struktura delovnih , mest v slovenskem prostoru. V glavnem so delovna mesta vezana na predvideno razmestitev prebivalstva, njihova struktura pa na zakonitosti ob upoštevanju razvojnih programov za posamezne dejavnosti.
— Glede na najmanjšo in največjo višino družbenega proizvoda na prebivalca so bila območja študijsko planskih regij leta 1969 v razmerju 1 :2.9, s predvidenim zmanjševanjem razlik pa bodo že leta 1985 v razmerju 1 :1,5, leta 2000 pa v razmerju 1 : 1,2.
III.	VPLIV ZASNOVE URBANIZACIJE NA PLANIRANJE INFRASTRUKTURNIH SISTEMOV.
Samoupravne interesne skupnosti bodo na področju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti po novi ustavi tudi v bodoče razvijale planiranje našega lastnega razvoja kot samostojno kvaliteto družbenega planiranja. Pri tem pa bodo izhajale iz skupnih interesov delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, povezanih z njihovimi skupnimi interesi v krajevriih skupnostih, ki se bodo povezovale med seboj ne glede na občinske in republiške meje.
Vpliv nekaterih od teh skupnih interesov — ciljev širšega pomena, utrjenih v okviru zasnove urbanizacije, predstavimo na področju prometa, energetike in vodnega gospodarstva takole:
a)	Promet
Zasnovo urbanizacije, kot tudi učinkovit policentrični razvoj je možno zagotoviti predvsem z ustreznimi povezavami. Glede na velikost in geopolitični položaj Slovenije je posebej pomembno, da z usklajevanjem medregionalnega prometa s širšim jugoslovanskim in evropskim prometnim sistemom omogočimo, da se Slovenija s svojim urbanim sistemom aktivno vključi v širši evropski prostor. Zagotovitev ustreznega prometnega omrežja postaja s tem ena najpomembnejših osnov dolgoročnega razvoja, strateška kategorija in družbeni instrument za uresničevanje razvojnih ciljev po posameznih območjih in v vsej Sloveniji. Glavna cilja pri planiranju prometa z vidika zasnove urbanizacije sta torej:
—	povezava slovenskih razvojnih središč v sistem in povezava tega sistema s sosednjimi sistemi razvojnih središč ter
—	povezava vplivnih območij posameznih razvojnih središč v enoten družbenogospodarski prostor.
Pomembno je, da se razvojna središča povežejo med seboj ter z razvojnimi središči SR Hrvatske in sosednjih dežel s prometnicami v čim krajšem možnem poteku, pri čemer je treba te poteke uskladiti z drugimi mednarodnimi prometnimi smermi skozi Slovenijo ter upoštevati narodno-gospodarsko utemeljenost, naravne danosti, kapital že zgrajene prometne infrastrukture in varstvo okolja. Prometnice in zveze mednarodne kategorije, ki so za Slovenijo prednostnega pomena, je treba oblilcovati po enotnih standardih na evropski ravni, prometna vozlišča pa morajo omogočati integralni prevoz.
Za uresničitev enega temeljnih načel policentrizma je pomembna zahteva, da prometni sistem Slovenije omogoči vsaj 90 odstotkom vseh prebivalcev posameznega Vplivnega območja dostop od stanovanj do njegovega razvojnega središča v času 30 minut prevoza z javnim prometnim sredstvom. Med možnimi >o-teki medregionalnih in regionalnih prometnic je treba ob upoštevanju naravnih razmer izbirati tiste trase, ki v svojih vplivnih območjih zajamejo največ prebivalcev oziroma imajo največje vrednosti za družbenoekonomski razvoj obmeinih in drugih mam razvitih območij, ali pa so pomembne z narodnoobrambnega vidika.
b)	Energetika
Poraba energije narašča zaradi naraščajoče industrializacije, zaradi dvigajoče se življenjske ravni in ne nazadnje tudi zaradi naraščajočega števila prebivalstva. Razvoj energetike je sicer tesno povezan z
Družbeni proizvod v USA $ -}. model
5500
5000
4500
4000
3500
3000
2500
2000
1500
1000
500
©®©©©®©®®®(n)
CT3
E
Družbeni proizvod po regijah
leto 2000 leto 1985 leto 1971
družbenim razvojem zlasti s splošnim razvojem gospodarstva in življenjske ravni: utemeljena pa je tudi-di obratna ugotovitev, da je družbeni razvoj odvisen od razpoložljivosti energije in njene teritorialne porazdelitve.
Poglavitni cilj planiranja energetike z vidika zasnove urbanizacije je takšna porazdelitev gospodarne in zanesljive energije, ki bo omogočala uresničevanje v zasnovi urbanizacije predvidenega enakomernejšega družbenega razvoja SR Slovenije, to pomeni predvsem , enakomernejšo poselitev in življenjsko raven.
Zasnova urbanizacije vpliva torej neposredneje in odločilneje na planiranje transporta energije kot pa na oblikovanje energetske politike in na izbiro lokacij energetskih virov. Vsekakor pa pri tem ni edina. Glede na to, da potrebujejo različne vrste industrije različne količine pa tudi različne vrste energije, je treba upoštevati pri snovanju transportnih energetskih ornreži.f tudi po vrstah predvideno porazdelitev industrije. Z druge strani pa vplivajo na oblikovanje transportnih energetskih omrežij energetski viri ter jugoslovanski in drugi energetski sistemi, v okviru katerih moramo graditi energetski sistem SR Slovenije.
c) Vodno gospodarstvo
(oskrba s pitno vodo in čiščenje odplak)
Policentrični razvoj narekuje zagotovitev zadostnih količin pitne vode ter varstvo ustrezne kvalitete voda v vseh poseljenih območjih. Za predvideno povečano rabo pitne vode, zlasti v urbaniziranih območjih razvojnih in drugih urbanih središč^ pa tudi v vodno deficitnih redkeje naseljenih območjih, bo potrebno:
—	zasnovati prostorsko širša s pitno vodo skupinsko oskrbovana območja ter
—	oblikovati območja skupnega zbiranja, čiščenja in odvajanja odpadnih voda.
Vodnogospodarske naravne razmere, predvsem* de-ficitnost nekaterih območij bo terjala dovajanje vode iz območij z viški ter 'povezovanje posameznih naselij v večja skupinsko oskrbovana območja področnih vodovodov. Ti se bodo lahko napajali iz močnih in zanesljivih, čeprav relativno oddaljenih naravnih virov, ki jih bo potrebno ponekod bogatiti, deloma pa bo oskrba navezana na akumuliranje površinskih voda. Ker leže vodozbirna območja poglavitnih podtalnih ali kraških izvirov, namenjena oskrbi s pitno vodo, ponekod znotraj ali ob neposrednem robu gosteje poseljenih območij, bo zaščita vodozbirnih območij pogoj za zagotovitev ustrezne oskrbe s pitno vodo.
Z večanjem' rabe vode in obenem onesnaženosti se bodo manjšale možnosti za ponovno rabo površinskih voda ter večala nevarnost, da se onesnažijo podtalne vode.
Da bi ohranili kvaliteto voda ali da bi ponovno izboljšali že onesnažene vode do stopnje! ki bo omogočala njeno rabo za prebivalstvo in gospodarstvo v vseh poseljenih območjih, bo treba oblikovati skupinsko čiščenje povsod, kjer gostoto poselitve in fizični pogoji omogočajo skupno zbiranje in odvajanje odplak.
' IV.
Zasnova urbanizacije, ki pomeni temelj za uresničevanje policentričnega razvoja Slovenije nam od-
pira razvojne možnosti za uvrstitev na raven industrijsko razvite samoupravno organizirane socialistične družbene skupnosti v naslednjih treh desetletjih. Uresničevanje ustavne zahteve po enakosti življenjskih in delovnih pogojev v veliki meri zagotavlja zasnova urbanizacije s predvideno razporeditvijo pre-bivalštva in delovnih mest, ker omogoča, da bo ob smotrni graditvi prometne infrastrukture le 10 °/o vsega slovenskega prebivalstva ostalo zunaj polurne oddaljenosti med mestom bivanja ter mestom zaposlitve in oskrbe. Do leta 2000 bomo po lej zasnovi dosegli bolj enakomerno urbanizacijo v vseh vplivnih območjih razvojnih središč- ob najmanjših dnevnih premikih delovne sile med njimi. Razlike v razvitosti posameznih območij se bodo tako hitreje manjšale, obnjejna in druga manj razvita območja pa močneje razvijala. Razvojna središča bodo nosilci bolj enakomernega in hitrejšega regionalnega družbenoekonomskega razvoja, v katerega se bo postopno vključevalo vse prebivalstvo Slovenije. To velja tako za naravni prirastek prebivalstva kot za presežek delovne sile v kmetijstvu.
Zasnovo urbanizacije je treba opredeliti tudi na medobčinski in občinski ravni. Pri tem bodo interesi delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela povezani z njihovimi interesi v krajevnih skupnostih, ki se bodo povezovale med seboj ne glede na občinske in republiške meje. kot izhodišča za oblikovanje sistemov manjših urbanih središč in njihovih vplivnih območij bolj podrobni in specifični.'
Julij, 1974.
Zavod SR Slovenije za regionalno prostorsko planiranje
Direktor
Milan Naprudnik dipl. inž. geod. 1. r.
“■	i
389.
Na podlagi 406. člena ustave SR Slovenije in v zvezi s sklepom IS Skupščine SR Slovenije o zajetju podatkov o samoupravnem konstituiranju organizacij združenega dela in njihovi sestavi (Uradni list SRS, št. 29/74) izdaja direktor Zavoda SRS za, statistiko
NAVODILO'	_
o načinu zajetja podatkov o samoupravnem konstituiranju organizacij združenega dela in njihovi sestavi
1.	Z izvedbo sklepa o zajetju podatkov o samoupravnem konstituiranju organizacij združenega dela in njihovi sestavi bodo zbrani podatki o stanju samoupravnega konstituiranja organizacij združenega dela, njihovi sestavi, dejavnosti, prostorski razporeditvi, samoupravni organiziranosti, številu zaposlenih in o načinu obračuna dohodka.
2.	Zajetje podatkov. se nanaša na stanje 15. septembra 1974.
3.	Poročevalske enote za izvedbo sklepa so:	ti
a)	delovne organizacijo.
b)	TOZD, ki imajo sedež delovne organizacije izven SRS,
c)	poslovne enote, ki imajo sedež TOZD ali delovne organizacije izven SRS.
4.	Statistična obrazca RKS-1 in RKS-2 sta sestavni del tega navodila.
5.	Poročevalske enote so dolžne poslati do 10. oktobra 1974 izpolnjene statistične obrazce RKS-1 in
. RKS-2 v dveh izvodih Zavodu SRS za statistiko, Vo-žarski pot 12, p. p. 303, 61001 Ljubljana.
6.	Zavod SRS za statistiko bo poročevalskim enotam poslal obrazce RKS-1 in RKS-2. Tiste poročevalske enote, ki ne bodo prejele obrazcev od Zavoda SRS za statistiko ali ne bodo prejele ustreznih obraz-
cev, so dolžne takoj zahtevati potrebno število obrazcev pismeno ali telefonično na št. 061 25004 ali 20571.
Ljubljana, 18. septembra 1974.
Direktor
Zavoda SRS za statistiko
Franta Komel 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE
866.
Na podlagi III. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73), 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22-571/73) in 1. člena odloka o pooblastitvi sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet za odločanje b soglasju k cenam za komunalne storitve in, proizvode (Uradni list SRS, št. 11-292/71) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 25. seji dne 25. septembra 1974 sprejel
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi sklepa o soglasju k najvišjim cenam za uporabo toplotne energije
Prva točka sklepa o soglasju k najvišjim cenam za uporabo toplotne energije (Uradni list SRS, št. 41-805/72, 23-616'73, 2-47/74, 17-425/74) se spremeni tako, da se glasi:
»Komunalni energetiki Ljubljana — podjetju za Proizvajanje in prodajo toplotne energije se daje soglasje k naj višjim cenam toplote za ogrevanje prostorov in segrevanje potrošene vode, ki znašajo:
—	ogrevanje stanovanjskih prostorov	224,25 din/G cal
~ ogrevanje poslovnih prostorov	242,55 din/G cal
—	segrevanje potrošene vode na 60°
za gospodinjstvo	14,05 din/m3
—	segrevanje potrošene vode na 60°
za ostale potrošnike	18,15 din/ms«
II
K tretji točki sklepa se doda 4. alinea, ki se glasi:
— iz dosežene akumulacije po cenah iz prve točjce tega sklepa mora komunalna delovna organizacija vlagati v svoj poslovni sklad za razširjeno reprodukcijo tO,40 din od prodane G cal.
III
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o soglasju k naj višjim cenam za uporabo toplotne energije (Uradni list SRS, $t. 17-425/74).
IV
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 26. septembra 1974.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Dagmar Šuster 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 867.
Svet krajevne skupnosti Vel. Kostrevnica je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73) in na podlagi, dne 31. marca 1974 uspešno opravljenega referenduma, na svoji seji, dne 21. avgusta 1974 sprejel sklep o samoprispevku, spremembi in dopolnitvi sklepa o uvedbi samoprispevka na območju krajevne skupnosti Vel. Kostrevnica za sofinanciranje, modernizacijo in asfaltiranje ceste na odseku Ba-j arnik — Lupinica (Ur. list SRS, št. 17-439/74) tako, •da se ta sklep v prečiščenem besedilu glasi:
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi sklepa o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Vel. Kostrevnica za sofinanciranje, modernizacijo in asfaltiranje ceste na odseku Bajarnik—Lupinica
«i 1. člen
Uvede se samoprispevek v denarju za območje krajevne skupnosti Vel. Kostrevnica za sofinanciranje, modernizacijo in asfaltiranje ceste Bajarnik—Lupinica.
Zavezanci plačujejo samoprispevek na žiro račun št. 50150-645-681151.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let. Od leta 1974 po objavi sklepa v Uradnem listu SRS do leta 1979.
3.	člen
Samoprispevek plača vsako gospodinjstvo, vsak zaposlen občan krajevne skupnosti Vel. Kostrevnica.
4.	člen
Zavezanci za samoprispevek so občani v krajevni skupnosti Vel. Kostrevnica, Del vasi Dvora, zaselek Bogenšperk ne gravitira na bodočo asfaltirano cesto in zato niso bile v volilni imenik za referendum vštete sledeče hišne številke: 15, 14, 13,_ 17 in grad Bogenšperk št. 16.
Prav tako niso bile v referendum zajete hišne številke, ki leže ob republiški cesti od Bajamika v smeri Šmartno v vasi Mala Kostrevnica.
5.	člen	•
Samoprispevek plačujejo:
1.	Občani iz čistega osebnega dohodka iz rednega delovnega razmerja vključno nagrado, dopolnilno delo in delo na domu, 2 °/e mesečno.
2.	Osebni invalidski in družinski upokojenci, ki prejemajo mesečno pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, 2 °/o' mesečno.
3.	Lastniki zemljišč od skupnega katastrskega dohodka (6 °V» letno).
4.	Občani od osebnega dohodka iz obrti, samostojnih poklicev, od postranske dejavnosti 2% mesečno.
5.	Lastniki osebnih avtomobilov 200‘din letno.
6.	Lastniki motornih koles in traktorjev brez prikolice 100 din letno.
7.	Lastniki traktorjev s prikolico, prevozniki 200 din letno; lastniki traktorjev pod točko 6. in 7. plačujejo prispevek tudi v primeru, kadar traktor nimajo registriran.
8.	Lastniki počitniških hišic 500 din letno.
9.	Lastniki hiš ob nanovo asfaltirani cesti v nižinskem predelu krajevne skupnosti so zavezani k plačevanju prispevka po tem sklepu ne glede na po pogodbi sprejeto obveznost.
Od zavezancev^ ki ne bodo v predpisanem roku plačali samoprispevka se ta prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov.
6.	člen
Glede oprostitev od plačevanja samoprispevka veljajo določbe prvega odstavka 10. člena zakona o samoprispevku.	T
7.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Vel. Kostrevnica, dne 21. avgusta 1974.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Velika Kostrevnica
Anton Brčon L r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER 868.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 5. člena odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-l/S »Bavarski dvor«, ki obsega območje med Titovo cesto — Prešernovo cesto — Dvoržakovo ulico — Kersnikovo ulico in Gosposvetsko ulico (Uradni list SRS, št. 23-521/72), je svet za urbanizem in gradbene zadeve Skupščine občine Ljubljana Center na 70. seji dne 22. aprila 1974 sprejel
SKLEP
o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne
zasnove za območje zazidalnega otoka CO-1/3 »Bavarski dvor«
1
Svet za urbanizem in gradbene zadeve ugotavlja skladnost dokumentacije za _ realizacijo zazidalne zasnove za območje zazidalnega otoka CO-1/3 »Barvarski dvor«, ki sta jo pod št. 1780/74, marca 1974 izdelala Ljubljanski urbanistični zavod in Konstrukta — podjetje za projektiranje Ljubljana, s sprejeto zazidalno zasnovo za območje tega zazidalnega otoka.
2
Zazidalna zasnova za zazidalni otok CO-1/3 »Bavarski dvor« obsega območje med Titovo cesto — Pre-
šernovo cesto — Dvoržakovo ulico — Kersnikovo ulico in Gosposvetsko cesto.
3
' ,*
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja
urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-463/74-075/ST Ljubljana, dne 25. aprila 1974.
Predsednik
sveta za urbanizem in gradb. zadeve Skupščine občine Ljubljana Center Peter Novak, dipl. inž., 1. r.

SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJK
869.
Izvršni svet pri Skupščini občine Ljubljana Moste-Polje je na podlagi določb 183. člena statuta občine Ljubljana Moote-Polje na svoji 8. seji dne 6. septembra 1974 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi spremembe poteka kanalskega zbiralnika A-O na območju zazidalnih otokov MS-8/2 in MS-8/1 Moste-Polje, ki predstavlja spremembo generalnega plana urbanističnega razvoja (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane
1
Predlog urbanistične dokumentacije, ki ponazarja spremembo poteka zbiralnika A-O, ki jo je pod šifro LD 16766 v marcu 1974 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, se v skladu z določilom 1. odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne.
2
Predlog spremembe ponazarja grafična dokumentacija.
3
v
Predlog spremembe iz 1. točke tega sklepa se javno razgrne v sejni dvorani Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska 1/1, ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 7. X. 1974 do 8. XI. 1974.
St. 352-3/68
Ljubljana, dne 27. septembra 1974.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Bogo Bratina 1. r.
870.
Izvršni svet pri Skupščini občine Ljubljana Moste-Poije je na podlagi določb 183. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje na svoji 9. seji dne 17. septembra 1974 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za območje
zazidalnega otoka MS — 223 — Sadinja vas
1
Predlog zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS-223 Sadinja vas, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod šifro projekta 1621/71 v maju 1974 se v skladu z določilom 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne.
2
Predlog zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS-223 Sadinja vas ponazarja grafična dokumentacija.
3
Predlog zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa se javnd razgrne v prostorih krajevne skupnosti Za-dvor, Ljubljana c. II grupe odredov, ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od
7.	X. 1974 do 8. XI. 1974.
St. 1621/71
Ljubljana, dne 27. septembra 1974.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Bogo Bratina 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA 871.
Svet krajevne skupnosti Medvode je na podlagi
2.	člena zakona q samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 13. člena statuta krajevne skupnosti Medvode in izida referenduma z dne 1. septembra 1974 „ia svoji seji 6. septembra 1974 sprejel
\	SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju dela krajevne skupnosti Medvode za financiranje gradnje rekonstrukcije in asfaltiranja ceste skozi naselje Ladja — Spodnja in Zgornja Senica
1.	člen
Za del območja krajevne skupnosti Medvode, ki obsega naselja: Ladja. Spodnja Senica in Zgornja Senica se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 1. septembra 1974 uvede krajevni samoprispevek za financiranje gradnje rekonstrukcije in asfaltiranja ceste skozi navedena naselja.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo do 31. oktobra 1974. Samoprispevek se plačuje v denarju.
3.	člen
Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci po stopnji:
—	na	gospodinjstvo	1000 din
—	na	osebni avto	600 din
—	na	traktor	700 din
—	na	tovornjak	2000 din
Za gospodinjstva, ki se nahajajo v naselju Ladja na desni strani železniške proge Ljubljana—Jesenice plačajo 50 Vo obveznosti na gospodinjstvo. Ostale obveznosti pa 100 °/».
4.	tien
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani od dohodkov, ki jih določa zakon o samoprispevku.
5.	člen
Z denarnimi sredstvi, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka, se bo financirala gradnja rekonstrukcije in asfaltiranje ceste skozi naselja Ladja, Spodnja in Zgornja Senica.
6.	člen
Samoprispevek od gospodinjstev, se obračuna na podlagi seznama gospodinjstev v navedenih naseljih in ga poberejo člani gradbenega odbora.
Samoprispevek od osebnih avtolobllov se obračuna na podlagi seznama osebnih avtomobilov v navedenih naseljih in ga poberejo člani gradbenega odbora.
Samopprispevek se obračuna na podlagi seznama traktorjev v navedenih naseljih in ga poberejo člani gradbenega odbora.
Samoprispevek od tovornih avtomobilov se obračuna na podlagi seznama tovornih avtomobilov v navedenih naseljih in ga poberejo člani gradbenega odbora.
Od občanov, ki ne izpolnijo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku se obveznosti. prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
7.	člen
Sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka se stekajo na poseben račun krajevne skupnosti Medvode. Sredstva za gradnjo rekonstrukcije in asfaltiranje ceste skozi naselja Ladja, Spodnja Senica in Zgornja Senica, so strogo namenska.
8.	člen
Svet krajevne skupnosti Medvode je dolžan po zbranem samoprispevku na krajevno običajen način seznaniti občane o višini zbranih sredstvih, njihovi porabi in drugih važnejših podatkih, ki se tičejo samoprispevka in izvajanja programa iz 5. člena tega sklepa ter sestaviti zaključni račun o zbranih sredstvih in uporabljenih sredstvih samoprispevka in o opravljenem delu *- ga predložiti zboru občanov krajevne skupnosti Medvode.
9.	Men
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. septembra 1974.
Medvode, dne 6. septembra 1974.
Predsednik svfeta krajevne skupnosti Medvode
Anton Plešec 1. r.
872.
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju naselij: Ladja, Spodnja Senica in Zgornja Senica
4.	člen
Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje:
—	sredstva	410.511
—	poraba sredstev	,	60.000
—	prosta sredstva	350.511
Volilna komisija krajevne skupnosti Medvode daje po 10. členu zakona b referendumu (Uradni list SRS št 29/72) krajevne skupnosti Medvode poročilo o izidu referenduma na dan 1. septembra 1974.
Referendum je razpisala Krajevna skupnost Medvode s sklepom o razpisu referenduma za naselja Ladja, Spodnja Senica in Zgornja Senica, namenjenega za sofinanciranje rekonstrukcije in asfaltiranja ceste skozi naselja Ladja, Sp. Senica in Zg. Senica, ki bi bil predpisan za obdobje do 31. oktobra 1974 in naj bi ga plačali na podlagi sklepa zbora občanov.
Referendum je bil 1. septembra 1974.
Volilna komisija je na podlagi pregleda glasovalnih spisov preiskusila zakonitost referenduma in ugotovila da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja.
Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je od 293 volilnih upravičencev glasovalo 242 volivcev ali 82,59 °Zo da je glasovalo »za« 232 volivcev ali 79,18 °/o »proti« pa 10 ali 3,41 »/o, neveljavnih glasovnic ni bilo, glasovanja pa sta se vzdržala 2.
Medvode, dne 4. septembra 1974.
Volilna komisija krajevne skupnosti Medvode Tajnik	Predsednik
Franjo Gauš 1. r.	Srebot Svetozar 1. r.
Član
Franci Orel L r.
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE 873.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 65., 66. in 67. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SRS (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-232/70) ter 76. in 124, člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12-297/74), na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora na seji dne 9. septembra 1974 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Mozirje za leto 1973
1.	člen
Potrdi se zaključni račun proračuna občine Mozirje za leto 1973.
2.	člen
Zaključni račun proračuna občine Mozirje za leto 1973 izkazuje dosežene in razporejene dohodke in sicer:
—	skupne dohodke po bilanci proračuna 12,282.009
—	skupno razporejeni dohodki	11,674.343
—	presežek dohodkov nad izdatki	607.666
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu za leto 1973 v znesku 607.666 dinarjev se prenese v sklad za komunalno dejavnost občine Mozirje.
5.	člen
Prosta sredstva rezervnega sklada v višini 350.511 dinarjev se prenesejo kot dohodek rezervnega sklada za leto 1974.
6.	člen
Zaključni račun proračuna občine Mozirje za leto 1973 je sestavni del tega odloka.
7.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010/34-74
Mozirje, dne 9. septembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r.
874,
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 76. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SRS (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334 76. 60-302/68 in 43-232/70), ter 82. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št.. 12-297/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora na seji dne 9. septembra 1974 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnih računov skladov občine Mozirje za leto 1973
■1
Skupščina občine Mozirje potrjuje zaključne račune skladov občine Mozirje za leto 1973
1.	Sklad za financiranje šolanja
—	dohodki
—	izdatki
—	ostanek sredstev
370.549,85
335.313,55
35.236,30
2.	Sklad za požarno varnost
—	dohodki
—	izdatki
—	ostanek sredstev
87.643,56
69.920,20
17.723^36
3.	sklad za nakup in prodajo kmetijskih zemljišč
—	dohodki	90.709,90
—	izdatki	34.052,35
—	ostanek	sredstev	56,657,55
4.	Sklad za komunalno dejavnost
—	dohodki	336.368,14
—	izdatki	326.344,80
—	ostanek sredstev	40.023,34
5.	Sklad za urejanje mestnih zemljišč
—	dohodki	425.801,00
—	izdatki	415.664,00
—	ostanek	sredstev	10.137,00
6.	Sklad za urejanje stavbnih zemljišč
—	dohodki	2,047.898,00
—	izdatki	1,615.420.00
—	ostanek sredstev	432.478,00
7. Sklad za kmetijstvo — dohodki	169.770,62	6. Sklad za komunalno urejanje stavbnih zemljišč	
— izdatki	53.655,00	— dohodki	2,400.000
— ostanek sredstev	116.115,62	— izdatki	2,400.000
8. Sklad za financiranje teritorialne		7. Sklad za kmetijstvo	
obrambe in civilne zaščite		— dohodki	146.115
— dohodki	617.736,05	— izdatki	146.115
— izdatki	421.330,55	8. Sklad za financiranje teritorialne	
— ostanek sredstev	196.405,50	obrambe in civilne zaščite	
9. Sklad za ceste		— dohodki	746.405
— dohodki	992.270,85	— izdatki	746.405
— izdatki	879.017,00	9. Sklad za ceste	
— ostanek sredstev	113.253,85	— dohodki	2,383.921
10. Sklad skupnih rezerv		— izdatki	2,383.921
— sredstva	685.546,00	10. Sklad skupnih rezerv	
— izdatki — plasman	614.758,00	— dohodki	676.049
—ostanek sredstev	70.788,00	— izdatki 2	676.049
2		Ta sklep velja osmi dan po objavi	v Uradn
Ostanek sredstev navedenih	skladov se preneše	listu SRS.	
kot dohodek ustreznega sklada v	leto 1974.	St. 400/21-74	
3		Mozirje, dne 9. Septembra 1974.	
Zaključni računi o izvršitvi	finančnih načrtov	Predsednik	
skladov občine Mozirje za leto 1973 so sestavni del tega sklepa.
'•	4
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-20'74
Mozirje, dne 9. septembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Franc Šarb 1. r.
Skupščine občine Mozirje Franc Šarb 1. r.
876.
Skupščina občine Mozirje izdaja po sklepu seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 9. septembra 1974 in na podlagi 123. člena statuta občine Mozirje in v zvezi s 26. členom zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/68, 14-108/69 in 31-275/72)
875.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 76. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SRS (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 60-302/68 in 43-232/70) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora na seji dne 9. septembra 1974 sprejela
SKLEP
o soglasju k finančnemu načrtu skladov občine Mozirje za leto 1974
1	V
1. Sklad za financiranje šolanja
— dohodki		431.581
— izdatki 2. Sklad za	požarno varnost	431.581
— dohodki		85.556
— izdatki		85.556
3. Sklad za	nakup in prodajo	
kmetijskih zemljišč		
— dohodki		633.157
— izdatki		633.157
4. Sklad za — dohodki	komunalno dejavnost	742.678
— izdatki 5. Sklad za	urejanje mestnih zemljišč	742.678
— dohodki		286.000
— izdatki		266.000
SOGLASJE
I
Ukine se zunanje oddelke Osnovne šole Ljubno ob Savinji, ki so delovali v Rastkah.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. septembra 1974.
St. 61-2/74-1
Mozirje, dne 9. septembra 1974.
Predsednik
'	Skupščine občine Mozirje
Franc Šarb 1. r.
877.
Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 123. ter 126. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12-297/74) je občinska skupščina na 3. seji zbora združenega dela, zbora krajevne skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 9. septembra 1974 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu Podvrh — Mozirje in o spremembi ureditvenega načrta za naselje Ljubno ob Savinji, ter o spremembi zazidalnega načrta za naselje Gornji grad
L člen
Sprejmejo se:
1.	zazidalni načrt stanovanjske cone Podvrh— Mozirje;
2.	sprememba ureditvenega načrta za naselje Ljubno ob Savinji — korektura obrtne cone Ljubno ob Savinji;
3.	sprememba zazidalnega načrta za naselje Gornji grad — razširitev rezervata obrtne cone proizvodne dejavnosti »SMREKA«.
2.	člen
1.	Zazidalni načrt stanovanjske cone Podvrh— Mozirje obsega območje, ki meji proti jugu na potok Mozirnico ter obstoječo cesto kolovoz Mozirje—Rečica, na zahodni strani na obstoječo cesto proti strelišču, proti severu se zaključi pod gozdno mejo ter pod dvignjeno teraso — platojem do obstoječega daljnovoda na vzhodni strani; območje stanovanjske cone Podvrh—Mozirje meri ca. 2,5 ha.
2.	Sprememba ureditvenega načrta za naselje Ljubno ob Savinji obsega površino ca. 2,0 ha, ki leži vzhodno od con št. 17 in št. 18.
3.	Sprememba zazidalnega načrta za naselje Gornji grad obsega zemljišče pare. št. 821 k. o. Gornji grad in meri 0,47 ha.
3.	člen
Sestavni deli tega odloka so:
1.	Zazidalni načrt stanovanjske cone Podvrh—Mozirje, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje pod št. 87/74 v aprilu 1974.
2.	Sprememba ureditvenega načrta za naselje Ljubno ob Savinji — korektura obrtne cone Ljubno ob Savinji, ki jo je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje pod št. 193/36 v mesecu marcu 1974.
3.	Sprememba zazidalnega načrta za naselje Gornji grad — razširitev rezervata obrtne cone proizvodne dejavnosti »SMREKA«, ki jo je izdelal Sklad za komunalno urejanje stavbnih zemljišč SO Mozirje pod št. 14/74 v mesecu juniju 1974.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi V Uradnem listu SRS.
St. 010-39
Mozirje, dne 12. septembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Franc šarb 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE
878.
Izvršni svet občinske skupščine Slovenske Konjice je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 155. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na seji, dne 19. septembra 1974 sprejel
SKLEP
e razgrnitvi osnutka dopolnitve zazidalnega načrta Rogla na Pohorju
I
Na javni vpogled se za 30 dni od dneva objave tega sklepa razgrne osnutek dopolnitve zazidalnega načrta Rogla na Pohorju.
II
Osnutek dopolnitve zazidalnega načrta je izdelal Zavod za napredek gospodarstva V Celju, kot posebno prilogo k že obstoječemu zazidalnemu načrtu.
Dopolnitve zazidalnega načrta Rogla na Pohorju obsegajo ureditev smučišča in gradnjo smučarske žičnice.
III
Osnutek dopolnitev zazidalnega načrta je razgrnjen na vpogled v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo in finance občine Slovenske Konjice.
IV
K osnutku lahko v času razgrnitve poda pripombe in predloge vsak delovni človek in občan ter zainteresirana organizacija združenega dela ali druga organizacija.
V
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS ter na razglasni deski Krajevne skupnosti Zreče, Loče in Vitanje.
St. 350-121/74-3/3
Slovenske Konjice, dne 25. septembra 1974.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine
Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 879.
Na podlagi 65. in 66. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) ter 153. člena statuta -občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela,, zboha krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. septembra 1974 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Vrhnika za leto 1973
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Vrhnika za leto 1973, katerega sestavni del /je tudi zaključni račun 'rezervnega sklada proračuna občine Vrhnika za leto 1973.
2.	člen
Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu proračuna občine za leto 1973, so znašali:

	din
Dohodki — ki se zmanjšajo za sredstva sklada	12.630.871
za urejanje mestnega zemljišča — za sredstva, ki jih odstopa republika	1.296.056
za kulturno dejavnost	3)1.039
— za sredstva TIS	309.696
— za odstopljena republiška sredstva za stroške zdravljenja socialno	
ogroženih kmetov	121.773
— za del premije proti požarom tako, da ostane za financiranje	90.000
proračuna	10.372.307
Izdatki	9.567.242
Presežek dohodkov nad izdatki 3. člen	805.065
Presežek dohodkov nad Izdatki po zaključnem računu proračuna za leto 1973 v znesku 805.005 din se prenese na poseben račun za intervencije v gospodarstvu.
O porabi teh sredstev pa odloča izvršni svet Skupščine občine Vrhnika.
4.	člen
Zaključni račun rezervnega sklada občine za leto 1973 izkazuje dohodke v znesku 211.839 din, kateri se Prenesejo kot dohodki tega sklada za leto 1974.
5.	člen
Pregled doseženih dohodkov proračuna in izvršenih izdatkov,je zajet v pregledu izvršitve bilančnega dela proračuna za leto 1973, ki je sestavni del splošnega dela zaključnega računa.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/1-010-07/73
Vrhnika, dne 19. septembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
880.
Skupščina občine Vrhnika je na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list, SRS, št. 21/74), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. septembra 1974 sprejela
ODLOK
0 potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1973
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov In prispevkov °bčanov in zaključni račun prispevka za starostno Zavarovanje kmetov za leto 1973. ki ju je pregledala strokovna komisija, imenovana po občinski skupščini.
2.	člen
Zaključna računa izkazujeta: a) davkov in prispevkov občanov:
—	obremenitev
—	plačila
—	odpisi
—	preplačila
—	zaostanek na dan 31. 12. 1973
din
8.736.035,75
6.652.556,25
184.964,10
329.086,40
2.227.601,80
prispevka za starostno zavarovanje kmetov:
obremenitev	353.028,55
plačila	298.307,20
odpisi	2.430,05
preplačila	41.670,15
zaostanek na dan 31. 12. 1973	93.961,45
3.	člen
Zaključna računa obsegata:
—	bruto bilanco
—	bilanco
—	pregled skupno doseženega prometa
—	pregled dolgov in preplačil zavezancev.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-016/73
Vrhnika, dne 19. septembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
881.
Na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 3. seji zbora združenega dela, na ,3. seji zbora krajevnih skupnosti in na 3. seji družbenopolitičnega zbora dne 19. septembra 1974 sprejela
ODLOK
o nadomestilu osebnega dohodka in o drugih osebnih prejemkih funkcionarjev občinske skupščine Vrhnika
1.	člen
Funkcionarjem občinske skupščine Vrhnika pripada nadomestilo osebnega dohodka in drugi osebni prejemki v višini in ob pogojih, ki jih določa družbeni dogovor o osnovah in merilih za določanje mesečnih nadomestil osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem občine Vrhnika.
Družbeni dogovor Sprejemajo občinska skupščina, družbenopolitične organizacije in samoupravne interesne skupnosti.
2.	člen
Za funkcionarje občinske skupščine se po tem odloku štejejo predsednik in podpredsednik občinske skupščine, predsedniki zborov občinske skupščine, predsednik in člani izvršnega sveta, načelniki upravnih organov, sekretar občinske skupščine in izvršnega sveta in drugi funkcionarji, ki jih voli ali imenuje
l
občinska skupščina ter zanje veljajo omejitve o ponovni izvolitvi oziroma imenovanju in ki za čas opravljanja funkcije prejemajo mesečno nadomestilo osebnega dohodka.
3.	člen
Višino nadomestila osebnega dohodka za posamezne funkcionarje občinske skupščine in višino osebnih prejemkov ter nadomestil določi komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja občinske skupščine v okviru razponov, ki so določeni v družbenem dogovoru.
,	'	4. člen
Ce zakon, statut ali poslovnik občinske skupščine drugače ne določa, se za voljene in imenovane funkcionarje, ki profesionalno opravljajo funkcijo iz 2. člena tega odloka glede drugih pravic, dolžnosti in odgovornosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu uporabljajo določila veljavnih samoupravnih splošnih aktov delovne skupnosti upravnega organa Skupščine občine Vrhnika (samoupravljanje, odmori, dopusti, delovni čas, odgovornosti itd.).
5.	člen
Predsednik komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja izdaja individualne konkretne odločbe o določitvi nadomestila osebnega dohodka drugih prejemkov in nadomestil na podlagi sklepa komisije.
6.	člen ■,
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o nadomestilih osebnega dohodka voljenim in imenovanim funkcionarjem Skupščine občine Vrhnika ter drugih nadomestil odbornikom, članom sveta, komisij in odborov (Uradn^ list SRS, št. 30-722/72).
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-113-05/74
Vrhnika, dne 19. septembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. ini, 1. r.
882.
Na podlagi 2. točke 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11-286/74) je Skupščina občine Vrhnika na 3. seji zbora združenega dela na 3. seji zbora krajevnih skupnosti in na 3. seji družbenopolitičnega zbora dne 19. septembra 1974 sprejela
ZAČASNI ODLOK
o Izvršnem svetu Skupščine občine Vrhnika I.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) je izvršilni organ Skupščine občine Vrhnika.
Izvršni svet skrbi za izvajanje politike Skupščine občine Vrhnika.
Izvršni svet je odgovoren Skupščini občine Vrhnika v okviru pravic in dolžnosti občine za stanje
na vseh področjih družbenega življenja, za uresničevanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, kakor tudi za delo občinskih upravnih organov.
2.	člen
Izvršni svet opravlja svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru ustave, zakonov statuta občine Vrhnika, sklepov in drugih aktov občinske skupščine in tega odloka.
3.	člen
Izvršni svet zlasti:
1.	skrbi za uresničevanje politike občinske skupščine,
2.	skrbi, da se izvršujejo zakoni, družbeni načrt, proračun, odloki in drugi akti občinske skupščine,
3.	predUVga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine,
4.	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošiljajo pooblaščeni predlagatelji,
5.	predlaga družbeni načrt občine,
6.	predlaga občinski proračun in zaključni račun o izvrš’tvi proračuna,
7.	izvršuje proračun občine,
8.	izvaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občirtske skupščine,
9.	skrbi za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in posameznih zborov,
10.	usklajuje in usmerja delo upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje odlokov ter drugih splošnih aktov skupščine,
11.	nadzoruje delo občinskih upravnih organov in odpravlja njihove predpise, če so v nasprotju z odlokom skupščine ali s predpisom, ki ga je sam izdal za izvrševanje odloka (2. odstavek 264. člena ustave SRS).
12.	skrbi in je odgovoren za to, da občinska upre' va deluje kot celota in da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih ima po zakonu, statutu občine in odloku o organizaciji upravnih organov občinske skupščine Vrhnika,
13.	imenuje in razrešuje sekretarja izvršnega sveta, namestnike predstojnikov upravnih organov, vodje notranjih organizacijskih enot in občinske ter medobčinske inšpektorje,
14.	daje občinski skupščini predloge za ustanovitev organizacij združenega dela in predlaga ukrepe-ki naj jih stori skupščina proti organizaciji združenega dela v skladu z zakonom,
15.	odloča o sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi,
16.	daje mnenje k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo del0’
17.	določa splošna načela za notranjo organizacij0 občinskih upravnih organov,
18.	ustanavlja komisije, odbore yin druga stalna občasna telesa izvršnega sveta in imenuje ter raZ rešuje člane teh organov,
19.	sprejme poslovnik o svojem delu in delu °r
ganov izvršnega sveta,	^
20.	opravlja druge ftaloge, določene z ustavo, ^ zakonom, statutom občine in sklepi občinske skup ščine in njenih zborov.
4.	člen
Izvršni svet ima svoj pečat.
Pečat je okrogle oblike in ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob robu pa besedilo:
»Socialistična republika Slovenija, Skupščina občine občine Vrhnika, Izvršni svet«.
1	5. člen
V okviru s tem odlokom določenih osnov za organizacijo in delo izvršnega sveta, Izvršni 'svet samostojno ureja svojo notranjo organizacijo in način dela ter organizacijo in delovno podrbčje organov in služb, ki opravljajo zadeve za potrebe izvršnega sveta (kadrovsko službo, informativno službo, službo za proračun, strokovna služba poveljstva partizanske enote, pomožna tehnična služba itd.).
Vodja strokovnih služb izvršnega sveta imenuje in razrešuje izvršni svet, če zakon ne določa drugače.
6. člen
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika sodeluje pri obravnavanju vprašanj skupnega pomena s temeljnimi organizacijami združenega dela, z delovnimi organizacijami, ki v svoji sestavi nimajo temeljnih organizacij združenega dela, njihovimi skupnostmi in združenji, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami in društvi, pri odločanju obravnava njihova mnenja in predloge.
T. člen
Izvršni svet obvešča javnost prek informacijskih sredstev o svojem delu, zlasti o svojih odločitvah, sklepih in stališčih glede vprašanj, ki jih obravnava.
8.	člen
Izvršni svet' ima pravico zahtevati od Skupščine občine Vrhnika mnenja in stališča o posameznih vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike odlokov in drugih splošnih aktov Skupščine občine Vrhnika. Na zahtevo Skupščine občine Vrhnika ali njenega zbora je izvršni svet dolžan proučiti posamezno vprašanje iz svoje pristojnosti in zavzeti stališče ter sporočiti predsedniku Skupščine občine Vrhnika, kakor tudi priskrbeti Skupščini občine Vrhnika podatke in druga potrebna gradiva, s katerimi razpolagajo izvršni svet in občinski upravni organi, Skupščina občine Vrhnika pa jih potrebuje za opravljanje svojih funkcij.
Izvršni svet zagotovi Skupščini občine Vrhnika na njeno zahtevo strokovno sodelovanje občinskih upravnih organov.
9.	člen
Izvršni svet zastopa občino Vrhnika kot pravno osebo, kolikor ni glede posameznih vprašanj z zakonom drugače določeno.
Predsednik izvršnega sveta zastopa v imenu izvršnega sveta občino Vrhnika v okviru pristojnosti izvršnega sveta. Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet.
10.	člen
Delo izvršnega sveta je javno.
Izvršni svet omogoča, da se zastopniki tiska in drugih informacijskih sredstev seznanijo z njihovim delom. Izvršni svet lahko odloči, da pomenijo posamezni podatki ali gradiva, ki jih obravnava, oziroma
posamezne odločitve ali stališča, ki jih je sprejel, uradna tajnost in niso na razpolago javnosti oziroma, da bodo na razpolago javnosti šele po preteku določenega časa.
II.	SESTAVA IZVRŠNEGA SVETA TER RRAVICE IN DOLŽNOSTI NJEGOVIH ORGANOV
11.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik in deset članov. Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina po poprej opravljenem postopku v Socialistični zvezi delovnega ljudstva občine, člane pa na predlog kandidata, ki je predlagan za predsednika izvršnega sveta.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta in drugih moralnopolitično in strokovno usposobljenih občanov predstojnike samostojnih občinskih upravnih organov in druge funkcionarje v občinski upravi, za katere tako določa zakon ali odlok skupščine in sekretarja izvršnega sveta.
12.	člen
Predsednik in člani izvršnega sveta podajo po izvolitvi pred predsednikom Skupščine občine Vrhnika tole slovesno izjavo:
»Izjavljam, da bom zaupano mi dolžnost člana izvršnega sveta opravljal vestno, da se bom pri svojem delu ravnal po ustavi, zakonih in občinskem statutu in da bom svoje moči posvetil uresničevanju ciljev samoupravne socialistične družbe ter interesom narodov in občanov Socialistične federativne republike Jugoslavije, Socialistične republike Slovenije in občine Vrhnika.«
13.	člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet ter skrbi za uresničevanje politike in za izvajanje sklepov izvršnega sveta.
Predsednik izvršnega sveta sklicuje in vodi seje izvršnega sveta ter predlaga dnevni red zanje, skrbi za organiziranje zadev v zvezi z delom izvršnega sveta in uravnava delo v izvršnem svetu.
Predsednik izvršnega sveta podpisuje predpise in druge akte ter sklepe izvršnega sveta kolikor ni zato pooblaščen drug član ali sekretar izvršnega sveta.
14.	člen -
Izvršni svet določi izmed sebe namestnika predsednika izvršnega sveta.
Namestnik predsednika izvršnega sveta nadome-stuje predsednika v vseh pravicah in" dolžnostih, če je ta odsoten ali zadržan.
15.	člen
Sekretar izvršnega sveta skrbi za to, da se delo izvršnega sveta odvija po sprejetem programu sporazumno s predsednikom, pripravlja seje izvršnega sveta in skrbi za gradivo za te seje, organizira delo predstavnikov ižvršnega sveta v občinski skupščini in opravlja druge zadeve v zvezi z organizacijo dela izvršnega sveta, ki mu jih poveri izvršni svet ali njegov predsednik.
16.	člen
Predsednik in drugi člani izvršnega sveta imajo enake pravice in dolžnost udeleževati se obravnava-
nja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja oziroma odloča izvršni svet na svojih sejah in opravljati druge zadeve iz njegovega delovnega področja, ki so jim poverjene.
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi pri delu občinskih upravnih organov, ki jih vodijo.
Člani. izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katero so odgovorni in da dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.
17.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo imuniteto.
Član izvršnega sveta ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil v izvršnem svetu ali občinski skupščini in ne za glas, ki ga je dal v izvršnem svetu.
Član izvršnega sveta ne more biti priprt brez dovoljenja izvršnega sveta; prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja izvršnega sveta.
Brez dovoljenja izvršnega sveta sme biti član izvršnega sveta priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora nad 5 let. V takem primeru mora državni organ, ki je članu izvršnega sveta vzel prostost, to sporočiti predsedniku izvršnega sveta.
Ta predloži izvršnemu svetu, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Izvršni svet sme vzpostaviti imuniteto svojemu članu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Predsednik izvršnega sveta obvesti Skupščino občine Vrhnika, kadar nastopi primer iz 3., 4. ali 5. odstavka tega člena.
18.	člen
fclani izvršnega sveta imajo pravico do (nadome-stila osebnega dohodka za opravljanje funkcije po predpisih, ki jih sprejme- Skupščina občine Vrhnika.
Člani izvršnega sveta imajo pravico do povračil za službena potovanja po predpisih, ki jih sprejme Skupščina občine Vrhnika.
III.	NAČIN DELA IZVRŠNEGA SVETA
19.	člen
Izvršni svet razpravlja in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na svojih sejah.
Za odločanje v upravnem postopku in v drugih individualnih zadevah iz svoje pristojnosti lahko ustanovi izvršni svet posebne odbore ali imenuje delovne skupine, ki jih poleg članov izvršnega sveta sestavljajo tudi drugi občani.
20.	člen
Izvršni svet razpravlja na svojih sejah o splošnih in načelnih vprašanjih, ki imajo pomen za izvajanje oziroma za določitev politike na posameznih družbenih področjih in sprejema stališča do takih vprašanj, obravnava in sklepa o predlogih za izdajo odlokov ter o osnutku in predlogih odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema Skupščina občine Vrhnika,
sprejema splošne akte in druge sklepe, za katere je pooblaščen, obravnava delo občinskih upravnih organov ter usmerja in usklajuje njihovo delo, razpravlja in sklepa o vseh drugih ^vprašanjih iz svoje pristojnosti.
Vsak član izvršnega sveta lahko zahteva, da izvršni svet na svoji seji obravnava in zavzame stališče glede posameznega vprašanja s področja občinskega upravnega organa, ki ga vodi, oziroma s področja dejavnosti, ki jo opravlja, kadar šteje, da gre za vprašanje splošnega oziroma načelnega pomena za izvajanje politike Skupščine občine Vrhnika ali za vprašanja, ki jih je treba reševati usklajeno z drugimi upravnimi organi;
Izvršni svet odloča na sejah z večino glasov vseh članov sveta.
21.	člen
Seje izvršnega sveta sklicuje predsednik izvršnega sveta po svoji pobudi ali na zahtevo predsednika Skupščine občine Vrhnika ali na zahtevo najmanj 4 članov sveta.
Na povabilo predsednika so lahko na seji izvršnega sveta navzoči picastojniki občinskih upravnih organov, ki niso člani izvršnega sveta ter drugi funkcionarji oziroma strokovnjaki iz občinske uprave, kakor tudi predstavniki družbenopolitičnih in drugih samoupravnih organizacij, da dajejo pojasnila, mnenja oziroma predloge o vprašanjih, ki jih obravnava izvršni svet.
22.	člen
Izvršni svet sprejema odredbe za izvrševanje odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov Skupščine občine Vrhnika.
V	mejah zakonskih pooblastil izdaja izvršni svet odločbe v upravnem postopku.
V	drugih primerih odloča izvršni svet s sklepom in drugimi akti iz 3. točke 213. člena statuta občine Vrhnika.
23.	člen
Izvršni svet sprejema splošne smernice' za delo občinskih upravnih organov glede izvrševanja politike, zakonov in drugih splošnih aktov zvezne in republiške skupščine ter odlokov in drugih splošnih aktov Skupščipe občine Vrhnika.
Izvršni svet lahko naloži občinskim upravnim organom, da ukrenejo, kar so v posameznem primeru upravičeni ukreniti: lahko jim tudi naloži, da raziščejo razmere na posameznem področju in mu poročajo o tem, ter dajo ustrezne predloge za ukrepanje; lahko naloži občinskim upravnim organom, da pripra-z vijo predloge za izdajo odlokov, osnutke ali predloge odlokov in drugih aktov izvršnega sveta in jim da smernice za sestavo teh aktov.
24.	člen
Izvršni svet usklajuje delo občinskih upravnih organov pri izvrševanju politike in pri pripravi odlokov in drugih splošnih aktov z zavzemnnjenj stališč oziroma sklepov o vprašanjih, ki jih ni bilo mogoče rešiti v okviru posameznega upravnega organa ali s sodelovanjem med posameznimi upravnimi organi.
Izvršni svet lahko tudi določi, kako naj posamezni upravni organi sodelujejo med seboj pri izvajanju politike* oziroma pri pripravi odlokov ter drugih predpisov ter kako naj ti organi sodelujejo z
družbenopolitičnimi delovnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
25.	člen
Izvršni svet lahko s sklepom ustanovi odbore, komisije in druga stalna ali občašna delovna telesa za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti, določi delovna področja in imenuje njihove člane.
Delo odbora, komisije oziroma drugega delovnega telesa vodi praviloma član izvršnega sveta. Podrobnejše pravice, dolžnosti in odgovornosti komisij, odborov in delovnih teles določa poslovnik izvršnega sveta.
26.	člen
Izvršni svet lahko zadolži posameznega svojega člana za opravljanje določene stalne ali začasne dejavnosti, ki se opravlja pri izvršnem svetu ali pa izvršitev posamezne naloge iz pristojnosti izvršnega sveta.
27.	člen
Izvršni svet po potrebi imenuje izmed članov izvršnega sveta ali izmed upravnih delavcev občinske uprave posebne strokovne komisije za proučitev nujnih in neodložljivih zadev ali pa določi izmed predstavnikov izvršnega sveta ali uprave člane v razne komisije ali delovne skupine, ki jih ustanovijo krajevne ali samoupravne interesne skupnosti.
28.	člen
V izjemnih in upravičenih in nujnih primerih lahko predsednik izvršnega sveta ustanovi posebno strokovno komisijo za izvršitev nujne in neodložljive naloge, določi delovno področje in imenuje njene člane.
Tako ustanovitev mora predložiti v potrditev na prvi sejo izvršnega sveta, sicer odločba preneha veljati.
IV.	KONČNE DOLOČBE
29.	člen
Izvršni svet določi delavca občinskega upravnega organa, ki ima pravico in dolžnost predstojnika glede delovnih razmerij delavcev v občinskem upravnem organu in delavca odredbodajalca za sredstva občinskega proračuna, katerih nosilec je izvršni svet in sredstva žiro računa upravnih organov.
30.	člen
Če zakon, statut ali odlok občinske skupščine Vrhnika drugače ne določa, se za predsednika, člane izvršnega sveta (razen članov IS — volonterjev) in predstojnike občinskih upravnih organov, uporabljajo samoupravni splošni akti občinskega upravnega organa občine Vrhnika.
31.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-011-04/74-3
Vrhnika, dne 19. septembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
883.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72), 194. Člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11-286/74) in 4. člena začasnega poslovnika o delu izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika je izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji 10. septembra 1974 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Trgovski center na Vrhniki
I
Javno se razgrne predlog zazidalnega načrta Trgovski center Vrhnika, ki ga je izdelalo komunalno stanovanjsko podjetje Vrhnika.
II
Zazidalni načrt je javno razgrnjen za čas 30 dni in sicer od 15. septembra do 15. oktobra 197l4.
Zazidalni načrt je javno razgrnjen v razstavnem prostoru komunalno stanovanjskega podjetja Vrhnika, Cankarjev trg 4/1.
III
V času javne razgrnitve lahko dajo na razgrnjeni zazidalni načrt pripombe in predloge delovne in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti krajevne skupnosti in občani.
St. 3/6-350-7/74
Vrhnika, dne 10. septembra 1974.
Predsednik izvršnega sveta
Skupščine občine Vrhnika
Marjan Krmavner, inž. 1. r.
884.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255'72), 194. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11-286/74) in 4. člena začasnega poslovnika o delu izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika je izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji dne 10. septembra 1974, sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta ob Dobovičnikovi cesti
I
Javno se razgrne predlog zazidalnega načrta ob Dobovičnikovi cesti, ki ga je izdelalo komunalno stanovanjsko podjetje Vrhnika.
II
Zazidalni načrt je javno razgrnjen za čas 30 dni in sicer od 15 septembra do 16. oktobra 1974.
Zazidalni načrt je javno razgrnjen v razstavnem prostoru komunalno stanovanjskega podjetja Vrhnika, Cankarjev trg 4/1.
III
V času javne razgrnitve lahko dajo na razgrnjen zazidalni načrt pripombe in predloge delovne in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in občani.
St. 3/6-350-7/74
Vrhnika, dne 10. septembra 1974.
Predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r.
885.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72), 194. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11-286/74) in 4. člena začasnega poslovnika o delu izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika je izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji 10. septembra 1974 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Janezove vasi
I
Javno se razgrne predlog zazidalnega načrta Janezova vas, ki ga je izdelalo komunalno stanovanjsko podjetje Vrhnika.
II
Zazidalni načrt je javno razgrnjen za čas 30 dni in sicer od 15. septembra do 15. oktobra 1974.
Zazidalni načrt je javno razgrnjen v razstavnem prostoru komunalno stanovanjskega podjetja Vrhnika, Cankarjev trg 4/1.
III
V času javne razgrnitve lahko dajo na razgrnjeni zazidalni načrt pripombe in predloge delovne in J-u-ge organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in občani.
St. 3/6-350-7/74
Vrhnika, dne 10. septembra 1974.
Predsednik izvršnega sveta
Skupščine občine Vrhnika
Marjan Krmavner, inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC
886.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 143. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) ter 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na seji dne 12. septembra 1974 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za industrijski kompleks Feralit Žalec na javni vpogled
I
Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa se razgrne osnutek zazidalnega načrta za industrijski kompleks Ferralit Žalec,
II
V času razgrnitve lahko k osnutku zazidalnega načrta za industrijski kompleks Ferralit Žalec poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija.
III
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na razglasnih deskah krajevne skupnosti Žalec.
St. 350-198/74-6
Žalec, dne 12. septembra 1974.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec
Jože Jan 1. r.
887.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 127. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74), 144. in 145. členg obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) na seji zbora združenega dela dne 17. septembra 1974 sprejela
SKLEP
o zaposlitvi več kot tri oziroma pet delavcev v obrtnih delavnicah
I
Ce se samostojni obrtnik ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih hi-delkov po individualnih naročilih, merah, naCrtm m zahtevah naročnika) ali v tem okviru opravlja dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela, mu lahko pristojni občinski upravni organ dovoli, 'če ima potrebna delovna sredstva in prostore in, če izpolnjujejo še druge z zakonom določene pogoje, da sme zaposliti tudi več kot pet delavcev, toda največ sedem v naslednjih obrtnih dejavnostih:
—	ključavničarstvo,
—	avtomehanika,
—	avtokleparstvo, avtoličarstvo,
—	stavbno in pohištveno mizarstvo in tesarstvo,
—	zidarstvo in fasadarstvo,
—	instalaterstvo za vodovod, plinske napeljave, kanalizacijo, centralno kurjavo in klimatske naprave,
—	sobno slikarstvo in pleskarstvo,
—	pečarstvo za postavljanje peči in oblaganje s s ploščami.
II
Če se samostojni obrtnik ukvarja z opravljanjem storitev, s popravili, vzdrževalnimi deli in z izdelavo izdelkov v manjših serijah, vendar na podlagi individualnih pogbdb z organizacijami združenega dela in. če ima potrebna delovna sredstva in prostore ter izpolnjuje še druge z zakonom določene pogoje, sme
zaposliti več kot tri delavce, toda največ pet v naslednji obrtni dejavnosti:
— livarstvo.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 111-2/74-3/4
Žalec, dne 17. septembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Žalec	Predsednik
Vlado Gorišek,	zbora združenega dela
dipl. kmet. inž. 1. r.	Rafko Mlakar 1. r.
SPLOSNI AKTI SAMOUPRAVNIH, INTERESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI
888.
Na podlagi 1. in 2. člena zakona o obveznosti plačevanja prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 26/74) je skupščina skupnosti TIS Ljubljana na seji dne 26. julija 1974 sprejela
SKLEP
o plačevanju prispevkov za financiranje programa otroškega varstva v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu otroškega varstva za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev
I
Delavci, temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije, delovne skupnosti, vojaške osebe, občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost'ter drugi delovni ljudje in občani, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu otroškega varstva za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev, plačujejo v letu 1974 prispevek za financiranje programa otroškega varstva v letu 1974 po stopnji 0,47 od osebnih dohodkov.
II
Osnova za obračun prispevkov in način plačevanja sta določeni v samoupravnem sporazumu o programu otroškega varstva v letu 1974 in o združevanju sredstev za njegov uresničitev.
III
Zavezanec, ki prispevka za otroško varstvo ne plača v roku, plača poleg prispevka še povečani prispevek v višini 0,1 °/o dnevno od zneska nevplačdnega prispevka.
Od občana, ki zapadlega prispevka ne vplača v predpisanem roku, se prispevek prisilno izterja oo predpisih o izterjavi davkov občanov.
Z	IV
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 281/2-74
Ljubljana, dne 29. julija 1974.
Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana
889.
Na podlagi 1. in 2. člena zakona o obveznosti plačevanja prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 26/74) je skupščina skupnosti TIS Ljubljana na seji dne 26. julija 1974 sprejela
SKLEP
o plačevanju prispevkov za financiranje programa TIS Ljubljana v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu TIS Ljubljana za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev
I
Delavci, temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije, delovne skupnosti, vojaške osebe, občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter drugi delovni ljudje in občani, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu TIS Ljubljana za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev plačujejo v letu 1974 prispevek za financiranje programa TIS Ljubljana v letu 1974 po stopnji 5,10 od dsebnih dohodkov.
II
Osnova za obračun prispevkov in način plačevanja sta določeni v samoupravnem sporazumu o programu TIS Ljubljana v letu 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev. -
III
Zavezanec, ki prispevka za TIS Ljubljana ne plača v roku, plača poleg prispevka še povečani prispevek v višini 0,1 %> dnevno od zneska nevplačanega prispevka.
Od občana, ki zapadlega prispevka ne vplača v predpisanem roku, se prispevek prisilno izterja po predpisih o izterjavi davkov občanov.
IV
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 281/3-74
Ljubljana, dne 29. juMja 1974.
Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana
^Predsednik skupščine	Predsednik skupščine
Marija Mesarič L r.	Marija Mesarič L r.
890.
Na podlagi 1. in 2. člena zakona o obveznosti plačevanja prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesenih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 26/74) je skupščina skupnosti otroškega varstva Celje na seji dne 15. julija sprejela
SKLEP
o plačevanju prispevkov za financiranje občinskega programa otroškega varstva v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu otroškega varstva za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev
I
Delavci, temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije, delovne skupnosti, vojaške osebe, občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter drugi delovni ljudje in občani, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu otroškega varstva za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev plačujejo v letu 1974 prispevek za financiranje občinskega programa otroškega varstva v letu 1974 po stopnji 0,43 %> od osebnih dohodkov.
II
Osnova za obračun prispevkov in način plačevanja sta določeni v samoupravnem sporazumu o programu otroškega varstva v letu 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev.
III
Zavezanec, ki prispevka za otroško varstvo ne plača v roku, plača poleg prispevka še povečani prispevek v višini 0,1 % dnevno od zneska nevplačanega prispevka.
Od občana, ki zapadlega prispevka ne vplača v predpisanem roku, se prispevek prisilno izterja po predpisih o izterjavi davkov občanov.
IV
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 016-3/74
Celje, dne 15. julija 1974.
Skupnost otroškega varstva Celje
•	Predsednik skupščine
Stane Berglez 1. r.
891.
Na podlagi 1. in 2. člena zakona o obveznosti plačevanja prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih / interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 26/74) je skupščina temeljne izobraževalne skupnosti Ilirska Bistrica na seji dne 23. julija 1974 sprejela
SKLEP
o plačevanju prispevkov za financiranje programa temeljne izobraževalne skupnosti Ilirska Bistrica v letu 1974 za tiste zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu temeljne izobraževalne skupnosti za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev
I
Delavci, temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije, delovne skupnosti, občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter drugi delovni ljudje in občani, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu temeljne izobraževalne skupnosti za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev, plačujejo v letu 1974 od osebnih dohodkov prispevek za financiranje temeljne izobraževalne skupnosti po stopnji 5,75 in sicer:
—	za financiranje občinskega programa temeljne izobraževalne skupnosti po stopnji 4,90,
—	za zagotovitev načela solidarnosti, za postopno izenačevanje pogojev šolanja vseh otrok v SR Sloveniji po stopnji 0,85.
II
Osnova za obračun prispevkov in način plačevanja sta določeni v samoupravnem sporazumu o programu temeljne izobraževalne skupnosti za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev.
III
Zavezanec, ki prispevka za temeljno izobraževalno skupnost ne plača v roku, plača poleg prispevka še povečani prispevek v višini 0,05 % dnevno od zneska nevplačanega prispevka.
Od občana, ki zapadlega prispevka ne vplača v predpisanem roku se prispevek prisilno izterja po predpisih o izterjavi' davkov občanov.
IV
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 227/74
Ilinska Bistrica, dne 23. julija 1974.
Temeljna izobraževalna skupnost Ilirska Bistrica
Predsednik skupščine
Jože Grilj L r.
892.
Na podlagi 1. in 2. člena zakona o obveznosti plačevanja prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesenih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1974 (Uradni ,list SRS, št. 26/74) je skupščina temeljne izobraževalne skupnosti Ilirska Bistrica na seji dne 23. julija 1974 sprejela
SKLEP
o plačevanju prispevkov za financiranje občinskega programa otroškega varstva v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu otroškega varstva za leto 1974 in o združevanju sred1 tev za njegovo uresničitev f
I
Delavci, temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije, delovne skupnosti, vojaške osebe, občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter drugi delovni ljudje in občani, ki niso pristopili k
samoupravnemu sporazumu o programu otroškega varstva za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev plačujejo v letu 1974 prispevek za financiranje občinskega programa otroškega varstva v letu 1974 po stopnji 0,43 od osebnih dohodkov.
II
Osnova za obračun prispevkov in način plačevanja sta določeni v samoupravnem sporazumu o programu otroškega varstva v letu 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev.
III
Zavezanec, ki prispevka za otroško varstvo ne plača v roku, plača poleg prispevka še povečani prispevek v višni 0,1 %> dnevno od zneska nevplačanega prispevka.
Od občana, ki zapadlega prispevka ne vplača v predpisanem roku se prispevek prisilno izterja po predpisih o izterjavi davkov občanov.
IV
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 240/74
Ilirska Bistrica, dne 23. julija 1974.
Temeljna izobraževalna skupnost Ilirska Bistrica
Predsednik skupščine Jože Grilj 1. r. I
I	893.
Temeljna telesnokulturna skupnost Krško
razglaša
1.	sklenjen je samoupravni^ sporazum o programu temeljne telesnokulturne skupnosti Krško za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev v občini Krško.
2.	s samoupravnim sporazumgmeo programu teles-nokulturnih nalog v letu 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev so določene naslednje stopnje:
delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, bodo za uresničitev programa telesnokultur-nlh nalog v občini Krško prispevali po skupni stopnji
0.34 °/o od bruto osebnih dohodkov,, ki se v skladu z značajem nalog ovrednotenih na podlagi enotnih meril, dogovorjenih med kulturnimi skupnostmi razdeli.
Krško, dne 26. julija 1974.
Temeljna telesnokulturna skupnost Krško
Predsednik skupščine
Branko Voglar 1. r.
894.
Na podlagi 1. in 2. člena zakona o obveznosti plačevanja prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1974 (Uradni list SRS, št 26/74) je skupščina temeljne telesnokulturne skupnosti "Krško na seji dne 23. julija 1974 sprejela
SKLEP
o plačevanju prispevkov za financiranje programa temeljne telesnokulturne skupnosti v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu telesnokulturnih nalog — akcij za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev
I
Delavci, temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije, delovne skupnosti, vojaške osebe, občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter drugi delovni ljudje in občani, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu telesnokulturnih nalog za leto 1374 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev, plačujejo v letu 1974 prispevek za financiranje programa temeljne telesnokulturne skupnosti v letu 1974 po skupni stopnji 0.68 °Zo od osebnih dohodkov, ki se v skladu z značajem nalog, ovrednotenih na podlagi enotnih meril, dogovorjenih med telesnokul-turnimi skupnostmi, razdeli:
A. za temeljno telesnokulturne skupnost 0,34 °/o.
II
Osnova za obračun prispevkov in način plačevanja sta določeni v samoupravnem sporazumu o programu temeljne telesnokulturne skupnosti v letu 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev.
m
Zavezanec, ki prispevka za program temeljne telesnokulturne skupnosti ne plača v roku, plača poleg prispevka še povečani prispevek v višini 0,1 °/o dnevno od zneska nevplačanega prispevka.
Od občana, ki zapadlega prispevka ne vplača v predpisanem -nku. se prispevek prisilno izterja po predpisih o izterjatvi davkov občanov.
IV
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Krško, dne 26 julija 1974.
Temeljna telesnokulturna skupnost Krško
Predsednik skupščine Branko Voglar I. r.
895.
Na podlkgi 1. in 2. člena zakona o obveznostih plačevanja prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesenih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 26-282/74) in 14. člena statuta temeljne kulturne skupnosti Lenart je skupščina temeljne kulturne skupnosti Lenart na seji dne 25. julija 1974 sprejela
SKLEP
o plačevanju prispevkov za tinanciranje programa temeljne kulturne skupnosti Lenart in kulturne skupnosti Slovenije v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu temeljne kulturne skupnosti Lenart za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev
I
Delavci temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije, delovne skupnosti, občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter drugi delovni ljudje in občani, ki so v skladu z zakonom zavezanci za plačevanje prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (zavezanci) in niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu temeljne kulturne skupnosti Lenart za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev, plačujejo v letu 1974 prispevek za financiranje programa temeljne kulturne skupnosti po stopnji 0,61 °/o in za sofinanciranje skupnih nalog v okviru kulturne skupnosti Slovenije po stopnji 0,18 % od osebnih dohodkov.
II
Osnova za obračun prispevkov in način plačevanja sta določeni v samoupravnem sporazumu o programu temeljne kulturne skupnosti Lenart za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev.
III
Zavezancu — občanu obračunava in pobira prispevek po tem sklepu davčna uprava občine Lenart v skladu z določili zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 18-179/74).
IV
Zavezanec, ki prispevka za kulturno dejavnost po tem sklepu ne plača v roku, plača poleg prispevka še povečani prispevek v višini 0,05 % dnevno od zneska nevplačanega. prispevka.
V
Ta' sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje.	*•
St. 59/74-2
Lenart, dne 25. julija 1974.
Temeljna kulturna skupnost Lenart
Predsednik skupščine
Rudi Pen, dipl. prav. 1. r.
896.
V želji, da spodbudimo mladino za izobraževanje v skladu s potrebami združenega dela
ob spoznanju o pomembnosti štipendijske politike in štipendiranja pri uresničevanju družbeno dogovorjene in v samoupravnih sporazumih združenega dela opredeljene kadrovske politike, njenega načrtovanja, usklajevanja in povezovanja v sistemu vzgoje in izobraževanja,
v težnji, da bi na osnovah socialistične solidarnosti zagotavljali mladini v največji možni meri izenačene materialne možnosti za šolanje kot enega bistvenih predpogojev za preprečevanje socialnih razlik
in ob upoštevanju temeljnih načel in kriterijev, ki jih uveljavljajo samoupravne interesne skupnosti, skupščine občin, družbenopolitične organizacije in gospodarska zbornica SR Slovenije v družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji in občini Lenart sprejemamo delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela v občini Lenart
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o štipendiranju učencev in študentov
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom določamo kriterije za štipendiranje učencev srednjih šol in študentov visokošolskih zavodov.
Stipendiranje obravnavamo kot sestavni del razvojnih načrtov združenega dela in s tem zagotavljamo učinkovitost sredstev, vloženih v ta namen.
Za štipendiranje na območju SR Slovenije in občine Lenart sprejemamo enotne kriterije, ki naj prispevajo k zmanjševanju odliva kadrov iz manj razvitih območij in usmerjanju kadrov ter obenem zagotavljajo enakopravne možnosti kadrovanja organizacijam združenega dela glede na njihove potrebe in v skladu z družbenimi plani razvoja.
2.	člen
Pri sporazumevanju upoštevamo naloge na področju kadrovske politike in stališča organov družbenopolitičnih organizacij in skupnosti o izenačevanju materialnih možnosti za šolanje otrok.
3.	člen
Pri štipendiranju bomo sodelovali s službami poklicnega usmerjanja in vzgojnoizobraževalnimi zavodi, v delo organov, ki odločajo o štipendiranju pa bomo vključevali predstavnike učencev in študentov.
4.	člen
Pri štipendiranju bomo dosledno upoštevali prednost učencev in študentov, ki so v slabšem materialnem položaju in imajo boljši učni uspeh ter otrok iz delavskih in kmečkih družin.
5.	člen
Pristopamo k Titovemu skladu za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev in sprejemamo določila družbenega dogovora o ustanovitvi Titovega sklada, njegov statut in kriterije za štipendiranje iz tega sklada kot sestavni del tega sporazuma.
II. KRITERIJI ZA STIPENDIRANJE
6.	člen
Pri štipendiranju upoštevamo, da del mladine p° končani osnovni šoli kljub ugotovljenim sposobnostim zaradi slabših materialnih (socialnih) razmer ne more nadaljevati šolanje, da pa za vse te mlade še nimam0 neposrednega kadrovskega interesa. Obenem upoštevamo, da v skladu s plani razvoja štipendiram0 učence in študente za konkretno delo o posameznih
organizacijah združenega dela in se zato sporazumemo o enotnih kriterijih tega štipendiranja.
Zato obravnavamo štipendije kot:
—	sestavni del vlaganj v družbeno reprodukcijo,
—	instrument kadrovske politike združenega dela,
—	nagrado in spodbudo za uspešno delo učencev in študentov, ki se Ipovezujejo z organizacijami združenega dela,
—	nagrado in spodbudo za uspešno delo učencev in študentov, ki se povezujejo z organizacijami združenega dela,
—	pomembno obliko izenačevanja materialnih možnosti za šolanje.
štipendije iz združenih sredstev
7.	člen
Za uresničitev namena iz prvega odstavka prejšnjega člena , se sporazumemo, da bomo od 1. julija 1974 združevali iz sklada skupne porabe sredstva v višini 0,5 6/o od bruto osebnih dohodkov na posebnih .računih na ravni občin, v katerih imajo naše temeljne organizacije združenega dela svoj sedež.
Obenem sprejemamo obveznost, da bomo del združenih sredstev solidarnostno namenili kot svoj prispevek k združenim sredstvom delavcev in drugih delovnih ljudi v občinah, ki v njih kljub izpolnjeni obveznosti iz prejšnjega odstavka vseh učencev in študentov, ki izpolnjujejo pogoje za štipendiranje iz združenih sredstev, ne bomo mogli štipendirati. Skrb za izvršitev te obveznosti poverjamo skupnim komisijam.
8.	člen
Pri določanju višine štipendije iz združenih sredstev bomo kot osnovo upoštevali mesečne življenjske stroške učencev in študentov v času šolanja. Pri tem bomo upoštevali, da k stroškom šolanja prispevajo tudi starši. Zato bomo kot delež upoštevali polovičen dohodek na člana družine in otroški dodatek za. kandidata za štipendijo, razliko do življenjskih stroškov pa bomo zagotovili s štipendijo iz združenih sredstev.
11.	člen
Iz združenih sredstev bomo štipendirali le učence in študente, ki delež njihovih staršev ne presega življenjskih stroškov iz prejšnjega člena.
Iz združenih sredstev bomo štipendirali učence in študente toliko časa, dokler se ne bodo ti štipendisti vključili v štipendijsko razmerje in prevzeli obveznosti začeti delati po končanem šolanju v združenem delu štipenditorja. Dotlej bomo vse štipendiste iz združenih sredstev vezali pogodbeno na vključitev v združeno delo na območju občine njihovega stalnega bivališča.
Zato, da bi omogočali izenačene materialne možnosti za šolanje mladini tudi potem, ko se povezuje z združenim delom v smislu prejšnjega odstavka, bomo zagotovili učencem in študentom, da bodo lahko uveljavljali v občini stalnega bivališča pravico do razlike iz združenih sredstev med najnižjima štipendijama iz 14. člena tega sporazuma (350 oziroma 450 točk) in izračunano višino štipendije, ki bi jim pripadala iz združenih sredstev po kriterijih tega sporazuma.
12.	člen
Zato, da bodo združena sredstva res namenjena tistim, ki bi se brez štipendije ne mogli šolati, bomo štipendijo iz združenih sredstev odvzeli ali odklonili učencem in študentom, ki se na razpise štipendij v strokah, za katere se izobražujejo, ne bodo prijavili ali bodo tako štipendijo odklonili.
13.	člen
Sporazumemo se, da z združenimi sredstvi v občini Lenart gospodari skupna komisija, ki jo bomo oblikovali na enak način, kot zbor združenega dela skupščine občine Lenart.
Naloge, dolžnosti, pristojnosti in pravice skupne komisije urejamo s pravili, ki so sestavni del tega sporazuma.
Štipendije organizacij združenega dela in iz skladov pri samoupravnih interesnih skupnostih
14.	člen
9.	člen
Da zagotovimo čimbolj objektivno odločanje pri štipendiranju iz združenih sredstev in v želji, da zagotovimo največjo možno učinkovitost teh sredstev, bomo upoštevali tudi mnenja vzgojnoizobraževalnih zavodov, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij, pri obravnavi prijav kandidatov iz družin samohranilk in prijav poročenih študentov pa bomo zahtevali tudi mnenja organov socialnega skrbstva. Pri presoji dohodkov oziroma materialnega položaja prijavljenih kandidatov bomo upoštevali vse dohodke družine v preteklem letu.
10.	člen
Življenjske stroške bomo ugotavljali vsako leto na novo. Pri tem bomo upoštevali ugotovitve pristojnih organov in institucij. Pri določanju višine teh stroškov pa bomo upoštevali stroške:
—	stanovanja in prehrane,
—	obleke in obutve,
—	šolskih potrebščin,
—	kulture in rekreacije,
—	prevoza.
Stipendije iz združenih sredstev bomo usklajevali z višino življenjskih stroškov vsako leto na novo.
V skladu s kadrovskimi potrebami, ki smo jih opredelili v razvojnih načrtih in v skladu s planom izobraževanja in štipendiranja kadrov bomo štipendirali učence in študente, tako da bodo za dosežene uspehe v šoli nagrajevani in za hiter in ' učinkovit študij posebej nagrajeni. V ta namen sprejemamo enotno lestvico točkovnih vrednosti teh štipendij, ki je takale:
za učence srednjih šol
z zadostnim uspehom	350	točk
z dobrim uspehom	400	točk
s.prav dobrim uspehom	400	točk
z odličnim uspehom	500	točk
za študente visokošolskih zavodov s poprečno oceno
6.0	do	6,5	oziroma	2,0	do	2,4	450	točk
6.6	do	7,2	oziroma	2,5	do	2,9.	500	točk
7.3	do	7,9	oziroma	3,0	do	3,4	570	točk
8.0	do	8,6	oziroma	3,5	do	3,9	650	točk
8.7	do	9,3	oziroma	4,0	do	4,4	750	točk
9.4	do 10 oziroma 4,5 do 5	850 točk
Štipenditorji v manj razvitih občinah lahko povečajo štipendije iz prejšnjega odstavka do 200 točk.
Študentov, ki opravijo vse obveznosti iz prejšnjega šolskega leta do decembra naslednjega šolskega
leta, se štipendija poviša za 100 točk, če pa opravijo te obveznosti do septembra istega šolskega leta, pa za 250 točk. Upoštevali bomo študijski uspeh vseh let študija.
Vrednost točke iz prvega odstavka tega člena bomo določali vsako leto na novo z upoštevanjem gibanja osebnih dohodkov v SR Sloveniji in tako usklajevali družbenoekonomski položaj mladine v šolah s položajem delavcev in drugih delovnih ljudi.
15.	člen
Delavci na področju družbenih dejavnosti bomo štipendirali kadre za te dejavnosti po prejšnjem odstavku s tetn, da bomo ta sredstva združevali v skladih pri samoupravnih interesnih skupnostih.
Ce posameznih učencev in študentov, ki so se odločili za šolanje v poklicih na področju družbenih dejavnosti ne bomo mogli vključiti v štipendiranje za konkretne potrebe organizacij združenega dela v teh dejavnostih, jih bomo iz skladov pri samoupravnih interesnih skupnostih štipendirali za območje občine, kot to velja za štipendiranje iz združenih sredstev po kriterijih tega sporazuma.
16.	člen
Zavezujemo se, da razen štipendij po kriterijih tega sporazuma ne bomo urejali drugih oblik materialne pomoči ali nagrajevanja učencev in študentov v času šolanja.
Razpis in štipendijska razmerja
17.	člen
Stipendiranje bomo objavili z javnimi razpisi in navedli vse pogoje, ki so pomembni za štipendijsko razmerje in kasnejše delo štipendistov, ter tako omogočali, da se bodo učenci in študenti prosto odločali pri izbiri poklica in dela.
Za prijavo in razpise bomo zahtevali obrazec DZS — 1,65 »Prošnja za štipendijo«, kandidati pa bodo morali priložiti tudi vsa dokazila o materialnem položaju in učnem uspehu.
18.	člen
. Stipendirali bomo za čas šolanja ali študija na posameznih vzgojnoizobraževalnih zavodih v skladu z določili zakonov o trajanju šolanja ali študija in statuti vzgojnoizobraževalnih zavodov.
19.	člen
Štipendijska razmerja bomo urejali s pogodbami.
V pogodbah o štipendiranju bomo uredili zlasti naslednje medsebojne obveznosti in pravice:
—	obveznosti štipendista do šolanja ali študija,
—	obveznosti štipendista do štipenditorja (delovna praksa, naloge s področja bodočega dela štipendista),
—	določila o višini štipendije in čas, ko mora štipendist šolanje končati in začeti delati v združenem delu štipenditorja,
—	obveznost povrnitve štipendije, če štipendist ne izpolni pogodbenih obveznosti, razen v primerih, ko je vzrok neizpolnitve daljša bolezen ali trajna nezmožnost za šolanje in delo,
—	druga določila, ki naj prispevajo k hitremu in kvalitetnemu šolanju oziroma izhajajo iz tega sporazuma in splošnih aktov s katerimi urejamo štipendiranje.
Vzorec pogodb o štipendiranju je priloga k temu sporazumu. Sporazumemo se, da so štipendisti prosti pogodbenih obveznosti, če jim v 30 dheh po njegovem pismenem obvestilu, da je šolanje v skladu s pogodbo o štipendiranju končal, ne bomo določili roka za začetek dela — pripravništva. Ta rok ne sme biti daljši od 15 dni.
20.	člen
V	pogodbah o štipendiranju iz združenih sredstev bomo uredili smiselno enake medsebojne obveznosti in pravice, kot v pogodbah iz prejšnjega člena.
Štipendisti iz združenih sredstev v občini Lenart s pogodbo prevzamejo obveznost, da se bodo po končanem Šolanju vključili v združeno delo na območju občine Lenart, vendar bo ta obveznost prenehala, ko se bodo ti štipendisti povezali v skladu z določili 11. člena drugega odstavka tega sporazuma.
21.	člen
Za štipendiranje iz skladov pri samoupravnih interesnih skupnostih bomo uporabljali smiselno enaka določila, kot v 17. in 18. členu tega sporazuma.
Javnost in evidenca podatkov
22.	člen
Zavezujemo se, da bomo posredovali kadrovski službi občine Lenart, kjer ima naša temeljna organizacija združenega dela svoj sedež, naslednje podatke:
—	splošne akte, s katerimi urejamo štipendiranje,
—	razpise štipendij,
—	pregled razpoložljivih štipendij za posamezno šolsko leto, ki naj bo objavljen vsako leto najkasneje do 30. aprila,
—	rezultate razpisov in pregled neizpolnjenih potreb,
—	druge podatke, ki se nanašajo na -štipendiranje in so v skupnem interesu (zlasti podatke za statistična raziskovanja).
Vsi podatki v zvezi s štipendiranjem so javni in vselej na razpolago organom delavskega nadzora in organom upravljanja.
Sankcije
■ 23. člen
Zavezujemo se, da drug drugemu ne bomo prevzemali štipendistov, razen če se bomo dogovorili za sporazumen prenos. Spoštovali bomo svobodno odločanje mladih pri povezovanju s štipenditorji in pri odločanju za delo.
24. člen
Ce bi kdorkoli od udeležencev sporazumevanja ali podpisnic tega sporazuma kršil njegova določila, bomo uveljavljali posebno moralno in materialno odgovornost.
V	ta namen bo v občini Lenart delovalo stalno razsodišče, ki je pristojno glede na sedež kršilca sporazuma.
Razsodišče bo za kršitve tega sporazuma izrekalo javni opomin in druge sankcije iz družbenih dogovorov o kadrovski* politiki. Za hujše kršitve samouprav-'' nega sporazuma bo razsodišče izrekalo tudi materialne sankcije, tako da bo podpisnica, ki je sporazum kršila, morala prispevati iz sredstev skupne j>orabe v združena sredstva v občini do 50,000 dinarjev, odgovorna oseba pa iz svojega osebnega dohodka do 5.000 dinarjev.
Pobudo za ugotavljanje kršitve sporazuma ima vsak udeleženec sporazuma in podpisniki družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji in občini Lenart.
Odločitve razsodišča bomo sprejeli kot dokončne in jih bomo izvršili v rokih, ki jih bo določilo razsodišče.
Delo razsodišča bomo uredili s pravili, ki jih bomo sprejeli na prvi seji skupne komisije podpisnic tega sporazuma na ravni republike.
III.	PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25.	člen
Vrednost točke iz 14. člena tega sporazuma znaša v tem letu 1 dinar.
Mesečni življenjski stroški učencev in študentov znašajo 900 oziroma 1200 dinarjev in so za 200 dinarjev nižji za tiste, ki se vozijo na relacijah do 20 kilometrov oziroma 300 dinarjev nižji za tiste, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča.
26.	člen
Za občane, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in pTistopijo k temu sporazumu, se smiselno uporabljajo določila tega sporazuma, ki urejajo štipendiranje organizacij združenega dela.
Štipenditorji iz prejšnjega odstavka, ki se jim ugotavlja dohodek iz teh dejavnosti, združujejo sredstva v smislu 7. člena tega sporazuma.
27.	člen
Stipendisti, ki imajo stalno bivališče v drugih republikah, kjer ta sporazum ne velja, uveljavljajo pravice iz tretjega odstavka 11. člena tega sporazuma v občini sedeža štipenditorja.
28.	člen
Določila tega sporazuma ne veljajo za učence srednjih šol s periodičnim poukom.
29.	člen
Sporazumemo se, da vodi evidenco podpisnic tega sporazuma skupščina občine Lenart, v katerih- imajo naše temeljne organizacije združenega dela svoj sedež, in jo obenem pooblaščamo za sklic prve seje skupne komisije podpisnic tega sporazuma v občini Lenart.
30.	člen
Izvajanje tega sporazuma spremlja skupna komisija v občini Lenart. Za tolmačenje tega sporazuma je pristojna skupna'komisija na ravni republike.
'	31. člen	\
Svoje samoupravne akte, s katerimi urejamo štipendiranje bomo uskladili s tem sporazumom v 30 dneh po njegovem sprejemu.
32.	člen
Ta sporazum se lahko spremeni po postopku, ki velja za njegov sprejem.
Pobudo za spremembo sporazuma da skupna komisija podpisnic y občini Lenart ali podpisniki družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji in občini Lenart.
33.	člen
Pooblaščeni organi, ki bodo v našem imenu sklenili ta sporazum, bodo to storili s pismeno izjavo.
34.	člen
Ta sporazum je v občini Lenart sklenjen, ko podajo izjavo iz prejšnjega člena pooblaščeni organi dveh tretjin delavcev in drugih delovnih ljudi v občini Lenart. Delavci in drugi delovni ljudje, ki bodo k sporazumu pristopili po njegovi sklenitvi, sprejmejo obveznosti in pravice iz tega sporazuma z dnem sklenitve. _
Dan, ko je sporazum sklenjen, objavi občinski odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji in občini Lenart.
35.	člen
Ta sporaeum začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Uporablja pa se od 1. julija 1974 dalje.
St. 020-15/74-48
Lenart, dne 16. septembra 1974.
Izvirni podpisi organizacij združenega dela na območju občine Lenart, ki so pristopile k samoupravnemu sporazumu, se hranijo na oddelku za občo upravo in družbene službe Skupščine občine Lenart.
SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
IN ZAVAROVANJA RAVNE NA KOROŠKEM 897.
Na podlagi drugega odstavka 59. in 130. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem (Uradni list SRS, št. 44/70) je sprejela Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem na seji dne 24. septembra 1974
SKLEP
o povečanju nadomestila osebnega dohodka 1
Zavarovancu, ki je začasno zadržan z dela neprekinjeno nad 6 mesecev se za nezmožnost s polnim de-
lovnim časom poviša nadomestilo osebnega dohodka za odstotek povišanja osebnega dohodka v zavarovančevi organizaciji združenega dela ugotovljenega za I. polletje 1974 v primerjavi z letom 1973, če je znašalo povečanje 5 ali več odstotkov.
Za zavarovanca zaposlenega pri zasebnem sektorju. zavarovanca samostojne poklicne dejavnosti In zavarovanca, ki je zavarovan še po prenehanju dela, se poviša nadomestilo v smislu prejšnjega odstavka za 8,12 odstotka.
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1974 dalje.
Z uporabo tega sklepa preneha veljati sklep o povečanju nadomestila osebnega dohodka (Uradni list SRS, št. 34/73).
St. 01-190/38-72
Ravne na Koroškem, dne 24. septembra 1974. Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem
Predsednik Jurij Šumečnik 1. r.
VSEBINA
,	Stran
375.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi Višje šole za organizacijo dela v Kranju	1793
376.	Odlok o potrditvi dogovora o merilih in višini obre-
menitve organizacij združenega dela in .občanov v letu 1974	1793
377.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo ip razvoj o financiranju rekonstrukcije in modernizacije srednjih in manjših industrijskih projektov v SR Makedoniji in SAPZ Kosovu, številka 1012 \'U 1973
378.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj o financiranju rekonstrukcije in modernizacije srednjih in manjših industrijskih podjetij v SR Bosni in Hercegovini in SR Crni gori, številka
1013 YU	1794
379.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji spo-
razuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj, številka 990 YU (6. projekt cest), podpisanega 31. maja 1974 v VVashingtonu	1794
, 380. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji resolucije A.175/VI/IMCO z dne 21. oktobra 1969 in resolucije A.246/VII/IMCO z dne 15. oktobra 1971 o spremembi in dopolnitvi mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaženja morja z oljem iz leta 1954	1794
381. Odlok o potrditvi določb samoupravnega sporazuma o združevanju v samoupravno interesno skupnost za železhiški in luški promet SR Slovenije, ki se nanašajo na zadeve posebnega družbenega pomena na področju dejavnosti javnega železniškega in luškega
prometa	1795
382.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb	1795
383.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za stanovanja 1795
384.	Odredba o podaljšanju veljavnosti odredbe o omejitvi hitrosti vožnje na javnih cestah	1796
385.	Pravilnik o strokovnih izpitih požarnih inšpektorjev
in poklicnih gasilcev	1796
386.	Pravilnik o načinu in postopku dosladkanja mošta ali
drozge z dodajanjem sladkorja ali koncentriranega mošta	1799
337. Odredba o trajanju šolanja na tehniški gozdarski šoli 1802
388. Zasnova urbanizacije SR Slovenije	1802
339. Navodilo o načinu zajetja podatkov o samoupravnem konstituiranju organizacij združenega dela in njihovi sestavi	1912
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
866.	Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o soglasju k
najvišjim cenam za uporabo toplotne energije (Ljubljana)	1813
867.	Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o uvedbi sa-
moprispevka za območje krajevne skupnosti Vel. Ko-strevnica za sofinanciranje, modernizacijo in asfaltiranje ceste	na	odseku	Bajarnik—Lupinica (Litija) 1813
868.	Sklep o skladnosti dokumentacije za realizacijo za-
zidalne zasnove za območje zazidalnega otoka CO-1/3 -Bavarski	dvor«	(Ljubljana	Center)	1814
869.	Sklep o javni razgrnitvi spremembe poteka kanal-
skega zbiralnika A—O na območju zazidalnih otokov MS-8/2 in MS-8/1 Moste-Polje, ki predstavlja spremembo generalnega plana urbanističnega razvoja (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane (Ljubljana Moste-Polje)	1814
870.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za območ-
je zazidalnega otoka MS—223—-Sadinja vas (Ljubljana Moste-Polje)	1815
871.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na ob-
močju dela krajevne skupnosti Medvode za financiranje gradnje rekonstrukcije in asfaltiranja ceste skozi naselje Ladja—Spodnja in Zgornja Senica (Ljubljana Šiška)	1815
Stran
872.
873.
874.
875.
876.
877.
878.
879.
880.
881.
882.
883.
884.
885.
886.
887.
Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju naselij: Ladja, Spodnja Senica in Zgornja Senica (Ljubljana Šiška)
Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Mozirje za leto 1973
Sklep o potrditvi zaključnih računov skladov občine Mozirje za leto 1973
Sklep o soglasju k finančnemu načrtu skladov občine Mozirje za leto 1974
Soglasje k ukinitvi zunanjih oddelkov Osnovne šole Ljubno ob Savinji v Ras tkah (Mozirje)
Odlok o zazidalnem načrtu Podvrh—Mozirje in o spremembi ureditvenega načrta za naselje Ljubno ob Savinji, ter o spremembi zazidalnega načrta za naselje Gornji grad (Mozirje)
Sklep o razgrnitvi osnutka dopolnitve zazidalnega načrta Rogla na Pohorju (Slovenske Konjice)
Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Vrhnika za leto 1973
Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov In prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1973 (Vrhnika)
Odlok o nadomestilu osebnega dohodka in o drugih osebnih prejemkih funkcionarjev občinske skupščine
Vrhnika	...	. X1
Začasni odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Vrhnika
Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Trgovski center na Vrhniki
Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta ob Dobo-vičnikovi cesti (Vrhnika)
Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Janezove vasi (Vrhnika)
Sklep o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za industrijski Kompleks Fevallt Žalec na javni vpogled (Žalec)
Sklep o zaposlitvi več kot tri oziroma pet delavcev
\r nhrtnih riniiivnirah (ŽalCCt
1816
1816
1816
1811
1817
1817
1818 1818
1819
1819
1820 1823
1823
1824
1824
1824
SPLOŠNI AKTI SAMOUPRAVNIH, INTEftESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI
888.	Sklep o plačevanju prispevkov za financiranje programa otroškega varstva v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu otroškega varstva za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev (TIS Ljubljana) 1825
889.	Sklep o plačevanju prispevkov za financiranje pro-
grama TIS Ljubljana v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu TIS Ljubljana za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev	1825
890.	Sklep o plačevanju prispevkov za financiranje občin-
skega programa otroškega varstva v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu otroškega varstva za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev (TSOV Celje)	1826
891.	Sklep o plačevanju prispevkov za financiranje pro-
grama temeljne izobraževalne skupnosti Ilirska Bistrica v letu 1974 za tiste zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu temeljne ' izobraževalne skupnosti za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev	1826
892.	Sklep o plačevanju prispevkov za financiranje ob-
činskega programa otroškega varstva v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu otroškega varstva za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev (TIS Ilirska Bistrica)	1826
893.	Razglas o sklenitvi samoupravnega sporazuma o pro-
gramu temeljne tvlesnokulturne skupnosti Krško za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev v občini Krško	1887
894.	Sklep o plačevanju prispevkov za financiranje pro-
grama temeljne tclesnokulturne skupnosti v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu tclesnokulturnih nalog. — akcij za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev (TTKS Krško)	1827
895.	Sklep o plačevanju prispevkov za financiranje programa tejneljm* kulturne skupnosti Lenart in kulturne skupnosti Slovenije v letu 1974 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o programu temeljne kulturne skupnosti Lenart za leto
1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev 1827
896.	Samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in
študentov (Lenart)	1828
SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA
897.	Sklep o povečanju nadomestila osebnega dohodka
(Ravne na Koroškem)	1831
Izdala Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor to odgovorni urednik Milan Blber - riška tiskarna Tone TomMČ. vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1974 no din. Inozemstvo 200 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke - Uredništvo m uprava• Ljubljana. Veselova 11. poštni predal 979'VTJ - Telefon- direktor uredništvo, uprava In knjigovodstvo: 20 701 prodaja, preklici In naročnine 28 579 - žiro račun 50100-803-40329 - Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/73