OSREDNJA 
11 17936 

KNJIŽNICA CEi.JE 
T 

R!Z 
-~}~ 
TUR!ZEM Informativno glasilo Centra za promocijo turizma Slovenije . št. 23/24, letnik III, julij/avgust 1998 

NAPOVEDNIK: 
• 
Zakon o pospeševanju turizma, izvlecek ...................................................................................................................................................... 2. In 3. Stran 

•Dobrodošli.Doma.: 
Pocitniške namere slovencev, prej na izlet kot na dopust, cpts izdal serijo razglednic .................................. 4. In 5. Stran 

• 
Odnosi z javnostmi v turizmu: temelj komuniciranja (v turizmu) je -zdrava pamet, orodja komuniciranja v turizmu ................... 6. In 7. Stran 

• 
Mesta: CPTS bo povezal slovenska mesta v zaokroženo turisticno združenje mest, novo združenje bo zagotovilo ucinkovitejše oblikovanje in trženje turisticne ponudbe mestnega turizma v Sloveniji .................................................................................................................. , ........... 8. Stran 

• 
Hoteli: "S spoštovanjem do izbire", nov program NTZ ....................................................................................................................................... 9. stran 

• 
Obisk naravnih in kulturnih znamenitosti v letu 1997 "Who is who" ali "what is what" med slovenskimi naravnimi in kulturnimi atrakcijami turisticnega pomena ........................................ 10. stran "Who is who" ali "what is what" v tujini, Križi in težave hrvaškega turizma .......................................................................................... 11.stran 

• 
Šport in turizem: šport kot pomemben turisticni proizvod in vsebina "event marketinga" ........................................................................ 12. Stran 

• 
Perspektiva za slovenske incoming agencije: Tržna priložnost -golf v Sloveniji ....................................................................................... 13. Stran 

• 
S promocijo obmocja do turisticnega produkta, Kocevsko: nova, atraktivna in tržno usmerjena turisticna ponudba ............................ 14. stran 

• 
Izbrane informacije Gospodarske zbornice Slovenije, Združenja za gostinstvo in turizem ........................................................................ 15. stran 

• 
Zadnja stran: kje je kdo, podcrtano, crna pika ...................................................................................................................................................... 16. stran 


Davek na dodano vrednost: 8 odstotkov je maksimum 
Uvedba davka na dodano vrednost, ki bo vsekakor obremenil tudi turisticno gospodarstvo, je eden od pogojev približevanja Evropski uniji, uveden pa no predvidoma sredi prihodnjega leta. Letošnje hrvaške izkušnje kažejo (Hrvaški sabor je lani sprejel enotno davcno osnovo, znameniti in osovraženi PDC -22 odstotkov za vse dejavnosti), da nerazumno visok davek na dodano vrednost turizmu, in s tem vsej državi, povzroci katastrofalen politicni udarec. Ne zgolj zaradi cen, ki se morajo -hoceš, noceš -povecati tudi za 20, 30 odstotkov (in s tem povzrocijo upad turistov), tem vec zaradi takšnih censkih gibanj povzroci dramaticen padec imidža na mednarodnem trgu. Za tega pa vemo, da zlahka pade in ga le stežka in drago dvignemo. "Davek na dodano vrednost je kot zanka okrog našega vratu," pravijo hrvaški hotelirji. V Veliki Britaniji, Italiji in na Irskem DDV-ja v turizmu sploh ni, na Finskem in v Belgiji je 6-odstoten, v Švici 6,5, Španiji sedem, Grciji in na Cipru osem, v Avstriji pa že visokih, bremenilnih deset. DDV v višini 8-odstotkov je torej maksimum, na katerega lahko pristane slovensko turisticno gospodarstvo, ce ne se bomo ponovno spraševali, kako to, da je slovenska turisticna ponudba tako draga. 
Boljše ocene za Adrio Airways 
Med potniki na letalih Adrie (približno polovico je poslovneži uvrscaJo tudi financno ucinkovitost, potnikov na službenih potovanjih, polovico na zasebnih) inovativnost in fleksibilnost. je bila v maju in juniju 1998 izvedena anketa o Z letali slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways zadovoljstvu s storitvami slovenskega letalskega je v prvih šestih mesecih letos potovalo 297.500 prevoznika. Potniki storitve Adrie na zemlji in v letalih potnikov ali za 10 odstotkov vec, kot v enakem obdobju dobro ocenjujejo, ocene so se glede na rezultate ankete lani. Na rednih progah je Adria v tem casu opravila 4714 prejšnjih let izboljšale. poletov in na carter progah 1134 poletov. Stevilo Raziskava ugleda družbe v poslovni javnosti (Agencija potnikov v rednem prometu se je povecalo za 15 Kline&Kline) za letošnje leto kaže na bistveno po v ecanje odstotkov, v carter prometu pa je ostalo na ravni ugleda Adrie Airways in sicer kar za 46 odstotkov glede preteklega leta. na lansko leto. Med 250 slovenskimi podjetji so Sestnajstim rednim progam v evropske prestolnice in poslovneži slovenskega letalskega prevoznika uvrstili na dvajsetim carter poletom so se v juniju pridružili 
18. mesto med uglednimi podjetji. Najpomembnejši tedenski poletl v Tivat. Zaradi velikega interesa potnikov dejavnik pri ocenjevanju in vrednotenju ugleda Adrie iz Slovenije v Crno Goro je Adria na tej progi zamenjala Airways je, tako kot lani, sposobno vodstvo. Med 48 sedežno letalo s 100 sedežnim, v septembru pa pomembnejše dejavnike graditve ugleda anketirani nacrtujejo še štiri dodatne polete. 
Uspeh slovenske turisticne borze je odvisen od kakovostne ponudbe in (tudi domacih) kupcev 
Slovenska turisticna borza je priložnost v prijetnem in · strokovnem okolju predstaviti slovenske turisticne' proizvode, aktualne informacije in cene. Letošnja STB bo potekala 8. oktobra, organizirana pa bo kot workshop, ki se bo izvajal v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališca v Mariboru. Dopolnilo in popestrilo ga bo dvodnevno študijsko potovanje tujih udeležencev STB po Sloveniji in obisk 
s 
sejma Gost tur. Turisticna borza je seveda ena od prireditev, ki slovenski turizem postavljajo pred normalne, tržne zakonitosti odnosa med ponudbo in povpraševanjem. Zato njen pomen ni samo v sklepanju poslov, temvec tudi v nevidnem pritisku, ki ponudnike sili v cim višjo kakovost in razumne cene. CPTS je na STB povabil mnoge tuje kupce, vendar pa bodo tudi domaci vec kot dobrodošli. Kotizacija je 25 tisoc SIT. Vse informacije: Iztok Altbauer, Center za promocijo turizma Slovenije. 
Cel)e -SKladišce 

Per 
I I 17936 / 1998 
III I III III III III III III I III III I I IIIIIIII II III 11111111111111111111 


5000006319 , 23 / 24 GOBI SS m 
Komentar 
Zakon o pospeševanjem turizma je tu -zdaj pa naprej! 
Potem ko se je lani novembra z novim resornim ministrstvom po nekaj mesenem pomanjkanju sogovornika na politicni strani zapolnila luknja v strukturi slovenskega turizma, so poslanci v Državnem zboru zadnji dan pred avgustovskim parlamentarnim zatišjem sprejeli Zakon o pospeševanju turizma. l<ljub temu, da je zakon bil deležen precejšnje naklonjenosti poslancev in da so ga težko pricakovali prav vsi segmenti slovenskega turizma, pa je nastajal vse od osamosvojitve Slovenije. Pripravila ga je strokovna ekipa pod taktirko zadnjega državnega sekretarja na takrat za turizem še pristojnem Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, Petra Vesenjaka, njegovo uzakonjenje pa je uspelo šele zdaj[njemu ministru Janku Razgoršku. 
Za slovensko turisticno gospodarstvo je sprejetje zakona velikega pomena, saj ureja dve bistveni podrocji, ki bosta utrdili nastajajoco slovensko turisticno organiziranost in omogocili normalni in uspešnejši razvoj turizma gre za organiziranost in financiranje. Zakon pomeni prelomnico tudi za Center za promocijo turizma Slovenije, ki že od zacetka delovanja maja 1996 deluje kot podaljšan;, roka turisticnega gospodarstva in povezovalni element med zasebnim in javnim sektorjem. Center za promocijo turizma Slovenije bo tudi formalno postal nacionalna turisticna organizacija in s tem pridobil pomembnejše pogajalske pozicije, pa tudi vecjo odgovornost. Nacrtovanju, organiziranju in izvajanju programa tržnega kkomuniciranja in odnosov z javnostmi za turisticno ponudbo Slovenije doma in v tujini se bo pridružila še nova, razvojna komponenta: predlaganje razvojne turisticne politike pristojnemu ministrstv·1, pospeševanje in usklajevanje lokalne turisticne ponudbe, spodbujanje razvoja turisticne infrastrukture ... 
Pa se vrnimo k podrocjem, ki jih ureja novi zakon. Poleg nacionalne turisticne organizacije (NTO) uzakonja lokalne tu r isticne organizacije (L TO), ki jih ustanovi ena ali vec obcin na zaokroženem obmocju, njihovi clani pa so javni, zasebni in društveni sektor, katerega dejavnost je neposredno povezana s turizmom, doloca turisticne kraje in obmocje, predvsem pa opredeljuje vire sistemskega financiranja gospodarskega razvoja in promocije. Poleg dela koncesijskih dajatev od igralništva (treba pa je opozoriti še na to, da mora sprejetju Zakona o pospeševanju turizma slediti še operacionalizacija 7 4. clena Zakona o posebnih igrah na sreco) in tur i sticne takse, ki zdaj v celoti ostaja na obcinski ravni, uvaja clanarino ... 
Toda sprejetje Zakona o pospeševanju turizma še ne pomeni, da zdaj lahko sedemo na lovorike. Zakon je dobra osnova za boljšo organiziranost slovenskega turisticnega gospodarstva in vsekakor pomeni "evropeizacijo" pravne ureditve turisticne dejavnosti, vendar ni edini pogoj za uspeh. Treba ga bo udejanjiti v praksi, hkrati pa se zavedati novih pomembnih nalog. Med prve zagotovo sodi uvedba davka na dodano vrednost, pa razvijanje kakovostnejše in vsebinske ravni slovenske tu r isticne ponudbe, znižanje obrestnih mer za posojila ... Center za promocijo turizma bo kot osrednji povezovalec turizma na produktni, informacijski in promocijski ravni nadaljeval z jasno in strokovno zastavljenim programom tržnega komuniciranja s tujimi in domacimi javnostmi, oblikovanja celovite turisticne ponudbe in pospeševanja in usklajevanja lokalne turisticne ponudbe, nastajanja produktnih katalogov in na informacijskem podrocju vzpostavljal sistema Turisticne informativne mreže (TIM) in Turisticnih informacij in promocije (TiPS). Vzpodbujali bomo nastajanje aktivnih, inventivnih in tržno usmerjenih partnerjev na lokalni, regijski in podrocni ravni. 
Delo je zastavljeno razvojno. Gradimo temelje sistema, ki bo kot organizirana in sinergicna celota dolgorocno prav gotovo pokazala rezultate. In na nas -vladi, ministrstvu, turisticnem gospodarstvu in nacionalni turisticni organizaciji -je, da bo novorojeni zakon resnicno zaživel in obrodil nam vsem želene turisticne sadove. 
Franci l<rižan 
--L ,_.._'---..,..--­
i) 
dobrodo š li r •"'n 

am~ ~ 


9. clen 16. clen 
ZAKON O POSPEŠEY.ANJW JURIZMA 
v 


IZVLECEK 
1. clen 
Ta zakon doloca pospeševanje turizma na lokalni in nacionalni ravni kot dejavnost v javnem interesu zaradi ugodnih vplivov, ki jih ima turizem na celoten gospodarski in družben razvoj. 
1. DEJAVNOST POSPEŠEVANJA TURIZMA 
2. clen 
(1) 
Dejavnost pospeševanja turizma je: -oblikovanje celovite turisticne ponudbe, -spodbujanje razvoja turisticne infrastrukture, -promocija celovite turisticne ponudbe, -informiranje obiskovalcev. 

(2) 
Dejavnost iz prejšnjega odstavka opravljajo: -turisticna organizacija na lokalni ravni (v nadaljnjem besedilu: lokalna turisticna organizacija), -turisticna organizacija na nacionalni ravni (v nadaljnjem besedilu: nacionalna turisticna organizacija). 


2. LOKALNA TURISTICNA ORGANIZACIJA 
3. clen 
(1) 
Dejavnosti iz prvega odstavka 2.clena tega zakona opravlja lokalna turisticna organizacija. 

(2) 
Lokalno turisticno organizacijo ustanovi obcina oziroma vec obcin na zaokroženem obmocju. 

(3) 
Clani lokalne turisticne organizacije so pravne osebe, podjetniki posamezniki in sobodajalci ter tisti kmeti, ki opravljajo gostinsko dejavnost, katerih dejavnost je neposredno povezana s turizmom. 

(4) 
Clanstvo v lokalni turisticni organizaciji je obvezno za osebe iz prejšnjega odstavka, ki imajo v obcini svoj sedež, poslovno enoto ali drugo obliko registrirane dejavnosti, in opravljajo s turizmom neposredno povezano dejavnost. 

(s) 
V lokalni turisticni organizaciji so lahko clani tudi turisticna in druga društva. 

(6) 
Obcina iz drugega odstavka tega clena z ustanovitvenim aktom doloci nacin upravljanja lokalne turisticne organizacije in njeno dejavnost, ki obsega najmanj: 

-oblikovanje celovite turisticne ponudbe obmocja, -informiranje obiskovalcev v okviru turisticno informacijskega centra, -promocijo turisticne ponudbe, -sooblikovanje turisticne ponudbe Slovenije in njene promocije, -vkljucevanje aktivnosti turisticnih društev s statusom društva, ki deluje v javnem interesu, -spodbujanje razvoja in urej?nje objektov turisticne infrastrukture na obmocju. 

(7) 
V organu upravljanja lokalne turisticne organizacije se zagotovi sorazmerno zastopanost clanov posameznih dejavnosti. 

(8) 
Clani lokalne turisticne organizacije iz tretjega odstavka tega clena placujejo clanarino lokalni turisticni organizaciji, razen turisticna in druga društva. 


4. clen 
TURISTICNO INFORMACIJSKI CENTER 
(1) Turisticno informacijski center iz druge alineje šestega odstavka 3. clena tega zakona opravlja aktivnosti v zvezi z: -sprejemanjem obiskovalcev, -nudenjem brezplacnih informacij obiskovalcem, -zbiranjem podatkov za potrebe informiranja obiskovalcev, -ugotavljanjem mnenj obiskovalcev o kakovosti turisticne ponudbe, -sprejemanjem in posredovanjem pritožb obiskovalcev v zvezi s turisticno ponudbo pristojnim organom. 
. .._ 

3. NACIONALNA TURISTICNA ORGANIZACIJA 
5. clen 

(1) Za opravljanje dejavnosti iz prv~ga odstav~a 
2. clena tega zakona Vlada Republike Slovenije ustanovi nacionalno turisticno or~anizacijo, h kateri lahko kot ustanovitelji pristopijo Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Turisticna zveza Slovenije ter lokalne turisticne or~anizacije in druge zainteresirane organizacije na nacionalni ravni. 
(2) Ustanovitelji nacionalne turisticne organizacije v ustanovitvenem aktu dolocijo obliko organiziranosti in nacin upravljanja ter dejavnost, ki obsega najmanj: -usklajevanje in pospeševanje lokalnih turisticnih ponudb, -oblikovanje celovite turisticne ponudbe Slovenije, -promocijo turisticne ponudbe Slovenije, -komuniciranje s turisticnimi trgi v tujini, -vzpostavitev mreže turisticnih predstavništev v tujini, -delovanje informacijskega sistema za potrebe pospeševanja turizma. 
4. TURISTICNI KRAJ IN TURISTICNO OBMOCJE 
6. clen 

(1) Turisticni kraj je naseljen kraj, ki ima naravne, kulturne, zgodovinske ali druge znamenitosti pomembne za turizem, razvito turisticno infrastrukturo ter druge vsebine, pomembne za oblikovanje turisticne ponudbe. 
(2) Turisticno obmocje je geografsko zaokrožena celota ene ali vec obcin, na katerem se lahko oblikuje celovita turisticna ponudba, in izpolnjuje najmanj eno od naslednjih meril: 
-500 ležišc v gostinskih obratih pridobitne narave, -40.000 prenocitev turistov v predhodnem koledarskem letu, -30.000 registriranih dnevnih obiskovalcev v predhodnem koledarskem letu. 
(3) Turisticno obmocje je tudi obmocje, ki ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka, tedaj ko obcina oziroma obcine iz svojega proracuna nadomestijo manjkajoci del prihodka, ki bi bil sicer dosežen iz naslova turisticne takse, ce bi bila izpolnjena merila iz druge alineje prejšnjega odstavka, in ga namenijo za ugodnosti in storitve v skladu z 22. clenom tega zakona. 
7. clen 
PODELITEV STATUSA TURISTICNEGA OBMOCJA 

Obcine, ki izpolnjujejo merila iz 6. clena in ustanovijo lokalno turisticno organizacijo iz 3. clena tega zakona, pridobijo sposobnost, da se pr~avijo pristojnemu ministrstvu za pridobitev statusa turisticnega obmocja. 
8. clen 

(1) 
Ministrstvo, pristojno za turizem, podeli obcinam status "turisticnega obmocja" na podlagi pisne vloge, ki vsebuje: -dokazilo o registraciji lokalne turisticne organizacije in njen ustanovitveni akt, -podatke iz drugega in tretjega odstavka 6. clena tega zakona, -dokazila o delovanju turisticno informacijskega centra. 

(2) 
Lokalne turisticne organizacije s turisticnih obmocij, pridobijo pravico: 


soustanovitve nacionalne turisticne organizacije, -sodelovanja pri oblikovanju programa aktivnosti nacionalne turisticne organizacije, -sofinanciranja pospeševanja turizma iz sredstev nacionalne turisticne organizacije. 
USKLAJEVANJE TURISTICNIH PONUDB TURISTICNIH OBMOCIJ IN ISTOVRSTNIH PONUDB 
(1) 
Na podlagi interesov po usklajevanju turisticne ponudbe vec turisticnih obmocij, lahko lokalne turisticne organizacije ustanovijo regionalno turisticno organizacijo. 

(2) 
Subjekti, ki oblikujejo istovrstne ponudbe, kot npr. zdravilišc ipd., lahko ustanovijo podrocno turisticno organizacijo. 

(3) 
Subjekti iz prvega in drugega odstavka te&a clena pridobijo pravico do sooblikovanja programa aktivnosti nacionalne turisticne organizacije in pravico d? sofinanciranja njiho~!~ promotivnih aktivnosti v _skladu z d_ol?_cll1 ustanovitvenega akta nacionalne tunstIcne organizacije. 


5. VIRI FINANCIRANJA 
1. LOKALNA RAVEN 
10. clen 

Viri financiranja za izvajanje dejavnosti iz šestega odstavka 3. clena so: -sredstva clanarine, turisticne takse in proracunska sredstva obcine, -prostovoljni financni prispevki ustanoviteljev lokalne turisticne organizacije, -lastni prihodki lokalne turisticne organizacije, -sredstva nacionalne turisticne organizacije za pospeševanje razvoja turizma, . .. . -sredstva proracuna Republike Sloven1Je Iz naslova koncesijskih dajatev za prirejanje posebnih iger na sreco, ki so namenjena lokalni~ skupnostim v zaokroženem turisticnem obmocju in se uporabljajo za ureditev prebivalcem, obiskovalcem in turistom prijaznejšega okolja in za turisticno infrastrukturo, -darila in dotacije. 
CLANARINA 
11. clen 

(1) Obcine iz 8. clena tega zakona predpišejo clanom lokalne turisticne organizacije clanarino pod pogoji, ki jih doloca ta zakon. 
(2) Obcina kot ustanoviteljica lokalne turisticne organizacije, daje soglasje k letnemu financnem~ nacrtu lokalne turisticne organizacije na podlagi njenega programa dela. 
12. clen 

(1) 
S turizmom neposredno povezane dejavnost! iz tretjega odstavka 3. clena tega zakona opred~l1 minister, pristojen za turizem, s podzakonskim aktom. 

(2) 
Pri dolocanju stopnje odvisnosti dejavnosti od turizma, na podlagi prejšnjega odstavka tega clena, se posamezne dejav~osti .r~~r.oredij~ ~ skupine tako, da so v prvi, naJVISjl skupini, zastopane dejavnosti, katerih prihodek je najbolj neposredno odvisen od turizma, v zadnji skupini pa tiste dejavnosti, katerih prihodek je najmanj odvisen od turizma. 

13. clen 


(1) 
Višino clanarine za posameznega clana lokalne turisticne organizacije iz tretjega odstavka 3. clena tega zakona doloci obcina v tockah na podlagi skupine dejavnosti in glede na obseg prihodka, ki ga clan doseže v obcini v letu pred letom, za katerega se doloci clanarina. 

14. clen 


(1) 
Glede na skupino d~javnos!i iz 1~. c\ena tega zakona, se doloci clanarina v tockah, in sicer od 10 do 150 tock. 

(2) 
Obcina predpiše število tock za skup!~e dejavnosti iz 12. clena tega zakona v okvirih števila tock iz prejšnjega odstavka. 

(3) 
Pri dolocanju števila tock iz prejšnjega clena tega zakona, obcina ne sme posameznih clanov prerazporejati iz skupin dejavnosti, ki jih dol?ci minister, pristojen za turizem. V okviru posamezne dejavnosti je izhodišcno število tock za vse clane enako. 


15. clen 

(1) Glede na obseg prihodka se clanarina doloci v tockah, in sicer od 10 do 100 tock. 
(2) Obcina predpiše obseg prihodka, od katerega se clanarina doloci v tockah po prejšnjem odstavku tega clena. 
(1) 
Znesek clanarine se doloci tako, da se vs~ta tock po 14. in 15. clenu tega zakona pomnoži z vrednostjo tocke. 

(2) 
Vrednost tocke je dolocena v znesku 1.000 tolarjev. 

(3) 
Vlada Republike Slovenije lahko _na podlag! gibanja cen življenjskih potrebšcin uskladi vrednost tocke iz prejšnjega odstavka za odmerno leto, in sicer do 1. januarja leta, za katero se odmerja clanarina. 

17. clen 

(1) 
Obcina lahko pod pogoji, ki so doloceni v obcinskem aktu, predpiše oprostitev placila clanarine. 

(2) 
Obcina lahko predpiše, da se pri dolocanju clanarine upošteva manjše število tock, kot so dolocene v 14. in 15. clenu tega zakona. 

(3) 
Pri dolocanju oprostitev iz prvega odstavka in olajšav iz drugega odstavka tega clena? ki j!~ doloci obcina v svojem aktu, morajo b1t1 upoštevana predvsem naslednja merila: -višina vlaganj v izgradnjo gostiwtskih objektov, -višina vlaganj v objekte turisticne infrastrukture, -višina vlaganj za zavarovanje naravne in kulturne dedišcine in povecanje turisticne privlacnosti obmocja, 


-vlaganja v izboljšanje kakovosti dostopa do turisticnih kmetij. 
18. clen 
(1) Clanarina se odmerja vnaprej. 
(2) 
Clanarina se placuje po dvanajstinah mesecno ali v enem znesku do 31. oktobra leta, za katerega je odmerjena clanarina. 

19. clen 

(1) 
Clani lokalne turisticne organizacije so dolžn! obcini sporociti uradne podatke o vrsti registrirane dejavnosti, ki jo opravljajo, in o obsegu prihodka iz 13. clena tega zakona, v roku, ki ga 'tloloci obcina. 

(2) 
Obcina posreduje pristojnemu davcnemu organu uradne podatke iz prejšnjega odstavka tega clena najkasneje do 31. marca v letu za katerega se doloca clanarina . 

20. clen 

(1) 
Ce clan ne placa clanarine v roku, dolocenem s tem zakonom, lokalna turisticna organizacija sporoci pristojnemu davcnemu uradu, naj clanarino prisilno izterja. 

(2) 
Davcni organ na podlagi sporocila, iz katerega je razviden dolžni znesek clanarine, izda odlocbo, s katero naloži clanu lokalne turisticne organizacije, da v 15. dneh p l 9 ca clanarin~ s pribitkom v višini 50% c l anar in e. Ce clan clanarine in pribitka ne placa v navadnem roku, se clanarina s pribitkom prisilno izterja po predpisih o prisilni izterjavi davkov. 

(3) 
Davcna uprava Republike Slovenije sklene ~ lokalno turisticno organizacijo pogodbo, v kateri je posebej doloceno nadomestilo za opravljanje storitev po prejšnjem odstavku in s katero se uredijo druga medsebojna razmerja. 


TURISTICNA TAKSA 
21. clen 
(1) Turisticna taksa je pavšalni denarni znesek, ki ga placuje turist za vsak dan bivanja v kraju zunaj stalnega prebivališca. Z njo turi~t v '.egistrirane1:1 turisticnem obratu poravna storitve in ugodnosti, ki jih je v kraju deležen brezplacno. 
(2) 
Turisticno takso placa turist skupaj s placilom storitev za prenocevanje. 

(3) 
Turist je dolžan placati turisticno takso tudi v primeru, ko je deležen brezp l acnih storitev za prenocevanje. 


22. clen 
Turisticna taksa je prihodek obcine, ki ga nameni za poravnavanje stroškov v zvezi z ugodnostmi in storitvami iz prvega odstavka 21. clena tega zakona, in sicer predvsem za: -turisticne informacije in usmerjanje s pomocjo ustrezne prometne signalizacije, 


· spodbujanje lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma, · pisna promocijska gradiva, filme in druga sredstva za promocijo turisticn e ponudbe, · prireditve, · vzdrževanje in urejanje parkov, zelenic, cvetlic nih nasadov, tematskih poti in drugih javnih površin, ki so namenjene turistom ter programov urejanja okolja, ki jih izvajajo turisticna in okoljevarstvena društva. 
23. clen 

(1) 
Višino turi s ticne takse doloc a obcina v razponu od 3 do 11 tock. 

(2) 
Znesek turisticne takse se izracun a tako, da se pomnoži število tock z vrednostjo t ocke. 


(3) Vrednost tocke turisticne takse znaša 14 tolarjev. Vlada Republike Slovenije lahko enkrat letno uskladi vrednost tocke, na podlagi gibanja cen življenjskih stroškov. Vrednost tocke se doloca v mesecu aprilu za prihodnje koledarsko leto. 
(4) Obcina pri dolocitvi tock na podlagi prvega odstavka, upošteva vrsto turisticnih gostinskih obratov, bivanje v sezonskem ali zunaj sezonskem obdobju in obseg ugodnosti in storitev, ki jih brezplacno nudi turistom. 
24. clen 

(1) 
Placila turisticne takse so oprošceni: · otroci do 7 leta starosti, · invalidne osebe na podlagi clanske izkaznice, · osebe z zdravniško napotnico v naravnih zdravilišcih ali bolnicah, · ucenci, dijaki in študenti, udeleženci vzgojno­izobraževalnih programov, ki jih na nepridobitni podlagi organizirajo društva in druge vzgojno­izobraževalne ustanove ter verske in druge skupnosti v okviru svojih rednih aktivnosti, · dijaki in študentje v dijaških oziroma v študentskih domovih, · osebe, ki so na zacasnem delu in bivajo v turisticnem gostinskem obratu vec kot 30 dni, · udeleženci mladinskih in državnih strokovnih in športnih tekmovanj, · tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih in sporazumih oprošceni placila takse. 

(2) 
Turisticno takso v višini 50% placujejo : · osebe od 7"18 leta starosti, · turisti v kampih, · turisti v domovih za ucence in študente. · turisti, clani mednarodnih mladinskih organizacij, ki prenocujejo v mladinskih prenocišcih, ki so vljucena v mednarodno mrežo mladinskih prenocišc IYHF. 


(3) 
Obcina lahko s svojim predpisom dodatno doloci osebe, ki so oprošcene placila turisticne takse. 

25. c len 


(1) 
Pravne osebe in podjetniki posamezniki ter sobodajalci, kmetje in društva, ki sprejemajo turiste na prenocevanje, morajo pobirati turisticno takso hkrati s placilom storitev za prenocevanje, ali najpozneje zadnji dan prenocevanja. 

(2) 
Osebe iz prejšnjega odstavka morajo pobirati in odvajati turisticno takso za prenocitev turista tudi v primeru, ce mu ne zaracunavajo placila storitev za prenocevanje. 


26. clen 

Ce je turist oprošcen placila celotne ali dela turist i cne takse, mora biti vpisan razlog iz prvega oziroma drugega ali tretjega odstavka 24. clena tega zakona v evidenci, ki je dolocena v 28. clenu . 
27. clen 

(1) 
Osebe iz 25. clena tega zakona nakazujejo pobrano turisticno takso do 25. dne v mesecu za pretekli mesec na poseben racun obcine. 

(2) 
Osebe iz 25.. clena tega zakona so v roku, ki ga doloca prejšnji odstavek, dolžne predložiti obcini in pristojnemu davcnemu organu mesecno porocilo, iz katerega mora biti razvidno število prenocitev in znesek turisticne takse. 

28. clen 


(1) 
Osebe iz 25. clena tega zakona morajo pobirati turisticno takso, voditi evidenco o placani taksi v knjigi oziroma drugi ustrezni evidenci turistov, iz katere mora biti razvidno število prenocitev posameznega turista in znesek placane takse. 


Vsebino evidenc predpiše minister, pristojen za turizem. 
(2) Nadzor nad pobiranjem in odvajanjem turisticne takse ter vodenjem evidenc opravlja pristojni davcni organ, nadzor opravlja tudi pristojni obcinski organ uprave v okviru svojih pooblastil. 
2. NACIONALNA RAVEN 
29. clen 

Viri financiranja za opravljanje dejavnosti iz drugega odstavka 5. clena so: -sredstva proracuna Republike Slovenije iz naslova koncesijskih dajatev za prirejanje posebnih \~er n~ sreco, ki s~ nam~njen~ ~a r?zvoj in promocijo tunzma na nacionalni ravni in s1cerv višini, ki jo doloca 74. clen Zakona o igrah na sreco, -prostovoljni financni prispevki ustanoviteljev, -lastni prihodki nacionalne turisticne organizacije, -darila in dotacije. 
30. clen 

(1) 
Namenska sredstva za razvoj in promocijo turizma v višini iz prve alineje 29. clena tega zakona opredeli Vlada Republike Slovenije v proracunu Republike Slovenije, na podlagi letnega programa pospeševanja turizma, ki ga Vladi Republike Slovenije predloži ministrstvo, pristojno za turizem, in so namenjena za: · dejavnost pospeševanja turizma, ki jo opravlja nacionalna turisticna organizacija, · spodbujanje razvoja turisticne infrastrukture, · za turisticna društva, ki imajo status društva, ki deluje v javnem interesu na podrocju turizma. 

(2) 
Za spodbujanje razvoja turisticne infrastrukture iz prejšnjega odstavka se šteje spodbujanje investicij na turisticnem obmocju iz 


8. clena tega zakona, in sicer za: 
• žicnice, · izboljšanje gostinske ponudbe, · prenocitvene zmogljivosti na kmetijah, · pospeševanje mladinskega turizma, · objekte za rekreacijo, · izkorišcanje termalnih vod. 
31. clen 

(1) Ministrstvo, pristojno za turizem, nameni nacionalni turisticni organizaciji sredstva za opravljanje dejavnosti iz drugega odstavka 5. clena tega zako na na podla$i njenega letnega programa, v katerem so zaleti tudi programi pospeševanja turizma na loka ni ravni. 
(2) Sredstva predvidena za spodbujanje investicij iz drugega odstavka 30. clena tega zakona se lahko delijo na podlagi naslednjih pogojev in meril: · izpolnjevanja dolocb iz 8. clena tega zakona, · stopnje razvitosti infrastrukture, ki je namenjena pospeševanju turizma, · predhodnih izracunov ekonomske ucinkovitosti predvidene investicije za obmocje, · ugotovitev o nujnosti dopolnitve turisticne ponudbe v skladu s povpraševanjem in tržnimi analizami, · deleža sofinanciranja in zakljucenosti financne konstrukcije investicije, · sodelovanja bank pri kreditiranju investicije. 
(3) 
Sredstva, dodeljena na podlagi pogojev in meril iz prejšnjega odstavka, se lahko uporabijo za dokapitalizacijo, kreditiranje, subvencioniranje obrestne .fr!ere in sofinanciranje projektne dokumentacije. 

(4) 
Podrobnejše pogoje in merila iz drugega odstavka tega clena doloci Vlada Republike Slovenije z uredbo. 


6. POGOJI ZA OPRAVLJANJE NEKATERIH S TURIZMOM POVEZANIH DEJAVNOSTI 
1. POGOJI ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI ORGANIZIRANJA IN PRODAJE TURISTICNIH POTOVANJ 
32. c len 

(1) 
Dejavnost organiziranja turisticnih potovanj in letovanj lahko opravljajo pravne osebe in podjetniki posamezniki (v nadaljnjem besedilu: organizatorji potovanj). 

(2) 
Dejavnost prodaje oziroma posredovanja turisticnih potovanj, lahko opravljajo pravne osebe in podjetniki posamezniki (v nadaljnjem besedilu: turisticni agenti). 

(3) 
Dejavnosti iz prvega in drugega odstavka, ki 


se opravljajo na ozemlju Republike Slovenije, lahko opravljajo organizatorji potovanj in turisticni agenti s sedežem v Republiki Sloveniji. 
(4) Dejavnost iz prvega in drugega odstavka se lahko opravlja pod imenom "potovalna agencija" ali "turisticna agencija". 
33. clen 

(1) 
Organizatorji potovanj in turisticni agenti iz prvega in drugega odstavka 32. clena tega zakona lahko opravljajo dejavnost, ce imajo poslovni prostor, ki ne sme biti v stanovanju, in izpolnjujejo pogoje glede minimalne stopnje izobrazbe. 

(2) 
Organizatorji potovanj· morajo pred pricetkom opravljanja dejavnosti po eg pogojev navedenih v 


32. clenu, prve·m odstavku 33. clena, 34. c lenu in 
37. clenu tega zakona, skleniti pogodbo z zavarovalnico za primer zavarovanja nesolventnosti, ki jo predložijo v vlogi za izdajo licence v skladu s 37. clenom tega zakona. To zavarovanje se nanaša na zavarovanje stroškov vrnitve oseb na potovanju v kraj njihovega prebivališca, ce tega organizator ni sposoben sam financirati. 
34. clen 

(1) 
Organizatorji potovanj in turisticni agenti zaposlijo za opravljanje poslov iz prvega in drugega odstavka 32. clena tega zakona osebe, ki imajo dokoncano najmanj srednjo strokovno izobrazbo in znanje dveh tujih jezikov na ravni srednje strokovne izobrazbe. 

(2) 
Oseba, ki vodi dejavnost in zastopa organizatorja potovanj oziroma turisticnega agenta v pravnem prometu, mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo, znanje dveh svetovnih ·ezikov na ravni srednje strokovne izobrazbe in 3 


eta delovnih izkušenj v tej dejavnosti. 
l
35. clen 

Organizator potovanja mora zagotoviti turisticnega spremljevalca ali turisticnega vodnika, ki izpolnjuje pogoje iz 38. in 39. clena tega zakona, pri vsaki izvedbi potovanja doma in v tujini, razen tedaj, ko je prevoz organiziran v okviru javnega potniškega prometa. 
36. clen 

TURISTICNO POTOVANJE 
(1) 
Turisticno potovanje, letovanje oziroma turisticni paket, je vnaprej dogovorjena kombinacija dveh ali vec storitev, ki se jih prodaja ali nudi v prodajo v enotni skupni ceni: 

a · prevoz, b · nastanitev, c · druge storitve. 

(2) 
Turisticno potovanje iz prejšnjega odstavka traja nepretrgoma najmanj štiriindvajset ur, letovanje pa najmanj tri dni. 


(3) 
V turisticni paket se lahko vkljucijo tudi druge turisticne storitve, ki niso obvezni sestavni del enotne skupne cene turisticnega paketa. 

(4) 
Potovanje, ki traja manj kot štiriindvajset ur in ne vsebuje storitev prenocevanja, je izlet. 


37. clen 

(1) 
Pravica do opravljanja dejavnosti organiziranja in prodaje turisticnih potovanj se pridobi na podlagi licence. 

(2) 
Domaca pravna ali fizicna oseba pridobi licenco pri Gospodarski zbornici Slovenije, ce izpolnjuje pogoje, dolocene v c lenih 32. do 35. tega zakona in predloži dokazila o izpolnjevanju naslednjih pogojev: · da ima opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turisticnih potovanj vpisano v sodni register, · da vodja dejavnosti ni bil pravnomocno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, pravni promet, oziroma mu ni bil izrecen varnostni ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti s podrocja organiziranja in prodaje turisticnih potovanj · dokler ta prepoved traja. 

(3) 
Register izdanih licenc domacim pravnim ali fizicnim osebam, ki opravljajo dejavnost organiziranja in prodaje turisticnih potovanj, vodi Gospodarska zbornica Slovenije. 

(4) 
Nacin in postopek pridobitve licence, vodenja registra in vsebine registra iz prejšnjega odstavka predpiše minister pristojen za turizem. 


8. KAZENSKE DOLOCBE 
48. clen 

Z denarno kaznijo najmanj 1.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organizator potovanj, ce ne zagotovi turisticnega spremljevalca ali turisticnega vodnika pri vsaki izvedbi potovanj doma in v tujini v skladu z dolocbo 35. clena tega zakona. 
49. clen 

(1) 
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizicna oseba, ce opravlja dejavnost turisticnega vodnika ali dejavnost turisticnega spremljevalca brez opravljenega preizkusa znanja iz tretjega odstavka 38. clena tega zakona. 

(2) 
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizicna oseba, ce opravlja dejavnost lokalnega turisticnega vodnika v obcini, ne da bi izpolnjeval pogoje, ki jih predpiše obcina po drugem odstavku 40. cle na tega zakona. 


9. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE 
53. clen 

Organizatorji potovanj in turisticni agenti, ki ob uveljavitvi tega zakona že opravljajo dejavnost organiziranja in prodaje oz. posredovanja turisticnih potovanj in letovanj, morajo pridobiti licenco v skladu s 37. clenom v dveh letih po uveljavitvi tega zakona. 
54. clen 

(1) 
Turisticni vodniki in turisticni s~remljevalci, ki ob uveljavitvi tega zakona že opravljajo dejavnost turisticnega vodenja in turisticnega spremljanja, lahko nadaljujejo z opravljanjem te dejavnosti, zahtevano strokovno izobrazbo in usposobljenost v skladu s tretjim odstavkom 38. clena tega zakona pa si morajo pridobiti v roku dveh let od uveljavitve tega zakona. 

(2) 
Turisticni ~odniki in turisticni spremljevalci, ki svojega delo11anja v roku iz prejšnjega odstavka ne uskladijo, ne smejo opravljati dejavnosti 

(1) 
Organizatorji potovanj in turisticni agenti iz prvega in drugega odstavka 32. clena, ki ob uveljavitvi tega zakona opravljajo dejavnost, lahko nadaljujejo z opravljanjem dejavnosti, vendar morajo izpolniti pogoje iz prvega odstavka 


turisticnega  vodnika  ali  turisticnega  
spremljevalca.  
55. clen  

33. clena tega zakona, ki se nanašajo na poslovni prostor, najkasneje v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona. 
(2) Organizatorji potovanj in turisticni agenti, ki ne izpolnijo pogoja glede poslovnih prostorov v skladu s 33. clenom tega zakona v roku iz prejšnjega odstavka, ne smejo opravljati dejavnosti organizatorja potovanj ali turisticnega agenta. 
(3) Ne glede na dolocbo 26. clena Zakona o varstvu potrošnikov (Ur.l.RS, št. 20/9.8) lahko organizatorji potovanj v tujino in turisticni agenti objavljajo cene le v tuji valuti. 
59. clen 

Ne glede na dolocbo 57. clena zakona o igrah na sreco (Ur.l. RS, št.27/95) imajo lahko pravne osebe, ki pridobijo koncesijo za prirejanje posebnih iger na sreco v skladu z zakonom o igrah na sreco, lastniške naložbe v drugih pravnih osebah, katerih dejavnost je na podrocju gostinstva ali s turizmom povezanih dejavnosti, v drugih pravnih osebah pa le pod pogojem, da pridobijo dovoljenje Vlade Republike Slovenije. 
60. clen 

Turisticna društva pridobijo z dnem uveljavitve tega zakona lastninsko pravico na družbeni lastnini, s katero razpolagajo na dan uveljavitve tega zakona, razen na lastnini, ki je z zakonom ali aktom pristojnega organa dolocena kot javno dobro. 
61. clen 

(1) Z dnem, ko zacne veljati ta zakon, preneha veljati Zakon o turisticni taksi (Ur.1. RS, št. 18/91). 

Prej na izlet kot na dopust 
V zacetku julija je manj kot tretjina anketiranih dejala, da nameravajo v 
naslednjih treh mesecih na tri-ali vecdnevne pocitnice. 
Ce je prva raziskava Centra za promocijo turizma Slovenije v zacetku maja pokazala, da smo Slovenci narod izletnikov, pocitniške namere Slovencev tudi v zacetku julija kažejo enako podobo. Med tisoc anketiranimi po telefonu v casu od 1. do 8. julija, struktura vzorca anketiranih ustreza dejanski strukturi prebivalcev Slovenije, je namrec 61 odstotkov vprašanih ocenilo kot zelo verjetno, da bodo v prihodnjih treh mesecih odšli na kak popoldanski izlet, 54 odstotkov na enodnevnega, da je zelo verjetno, da bodo v tem casu odšli na tri-ali vecdnevne pocitnice, pa je zatrdilo 28 odstotkov anketiranih. Med anketiranimi, ki nameravajo na nekajdnevne pocitnice, je nadpovprecno veliko lastnikov pocitniških hiš ali apartmajev, kamp prikolic ali šotorov in ljudi, ki so že v preteklih mesecih popotovali po Sloveniji. 
VEDNO POSKUŠAMO OBISKATI DRUGI KRAJ 
VELI KOKRAT GREMO NA IZLET V NEZNANO 
ZMERAJ OB ISKUJEMO NEKAJ KRAJEV 
ZMERAJ GREMO NA/V ISTI KRAJ 
NE HODIMO NA IZLETE OZ. POCITNICE PO SLOVEN IJI 
MOGOCE KAJ POPOLNOMA DRUGEGA 
BREZ ODGOVORA, NE VEM 
JO 40 50% 

P rl merJava• 1 .l n 2 . m erfe n je u cl nkovp rogroma promoclte domn cega turizma "DOBRODOŠLI DOMA", pt plusrm • 2. me-rje-nit juhi 1998, N„ 1000 
I• 1. mt'r),nit maj 1998, N-1000 1 

. KAM SO SLOVENCI ZAHAJALI V PRVI POLOVICI LETOŠNJEGA LETA? 
Ob obeh merjenjih, prvem valu v maju in drugem valu v juliju, smo anketirane povprašali, kam in na kakšen tip oddiha so se odpravili v zadnjih treh mesecih. Julija je bilo zaslediti rahel padec takšnih, ki so v tem casu odhajali na popoldanske izlete (59°/o pri meritvi prvega vala in 53°/o pri drugi meritvi), obiskovali pa so najveckrat podeželje ter gore in jezera. Na enodnevne izlete se je v tem casu odpravilo 49°/o vprašanih v prvem valu oziroma 47°/o vprašanih v drugem valu, najpogostejši cilji pa so bili enaki kot pri popoldanskih izletih. V prvem valu 16% in v drugem valu 19°/o anketiranih je bilo na dvodnevnih vikend pocitnicah, pri cemer so si najvecje obiske v prvem valu s po 27 odstotki delili gore oziroma jezera, obala in Kras ter podeželje, v julijskem drugem valu pa je obala in Kras prevzela vodstvo s 34°/o obiska vseh, ki so se odpravili na dvodnevne pocitnice. Na tri-ali vecdnevne pocitnice se je odpravilo 11 odstotkov anketiranih (odstotek je bil pri obeh merjenjih enak). Ob majskem merjenju se jih je 31 odstotkov odpravilo na obalo oziroma Kras, 29 odstotkov pa v gore oziroma ob jezera. Julijska 
meritev kaže, da se jih je najvec odpravilo na tri-in vecdnevne pocitnice na drugo mesto najbolj obiskanih destinacij pa so se prebila zdravilišca odstotki. 
STE BILI NA: 

KOSILU V GOSTILNI IZVEN KRAJA BIVANJA POPOLDANSKEM IZLETU ENO-DNEVNEM IZLETU OGLEDU KULTURNO UMETNIŠKE PRIREDITVE OGLEDU/UDELEŽBI ŠPORTNE PRIREDITVE KOSILU NA KMECKEM TURIZMU 2-DNEVNIH-WEEKEND POCITNICAH 3-DNEVN IH ALI DALJŠIH POCITNICAH DRUGIH PROSTOCASOVNIH AKTIVN OSTIH BREZ ODGOVORA 

30 40 50 60 70 % 

j• t. merj,nj, maj 1998, N-1000 • 2. mtritnJt julij 1998, 1' -1000 j 

Letošnjo akcijo Centra za promocijo turizma Slovenije Dolg vikend so kratke pocitnice je v obeh meritvah zasledila skoraj petina vseh anketiranih. Nadpovprecno so jo opazili vodilni in vodstveni delavci in lastniki podjetij ter anketirani, ki se o pocitniški ponudbi informirajo iz casopisov in revij. Med vprašanimi, ki je niso zasledili, je nadpovprecno veliko ljudi z nizko izobrazbo in nizkim dohodkom gospodinjstva, gospodinje, kmetje in takšni, ki pravijo, da ne hodijo na izlete oziroma pocitnice po Sloveniji. Ljudje, ki niso zasledili akcije, tudi nadpovprecno zatrjujejo, da v prihodnjih treh mesecih ne bodo odšli na vecdnevne pocitnice. "Eden glavnih ciljev letošnje akcije, ki poteka pod geslom 'Dobrodošli doma', je predstaviti kratke pocitnice v casu podaljšanega vikenda kot dopolnitev h klasicnemu dopustu," pravi Franci Križan, generalni direktor Centra za promocijo turizma Slovenije, "Glede na omejena sredstva, ki so nam na voljo za oglaševanje, menimo, da je to, da akcijo v tem trenutku pozna že vsak peti anketirani, dober izplen. Seveda pa bomo z akcijo nadaljevali še jeseni." 
VZPODBUJA DOMAC TURIZEM 
PREDSTAVITEV SLOVENIJE 
DRUGO 
BREZ ODGOVORA 
60 % 
Primerjava • 1. in 2. merjenje ucinkov programa 

promocije domaleg.i turizma -ooBRODOŠL I DOMA", pr plusrm 
NOVE MOŽNOSTI, VZPODBUJA TURIZEM 
INFORMIRA O PONUDBI 
VŠEC POZITIVNO 
DRUGO 
BREZ ODGOVORA, NE VEM 
60 o/o 

~-----3_0 __ 4_0 ~ 50 promodJe domatega turizma• DOBRODOŠLI DOMA ... pr plusrm I• 1. mtrJtnJt' m.111998. ti -120 • 2. merjeni, julq 1998, 14 • 103 j 
Primerjava • 1. in 2. merjenje u cinkov programa 

Kar je še pomembneje, julijske meritve kažejo, da je vec kot dve tretjini vseh, ki so akcijo opazili, tudi ujelo in razumelo sporocilo akcije, kar so anketarji preverili s tem, da so ljudi poprosili, naj jim povedo, o cem je govorilo sp oroc~o oziroma oglas, ki so ga opazili. 60 odstotkov vseh, ki so akcijo opazili, pa jo ocenjuje kot uporabno in zanimivo. že zdaj je razvidno, da so anketirani, ki so zaznali akcijo Dolg vikend so kratke pocitnice, z veliko vecjo verjetnostjo napovedali udeležbo na izletih, pa tudi na dvo-, tri-in vecdnevnih pocitnicah v prihodnjih treh mesecih. Slednji za kar 4 do 5 odstotkov pozitivno odstopajo od povprecja. 
KAJ NAJBOLJ VPLIVA NA VAŠO ODLOCITEV, KO SE ODLOcATE ZA IZLET? 
CENA 
VSEBINA PONUDBE 
KAKOVOST IZVEDBE STORITEV 
CESTNA INFRASTRUKTURA 
INFORMACIJE 
1 

DRUGO 
1L 

BREZ ODGOVORA 
10 30 40 so% 
I• t. mtrfl'llll' maJ 1998, N-1cxx, • 2. mt"r)t"nje iuhj 1998, N-1000 1 

Med dejavnike, ki najbolj vplivajo na odlocitev, kam na pocitnice, je na prvem mestu cena. V ospredje jo je postavilo 33 odstotkov vprašanih, kar je 8 odstotkov manj kot ob prvi raziskavi v zacetku maja. 24 odstotkov anketiranih je med pomembne dejavnike prisodilo vsebino ponudbe in 16 odstotkov kakovost storitve. Pomembnost teh dveh faktorjev je ostala od maja do julija enaka. 

Oba vala telefonske raziskave je za Center za promocijo turizma Slovenije izvedla mariborska agencija PR plus RM d.o.o„ Prvi val anketiranja je potekal med 8. in 20. majem, drugi val pa med 1. in 8. julijem letos. Oba vala sta bila izvedena z reprezentativnim stratificiranim nakljucnim vzorcem 1000 anketiranih. Predvidoma jeseni bo izveden še tretji val meritev. 
Lavra Munda Slacek, PR plus RM d.o.o. 



Slovenske Konjice 

----=-t.,-. 
,.•. 
CPTS skupaj z obcinami in turisticnimi podjetji izdal serijo razglednic 

Center za promocijo turizma Slovenije je v 

~ostišce Mangart podporo akciji "Dobrodošli. Doma." v sodelovanju s posameznimi kraji in turisticnimi podjetji izdal serijo 18 raz­glednic, ki bodo na voljo brezplacno na 57 bencinskih crpalkah Petrola. Razglednice vsebuje­jo zanimive motive slovenske krajine oziroma aktivnosti v turisticnih krajih, na hrbtni strani pa tudi kratek opis vikend programov v teh kra­jih in kontaktne naslove. Razglednice so brezplacne, zain­teresirani pa jih lahko vzamejo iz licnega stojala. Prvi izmed 
Dolg vikend so kratke pocitnice. 
partnerjev Centra za promocijo turizma Slovenije, ki posre­duje razglednice, je Petrol, ki je stojala in razglednice prejel že v zacetku avgusta. "Z razglednicami želimo spodbuditi predvsem slovenske turiste, ki potujejo po domovini, da bi še raje preživljali podaljšane vikende doma, ki so pravzaprav kratke pocitnice, in ob tem prijateljem in sorodnikom pisali, kako se imajo," pravi Franci Križan, direktor CPTS. Križan tudi pravi, da se "na CPTS zavedamo, da mnogo Slovencev julija in avgusta preživlja dopuste na hrvaški obali ali drugod v tujini, vendar pa je akcija "Dobrodošli. Doma." namenjena predvsem zapolnitvi turisticnih zmogljivosti v Sloveniji zunaj poletnih mesecev". "Nic ni narobe s tem, da Slovenci letujejo v tuji.ni, vendar se moramo zavedati, da je prav domaci gost rešil slovenski turizem v letih po osamosvojitvi in mu je zato treba nameniti posebno pozornost." Razglednice so porazdeljene na osmih bencinskih servisih na obmocju Brežic, devetih na obmocju Celja, desetih na obmocju Maribora in Ljubljane, osmih na obmocju Nove Gorice, dveh na obmocju Kopra in devetih na obmocju Kranja. Razglednice je za CPTS oblikovala agencija lmago, ena od treh agencij, ki pod skupnim nazivom Konzorcij Triglav operativno izvajajo akcije v okviru kampanje tržnega komuniciranja z domaco javnostjo Dolg vikend so kratke pocitnice oziroma "Dobrodošli. Doma.". 
i')(Jbrodo~ .• • 

do m~

Dolg vikend so kratke pocitnice. II CA =­

Iemelj komuniciranja (v turizmu) ,je;.-zd.rava pamet~~·-

Turizem smo ljudje, je bil eden najbolj znanih sloganov, s katerimi naj bi pred leti oblikovali Slovenijo v turistom bolj prijazno deželo. Tedanja akcija je prvic jasno opozarjala, da v turizmu niso pomembni le gostje, turisticne agencije, tour-operaterji in dobavitelji. Bistveni za kakovost turizma so namrec tudi zaposleni v hotelih, v agencijah in v gostišcih, domacini v turisticnih okoljih in mediji, ki informacije o novostih prenesejo širokemu krogu ljudi. Pozabiti ne smemo lastnikov turisticnih podjetij, bancnikov in borznikov, izvršilnih, zakonodajnih in upravnih organov v okolju. Te skupine, ki jih opredeljujemo tudi kot ciljne javnosti, posamezno in skupaj ustvarjajo in vplivajo na turisticno storitev. Ce želimo poslovati brez zastojev, moramo z njimi navezati odnose, v okviru katerih bomo lahko uglašeno ali vsaj brez vecjih konfliktov uresnicevali svoje poslovne cilje. Nacrtovanje in oblikovanje takšnih odnosov pa je osnovna dejavnost stroke odnosov z javnostmi. 
Odnosi z javnostmi -kaj je to? 

Odnosi z javnostmi so relativno mlada stroka -razvila se je šele v tem stoletju v Združenih državah Amerike. Izhaja iz potrebe koordinirati delo s ciljnimi javnostmi podjetja in ga sistemizirati na nacin, ki bo omogocil predvidevanje, nacrtovanje in obvladovanje potencialno konfliktnih situacij s komunikacijskimi orodji. V sodobnem žargonu bi lahko rekli, da so odnosi z javnostmi upravljanje z informacijami. In resnicno , prva stopnja razvoja odnosov z javnostmi je bila veda o informiranju. Danes sicer vemo, da informiranje še zdale c ne zadošca na oblikovanje kakovostnega odnosa. Primer: zakonca Novak uporabljata v zakonu sistem informiranja, zakonca Kranjc pa sodoben sistem dvosmernega komuniciranja. Novak se vrne domov in pove ženi. "Treba bo zategniti pas, kupil sem nov avto. Naslednja tri leta bo od moje place ostajalo bolj malo." Kranjc pa zvecer ob televiziji nagovori ženo:" Kaže, da bo avto vsak hip zrel za odpad. Kaj ko bi razmislila o nakupu novega?". Potem ves teden razmišljata in usklajujeta mogoce rešitve, kako s kar najmanj težav kupiti nov avto. Nagradno vprašanje: kateremu zakonu pripisujete boljše možnosti za dolgo življenje? 

Odnosi z javnostmi v petih korakih: 
• 
cilj je pridobiti in ohraniti zaupanje ljudi -javnosti; 

• 
naloga je nacrtno in premišljeno opazovanje, preverjanje, spodbujanje in vplivanje; 

• 
sredstvo za -izvedbo naloge so informacije; 

• 
metoda je zaupanje ciljnih javnosti; 


• osnovna nace la pa so: -popolna resnicoljubnost, -jasnost in razumljivost ter -enotnost besed z dejanji. 


Gotovo ste uganili -Kranjcevi bodo najbrž veselo praznovali še veliko obletnic poroke, Novakovi pa bodo verjetno kmalu v položaju, kjer bo ženi zaradi takšnega postavljanje pred izvršena dejstva prekipelo. Pa smo pri eni definicij odnosov z javnostmi -odnosi z javnostmi so le prenos komunikacijskih metod, ki jih uspešno uporabljamo v vsakdanjem življenju, na nivo organizacije. Temelj njihovega izvajanja je zdrava pamet. 
Odnosi z javnostmi niso le delo z mediji! 
Odnose z javnostmi velikokrat enacijo z odnosi z mediji. To je zelo narobe. Odnosi z javnostmi so veliko širši in zajemajo celo vrsto nalog. Seveda pa so mediji eden najvažnejših multiplikatorjev naših sporocil -en sam vecerni dnevnik na nacionalni televiziji si na primer ogleda skoraj polovica prebivalcev Slovenije . Vlogo odnosov z mediji lahko pojasnimo takole -kot predstavlja košarka bistven del športnega programa na televiziji, tako so odnosi z mediji eden temeljev odnosov z javnostmi. Vendar pa obstaja v stroki gotovo še ducat orodij, s katerimi lahko dosežemo isti cilj. Primer: v podjetju želimo pridobiti koncesijo za korišcenje naravnega vira. Na ustrezno ministrstvo lahko pritisnemo z intenzivnim prodorom v medije, s c emer pridobimo široko podporo. Isti cilj pa lahko dosežemo tudi z orodji iz nabora t.i. javnih zadev ali odnosov z vladnimi institucijami -na primer izkušen lobist je lahko z mnogo bolj prefinjenimi orodji enako ali celo bolj ucinkovit kot pritisk preko medijev. 
Odnosi z javnostmi se zacenjajo v podjetju 
Urejeni odnosi z zaposlenimi so predvsem v podjetju, ponudniku turisticnih storitev, kljucnega pomena. Primer: kako pridobimo gosta? Tako, da izpolnimo vsa njegova realna pricakovanja, obenem pa mu ponudimo še nepricakovan presežek. V resnicnem življenju imamo redko dovolj denarja, da bi gosta presenetili z nepricakovano kakovostno infrastrukturo. Gotovo pa ga lahko prijetno presenetimo z odnosom zaposlenih do njega. Kadar zaposleni ne izpolnjujejo pricakovanj na podrocju dela z gosti, se je po odgovore treba obrniti k managementu: ali spodbujajo predanost poslu? Ali spodbujajo zvestobo po_djetju? Seveda, toda že slišim ugovor -kaj ima to opraviti z odnosi z javnostmi? Veliko. Izgrajen sistem komuniciranja z zaposlenimi je osnova za informiranje le-teh in vzdrževanje jasnih, kakovostnih odnosov med njimi. Izkušnje kažejo, da je informiran delavec tudi motiviran delavec, zaposleni pa so tudi najbolj kredibilen multiplikator informacij (in dezinformacij) o podjetju. Obicajen ugovor: urejeno interno komuniciranje ni osrecilo še nobenega zaposlenega. Že mogoce. V tem trenutku lahko naštejem vsaj dva dejavnika, ki bolj vplivata na zadovoljstvo zaposlenega, in sicer delovni pogoji in odnosi na delovnem mestu. Vendar razvita orodja internega komuniciranja omogocijo, da nezadovoljstvo zaznamo, dolocimo razlog zanj ter takšno krizno žarišce odpravimo. V podjetju rešujemo vecino težav s kombinacijo poslovnih potez in komuniciranja . Z orodji odnosov z javnostmi probleme zaznamo, 
artikuliramo v razumljiv jezik in tako predstavimo pravi osebi, ki lahko poskrbi za ustrezno poslovno rešitev. Uvedbo ukrepa, ki bo ukinil potencialno krizno žarišce, ponovno pospremimo s komuniciranjem. Z odnosi z javnostmi skušamo pridobiti zaupanje ljudi, s katerimi komuniciramo. To pa temelji na treh nacelih: 
1. 
lojalnost se zacne, kadar ena stran resnicno skrbi za drugo -torej kadar je mogoc pošten pogovor o vseh zadevah, kadar podjetje zna pokazati, da ceni sogovornike, kadar zna sprejemati ideje in jih celo spodbujati; 

2. 
nikoli ne ljubi podjetja, ki ti ljubezni ne 


vraca . Kot v vsakdanjem življenju se celo najvecji privrženci enkrat navelicajo . Dajte svojim javnostim priložnost, da sodelujejo pri stvareh, ki jih zadevajo in pokažite, da cenite njihov prispevek; 
3. ljudje so zvesti razlicnim stvarem, ki niso nujno komplemen tarne -lahko se celo izkljucujejo. Primer: od nobenega zaposlenega ne moremo pricakovati, da bo pripravljen zmeraj žrtvovati osebne interese na racun podjetja. Kadar pa jih, je to treba prepoznati in ustrezno nagraditi. 
Kako zastavimo sistem odnosov z javnostmi? 
Sistematicno urejeni odnosi z javnostmi 
omogocajo predvideti in celo nacrtovati dogodke, za katere bo delna ali celovita rešitev komuniciranje. Temeljijo na poslovnih ciljih, zato sodijo med strateške funkcije managementa. Uspešne odnose z javnostmi gradimo po korakih: 
temelj: poslovni cilji podjetja 
y 

dolocitev komunikacijskih ciljev 
y 

identifikacija ciljnih javnosti 
y 

dolocitev strategije in sporocil 
y 

izbor metod in orodij komuniciranja 
y 

izvajanjeŤ kontrola uspešnosti Ť prilagajanje sprotnim potrebam 
Odnosi z javnostmi se presenetljivo torej ne zacnejo z besedo, temvec z zbiranjem informacij -pozorno prisluhnemo in po potrebi z razis kovalnimi metodami zberemo manjkajoce podatke. Najbolj vidni del, sporocilo, je le zaklju c ek postopka, v katerem smo iz zbranih informacij ovrednotili jedro in ga ustrezno oblikovanega posredovali javnosti. Zakljucimo z mislijo: komunikacija nima alternative. Ni je mogoce ignorirati ali opustiti. Od vsakega podjetja pa je odvisno, kako sistematicno jo bo znalo nacrtovati in izvajati in s tem pozorno vkljuciti v svoje delovanje tudi javnosti, od katerih je odvisno. 
* Lavra Munda Slacek je svetovalka za odnose z javnostmi agencije PR plus RM d.o.o. 
Osnovne dejavnosti odnosov z javnostmi: 
odnosi z javnostmi (Public Relations): skupni izraz za v nadaljevanju navedeno vrsto dejavnosti; sistematicno pospeševanje vzajemnih odnosov med organizacijo in njihovimi ciljnimi skupinami. interno komuniciranje: komuniciranje med osebami oz. skupinami v organizaciji. eksterno komuniciranje: komuniciranje organizacije z osebami, skupinami in organizacijami izven lastne organizacije. odnosi z manjšinami (Minority Relations): komuniciranje s posamezniki in skupinami v manjšini (ta koncept je mnogo bolj uveljavljen v ZDA, kjer pod manjšinami razumejo Afroamericane (te171nopolte), druge rasne, verske, socialne manjšine. V Evropi beseda manjšina b.olj velja za nacionalne skupnosti (op.ur.). odnosi z mediji (Media Relations) : komuniciranje z mediji pri ustvarjanju publicitete ali odgovarjanju na njihov interes o organizaciji. odnosi z okoljem (Comµnity Relations): komuniciranje z obcani in skupinami na obmocju delovanja organizacije. odnosi s financno javnostjo (Financial Relations) : komuniciranje organizacije z njenimi financnimi javnostmi. odqosi z vlagatelji (lnvestor Relations): del odrtosov s financno javnostjo, ki obravnava komuniciranje z obstojecimi in potencialnimi vlagatelji, kot so delnicarji, klubi in združenja delnicarjev, institucionalni delnicarji ... javne zadeve (Public Affairs) : delo z vlado in skupinami, ki pomagajo pri dolocanju javne politike in zakonodaje -zastopanje javnih interesov na osnovi podatkov, pridobljenih z opazovanjem odlocevalskega okolja. situacijsko vodenje (lssues Management): sistematicno prepoznavanje in ukrepanje pri politicnih in družbenih spremembah, ki jim je podjetje podvrženo. Na osnovi opažanj pripravi organizacija ustrezno rea kcijo na nastalo situacijo. 
odnosi z vladnimi institucijami 
(Government Relations): komuniciranje z zakonodajnimi in vladnimi institucijami v dobro organizacije. 


. TEMA MESECA . . , -. 





Orodja komun1ciranja v turizmu 
· 


-:.-.... 
... ~ ·---·---~ , . 
Rok V. Klancnik · 
Poznamo številne poti, ki jih lahko uberemo za objavo novice ali splošnih podatkov o turisticni ponudbi v 
( domacih in tujih) medijih. Ena od teh poti je seveda oglaševanje, vendarje to zagotovo najdražji nacin. PR ne more 
nadomestiti oglaševanja, vendar pa ga lahko dopolni in opremi z dobro zgodbo. 
Odnosi z javnostmi so konstantno prizadevanje -ne za olepšano predstavijanje našega kraja ali podjetja -, 
temvec za objektivno sliko o nas v medijih. Takšna je mnogo boij kredibilna, vredna zaupanja in s tem tudi boij ucinkovita. Vsekakor pa je najboije, ce si ogledamo nekaj ncypomembnejših orodij odnosov z javnostmi, kajti kombinirana uporaba vseh je najboij ucinkovit nacin za doseganje prepoznavnosti v javnostih. 
Pogovor z novinarji (tiskovna ali novinarska konferenca) 
Najpomembneje: ne gre nam za to, da bi naše srecanje obiskalo cimvec novinarjev, temvec tisti, ki bodo naše sporocilo ponesli v svet. Torej raje manj obiskovalcev (zlasti tistih, ki se žele zastonj najesti in napiti) in vec tistih "pravih", ki bodo od nas pricakovali novico. Od njih namrec živijo. Zato je predvsem nujno, da na tiskovni konferenci predstavimo zanimive novosti. Ce hocemo novinarjem povedati, da živimo v lepem kraju in da je naše podjetje uspešno, raje ne organizirajmo tiskovne konference, saj se bomo novinarjem zamerili in prihodnjic ne bodo prišli in ne bodo objavili naših sporocil za javnost. Za novinarje je treba pripraviti (najprej) kratko, a natancno vabilo z vsemi pomembnim· podatki, kje, kdaj in kako se bo zadeva godila, na srecanju pa jim velja razdeliti informativno mapo, z vsemi podatki, ki jih želimo predstaviti, ne gre pa pozabiti tudi fotografij. Darilca niso obvezna, so pa pogosta praksa organizatorjev novinarske konference. Podatki podani na konferenci, morajo biti resnicni, mnogo novinarjev jih namrec kasneje še enkrat preveri. Predstavitev mora biti kratka in natancna, brez olepševanja. Na premnogih slovenskih tiskovnih konferencah novinarji po polurnem dolgocasnem naštevanju podatkov razdolgocaseni odidejo. Vedno je koristno vnaprej pripraviti nekaj zanimivih citatov, kajti prav te imajo mediji najraje. 
Sporocilo za javnost (press release) 
Sporocilo za javnost je najbolj preprosto in najcenejše orodje odnosov z javnostmi. Tega se mnogi uredniki zavedajo in ce sporocilo za javnost ni napisano po novinarskih kriterijih, pogosto roma v koš. Sporocilo za javnost je pomoc urednikom, toda sami odlocajo, ali ga bodo objavili ali ne. Pisec takšnega sporocila se nima pravice jeziti, ce ga ne bo opazil v medijih (zlasti ne, ce ga je, bognedaj, napisal na roko, ce se je v njem hvalil, lagal ... ). Sporocilo za javnost je namenjeno posredovanju novic in (spet) ne samohvali ali posredovanju cenikov. Uredniki ne bodo objavili sporocila za javnost, ki nosi naslov "Pri nas je lepo", temvec tistega, ki prinaša novost "Pri nas smo odprli (renovirali, podrli ... ) hotel". Ne pozabite na citate. 
študijska potovanja turisticnih novinarjev 
CPTS v letošnjem letu predvideva približno 250 do 300 študijskih potovanj tujih novinarjev po Sloveniji. Ti obiskujejo naše kraje bodisi individualno ali v skupinah, na vabilo CPTS in njegovih predstavnikov ali na lastno pobudo. Mimogrede, Španijo je lani obiskalo približno 500 tujih turisticnih novinarjev. Njihova opažanja, vtisi in rezultati se po potovanju prelijejo na papir ali na nosilce slike in zvoka, to pa potem mediji objavijo, kajti javnost je lacna clankov 
o tujih deželah. Novinarska potovanja so ena od najbolj ucinkovitih PR orodij, kajti v sodelovanju s hoteli, letalskimi družbami itd, so lahko dokaj poceni. CPTS se je pred nekaj meseci dogovoril z vecino slovenskih hotelov, da imajo tuji turisitcni novinarji v njih so-odstotni popust. To se splaca, saj na primer nemški novinar v besedi in vcasih tudi sliki predstavi ta hotel v svojem clanku, ki je dostopen denimo sto tisoc ljudem ali pa še nekajkrat vec. Pomembni so tudi svobodni novinarji, saj ti od svojih clankov živijo in jim je v interesu, da jih prodajo. V slovenskih turisticnih podjetjih še vedno manjka pravega odnosa do tujih novinarjev. Ne gre za to, da bi se jim morali gostinski delavci klanjati, toda ti ljudje od gostiteljev potrebujejo podatke, statistiko (ki vcasih ni na voljo), tudi pomoc pri preizkušnji turisticne ponudbe. Skupina pomembnih angleških novinarjev je julija želela v Lipici sodelovati pri cišcenju konj, vendar jim osebje v kobilarni preprosto ni verjelo, zato so bili novinarji hudo razocarani. O prihodu tujega novinarja mora biti obvešceno vse sodelujoce osebje v hotelu ali turisticnem objektu. Novinarji bodo radi sprejeli povabilo na kosilo ali vecerjo, vendar se z gostijo "pravega" novinarja ne da podkupiti. 

• Posebej pomembni novinarji so pisci vodnikov po doloceni državi. Letos tako gostimo~avtorje založb Dominicus in ANWB 

organizaciji Nacionalnega turisticnega združenja in Centra za promocijo turizma Slovenije potekalo posvetovanje na temo "Mediji in turizem". Konference se bo udeležilo nekaj priznanih tujih strokovnjakov, med njimi tudi Deborah Luhrmann, "desna roka" generalnega sekretarja Svetovne turisticne organizacije Francesca Frangiallija, vodja komuniciranja na WTO, priznana novinarka, nekdanja tv voditeljica v Los Angelesu ... Kraj posvetovanja: Hotel Slovenija, Portorož. 

(oba Nizozemska), Le Petit Fute (Francija in Rusija), DuMont (Nemcija) kmalu pa izide tudi novi Lonely Planet -Slovenia, izpod peresa znanega Steva Fellona. Novinarji v vsakem kraju pricakujejo kontaktno osebo, ki jim bo podala informacije. Na to prošnjo se je skorajda nujno odzvati pozitivno, kajti novinar ni placan za to, da bi hvalil, temvec da bi prikazal realno sliko stanja v doloceni turisticni de?tinaciji. 
Združenje "piarovcev" v turizmu -vabilo 
Center za promocijo turizma Slovenije je slovenska turisticna organizacija, ki je na nacionalni ravni edina pristojna za vodenje odnosov z javnostmi na podrocju turizma. Njegova bistvena funkcija je tudi povezovanje turisticnega gospodarstva na ponudbeni, informativni in promocijski ravni. Zato CPTS vabi vse vodje odnosov z javnostmi v slovenskih turisticnih podjetjih in združenjih, da se vkljucijo v neformalno iniciativo združenja "piarovcev" v turizmu. V okviru takšnega združenja si bomo lažje izmenjevali informacije, podatke, sodelovali na podrocju priprav tiskovnih konferenc, študijskih potovanj in promocijskih dogodkov ter s tem posredno pomagali k vecji ucinkovitosti promocije slovenske turisticne ponudbe doma in v svetu. Združenje bo zaradi vecje ucinkovitosti delovalo brezplacno, brez statuta in pravilnika, naš edini zakonik bo Kodeks slovenskega društva za odnose z javnostmi. Pristopijo lahko vodje odnosov z javnostmi ali marketinga s pristojnostjo na podrocju PR hotelskih organizacij, organizatorjev potovanj in turisticnih agencij, turisticnih znamenitosti, turisticnih društev in zvez, letalskih in drugih prevoznikov ter strokovnih in drugih ustanov, ki so neposredno ali posredno povezane s turizmom. Delo združenja bo usklajeval Center za promocijo turizma Slovenije, ki vas v tem pismu vabi k podpisu pristopne izjave. Pošljite jo na Roka V. Klancnik~, vodjo odnosov z javnostmi na CPTS, WTC, Dunajska 156, 1000 Ljubljana, ali p0 faksu na 061-189-18-41. 
Clani bodo takoj po pristopu prejeli od CPTS adremo najpomembnejših tujih turisticnih medijev in (po interesu) kopije strokovnih publikacij ali dokumentov na podrocju PR v turizmu. 


PRISTOPNICA 
Podpisani __________________________________________ pristopam k 
neformalnemu Združenju odgovornih za odnose z javnostmi v turizmu, katerega delo vodi in usklajuje Center za promocijo turizma Slovenije. Zaposlen sem v podjetju (poln naslov, e-pošta in internet): 
Želim, da mi informacije pošiljate: na naslov (ce je drugacen od zgornjega)_ _____________________________ _ po faksu· __________________________________________________ _ 
elektronski pošti: _____________________________________________ _ 
Govorim naslednje tuje jezike (obkrožite): hrvaško angleško nemško italijansko francosko nizozemsko 
drugo ____________________________________________________ _ 
Na podrocju odnosov z javnostmi delujem (obkrožite): manj kot eno leto 
1 -3 leta 
3 -5 let vec kot s let 
Sprejemam merila, da je združenje "piarovcev" v turizmu neformalno, neobvezno in brezplacno. Prijavnico izpolnite, izrežite in faksirajte na (061) 189 18 41. 

-------------------------------------------------------------~ 



CPTS bo povezal slovenska mesta v zaokroženo turisticno združenje mest 
Novo združenje bo zagotovilo ucinkovitejše oblikovanje in trženje turisticne ponudbe mestnega turizma v Sloveniji 
V sredo, 22. julija, je Center za promocijo turizma Slovenije z župani štirinajstih obcin podpisal pismo o nameri ustanovitve zaokroženega turisticnega obmocja mest. To so mestne obcine Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec, Velenje in tako imenovane obcine starih mest Idrija, Piran in Škofja Loka. S tem pismom o nameri bodo župani potrdili svojo pripravljenost za ustanovitev Zaokroženega turisticnega obmocja mest kot združenje obcin. Podpisniki pisma o nameri ugotavljajo, da je za hitrejše uveljavljanje specificnih interesov na podrocju spodbujanja ini razvoja turizma nujno potrebno tesnejše povezovanje mest, saj skupaj kljub svojim posebnostim in znacilnostim ter zanimivostim v danem okolju vendarle tvorijo zakljuceno celoto. Povezovanje turisticnih produktov v turisticno obmocje, ki ima svojo podobo, vsebino in spoznavnost, se kaže v naslednjih skupnih potrebah: -izmenjava informacij in medsebojna pomoc pri oblikovanju mesta kot turisticnega produkta (urejenost in zunanja podoba, prometne povezave, turisticni proizvodi mesta, koledarji prireditev, prireditve same ... ), -dolocanje skupnih marketinških aktivnosti (odnosi z javnostmi, prospekti, katalogi, informacije, sejemski nastopi doma in v tujini, študijske ture novinarjev in predstavnikov turisticnih agencij in tour operaterjev, mestna turisticna vodniška služba ... ) za dolocena casovna razdobja, -združevanje financnih in drugih sredstev, potrebnih za izvedbo marketinških in drugih aktivnosti, ki bodo dolocene s plani in programi dela, -usklajevanje in skupno izvajanje dogovorjenih aktivnosti. 
POZITIVNI TRENDI NOCITEV V LJUBLJANI 
V nasprotju s Slovenijo, v glavnem mestu v prvih šestih mesecih letošnjega leta beležijo pozitivne trende števila nocitev. V ljubljanskih hotelih, kjer prenocuje 80% vseh gostov, se je število prenocitev povecalo za štiri odstotke v primerjavi z enakim obdobjem leta 1997. Delež tujih gostov v statistiki prenocitev znaša približno 82 odstotkov skupnega števila. 
Tabela: Podatki o številu prenocitev v ljubljanskih hotelih in zasedenosti hotelskih sob v zadnjih 3 letih za obdobje januar -junij 
1996 1997 1998 
meseci noWve no citve ind.97/,96 o/ozased.Sllb n oc i tve in.d. 9B/97 %zas d.jllb 
... 
JAN UAR 
FEBRUAR 
MAREC 
APR IL 
MAJ 
JUN IJ 
' JANUAR-JU NIJ 
16.806  15.112  89,9  35,1  14.752  97,6  33,7  
17-470  15.973  91,4  42,7  15.504  97,1  39,2  
20.579  19.760  96,0  45,7  19.367  98,0  45,0  
20.471  16.594  81,1  36,9  19.747  119,0  42,5  
23.611  24.868  105,3  54,1  26.332  105,9  56,1  
21.614  24.929  115 ,3  56,4  26.449  106,1  56,9  
120.551  117.236  97,3  45,2  122.151  104,2  45,6  


Vir: MO Ljubljana -Oddelek za gospodaJske de;avnosti in turizem -Promocijski center Ljubljana 
Opomba: Sobe, ki jih adaptirajo, v izracunu zasedenosti niso upoštevane. Pri izracunu zasedenosti sob v letu 1997 je upoštevano 1.149 sob, v letu 1998 pa 1.213 sob. 
NA PRAGU LJUBLJANE· 11PREBUJENI Z NARAVO11 
Na letošnjem sejmu Alpe Adria -Turizem so se že drugic zapored skupaj predstavile obcine Ljubljanskega barja in njegovega hribovitega zaledja. Za to priložnost je bil v organizaciji Centra za razvoj podeželja -Naš laz in v sodelovanju z obcinami, društvi in Kmetijsko svetovalno službo izdan vodmik turisticne ponudbe. Izdelana je bila tudi turisticna karta in predstavljena celostna podoba, s katero bo omenjeno obmocje bolj prepoznavno v slovenski turisticni ponudbi. 
In kaj lahko bližina Ljubljane ponudi? Neposredna bližina glavnega mesta jugovzhodno do zahodno od Ljubljane naravnogeografsko pokriva obmocje Ljubljanskega barja, Polhograjskega, Krimsko -M o krškega in Rovtarskega hribovja ter del Turjaške pokrajine. Z nekaj vec kot 550 km2 in okrog 47 tisoc prebivalci vkljucuje obcine Borovnica, Brezovica, Dobrova -Horjul -Polhov Gradec, Ig, Škofljica in Vrhnika. Razpolaga s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Med prve gotovo spadajo: izviri Ljubljanice v Retovju in Mocilniku pri Vrhniki, soteska Pekel pri Borovnici, Iški vintgar, naravni rezervat II Mali plac II na osamelcu Kostanjevica v Bevkah, naravni spomenik 11 Kuclerjev kamnolom II na Drenovem gricu, jezero pri Podpeci, ki je eno najglobljih jezer v Sloveniji, ribniki v Dragi pri Igu, ugodna klima na Rakitni, kjer je klimatsko zdravilišce za otroke, in še bi lahko naštevali. Med kulturnimi znamenitostmi je najbolj poznana rojstna hiša enega najvecjih slovenskih pisateljev Ivana Cankarja na Vrhniki, vredno pa si je ogledati tudi grad Bistra, ki je preurejen v Tehniški muzej Slovenije, in grad v Polhovem Gradcu, kjer je krajevni muzej. Prav gotovo pa ne gre izpusthi še ostanek borovniškega viadukta, ki je bil dolga leta eden najvecjih železniških mostov v Srednji Evropi, številnih arheoloških najdišc iz obdobja mostišcarjev in preseljevanja narodov, številnih cerkva, ki so ali kulturni spomeniki, kot na primer cerkev Sv. Kancijana na Vrzdencu pri Horjulu in gotska cerkev Sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu, ali pa romarske cerkve: na Kurešcku, na Žalostni gori, na Dobrovi in Sv. Trojica na Vrhniki. Vse našteto kar klice po izletniškem turizmu, predvsem pohodništvu, kolesarjenju, tudi balonarstvu, združenim z ogledom znamenitosti, številnih tradicio~alnih prireditev in obiskom dobre gostilne ali turisticne kmetije. Obcina Škofljica je skozi kraje svoje obcine že speljala krožno II Svarunovo pot", prav tako kraj Šentjošt nad Horjulom "Šentjoško krožno pot". Sicer pa so vrhovi Krim, Kurešcek, Grmada, Tošc, Sv. Lovrenc, Koreno, Pasja ravan, Špica z razglednim stolpom na Planini nad Vrhniko Ljubljancanom in drugim že dobro poznani. V bodoce želi­jo pobudniki na edinstveno Ljubljansko barje in njegovo zaledje pritegniti tudi goste ljubljanskih hotelov, poz­navalce narave in šolske skupine za krajše poldnevne izlete. Torej le skok iz Ljubljane, kjer narava ponuja svoje skrivnosti, kjer se še lahko prepustimo valovanju trav in šumenju gozdov. Tudi s pomocjo vodnika turisticne ponudbe po že omenjenem obmocju, ki ga zainteresirani lahko narocijo po telefonu 061653 237. 
1. 
Foto desno: Obnova Hotela Lev, ki se bo kitil s priimkom lntercontinental, se je že mocno zavlekla. ce gre verjeti slovenskim casnikom, naj bi bil nared letos jeseni. 

2. 
Foto desno: Ljubljana mocno potrebuje pravi city, poslovni hotel, pa tudi sposobno vodstvo, ki ga bo uspešno tržilo. Se še spomin­jate, kako je nekdanji župan dr. Rupel položil temeljni kamen za hotel WTC? Na sliki vidite, da ob WTC še kar zija samo globoka luknja (pos­netek je nastal skozi okno, zato je kakovost slaba) 






.. ' . HOTELI -~-" 



"S spoštovanjem do izbire" 
~f~~ l'{,ovak ~ ,·----··. · 
Kako zadovoljiti želje in potrebe gostov kadilcev in nekadilcev -Razvijanje programa "S spoštovanjem do izbire" kot blagovne znamke 
Nacionalno turisticno združenje zacenja s 
programom Mednarodnega združenja hotelov in restavracij (IH&RA) "S spoštovanjem do izbire" v Sloveniji. Program je zasnovala IH&RA ob podpori svojega pridruženega clana Philip Morrisa, z namenom hotelom in restavracijam ponuditi nacin, s katerim je mogoce zadovoljiti želje in potrebe vseh gostov -kadilcev in nekadilcev -in sicer s 
usposabljanjem osebja, pravilnim sistemom prezracevanja, ustrezno prostorsko razporeditvijo miz za kadilce in nekadilce, karticami in nalepkami za oznacevanje prostorov in informativnimi brošurami za goste. Program je nastal kot posledica dejstva, da so gostje vse bolj zahtevni in da je vprašanje kajenja potrebno urediti na gostu prijazen nacin. Predvsem pa je potrebno poudariti, da takšna storitev pripomore k vecji gostoljubnosti, vljudnosti, razumevanju, strpnosti in dobremu pocutju gostov. 
Na letnem kongresu programa "S spoštovanjem do izbire, ki so se ga pomladi 1998 v Parizu udeležili predstavniki IH&RA-e, Philip Morrisa iz posameznih držav ter PR in oglaševalskih agencij, izvajalk programa, sta generalni direktor IH&RA-e Ken Hine in generalna sekretarka Christiane Clech podala izredno vzpodbudne rezultate. Od zacetkov programa v letu 1994 je ta program kot dodatna storitev za gosta danes na voljo že v 2.972 hotelih in restavracijah po vsem svetu. Hoteli in restavracije, ki gostom nudijo izbiro med prostorom za kadilce in nekadilce, so hkrati z osnovnimi informacijami in povezavo na svojo predstavitveno spletno stran prisotni tudi na internetu v okviru domacih strani IH&RA (www.ih-ra.com • klik na lnformation • klik na The Courtesy of Choice). Obiskovalci dolocene države se tako lahko na osnovi teh informacij odlocijo za hotel, v katerem bodo spoštovali njegove potrebe kot kadilca oziroma nekadilca. Program je povsod, kjerkoli je bil predstavljen, naletel na veliko zanimanje, saj je oblikovan tako, da ga je mogoce enostavno izvajati in predstaviti ne samo vodstvenemu kadru v hotelu ali restavraciji, pac pa tudi vsem zaposlenim. Slednji so najpomembnejša skupina, saj so neposredno vkljuceni v izvajanje programa. 
Izvajanje programa je razdeljeno na štiri faze: 
• 
Prva faza predvideva natancno sezna­njanje vodstvenega kadra, vseh zaposlenih in gostov s programom. 

• 
Druga faza je namenjena pripravam za izvajanje programa. Pri tem je ena od pomembnejših nalog pregled obstojecih sistema prezracevanja. Druga naloga je skrbno opazovanje potreb gostov po mizah za kadilce in nekadilce. Na osnovi tega je mogoce v naslednji izvedbeni fazi lažje dolocati število miz za kadilce in nekadilce ter se s pomocjo "pasu kroženja" po potrebi prilagajati gostom. Vemo namrec, da se glede na dnevni cas razmerje med enimi in drugimi spreminja. Podobno velja za želje gostov glede sobe, zato je primer­no gosta že ob rezervaciji namestitve v hotelu vljudno povprašati o njegovih željah in mu obenem ponuditi tem žel­jam primerno sobo. Zadnja in morda najpomembnejša naloga v tej fazi pa je izobraževanje in usposabljanje vseh zaposlenih, ki pridejo v stik z gostom, za dosledno izvajanje programa. 

• 
Tretja faza pomeni izvajanje programa. Ko pricnemo z izvajanjem, moramo zagotoviti njegovo nenehno spremljanje in sprotno reševanje morebitnih proble­mov. Pomembno je sporazumevanje in usklajevanje med zaposlenimi in odgov­ornimi za izvajanje programa. Poskrbeti je treba, da so gostom na voljo vsa tiskana gradiva, ki jih seznanjajo z novo storitvijo. 

• 
Namen cetrte faze pa je analiziranje uspe~nosti programa na podlagi izkušenj zaposlenih in gostov. Temeljita analiza nam namrec pokaže vse prednosti in odkrije morebitne pomanjkljivosti pri samem izvajanju. Na podlagi tega poskušamo najti ustrezne rešitve in program temu primerno prilagoditi oziroma ga razširiti. 


Anketa o kajenju v slovenskih hotelskih in gostinskih prostorih 
Nacionalno turisticno združenje je v zacetku aprila na 83 hotelov in restavracij naslovilo vprašalnik o kajenju v hotelskih in gostinskih prostorih. Rezultati so pokazali, da je 85 odstotkov anketiranih prepricanih, da je kajenje pomembna in tekoca problematika, 96 odstotkov je dejalo, da je pomembno zadovoljiti preference tako kadilcev kot nekadilcev, kar 66 odstotkov pa je izrazilo željo, da bi jim predstavili program, ki bi lahko glede problematike kajenja zadovoljil tako goste kadilce kot nekadilce. Vzporedno z anketo potekajo priprave na tisk obširnega gradiva v slovenskem jeziku, ob tem pa hkrati izbiramo 4 
pilotske hotele oziroma restavracije 
(mestni, zdraviliški in hotel v turisticnem kraju na Obali ter samostojno restavracijo), ki bodo z izvajanjem programa zaceli letos jeseni. Eden od pomembnih ciljev hotelirstva in gostinstva je zagotovo dvig kakovosti storitev v najširšem pomenu besede, zadovoljen gost pa je tisto, kar je cilj vsakega hotelirja in gostinca! Kljub že sprejeti slovenski zakonodaji na podrocju omejevanja kajenja bi moralo biti vodstvom hotelov, restavracij in drugih lokalov prepušceno, da v okviru obstojecih zakonskih predpisov gostom ponudijo zdravo in prijetno okolje ter zadovoljijo preference tako gostov kadilcev kot nekadilcev. 
Hotel Krona: Nova pridobitev v"Domžalah 
Ste bili kdaj v znani frankfurtski restavraciji Frankfurterhof? Lastnik je Slovenec, Martin Bibic, ki je konec julija letos v Domžalah (na Ihanski cesti 2) odprl nov slovenski hotel in ga poimenoval Krona. Gre za majhen, družinski hotel z restavracijo, kjer bodo gostom ponudili že v Frankfurtu preverjene specialitete. Hotel ima 22 izjemno okusno in prijetno opremljenih sob (vse so klimatizirane, imajo televizijo in minibar), cene pa bodo na zacetku izjemno konkurencne: med 3000 in 5000 tolarji na noc. Hotel je v mirnem okolju in primeren tudi za srecanja ljubljanskih poslovnežev. Kmalu bo v njem zacel obratovati tudi "evergreen bar". Postavlja se sicer vprašanje, kako pridobiti goste, saj Krono od glavne poti Celje ­Ljubljana locijo številna križišca. Zagotovo pa bo ta problem omilila prihodnja avtocesta iz Ljubljane mimo Domžal in naprej v štajersko smer, ki bo vodila dokaj blizu te nove domžalske pridobitve. 

(Foto: RVK) 

OBISK NARAVNIH IN KULTURN IH ZNAMENITOSTI V LETU 1997 
''Who is who'· ali ''what is what'' med slovenskimi 
kulturnimi atrakcijami turisticnega pomena 
6. Slap Savica v Bohinju 12. Rudnik živega srebra v Idriji 16. Jama Pekel v Podlogu pri Šempetru v 
Savinjski dolini Leta 1997 se je do slapu sprehodilo 64.822 si je preteklo leto ogledalo 30.118 oseb, kar 
je imela v letu 1997 19.088 obiskovalcev ali 8 

obiskovalcev ali 8 odstotkov vec kot leto prej, pomeni 15 odstotkov vec kot leta 1996. Med 
odstotkov manj kot leta 1996. Na tuje 

ko je bilo obiskovalcev 60.198. Domacih obiskovalci so kar s 95 odstotki prevladovali 
obiskovalce (589) je odpadlo komaj 3 

obiskovalcev (27.992) je bilo 33 odstotkov državljani Slovenije (28.566) in bilo jih je za 19 
odstotke, a bilo jih je za 10 odstotkov vec kot 

manj kot leta 1996, zato pa je bilo tujih odstotkov vec kot leta 1996. Tujcev niti v 
leto prej. Domacih obiskovalcev (18.499) je 

(36.830) kar dvakrat vec kot leto prej absolutnem (1.552) niti v relativnem številu 
bilo leta 1997 v primerjavi z letom 1996 za 9 

(indeks:202!). Slap Savica si je bilo mogoce (5%) ni bilo ravno veliko in še obisk se je v 
odstotkov manj. Jama Pekel je bila v letu 1996 

ogledati 183 dni v preteklem letu. (Leta 1990 primerjavi z letom 1996 zmanjšal za 28 
odprta 215 dni (leto prej 248 dni). 

se je do slapu povzpelo 99.924 oseb s odstotkov. Rudnik je bil za obiskovalce odprt 
leta 1997 vec kot JO tisoc obiskovalcev. placanimi vstopnicami, kar pomeni, da jih je 331 dni v preteklem letu. bilo leta 1997 še vedno 35 odstotkov manj kot 17. Samostan Sticna leta 1990.) 13. Lekarna in cerkev v Olimlju pri 
Samostan s cerkvijo v Sticni si je leta 1997 Podcetrtku 
ogledalo natanko toliko obiskovalcev (15.068) 

7. Ljubljanski grad -stolp 
kot leto prej (indeks 100), le da je bilo domacih 

Obisk kulturnih znamenitosti v Olimlju je bil Postojnska jama je bila tudi v letu 1997 
(13.902) za 2 odstotka manj i11 tujih (1.166) za 

Na stolp Ljubljanskega gradu se je leta 1997 leta 1997 za 21 odstotkov vecji kot leto prej, za 
najbolj obiskana turisticna znamenitost v dobro tretjino vec (+33°/o). Med obiskovalci so 
povzpelo 62.664 obiskovalcev ali 34 12 odstotkov vec je bilo domacih obiskovalcev 
Sloveniji. Skozi jamo se je sprehodilo 393.668 
z 92-odstotnim deležem prevladovali 

obiskovalcev, od tega 85 odstotkov tujih, odstotkov vec kot leta 1996. Ve c kot leto prej in kar za 173 odstotkov vec tujih. Olimlje, ki je 
državljani Slovenije. Samostah Sticna si je bilo 

frekvenca obiska pa je bila skoraj za tretjin o je bilo tako domacih (35.835) obiskovalcev (za zabeležilo najvecji obisk leta 1995 (29.421 
mogoce ogledati 313 dni v preteklem letu. 

živahnejša kot leto prej. Do doslej najvecje g a +46%) kot tujih (26.829) obiskovalcev (za obiskovalcev), se je preteklo leto povsem 
približalo tej številki, saj si je obe znamenitosti 
števila obiskovalcev Postojnske jame (leta +21%). Razmerje med domacimi in tujimi 
ogledalo 29.418 obiskovalcev. Razmerje med 18. Kartuzija Pleterje 
1990 jih je bilo v jami 898.084) manjka torej še obiskovalci je bilo 57°/o: 43°/o v prid domacim. 
domacimi (25.853 obiskovalcev oziroma 88­
vedno nekaj vec kot petsto t i soc obiskovalcev. Stolp na Ljubljanskem gradu je bil preteklo 
je imela leta 1997 12.065 obiskovalcev, od 

odstotni delež) in tujimi (3.565 obiskovalcev 
Jama je bila na ogled vseh 365 dni v letu 1997. leto odprt 318 dni. 
tega Si odstotkov domacih in 17 odstotkov oziroma 12-odstotni delež) obiskovalci je bilo tujih. Ceprav si je bilo mogoce ogledati leta 1997 še vedno mocno nagnjeno v prid 

8. Pokrajinski muzej na Pluju kartuzijo vse dni v preteklem letu, je bil obisk, 
domacim, vendar že manj kot leta 1996, ko je 
tako pri domacih kot pri tujih obiskovalcih, za 

Prelesti Savinjskega gaja si je leta 1997 Zbirke in posebne prireditve muzeja si je v letu bilo to razmerje še 95% : 5%. Znamenitosti 5 odstotkov slabši kot leta 1996. 
ogledalo 92.200 ali 106 odstokov 1997 ogledalo 57.957 obiskovalcev (leta 1996: Olimlja si je bilo v preteklem letu mogoce obiskovalcev ve c kot leta 1996. Med 60.601) ali 4,4 odstotka manj kot leta 1996. S ogledovati 306 dni. 
X. Obisk 22-ih izbranih muzejev in galerij 

obiskovalci Savinjskega gaja so s 93,3-86,5 -odstotnim deležem so tudi leta 1997 odstotnim deležem prevladovali domaci prevladovali domaci obiskovalci, bilo pa jih je 14. Arboretum Volcji potok O tem, ko li ko je v Sloveniji v resnici muzejev in 
obiskovalci (86.ooo), prišlo jih je 107 6 odstotkov manj kot leta 1996. Obisk in delež gale~j, ce upoštevamo tudi tiste, ki delujejo 
si je leta 1997 ogledalo 25.199 obiskovalcev 
odstotkov vec kot leto prej. Tujih obiskovalcev tujcev sta v letu 1997 porastla; tujih (in se vedno znova odpirajo) tudi v okviru ali 7 odstotkov vec kot leta 1996 (23.467 
so leta 1997 evidentirali 6.200 (6,7-odstotni obiskovalcev je bilo 7.819 ali 4,5 odstotkov podjetij in ustanov, ni natancnih podatkov, delež) ali 88 odstotkov vec kot leta 1996. vec kot leto prej, njihov delež pa je poraste[ z 
obiskovalcev) . Vecina (23.904 ali 95 
Statisticni urad RS jih je za vzorcno 

odstotkov) obiskovalcev je bila slovenskih 
Savinjski gaj je bil preteklo leto za obiskovalce 12-ih odstotkov leta 1996 na 13,5 odstotka v spremljanje izbral 22. Skozi razstavne 
državljanov, v primerjavi z letom 1996 jih je 
odprt 183 dni v letu. letu 1997. Leta 1997 je bil Pokrajinski muzej na prostore vseh dvaindvajsetih se je leta 1997 bilo 9 odstotkov vec. Na tuje državljane je Ptuju za obiskovalce zaprt samo 3 dni. 
sprehodilo 536.976 obiskovalcev ali 21 

odpadlo samo 5 odstotkov obiskovalcev 
odstotkov vec kot leta 1996, ko si je muzejske 

(1.295), pri cemer se je obisk, v primerjavi z 
9. Škocjanske jame in galerijske eksponate ogledalo 442.547 
letom 1996, celo zmanjšal za 20 odstotkov. 
Predjamski grad si je lani ogledalo 83.824 
obiskovalcev. Med obiskovalci so s 84 Arboretum je imel na stežaj odprta vrata 254 

obiskovalcev, od tega 63 odstotkov ali 52.786 Po škocjanskem podzemlju se je leta 1997 odstotki prevladovali državljani Slovenije, bilo dni v preteklem letu. 
tujih in 37 odstotkov ali 31.038 domacih. Za sprehodilo 47.243 obiskovalcev od tega jih je 45 2.814 ali 18 odstotkov vec kot leto prej. 
skoraj tretjino se je povecal obisk tujcev, 20.665 domacih (44-odstotni delež) in 26.578 
Ceprav delež tujih obiskovalcev ni ravno velik 

domacih obiskovalcev pa je bilo nekoliko tujih (56-odstotni delež). Celoten obisk 15. Stari grad v Celju 
(16%), pa je bil obisk, v primerjavi z letom manj. (Številu 103.685 obiskovalcev, kolikor Škocjanskih jam je bil leta 1997 za 14 1996, skoraj za polovico vecji (+46%). 
je v letu 1997 obiskalo 23.550 oseb, od tega 
se jih je sprehodilo po Erazmovih sobanah leta odstotkov vecji kot leto prej, domacih 70 odstotkov ali 16.485 domacih in 30 
1990, se približujejo s hitrimi koraki.) obiskovalcev je bilo za en odstotek vec in tujih ostotkov ali 7.065 tujih. V primerjavi z letom 
Predjamski grad je bil leta 1997 za obiskovalce za 28 odstotkov vec. Najboljši obisk so 1996 je tako število domacih kot število tujih 
odprt vseh 365 dni. zabeležili v Škocjanskih jamah leta 1987, ko se poraslo za 8 odstotkov. Celjski Stari grad je bil j~ skoznje sprehodilo 69.156 obiskovalcev. 
za obiske na voljo vseh 365 dni v preteklem Skocjanske jame so bile lani na ogled vseh 

letu. 

365 dni. je preteklo leto gostila 82.618 obiskovalcev ali 38 odstotkov ve c kot leta 1996, ko je obiskalo 
10. Soteska Vintgar 
Lipico 60.082 oseb. V Lipici so s 77,4 odstotnim deležem prevladovali tuji gostje in Sotesko Vintgar si je leta 1997 ogledalo bilo jih je kar 73 odstotkov vec kot leto prej. 43.703 oseb od tega 20.683 ali 47 odstotkov Domacih obiskovalcev kobilarne je bilo leta domacih in 23.020 ali 53 odstotkov tujih. 1997 18.674 (leta 1996: 23.195) ali 19 Obisk domacih se je v primerjavi z letom 1996 odstotkov manj kot leta 1996. Kobilarna je bila povecal za 27 odstotkov in obisk tujih celo za na ogled vseh 365 dni v preteklem letu. 107 odstkov. Skupen obisk je bil za dobro Ceprav mocno povecan , pomeni lanskoletni polovico (+59°/o) boljši kot leto prej. (Leta obisk še vedno komaj 27,6 odstotni del 1990 se je skozi sotesko sprehodilo 60.298 tistega, ki ga je imela Lipica leta 1990, ko je ljudi.) Sotesko si je bilo leta 1997 mogoce kobilarno obiskalo 299.376 domacih in tujih ogledati 153 dni. obiskovalcev. 
11. Mestni akvarij Florina, Maribor 
si je leta 1997 ogledalo 32.441 oseb, kar si je leta 1997 ogledalo 73.149 obiskovalcev (leta pomeni skoraj enako število kot leto prej (leta 1996: 66.230), od tega 45.060 ali 61,6 odstotka 1996: 32.416 oseb), zato je pristal indeks na domacih in 28.089 ali 38,4 odstotka tujih. Obisk številki 100. Domacih obiskovalcev (22.713), muzeja je bil za 10 odstotkov boljši kot leto prej, katerih delež je 70-odstoten, je bilo 19 število domacih je sicer za 4 odstotke odstotkov manj kot leta 1996, tujih nazadovalo, zato pa se je obisk tujih povecal kar obiskovalcev (9.728) pa je bilo kar 128 za 47 odstotkov. Muzej je bil za obiskovalce odstotkov vec. Mariborski akvarij je bil odprt vseh 365 dni v preteklem letu. preteklo leto odprt vseh 365 dni. 
kraj Število obiskovalcev 
--. · _ .. VQ.Q!! -· 
Postojnska jama Savinjski gaj, Mozirje Predjamski grad Kobilarna Lipica Kobariški muzej Slap Savica, Bohinj Ljubljanski grad• stolp Pokrajinski muzej, Ptuj Škocjanske jame Vintgar Mestni akvarij, Maribor Rudnik živega srebra, Idrija Lekarna in cerkev, Olimje pri Podcetrtku Stari grad, Celje Jama Pekel, Šempeter Samostan Sticna Kartuzija Pleterje 22 muzejev in galerij Arboretum Volcj i potok 
393,7 92,2 83,8 82,6 73,1 64,8 62,7 57,9 47,2 43,7 32,4 30,1 29,4 
23,6 19,0 15,0 12,0 536,8 25,2 
tujih doma c ih Indeks v% v_ooo . . . ..,. VOOO 97/96 
335  59  130  
6,2  86  206  
52,7  31  125  
63,9  18,7  138  
28  45  110  
36,8  27,9  108  
26,9  35,8  134  
7,9  50  95,6  
26,6  20,6  114  
23  20,7  159  
9,7  22,7  100  
1,5  28,6  115  
3,5  25,8  121  
1,3  23,9  107  
7  16,6  108  
0,5  18,5  92  
1,1  13,9  100  
2,0  10,0  95  
84,0  452,8  121  



''Who is who" ali "what is what" v tujini 
5 Naj ... 
( US-Travel-Oscar: 37.000 bralcev je izbralo svoje najljubše cilje) 
Najdražji hoteli na svetu Najbolj priljubljena mesta na svetu Najboljši koticki Evrope za po upokojitvi 
1. 
Tokio 2.513,-1. Sydney 1. Malta 

2. 
Moskva 2.422,-2. Rim 2. Španija 3. Osaka 2.401,. 3. Firence 3. Irska 


4. 
Hongkong 2.296,-4. Benetke 4. Portugalska 

5. 
Zurich 2.275,-5. Pariz 5. Francija ( po v precna cena na dan v avstrijskih šilingih) Vir: Conde Nast Trave/er, 1997 Vir: lnternational Living, Globa/ Retirement lndex 1997 Vir: Hogg Robinson, 1997 Vir: Reisemagazin 


Najljubši cilji Nemcev Najbolj priljubljena mesta v ZDA 5 Najboljših letališc 
1. 
Avstralija 1. San Francisco Kje je najboljše pristati ... 

2. 
ZDA 2. New Orleans 1. Singapur 

3. 
Nova Zelandija 3. Santa Fe 2. Manchester 

4. 
Kanada 4. Charleston 3. Melbourne 

5. 
Južna Afrika 5. Tucson 4. Amsterdam 


Vir: Holiday 2/97 Vir: Conde Nast Trave/er, 1997 5. Zurich Vir: JATA, 1997 
10 NAJBOLJŠIH LETALSKIH DRUŽB: Leteti je lepo -ampak v "kakšni družbi"? 


hrvaški turizem 
37.000 bralcev ameriške revije o potovanjih Conde Nast Traveller je izbralo najboljše letalske zagotovo pozitivno vplivala na sicer krhek imidž 
družbe na svetu in v ZDA. Zanimivo je, da so Americani veliko bolj kriticno in slabše ocenili svoje Sicer dobro zastavijen program promocije naše južne sosede. Mimogrede: slovenska 
letalske družbe v primerjavi z drugimi. Tako bi najboljša ameriška letalska družba zasedla šele hrvaške turisticne ponudbe je doživel jadrnica je na regati dosegla drugo mesto. 
deseto mesto na svetovni lestvici. silovit politicni udarec: davek na dodano vrednost v višini 22% -Dobra šola za 
Foto 1: Predsednik vlade Mateša in minister za 

Najboljše letalske družbe na svetu tock Najboljše letalske družbe v ZDA tock 
Slovenijo 
turizem Morsan na tiskovni konferenci 

1. Singapure Airlines 82,6 1. Midwest Express 65,9 Hrvaška turisticna skupnost (nacionalna Foto 2: Moreška, srednjeveški ples na 
2. Swissair 76,2 2. Alaska Airlines 52,2 turisticna organizacija naših južnih sosedov), se korculanskem trgu za tuje novinarje 
3-Quantas 75,1 3. Delta 43,0 4. Cathay Pacific 72,8 4. American 41,9 
morala letos poleti pogosto zagovarjati v Foto 3: Slovenska jadrnica je za las zamudila za medijih in iskati razloge za slabšo turisticno hrvaško in osvojila drugo mesto 
5. Virgin Atlantic 69,0 5. United 41,2 
6. Air New Zeland 68,8 6. Horizon sezono, kot so jo pricakovali. Rezultati so (Besedilo in foto: Rok V. Klancnik) 
39,3 

ponekod tako slabi, da je moral nekajkrat 
7. Japan Airlines 68,3 7. Aloha 38,8 poseci tudi predsednik vlade Zlatko Mateša, ne 
8. British Airways 67,1 8. Southwest 38,8 le samo minister za turizem Sergej Morsan (na 
9. Thai Airways 66,9 9. Hawaiian 38,5 tem mestu je lani zamenjal Nika Bulica, prišel 
10.South African Airways 64,8 10.Northwest 38,1 pa je z mesta veleposlanika v Španiji) oziroma 
Število možnih tock: 100 (med hrvaškim turisticnim gospodarstvom zelo 
priljubljeni) direktor HTZ Marijan Bulat. Celo 
10 NAJBOLJ PRILJUBLJENIH MEST IN 10 VZROKOV ZA TO 
Istra je junija zabeležila osem odstotkov manj 
t edinstvena, izstopajoca arhitektura Dresden, Porto, Gent gostov kot lani, osrednja Dalmacija ponekod 20 
t visoka raven zabave za mlade Solun,Sevilla,Dublin odstotkov, sicer pa je bil do avgusta splošen trend nekje med pet in 35 odstotki minusa 
t okusna kuhinja Porto, Gent prihodov in prenocitev . 
t zanimiva zgodovina Gdansk, Solun Kje so razlogi za to? Vemo namre c , da ima 
t bogata kultura Solun Hrvaška izjemno strateško naravnano in t tradicionalne zabave, pomembni festivali Gent, Sevilla 
kakovostno promocijo in trženje turisticne t prijetna lega, podnebje Neapelj 
ponudbe. HTZ je bila v tem primeru žrtev t primerno za prav posebne dogodke Sevilla, Helsinki politicne odlocitve, da naj po novem tudi t družbene in politicne spremembe Dresden, Neapelj turisticno gospodarstvo zacne placevati kar 22­t enostavno ekscentricen Helsinki, Gdansk,Dublin odstoten davek na dodano vrednost (DDV), 
zato so se s turizmom povezani produkti Domace strani nacionalnih turisticnih organizacij na medmrežju podražili (povprecno) kar za 15 odstotkov (hrana za 20, nekateri hoteli pa kar za 35 
Vir: Center za promocijo turizma Slovenije 
odstotkov). V casu vojne so bili hrvaški hotelirji c:--_QRŽAVA WEBSITE __ ,. . 
oprošceni placevanja DDV-ja. Hrvaškim 
-~ ~ -'-".,.._,. • ;,.,..-_ .,_lb --~ ':.,.~,, • ~ --~ ._ -• 
kolegom te bridke izkušnje seveda ne AVSTRIJA http://austria-info.at/ 
privošcimo, vendar je to hkrati šola za BELGIJA (flamski del) http://www:toervl.be 
slovenske zakonodajalce, ki naj jo .upoštevajo, 
BELGIJA (valonski del) http://www.tourism.be 
ce ne želijo, da tudi slovenski turizem postane CIPER http://www.cyprustourism.org 
nekonkurencen. 
CESKA http://www.czech-tourinfo.cz 
Sicer pa so se razmere na Hrvaškem popravile z DANSKA http://www.denmark.dt.dk 
avgustom, ko je prišlo še v ec slovenskih FINSKA http://www.mek.fi 
gostov, pa tudi Italijanov (ferragosta), vendar FRANCIJA http://www.franceguide.com 
glavobol ostaja. GRCIJA http://www.eexi.gr/gnto 
Kot receno, je najmocnejše hrvaško turisticno HRVASKA http://www.htz.hr 
orožje promocija (ob tem, da številni hoteli ISLANDIJA http://www.icetourist.is 
nikakor ne odgovarjajo zahodnim, tudi IRSKA http://www.ireland.travel.ie 
slovenskim standardom, da bi lahko še kaj LUKSEMBURG http://www.etat.lu/tourism 
postorili na podrocju kulinarike, turisticnih MADZARSKA http://www.hungarytourism.hu 
proizvodov ... ). Njihova osrednja letošnja MALTA http:/ /www.tourism.org.mt 
prireditev na podrocju odnosov z javnostmi je NEMCIJA http://www.germany-tourism.de 
bil junijski "Dalmatia Cup", regata evropskih NIZOZEMSKA http://www.nbt.nl/holland 
turisticnih novinarjev med Vodicami in NORVESKA http://www.sn.no/nortra Zbrali so kot tujih 
Dubrovnikom . vec sto SLOVENIJA http://www.tourist-board.si 
novinarjev, ki so v dvanajstih jadrnicah SVEDSKA http://www.swetourism.se 
tekmovali, kdo bo prvi prispel na cilj, in si hkrati SVICA http://www.switzerlandtourism.ch 
ogledali turisticne znamenitosti Juzne VELIKA BRITANIJA http://www.visitbritain.com 
Dalmacije. Sedemdnevna prireditev je -v EVROPSKA POTOVALNA KOMISIJA -ZDA http://www.visiteurope.com 
skladu z vloženimi sredstvi -lepo uspela in bo 






S pomladno otvoritvijo po dolgem casu novega golf igrišca v Arboretumu se je ponovno obudila razprava o golfu v okviru slovenskega turizma. Gre v prvi vrsti za povecanje interesa za golf, prejkone za samo igro in s tem tudi uporabo turisticne in gostinske infrastrukture, pa tudi za nove projekte izgranje golf infrastrukture. Povecanje slovenskega interesa za golf je najprej prišlo na uho italijanski veji najvecje strokovne turisticne revije v svetu, TTG, ki je v okviru svoje posebne priloge o golfu v svetu namenila kar stran in pol golfu v Sloveniji. Na tem mestu velja povabiti vsa štiri aktivna golf igrišca pri nas, ki so se pozitivno odzvala na vabilo k oglaševanju, pri cemer jim je polovico stroškov oglasov kril Center za promocijo turizma Slovenije. Danes imamo torej v Sloveniji torej štiri aktivna igrišca in kopico projektov, od katerih jih bo nekaj ostalo zgolj pri željah. Realno ocenjujemo, da bi imela Slovenija lahko do 15 aktivnih golf igrišc z 9, 18 ali 27 luknjami. 
GOLF V SLOVENIJI 

• Vse skupaj se je kajpada zacelo leta 1937 na Bledu, med Savo in železniško progo. Igrišce za golf je sodilo med objekte, katerih lastnik je bila jugoslovanska kraljeva rodbina. Leta 1994 je Bled dosedanjim 18 dodal novo devetlukenjsko igrišce, zato blejsko igrišce skupaj s 27 luknjami z vsemi dodatnimi objekti in infrastrukturo sodi med srednjeevropske velikane. 
• 
Mokrice z 18 luknjami okrog gradu predstavljajo nov rekreativni kompleks v jugovzhodnem delu Slovenije in imajo glede na zagrebško zaledje odlicne razvojne možnosti v sklopu Term Catež. 

• 
Tretje igrišce v Lipici z 9 luknjami, in kot edino non-stop odprto igrišce pri nas, kar klice po nadaljnji širitvi. 

• 
Aprila letos so odprli novo devet lukenjsko igrišce Arboretum pri Voljcjem potoku, prihodnje leto ob tem letnem casu pa naj bi prvi golfisti že zamahovali s palicami v Ptuju poleg Term. 

• 
Sledilo naj bi že zastavljeno igrišce v Slovenskih Konjicah, menda pa tudi blizu Škofje Loke Idejni nacrti in že odkupljeno zemljišce imajo tudi v Luciji pri Portorožu, vendar se dela še niso zacela. Ostali projekti: Lipica (novih devet lukenj), Bovec, Ljubljana, ob Pesniškem jezeru (devet lukenj) in pri Moravskih toplicah (18 lukenj), igrišce pri Gradu Štatenberg ... 


TRENDI GOLFA V SVETU 
Golf igrajo domala v vseh državah tega sveta, registriranih je 62 milijonov igralcev in igralk vseh starostnih skupin, od tega jih je najvec z ZDA s skupno 25 milijoni, kar pomeni, da kar vsak deseti American vihti palice, sledi Japonska z 12 milijoni, Evropa pa beleži približno 5,5 milijona igralcev. V Sloveniji je vclanjenih v Golf zvezo Slovenije 1.995 clanov in clanic in le s štirimi verificiranimi igrišci sodimo v klub manj razvitih. Za primerjavo: v sosednji Avstriji imajo 111 igrišc s 45 tisoc igralci; najvecjo rast pa beleži Švedska, ceprav je tam za ta šport kar hladno. 
Tudi Kitajska ima že cez 500 igrišc; mega projekt na Kubi pa naj bi s svojim 72-lukenjskim kompleksom skušal konkurirati ameriškim igrišcem in se pohvaliti, da v nicemer ne zaostaja za Zahodom. 
Letna stopnja rasti v golfu znaša 12 %, gradnja igrišc pa dosega celo 22 % rast, ponekod celo za dobro tretjino. V preteklem desetletju se je število igralcev v Evropi povecalo za skoraj da 45 %, to pa so izredne številke tudi za svetovno industrijo. Gradnja novega igrišca z 18 luknjami velja od treh pa vse do 20 milijonov DEM, odvisno od vnaprej nastavljene komunalne infrastrukture oz. standarda spremljajocih objektov, nakupov zemljišc, hotelov, gostišc, bazenov, trgovin, nocnih zabavišc z igralnicami in podobno. 
Ce je bil obseg potrošnje v golfu leta 1992 618 milijonov DEM, pa so zabeležili v Veliki Britaniji leta 1996 povecanje tega prihodka na 830 milijonov DEM, oziroma v Avstriji z 20 na 39,5 milijona mark. 
KAKŠNI SO OSNOVNI POGOJI ZA USTANOVITEV GOLF IGRIŠCA 
Danes so povsod priznani osnovni elementi za bodoce gradnje. Na prvem mestu je bližina urbanih središc z najmanj 30 tisoc prebivalci. Priporocljiva je gradnja blizu zgodovinsko-kulturnih znamenitosti, term ali drugih voda. Pomemben dejavnik so prometne zveze, zato je priporocljiva bližina letališca s sodobnimi povezavami. In nenazadnje sodi v ta okvir osnovnih pogojev tudi domaci klub z vsaj 500 aktivnimi clani, ki so glavni potrošniki uslug sodobno urejenega igrišca. In koliko stane za izgradnjo golf igrišca? Odvisno: med tremi in 15 milijoni DEM. 
Koliko igrišc za golf obstaja na svetu? 
dežela 
Avstrija Belgija Hrvaška 
Ceška 

Danska Velika Britanija Finska Francija 
Nemc i ja Grcija 

Madžarska Islandija Irska Izrael Italija Luksemburg Malta Nizozemska Norveška Poljska Rusija Škotska Slovenija Južna Afrika Španija švedska Švica 
Turci j a št. igrišc igrmav za golf delu 
6· 
95 
77 
2 12 8 124 1810 
89 500 
496 5 4 50 5 
359 
10 1·. 1~0 8 
6 
105 18 
55 4 3 3 
471 4 3 428 180 7 
375 56 20 5 3 

Združeni Arabski Emirati 
3 Wales 152 
Vir: Meeting Planner (april 1998) 

Kje dobite informacije o golf ponudbi? · 
• 
Javni zavod Kobilarna Lipica, Lipica 5 · 6210 Sežana, Tel. 067 31 580, Fax 067 72 818, E-pošta: lipica@siol.net 

• 
Arboretum, d.o.o. · Volcji Potok 3/ a · 1235 Radom lje, Tel. 061-811-550, Fax 061-815-116 

• 
Terme Catež· Topliška c. 35, 8250 Catež ob Savi, Tel. 0608 57-000, Fax. 0608-57-007, e-pošta: terme.catez@insert.si 

• 
Golf & Country Club Bled · C. Svobode 11, 4260 Bled, Tel. 064-718-230, Fax 064-718-225, e-pošta: golf-bled@s5.net 


S PROMOCIJO OBMOCJA DO TURISTICNEGA PRODUKTA 
Slovenija premore kar nekaj geografsko, zgodovinsko, etnološko in po dmgih vidikih zaokroženih obmocij. Ce 

navedemo nekatere: Goriška Brda, Brkini, Suha krajina, Bela krajina, Kocevsko, Poho,je, Slovenska Istra, Goricko in tako daije. Skupno jim je, da so pojmovana kot 
celote z geografskega vidika in po 
obcutenju ter pripadnosti prebivalcev. 

Obenem pa so veckrat upravno­administrativno razdeijena v vec obcin, to je gravitacijskih središc, kamor prebivalci hodijo "v mesto". Njihova nesreca v preteklosti je, da so bila izven tokov 
urbanizacije. 

Prednost takih obmocij v sedanjosti je, da lahko z malim vložkom postanejo nosilci novega, drugacnega turizma. Poglejmo kaj jih odlikuje: zgrajena infrastruktura omogoca dostopnost in sprejemljivo kulturo bivanja. Manjša poseljenost daje stik z naravo in vecjo pristnost med obiskovalcem in domacinom. Relativna majhnost obmocja in majhna stopnja komercializacije nudita odlicno osnovo za koncipiranje izvirnih ponudb. Individualni ponudniki se lahko specializirajo za delo z manjšimi in interesno definiranimi skupinami gostov. Ponudba osnovnih produktov je dinamicna in se sproti prilagaja obiskovalcem. Takšen turizem je individualiziran, zahteven in dolgorocen posel. Zato je 
vredno k njemu pristopiti resno, nacrtno in projektno. Kjer obmocje in posamezniki v njem šele vstopajo v turisticno naravnano ponudbo, lahko proces profiliranja produktov pospešimo tudi s promocijo. Popis virov obmocja pokaže, da razpolagamo z: 
• 
enim ali vecimi upravnimi središci ­vecjimi kraji, sedeži obcin; 

• 
eno ali vecimi turisticnimi organizacijami -turisticnimi društvi ali agencijami; 

• 
malimi ali srednjimi gostinsko­turisticnimi podjetji in posamezniki; • objekti, ki lahko sprejmejo goste; 

• 
ljubiteljskimi društvi, ki izvajajo razlicne rekreacijske, kulturne in druge dejavnosti. 

Do zakljucne faze, ko bi lahko pricakovali otipljive rezultate, vecinoma niso pripeljani: 

• 
popis potencialnih nosilcev turisticne ponudbe; 

• 
vsebina in usmeritev njihove ponudbe ter zmožnosti razvoja; 

• 
financiranje vlaganj in obratovanja na skupni in posamicni ravni ter povracilo vložkov; 

• 
programiranje rasti in razvoja turist i cne dejavnosti kot profitne gospodarske panoge; 

• 
izdelava vsebin, ki zajemajo in povezujejo celotno obmocje (kot na primer interarji, kolesarske poti, peš poti, ogledne poti, redne sezonske prireditve ... ); 


• fotografsko, tekstovno in kartografsko gradivo za nacrtno turisticno promoviranje obmocja. 
Vsi elementi, potrebni za uspešen rezultat, so navzoci. Niso pa še do kraja obdelani, vsklajeni in povezani v celovito groduktno ponudbo. Ze en sam uspešen skupni projekt, ki je lahko tudi skromen in dokaj nezahteven (kot na primer prospekt obmocja), lahko povzroci željeni kvalitativni preskok. Skupni projekt terja sodelovanje in 
usklajevanje  interesov obcin,  ki  so  na  
obmocju  prisotne,  in  njihovih  
predstavnikov.  

Pri izvedbi med seboj sodelujejo razl i cne turisticne organizacije, pritegnjeni so vsi zainteresirani nosilci ponudbe. Izdelajo se vsebine ponudbe za celotno obmocje in za posamezne nosilce. Zbere, obdela in pripravi se potrebno gradivo za predstavitev obmocja, ki kasneje služi kot podatkovna podlaga za nadaljnje projekte ali akcije. Pripravijo se kanali in poti informiranja, postopki propagiranja in pridobivanja ter sprejemanja poslov. Preiskusijo se možnosti in potenciali financiranja dejavnosti itd. 
Dopolnilni ucinki izvedenega projekta so organiziranje ponudbe, povezovanje obstojecih resursov, postavitev informacijskih tock, povdarjanje prednosti ter propagandni ucinki. 
Najkrajša in najbolj ugodna pot do skupnega izdelka je angažiranje zunanje institucije, ki razpolaga s potrebnimi znanji in prakso. Zunanji sodelavec v projektu ima vrsto prednosti. Nastopa neobremenjeno in enako do vseh udeležencev projekta. Vezan je na rok izvedbe, v katerem mora doseci sodelovanje in skladnost vseh udeležencev, da bi dosegel zastavljene cilje projekta in obdržal zadano ceno. To posledicno vodi k povecani aktivnosti udeležencev in hitremu koncipiranju ponudbe ter organizacijskih povezav ponudnikov. Obenem so zagotovljene metodološka celovitost, kvaliteta zbiranja in priprave gradiv, kvaliteta tehnicne izvedbe, svetovalno-organizacijska god pora. Ze v pripravi projekta se postavljajo in razrešujejo vprašanja o namembnosti in izrabi bodocega skupnega izdelka, 
trženju, vzdrževanju  in  dopolnjevanju  
izblikovanega produkta.  .  
Nov  turisticni  produkt,  ki  se  je  tako  
formiral, lahko zaživi.  



Kocevsko: novo, atraktivna In tržno us,nerJena turlstlc a ponudba 
Agencija K2M iz Dolenjskih toplic (Cerov c 34) je pred kratkim izdala linijo zloženk na temo Obkolpskih poti, v kateri izje no informativno predstavljajo veslaško, kolesarsko in pešpoti po Obkolpju, tor j na južnem robu Slovenije. Ceprav gre za turisticno slabo razvito obmocje, pa bi e lahko mnogi turisticni kraji zgledovali po metodologiji, ki jo je uporabila K2M. Najp ej so popisali vse možne vire za zaokroženo turisticno ponudbo, jo razdelili po tematskih podrocjih in s tem odgovorili na razlicne interese tržnih segmentov in izdali eno splošno zloženko ter tri tematske. Za simbol so vzeli luštnega medvedka, ki so ga posad·li v kanu, na kolo in na pešpot. Zloženke so preproste, toda hudo koristne za vsa ega obiskovalca obcin Osilnice, Kocevja, Crnomlja, Metlike in krajev ob Kolpi. Ne rmanjkajo tudi kakovostni turisticni zemljevidi in telefonske številke ponudnikov turisti cnih in gostinskih storitev. Vec informacij: K2M, d.o.o, Cerovec 34, 8350 Dolenjske oplice, tel. in fax 068 66 259, domaca stran: http://www.k2m.si, e-pošta: k2m@k2m. i 



Radiotelevizija 
Slovenije je v zacetku 
julija v Portorožu 
organizirala generalno 
skupšcino evropske 
radiotelevizijske zveze 
(European Broadcasting 
Union), pri cemer je 
sodelovala vrsta 
slovenskih ustanov, tudi 
Center za promocijo 
turizma Slovenije. 
Projekt je bil zelo 
pomemben, saj je 

Slovenijo s tem obiskalo nekaj ducatov generalnih direktorjev evropskih radio 
televizijskih hiš, ki so seveda pomembni voditelji javnega mnenja v svojih državah. 
Program skupšcine je bil atraktiven, saj so bile strokovne razprave obogatene z izleti v Postojno, Novo Gorico in Šavrinsko gricevje, 


gala vecerjo, na kateri je (na pomolu pred hotelom Bernardin) na kratko nastopila tudi zvezda letošnje Popevke Evrovizije Dana lnternational, krona vsega pa je bil nedeljski piknik v Lipici. 
(Foto: Stane Sršen) 

Izbrane informacije Gospodarske zbornice Slovenije Združenja za gostinstvo in turizem 
·-­
M~jda Dekl;v~-::~-= · ·-. ~ ; Milena Jagarinec 
Turisticni promet v prvih petih mesecih leta 1998 
Približno mesec in pol traja, da Banka Slovenije zbere, obdela in predstavi podatke o turisticnem deviznem prilivu za posamezni mesec. Na razpolago so predhodni podatki za prvih pet mesecev letošnjega leta.Turisticni devizni priliv je bil v prvih petih mesecih letošnjega leta še vedno bistveno slabši, kot v prvih petih mesecih leta 1997, vendar pa primerjava kaže nekoliko boljšo sliko kot za prve štiri mesece. Padec deviznega priliva se je umiril, v kategoriji priliva turisticnih podjetij pa se je še bolj popravil in dosegel rast 16,6 procentov napram lanskoletnem enakem obdobju (v prvih 4 mesecih še 15 %). Samo v letošnjem maju je bil turisticni devizni priliv turisticnih podjetij za 20% vecji kot v lanskem maju. To je dober pokazatelj trendov razvoja slovenskega turizma, ce ga obravnavamo v ožjem pomenu besede. Skupni devizni priliv iz turizma pa je še vedno manjši kot v lanskoletnem enakem obdobju (za 14,3 %). 
Turisticni devizni priliv v prvih petih mesecih 1998 (v tisoc USD in indeks 98/97): 

* / glede na priliv Legenda: Odkup gotovine: ocena odkupa tuje gotovine in cekov od tujcev. Turisticna podjetja: storitve turisticnih agencij, hotelov in drugih nastanitvenih objektov. Prodaja blaga tujcem: prodaja blaga tujcem v carinskih skladišcih in prostocarinskih prodajalnah za tujo gotovino. Igralnice: neto odkup tuje gotovine in cekov od iger na sreco . Drugo: prodaja domacega blaga in drugih storitev tujcem, zdravstvene storitve turistom, štipendije, specializacije. Povprecna poraba tujca na dan: je izracunana na podlagi števila nocitev in števila izletnikov. Skupaj izdatki: turisticna potovanja v tujino v sklopu domacih turisticnih podjetij, službena potovanja, nakupi v tujini, ocena potovanj rezidentov Slovenije v tujino. 
vir: Banka Slovenije; vsi podatki so predhodni. 
Kaj o letošnji sezoni meni ZZGT pri GZS 
Upravni odbor Združenja za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije, kjer so zbrani predstavniki vseh, na turizem in gostinstvo vezanih gospodarskih dejavnosti, tekoce obravnava razmere v slovenskem turisticnem prometu. Na seji 2.7.1998 so bili izpostavljeni kljucni razlogi za nezadovoljivo stanje in trend. Naj nekatere povzamemo: -globalizacija turizma vpliva na upad turizma v vecih evropskih državah. Letalski turisticni aranžmaji potovanj in letovanj v nekatere sredozemske in daljne dežele so vse ugodnejši. Manj je turistov, ki bi se iz severne ali srednje Evrope podali na pocitnice na jug z osebnim avtom ali avtobusom. Pri nas ugodnih letalski pocitniških aranžmajev ne dajemo, ni ustreznih dogovorov o popustih med letalskimi prevozniki in hotelirji. Splošne razmere niso takšne, da bi oboji videli v tem dobro poslovno priložnost; -prizadevanj za pridobitev gostov iz "tretjih dežel", kot so dežele na dalj njem vzhodu ali v južni Ameriki, je premalo. Pa ravno ti so za Evropo najpomembnejša nova ciljna skupina -želijo videti "stari kontinent", po Evropi potujejo z avtobusi. Slovenija bi jim bila lahko izhodišce in dežela obiska: zaradi osrednje lege, naravno in kulturno raznolikih pokrajin in "arhaicnosti". Organizirani turizem je pri nas v zadnjem obdobju zapostavljen; · dvig cen naših storitev, na kar so tuji gostje obcutljivi, še posebej kjer tega ne spremljajo dvig kvalitete, pestrejša ponudba prostocasnih dejavnosti in razne ugodnosti. Hotelirji imajo seveda svoje racunice, vpeti so med tržišce in stroške. Predvideni davek na dodano vrednost pa bo vse še poslabšal; -za slovenski tujski turizem je znacilna nizka stopnja "povratnikov". Ljudje se k nam praviloma ne vracajo na pocitnice. To je zaskrbljujoce in postavlja pred tiste, ki turizem oblikujejo in dajejo, velike naloge. Potrebno bo vec sodelovanja na razlicnih ravneh. Premalo je skupne ponudbe, izboljševati je treba kvaliteto; 
OPOMBA: 
* Komentarji so mnenja Gospodarske zbornice Slovenije. Center za promocijo turizma Slovenije si pridržuje loceno mnenje in opozarja, da je edino CPTS v Sloveniji pristojen za komentiranje razmer na mednarodnem turisticnem trgu, kajti CPTS je edina slovenska strokovna turisticna ustanova, ki ima v tujini svoje predstavnike. (Uredništvo) 
Gostje in prenocitve v slovenskih naravnih zdravilišcih v obdobju januar -junij 1998 (po podatkih Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišc) 
Gostje v hotelih v obdobju januar • junij 1998 
V prvih šestih mesecih letošnjega leta je v vseh zdraviliških hotelih letovalo skupaj 143.602 gostov ali 2 odstotka vec kot v enakem obdobju minulega leta, od tega 89.649 ali 3 odstotke vec domacih in 53.953 ali enak odstotek tujih gostov kot preteklo leto (indeks 100). Gostje so v prvih šestih mesecih ustvarili 775.603 prenocitev ali odstotek manj kot v enakem obdobju preteklo leto, od tega 491.568 ali 2 odstotka vec domacih in 284.035 ali 6 odstotkov manj tujih prenocitev. Delež domacih gostov (62%) je ostal enak v primerjavi z enakim obdobjem leto prej, delež njihovih prenocitev (63%) se je povecal za odstotek. Tuji gostje predstavljajo enak (38%) delež kot preteklo leto, prenocitve tujih gostov (37°/o) so se zmanjšale za odstotek. Letos je vec gostov kot v prvih šestih mesecih preteklo leto obiskalo Zdravilišce Laško in Lendavo (+11%), Moravske Toplice (+9°/o), Terme Portorož (+8%), Zdravilišce Radenci (+7), Terme Catež in Atomske Toplice (+4°/o), Ptujske Toplice (+3°/o), druga zdravilišca je obiskalo manj gostov. Gostje so ustvarili vec prenocitev kot v enakem obdobju leto pred tem v Zdravilišcu Laško (+12%), v Moravskih Toplicah (+8%), v Ptujskih Toplicah (+5%), v Termah Portorož (+4°/o), v Strunjanu in Topolšici (+3°/o) ter v Termah Zrece in Atomskih Toplicah (+1%). V Lendavi so gostje ustvarili enako število prenocitev (indeks 100), v drugih zdravilišcih je prenocevalo manj gostov. 
Najvec gostov je, tako kot leto prej, v prvi polovici leta obiskalo Atomske Toplice (18.881 gostov ali +4°/o, 91.860 prenocitev ali +1%), najvec prenocitev pa so, tako kot leto prej, ustvarili v Rogaški Slatini, v absolutnem številu 
102.778 prenocitev, relativno pa 8 odstotkov manj kot v prvi polovici leto prej. V Rogaški Slatini je letovalo 16.118 gostov, od teh 9.770 ali 61 odstotkov tujih gostov, to je 4°/o manj kot leto prej, ustvarili so 65.004 ali 63 odstotkov tujih prenocite v, to je 12% manj kot leto prej. Vec tujih kot domacih gostov so gostili tudi v Termah Portorož (10.753 ali 65% tujih gostov, to je 3°/o vec kot leto prej; ustvarili so 
50.818 ali 7 4 % tujih prenocitev, to je enak odstotek kot leto prej), in v Moravskih Toplicah (8.619 ali 53°/o tujih gostov, to je enak odstotek kot leto prej, ustvarili so 49.653 ali 60 odstotkov tujih prenocitev, to je 3°/o manj kot preteklo leto). V Zdravilišcu Lendava je letovalo vec do macih (2.572) kot tujih (2-431) gostov, tuji gostje so ustvarili 56 odstotkov prenocitev (13.695 ali 1% vec tujih prenocitev kot leto prej). 
Tuji gostje v slovenskih naravnih zdravilišcih v obdobju januar• junij 1998 
Med tujimi gosti, ki so v prvih šestih mesecih letovali v slovenskih zdravilišcih, je bilo 37 odstotkov Avstrijcev, 18 odstotkov Italijanov, 17 odstotkov Nemcev, 13 odstotkov Hrvatov, 12 odstotkov gostov iz drugih pomembnejših evropskih držav, gostov iz drugih držav je v slovenskih naravnih zdravilišcih letovalo po manj kot odstotek. Avstrijci so ustvarili 41 odstotkov vseh tujih prenocitev, Nemci 25 odstotkov, Italijani 15 odstotkov, Hrvatje 8 odstotkov, gostje iz drugih pomembnejših evropskih držav 10 odstotkov in gostje iz drugih evropskih in neevropskih držav po manj kot odstotek. 4 V prvih šestih mesecih beležijo slovenska naravna zdra vilišca v primerjavi z enakim obdobjem preteklo leto upad gostov in njihovih prenocitev iz Nemcije, Avstrije, Švice, Rnske in Nizozemske in porast gostov.in njihovih prenocitev iz Italije, Hrvaške in drugih evropskih in neevropskih držav. Slovenska naravna zdravilišca je v prvi polovici leta obiskalo 5 odstotkov manj gostov iz Avstrije (19.807) kot v enakem obdobju lani, ustvarili so za 7 odstotkov manj pre nocitev (115.719). Najvec jih je, tako kot leto pred tem, tudi letos obiskalo Moravske Toplice, zatem Terme Portorož (v obeh krajih so letovali v povprecju 5 dni) in Rogaško Slatino (letovali v povprecju 9 dni). V prvem polletju leta je v primerjavi z enakim obdobjem leto prej v zdravilišcih letovalo 13 odstotkov manj Nemcev (9.282), ustvarili so 14 odstotkov manj prenoci ev (?0.593). Najvec gostov iz Nemcije je letovalo v Termah Portorož (letovali so v povprecju 7 dni (tedenski paket)) in v Moravskih Toplicah (letovati so v povprecju 9 dni). Gostov iz Italije (9.605) je bilo v zdravilišcih v prvih šestih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto prej za 19 odstotkov vec, ustvarili so za 3 dstotke vec prenocitev (41.437). Najvec Italijanov je letovalo v Rogaški Slatini (letovali so v povprecju 6 dni) in v Termah Portorož (letovali so v povprecju 3 dni). Iz Hrvaške je v prvem polletju letošnjega leta v slovenskih naravnih zdravilišcih letovalo 10 odstotkov vec gostov 
(7.051) kot v enakem obdobju leto prej, ustvarili so 8 odstotkov vec prenocitev (21.181). Najpogosteje so se odlocali za letovanje v Termah Catež (letovali so v povpre cju 2 dni) in v Rogaški Slatini (v povprecju so letovali 5 dni). . Italijani (v povprecju so letovali 4 dni) in Hrvati (v povpre cju so letovali 3 dni) so se zaradi bližine meje odlocali za krajši cas letovanja ali enodnevne obiske zdravilišc, Avstrijci so v povprecju letovali 6 dni, Nemci pa so, zaradi geografske oddaljenosti, ki pogojuje daljši cas potovanja do kraja letovanja, v povprecju letovali 8 dni. To pomeni, da se Nemci odlocajo za enkrat daljše oddihe oziroma pocitnice v slovenskih naravnih zdravilišcih kot sosedi Hrvati in Italijani. 


45. Gostinsko turisticni zbor 
Letos se bodo po vsej državi in preko mej širile slastne vonjave najboljših jedi in pijac 
iz Rogaške Slatine v dneh 21. in 22. oktobra, kjer bo tradicionalna prireditev -45. 
Gostinsko turisticni zbor 

Ob najvecjem cehovskem prazniku se bo srecalo vsaj 5000 izkušenih gostinsko turisticnih delavcev in 1000 mladih bodocih gostinskih delavcev iz gostinskih šol. Sedanji in bodoci kuharji, slašcicarji, natakarji, receptorji, sobarice in drugi bodo pokazali kaj znajo, tekmovali in se drug od drugega ucili. Zbor bo spremljala vrsta specializiranih razstav in prireditev, strokovnih in veselih. 
Koliko so se na turizem in gostinstvo vezane storitve in artikU podraiiU v enem letu? 
Redna statisticna služba mesecno spremlja spremembe drobnoprodajnih cen življenskih potrebšcin in storitev. Za nas je reprezentativno obdobje podražitev v enem letu od maja do maja (preden nastopijo posebni predsezonski in sezonski dvigi cen gostinskih storitev). Letošnjega maja so bile gostinske storitve v povprecju za 8,2 % dražje kot maja lani. Še najbolj so se podražile prikuhe in predjedi (za 13,3 oziroma 12,3 %) ter brezalkoholne pijace (za 9,4°/o). Najmanj so se podražile solate, za 4,8%. Prenocitve so se v enem letu v povprecju podražile za 7,3°/o. Zanima nas je tudi, koliko so se v enem letu podražili špo · na oprema in izdelki za razvedrilo -torej artikli vezani tudi na turisticne prostocasne dejavnosti. Sportna opre a se je podražila za 5,9 %, izdelki za razvedrilo pa 3,6%. Tudi kultura je sestavina turizma, kulturne storitve so se podražile za 7,9°/o. Brez prometa turizma ni. Goriva in maziva so dražja za 20,4°/o. Visoka je podražitev prevoznih storitev: železniški ~revozi potnikov so dražji za 17,1%, cestni za 16,7%. Zivljenjske potrebšcine so se sicer na sploh podražile za 8,3°/o (blago za 7,9°/o in storitve za 9,8%). 
Komentar: Cene gostinskih storitev so izracunane na osnovi vzorcev iz štirih mest. Naše gostinstvo se v splošnem podpovprecno draži. Toda v turisticnih krajih so cene velikokrat višje, tudi bistveno, zaradi možnosti upoštevanja lokacijske oziroma monopolne rente obratov (placa se še razgled, mondenost...). Oprema, ki jo potrebujemo za izvajanje turisticne rekreacije, v povpr ecju ni toliko dražja kot naše življenje sploh. Enako kulturne storitve. Razmeroma precej dražje pa je priP,otovati na cilj turisticnega potovanja. Še zlasti je zaskrbljujoca visoka podražitev cen železniških in cest ih prevozov potnikov: to ni v skladu s prizadevanji ekološkega gospodarjenja -da se s z nudenjem ugodnih javnih prevozov zmanjša individualni motorni promet (z osebnimi vozili), ki je v turizmu sploh najhujši obreme jevalec okolja. 

Zgodaj poleti se je na avstrijskem Koroškem zbralo nekaj sto ljubiteljev motorjev Harley­Davidson. Tudi CPTS je bil povabljen, da bi na tej prireditvi predstavljal Slovenijo. Toda na Centru so se za to priložnost prijazno zahvalili, kajti zavedajo se, da bi nekaj sto Harleyjev denimo na Vršicu povzrocilo pravo paniko. A tudi Slovenci nismo od muh. 26. junija so se na Bledu (nato so se odpeljali v Kranjsko goro, Bovec in Novo Gorico) zbrali lastniki in obcudovalci italijanskih "konjickov" Ferrarijev, ki je za nas verjetno mnogo bolj zanimiv tržni segment. Prireditev pa ne bi uspela, ce ne bi bilo izvrstnega sodelovanja obcinskih uprav in lokalnih turisticnih organizacij teh krajev. (Foto: Iztok Altbauer) 

Podcrtano 
INTELEKTA: Izvrstni pripomocki za stranke 

Zadnja letošnja novost, ki so jo pripravili v lntelekti, je zbirka turisticnih vodnikov za vse njihove pocitniške destinacije torej za Portugalsko, Samos, Malto, Karpatos in Costo del Sol. Od l ocitvi za izdajo lastnih turisticnih vodnikov je botrovalo dvoje razlogov. Prvi je, da se trudijo gostom vedno znova ponuditi nekaj vec, kot je obicajno. Drugi razlog pa je njihova želja, da bi se vsak gost dobro seznanil z znacilnostmi države kamor potuje. Pohvaljeni. Škoda le, da se s takšnim marketinškim znanjem ne lotijo tudi incominga. 

• crna pika 

Tokratno crno piko prejmejo vsi zaposleni v slovenskem gostinskem sektorju, ki se še vedno ne zavedajo, da so se casi spremenili: on·i so v restavraciji, gostišcu ali drugih turisticnih objektih zaradi gostov, ne obratno. Ko smo že mislili, da so se gostinski delavci že zaceli zavedati škodljivosti (in neestetskosti) cevljev z gumijastim podplatom in belih nogavic, dejstva, da mora biti suknjic na dvojno zapenjanje pac zapet in natakarjeva srajca pac cista in tam kjer mora biti (torej za hlacami in ne na pol zunaj) ... , moramo letos poleti spet ugotoviti, da to vsem še ni jasno. Predvsem pa spet opozarjamo, da v našem gostinstvu še vedno manjka osebnega odnosa do gostov, prijaznosti in nasmeha. To so delovni pripomocki, ki nic ne stanejo. Stanje je boljše v novejših, seveda zasebnih gostinskih 
Top line katalog na ogled postavi 

  

Tokrat objavljamo tudi že v prejšnji številki obljubljeno prvo stran prodajnega kataloga ene najboljših slovenskih incoming agencij Top Line iz Portoroža. 
lokalih, drugod pa so za pomanjkljivosti krivi šefi strežb ali restavracij. Nizka placa ni nobeno opravicilo za nemotiviranost pri delu. Bodimo konkretni: zgoraj navedene napake še vedno veljajo tudi za osebje v dveh najpomembnejših slovenskih turisticnih atrakcijah: Postojnski jami in Kobilarni Lipica. Žal. Vemo, da imata obe ustanovi finanche težave, toda za rešitev problema odnosa do gostov ne potrebujeta nobenega financnega vložka. Gostje, zlasti tuji, tam ne pricakujejo blešcece urejenega hotela, temvec ustrezno pozornost, hladno pivo in toplo juho (in ne ravno obratno), zacinjeno s prijaznim "dober tek". Na te pomanjkljivosti nas predvsem opozarjajo tuji novinarji, ki jih v Sloveniji še nikoli ni bilo toliko kot letos. Toliko direktorjem in vodjem trženja v razmislek. 
• 
MIŠA NOVAK: NOVA MOC NA CPTS -Na Centru za promocijo turizma Slovenije so se glede na vse vecji obseg dela na podrocju odnosov z javnostmi z avgustom kadrovsko okrepili. Podrocje odnosov z domacimi javnostmi je prevzela Miša Novak, medtem ko bo Rok V. Klancnik, ki je bil vse od zacetka delovanja CPTS edini odgovoren za aktivnosti odnosov z javnostmi, poslej pristojen za komuniciranje na tujih trgih in tujimi javnostmi in je tako delno razbremenjen. Z razdelitvijo obsežnega podrocja odnosov z javnostmi, ki pomeni pomembno komunikacijsko podporo ostalim bistvenim podrocjem dela CPTS (produktnemu vodenju, organizaciji sejemskih in borznih nastopov ter informacijskemu sistemu) in z novo kadrovsko mocjo bomo na CPTS še okrepili informacijsko in komunikacijsko podporo slovenskemu turisticnemu gospodarstvu, poglobili odnose s slovenskimi mediji ter uresnicili nove priložnosti pri komuniciranju z domacimi in tujimi javnostmi. Miša Novak je po izobrazbi diplomirana novinarka in anglistka ter študentka podiplomskega študija na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, smer marketing v okviru programa Poslovodenje in organizacija. Pred prihodom na CPTS je od marca 1996 vodila odnose z javnostmi pri Nacionalnem turisticnem združenju, kjer je pridobila celovito poznavanje stanja turizma na slovenskem in mednarodnih trgih ter stroke odnosov z javnostmi. Na Centru za promocijo turizma Slovenije je pristojna za komuniciranje s slovenskimi novinarji oziroma mediji, strokovnimi in izobraževalnimi ustanovami na podrocju turizma, oglaševanje v slovenskih medijih, vodila pa bo tudi posebne projekte tržnega komunicira'nja, kot je na primer letošnja akcija tržnega komuniciranja z domacimi javnostmi "Dolg vikend so kratke pocitnice" ali "Dobrodošli. Doma." Miša je tudi nova clanica uredniškega odbora TURIZMA, medtem ko Klancnik ostaja odgovorni urednik. Telefonska številka Miše Novak je 061-189-18-40, fax. 189-18-41, elektronska pošta: misa.novak@cpts.tradepoint.si 

• 
Franca Maria Kobenter: Koroška Slovenka, oseba, ~i je s svojo prijaznostjo in nasmehom najbolje predstavljala KTG (Karnten Tourismus Gesselschaft, njihovo geslo je "Pocitnice pri prijateljih"), velika ljubiteljica Slovenije in dober partner slovenskega turisticnega gospodarstva, je zapustila Vrbo (Velden). Sprejela je nov izziv in bo s 1. septembrom zacela voditi pisarno "Go East", v okviru turisticnega predstavništva Avstrije v Varšavi. Njena nova telefonska številka: 0048-226-468-708. 

• 
Jan Ciglenecki: Turisticni predstavnik Slovenije na Dunaju, je bil pred kratkim imenovan za predstavnika za odnose z javnostmi organizacije tujih turisticnih predstavnikov v Avstriji "Corps Touristique". Gre za posebno priznanje njegovega dela in strokovne usposobljenosti, s tem pa tudi za priznanje slovenskemu znanju. Bravo Jan! 

• 
Adrenalin v Metropolu: Nedavno se je okrepila ekipa sposobne in zagnane direktorice marketinga Hotelov Metropol Janje Grgurovic (sicer tudi soavtorice izvrstnega portoroškega turisticnega kataloga). Za barve Metropola se po novem bojuje Ronald Kvarantan, Splitcan, ki je tjakaj prišel s Top Linea, svojo turisticno pot pa je pricel sredi osemdesetih kot Kompasov vodnik v Porecu. Od lani pa je v Janjinem krožku tudi Valentina Kojek -Putar, prej na agenciji Rose Tour. 

• 
Prihaja Tony O'Rourke: konec julija je že menda 18.ic pripeljal svojo družino na letovanje v Slovenijo, oktobra pa bo spet gost na Zlatem bobnu. Takoj za tem bo v portoroški GH Emona pripeljal skupino mednarodnih investitorjev, ki bodo iskali zanimive projekte, v katere bi vložili svoje denarce. 

• 
Martin Amode: gospod Amode je pred dvema letoma izdal enega najboljših nemških vodicev po Sloveniji, konec julija pa nas je, na vabilo CPTS, spet obiskal. Ta izjemni avtor si je res dobro izbral založbo (Polyglott), kajti tekoce govori kar nekaj tujih jezikov, tudi slovensko. Njegov ded je bil po rodu iz Šmarja pri Jelšah. Tokrat je raziskoval Posocje, o katerem bo izdal clanek v Silddeutsche Zeitungu. 

• 
"Easy come, easy go": Cudno kmalu po imenovanju Janka Muca za direktorja Term Maribor, na tem mestu je zamenjal upokojenega Krešimirja Cabriana, je gospod Muc podal odstopno izjavo, smo prebrali v Veceru. Nevarno, kajti zavedamo se, da tako velika investicija, kot j_e Hotel Habakuk, v prvi vrsti potrebuje dober management. To je zlasti pomembno za turisticni objekt v Mariboru, ki svojo turisticno identiteto še išce in si utira svoje mesto na mednarodnem turisticnem zemljevidu. Ce se razmere v Termah Maribor ne bodo kmalu razjasnile, obstaja nevarnost, da bi šlo lahko vse po Tamovi poti. 


TURIZEM -Informativno glasilo Centra za promocijo turizma Slovenije -Izdaja Center za promocijo turizma Slovenije, WTC, Dunajska 156, 1000 Ljubljana -Tei: 061/189-18-40, fax 061/189-18-41, E-mail: rok.klancnik@cpts.tradepoint.si -Glavni urednik: Franci Križan -Odgovorni urednik: Rok V. Klancnik -Uredniški odbor: Franci Križan, Rok V. Klancnik, Maja Pak, Lucka Letic, Miša Novak, Danica mag. Zorko, Srecko Šajn, Janez Pe_rgar, Slavko Mastnak, Marija Rok, Renata Picej, Drago Medved -Oblikovanje in tehnicno urejanje: imago -Priprava za tisk: Reprostudio K -Tisk: Tiskarna Graf, Ljubljana, Ministrstvo za kulturo RS je izdalo odlocbo da se glasilo TUR!ZEM vpiše v evidenco javnih glasi pod zaporedno številko 1382 -Glasilo je brezplacno. N~rocila sprejemamo na CPTS, izkljucno po faksu, št. 061-189-18-41.