A A arheologija na avtocestah Slovenije MP 03/2 Vučja vas-Beltinci Grofovsko 2 pri Murski Soboti Branko Kerman Grofovsko 2 pri Murski Soboti Matthias Huls, Mitja Kaligarič, Igor Paušič Zbirka: Aiheologija na avtocestah Slovenije 22 Giofovsko 2 pii Muiski Soboti Uredniški odboi Bojan Djurič, glavni in odgovorni urednik Vanja Celin, tehnična urednica Robert Žvokelj, likovni urednik Boris Vičič, član Biserka Ribnikar, članica Izdajatelj Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana Zanj Jelka Pirkovič, generalna direktorica Avtoi Branko Kerman Pokrajinski muzej Murska Sobota Trubarjev drevored 4, SI-9000 Murska Sobota branko.kerman@guest.arnes.si Sodelavci Matthias Huls Leibniz Labor fur Altersbestimmung und Isotopenforschung Christian -Albrechts-Universitat zu Kiel, D-24118 Kiel mhuels@leibniz.uni-kiel.de Mitja Kaligarič Oddelek za biologijo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru Koroška cesta 160, SI-2000 Maribor mitja.kaligaric@uni-mb.si Igor Paušič Oddelek za biologijo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru Koroška cesta 160, SI-2000 Maribor igor.pausic@uni-mb.si Recenzenti dr. Jana Horvat Inštitut za arheologijo, Znanstveno raziskovalni center SAZU Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana dr. Špela Karo Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Center za preventivno arheologijo Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Lektoi Martina Rotar Tehnična piipiava publikacije Maja Jerala, Nives Spudič, Rok Kovačič Fotogiafije Dejan Šumak, Branko Kerman Načit najdišča Iztok Petek Geodetske izmeie Geotim, d.o.o., Murska Sobota Risbe piedmetov Aleš Kranjec Fotogiafije piedmetov Tomislav Vrečič, Branko Kerman Tisk DesignStudio, d.o.o., Maribor Naklada 50 izvodov Ljubljana, julij 2011 Vse edicije zbiike Aiheologija na avtocestah Slovenije so biezplačne. http://www.zvkds.si/saas Vse iaziskave je omogočil DARS, d.d. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903/904(497.411X0.034.2) KERMAN, Branko Grofovsko 2 pri Murski Soboti [Elektronski vir] / Branko Kerman ; [sodelavci] Matthias Huls, Mitja Kaligarič, Igor Paušič ; [fotografije Dejan Šumrak, Branko Kerman ; fotografije predmetov Tomislav Vrečič, Branko Kerman ; načrt najdišča Iztok Petek ; risbe predmetov Aleš Kranjec]. - El. knjiga. -Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2011. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 22) Način dostopa (URL): http://www.zvkds.si/sl/kulturna-dediscina-slovenije/publikacije/kategorije/4/ ISBN 978-961-6420-71-6 256955392 Kazalo Uvod 5 Geografski in geomorfološki oris prostora 7 Arheološki oris prostora 9 Metodologija izkopavanja in opis najdišča s stratigrafijo 10 Antično obdobje 12 Antični objekt 12 Jame 12 Kurišče 13 Vrednotenje keramičnih najdb 13 Sklep 14 Slovanska zemljanka 17 Zemljanka 17 Keramika 18 Pražilnik 18 Časovna opredelitev 19 Katalog stratigrafskih enot 21 Antično obdobje 21 Slovansko obdobje 26 Neopredeljene strukture 26 Katalog gradiva 30 Analize 52 Radiocarbon 14C dating of an object from the Grofovsko 2 site Matthias Huls 52 Arheobotanični pregled najdišča Mitja Kaligarič, Igor Paušič 52 Sklep 55 Literatura 56 Index stratigrafskih enot 58 Neopredeljene strukture in najdbe 20 Uvod Arheološko najdišče Grofovsko 2 pri Murski Soboti na trasi zbirne ceste Murska Sobota je bilo ugotovljeno pri ekstenzivnem arheološkem pregledu leta 1998. Na osnovi pobranih antičnih keramičnih najdb je bila ugotovljena antična poselitev (Dju rič 1999, 3-4, List 2/6). Pri arheološkem nadzoru ob gradnji avtocestnega odseka Vučja vas-Beltinci na predelu ob stičišču med obvozno cesto, ki poteka ob kanalu Ledava, in zbirno cesto Murska Sobota, ki zajema območje Grofovsko 2, so bile oktobra 2001 odkrite strukture iz antičnega obdobja. Zavarovalna izkopavanja, ki so potekala od 4. do 19. marca 2002 na skupni površini 6.300 m2, je opravila ekipa Pokrajinskega muzeja Murska Sobota pod vodstvom Branka Kermana. Tehnični del ekipe so sestavljali: Metka Fujs (risarska dokumentacija), Dejan Šumak (terenska fotografija), Ivo Bizjak (fotografska dokumentacija), konservator tehnik Jože Varga, Sebastjan Kolenko, Geotim (geodetske meritve) in 9 delavcev. Konservatorski nadzor nad deli je vodil Ivan Tušek (ZVKD OE Maribor), nadzor investitorja pa Rade Zeljkovič (DDC). Predmete je fotografiral Tomi Vrečič, risbe je izdelal Aleš Kranjec. Pri arheoloških izkopavanjih je bila ugotovljena antična in zgo-dnjeslovanska poselitev. Na poljih Grofovsko, vzhodno od antičnih in slovanskih naselbinskih ostalin, so bili ob pregledovanju širšega prostora najdišča z areofotografijo odkriti sledovi krožnih jarkov, ki so na dveh mestih strnjeni v večja kompleksa. Interpretiramo jih kot sledove grobišč. Nekateri sledovi jarkov se na posevkih pojavljajo posamezno ali v skupini le dveh krogov (sl. 1, 2). Tovrstni sledovi jarkov so med vsemi vegetacijskimi znaki v Pre-kmurju najštevilčnejši (Kerman 2002, 17-21, karta 2). Med izkopavanji na trasi avtoceste v Prekmurju je bilo v zadnjih letih raziskanih precej tovrstnih ostalin, zato je njihova funkcija v okviru grobišč nedvoumno dokazana. Manjša skupina krožnih jarkov na najdišču Kotare-Krogi pri Murski Soboti je na podlagi skromnih najdb iz polnila jarka datirana v čas starejše železne dobe oz. na prehod iz Ha C v Ha D oz. v stopnjo Štajerska 3 (Kerman 2011b). Prav tako sodi v čas starejše železne dobe grobišče na Novi tabli pri Murski Soboti, ki so ga sestavljali krožni in pravokotni jarki (Guštin/Tiefengraber 2001, 110; 2003, 55-59). Druga skupina ne- 1 Grobiščni kompleks na poljih Grofovsko pri Murski Soboti, ki ga sestavljata dve skupini okroglih jarkov. Posamezni krogi so razpršeni na bližnjih njivah (vegetacijski znak - poševni posnetek, foto B. Kerman, 9. 6. 1998). koliko večjih krožnih jarkov z Nove table pa je opredeljena v antično obdobje (Guštin 2004, 71). V antično obdobje so na podlagi grobnih pridatkov uvrščeni tudi krožni in kvadratni jarki iz Zagonc pri Renkovcih (izkopaval B. Kavur, neobjavljeno). Obravnavani jarki predstavljajo obodne jarke grobnih parcel in so verjetno ostanek nizko nasute gomile, ki je imela v sredini žgan grob. Znani so tudi jarki, ki so zapirali prazen prostor, v katerem osrednji grob ni bil odkrit oziroma ni bil ohranjen. Skupina krogov na Grofovskem sodi po velikosti in strnjenosti jarkov v enega od največjih iz zraka odkritih grobiščnih kompleksov v Prekmurju. Na sedanji stopnji raziskanosti krožnih struktur - jarkov je te mogoče funkcionalno jasno opredeliti in pripisati železnodobnim ali antičnim grobiščem. Natančnejšo kronološko določitev omogoča le arheološko izkopavanje. Geografski in geomorfološki oris prostora Najdišče leži ob južnem robu Murske Sobote na poljih z ledi n-skim imenom Grofovsko na vzhodni strani razbremenilnega kanala Ledava. Najdišče so pred arheološkim posegom prekrivale njivske površine in travnik, ki predstavljajo del nekdanjega murskega in ledavskega poplavnega pasu, ki ga tvori obsežna aluvialna ravan - prekmursko prodno polje, ki ima običajno le tanko humusno plast. Razgibanost, valovitost in rahlo napetost terena na tem območju oblikujejo predvsem potok Dobel in nekdanji plitvi jarki in vodni kanali (sl. 3, 4, 5, 6, 7). Na nastanek prsti na murski ravnini je odločilno vplivala Mura, ki se je cepila v rokave, premeščala strugo od severa proti jugu in 4 Položaj najdišča Grofovsko 2; vir: ATLAS Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba d.o.o.; M 1:100 000. za sabo puščala različno stare prodne in peščene nanose, ki so se mešali s peščenimi, ilovnatimi in glinastimi nanosi s sosednjih gričevij. Prst je lahka, peščena in prodnata, v njej prevladujejo silikatni delci, ki slabo zadržujejo vlago. Je najprimernejša za poljedelstvo, na peščeni podlagi je običajno debelejša kakor na prodnati (Perko 1999, 564-568; prim. Natek 1991, 9). Geološka podlaga najdišča tvori silikaten peščen prod, ki ga prekriva tanka humusna plast, pomešana s prodom, ki je debelejša na zahodni in severni strani najdišča. 5 Raziskani predel najdišča Grofovsko 2 na trasi AC Vučja vas-Beltinci MP 03/2, M 1:20 000; podlaga TTN5 list J283000; ©GURS. 3 Geografski položaj najdišča Grofovsko 2 na DMR 100, ©GURS. 6 Delovni posnetek najdišča med izkopavanji 2001. Arheološki oris prostora Najdišče Grofovsko 2 sodi v sklop širšega poselitvenega predela, ki zajema obdelovalno ravnico južno od Murske Sobote. Omenjeno območje, ki zajema vasi Krog, Bakovci in predel južno do Rakičana (Rakičanske Muzge), je bilo v arheološki literaturi znano predvsem po rimskih gomilah (npr. Na Goricah pri Krogu, Ovčarski breg ob cesti Murska Sobota-Bakovci) in posameznih antičnih naselbinskih ostalinah (Bereg in Sela pri Rakičanskih Muzgah) (Šavel 1991, 17-21). Na njivah v okolici Kroga je bila na začetku prejšnjega tisočletja naključno najdena zakladna najdba rimskih novcev (Kos 1988, 393-420). S tega predela je znana tudi srednjeveška sekira (Kerman 2003a, 7, 11). Kompleksna poselitev prostora južno od Murske Sobote je bila ugotovljena s terenskimi pregledi na trasi AC Vučja vas-Beltinci v letih 1998 in 1999. Poznejša arheološka zavarovalna izkopavanja lociranih najdišč iz bakrene dobe, zgodnje bronaste dobe, starejše in mlajše železne dobe, antičnega in zgodnjeslovanske-ga obdobja so potrdila kontinuirano poselitev prostora južno od Murske Sobote v vseh arheoloških obdobjih: Nova tabla (Guštin 2003, 199-200), Kotare (Kerman 2003b, 160-162), Za Raščico (Šavel 2003a, 274-275), Pod Kotom-sever (Kerman 2003c, 213-215), Pod Kotom-cesta (Tušek 2003, 208-210), Pod Kotom-jug (Šavel 2003b, 211-212), Grofovsko (Novšak 2003, 144-145), Grofovsko 2 (Kerman 2003d, 146-147). Grofovsko 2 leži med pomembnim najdiščem Grofovsko (Novšak 2002, 27-32; 2003, 144-145) in neraziskano skupino krožnih jarkov (ostanki gomilnega grobišča), odkritih z aerofotografijo (Kerman 2002, 33, sl. 3, 7). S širšega območja je iz zraka dokumentirano večje število krožnih in kvadratnih jarkov, ki pričajo o gostoti posegov v prostor (Kerman 2002, 33-35). Med arhitekturnimi ostalinami izstopa iz zraka odkrita rimska vila v Rakičanskih Muzgah iz 2. in 3. stol., ki predstavlja osrednji antični objekt v sklopu antične poselitve širše okolice (Kerman 2008, 279-290). Metodologija izkopavanja in opis najdišča s stratigrafijo Skromni rezultati ekstenzivega terenskega pregleda in arheološke strukture, odkrite pri arheološkem nadzoru, so bili podlaga za izvedbo zaščitnih arheoloških izkopavanj na križišču zbirne ceste pri Murski Soboti. Pred arheološkim posegom so najdišče prekrivali njivske površine in travniki. Najdišče velikosti 6.300 m2 je bilo razdeljeno na osem sektorjev, ti pa na kvadrante 10 x 10 m. V sektorju V so plast ornice, debelo 25 cm do 30 cm, odstranili gradbinci. V ostalih sektorjih je bila plast ornice, debela do 40 cm, odstranjena strojno pod strokovnim nadzorom. Na zahodnem in severnem predelu najdišča sta bila potrebna dodatno čiščenje in poglabljanje površine strojnega izkopa. Stratigrafijo najdišča tvori vrhnji sloj ornice (SE 1), debel do 40 cm, ki je rjave barve in je vseboval posamezne odlomke novodobnih gradbenih materialov in keramike. Geološka podlaga je peščeno prodnata in pomešana z rjavo ilovico (SE 2). V tej plasti (SE 2) je bila odkrita večina od oranja poškodovanih struktur, od katerih so se ohranila le dna vkopov. Pri zavarovalnih izkopavanjih na Grofovskem 2 so bile ugotovljene strukture naselbinskega značaja, to so odpadne jame raznih velikosti, kurišča oz. ognjišča, jarki in ostanki lukenj za stojke iz antičnega, slovanskega in srednjeveškega obdobja (sl. 8). c/ GJ 8 Kompozitni načrt najdišča; M 1:1000. | raziskano območje antika antika - objekt srednji vek - zemljanka neopredeljeno - objekt neopredeljeno 1— 1—i i_i. + + + 00 o cd cd\ cd cd o o + cd O O O C/ C/l cn cn R = 60.00 SEKTOR I = 5 4 3 2 1 5 4 3 2 1 \ v. 5 ^ 4 3 1 SEKl OR IV * SEKTOR VII SEKTOR V Antično obdobje Antična poselitev zajema južni del najdišča (sek. VI, kv. 1; sek. V-VII, kv. 5-8). Ta predel zaznamuje zelo tanka humusna plast, ki je bila deloma že pomešana s peščeno prodnato sterilno plastjo SE 2, v katero je bila vkopana večina objektov. Antični vkopi so se od geološke osnove ločili po temnejših lisah, katerih polnilo je sestavljala temnejša humusno prodnata zemlja z redkimi odlomki keramike, drobcev oglja in lepa. Med redkimi raziskanimi strukturami iz antičnega obdobja, od katerih so se večinoma ohranila le dna vkopov, so znane jame SE 4, SE 10, SE 16, SE 18, SE 22, SE 24, SE 26, SE 28, SE 30, SE 32, SE 34, SE 38, SE 40, kurišče SE 8 in jame za stojke SE 12, SE 14, SE 20, SE 36, SE 56. Antični objekt Osrednji del antične poselitve južnega dela najdišča predstavlja plitvo vkopan bivalni objekt (hiša) SE 6 pravokotne oblike z zaobljenimi vogali in ravnim dnom, velik 2,10 m x 2,60 m in globok 0,12 m. Zahodno steno objekta sta na zunanji strani sestavljali dve stojki SE 14 in SE 20, vzhodno stranico je na zunanji strani utrjevala stojka SE 12. Ohranjene luknje za stojke so najverjetneje ostanki nosilnih in podpornih stebrov dvokapne strešne konstrukcije na objektu. Plitko polnilo je vsebovalo drobce oglja, lepa in odlomke antične keramike (G8-20). Štirikotna oblika objekta, ki je plitvo vkopana v zemljo, kaže na veliko sorodnost s štirioglatimi tlorisi preprostih zemljank, ki jih poznajo bližnje la-tenske naselbine Kotare-Krogi (Kerman 2003b, 162) in na Novi tabli (Guštin/Tiefengraber 2001, 112). Jame Največja in materialno najbogatejša odpadna jama SE 16 je bila vkopana v peščeno prodnato geološko plast severno od bivanjskega objekta (hiše) SE 6. Okrogla jama s premerom 4,30 m in globino 1,40 m ter ravnim dnom je v temno rjavem polnilu vsebovala del žrmelj, veliko oglja, lepa in odlomkov antične keramike (G26-54). Manjša skupina ovalnih podolgovatih jam SE 24-34 se je nahajala severno od velike odpadne jame SE 16. Jame so bile plitvo vkopane v peščeno prodnato geološko osnovo, povprečna velikost jame je znašala od 0,60 m do 2,70 m, v globino pa so merile od 0,14 do 0,26 m. Večina polnil je vsebovala le drobce lepa in oglja ter posamezne odlomke antične keramike (G56-58). Južni del izkopnega polja z ostanki rimske poselitve, M 1:500. raziskano območje jame objekt kurišče 7 A 2' P1 1' 10 O SEKTOR VII SEKTOR V SEKTOR VI 9 6 7 6 8 6 6 5 4 4 4 3 ' ' 1 1 Nekaj jam SE 10, SE 22, SE 38, SE 40 je bilo odkritih vzhodno od odpadne jame in antičnega objekta. Po keramičnem gradivu izstopa do polovice izkopana plitva okrogla jama SE 38 (G59-63). Ovalna jama SE 4 s skrajnega južnega dela antične poselitve je bila vkopana v peščeno geološko plast. Polnilo, nasuto na manjši vkop SE 18, ki je bilo odkrito na dnu jame, je vsebovalo odlomek antične posode (G6). Kurišče Manjše kurišče okrogle oblike s premerom 0,58 m x 0,42 m, SE 8, je ležalo na vzhodni strani antičnega objekta SE 6. Na površini so kurišče sestavljali večji močno ožgani kosi strnjenega lepa v krožni liniji, oglje in kamnite oblice. Na južni strani kurišča je bil najden večji kos antičnega lonca (G21). Vkop kurišča je segal v globino 0,10 m in je po odstranitvi polnila pokazal obliko ledvi-časte kotanje. Plitvo polnilo je vsebovalo drobce lepa in oglja. Vrednotenje keramičnih najdb Sklede Za odlomka polkroglaste sklede z zadebeljenim robom (G2, G40) (sl. 10: 1) najdemo podobne primerke v gradivu iz gomil v Do-brovniku (Pahič 1960-61, T. 7, 12), v naselbinski keramiki iz Dolge vasi (Mikl 1958/59, 175, T. 1, 1) in Rakičanskih Muzg (Kerman 2008, T. 2: 2). Bogato pa so zastopane v keramičnem gradivu iz Gornjih njiv pri Dolgi vasi (Šavel/Kerman 2008, 29, G121, G130, G730, G766). Odlomek konične sklede z rahlo izvihanim ustjem in zaobljenim robom (G30) (sl. 10: 2) je oblikovno zelo podoben skledama iz groba 2/90 iz Ratschendorfa, ki je datiran v sredino 2. in začetek 3. stoletja (Schober 1994, 46, 47, T. 16, 13, 12), in skledam z ravnim zaključkom iz hiše v insuli XLII iz Flavie Solve (Seehauser 2007, 136, T. 7, 44-45). Sorodne konične sklede, ki imajo navzven zvrnjeno ustje, so znane iz Ilovice pri Vranskem (Lazar 2006, K286). Krožniki - pladnji Na Grofovskem so znani trije primerki krožnikov (G15, G16, G42) (sl. 10: 3). Odlomka krožnikov (G15, G42) imata navzven nagnjeno in uvihano ustje ter sivo rjav premaz. Tovrstne oblike krožnikov imajo kot izdelki lokalnih provincialnih delavnic širok časovni razpon od 1. stol. do 3. stoletja (Brukner 1981, 85, T. 65, 2). Podobni krožniki iz ptujskih grobišč, ki imajo uvihano ustje, so bili v uporabi ob koncu 1. stol. in do 3. stol. Močno so bili razširjeni v Panoniji in Porenju (Istenič 1999, 119, sl. 102, K/PD 2; Kraj-šek/Stergar 2008, 252, Sl. 6, K 1; Lazar 2006, 92, K92, K130, K131, K136-K139, K143, K222, K233, K234, K236, K293). Veliko analogij za omenjeni tip krožnika je znanih iz naselbinskih najdb iz Gornjih njiv pri Dolgi vasi (Šavel/Kerman 2008, G35, G52, G80, G128, G357, G366, G456, G541, G721-723, G725, G726, G849, G1034, G1249-1251, G1305, G1494), Ivanec (Horvat Šavel 1978a, T. 6: 5), Rakičanskih Muzg (Kerman 2008, 283, T. 1:6-9) in iz grobnih celot nekate- rih prekmurskih gomilnih grobišč (npr. Čikečka vas: Horvat Šavel 1987, T. 1, 2). Odlomek (G16) je zelo podoben krožnikom, ki posnemajo sigi-latno obliko Drag. 36 in ustreza tipu 4 po Bruknerjevi. To so plitvi krožniki z blago navzdol zavihanim ustjem in s prstanastim dnom, datirani v konec 1. stoletja do sredine 2. stoletja (Brukner 1981, 86, T. 66, 18). Tovrstni krožniki se pojavljajo tudi na zahodnih ptujskih grobiščih; ustrezna analogija je krožnik PTS/ITS 10.1 iz groba 226, datiran od flavijskega časa do začetka 2. stoletja (Istenič 1999, 99, sl. 85; 2000, T. 47: 5; prim. Krekovič 1998, 25, 26, T. 23, 10; Šavel/Kerman 2008, G92). Trinožniki Med obravnavanim gradivom so dokaj pogosti trinožniki. Trije ohranjeni zgornji deli trinožnikov (G14, G32, G60) (sl. 10: 4) imajo cilindrično oblikovano skodelo z ostrim prehodom v dno, ustje je vodoravno izvihano. Podobni trinožniki iz zahodnih ptujskih grobišč tipa TR 2 so na podlagi trinožnika iz groba 548 datirani najverjetneje v 2. stoletje (Istenič 1999, 144, sl. 133, TR 2/ TV 2; 2000, T. 114: 6). Podobni primerki iz Podkraja pri Hrastniku, Ivanec, Čikečke vasi, Spodnje Nove vasi, Dokležovja, Nove table, Gornjih njiv so opredeljeni v čas 2. stoletja (Krajšek/Stergar 2008, 256, T. 8, 115-117; Horvat Šavel 1978a, 297, T. 4, 2; 1987, 313, T. 3: 1; Pahič 1978, T. 10, 1; 1960-61, 111, T. 7, 5; Guštin 2004, 78, sl. 4, 3, sl. 8, 10, sl. 12, 20, 23; Šavel/Kerman 2008, 29, G1027, G1396). Trinožnik z lečastim recepientom (G43) ima ohranjeno le dno in dele nog, oblika zgornjega dela skodele nam ni znana, zato ga ne moremo tipološko opredeliti. Pokrovi Ohranjeni so štirje odlomki pokrovov. Dva imata na robu ustja globok utor (G3, G59) (sl. 10: 5a). Od pokrova (G44) je ohranjen le čepast držaj z delom ostenja, ki je okrašeno z zobatim koleščkom. Podobno je okrašen pokrov trinožnika iz Dokležovja (Pahič 1960-61, 104, T. 7, 4). Najbližje analogije za ostenja pokrova (G3, G59) najdemo v gradivu iz gomile v Dokležovju, ki je skupaj z tri-nožnikom datirano v 2. stoletje (Pahič 1960-61, 111, T. 7, 4, 5). Podobni pokrovi so znani v keramičnem gradivu od 1. do konca 3. stoletja z Vranskega kot sestavni del kuhinjskega posodja in pripadajo predvsem trinožnikom (Lazar 2006, 95, K301, K425). Analogije najdemo tudi med pokrovi domače izdelave (nekateri so lahko tudi okrašeni) iz insule XL v FlaviiSolvi na avstrijskem Štajerskem, ki je datirana v zgodnje cesarsko obdobje (Hinker 2006, T. 34, 235, 236, 239, 241). Odlomku koničnega pokrova (G33) (sl. 10: 5b) z gladko zunanjo površino in enostavno zaključenim robom najdemo analogije med keramičnim gradivom iz lončarske peči na Hajdini (Strmčnik Gulič 1993, T. 10, 5, 6), z Ilovice pri Vranskem (Lazar 2006, K427), predvsem pa z Gornjih njiv, kjer so na podlagi ptujskih primerjav datirani od 1. stoletja do prve tretjine 2. stoletja (Šavel/Kerman 2008, G397, G400, G408, G513, G514, G1008, G1065). Lonci Znanih je več oblik loncev, ki sodijo med grobo kuhinjsko po-sodje. Glede na ohranjeno oblikovanost ustja jih delimo v več skupin. V prvo skupino sodijo lonci z navzven izvihanim in za- obljenim robom ustja (G8, G23-25, G27) (sl. 10: 6). Vrat in oste-nja loncev so okrašeni s horizontalnimi kanelurami in z navpičnim glavničenjem. Podobno oblikovani in okrašeni lonci so zelo pogosti v 1. in 2. stoletju na Gornjih njivah (Šavel/Kerman 2008, 29, G3, G28, G29, G34, G105, G162, G461, G693, G804, G808, G828, G1042, G1247, G1334), na Vranskem (Lazar 2006, 94, K27, K71, K179, K333, K334), na ptujskih zahodnih grobiščih (Istenič 1999, 137, sl. 130, LG1; 2000, T. 47, 1; 50, 9; 53, 7; 74, 2; 89, 9; 119, 10), na emon-skih grobiščih (Plesničar Gec 1977, 38), v Dobrovniku (Pahič 196061, T. 3, 4-8), na Hajdini (Tušek 1996, 211, T. 2, 6, 7, T. 3, 2-5, 9) in med keramičnimi najdbami iz hiše v insuli XLII iz FlavieSolve, kjer so datirane v 2. stoletje (Seehauser 2007, 138, T. 11, 64, 65; 12, 78; 14, 82-84). Lonci z ravno odrezanim robom ustja (G26, G28) (sl. 10: 7) imajo dobre analogije v keramičnem gradivu z Gornjih njiv in so datirani v čas med 1. polovico 2. stoletja in prvo tretjino 3. stoletja (Šavel/Kerman 2008, 30, G27, G583, G584, G692, G790, G977, G1040, G1055, G1060-1064, G1099, G1242, G1492). Ta tip loncev je zelo pogost v Gerulati predvsem v času 1. stoletja in v prvi polovici 2. stoletja, možno pa je, da so trajali še v 3. stoletje (Krekovič 1998, 17, T. 7, 1-4; 32-33, T. 19, 1-8; 29, 6). Za kratko izvihano ustje lonca (G29) (sl. 10: 8) najdemo primerjave med lončenino z Vranskega (Lazar 2006, 94, K21, K42, K44), z Gornjih njiv (Šavel/Kerman 2008, G826, G920) in iz gomile 4 iz Do-brovnika, ki je opredeljen v konec 1. stoletja in v prvo polovico 2. stoletja (Pahič 1960-61, 112, T. 3, 2). Dobre analogije pa najdemo tudi med keramičnimi najdbami iz zgodnjecesarskega obdobja iz insule XL v Flavii Solvi (Hinker 2006, T. 29, 195) in iz hiše v insuli XLII iz Flavie Solve iz 2. stoletja (Seehauser 2007, 138, T. 11, 67, 68). Za odlomek sodčastega lonca (G55) (sl. 10: 9), okrašenega z dvema pasovoma pravokotnih odtisov, ki so bili narejeni s pomočjo koleščka, najdemo analogije v gomili v Motvarjevcih. Pahič lonec postavlja na prehod 1. v 2. stoletje (Pahič 1960-61, 111, T. 7, 1). Podoben lonec je znan z Gornjih njiv (Šavel/Kerman 2008, 29, G650), iz Čikečke vasi (Horvat Šavel 1987, T. 2, 2), iz gomile 15 iz Ratschen-dorfa, kjer je datiran v 2. stoletje (Schober 1994, 44, T. 9, 2), in iz hiše v insuli XLII iz Flavie Solve (Seehauser 2007, 141, T. 21, 121). Dobre analogije so tudi med gradivom z zahodnih ptujskih grobišč, kjer so podobni lonci z okrasom, narejenim z zobatim koleščkom, uvrščeni v tip LG2 in so opredeljeni od flavijskega časa do začetka 2. stoletja (Istenič 1999, 138, sl. 130; 2000, T. 166: 18). Odlomek lonca z lijakastim ustjem (G31) (sl. 10: 10) ima ustrezne primerjave v gradivu z Gornjih njiv (Šavel/Kerman 2008, G41), predvsem pa v keramičnih odlomkih iz opekarskega obrata Ilovica pri Vranskem (Lazar 2006, K178, K215, K397, K490, K491). Odlomke razširjenega ustja posod z zaobljenim, nažlebljenim in ravnim robom (G10, G11, G12, G38) (sl. 10: 11) lahko uvrstimo v skupino visokih bikoničnih posod z ozkim vratom. Veliko podobnih ustij je znanih iz antičnih naselbinskih najdb na Gornjih njivah (Šavel/ Kerman 2008, G206, G208, G506, G842, G844, G934, G936, G1019, G1056, G1107), iz Ilovice pri Vranskem (Lazar 2006, K104) in med keramičnimi najdbami iz hiše v insuli XLII iz Flavie Solve, kjer so datirane predvsem v 2. stoletje (Seehauser 2007, 138, T. 15, 89, 90). Ustrezne analogije najdemo tudi med lončenino iz zgodnjerimske jame iz Frauenberga pri Lipnici na avstrijskem Štajerskem, kjer je ta oblika posodja datirana v Lt D (Heymans 2008, 164-165, T. 2, 23; 7, 25-1) in insule XL v Flavii Solvi na avstrijskem Štajerskem iz zgodnjecesarskega obdobja (Hinker 2006, 50-51, T. 22, 169). Vrči Vrč rdeče barve z ročajem in širokim ustjem (G36) (sl. 10: 12) lahko po obliki in načinu izdelave povežemo s staroselsko poznolaten-sko lončarsko tradicijo. Za odlomek vrča (G36) ne najdemo analogij, sicer pa so vrči s širokim ustjem na emonskih nekropolah v rabi le v 1. stoletju (Plesničar Gec 1977, 34). Med vrče uvrščamo tudi odlomek razširjenega ustja vrča (G35). Primerjamo ga lahko z vrčem tipa VE 15.5 iz groba 621 z zahodnih ptujskih grobišč, ki ima podobno oblikovano ustje in je opredeljen v flavijsko-t rajanski čas (Istenič 1999, 125, sl. 108: VE 12.5; 2000, T. 136: 6). Okras na lončenini Ostenja so okrašena z odtisi zobatega koleščka (G6, G44, G55) (sl. 10: 13a), z metličenjem (G17, G21) ali s kombinacijo vodoravnih, navpičnih in poševnih žlebljenih črt (G4, G18, G24, G27, G47, G61) (sl. 10: 13b). Ta način okraševanja posod je zelo pogost na lončenini domače izdelave, katere proizvodnja je bila pod vplivom staroselskega (latenskega) lončarstva (Pahič 1960-61, 110; Šavel/ Kerman 2008, 29). Ročaji Ohranjena sta tudi dva odlomka trakastih ročajev (G48, G49) (sl. 10: 14), ki sta pripadala vrčem. Med ostalimi odlomki iz naselbinskih struktur so najpogostejša ostenja (G6, G17, G18, G47, G61) in dna, ki večinoma pripadajo loncem (G7, G19-21, G50-54, G57, G58, G62, G63). Sigilatnega posodja naselbinsko gradivo ne pozna, znan je slabo ohranjen težko določljiv kos ene od sigilatnih posod (G56). V gradivu iz odpadne jame SE 16 sta bila odkrita še večji kos žr-melj in odlomek opeke z odtisom navpičnih kanelur (G46). Sklep Skromno keramično gradivo iz antičnih objektov z najdišča Grofovsko 2 sodi okvirno v 1. in 2. stoletje. Med keramiko prevladujejo lončenina, trinožniki in pokrovi, ki so po načinu izdelave in okraševanju domače izdelave. Številne analogije zanje najdemo v gradivu z gomilnih grobišč v Prekmurju (Pahič 1960-61, 88-115; 1972, 181-202; Horvat Šavel 1978b, 4-15; 1987, 307-318; Šavel 1990, 7-17; Guštin 2004, 71-78) in naselbin (Mikl 1958-59, 173-184; Horvat Šavel 1978a, 290-299; Kerman 2008, 279-290) ter na raznih antičnih najdiščih v Sloveniji in tujini (Schober 1994, 31-79; Krekovič 1998; Istenič 1999; Lazar 2006; Krajšek/Stergar 2008, 245-277). Skromna antična poselitev, ki zajema južni del najdišča, je strnjena okrog antičnega bivalnega objekta (hiše) SE 6. Plitvo vkopana hiša pravokotne oblike z zaobljenimi vogali in stojkami ob stranicah sten SE 14, SE 20, SE 12 z dvokapno streho kaže na staroselsko keltsko tradicijo gradnje hiš (Kerman 2003b, 162; Guštin/ Tiefengraber 2001, 112; Horvath 1987, 59-80; Szonyi 1996, 250252). Hišo bi lahko opredelili kot manjšo rimskodobno kmetijo s pripadajočim kuriščem SE 8 in osrednjo odpadno jamo SE 16. 10 Tipološka tabela keramičnih najdb iz antičnega obdobja. 1 Sklede z zadebeljenim robom ustja i2 G40 \---1 7 2 Konične sklede z izvihanim zadebeljenim ustjem ~7 3 Krožniki - pladnji G42 -j 4 Trinožniki s cilindrično oblikovano skodelo in ravnim ustjem G14 G32 \ I 7 \"T7 5a Pokrovi z globokim utorom na robu ustja 5b Pokrovi z enostavno zaključenim robom AD 1950*" denotes the influence of bomb 14C. "Please note that the o13C includes the fractionation occurring in the sample preparation as well as in the AMS measurement and therefore cannot be compared to a mass-spectrometer measurement. Arheobotanični pregled najdišča Mitja Kaligarič, Igor Paušič Uvod Pregledali in prešteli smo semena, plodove in druge razpoznavne dele rastlin, po katerih smo lahko določili vrsto ali rod. Ma-kroostankov in lesa nismo določali. Prevladujejo semena plevelov in ruderalnih rastlin. Precej je tudi trav, redka so semena travniških ali gozdnih vrst. V več vzorcih so tudi semena/plodovi vinske trte. Verjetno so manjša ali manj značilna semena ostala nesortirana, seveda pa je možno, da niso bila prisotna v vzorcih. Ker gre za človekova bivališča, je seveda logično, da najdena semena izvirajo iz bližine bivališč, ki so bila bodisi ogolela rudera-lizirana rastišča ali pa tudi kmetijske kulture, čeprav semen samih kultur (razen semena ajde, prosa in vinske trte) nismo našli v vzorcih. Morda je za koga sporna prisotnost ajde, vendar Castel- letti et al. (2001) navajajo, da se je ajda v severni Italiji pojavljala že v neolitiku, čeprav večina avtorjev opisuje ostanke od zgodnjega srednjega veka naprej. V tabeli so predstavljeni podatki o vzorčenju in določeni takso-ni rastlin v vzorcih, katerim je v oklepaju pripisano tudi število semen. Diskusija Po pregledu semen, plodov in njihovih ostankov smo določili 30 različnih rodov, v katere so uvrščene predvsem travniške vrste, vrste mokrišč in vrste kulturnih rastlin. Vzorci oz. taksoni, ki smo jih določili, kažejo na prehodno kmetijsko krajino. Od posevkov, kulturnih rastlin, smo potrdili prisotnost vrst Vitis vinifera, Panicum miliaceum in Brassica sp. Te tri vrste nam povedo, da je šlo za elemente kulturne krajine. Potrdili smo prisotnost plevelov, kakršni so Anagalis arvensis, Agro-stema githago, Setaria viridis, Papaversp., Aphanes arvensis itd., od katerih sta zaradi spremenjene tehnologije kmetijstva redki dve vrsti:Aphanes arvensis in Agrostema githago. Dobro zastopane se travniške vrste Ranunculus sp., Veronica hederi- folia, Scleranthus annuus, Agrostis tenuis, Sinapissp. Da pa ni 1 http://asis.scri.ac.uk/, http://predmet.arh.uni-lj.si, www.fmnh.helsinki. „ „ fi/english/botany/afe/, www.dees.dri.edu/Facilities/archaeobotany.htm, sl° le za mozaik njiv in travniških površin, nam dokazujejo vr- www.statsoft.com. ste, ki preferirajo vlažna rastišča (močvirne travnike, poplav- 15 Rezultati vzorčenja SE 3/4 Equisetum sp. (3), Polygonum persicaria (3), Chenopodium album (168) SE 5/6 Equisetum sp. (2), Polygonum hydropiper (2), Polygonum persicaria (5), Settaria pumila (6), Chenopodium album (89) SE 7/8 Polygonum persicaria (11), Agrostis sp. (1), Chenopodium album (104) SE 11/12 Chenopodium album (48), Polygonum persicaria (5), Settaria viridis (1) SE 13/14 Chenopodium album (9), Polygonum persicaria (3), ostanki semen SE 15/16 Chenopodium album (26), Settaria pumila (1), Polygonum persicaria (1), Anagalis arvensis (1) SE 17/18 Equisetum sp. (2), seme nedoločeno (4), Settaria pumila (2), Chenopodium album (51), Chenopodium polyspermum (23), Sambucus sp. (31) SE 21/22 Polygonum persicaria (13), Chenopodium album (58), Chenopodium polyspermum (18), Agrostis tenuis (5), Settaria pumila (1) SE 23/24 Polygonum aviculare (1), Polygonum persicaria (1), Chenopodium album (7), seme nedoločeno (1) SE 25/26 Chenopodium album (24), Agrostis sp. (3), Settaria pumila (2), Polygonum persicaria (1) SE 27/28 Aphanes arvensis (1), Polygonum persicaria (16), Agrostis tenuis (2), Settaria pumila (3), Chenopodium album (70) SE 29/30 Vitis vinifera (1), Polygonum persicaria (6), seme nedoločeno (4), Chenopodium album (73), Amaranthus lividus (1) SE 33/34 Settaria pumila (2), Polygonum persicaria (13), Polygonum hydropiper (2), Fallopia convolvulus (1), Chenopodium album (72), Chenopodium polyspermum (5) SE 35/36 Chenopodium album (16), Polygonum persicaria (2), ostanki semen SE 37/38 Chenopodium album (86), Chenopodium polyspermum (5), Polygonum persicaria (1) SE 39/40 Chenopodium album (28), Polygonum lapathifolium (1), Polygonum persicaria (4) SE 43/44 Chenopodium album (4), Chenopodium polyspermum (1), Apiaceae (1) SE 45/46 Equisetum (11), Polygonum persicaria (2), Settaria pumila (1), Chenopodium album (4) SE 51/52 Polygonum hydropiper (2), Polygonum lapathifolium (1), Polygonum persicaria (1), Luzula sp. (6), chenopodium album (11), ostanki semen SE 55/56 Papaver sp. (1), Chenopodium polyspermum (1), Polygonum persicaria (1) SE 57/58 Settaria pumila (2), Settaria viridis (1), Capsella bursa-pastoris (2), Polygonum sp. (1), Chenopodium album (17) SE 59/60 Settaria pumila (10), Polygonum persicaria (2), Chenopodium album (2), Chenopodium polyspermum (2) SE 61/62 Polygonum persicaria (15), Chenopodium polyspermum (4), Settaria pumila (2), Luzula sp. (1) SE 63/64 Vitis vinifera (1), Equisetum sp. (2), polygonum persicaria (33), settaria pumila (63), Chenopodium album (56), Chenopodium polyspermum (46) SE 65/66 Setaria pumila (3), Polygonum persicaria (1), Amaranthussp. (1) Metode Semena smo določali po različnih literarnih virih, od domačih po Bakanu (2006) in Martinčiču et al. (1999). Uporabljali smo tudi najnovejši atlas semen Srednje Evrope (Bojnanski/Fargaso-va 2007). Veliko koristnih podatkov je v delu Zohary/Hopf (2000). Metodološko nam je pomagal članek Ernst/Jacomet (2006) o posušenih rastlinskih ostankih v starih zgradbah. Pomagali smo si tudi z zbirko M. Culiberg na ZRC SAZU. Za to in za njeno pomoč se iskreno zahvaljujemo. Uporabili smo tudi nekaj internetnih virov1. Nomenklatura imen: Mala flora Slovenije (Marinčič et al. 1999). ne loge ter bregove rek in potokov). Dobro zastopana je družina Polygonaceae, katere taksoni oz. rodovi preferirajo vlažne, obvodne habitate. Na vlažnih območjih uspevajo različne vrste iz rodu Polygonum, Fallopia, Luzula, Fumaria (tudi gozdna vrsta), Stellaria sp., Silene in rod Equisetum. Rod Sambucusse pojavlja v gozdovih, gozdnih robovih in mejicah. Nekaterih danes zelo pogostih neofitov (Erigeron, Solidago) pa v vzorcih nismo zasledili. Po pregledu rastlinskih ostankov smo torej dokazali prisotnost predvsem arheofitov ter ostalih travniških in drugih vrst kmetijske krajine. Manjkajo neofiti, vrste, ki so naselile obravnavano območje s pomočjo človeka šele kasneje in zato v vzorcih niso zastopane. Lahko sklepamo, da je sestava vrst po njihovem ekološkem spektru izredno pestra, saj nakazujejo zelo različne habitate, ki so gradili takratno pokrajino. Ker gre za nižino, je gotovo, da so bila mokrišča povsod, kjer so naravne danosti to omogočala, tudi v bližini človekovih bivališč, prav tako pa nam plevelne vrste nakazujejo kmetijsko rabo tal, ne glede na to, da ostankov kulturnih rastlin ni veliko. Travniške rastline pa nam nakazujejo odprte površine, ki jih je človek izkrčil (naravna potencialna vegetacija je gozdnata) sebi v prid, bodisi zaradi lastne varnosti, najverjetneje pa predvsem zaradi gojenja domačih živali. Sklep Najdišče Grofovsko 2 zaznamujejo predvsem skromni naselbinski ostanki antične poselitve, ki je strnjena na južnem delu izko-pišča. Osrednji del poselitve predstavlja plitvo v prodnato geološko osnovo vkopana preprosta hiša SE 6 pravokotnega tlorisa (velika 2,60 m x 2,10 m) z zaobljenimi vogali. Stojke, ki so vkopane na zunanji strani zahodne SE 14, SE 20 in vzhodne stene SE 12, so ostanki nosilnih in podpornih stebrov dvokapne strešne konstrukcije na objektu, ki kaže na staroselsko keltsko tradicijo gradnje hiš. Plitvo polnilo je vsebovalo drobce oglja, lepa in odlomke antične keramike (G8-20). Vzhodno od hiše smo odkrili manjše kurišče SE 8, okrog katerega je bilo vkopanih več jam. Največja in materialno najbogatejša odpadna jama SE 16 je bila vkopana v peščeno prodnato geološko plast severno od bivanjskega objekta (hiše) SE 6. Polnilo globoke in okrogle odpadne jame je bilo zapolnjeno z veliko količino odlomkov keramičnih posod in deli žrmelj ter lepa (G26-54). Hišo lahko opredelimo kot manjšo rim-skodobno kmetijo s pripadajočim kuriščem SE 8 in osrednjo odpadno jamo SE 16. Med fragmentarno ohranjeno keramiko prevladujejo lončenina, trinožniki in pokrovi, ki po načinu izdelave in okraševanju domače izdelave sodi okvirno v čas 1. in 2. stoletja. Številne analogije zanje najdemo v gradivu iz gomilnih grobišč in naselbin v Prekmurju in na raznih drugih najdiščih v Sloveniji. Majhna antična kmetija na Grofovskem 2 sodi v sklop goste in razpršene antične poselitve prostora južno od Murske Sobote v smeri Kroga in Rakičana v času med 1. in 3. stoletjem. Slovansko poselitev predstavlja zemljanka SE 64 podolgovate ovalne oblike (velika 3 m x 2,20 m; 6,6 m ). Po Šalkovskem sodi v tip 3, to so ovalne zemljanke in zemljanke nepravilnih oblik, ki so značilne za najstarejšo zgodnjeslovansko naselitveno fazo v času od druge polovice 6. stol. in v 7. stol. na področju Poljske, Slovaške in v Nemčiji. V 7. in 8. stoletju se ta oblika bivališča razširi še na druga območja. V polnilu zemljanke so bili ob fragmentih lončenine najdeni odlomki pražilnika (G80). To je nizka posoda večjih dimenzij, ki ima pravokotno obliko in zaobljene vogale, višina roba znaša od 5 do 10 cm. Pogosto so najdeni v gospodarskih in bivalnih objektih pri vzhodnih Slovanih med 6. in 9./10. stol. Glede na obliko in velikost so jih uporabljali za sušenje poljskih pridelkov (žitaric, semen) za poznejše trajnejše skladiščenje in za peko. Lončenina je okrašena z valovnico, ki je izvedena v kombinaciji z vodoravnimi linijami (G67-69). Znan je tudi okras navpičnih vtisnjenih črtic - žlebičev na steni posode (G70). Keramično gradivo iz Grofovskega 2 lahko na osnovi sorodnih oblik in okraševanja posodja s prekmurskih najdišč (Nova tabla, Kotare-Baza, Pod Kotom-cesta, Grofovsko) in najdišč iz tujine ter rezultatov 14C (sl. 14) okvirno postavimo v čas konca 7. in v 8. stoletje. Hiše, ki jo sestavljajo skupina stojk SE 44, SE46, SE 48, SE 52, SE 54, SE 58a, SE 68, jarka SE 54, SE 58 in nekaj jam SE 62, SE 66 ter kurišče SE 60 z zahodnega in severnega dela izkopišča, zaradi pomanjkanja materialnih dokazov ni mogoče natančno kronološko opredeliti. Literatura BAKAN, B. 2006, Slikovni pregled ERDELYI, I. in E. SZIMONOVA 1987, Au- -. 2003, Grobišče iz starejše žele- -. 2003b, Kotare pri Murski Soboti. višjih rastlin Prekmurj: prispe- sgrabungen in der Gemarkung zne dobe. - V: D. Prešeren (ur.), - V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vek k poznavanju flore Prek- von Vasarosnameny-Gerge- Zemlja pod vašimi nogami. Ar- vašimi nogami. Arheologija na murja. - Lendava. lyiugornya. - Acta Archaeolo- heologija na avtocestah Slove- avtocestah Slovenije. Vodnik po BLAMEY, M. in C. GREY WILSON 1989, gica Academiae Scientiarium nije. Vodnik po najdiščih, Lju- najdiščih, Ljubljana, 160-162. The illustrated flora of Britain Hungaricae 39/3-4, Budapest, bljana, 55-59. -. 2003c, Pod Kotom-sever. - V: D. and Northern Europe. - London. 287-312. HEYMANS, H. 2008, Fruhromerzeitli- Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi BOJNANSKY, V. in A. FARAGASOVA ERNST, M. in S. JACOMET 2006, The che Gruben auf dem Frauenberg nogami. Arheologija na avtoce- 2007, Atlas of Seeds and Fruits of value of the archaeobotani- bei Leibnitz. - Schild von Steier stah Slovenije. Vodnik po najdi- Central and East-European Flo- cal analysis of desiccated plant 21, 143-193. ščih, Ljubljana, 213-215. ra. The Carpathian Mountains remains from old buildings: HINKER, C. 2006, Flavia Solva vor der -. 2003d, Grofovsko 2. - V: D. Pre- Region. - Dodrecht. methodological aspects and Stadtrechtsverleihung. Befunde šeren (ur.), Zemlja pod vašimi BRUKNER, O. 1981, Rimska keramika interpretation of crop weed as- und Funde aus insula XL. - Schild nogami. Arheologija na avtoce- ujugoslavenskom delu provin- semblages. - Vegetation History von Steier Beiheft 3. - Graz. stah Slovenije. Vodnik po najdi- cije Dolnje Panonije. - Disser- and Archeobotany 15.1, 45-56. HORVATH, L. 1987, Kesovaskori haz- ščih, Ljubljana, 146-147. tationes et monographiae 24, FUSEK, G. 1991, Včasnoslovan- es telepulestfpusok Del-Zalaban -. 2005, Staroslovanska jama z Beograd. ske sfdlisko v Nitre na Mikovom (Spateisenzeitliche Haus- und najdišča Grofovsko 2 pri Mur- BUDINSKY KRIČKA, V. 1990, Novyje dvore. - Slovenska archeologia Siedlungstypen auf dem sudli- ski Soboti. - Zbornik soboškega materialy dl a izučenija drev- 39/1-2, Bratislava, 289-330. chen Teil des Komitates Zala). - muzeja 8, 117-135. neslavianskoj keramiki na po- -. 1994, Slovensko vo včasnoslo- Zalai Muzeum 1, Zalaeegerszeg, -. 2008, Rakičanske Muzge - nova selenijach Vostočnoj Slovakii. vanskom obdobL - Archaeolo- 59-80. rimska vila v Prekmurju. - Arhe- - Slovenska archeologia 38/1, gica Slovaca Monographiae Stu- HORVAT ŠAVEL, I. 1978a, Antično na- ološki vestnik 59, 279-290. Bratislava, 89-146. dia 3, Nitra. selje v Ivancih. - Arheološki ve- -. 2011, Kotare-Krogi pri Murski CASTELLETTI, L., E. CASTIGLIONI in -. 2002, Včasnoslovanske nalezy z stnik 29, 290-299. Soboti. - AAS 21, Ljubljana. M. ROTTOLI 2001, L'agricoltura Nitry-Šindolky/Slovensko. - V: -. 1978b, Poročilo o izkopavanju KOS, P. 1988, Die Fundmunzen der dell'Italia settentrionale dal Ne- M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani. antičnih gomil v okolici Gančan. romischen Zeit in Slowenien, Teil olitico al Medioevo. - V: O. Failla Ljubljana, 184-188. - Časopis za zgodovino in naro- 2. - Kommission fur Geschichte in G. Forni (ur.), Le piante colti- GUŠTIN, M. 2003, Nova tabla pri Mur- dopisje 49/1, 4-15. des Altertums der Akademie der vate e la loro storia. Dalle origi- ski Soboti. - V: D. Prešeren (ur.), -. 1987, Zaščitno izkopavanje go- Wissenschaften und der Litera- ni al transgenico in Lombardia Zemlja pod vašimi nogami. Ar- mil v Čikečki vasi. - Časopis za tur, Mainz. nel centenario della riscoperta heologija na avtocestah Slove- zgodovino in narodopisje 23/2, KREKOVIČ, E. 1998, Romische Kera- della genetica di Mendel, Mila- nije. Vodnik po najdiščih, Lju- 307-318. mik ausGerulata. - Studia ar- no, 33-84. bljana, 199-200. ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna chaeologica et mediaevalia 4, CIGLENEČKI, S. in M. STRMČNIK GULIČ -. 2004, Steklene posode z Nove grobišča. Grobne celote iz De- Bratislava. 2002, Sledovi zgodnje slovanske table pri Murski Soboti. - V: I. želnega muzeja Joanneuma v KRAJŠEK, J. in P. STERGAR 2008, Ke- poselitve južno od Maribora. - Lazar (ur.), Drobci antičnega Gradcu I. - Katalogi in mono- ramika s svetiščnega območja v V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slova- stekla. Annales Mediterranea, grafije 32, Ljubljana. Podkraju pri Hrastniku. - Arheo- ni. Ljubljana, 67-75. 71-78. -. 2000, Poetovio, zahodna gro- loški vestnik 59, 245-277. DJURIČ, B. 1999, Zbirna cesta Murska GUŠTIN, M. in G. TIEFENGABER 2001, bišča. Grobne celote iz Deželne- LAZAR, I. 2006, Ilovica pri Vranskem. Sobota. Poročilo o rezultatih ek- Prazgodovinske najdbe z avto- ga muzeja Joanneuma v Gradcu - AAS 1, Ljubljana. stenzivnega arheološkega pre- cestnega odseka Murska Sobo- II. - Katalogi in monografije 32, MACHAČEK, J. 2001, K absolutnf a gleda. - Ljubljana (neobjavljeno ta-Nova Tabla. - Arheološki ve- Ljubljana. relativrn chronologii kerami- poročilo). stnik 52, 107-116. KERMAN, B. 2002, Neznano Prek- ky stredodunajske kulturm tr- -. 2002, Oblike in kronologija zgo- murje. Zapisi preteklosti krajine dicije na jižm Morave. - Sbormk dnjesrednjeveške lončenine na izzraka. - Murska Sobota. praa Filozofickefakulty Brnen- Novi tabli pri Murski Soboti. - V: -. 2003a, Poznosrednjeveške seki- ske univerzity, Rada archelo- M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani, re iz Prekmurja. - Zbornik sobo- gicko-klasicka M 5 (2000), Brno, Ljubljana, 46-62. škega muzeja 7, 7-14. 25-55. Arheologija na avtocestah Slovenije Grofovsko 2 pri Murski Soboti 56 MARINČIČ, A. et al. 1999, Mala flo- SCHOBER, F. J. 1994, Zur Forschun- -. 2003a, Za Raščico. - V: D. Pre- StatSoft, STATISTICA (Data Analysis ra Slovenije. Ključ za dolo- gsgeschichte des Graberfeldes šeren (ur.), Zemlja pod vašimi Software System) (2001), version čanje praprotnic in semenk. Ratschendorf. - V: W. Artner et nogami. Arheologija na avto- 6, dostopno na www.statsoft. - Ljubljana. al., Ratschendorf: Funde aus cestah Slovenije. Vodnik po naj- com (23.5.2008). MIKL, I. 1958-59, Poročilo o sondira- dem Gemeindegebiet und Gra- diščih, Ljubljana, 274-275. www.dees.dri.edu/Facilities/a rcha- nju v Dolgi vasi pri Lendavi. - Ar- bungen in norisch-pannoni- -. 2003b, Bakrenodobno žarno eobotany.htm (22.5. 2008). heološki vestnik 9-10, 173-184. schen Hugelgraberfeld »Hugel- grobišče. - V: D. Prešeren (ur.), NATEK, K. 1991, Naravne geografske staudach«, Fundberichte aus Zemlja pod vašimi nogami. Ar- značilnosti Prekmurja. - V: I. Ša- Osterreich 33, Wien, 31-35. heologija na avtocestah Slove- vel, Arheološka topografija Slo- SEEHAUSER, H. 2007, Ein Haus der In- nije. Vodnik po najdiščih, Lju- venije; topografsko področje XX sula XLIII von Flavia Solva. Funde bljana, 37-40, 211-212. (Prekmurje), Ljubljana, 9-11. und Befunde aus den Raumen A, -. 2005, Najdišče Za Raščico pri NOVŠAK, M. 2002, Zgodnjesrednje- B, C1 und C2. - Schild vonSteier Krogu - naselbina kulture So- veške najdbe z najdišča Grofo- 20, 109-190. mogyvar-Vinkovci. - Zbornik vsko pri Murski Soboti. - V: M. SZONYI, T. E. 1996, Romerzeitli- soboškega muzeja 8, Murska So- Guštin (ur.), Zgodnji Slovani, che Altansassigensiedlung von bota, 39-82. Ljubljana, 27-32. Menfocsanak (Umgebung von ŠAVEL, I. in B. KERMAN 2008, Gornje -. 2003, Grofovsko pri Murski So- Gyor). - Arheološki vestnik47, njive pri Dolgi vasi I, II. - AAS 6, boti. - V: D. Prešeren (ur.), Ze- 249-256. Ljubljana. mlja pod vašimi nogami. Arhe- STRMČNIKGULIČ, M. 1993, Skrb za iz- ŠKOJEC, J. 2003, Lehmwannenfunde ologija na avtocestah Slovenije. ročilo preteklosti. - V: Ptujski aus Mikulčice. - V: Studien zum Vodnikpo najdiščih, Ljubljana, arheološki zbornik, 481-504, Burgwall von Mikulčice, Band 5, 144-145. Ptuj. 421-496, Brno. PAHIČ, S. 1960-61, Antične gomile v STUIVER, M. in H. A. POLACH 1977, Di- TUŠEK, I. 1996, Arheološka zaščitna Prekmurju. - Arheološki vestnik scussion: Reporting of 14C Data. izkopavanja pri Koštomaju na 11-12, 88-146. - Radiocarbon 19 (3), 355-363. Hajdini. - V: Ptujski zbornik4, -. 1972, Antične gomile pri Vu- STUIVER, M., P.J. REIMER, E. BARD, W. 199-227. čji Gomili. - Časopis za zgodo- E. BECK, G. S. BURR, K. A. HUG- -. 2002, Poznoantična in zgodnje- vino in narodopisje letnik 43, HEN, B. KROMER, F. G. MCCORMAC, srednjeveška lončenina z naj- 181-202. J. V.D. PLICHT in M. SPURK 1998, dišča Pod Kotom-cesta. - V: -. 1978, Najdbe iz rimske ceste INTCAL98 radiocarbon age cali- M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani: Slovenska Bistrica-Pragersko. - bration 0-24,000 BP. - Radio- zgodnjesrednjeveška lončenina Arheološki vestnik 29, 129-289. carbon 40, 1041-1083. na obrobju vzhodnih Alp, Lju- PERKO, D. 1999, Slovenija. Pokrajine SZOKE, B. M. 1992, 7. es 9. szaza- bljana, 36-45. in ljudje. - Ljubljana. di telepulesmaradvanyok Na- -. 2003, Pod Kotom-cesta. - V: D. PAVLOVIČ, D. 2008, Novi izsledki ar- gykanizsan. - Zalai Muzeum 4, Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi heoloških terenskih raziskav na 129-167. nogami. Arheologija na avtoce- Novi tabli pri Murski Soboti. - V: ŠALKOVSKY, P. 2001, Hauser in der stah Slovenije. Vodnik po najdi- M. Guštin (ur.), Srednji vek: ar- fruhmittelalterlichen Slawi- ščih, Ljubljana, 208-210. heološke raziskave med Jadran- schen Welt. - Nitra. ZOHARY, D. in M. HOPF 2000, Dome- skim morjem in Panonsko niži- -. 2007, Problematika pravokutnih stication of plants in the Old no, Ljubljana, 49-52. i elipsoidnih zemunica kod sla- World. - New York. PLESNIČAR GEC, L. 1977, Keramika vena. - Prilozi Instituta za arhe- emonskih nekropol. - Disser- ologiju u Zagrebu 24, 301-307. Spletni viri tationes et monographiae 20, ŠAVEL, I. 1990, Antična gomilna gro- Beograd. bišča v okolici Strehovec. - Zbor- Atlas florae Europaeae, dostopno na PLETERSKI, A. 2010, Zgodnjesrednje- nik soboškega muzeja 1, 7-17. www.fmnh.helsinki.fi/english/ veška naselbina na blejski Pri- -. 1991, Arheološka topografija bota ny/afe/ (25.5.2008). stavi. - Opera Instituti Archaeo- Slovenije: topografsko področje Fakulteta za arhitekturo, dostopno logici Sloveniae 19, Ljubljana. XX(Prekmurje). - Ljubljana. na http://predmet.arh.uni-lj.si RUTTKAY, M. 2003, Mittelaterliche Si- -. 2002, Zgodnjesrednjeveški (29.05.2008). edlung und Graberfeld in Bajč- objekt z najdišča Pod Kotom- Scottish Crop Research Institute, Medzi kanalami (Vorbericht). jug pri Krogu. - V: M. Guštin ASIS (Arable Seed Identificati- - Slovenska archeologia 50/2, (ur.), Zgodnji Slovani, Ljubljana, on System) (2005-2008), dosto- Bratislava, 245-316. 11-16. pno na http://asis.scri.ac.uk/, (30.5.2008). Arheologija na avtocestah Slovenije jrofovsko 2 pri Murski Soboti 57 Indeks stratigrafskih enot antika slovansko obdobje neopredeljene strukture SE 1 21 SE 64 26 SE 44 27 SE 2 21 SE 46 27 SE 4 23 SE 48 27 SE 6 21 SE 50 29 SE 8 23 SE 52 27 SE 10 23 SE 54 28 SE 12 21 SE 58 28 SE 14 22 SE 58a 27 SE 16 22 SE 60 29 SE 18 23 SE 62 29 SE 20 22 SE 66 29 SE 22 24 SE 68 27 SE 24 24 SE 26 24 SE 28 24 SE 30 24 SE 32 25 SE 34 25 SE 36 25 SE 38 25 SE 40 25 SE 56 25