18. maj 1992 / št. 7 / cena 70 SLT MEIANIE GRIFFITH - MX=T> Uvodnik 3 Študijkot delovna doba 4 Intervju: Teodor Geršak 6 Slovenska diplomacija 8 Balkansko rodoljubje 10 Neonacisti 14 Študentje naložba 16 Obdavčeni hono- rarci, združitese! 18 Anketa: novi šolski minister 20 Študentski kult. dnevi 26 AIDS - pogovor z okuženim 29 Film 33 GaryGray 34 Rec-recin Druga godba 36 Knjige, knjige... 38 Expo 92 40 Verske skupnosti 42 Zlodejeva lepota 44 Psihotest 46 Enigmatika VSE SE VRACA, KDO BO PLAČAL? Slovenska politična šlamastika se vleče kot žvečilni gumi najslabše vrste in kljub novi vladi ji ni videti konca. Skupščinska licitiranja v slogu bolšjega trga parajo živce nestrpnim volilcem, politiki pa si vztrajno kažejo jezike in igrajo nikoli končano igrico »med dvema ognjema«. Vsi smo jih že spregledali in čas bi bil, da bi se tudi sami zazrli v zrcalo. Če že niso krivi za to, da dežuje, prav gotovo nimajo zaslug za sončno vreme. Študentje, ki se pripravljajo na izpite, še vedno lahko jedo ceneje, na Kersnikovi 4 pa je v zadnjih tednih taka gneča, da česa podobnega niso pričakovali niti največji optimisti. Študirajoča se mladina je tako redka populacija, ki je poleg iger dobila še kmha. V omejenih količinah, vendar po izjemno vzpod-budnih, to je privlačno nizkih cenah. Prave študentske igre, ki s skupščinskimi nimajo nič skupnega, pa se bodo začele v petek. Študentski kulturni dnevi bodo najverjetneje najbolj odmeven projekt, ki se ga je v letošnjem letu lotila Študentska or-ganizacija. Program je res pester (ogledate si ga lahko v pričujoči številki), tako da naj geslo »za vsakogar nejkaj« tokrat ne izzveni zgolj kot fraza. Sicer pa bomo o študentskem kulturnem dogajan-ju med 22. in 28. majem precej več napisali v naslednji številki. Ne smemo spregledati še enega pomembnega dogodka. Tribuna se vrača, kar pomeni, da nas odslej lahko spet najdete v drugem nadstropju na Kersnikovi 4. Trimesečna preselitvena doba se je torej iztekla in upajmo, da je s tem odisejada našega časopisa končana. Če pa se bo uresničila še obljuba, da bomo končno dobili tehnično opremo, ki omogoča normalno delo, vam lahko zagotovimo, da bo tudi podoba revije drugačna, bolj domiselna, skratka privlačnejša. Vse se torej spreminja, upajmo, da res na bolje, saj je konec koncev prav upanje tisto, kar človeku nazadnje ostane. In bojim se, da smo res že blizu konca, čeprav resnica še vedno ni zmagala. Morda pa se od nje celo čedalje bolj oddaljujemo. Kaj bi na to porekli na Šubičevi 4? Simon Bizjak TRIBUNA je glasilo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. • Tisk tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. • Naslov uredništva: Kersnikova 4,61000 Ljubljana, tel.: (061)319498; telefax: (061)319-448. Vuredništvudežuramo med 10. in 12. uro. • V.d. gla vnega urednika: Samo Amon. • V.d. odgovornega urednika: Simon Bizjak. • Lektorica: Julija Klančišar. • Cena: 70 SLT.. #Tribuna šteje med proizvode iz 13.točke tarifne številke 3, za ketere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% • Naslednja številka izide 1 .junija 1992 V uredništvu Tribune ali pri Tribuninih kolporterjih na fakultetah lahko študentje z indeksom kupijo Tribuno po ceni 35 SLT. VOJAŠNICE V VIPAVI NE BOI_________________ Vipavski študentje smo ogorčeni nad neobjektivnim prikazovanjem problema obnavljanja vipavske vojašnice v Tedniku TV Slovenija dne 30.4.1992. Protestiramo proti zavajanju javnosti, poniževanju vipavskih deklet in fantov ter nizki ravni poročanja novinarja Esada Babačiča, ki je v svojem prispevku globoko užalil ponos Vipavcev. Generalu Slaparju sporočamo, da smo občudovali in visoko cenili njegovo pokončno držo v junijski vojni, zato smo toliko bolj osupli ob njegovi izjavi za Tednik. Sprašujemo se, ali je bila tudi njegova iz-java zmanipulirana, kot so bile izjave krajanov, ki so se izjasnili proti vojašnici v Vipavi. Novinar Esad Babačič naj si ogleda prispevek, ki ga je o tem problemu pripravi! Ijubljanski A KANAL, ki pa ga žal ne morejo sprejemati vsi Slovenci. V omenjenem prispevku je prvič korektno prikazano, o čem smo Vipavci odločali na referendumu. Naj še enkrat navedemo vzroke, ki so nas silili v referendum: - ignorantski odnos občine Ajdovščina do KS Vipava, saj so bili vsi sklepi o usodi vojašnice v Vipavi sprejeti brez vednosti krajanov Vipave; - krajani Vipave smo podpisali peticijo o Vipavi brez vojske; - SGP Primoerje Ajdovščina nima grad-benega dovoljena za opravljanje prenovit-venih del na objektih vojašnice v Vipavi. Ali g. Bogataj lahko razloži svojo izjavo, ki jo je dal predstavnikom KS Vipave, da je Ministrstvu za obrambo vseeno, ali je vojašnica v Vipavi ali v Ajdovščini. Istočasno pa je že obstajala pogodba o »črnigradnji« med Ministrstvomzaobram-bo in SGP Primorje \z Ajdovščine. Odgovorne sprašujemo, zakaj se za nas-tanitev enot TO ne uporabijo objekti NOVE vojašnice Pale pri Ajdovščini, v kateri bi lahko 450 vojakov lagodno opravljalo svoje naloge? Obnova vojašnice v Vipavi, ki lahko sprejme do 1000 vojakov, zahteva velika sredstva republiškega proračuna, ki bi lahko bilavtej težki gospodarski situaciji smotrneje uporabljena. Ali naj bi bilo torej v Vipavi res samo 450 vojakov? Mnogim se je zdel izid referenduma neprepričljiv (50,4 % proti 16,7 % za). Približno 33 % krajanov pa se ref erenduma sploh ni udeležilo, med njimi je precejšnje število starešin okupatorske vojske in njihovih družin, ki so Vipavo zapustili skupaj z odhajajočo vojsko, vendar pa se še vedno (!?) vodijo v volilnem imeniku kot državljani Republike Slovenije. Neprisotnost pa je pornenila glas ZA vojašnico (!?). Dan j pred referendumom je vvsako vipavsuo hišo poleg uradnega vabila KS Vipava, pOpel tudi letakobčine AjdovšČina in Ministrstva za obrambo, ki je pozival, naj glasujemo za vojsko v Vipavi (dobri stari časi). Referendum je uspel, torej imamo legalno pravico, da svoje cilje uresničimo, zato VOJAŠNICE V VIPAVI NE BO!. ^ Vipavski študentje (40 podpisov) Božidar Premrl -Capuder št. 2__________ Božidar Premrl je drugi človek nekdanjega kulturnega ministra dr. Andreja Capudra. In v tej vlogi bo ostai, če se novi minister za kuituro ne bo spomnil, da bi ga bilo treba zamenjati. Naziv Premrbve funkcije je -samostojni svetovalec za založništvo. Pred desetimi leti je prišel na to mesto direktno s policije. Še prej je delal v Službi državne vamosti. Je goreč komunist, cenzor in špijon. Takoj, ko je Capuder prevzel najodgovor-nejšofunkcijo na kulturnem področju, sem ga opozoril, naj se pa \z Premrla, sicer bi utegnil zaradi njega izgubiti glavo. Glave sicer ni izgubil, ostal pa je brez vsega drugega. Sedaj bo Capuder našel mesto v kaki samostanski knjižnici, medtem ko bo Premrl še naprej uradoval v drugem nadstropju na Cankarjevi 5. Pa čeprav se na svoje delo prav nič ne spozna. Založništvo mu je španska vas, od slovenskih pisateljev pa jih zna našteti približno deset. Premri je bil deset let tisti, ki je odločal o subvencioniranju knjig iz držav-nega proračuna. V tem času so se pojavile mnoge knjige, ki bi jih ne bilo treba, medtem ko so mnogi kvalitetni rokopisi ostali v predaiu. Spoznali smo pisce, ki jih bo literar-na kritika že čez nekaj let pozabila, hkrati pa so bili zapostavljeni drugi, ki jih bomo odkrili šele zdaj. Seveda, če bo Premrl šel. Zaradi Božidarja Premrla (in ne Capudra) sem lani protestiral. Čeprav imam rokopise najuglednejših slovenskih pisateljev, programa svoje zabžbe nisem hotel poslati kulturnemu ministrstvu. Program zafožbe Emonica bom poslal osebno gospodu šukljetu. Zato svetujem novemu kulturnemu ministru gospodu Šukljetu, da zamenja Premrla in razmisli o ustanovitvi posebnega resoija za privatno oziroma malo založništvo. Dušan Cunjak, ustanovitelj Emonice in Slov. knjiž. zadruge Arhitektonske ali men-talne bariere: Katere bodo prej odstranjene? Če je res, in mi trdimo, da je res, da mediji ustvarjajo javno mnenje, ne pa, da ga samo posredujejo, se nam na tem mestu postavlja vprašanje; kakšne informacije mediji pos-redujejo in, izpeljano iz tega, kakšno javno mnenje ustvarjajo. S tem uvodom želimo opozoriti na skopo in delno poročanje medijev o protestnem shodu handikepiranih v torek, 5.5.1992. V časopisju smo si »zaslužili« manj prostora kot pijanci, o katerih se v kronikah piše vsak dan. Seveda se vedno najde dovotj škandabv in afer, ob katerih se Ijudje naslajajo in o njih razpravljajo ob kavi. O teh je verjetno bolj zabavno pisati in tudi branje je zagotovijeno. Mnogo je izrečenih besed, ki bi bile lahko namenjene handikepiranim Ijudem vsaj ob takih in podobnih dogodkih. Vendar te kaj bi obremenjevali Ijudi s tovrstnimi problemi, saj kot radi pravimo Slovenci, vsak nosi svoj križ. Ni bib poročanja o spontani ideji naše skupine, ki deluje znotraj Mreže za Metelkovo, da zapremo in oviramo promet ter s tem opozorimo na našo oviranost. Izjema je članek v Mladini, ki duhovito podaja komentar dogajanja. Želeli smo, da bi se Ijudje, ki so bili pri tem ovirani, vsaj zatrenutek počutili kot mi, ki to doživljamo na vsakem koraku. Na podlagi te ideje smo odšli pred skupščino in tam zaprli cesto. Pri tem so nas spremljali člani skupine Ana Monro, ki so z glasbo dajali ritem našim korakom. Ker je prišlo do preusmeritve prometa, smo se odločili, da s pohodom naredimo zmedo še po Dunajski. Pohod smo nadaljevali do glavne pošte, nato do avtobusne postaje ter po Miklošičevi nazaj na Prešemov trg. Pri tej akciji se je pokazal tudi velik prepad med handikepiranimi samimi, saj se nam je pridružila le peščica udeležencev shoda. Ta prepad ni opazen samo na tej ravni, temveč je očiten tudi v pristopu k tej problematiki. Na eni strani si formalna društva prizadevajo doseči enakost z »zdravimi«, na drugi strani pa težijo k ohranjaju privilegijev (razni popus-ti...) in poudarjajo diferenciacijo med samimi handikepiranimi. Od novinarjev smo pričakovali malce bolj poglobfjeno pisanje o naši problematiki in o neodvisnih ter neformalnih oblikah združevanja handikepiranih, opis in kritiko samega dogajanja. V člankih se je tako poudarjala situacija v svetu, ki se vedno že a priori postavlja kot najboljša možna, in potreba po radikalizaciji problema. Namesto nekega mnenja smo dobili že znano staro patetiko, ki apelira na moralno dolžnost in pietizem. Fotografije v Delu in Dnevniku ter prizori v tretjem TV Dnevniku so prikazovali invalide kot neko cebto, kar pa niti slučajno ne drži, poznavalcem razmer, ki vladajo vteh krogih, je to vsekakor jasno. Res je, da se zavzemamo za boljše življenjske pogoje in možnost izbire na vseh področjih. Vendar kot vse marginalne skupine zahtevamo malo več pozomosti medijev in solidamost. P.s. Če kdo misli, da si delamo relamo, mu kar vnaprej povemo, da ima prekleto prav! YOUTH HANDICAPED DEPRIVILEGED Elena Pečarič Klavdija Poropat '»' Emil Bohinc Neubergerjeva 21, Ljubljana Markoštraus STUDJJ KOT DELOVNA DOBA?! Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora in Zbora občin petega marca letos, je študentke in študente končno postavil vsaj delno v enakopraven položaj z vsemi tistimi, ki jim teče delovna doba že od petnajstega ali osemnajstega leta. Po novem zakonu je namreč možen dokup pokoj- ninske dobe za dobo služenja vojaškega roka in študija. Fet let študija in eno leto »služenja cesar- ju« pa ob takojšnjem plačilu stane kar (ali samo) Eno leto študija -1000 DEM O podrobnostih glede tolmačenja novega pokojninskega in invalidskega zavarovanje ter možnosti dokupa pokojninske dobe smo se pozanimali pri pomočniku ministrice za delo, Marku Štrausu: »Dolga leta so bili vsi, ki so po 18 letu starosti nadaljevali šolanje ter odšli na služenje vojaškega roka, v podrejenem in slabSem položaju od tistih, ki tega niso naredili. Zato smo z novim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju poskušali v enakopraven položaj postaviti vse fakultetno izobražene kadre, ki so se zaposlili običajno šele po petindvajsetem letu starosti.« Ob tem, da na Primer moška delovna doba znaša 40 let, je khko nekdo, ki se je zaposlil v osemnajstem letu starosti, odšel v pokoj s 58 leti. To je seveda ideal-na varianta, kajti tisti, ki so se odločili za študij in ga dokaj »hitro« opravili, gredo v pokoj šele s 65 leti (ženske pet let prej). »Sedanji študentje imajo možnost, da se pros-tovoljno zavarujejo. V tem primeru bi morali vsak mesec plačati četrtino povprečnega osebnega dohodka, približno vsaj pet tisoč tolarjev, kar je seveda odvisno tudi od višine denarne vsote, za katero bi se zavarovali,« je dejal Marko štraus. To je seveda le eden od možnih načinov za dokup pokojninske dobe. Vsem tistim, ki so doštudirali že pred uvel-javitvijo novega zakona o pokojninskem in in-validskem zavarovanju, je dovoljeno, da si plačajo zavarovalniške prispevke za nazaj. Obstaja seveda tudi »najhitrejša« kom-binacija za dokup pokoj-ninske dobe: za dve leti in pol študija na višji šoli bi moral študent takoj plačati 2500 nemških mark, za pet let 5000, za šest let (veterina, medicina, teologija) pa bi moral odšteti 6000 nemških mark, za služenje vojaškega roka pa bi moral dodatiše engega nemškega tisočaka. »Seveda je bila oseba, ki se je ujx>kojila po 65. letu starosti, zelo hvaležna stranka za državne in-stitucije, saj je dolgo časa plačeval raznorazne prispevke. Po drugi strani pa je lahko ženska, ki se je upokojila stara 50 let, zelo dolgo prejemala pokoj-nino,« je poudaril Marko Štraus. Po njegovih besedah so obstajali tudi predlogi, da bi država čas študija in služenja vojaškega roka zapisala v pokojninsko dobo brez plačevan-ja. Vendar pa ti predlogi niso bili sprejeti zato, ker je prevladalo načelo, da je pokoj-ninsko zavarovanje kot vsako drugo in se upošteva samo tisti čas, za katerega so bili plačani potrebni prispevki. »Za mlajšo osebo, ki bi že sedaj za šest tisoč nemških mark dokupila pokojninsko dobo, je to vsekakor tvegana poteza. Vse skupaj se lahko kasneje izkaže kot račun brez krčmarja, saj mu nihče ne more zagotoviti, da bo živel do šestdesetega leta starosti. V skupnem seštevku pa je tudi le minimalna denarna razlika med mesečnim plačevan-jem prostovoljne zavarovalnine ali pa takojŠnjim dokupom pokojninske ddbe,« je povedal Marko Štraus. Studentje o tem novem zakonu vedo sorazmeroma malo, tako da kakšnih evforičnih ali žolčnih reakcij na ministrstvu za delo še niso bili deležni. In še to: zakon je že v celoti sprejet, na obrav-navo pred skupščinske poslance pa bo kaj kmalu šel še znesek prispevne stopnje za plačevanje zavarovalnine, ki se določa posebej vsako leto. In kaj pravi zakon? V 214. členu, ki tolmači zakon o dokupu pokojninske dobe, med drugim piše, da se zavarovancu, katerega delo ni več potrebno zaradi nujnih operativnih razlogov ali mu je delovno razmerje prenehalo zaradi prenehanja organizacije, zaradi stečaja or-ganizadje ali zaradi stečaja obratovalnega delodajalca, dovoljuje, da lahko dokupi največ pet let zavarovalne dobe za izpol-nitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine. Seveda pa ima to pravico le, če: je dopolnil 35 let pokojninske dobe (moški) oziroma 30 let (ženska) in je poleg tega dopolnil starost iz četrtega in petega odstav-ka 59. člena tega zakona; je dopolnil starost iz prvega oziroma drugega odstavka 39. člena tega zakona in 15 let pokojninskedobe; je dopolnil starost iz drugega odstavka 40. člena tega zakona in 30 let pokojninske dobe (moški) oziroma 25 let (ženska); je dopolnil 65 let starosti (moški) oziroma 25 let pokoj-ninske dobe (ženska) in 10 let zavarovalne dobe; in je delovni invalid prve, druge ali tretje stopnje in nima zavarovalne dobe, potrebne za pridobitev pravice do in-validske pokojnine. Do pet let zavarovalne dobe pa lahko dokupi tudi zavarovanec, ki je že izpolnil pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine, oziroma uživalec pokojnine, ki je dopolnil starost iz prvega ali drugega odstavka 39. člena tega zakona. Problematiko študentov pa obravnava 216. člena zakona o pokojninskem in in-validskem zavarovanju. V njem piše, da se zavarovancu oziroma uživalcu pokojnine ob pogoju, da plača prispevke za pokoj-ninsko in invalidsko zavarovanje, upošteva v zavarovalno dobo čas zaključnega red-nega šolanja na višji in visoki stopnji in čas služenja vojaškega roka. Krasno, bi si mislil kdo, končno je država poskrbela tudi za Studirajočo mladino. In vendar ob vsem tem močno bode v oči dejstvo,dasev sosednjihdržavah(Avstrija, Italija) študij in služenje vojaŠkega roka zapiše v pokojninsko dobo brez plačevanja. Ob drugačnih pogojih, seveda. In lahko samo upamo, da se do takrat, ko bomo zreli za upokojitev, zakon ne bo že stokrat spremenil, tako da bomo nazadnje za upokojitev morali dokupovati še srednj^olsko in osnovnošolsko izobrazbo... Domen Rant Intervju: mag. Teodor Geršak Nevarnost tretje balkanske vojne?! Mag. Teodor Geržak, nekoč sam poklicni vojak in med drugim vojaiki predsednik v Bonnu, je danes priznani strokovnjak za vojaika vpraianja. Zaradi nekdanjega službovanja v Jugoslo-vanski armadi, znanstev z velikim delom takratnega vojaikega vrha - tudi z generalom Kadijevičem in admiralom Brovetom, ter pridobljenega teoretičnega znanja, so bile njegove analize in napovedi razpada Jugoslavije kljub grozljivemu razpletu neverjetno točne: da sicer ne bo priilo do medetničnega, mednacionalnega in medverskega globalnega spopada, vendar bodo ie sami boji v osrednjem delu nekdanje Jugoslavije iz njihovih domov pregnali od 600.000 do 800.000 Ijudi in da bo temeljni način vojskovanja terorizem. TRIBUNA: Videti je, da se je vojna v Bosni in Hercegovini sprevrgla v pravi kaos. Pa vendar, ali se iz vojaških ope-racij JA in srbskih paravojaških sil še da razbrati kak premišljen načrt? GERŠAK: V tem spopadu se pojem vojna ne uporablja pravilno. Opraviti imamo z navadnim grabežem, gozdnim razboj-ništvom in splošnim kriminalom, kar po-meni, da JA ni sposobna uspešno voditi klasične vojne. Vsi mislijo, da je vsako družbeno nasilje že vojna, kar seveda ne drži. Vojna je tnednarodno ovrednoten pojem in zato zanjo veljajo povsem do-ločena pravila. Dogajanje v BiH je natančen posnetek izraelskega terorja nad Arabci na zasede-nih ozemljih. Cinično rušijo mesta, brez predsodkov ubijajo neoborožene Ijudi in izganjajo cele narode. Zato tudi ne more-mo govoriti o kakršni koli vojski, temveč o uniformiranih kriminalcih, ki jim je edina preokupacija sejanje terorja. JA je že povsem "izgubljena v času in prostoru, pri njenem poveljniškem kadru je prisotno akutno pomanjkanje zgodovinske zavesti, obremenjenost s praznimi miti pa je na- ravnost pošastna. Sadamizacija politike vojaške hunte je tako samo vulgaren spoj ekstremno nacionalnega in vojaškega fun-damentalizma s političnim boljševizmom; na tem temelju je tudi zgrajena ta artnada. Zato se sploh ne moremo čuditi Tanjugo-vemu propagandnemu stroju, ki objavlja celo takšne novice, da Hrvati in Muslima-ni sami rušijo svoja mesta in vasi, ker se želijo mednarodni javnosti prikazati kot napadena stran. Takšna strategija državnega terorizma je seveda veliko pogubnejša od vojne. Turčija je med obema svetovnima vojna-ma pomorila nad poldrugi milijon Armen-cev. Povojni Stalinov državni teror je v gulagih terjal okoli 15 milijonov žrtev, Mao Zedongov pa še vsaj pet milijonov več. Kamboški diktator Pol Pot je prebi-valstvo svoje dežele prepolovil. Phnom Pehn je obdan z množičnimi grobnicami, poznavalci pa trde, da je bilo umorjenih od 600.000 do dva milijona ljudi. Podob-no se je v 60. letih dogajalo v Sudanu, Ruandi, Burundiju, v Nigeriji pa je med leti 1967 in 1970 umrlo nasilne smrti okrog 1,1 milijona prebivalcev. V indij-sko-pakistanski vojni je število ubitih ci-vilistov zrastlo na 1,5 milijona, etiopski cesar Heile Selasie pa je, še preden je moral pobegniti pred revolucijo, dal po-moriti nad 300.000 ljudi. Še danes je državni terorizem močno razširjen po sve-tu, predvsem v Indokini, na Bližnjem Vzhodu in v Afriki. TRIBUNA: Kako so se načrti napadalcev Z razvojem situacije spreminjali? Genea-logija apetitov...? GERŠAK: Celotna projekcija Velike Srbije se razvija skozi nekakšen redukcio-nizem. Najprej so želeli vzpostaviti veii-kosrbsko unitarno Jugoslavijo. Ker jim ni usptlo vojaško zlomiti Slovenije oziroma jim je po razpadu obeh korpusov, raz-meščenih na njenem ozemlju, uspelo zadržati le 15 odstotkov kadra, je sledil umik na meje memorandumske Velike Srbije. Tudi v naslednji stopnji projekta » nš L se je zaradi vzpostavitve vojaškega rav-notežja na Hrvaškem prisilni redukcioni-zem nadaljeval. JA ni uspelo zavzeti Slavonije niti doseči črte Karlobag-Za-dar. Propadli so tudi vsi preboji do obro-bij hrvaških mest, ki ležijo na mejah Kninske Krajine: Karlovca, Gospiča, Otočca, Šibenika in Zadra. Zaradi medna-rodnih pritiskov se je iz spopada izvlekla še Makedonija. Zdajšnje dogajanje v BiH pa lahko ra-zložimo z deklaracijo, ki so jo objavili ob razglasitvi srbske ustave, kjer pač vztra-jajo na naravni pravici srbskega naroda do samoodločbe in odcepitve oziroma, da živi v eni državi. Zato tudi etnično čiščen-je osvojenih ozemelj. Gradi se etnični srbski most med krajinami in Srbijo. Pred dnevi sem dobil celo obvestilo, da okrog Dervente mečejo žive ljudi na grmade. Prebivalstvo se tako v trenutku razbeži in področja se v obsegu petdesetih kilome-trov popolnoma izpraznijo. TRIBUNA: Kako ohraniti BiH celo-vito? Bo na primer Banja Luka še kdaj bosanska? GERŠAK: Srbski projekt vsekakor ne more uspeti, čeprav je BiH danes razpadla na dva ali celo tri avtonom-ne dele. Srbske sile nameravajo osvojiti kar 65 odstotkov ozemlja republike, ne glede na to, da v skup-nem številu prebivalstva Srbi pred-stavljajo le slabo tretjino. Ker naj bi bilo hrvaškega ozemlja, predvsem z zahodno Hercegovino, 25 odstotkov, bi morali Muslimane strpati z na deset odstotkov ozemlja. Dokler bo v BiH ostala vojaška for-macija tipa JA, kakorkoli se že bo imenovala, ne bo miru ne dejanske ozemeljske celovitosti države. Menim, da UNPROFOR pravzaprav ni rešitev, saj je na Hrvaškem le zavaroval obstoječe stan-je. Kar pa danes dosežete z vojaško silo, lahko nekoč tudi legalizirate. Morda bi silam OZN v BiH sicer uspelo vzpostaviti nekakšno krhko premirje in na njihove domove vrniti del muslimanskega prebi-valstva, toda srbske oblasti bi takrat ver-jetno pričele uporabljati strategijo kapilarnega terorizma: delovna mesta in mesta v šolah bi bila rezervirana Ie za Srbe, podobno bi bilo pri podeljevanju naprimer gradbenih pa obrtnih dovol-jenj... Tedaj pustite vse in greste! TRIBUNA: Verjetno je eden od pogojev Za ohranitev celovitosti BiH razoroiitev JA? GERŠAK: Res je, vendar bi lahko JA. razorožili le s trdo vojaško rešitvijo. Turčija kot nova regionalna in musliman-ska sila že resno razmišlja o intervenciji. Ob podpori ostalih muslimanskih držav, ki jih je po razpadu ZSSR že okrog štirideset, pa bi lahko dosegli vsaj širši konsenz o popolni osamitvi Srbije ne samo v OZN, temveč tudi v Gibanju neuvrščenih. Ne smemo pozabiti, da svet danes doživlja muslimansko politično re-nesanso, njena ogrodje pa je ogromen nuislimanski kapital v evropskih in ame-riških koncernih ter bankah. O trdi vojaški rešitvi ozirotna nekakšnem kirurškem rezu razmišlja že tudi lord Car-rington. Potrebna je predvsem zato, da strezni srbsko prebivalstvo. Ankete, ki so sicer prirejene, še vedno kažejo, da dobršen del Srbov tako v Srbiji kot v BiH razmišlja o Veliki Srbiji. Po drugi strani pa je v Teritorialni obrambi BiH že 15 odstotkov vojakov srbske narodnosti. Na bolj mešanih območjih prihaja med »rajo« celo do zelo ganljivih prizorov, ki jih občasno posname tudi televizijska kame-ra: »Šel sem reševat sosedovo ženo in otroke. On je Musliman, jaz Srb!« Drugi pogoje pa je, da bosanski narodi dosledno sprejmejo formulo, da so konsti-tutivni narodi BiH in ne le ostanki zunan-jih kulturnih narodov. Do tedaj nobena mednarodna skupnost ne more vzpostaviti obstojne države. Švicarji danes ne govore, da so ostanki Nemcev, Italijanov..., tem-več se še predobro zavedajo, da so ustva-rili lasten skupni kulturni prostor. Ne smemo pa spregledati nečesa: kljub 700-letni skupni zgodovini je glavni integra-tivni element Švice frank. Če pa bi imeli na primer francosko govoreči Svicarji bi-stveno nižji življenjski standard od Fran-cozov v Franciji, bi se verjetno tudi pojavile separatistične težnje. In še tretji pogoj: bosanski narodi bodo morali še pred koncem vojne sami obračunati s svoiimi ekstrftmisfi TRIBUNA: Toda videtije, ko da se stvari razvijajo prav nasprotno od ieljenega. Sporazume sklepata Karadiič in Boban. GERŠAK: Na hrvaški politični sceni je hercegovski lobi neverjetno močan. Her-cegovci so izredno prodorni in iznajdljivi. Kar nekaj ministrov v hrvaški vladi po rodu izvira iz zahodne Hercegovine. Tudi v tujini imajo veliko uspešnih podjetni-kov, njihov kapital pa je Tudmanu in njegovi stranki omogočil prihod na oblast. Kot kasnejše plačilo za pomoč so Hercegovci zahtevali priključitev zahod-ne Hercegovine matici Hrvaški, ki ji je pred zadnjo vojno že pripadala. Tudman je pod nenehnim pritiskom tega lobija v diaspori; celo na nekem predvolilnem mi-tingu v Kanadi je javno obljubil, da se bo zavzemal za priključitev. To je sicer iz-gubljena iluzija, vendar pa Hrvaški ne moremo odrekati pravice, da s svojim orožjem podpre sonarodnjake v boju s terorizmom JA. TRIBUNA: Vojaška moč JA v BiH kljub zapuščanju njenih vrst in občasnim pora-zom v bojih z bosansko TO ni zanemar-Ijiva. GERŠAK: Armada je le še skupek tero-ristov in kriminalcev, ki pa so za notranje razmere dovolj dobro oboroženi. Srbija se je armadi formalno odpovedala, v BiH, takšna kot je, ne more ostati. Predvsetn je to tragedija za ljudi, ki si doslej še niso umazali rok s krvjo. Zdaj so tako rekoč na milost in nemilost prepuščeni BiH oziroma povečini vidijo rešitev svoje ek-sistence v armadi Karadžičeve republike. TRIBUNArKako pa je s poveljniškim ka-drom JA po množični upokojitvi genera-lov? GERŠAK: Pri upokojitvah gre le za politični manever. General Adiit je dal odpoved dolžnosti, ki je kot državljan BiH ne more opravljati, ni pa bil upoko-jen. Kukanjca so razrešili dolžnosti neob-stoječe armade oziroma armade, ki so se je odrekli in ji torej ne morejo več poveljevati. Ostali generali bodo odšli v pokoj še'e 1. januarja 1993, do konca leta pa bodo ostali na tako imenovanem »razpolaganju«. Mno-ge med njimi bodo verjetno še upo-rabljali v različnih operacijah ali pa nastavili kot poveljujoči kader v bosansko vejo JA. Na površje želijo spraviti nov tip generala - generala, ki nima predsodkov pred uničevan-jem, ki ne bo omahoval v izvajanju še tako zločinskih nalog in ki bo pogajanja in sklepanja premirij upo-rabljal le za zavajanje sovražnika. Generali tipa Mladič in Perišič bi s celotno Jugoslavijo ravnali kot da-nes.na primer z Mostarjem. TRIBUNA: Je pričakovati 3. balkansko vojno, saj bi na vmešavanje Turčije ver-jetno specifično odgovorila Grčija, pa tudi ostale sosede ne bi ostale krilem rok? GERŠAK: Te nevarnosti se še najbolje zavedajo vse srbske sile. Celotna vojna v BiH namreč namerno poteka v nekakšnih valovih. Najprej napad in če ni takojšnjih uspehov, bodisi premirje ali celo ponuje-na enostranska prekinitev ognja. Srbiji je povsem jasno, do katere višine lahko na-točijo vode, ne da bi se prelila čez rob in povzročila poplave ozirotna globalnega konflikta. Takrat bi bilo nemogoče pričakovati, da tudi Muslimani v Sandžaku in Albanci na Kosovu ter v Makedoniji ne bi aktivno posegli v boje, ki bi se že nevarno približali zunanjim mejam nekdanje Jugoslavije. Srbija je Sandžak in Kosovo napolnila predvsem s policijskimi specialci, pa tudi z vojsko. Albanija ne bi dolgo premišljavala ali pomagati svojitn bratom na Kosovu ali ne. Grki, ki so še večji nacionalisti od Srbov in njihovi edini možni zavezniki, so del svoje vojske že premaknili na severno mejo. Tu sta še Bolgarija in Turčija. Vse te vojske že imajo izdelane scenarije po-segov v spor, kar pa seveda ne pomeni, da bodo kdaj tudi uporabljeni. Gregor Preac SLOVENIJA V DIPIJOMATSKIH VODAH V projekt, imenovan »diplomacija«, je Slovenija že vložila precej Časa in denarja, Še veliko več pa ga bo treba v prihodnosti, predvsem v šolanje ustreznih diplomatskih kadrov. Kaksen bo »out- put« vsega vloženega, se bo pokazalo že kmalu, odvisen pa je predvsem oc1 nas samih. Priznanje samostojnosti in neodvisnosti Slove-nije postavlja slovensko zunanjo politiko pred zahtev-no nalogo. Za potrebe vzdrževanja rednih diplomatskih odnosov bo morala slovenska država v kratkem času postaviti na noge okoli 30 diplomatskih predstavništev v vseh pomembnejših državah sveta in zaposliti ustrezno število primernih kadrov. Istočasno bo morala poiskati tudi kopico primernih lokarij v sami Ljubljani za potrebe tujih diplomatskih predstavništev, ki sebodo v kratkem odprla pri nas. Vse to pa je precej drago početje, ki ga bo mlada država le stežka pokrila samo z denar-jem, ki ga proračun namenja za potrebe diplomacije. V novem proraČunu je za potrebe vzpostavitve predstavništev Slovenije v tujini namenjenih 679 milijonov tolarjev, to pa je, kot nam je povedal predsednik skupščinske komisije za mednarodne odnose Matjaž Šinkovec, manj kot je Slovenija vlagala v zvezno blagajno za potrebe jugos-lovanske diplomacije. Vendar pa drugačnega načina financiranja v skupščinski komisiji za sedaj ne vidijo, zato se bo treba znajti s tem, kar jim proračun namenja. Slovenija je doslej odprla le veleposlaništva v Italiji, Avstriji, Angliji, ZRN in Hrvaški. Takoj po priznanju s strani OZN pa jih bodo odprli še v Franciji in ZDA. Že sedaj pa ima Slovenija svojo stalno misijo tako pri ZN kot tudi v Svetu Evrope. V celoti naj bi imela okoli 30 veleposlaništev, s čimer bi po besedah prof. Škrkove s Pravne fakultete priŠla v srednji razred, v isto Jože Smole kategorijo kot Portugalska in Danska, ki imata po svetu 35 veleposlaništev. Pri njihovem odpiranju so po besedah Šin-kovca za Slovenijo prvotnega pomena sosednje države (Avstrija, Italija, Hrvaška in Madžarska), nato predstav-ništva v tako imenovanih velesilah, kot so na primer stalne članice VS, sledijo drŽave, v katerih živijo slovenski izsel-jenci (Argentina, Kanada in Avstralija). Enakopomembnojetudivprašanjetujih veleposlaništev pri nas. Kot nam je povedal Jože Smole, pri tem ne smemo iluzorno pričako vati, da se bodo tujci kar tepli za to, da bi lahko odprli svoja MatjaŽ šinkovec predstavništva. Večina tujih držav bo Slovenijo raje »pok-rivala« iz Že obstoječega predstavništva v Zagrebu ali na Dunaju, kot pa da bi trošila denarce za ureditev novega. Za to so poskrbeli tudi vrli možje iz ljubljanske mestne vlade, ki so navili cene najem-nin poslovnih prostorov v Ljubljani. Najemnine so tukaj precej dražje kot na EKinaju ali v Bonnu. Tudi to je za nekatere pot v Evropo! Pa vendar so vsaj naše sosednje države, ki so že prej imele v Ljubljani vsaj konzularna predstavništva ali biroje, že odprle svoja veleposlaniŠtva. Tako so naredili Avstrijci, Italijani, Nemci, v kratkem pa naj bi veleposlaništvo odprli še ČSFR in Madžarska, pros-tore pa išČe tudi Hrvaška. Preden pa se konkretneje lotimo vseh diplomatskih zadreg, pa poglejmo še v teorijo mednarodnih od-nosov in teoretično razlago nalog diplomatskih predstavništev in nalog veleposlanikov. O tem nam je dr. Mir-jam Škrk, profesorica mednarodnega prava na ljubljanski Pravni fakulteti, povedala, »da diplomatska predstav-niŠtva v tujini predstavljajo državo v drŽavi. To je najbolj reprezentativno predstavništvo v tuji državi. Položaj teh veleposlaništev je pravno urejen z Dunajsko konvencijo \z leta 1961, ki pomeni ratifikacijo pravil mednarod-nega prava. Naloga veleposlanika kot najvišjega predstavnika države v tujini je, da skrbi za poglabljanje kulturnih, znanstvenih, političnih in ekonomskih stikov s to državo. Veleposlaniki so profesionalni uslužbenci. Ob tem diplomatska predstavništva nudijo tudi pravno pomoč posameznikom ali podjetjem, ki se v tuji državi znajdejo v kakršnikoli stiski.« Jugoslovanske diplomatske izkušnje Bivša Jugoslavija je imela vzpostavljen celotni mehanizem za šolanje in rekrutiranje diplomatskih kadrov. Tudi po številu diplomatskih predstav-ništev v tujini ni bila ravno skromna. Kot primer vzemimo le Mirjam Škrk to, da je imela Jugoslavija svoja predstavništva v vseh bratskih neuvrščenih državah. Jože Smole, tudi sam nekdaj veleposlanik SFRJ na Japonskem in v SZ, nam je povedal, da so diplomatske predstavnike izbirali po republiškem ključu, kar pa samo po sebi še ni tako slabo. V prvem obdobju po vojni je imela Jugoslavija kar nekaj sposobnih diplomatov, kot na primer Beblerja, Brileja, Matesa, Popoviča itd. Do padcev je prišlo, ko so uvedli v diplomacijo profesionalizacijo, s čimer so dosegli, da so isti ljudje le rotirali na različnih položajih. Mladim so tako zaprli možnost dostopa v diplomatsko službo. In prav tega se je treba bati v Sloveniji. Zagotovljen mora biti dostop svežih mladih kadrov, profesionalizacija lahko vse skupaj le uniči. Nato je še Smole dodal, da se je diplomatska šola, ki je delovala v sklopu zveznega sekretariata za zunanje zadeve s sedežem Beogradu, pokazala kot popolni neuspeh. Rezul-tat je bil ta, da so imeli vsi diplomanti te šole le površno znanje o vsem in ničemer. Večina jugoslovanskih diplomatov je tako prišla s pravne fakultete, nato pa so vsi kandidati morali opraviti še pisni in ustni izpit iz dveh tujih jezikov, zaželjeno pa je bilo tudi znanje matičnega jezika države, v katero je šel diplomat službovat. Nato je vsak kandidat opravil še 6-mesečno obvezno pripravo pred nastopom službe in jo zagovarjal v obliki referata pred kolegijem ZSZZ. Ni res, da je imela Jugoslavija le nesposobne in slabe diplomate, jugoslovanski sistem je imel tudi veliko prednosti in kar nekaj sposobnih veleposlanikov. Zaključil pa je Smole takole: »Vsota, ki jo namenja proračun za potrebe diplomacij, je premajhna. Lahko pa bi se povečala z znižanjem visokega deleža, ki je namenjen notranjemu min-istrstvu. Nikakor ni logično, da bi nl biti slovenski diplomat v tujini plačan glede na raven plač v Sloveniji. Zato predlagam, da bi plače omejili glede na košarico OZN, ki mesečno primerja cene vNevv Yorku, Londonu, Tokiu in tako računa rast mesečnih stroškov.« Slovenska pot v diplomacijo Zunanje ministrstvo je v zakonu o zunanjih zadevah natanko opredelilo proceduro v zvezi z imenovanjem veleposlanika v RS v tujini. Najprej kandidata na tako imenovanem »hearingu« zasliši komisija za med-narodne odnose, nato na podlagi mnenja o posameznem kandidatu, ki ga izdela zunanje ministrstvo (le-to kandidata tudi predlaga), predsednik republike imenuje vodjo misije. Kan-didat torej potrebuje soglasje par-lamenta, vlade, zunanjega ministrstva in predsednika republike. To naj bi zagotavljalo strokovno presojo kadrov, že v primeru prvega imenovanega veleposlanika(-ce) Katje Boh pa so se pojavili resni dvomi v praktično vred-nost tega mehanizma. Še povečali so se po kandidaturi drugega spornega min-istra, Capudra, za mesto veleposlanika v Parizu (k sreči je kandidat sam odstopil. Osnovni pogoji za mesto veleposlanika Slovenije so le, da je kan-didat starejši od 30 let, zdrav, ima visoko šolo, znanje dveh tujih jezikov in opravljen izpit iz mednarodnega jav-nega in zasebnega prava. Treba je vedeti, da so pogoji drugod po Evropi še precej strožji, saj zahtevajo tudi poz-navanje bančništva, humanistike, govorništva, zunanje trgovine, med-narodnega kazenskega prava. V slovenski vladi zato razmišljajo tudi o ustanovitvi lastne diplomatske šole, ki bi jo organizirali znotraj zunanjega ministrstva, v sklopu treh fakultet: Pravne, FDV in Ekonomske. Vzpos-tavitev lastne akademije pa je precej draga stvar, vprašanje pa je tudi, kakšno korist bi nam prinesla. Zato se večina kadrov zunanjega ministrstva šola bodisi na diplomatski šoli na Dunaju bodisi na European Collegu za diplomate v Bruggeu ali Inštitutu za mednarodne odnose v Ženevi. Povsod poteka le dvoletni podiplomski študij, pogoji za sprejem pa so precej strogi. Težave z lokacijami v Ljubljani O doslej odprtih veleposlaništvih v Ljubljani smo že pisali na začetku članka. Prav tako tudi o nerazumno visokih najemninah za poslovne ob-jekte v Ljubljani, vendar pa si počasni in nesposobni ljubljanski velmožje zaslužijo še kako besedo več. Vprašanje lokacij za diplomatska predstavništva je še vedno nerešeno, pa čeprav so pred kratkim v okviru ljubljanske mestne skupščine ustanovili posebno ekipo, ki jo vodijo predstavniki s pravosodnega ministrstva. Doslej so izločili le širši spisek možnih lokacij za tako im-enovano »diplomatsko četrt«,med temi lokacijami so Rožna dolina, Murglje, Podutik... Vse to niti ne bi bilo tako zanimivo, če ne bi imela zgodba še nekaj temnih priveskov. Prvi je seveda ta, da tuji interesenti čakajo na primer-no lokacijo že nekaj časa, to pa v diplomaciji ni ravno običaj in meče slabo luč na državo gostiteljico. Iz izkušenj tudi vemo, da diplomati iz držav, kot so ZDA, le neradi čakajo, da bi v Ljubljani razrešili svoje mestne zdrahe. Drugi problem pa je, da je med predlaganimi lokacijami tudi nekaj takih, ki bi s sprejetjem zakona o denacionalizaciji prišle v zasebne roke nekdanjih lastnikov. Morda pa hoče mestna oblast vse to prehiteti in izvesti »denacionalizacijo« po svoje (beri: namesto bivšim lastnikom objekte že prej predati v roke tujim predstav-ništvom, seveda brez dovoljenja lastnikov). Težava pa je tudi z grad-benimi dovoljenji za zazidavo parcel. Pri ministrstvu so že pred časom pred-lagali, da bi za diplomatsko četrt uredili Preščrnovo cesto v središču mesta. Predlagajo torej nekakšno kombinacijo kulturnih ustanov in diplomatske četrti. Nevarnost špijonaže - da ali ne? To je najbolj kočljivo vprašanje, na katerega pa sogovorniki niso dali zadovoljivega odgovora. Dr. Škrkova nam je povedala, da je tudi ta problem reguliran z Dunajsko konvencijo, ki sicer dovoljuje tudi tako vrsto odnosov, ki bi jih lahko pogojno imenovali špijonažni. Vse države so dolžne spoštovati pravni red, kar pomeni, da so dolžne obvestiti državo gostiteljico o svojih dejavnostih. Tudi Šinkovec nam je potrdil, da je zbiranje podatkov in obveščanje matične države o dogodkih v državi, kjer je veleposlaništvo, stand-arden pojav, ki spada med dolžnosti veleposlaništva. Vprašanje pa je, kako pridejo do teh podatkov. »Vendar pa tega ne vidim kot poseben problem, pomembno je, da se čimprej in čimbolj odpremo,« je dodal šinkovec. Kakorkoli že, na področju diplomacije se bomo morali še precej naučiti, vendar tudi pohiteti, ker diplomanti ne čakajo in si tudi na ta način ustvarjajo sliko o državi gostitel-jici. Kakšen vtis bodo dobili o Sloveniji, pa je odvisno le od nas samih... Marko Hribar Piše: Mitja Velikonja »KAD SE RAZVIJE ZASTAVA, RAZUM JE U TRUBI« -1. (Kolobarienje po balkanskem ro(e)doliubiu) Mitska samopredstava nacionalizma Nacionalni prepiri v balkanski krčmi, ki so se v zadnjih mesecih povzpeli do tragičnega vrelišča, so simptomatičen izziv vsem enosmernim, četudi dialektično zas-tavljenim zgodovinskim perspektivam. Potem, ko je že kazalo, da bosta kolaps realsocializma in popuščanje med-civilizacijske napetosti privedla do globalne narmonije, ki pa bi spoštovala specifičnosti vseh, tudi posamičnikov, so se predvsem vzhodne dezele znašle pred še nujŠo oviro. Nacionalistični krči, ki pretresajo, odrejajo, celo mrtvijo mlade demokracije, predstavljajo izziv ne le njim, ampak celemu svetu. Pojavi, kot so vsestranska anarhija, ohlokracija, Zahodu nerazumljiva impulzivnost in nestrpnost, vzajemno nezaupanje, teritorialna ekskluzivnost itn., predstavljajo velike težave mednarodni ureditvi, celo hujše od tistih iz obdobja hladne vojne. V nekaterih republikah bivše Jugoslavije manj, v drugih pa bolj izrazito se je prejšnji enopartijski transnacionalizem prelevil v nevaren večpartijski ekstremizem, prežet s poveličevanjem nacionalne države. Novim političnim »vrhuškam« je prišla prav totalitaristična floskula, da obstajata le opoziciji unitarizem, »trda roka«, ali razkroj, bratomornost, kar jim je seveda olajšalo odločitev za prvo varianto in povzročilo drugo. Družba si v razmerah parlamentarne demokracije na novo zas-tavi svojo lastno mitsko samopodobo in jo vpne v novo zgodovinsko sosledje. »Pretek-lost, kot si jo želimo« pogojuje tako »pretek-lost, ki jo poznatno« kot tudi »dognano« sedanjost in »neizogibno« prihodnost. Nacionalno zedinjenje znotraj matične republike gre vštric s prevlado ene od političnih strank, navadno tiste, ki se (dek-larativno) najbolj približa novonastali samopredstvi. Razlaganje razbohotenosti zdajšnje »pomladi nacionalizmov«, »3. balkanske vojne« rado podleže nevzdržnim poenos-tavljanjem ip prehitrim zaključkom. Seveda ne gre za to, da bi vladajoča elita, zbita v najmočnejši politični oz. nacionalni partiji v republiki, preko svojih zakulistnih scenarijev, paikovsko spletkarske metapolitike, obrekovanj in ščuvanj povzročila šovinistično histerijo, javni nrup zoper pripadnike drugega oz. drugih narodov, manjšin. Oblast se, sledeč Foucaultu, odvija na mikroravneh; dodam pa lahko, da za nacionalizem velja isto. V simbolni organiziranosti je zasidrano jedro, ki s svojim nasprotnim polom tvori osnov- no opozicijo Narod/ne-Narod, ki oz. kar omogoči vse naslednje. Brez nje ne bi bilo mogoče zapopasti tega obnebja takega, kakršno je v svoji simbolni prezentaciji. Obstaja torej središče, nedotakljivi element, ki si predse postavi svoje izključujoče nasprotje, in okoli njiju natkana mreža »večno drugih«. V ukletem kolobarju se medsebojno pogojujeta tabu, določuioč klasifikacijo - ta pa si ga sama postavlja. Drugače rečeno - iz koncepta Naroda izpel-jane nacionalne »značilnosti«, »zgodovina«, »ponos«..., z eno besedo »narodnostnost«, oblikuiejo ta isti Narod. Posvečeno mesto varujejo utemeljitve, ki izhaiajo prav iz njega; in vsak tak element strukture je zaznamovan z zastopstvom, delom le-te. Vsak ga lahko, kot oddaljeni nukleus naknadno razvitih določil oz. pravil igre, na ta ali oni način zapopade. Ta nedotakljivi izvor je definiran kot prepovedan in hkrati nemogoč. Vzemimo za primer »rešitev« etničnega vprašanja v drugi Jugoslaviji: na vse pretega, do onemoglosti je razglašala »bratstvo in enot-nost« in ostro ukrepala zoper njune skrunitelje. To pa prav zato, ker je bila nacionalna enakost, »bratstvo« nekaj pov-sem nemogočega; spomnimo se le na neenakomerno etnično zastopanost v načeloma nevtralnih ključnih državnih in-stitucijah, zvezni birokraciji, vojski in (tajni) policiji; ali pa brutalnih obračunovz neposlušnimi manjšinami in eksoduse pripadnikov nemške, italijanske in turške narodnosti; represije nad Albanci; nacionalne enolončnice; statističnih »et-nocidov« in »etnogenez«; izuma »Jugos-lovanov« in »Muslimanov«... Bivša oblast je torej nekaj prepovedala (=nacionalno nestrpnost), kar je bilo znotraj stkane sim-bolne mreže »jugoslovanstva« že itak nemogoče (»Saj so bili narodi itak enakopravni!«). Prav ta paradoks izda transnacionalno samozastavitev te države: prepovedano in strogo kaznovano je bilo seči po »bratstvu in enotnosti«, ki pa ie bilo nemogoče in zato sveto, »zunaj zakona« (hors-loi). Bistveni lastnosti tega prepovedanega-nemogočega mesta sta njegova brezpogoj-na avtoriteta, neprizivnost, nevprašljivost in usodni, generatorski vpliv na iz njega izhajajoča pravila. Vloga vsake, v tem primeru fantazme jugo-meJfmg-pota je prav v tem, da zapolni omenjeno praznino z mitološkimi kozmogoničnimi sagami, da torej zastre nekaj, kar je v runkciji ponavljanja vseskoz določujoče, prvotno. Jedro, »bratstvo enakopravnih in enakopravnejših«, velikega in manjših bratov, si vzvratno predela, poustvari s voje lastne izvore, na heglovski način si predse postavi svoje predpostavke: herojsko/mučeniško osvobodilno vojno; diabolizirane nasprotnike - tujce, ki se jim ni posrečilo razkosati dežele in razpihati sovraštva med narodi; brezprimerno socialno-ekonomsko revolucijo; prelom s starim izkoriščevalstvom; in last, but not Uast, vlogo Anticipatorja zgodovine, dinamogeničnega Odrešitelja, ki je s svojo avantgardo pravičnih popeljal izmučene na obljubljeni breg. Prav pri slednjem gre za značilno dojemanje politike kot transcen-denčne sfere, naddoločene poti ures-ničenja, ki napolnjuje središčno lzvotljenost in podeli legitimnost njenim nosilcem. Ti so se torej lahko sklicevali in izgovarjali na »nujnost«, ki jim »nemo« odreja zgodovinsko »napredovanje«, in katere se »morajo« držati. Fantazmatika kot nezavedna opora ideologije zastira prav brezno samega nad-nacionalnega koncepta SFRJ in iz njega pos-redovane »slavne preteklosti«, »zgodovinske legitimitete«. Simbolna mreža se torej strukturira okoli elementa, ki ga ni - in omogoči, da si fantazma prav nad njim ustvari privzvišeno podobo. Kljub temu, da v Jugi ni bilo mednacionalne enakosti oz. da ta ni bila mogoča, da je šlo za neobstoječo entiteto, pa mu nadaljnje izpeljave pripišejo raznovrstne in povsem konkretne lastnosti. Posiljena historizacija in za lase pri vlečene mitografske naracije so pokvečile tradicionalno izročilo teh narodov. Duh jugoslovanstva naj bi segal stoletja nazaj in minulo je predstavljalo le smiseln proces, pot k pravi združbi, progresivno včerajšnjost. V klimi patriotske vulgarnosti takoj sprejete »vsebinske resnice« so bile pospremljene z, za ta del Evrope značilnimi, socipatskimi poslanicami in skovankami. S temi neskočnimi opravičevanji se ie (bilo) mogoče izogniti ne(o)gibnemu jearu, ki pa se vseeno nakazuje v simptomih znotra j teh fantazmatskih racionalizacij. Mitsko obzorje, okoli središča nastan-jena struktura, si po svoje interpretira vedno nove izzive, ki si jih priredi v skladu 6 svojo obstoječo, leibnizovsko logiko, namreč da je ta oz. njen svet najboljši izmed vseh možnih. Odtod tudi mozaik »ugodnih zunanjih razmer«, kot so se kazale skozi dioptrijo ideologije transnadonalne, neod-visne, socialisitčne, samoupravne, neuvrščene itn. države. Obenem pa se je paranoično oklepala občutka ogroženosti, nevarnosti, ki naj bi jo predstavljale zunanje sile in njeni domači petokolonaši (fenomen »izdajalca« je nekakšna stalnica nacionalnih bajeslovij na tem prostoru). Vsaka izmed sosednjih dežel je bila nujno osumljena konspirativnosti, apetitov po njenih ozemljih. Nagle politično-gospodarske spremembe so biie posledica, izpeljanka osnovnega strukturnega jedra, nadnacionalnosti (kot nečesa manjkajočega, ki pa ima še kako otipljive učinke v »dejanskosti«). Nihanja med popolno vezanostjo na eno stran, avtarkijo, in tipajočim, previdnim odpiranjem zdaj sem, zdaj drugam so se prilagajala njegovi neulovljivi logiki, ki jo je vladajoča men-taliteta primerno upravičila. Ideologija (kot) »blut und podn« Nukleus »jugoslovanstvo« je le ena izmed prehodnih faz mitske samoumešcenosti narodov na ozemljih med Alpami in Egejskim morjem, med Jadranom in Donavo. Je dedič panslaviz-ma, roienega iz plodnega para pradomovina (mati Rusija) +19. stoletje, ki je raztegnil (in Še drži)(l) svojo simbolno mrežo daleč v naš čas, še celo prav v leta avnojske Jugos-lavije. Nacionalni maspok iz zadnjih let je logična posledica desetletij »rešenega nacionalnega problema«, transnacional-nega koncepta skupnosti. Toda pri nenad-nem izbruhu etničnega fundamentalizma v deželah ugaslih vulkanov marksizma ne gre za »novo razvojno stopnjo«, »regresijo« ali »napredek«, spontan izliv čez rob nacionalne potrpezljivosti. Kot legitimni naslednik pan- in jugo- slavizma se kot novo strukturno središče, nov izvir sim-bolizadje, ki pa sam ostane nesimboliziran v svoji nemogoči- prepovedani svojevoljnosti, pojavi Narod, s pripadajočo fantazmo nacionalne države, ki gradi na njem. Slednja obvladuje že tisto, »kar je res«, drža vljana države - naroda zagrabi že v saml dejanskosti. Dani vsebini je neposredno notranja: ni njena prikrojena izpeljava, ideološka derivacija ali golo friziranje, ampak moment same »baze«. Država -narod se kot fantazma iluzorično prikazuje kot pojav sui generis, »stvar na sebi«, nevprasljivi aksiom - ne pa kot izraz konkretnin, čisto relativnih (,) družbenih razmerij. Ta torej zakriva izvorno prazno mesto »nacionalnosti«, »nacionalnega bistva« in ga ovekoveči z avro odličnosti. Postavi se na mesto tega neukinjenega manka in s tem uniči dokaz o tem, da za njim ni pravzaprav nič, da stoji nad luknjo, da je celoten sistem strukturiran okoli praz-nine. Sovzpostavi tako vselej fantaz-matično posredovano »realnost«. Pri »domoljubnem« preobratu politik posameznih republik ni šlo za to, da so »objektivne razmere« »same po sebi« narekovale spremembe, da sta se nadonal-no homogeniziranje in nestrpnost pojavila kot odgovora na zunanje pogoje, izzivanja. S pristajanjem na prikazovanje miselnosti »Blut und Boden« le kotspontane posledice, kot nujne prilagoditve na življenje med be-stialnimi, nlepečimi sosedi, bi zgolj potrdili ideološkost tovrstnega diskurza. Ta se pomakne korak nazaj: ne kaže se veČ kot nasprotje »resničnosti«, kot njen mis-tifikatorski nebodigatreba, ampak kot »jezik same dejanskosti«. Ustvari vtis, da so spregovorile same »konkretne, »primarne«, »prave« razmere, da je to torej tisti temelj, na katerem lahko nastane »iz-peljana« nacionalno-politična, seveda »obrambna« strategija. Sedanje srbsko-hrvaško (?) ravsanje je zgledna ilustracija napisanega. Paraderska politika s pooseblienim Gospodarjem, duhovnim evnunom, in nanovo troniziranimi »znanstvenimi« mogotci, Vezirji, utelešeno Vednostjo, ter njim vazal-ni mediji neskrupulozno prikazujejo ak-tualni spopad le kot posledico soočenja dveh (ali več) civilizacijskih kontinentov, pravoslavnega in katoliškega, vzhodnega ln zahodnega, ki ju še vrednostno ožigosajo kot omikanega in barbarskega, modernega in zastarelega, diktatorskega in demok-ratičnega, naprednega in nazadnjaškega, univerzalnega in zaprtega..., skratka, Dobrega in Zlega. Šlo naj bi torejza »nujno« posledico starih nasprotij, preteklih grehov, drugačne mentalitete, nazorov, ki »morajo« nekoč doseči kritično maso in se sprostiti v stampedo, da bi se lahko pois-kala nova začasna rešitev nevzdržnega sosedstva. Seveda pa kulturne, verske itd., nasploh nacionalne razlike v bivši Jugi niso nikakršen direkten, opravičljiv vzrok pregretih strasti in eskalacij sovražnih čustev, ampak vselej hvaležen pripomoček v konstituiranju njihovega nacional(istič)ne^a samopredstavljanja. »Neizbežnost« je seveda inherentno ideološko posredovana: satovje, ki se tvori okoli s fantazmo ovitega praznega mesta Naroda, razglasi izpeljano kot »temeljno«, izbrano varianto kot »nuj-nost«. S tem pa ostanejo zakriti temeljni interesi, zaraai katerih se je sploh pojavilo votlo jedro »narodnega«, ki se v fantazmi nevzdržno poisti z »nadonalno državo« v preživelem modernističnem slogu. Takemu izpraznjenemu, notranje spor-nemu pojmu (npr. na Hrvaškem je 75 % prebivalstva dejansko tudi hrvaške narodnosti; v Srbiji le nekaj čez 60 %; podobno velja tudi drugod, posebej v t.i. SAO ali v bosansko-hercegovskih »kan-tonih«, kjer je delež nadonalno zbitih občestev še občutno nižji) da sprejemljivo nacionalno podobo, torej homogenost, šele fantazma države - naroda. Grozljivo praznost Naroda. brez absolutne večine enega Jiaroda, njegovo raznorodnost, spretno in umetelno zakrije fantazma »etnične enotnosti v nacionalni državi«, okoli katere se simbolno naveže realnost. Ti interesi presegajo pojem narodne zedinjenosti in so povsem identični s klasičnimi imperialističnimi apetiti (lokal-nih) velesil, »držav - dežnikov«, skozi celo svetovno zgodovino. Celo samo poj-movanje nacionalizma kot pripadnosti svojemu narodu se sprevrže v lojalnost nacionalni državi, v torej povsem nezdružljivo enačenje naroda in države. Gre seveda za trenutna, konkretna, nepodedovana nasprotja, ki z navlečeno starinsko navlako nimajo kaj dosti opraviti, razen tega, da se hvaležno vežejo nanje. Ti problematični vozli pa so: vprašanje BiH; težnje po delih ozemija ene ali druge, pa tudi tretjih republik, neupoštevanje pravic manjšin, lakomnost po primatu med republikami razpadle SFKJ oz. na tem koncu Evrope nasploh; nepripravljenost nekaterih prej »kohezivnih« struktur (ZKJ, JLA, državne administracije) za spremembe, ki bi jih deprivilegirale; boj za elconomske prednosti na tem delu Balkana; vprašanjezapuščine bivše države; napetost med načelom nespremenljivosti meja in pravico do samoodločbe; poti transfor-miranja prej totalitame, samozadostne družbe... Op. (1) Indikativna je pozornost, ki jo je v Srbiji doživela »edina zunanja podpora« v sedanji vojni, gladovna stavka mladega Rusa J. Jastrebova, in njegov decembrski obisk v tej republiki. G E R M A N Y SOBMOR P 0 L A N D MAIDANEK FRANCE THERESIENSTAOT V '\ CZECHOS L/D VAKl A BELZEC :NATZWEILER MAUTHAUSEN AUSTRIA 0 Kilometres 300 NEONACISTIIN PHANTASIE UBER SECHS MILLIONEN 47 let po kapitulaciji Hitlerjevega rajha neonacisti dvigujejo glave Nemčija, dežela tisoČe kilometrov avtocest. Dežela (menda) marljivih ljudi. Država brez ber-linskega zidu. In po slabih petih deset-letjih od kapituladje hitlerjanskega nacizma zopet dežela neonacizma. Močnejšega kot kadarkoli prej. Mladi, kratko pristriženi drža vljani zahtevajo »nov red«. Pri tem pa obračunavajo s svojo zgodovino, kolnejo sedanjost in njene politike in sanjarijo o prihodnos-ti. O deželi brez ljudi, ki imajo toliko denarja, da lahko z njim upravljajo njihova življenja. In, kakšno naključje, tudi tokratza temi močnimi kapitalisti stojijo Židje. Ko enkrat sediš za isto mizo z ljudmi, ki trdijo, da je Kohl Židovska marioneta in da je Genscher dobro zakrinkan komunist, zgubijo čudovito založene nemške trgovine dobršen del blišča, knjižica o mali nor-dijski etiki, ki jo mladci za mizo častijo kot kristjani svojo Biblijo, pa ne glede na ubogih nekaj deset strani dobi svoj pravi pomen. Pomen na tretjo poten-co. Fantazija o Šestih milijonih Unna je za nemške razmere majhno mesto z okoli 15.000 prebivalci. Leži okoli 30 kilometrov od Dortmunda, v dobrih tisoč kilometrov iz Slovenije oddaljenem Porurju. In v Unni sem nekega večera sedel za dolgo hrastovo mizo, kjer mi je družbo delalo osem mladih državljanov združene Nemčije. Na častnem mestu mize je sedela njihova mati, trda modrooka ženska petdesetih let, ki je lupila goro krompirja. Za večerjo. Vse okoli mene je bilo popolnoma drugačno kot v kilometer oddaljeni hiši družine, kjer sem preživljal nekajdnevni dopust. Po uvodnem spraševanju, kaj, kako in kam gremo v Sloveniji po osamos-vojitvi, so me vprašali, kaj vem o Nemčiji. In ker sem se naredil malo nevednega o njihovi zgodovini, so se mi ponudili, da mi pomagajo. Tako se začne njihova zgodba o krivici, ki jo svet dela nemškemu narodu. Ali po njihovo, začne se s Phantasie uber sechs Millionen. Čas se zavrti dobra Štiri desetletja nazaj, obdobje kapituladje nemškega rajha in procesov zoper vojne zloČince. Po njihovih besedah je bila takrat na zatožni klopi cela Nemčija. Obsodili so celoten nemški narod. In beseda je hoČeš nočeš pripeljala do Židov. Do koncentracijskih taborišč. Mož, ki jebil neformalni vodja zbranih okoli mize, je iz predala potegnil izvod revije His-torische Tatsache, na kateri je z veliki mastnimi črkami pisalo Starben zvirklich sechs Millionen? s podnas-lovom Končno resnica. In mi je začel razlagati, kako je vse okoli kon-centracijskih taborišč, plinskih celic in genodda navadna in nesramna laž. Vsako trditev je podkrepil z najmanj enim pisnim dokazom. Med drugim je kot tak dokaz navedel »nevtralen« švicarski časopis Zeitung der Tat, ki je 19, januarja 1955 v članku o izginulih v drugih svetovni vojni objavil podatke, ki naj bi temeljili na številkah mednarodnega Rdečega križa. V njem je med drugim zapisano, da »... Število žrtev, ki so bile zaradi politične, rasne ali verske pripadnosti poslane v zapore ali v koncentracijska taborišča med letom 1939 in 1945, ne presega 300.000«. In med njimi niso bili samo Židje. Zato je podatek, da so nacisti v lagerjih pobili šest milijonov Židov, laž, ki koristi samo Židom. In mi je mož, čigar zagretost je iz stavka v stavek naraščala, natrosil še mnogo podatkov. Po njihovih analizah in analizah prof. Rassinerja so prišli do sklepa, da je nemogoče, da bi bile židovske izgube med drugo vojno večje kot milijon in pol. Po njegovih besedah je nek židovski statistik izračunal celo natančno številko: 896.892. Nato je besedo prevzel nekdo drug iz omizja, da je tudi tisto o plinskih celicah izmišljotina. Da kaj takega tudi tehnično ni bilo mogoče izvesti, da so bila okna plinskih celic iz lesa, primitivna, neizolirana. Skratka zopet ena izmed laži, ki so jo skovali zavezniki in Židje. Ko pa sem si drznil dejati, da je tudi prvi mož moje pokojne stare mame umrl na tak način, me je mladenka za mizo ostro napadla, češ, kaj pa ti veš,kje imaš dokaze? Po njenih tolmačenjih je moj nesojeni stari oče pač nekam odšel, ker se mu ni več ljubilo biti doma nekje bogu za hrbtom. Ali pa vsaj nekaj podobnega. In ko sem tisti večer sam v svoji sobi gledal revije, ki so mi jih podarili za popotnico, sem v zaključku ene izmed njih lahko prebral: »Nedvoumno je v času druge svetovne vojne umrlo nekaj tisoč Židov, vendar moramo na to gledati skozi prizmo vojne, ki je ter-jala veliko milijonov žrtev na obeh straneh. Ce primerjamo število umrlih Židov z 2.050.000 nemških civilistov, ki jih je zavezniško letalstvo pobilo med bombardiranjem, je govorjenje o šestih milijonih skurjenih v kon-centracijskih taboriščih nesramna in namerna laž.« Pozornemu bralcu te revije bi kaj hitro padlo v oči, da za Žide uporabljajo stavčno konstrukcijo sind gestorben, za nemške žrtve pa sind getotet. Po njihovo so eni pač umirali, drugi pa so bili pobiti. Nemčija od Baltika do Jadrana Po končani mučni lekciji iz zgodovine smo se preselili v sedanjost. Pa sem zopet doži vel presenečenje. Ko sem jim namreč omenil, da je nemška CDU s Kohlom pač desničarska stranka, sem bil napaden kar z več strani. Pp njihovo je Kohl samo politična marioneta, za katero stoji mogočen kapital. Le-tega pa upravlja kdo drug kotŽidje, ki ob pomoči Fran-cozov, Britancev in Američanov nemškemu narodu zopet jemljejo svobodo in pra vico. Združevanje v Ev-ropsko skupnost je le ena izmed 2vijač, s katero bi se Veliki Nemčiji odvzela v zadnjem času pridobljena suverenost, moč in vpliv. In ko mi v isti sapi dopovedujejo, da si nihče izmed njih ne želi prelivati krvi in streljati na sol-judi, vlačijo na dan nemške zgodovinske pravice. Po njih naj bi se Nemčija raztezala od baltiških držav na severu, vanjo bi bilo vključeno oz-melje večjega dela Poljske, obe Nemčiji, Avstrija je tako ali tako nemška, velika drža va pa bi se končala na Jadranu, saj imamo Slovenci in Hrvati menda zgodovinsko izražen interesbiti del nečesa tako močnega in veličastnega, kot je Nemčija v glavah mladcev za hrastovo mizo. Ob tem sem se spomnil besed, ki mi jih je med pripravo na ta večerni pogovor namenila deklica, ki je za silo obvladala tudi slovenski jezik. Povedala mi je, kako njena druščina preživlja proste dneve. Gredo se namreč vojake. Na oči si nataknejo zaščitna očala, si razdelijo puške s kroglami, ki te, če te zadanejo, primer-no popackajo z rdečo barvo, potem se razdelijo v dve skupini in že se začne pravi boj. Miroljubno, ni kaj. Nič kaj me ne mikajo tiste prednosti, ki so mi jih obljubljali, če bomo Slovenci le hoteli biti z njimi v eni državi. Vse bolj se mi je namreč dozdevalo, da bomo potem ob tabornem ognju namesto naše Slovenija, odkod lepote tvoje morali prepevati Deutschland, Deutschland iiber alles... Ko sem se poslavljal in sem moral, menda je takšen običaj v tisti družini, za slovo poljubiti roko gospodinji, je za mano prišla deklica, ki mi je ta večer pomagala pri prevajanju iz slovenščine v nemščino. V roko mi je stisnila lepo modro škatlico, v kateri je bila medalja, lepša kot tiste, ki sem jih včasih dobil na kakšnem športnem tekmovanju. Na njej je bil mojstrsko vgraviran znak, ki naj bi simboliziral drevo življenja in pomeni zaščito za tistega, ki se ravna po nor-dijski etiki. »Naj te varuje,« mi je še zaželela, jaz pa sem potreboval samo pivo ali dva. V hiši, iz katere sem od-hajal, so namreč pili satno mineralno vodo ali pa doma narejen jajčni liker. So nečnacisti in tisti, ki se jih sramujejo Ko sem čez nekaj dni odhajal nazaj v Slovenijo, mi je ob slovesu možak, ki je res fant od fare, stisnil roko in me z nekakšnim strahom v očeh poprosil, naj večernega obiska pri »tisti čudni družini« ne vzamem kot merila za vse Nemce. In ker vem, da se Ijudje med sabo razlikujejo, sem mu to tudi brez težav obljubil. V Ljubljani pa sedim za svojo mizo v študentski sobici in lis-tam po knjigah in revijah, ki sem jih dobil v dar. Malo me je strah, saj ne obravnavajo samo tem izpred nekaj desetletij, temveč dajejo tudi napotke za prihodnost. Ena takih knjig je leta 1991 izdana publikacija v rdečih usnjenih platnicah Dietra Riiggeberga z naslovom Geheimpolitik, DerFahrplan zur VVeltherrschaft. Sicer mi je malo lažje pri srcu, ko v Delu berern, da se je 1500 neonacistom, ki so v Berlinu hoteli proslaviti obletnico kapitulacije tretjega rajha, postavilo po robu 5000 pripadnikov levo usmerjenih skupin. Pa kljub vsemu: če bodo v bodočnosti partizani morali še enkrat korakati skozi Ljubljano, se jim bom pridružil, skupaj z znanim kolumnistom iz Mladine. Brane Lobnikar Po odstopu nemškega zunanjega ministra GENSCHERJEV INTEGRACIJSKI MODEL Napovedan odstop nemškega zunan- jega ministra Hansa Dietricha Genscherja je v novejši nemški zgodovini dogodek, ki bi ga po od- mevnosti lahko primerjali le z odstopom socialnega demokrata in nekdanjega kanclerja Herberta Frah- ma alias Willyja Brandta pred osem- najstimi leti, po pomembnosti, in upajmo, ne tudi usodnosti, pa z nedavno združitvijo Vzhodne in Zahodne Nemčije. Genscher bi bil pravzaprav lahko metafora za sin- tezo moderne Evrope. Je eden tistih Nemcev, ki so se rodili na Vzhodu, svojo politično misel pa razvijali na Zahodu in imeli zato priložnost pravilnega razumevanja enotnega prostora Stare celine, za katerega se zdi, da je edina možna evropska al- ternativa. Umik v pravem trenutku Marsikateri opazovalec nemške diplomacije bi verjetno ob naštevanju zaslug odstoplega nemškega zunanjega ministra oporekal s trditvijo, da se Genscher nikdar v svoji politični karieri, naj gre za sporazume med bivšimi vojaškimi nasprotniki, temelje združene Evrope ali odpiranje proti Vzbodu, ni spomnil ničesar, kar nista pred njim vedela že Schell ali Brandt. Toda nobenemu od njiju ni uspelo storiti niti ene velike politične poteze, ki je Genscher ne bi znal izboljšati ali razviti do konca. Prav zaradi teh sposobnosti ga nekateri še pred njegovim dejanskim sestopom s polirične scene že odrivajo s prizorišča z velikimi be-sedami, ki so ponavadi rezervirane za zaslužne veterane, ki odhajajo v pokoj. Toda Genscher je v resnici še daleč pred upokojit- vijo. Zaenkrat kaže le, da je izbral najugod- nejši trenutek za umik z odra svetovne diplomacije in z obetajočimi besedami oznanil, da se bo po zunanji združitvi poslej kot poslanec liberalcev posvetil notranjemu združevanju Nemčije. Verjetno ni nikogar, ki bi podvomil v njegovo sposobnost in pripravljenost za takšna dejanja. Njegova fizična moč in vzdržljivost sta namreč pos- tali že pregovorni. Genscher - človek dialoga Ko se je Genscherju sredi sedemdesetih let, v času vladavine Walterja Schella odprla pot v zunanje ministrstvo, je bila Evropa še razdeljena, njena politika pa pod močnim vplivom hladne vojne. Govorimo o času, ko je bila politična moč socializma vsaj še na videz enakovreden partner zahodnemu kapitalizmu. Zvezna republika Nemčija se je v prvi bojni črti spopada med velesilama branila pred grožnjami z Vzhoda, Genscher pa je v takšnem neugodnem političnem trenutku začrtal nemško zunanjepolitično strategijo popuščanja napetosti in začetek dialoga med nasprotnima političnima svetovoma. V nadaljevanju takšne poti se je kot prvi minister kakšne zahodnoevropske države zavzel za sporazum, s katerim bi se Vzhod in Zahod odrekla uporabi nasilja v mednarodnih odnosih. Z današnje perspektive, ki političnim opazovalcem ne dopušča več ležernega opazovanja svetovne zgodovine in dokončnega vrednotenja političnih dogod-kov, v času, za katerega se bolj kot kdajkoli zdi, da zgodovino že kar živimo, je jasno, da je bil Genscher eden prvih, če že ne kar prvi, med ristimi evropskimi kreatorji, ki so dojeli, da je nemška zahodna politika, ki jo je v šestdesetih letih utemeljil Willy Brandt, mnogo več, kot zgolj cxipiranje vrat socializ-mu in zmanjševanje napetosti med blokoma. Odpiranje na Vzhod zanj ni pomenilo ideologizacije sistema, ampak začetek procesa evropske integracije, ki naj bi se končala skupaj s padcem komunizma Berlinskega zidu. Iz te ključne sintagme se je Genscher in VVeizsacker njegov globalni evropski koncept razvil v diplomatski pojem, ki ga danes že izgovar-jamo kot »genscherizem«. ^ Dve veliki zmagi f Gledano strogo pragmatično je Genscher v svoji politični karieri izboril pred vsem dve veliki zmagi. Prva je bila združena Nemčija, kjer ni triumfiral sam, ampak sta mu Ber-linski zid v glavnem pomagala rušiti Gorbačov in Kohl. Nedvomno je Kohl tisti politik, ki mu gre pripisati levji delež zaslug za razplet dogodkov v državi, ki je dolgo po drugi svetovni vojni veljala za šolski primer poraženca, ki zasluži primerno kazen. Toda Genscher na delu Genscher je v Evropi neopazno tkal diplomatske vezi, ki so združitev omogočile in pregnale strah pred naraščajočo močjo »četrtega rajha«. Druga zmaga pa je bila izbojevana izključno na področju zunanje politike in je torej predvsem njegova zas-luga.Gre za združeno Evropo in njeno priz-nanje novih držav, ki so nastale na področju nekdanje Jugoslavije. Čeprav bi moralo biti danes že vsakomur jasno, da je politika vse prej kot splet sentimentalnih čustev njenih akterjev, velja spomniti, da je jugoslovanska kriza, tako kot perestrojka Genscherju le pomagala pri postavljanju smernic nove Ev-rope in da je njegova veličina prav v tem, da je prvi spoznal, da Balkan ni njeno slepo črevo, ampak njen sestavni del. Erika Repovž V I T A L D A T A POŠTNE USLUGE Mariona Barryja, župana iz VVashingtona, ne bi nikdar zasačili pri drogah, če ne bi bila njegova bivša prijateljica bolj popustljivega karakterja in če pri tem ne bi uporabili skrite kamere. Temu podobnih primerov je še veliko, vendar pa gredo policaji včasih predaleč in 6.4. letos je ameriško vrhovno sodišče postavilo mejo »ujemanju vpastoz. speljevanjuna led«, kakor lahko prevedemo be-sedo entrapment. Odslej si ameriški policaji ne smejo privoščiti tega, da najprej v glavo nedolžnega vsadijo idejo zločina, nato pa ga zaradi tega obtožijo. Odločilni primer se je začel februaija 1984 v Nebraskj, ko je žrtev Keith Jacob-son, ki tamkaj z bratom vodi kmetijo, iz Kalifornije naročil dva pornografska časopisa z golimi dečki na naslovnicah. Preden je reviji dobil, so spremenili zakon, po katerem je bilo od tedaj prepovedano sprejemanje sek-sualno eksplicitnih slik otrok po pošti. Ko so poštni inšpektorji »pregledali« kalifornijsko knjigarno in na seznamu naročnikov našli tudi ime g. Jacobsona, so se odločili, da ga ulovijo, pa čeprav na finto. Pos-lali so mu katalog, brošuri z vprašal-nikom glede uživanja ob gledanju takšnih revij, seveda iz izmišljenih agencij American Hedonist Society in Far Eastern Trading Company. Kakor piše The Economist (11/4), je možakar imel na izbiro »zares uživam«, »uživam nekoliko/do neke mere« ter »ne uživam«. Po več kot dveh letih je kmetpopustil skušnjavi, naročil eno izmed revij in bil nato aretiran. Med preiskavo so na kmetiji našli le brošuri in nič daigega. Tedaj je sodišče razsodilo, da ga ne bi smeli nadlegovati. Vendar pa zaradi tega primera ni pričakovati, da bo ameriška vlada umetnost »zapel-jevanja« opustila. Kdo pa jim kaj more. TEZENJE Ostajamo v Ameriki. V raziskavi Bruskin/Goldring Researchje kar 29% žensk dejalo, da prevelika bližina sodelavcev ali med seden-jem ali stoje ustvarja temelje za spolno nadlegovanje (?). Kateraje potemtakem tista univerzalno dovoljena razdalja? No, še bolj zanimiv je podatek, da je kar 22% moških s tem soglašalo (??). Kot nadlegovanje je 18% žensk ocenilo tudi prijateljsko trepljanje po ramenu. Med moškimi je kar 24%, ki misJijo enako. Pa ne, da jih žene pretirano trepijajo. Za zaključek: kar 42% žensk je dejalo, da je tudi pripovedovanje vulgarnih vicev nadlegovanje. Popolnoma enak odstotek je med moškimi. Pazite na to, o čem se boste pogovarjali z Američani, ko boste potovali po svetu! GRDE BESEDE Še malo statistike. Vnedavni študiji, objavljeni v Archives of Sexual Behavior, je podatek, da je za 60% heteroseksualnih moških najvznemirljivejši termin za opis koitusa »making love« (kar bomo dobesedno prevedli v »delanje Ijubezni«, sicer pa »Ijubljenje«), za 27% pa je najbolj vzburljiv »fuck« (brez prevoda). Med ženskami se jih je za prvo opcijo odločilo kar 90%, za drugo pa (le) 3%! Toliko, da razmislite o verodostojnosti »fuck me!« v porno filmih, ostale opcije so ostale neimenovane. V isti raziskavi so obdelali tudi ženske genitalije: da je »pus$y« (mucka) zanje najbolj erotičen izraz, je iz-davilo 30% moških in 33% žensk. Moških, ki so mislili, da je za to najustreznejša beseda »cunt« (pizda), je bilo 23%, medtem ko se je s to izbiro strinjalo le 9% žensk. Še enkrat, pazite na to, kako se izražate! SVASTA In ko smo že pri seksu, naj pov-zamemo, kaj so v majski številki Playboya v Adviseiju odgovorili bralcu, ki se je zgrozil nad tem, da so enkrat prej na istih straneh sugerirali tudi fafanje na avtocesti, češ da lahko tako (ne)pazljiva zakonca koga ubijeta. Del odgovora: »ManjstrahulFellatio na avtocestije dokaj varen - razen če ne vozi ona.« Ljudje počno v av-tomobilih vse sorte stvari. Neki George Will je baje nadavno objavil povzetek iz poročila Calif ornia Of-fice of Traffic Safety, v katerem pravi, da vozniki med vožnjo ne samo telefonarijo, ampak celo čis-tijo zobe, hranijo dojenčke in jim menjajo plenice, se preoblačijo, jedo pomfri ali pa sklede s kosmiči. »Nekateh celo berejo Georgea Willa, ampak njim ga najbrž nihče ne fafa. Vprašanjeje, kolikopozor-nostipompinzahteva. Možganiob-delajo v povprečju 126 bitov infor-madje na sekundo. Za preprosto konverzacijo jih je potrebno 40. Sedajje težava edinole v te, da ne vemo, koliko bitov informacije potrebuje »blow-job« ¦ kar je seveda odvisnotudioddame.kiga vleče - najbrž pa je manj zahteven od npr. konverzacije s tremi Ijudmi hkrati. Razen če morda v istem trenutku ne telefonirate z mobilnim telefonom kakšni drugi prijateljid. Ali pa če se vam doma po fafanju pred očmi zmrači. Ali morate res opazovati dejanje, da bi verjeli, da se to dogaja prav vam?!« SPANSKE MUHE In ko smo še kar pri seksu, naj zaključimo z zanimivo novico, ki je prišla iz Zamore v Leonu. The European je 2.4. objavil, da se več deset zakonskih parov v vasi Ar-cenillas (severozahodna Španija) boji, da so njihove poroke nevel-javne in da živijo v grehu. V občin-skem registru so namreč odkrili, da so strani, ki naj bi popisovale zadnjih 25 let, prazne. 250 Ijudi je šokiralo razkrifle, da od 1967. leta v vasi nihče ni ne umri in se ne poročil - tako vsaj (ne)piše v registru rojenih in umrlih. Soproge se sedaj bojijo, da bodo klasificirane kot priležnice, nekatere ne zanemar-jajo možnosti, da bi se kakšen (ne)soprog sedaj kar pobral in pustil katero izmed njih samo z naraščajem. Stvar se je razkrila, ko je neki moški želel dobiti svoj poročni list, nova tajnica v lokalni upravi, Victoria Lopez, pa o njegovi poroki iz 1974 ni našla niti siedu. Menda ni zabeleženih okrog 120 porok in umrlih. Ko bodo register »posodobili«, bodo pregledali tudi sosednji vasi Pontejos in Morales del Vino, kjer je bivši tajnik iz Ar-cenillasa, Jeronimo Jambrina, deloval celih 15 let. Predvidevajo, da sta tudi ti vasi zdrseli v »črno luknjo« uradniške nemarnosti. Jeronimu v varstvo so Ijudje baje izročali tudi različne listine za v sef ¦ preden so jih spet lahko izbrskali na občini, pod kakšno goro papir-jev, pa so pretekla leta. Jeronimo je menda začel govoriti o lovu in pri tem pozabil na vse ostalo. Mali vaški tepček?. Kakorkoli že, nekateri za kaos v Argencillasu krivijo tradicionalno dezor-ganiziranost, značilno za to populacijo. Ta teorija je podkrepljena z lokalnim pregovorom: »LjudjevArgendllasu so brez pameti«. Ni kaj, birokracija je večna injug bo še dolgo ostal jug. M.D. STUDENT JE NACIONALNA NALOŽBA Bojkot plačevanja rente ali študentski domovi vs mesto Ljubljana Stanovalce Študentskih domov v Ljubljani je aprila presenetila nova, višja stanarina. Fodražitev znaša celih 41 odstotkov. Tako je sedaj povpreČna cena, ki jo mora študent plačati za bivanje v domu, 2373 SLT. Vzrok za podražitev je rast življenjskih stroškov, ki so v I. tromesečju narasli za 46 odstotkov. Naj-bolj so se podražili hladna voda (86,4), topla voda (42,8), daljinsko ogrevanje (42,8) in plin (49,9 odstotkov). Po infor-macijah, ki smo jih dobili v uredništvo Tribune, pa naj bi bil glavni krivec za povečanje stanarin zemljiški prispevek (renta), ki se je v prvih treh mesecih tega leta podražil kar za 376,36 odstotkov. To pa je že druga, dolga in zapletena zgod- Gospa Ksenija Preželj, direktorica Študentskih domov v Ljubljani, je odločno zanikala, da bi bila renta upoštevana v ceni, ki jo mora plačati študent. To svojo trditev je podkrepila tudi z dokazi, iz katerih je očitno raz-vidno, kako se Študentskidomovi borijo proti taki čezmerni podražitvi rente. Spor (nobeden izmed udeležencev ga ne imenuje tako), ki se med študentskimi domovi in mestno vlado vleče že od 15. aprila, se bliža vrelišču. Začelo se je z bojkotom plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki so ga Studentski dotnovi napovedali mestu Ljubljani. Nekaj značilnih stavkov iz bojkota, ki so ga podpisali Igor Brlek, minister za sodal-na vprašanja pri vladi Študentske or-ganizacije Univerze v Ljubljani, Jure Sporin, predsednik Študentskega sveta stanovalcev Študentskih domov Ljubljani, in Ksenija Preželj, direk- -^ torica študentskih domov v Ljubljani, $ se glasi takole: »Prav vseeno nam je, w kako v Ljubljani to vprašanje urejate - .Sf davčne uprave pobirajo denar, mestni „ izvršni svet določa vrednost točke, -2 Sklad stavbnega zemljišča razpolaga z u< denarjem, izvršni sveti občin in mesta pa svoje lončke prislanjajo in določajo pravila igre. Za koga in v čigavem in-teresu? Za nas ne. NaŠ financer nam ne daje povračil za to, kljub temu, da smo neprofitni zavod. Denar naj torej vzamemo iz žepa študentov? Danes, ko se toliko govori o bednem študentskem standardu, država pa ni sposobna obljubiti rešitev prej kot v »daljni prihodnosti«, v tem času vladarji mesta, ki bi rado postalo univerzitetno, na veliko zapravljajo denar za reklamiranje samih sebe. Mi tega davka ne bomo plačali, kajti beda se ne more promovirati z denarjem, še posebej ne s študentskim.« Gospa Preželj je bojkot komentirala z naslednjimi besedami: »Dolg mestu Ljubljani za I. tromesečje znaša 1.066.000 SLT. Ta dolg za nas, ki smo neprofitna organizacija, pomeni čisto izgubo. Država, natančneje Mini-strstvo za šolstvo in šport, nam letos ni nakazala Še niti tolarja, tako da ne vemo, kdo bo plačal. Študenti prav gotovo ne. Zato je bil javni bojkot edini možen izhod.« ZAKON Problem je prišel tudi v medije in Mestni sekretariat za urbanizem in varstvo okolja je na članek z naslovom »Študenti so molzne krave«, ki je bil objavljen 17. apriia v Ljubljanskem dnevniku, dal podroben odgovor. Iz njega se da razbrati, da je za urejanje in uporabc stavbnega zemljišča in s tem povečane vrednosti ob uporabi stavbnega zemljišča (nadomestilo) še vedno v veljavi Zakon o stavbnih zemljiščih (Ur. 1. SRS, št. 18/84,32/86, 44/89). Po tem zakonu je občina oz. mesto, na katero so ljubljanske občine v •- Razmere v ŠD s statutom prenesle to pristojncst, poleg opi edelitve območij, za katera se plačuje nadomestilo, pristojna tudi za določitev nadomestila. Po besedah gospoda Marjana Beržana, predsednika Mestnega sek-retariata za urbanizem in varstvo okol-ja, ter gospe Vesne Palestini, pravnice v sekretariatu, pa mesto nima pristojnos-ti, ki bi mu omogočale, da bi lahko študentske domove oprostilo plačevanja rente, ker zakon tega ne določa. Mesto lahko oprosti plačevan-ja samo fizične osebe, ki rente ne zmorejo plačevati. V smislu zmanjševanja višine rente pa je mesto že naredilo svoje (po be-sedah gospoda Beržana: dalo), ko je znižalo obremenitve zavezancev, ki opravljajo družbene dejavnosti - sem spadajo tudi študentski domovi - za 6/,9 odstotkov. Gospa Palestini je opozorila, da to pomeni tudi 67-odstot-ni izpad dohodkov Skladu stavbnih zemljišč mesta Ljubljane. Gospod Beržan je jasno zaključil: »Preko zakona ne moremo!« Zato vidi rešitev v spremembi le-tega. Novi zakon naj bi predvideval tudi možnost oprostitve plačevanja, sprejeti pa ga mora republiška skupščina. Poglejmo, kaj o oprostitvi plačila rente pravi zakon (59. člen že omen-jenega zakona): »Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja za potrebe Ijudske obrambe (prejŠnje JLA, sedaj TO ipd! op. avt), za objekte tujih držav, ki jin uporabljajo tuja diplomatska in kozularna predstav-ništva ali v njih stanuje njihovo osebje, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v med-narodnem sporazumu drugače določeno, in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko aejavnost.« ŠTUDENTSKI STANDARD JE DOBER Na javni bojkot se je odzval tudi predsednik Izvršnega sveta mesta Ljubljane, gospod Marjan Vidmar. Na gospo Ksenijo Preželj je naslovil pismo (datum 5. maj), iz katerega objavljamo daljši odlomek: »S čim naj mesto sicer plačuje urejanje parkov, zelenic, širitev vodovoda, kanalizacije, plina, ogrevanja, razsvetljave, čiščenje snega, ČiŠčenje ulic in podobno. Da o čiščenju grafitov in raznih napisov na javnih objektih prav v okolici vaŠega naselja ali popravilu izruvanin klopi, nadomeščanju razbitih svetilk in poškodovanih znakih niti ne govorim. študentske domove smo nekoč udarniško gradili študentje sami. Vsa sredstva sta prispevala mesto in republika. Tudi sam sem od svojih dohodkov prispeval za njegovo graditev. V njem pa nisem nikoli stanoval. Zato je pisanje takih, ki za izgradnjo niti za vzdrževanie niso še dosti prispevali, še toliko bolj Žaljivo. O bednem študentskem standardu ie tezko govoriti, dokler so v Ljubljani nočni lokali, zabavišča in bifeji vedno bolj polni, pred študentskih naseljem pa icar čedno število avtomobilov. Sam sem študiral in bi val v nezakurjeni sobi in se hranil v tedanjih mlečnih restav-racijah. K sreči je danes to precej drugače. Mislim, da smo torej za štu-dente in univerzo naredili vec kot pa vi, ki ste žaljivke podpisali. Gospod Strgar je tudi zaradi vaših protestov odpovedal proslavljanje razglasitve Ljubljane za glavno mesto države. Upal sem, da bodo tudi drugi ravnali podobno, pa niso in tudi vi niste protestirali, čeprav so potekale v aprilu 1992 proslave, ki so se finan-cirale iz proračuna. Ko boste drugič protestirali, bodite dosledni.« Gospod Vidmar ves problem vidi takole: »Gre samo za pristojnosti. Pred- pise določa republiška skupščina, so rezultat zakona. To je ena pristojnost. Druga pristojnost je Sklad stavbnih zemljišc, ki je samostojna pravna oseba, ki ta denar uporablja. \z te rente se finandra infrastruktura itd. Izvršni svet mesta Ljubljane samo ugotavlja stvari, kot so, nima pa pristojnosti stvari tudi spreminjati. rravi nasiovza reševanje tega spora je zakonodajalec, minister Jazbinšek.« Na vprašanje, kaj se bo zgodflo, če Studentski domovi kljub vsemu ne bodo plačali rente, za kar so se trdno odločili, je gospod Vidmar dejal, da ne preostane drugega, kot sodna izter-java. Enostavno povedano: blokiranje žiro raČuna. Gospoda Vidmarja smo povprašali tudi, ce res meni, da je standard študentov dober, kot je zapisal v svojem pismu. Rekel je, da so kot pov- sod tudi tu velike razlike. Nekateri se na predavanja pripeljejo z avtom, drugi pridejo peS, ker nimajo denarja za avtobus. Tako pač je. (Po Heglovsko: Es ist so!) NAMESTOZAKUUČKA Če na kratko povzamemo zgodbo, pridemo do naslednjih zaključkov: Mesto Ljubljana zahteva od študentskih domov denar, ki naj bi ea Studentski domovi dobili od države. Država tega denarja ni dala in po vsej verjetnosti logike, ki še vedno velja na teh zemljepisnih širinah, bodo vse skupaj plačali tisti, ki so najmanj krivi. Tokrat so to državljani, ki so definirani kot nacionalna naložba - študentje. Tomaž Kovšca IZ STUDENTSKEGA PARLAMENTA Poziv k bojkotu stanarin v študentskih domovih? Studentski parlament in študentska vlada bosta pozvala študente k boj-kotu, če študentski center in republiška vlada ne bosta pripravljena reševati problemov visokih stanarin v studentskih domovih. Ljubljana, 6. maja Stanarine v študentskih domovih so bile glavna tema današnje seje študentskega parlamenta. Ker so glede na socialni položaj študentov previsoke, bo študentska vlada v raz-govorih z vodstvom študentskega centra in predstavniki republiške vlade skušala doseči konkretne spremembe v prid študentom. Če tega ne bodo dosegli, bo študentska vlada pozvala študente k bojkotu stanarin. Studentski parlament je sprejel Akt o ustanovitviZvezeštudentovSlovenije. Študentska vlada pa bo pripravila predlog o organiziranju fakultetnih studentskih organizacij, imenovih enote ŠOU. Sklep o pozivu k bojkotu stanarin, če že omenjeni razgovori ne bodo uspešni, so oblikovaii po razpravi o pobudi poslanca Lojzeta Kobeta. Kobe je opozoril, da se je v zadnje pol leta stanarina povišala za 196,8%, mfladja v tem obdobju pa je bila 143,5%. Navedel je še podatek, da so se v tem obdobju republiške štipendije zvišale za 121,3%, aprila pa je bilo od 60 do 75% §tudentov brez štipendije. V svoji pobudi je pozval vlado, naj vse in-stitucije, pristojne za Študentske zadeve, obvesti o možnosti Studentskih demonstradj, ne le zaradi visokih stanarin v študentskih domovih, ampak tudi zaradi splošnega slabega sodalnega položaja študentov. V razpravi o Kobetovi pobudi so poudarili, da ŠC nima urejene kategorizacije študentskih domov. To je tudi eden od razlogov, da dom FDV že od 15. aprila bojkotira stanarine. Študentska vlada zaenkrat še ne razmišlia o študentskih demonstradjah. Ce Študentski center in republiška vlada ne bosta ponudila konkretnih rešitev, bo pozvala najprej na bojkot. Poslanec Rajko Stankovic pa je poudaril, da bojkot ni rešitev, saj vselitvena pogodba, ki jo študent podpiše, ko se nastani v ŠC, ŠC zagotavlja, da po izteku plačilnega roka izterja plačilo stanarine od dohodka (plače ali pokojnine) skrbnika. Minister za izobraževanje Iztok Malačič je predstavil predlog o or-ganiziranju fakultetnih študentskih or-ganizadj, ki bi se imenovale enote SOU. Predstavljale naj bi povezavo med ŠO na fakulteti in študentskim parlamentom ŠOU. Za to naj bi bil zadolžen poslanec, ki v ŠP predstavlja fakulteto. Skrbel naj bi za stike z vodstvi fakultet, za urejanje oglasne dekse in imel naj bi eovorilne ure. Če svojih zadolžitev ne Bi izpolnjeval, pa naj bi bil kaznovan z določenimi sankcijami. Posland Malačičeve zamisli niso odobravali. V razpravl o njegovem predlogu so poudarili, da urejanje oglasne dcske in in govorilne ure niso dolžnosti poslancev. To je v pristojnos-ti ministra za informiranje in službe za plakatiranje. Poslanec Miran Gombač je menil, da takšen način organiziranja fakultetnih študentskih organizadj formalizira odnos med volilci in predstavniškim telesom. Po njegovem sodi v čase Edvarda Kardelja. Poslanci so se zavzeli za or-ganiziranje fakultetnih študentskih or-ganizacij, a ne po Malačičevem predlogu. Študentsko vlado so zadolžili, da pripravi nov predlog o tem, kako naj bi se organizirale študentske organizadje po fakultetah. Zvezo študentov Slovenije us-tanavaljata študentski organizadji obeh slovenskih Univerz. Mariborska ŠOU o Aktu o ustanovitvi ZŠS še ni glasovala,zagotavlja pa, da do sprejet-ja nima zadržkov. ZSS bo združevala vsg študentske organizacije v Republiki Sloveniji, saj ni nemogoče, da bo v Sloveniji večuniverz. Delovala bo pod imenom Zveza študentov Slovenije, njen sedež pa bo na Kersnikovi 4 v Ljubljani. ZŠS bo zagotavljala vpliv študentov na področju sprejemanja zakonskih in drugih predpisov, ki urejajo delo, življenje in položaj Študentov. študen-tom bo zagotavljala položaj v med-narodnih združenjih in orgariizadjah in omogočala, da bodo lahko vplivali na urejanje tudi drugih področij, ki jih definira Skupščina ZSS. Mateja Stržinar OBDAVCENI HONORARCI, Janez Kopač Foto: Dean Božnik ZDRUZITESE! Navkljub dejstvu, da smo Slovenci v dobršni meri samostojno zakorakali v Evropo, pa smo (začasno) podedovali nekaj zakonov naše bivše skupne države Jugoslavije. Eden izmed njih je tudi zakon oav- torskih pravicah, ki vegetira že od leta 1978, ko ga je podpisal takratni predsednik SFRJ Josip Broz Tito (!); Z manjšimi popravki pa sta ta zakon, ki povzroča v Sloveniji precejšnjo zmedo pri njegovem tolmačenju, leta 1986 in 1990 zapečatila predsednika danes razpadle SFRJ Radovan Vlajkovič in dr. Janez Drnovšek. Zakaj so sodelavci Tribune obdavčeni? V Sloveniji svojega zakona o avtorskih pravicah za zdaj še nimamo, obstaja pa upanje, da bodo tudi tako »obrobne« zadeve kmalu prišle na vrsto za evropeizadjo in modernizadjo. Zadnje čase pa burijo duhove pritožbe nekaterih honorarno zaposlenih študentov, ki za mukoma opravljeno delo dobijo »obdavčeni« honorar. Mednje sodijo tudi honorarni sodelavci Tribune, ki se jim pri izplaSJu honorarja odfrga 25 odstotkov od celotne vsote, kar je glede na višino izplačila precej »boleč« udarec. Zakaj je tako in ali bi lahko bilo drugače, smo se r. iprej pozanimali pri Janezu Kopaču iz Libeiv -io- demokratske stranke, ki je vodja odbora za javne finance ter proračun in precej dobro pozna zakon o dohodnini. »Seveda je potreb-no ločiti, kaj je avtorsko delo, ki je obdavčeno, in kaj je priložnostno opravljanje storitev, kjer študentje prejmejo neobdavčen honorar. Na žalost pa v Sloveniji Še vedno velja zakon o avtorskih pravicah iz SFRJ, tako da za zdaj na tem področju zadeve še niso kristalno jasne,« je poudaril Janez Kopač. Po njegovih be-sedah je problem tudi v tem, da v Sloveniji ne obstaja nikakršna komisija ali avtorska inšpekdja, ki bi preverjala, kaj je avtorsko delo in kaj ne ter kako se izplačuje. »Razumljivo je, da se delo preko študentskega servisa ne obdavčuje. študentski servis namreč financira obštudijske dejavnosti in da na nek način sploh obstaja in se stimulira, je potrebno, da ima te privilegije.« Meni, da so avtorski honorarji pravilno obdavčeni, medtem ko so tisti študentje, ki sprejemajo honorarje za priložnostno opravljanje storitev, v neobičajno dobrem in privilegiranem položaju. »Menim, da je način izplačevanja honorarjev v obeh primerih najmanj ustavno sporen. Ni mi tudi jasno, zakaj so sodelavd Tribune obdavčeni, če na Radiu Študent novinarji, ki opravljajo podobno delo, prejemajo celoten honorarbrez obdavčenja,« je še povedal Janez Kopač. In kaj pravijo v študentskem servisu? »Pt«ko študentskega servisa lahko dela vsaka oseba, ki ima status študenta ali pa je eno leto pavzer, medtem ko se pavzer srednjegolec pojmuje kot brez-poselna oseba in preko študentskega servisa ne more delati,« je zatrdila vodja študentskega servisa v Ljubljani, gospa šUc. Po njenih besedah je delo preko študentskega servisa ugodnejše predvsem zaradi najbolj enostavnega administrativnega izplačevanja in neobdavčenih honorarjev. »Vsaka or-ganizadja, ki deluje v okvdru ŠOU, lahko izplačuje honorarje preko študentskega ser-visa. Kolikor vem, je Tribuna študentski časopis in mi zato ni jasno, zakaj se honorarji Tribuninih sodelavcev nakazujejo direktno na njihove žiro račune. Poleg tega, da se jim odtrga četrtina honorarja, bodo morali plačati tudi davek na dohodnino.« Kot je poudarila, ne verjame, da gre tu za neved-nost, ampak najverjetneje za kakšno »ozadje«. Na ministrstvu za delo smo od pomočnice ministrice Jožice Puhar, Irene Bečan, izvedeli, da se s problematiko av-torskih pravic ne ukvarjajo. Izjeme so le primeri, ki se tičejo pogodb o delu.« Na področju avtorskih pravic se v Sloveniji red šele ustvarja. Jasno je, da imajo pred tem zakonom prednost nekatere pomembnejše stvari,« je dejala Lnena Bečan. In po njenem mnenju bi bilo potrebno predvsem raziskati, kakšne so posledice, če se avtorsko delo izplača kot pogodbeno delo preko študentskega servisa (kot občasno in začasno delo). Zakon SFRJ o avtorskih pravicah Aprila 1978 je takratni predsednik SFRJ Josip Broz Tito izdal ukaz o razglasitvi zakona o avtorskih pravicah. V njem med drugim tudi piše, da veljaza avtorskodelo stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti in drugih podro^ih ustvarjalnosti, ne glede na vrsto, način in obliko izražanja, če ni v tem zakonu drugače določeno. Sem se štejejo zlasti: pisana dela (knjige, brošure, članki in drugi sestavki); govorna dela (predavanja, govori, besede in druga dela enake narave); dramska in glasbena dela; koreografska in pantomimska dela, pri katerih je uprizoritev napisana ali kako drugače določena, kakor tudi dela, ki izvirajo iz folklore; glasbena dela z besedilom ali brez besedila; kincmatografska dela in dela, ustvarjena na način, ki je podoben lcinematografskemu ustvarjanju, dela s področja slikarstva, kiparstva, arhitekture in grafike, ne glede na material, iz katerega so narejena, ter druga dela upodabljajočih umetnosti; dela vseh panog uporabne umet-nosti in industrijskega oblikovanja; fbtografeka dela in dela, napravljena po pos-topku, ki je podoben fotograiiranju; kar-tografska dela (zemljevidi, topografske lcarte);računalniška dela; načrti, skice in plas-tična dela, ki se nanašajo na zemljepisje, topograiijo, arhitekturo ali kakšno drugo znanstveno ali umetniško delo. In kaj velja za avtorska dela, ustvarjena v delovnem razmerju ali po naročilu? Avtorska razmerja glede avtorskih del, ustvarjenih v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih ter drugih organizadjah in skup-nostih ali organih družbenopolitičnih skup-nosti kot rezultat združenja dela in sredstev, ureja samoupravni (!) splošni akt or-ganizacije ali skupnosti oziroma akt organa v skladu s tem zakonom. Avtorskopravna razmerja med ljudmi, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo znanstveno, književno, upodabljajočo, glas-beno, gledališko, filmsko ali drugo umet-niško ali kulturno dejavnost, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, oziroma delov-nimi ljudmi, ki opravljajo dejavnost z oseb-nim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov in delavci, zaposlenimi pri teh delovnih ljudeh, kot avtorjih dela, ustvarjenega v delovnem razmerju z njimi, ureja pogodba v skladu s tem zakonom. Če delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo poklicno dejavnost, ustanovijo začasno ali trajno delovno skupnost, ureja avtorskopravna razmerja glede avtorskih del, ustvarjenih v omenjenih skupnostih, samoupravni sporazum oziroma pogodba v skladu z načeli, po katerih se ta razmerja urejajo v organizacijah združenega dela, in s tem zakonom. Sicer pa avtorska pravica vsebuje premoženje oziroma materialne in osebne (moralne) avtorske pravice. Materialne pravice so avtorjeve pravice, da izkorišča delo. Avtorsko delo se izkorišča zlasti tako, da se objavlja, predeluje, reproducira, razmnožuje, obdeluje, prikazuje, izvaja, prenaša in prevaja. Kdo drug sme izkoriščati avtorsko delo le z avtorjevim dovol jenjem, če ni v tem zakonu drugače določeno. Za vsako izkoriščanje avtorskega dela po drugem gre avtorju plafilo (honorar), če ni v zakonu ali pogodbi drugače določeno. Moralne av-torske pravice so: avtorjeva pravica, da ga priznajo in navedejo kot ustvaritelja dela, pravica, da se upre vsaki skazitvi, okmitvi ali drugačni spremembi svojega dela, in pravica, da se upre vsaki uporabi dela, ki bi žalila njegov ugled in čast. In kakšne so skupne določbe o avtorskih pogodbah? Avtorske pogodbe se sklepajo v pisni obliki. Avtorska pogodba, ki ni sklen-jena v pisni obliki, nima pravnega učinka, če ni v tem zakonu drugače določeno. Avtorska pogodba mora navajati zlasti: imena pogod-benih strank, ime avtorskega dela, za katero gre pri pogodbi, način uporabe avtorskega dela ter višino, način in roke izplačila honorarja, Če gre za uporabo dela proti plačilu. Pri odmerjanju plačUa za uporabo avtorskega dela se upošteva, kjerkoli je to mogoče: kvaliteta dela, možnost njegove prodaje, materialne koristi, ki jih dosega druga pogodbena stranka z uporabo dela, in druge okoliščine, s katerimi se dajo ugotoviti uspehi, ki jih avtorsko delo dosega pri zadovoljevanju družbenih potreb. Kaj je začasno in kaj je občasno delo? Začuda je v Sloveniji zakonodaja na področju občas-nega in začasnega dela urejena. V 107. členu tako med drugim piše, da organizacija oziroma delodajalec Iahko s prevzem-nikom dela sklene pogodbo za opravljanje začasnih oziroma občasnih del, ki se glede na delov-ni proces ne opravljajo kot stalno ali nepretrgano delo, temveč trajajo le dolo&n krajši čas, ali so potrebna le od časa do časa in se opravljajo največ 90 dni v posameznem koledarskem letu, in za opravljanje trajnejših krat-kotrajnih del, vendar ne več kot deset ur na teden. Pogodbe o delu ni mogoče skleniti, če gre za dela, za katera je mogoče skleniti delovno razmerje za določen čas ali z delovnim Časotn, krajšim od polnega delovnega časa, ali če gre za av-torska dela. Pogodbe o delu se ne sklene, ko delavec opravlja začasno ali občasno delo na podlagi napotitve preko posebnih or-ganizacij - oziroma preko zavoda za zapos-lovanje po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnost. Delav-ca, ki opravlja začasno ali občasno delo, se zavaruje za primer poškodbe pri delu in pok-licne bolezni. Sicer pa je opredelitev del, ki se lahko opravljajo po pogodbi o delu, v republiškem zakonu razširjena z možnostjo opravljanja trajnejših dnevnih kratkotrajnih opravil, s čimer se omogoča pogodbeno delo v primerih, ko se potreba po delu pojavlja dnevno skozi daljše časovno obdobje (dnev-na opazovanja in merjenja v terenskih meteorloških in hidroloških postajah, zbiranje in dostava mleka za kmetijske zadruge, raznašanje dnevnih časopisov, prodaja na drobno za organizacijo ali delodajalca po manjših krajih). Davek od osebnih prejemkov Marca letos je bil sprejet tudi zakon o obdavčitvah posameznih vrst dohodkov. Tako je med drugim zavezanec za davek od osebnih prejemkov tudi fizična oseba s stal-nim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki prejema dohodke dosežene s priložnostnim opravljanjem storitev. Osnova za davek od osebnih prejemnkov je tudi vsak posamezni bruto prejemek za priložnostno opravljanje storitev. Zanimivo za naš slučaj pa je, da se davka od osebnih prejemkov ne plačuje od prejemkov iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljanje dela učencev in študen-tov, prejetih preko študentskih ali mladinskih organizacij, ki opravljajo dejav-nost posredovanja dela na podlagi pogodbe o koncesiji, v skladu s predpisi na področju zaposlovanja. Za boljše tolmačenje vseh navedenih zakonov pa bomo za konec navedli še pravil-nik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati pooblaščena organizacija oziroma delodajalec za izvajanje posredovanja zapos-litve oziroma posredovanja dela. V petem členu piše, da študentska ali mladinska or-ganizacija, ki opravlja dejavnost pos-redovanja dela, lahko to opravlja le za osebe, ki imajo status študenta ali dijake oziroma osebe, ki obdržijo pravico obiskovanja predavanj in opravljanje izpitov po dolofilih statuta vzgojnoizboraževalne organizacije, vendar najdlje eno leto po izgubi statusa študenta, ter za osebe, ki so se med šolskim letom vrnile s služenja oziroma še niso bile napotene na služenje vojaškega roka in bodo pridobile status študenta šele s pričetkom šolskega leta. študentje, ki opravljajo dela s posredovanjem organizadje iz prejšnjega stvaka, lahko opravljajo delo na podlagi napotnice te organizacije in ne sklepajo pogodbe o delu. Domen Rant N K E GABER ZA MINISTRA Pred kratkim so naši vrli pos-lanci v skupščini z glasovan-jem o nezaupnici strmoglavili Lojzeta Peterleta in na njegovo mesto postavili dr. Janeza Drnovška, ki je zamenjal mini-stra za šolstvo in šport, zloglas-nega dr. Petra Venclja, z dr. Slavkom Gabrom, ki je sicer član Liberalno demokratske stranke, v slovenskih političnih vodaj pa doslej manj znano ime. Kaj pomeni študentom zamenjava v omen-jenem ministrstvu, ki je ven-darle tisto, ki tudi kroji študentsko usodo, in kaj pričakujejo od novega mini-stra za šolstvo in šport? S pomočjo ankete smo ugatovili, da večina (anketiranih) študen-tov niti ne ve, kdo naj bi bil novi minister, predvsem pa nihče, z eno svetlo izjemo, ni seznanjen z njegovim programom. V teh predizpit-nih dneh so študentje preokupirani s študijskimi ob-veznostmi, zato si s preoblikovanjem slovenske vlade ne delajo še dodatnih skrbi. VINKO ČRNIČ, študent matematike na FNT: »Če se bo novi minister vsaj toliko potrudil, kot se je bivši, potem bomo lahko kar zadovoljni. Nihče ne pričakuje od njega kakšnih korenitih sprememb, saj vemo, kakšna ie trenut- no celotna situadja v Sloveniji. Tudi izkušnje s prejšnjo vlado niso ravno slabe, uspelo ji je narediti celo nekaj za študente. Npr. boni za hrano so nekaj zelo pozitivnega. Seveda gre pri tem zasluga Študentski organizaciji, toda nad njo je vendarle slovenska vlada in ministrstvo za šolstvo, ki odobri denar iz proračuna. Sprememb na področju sistema šolstva najbrž ne bo, jih tudi nismo pričakovali.« SKUPINA ŠTUDENTOV TEHNIČNIH FAKULTET (elektro, računalništvo, gradbeništvo) IZ BOSNE IN HRVAŠKE (med smehom in vsesplošnim čvekanjem je bilo danih toliko izjav, da mi je uspelo zabeležiti samo nekatere od njih, op. avtorja): »Edina dobra stvar, ki so jo v zadnjem času naredili za študente, je uvedba bonov za hrano. S tem smo zadovoljni. (Sicer je bil pa že skrajni čas, tako delajo povsod na zahodu). Pripombe pa imamo glede Studentskih domov, predvsem bi bilo treba zamenjati direk-torico študentskega centra, ki vsestransko teži, npr. s tem, da se domovi zaklepajo ob 24. uri, zaprli so študentske klube v naselju... Naslednja šibka točka je Študentski servis - 500 ljudi čaka v vrsti, dela ni. Kar se tiče same organizacije na fakultetah, predvsem izpitnih rokov, bi se lahko zgledovali po nekaterih univerzah bivše YU. V Zagrebu, na primer, imajo izpitne roke celo leto, v Ljubljani imaš vse natrpano v maju in juniju, poleg tega so trije izpitni roki premalo.« BRANKO ČEKADA, študent lesarstva na BTF: »Trenutno je na področju študentske problematike toliko nepravilnosti, da bo šolski minister v tako kratkem času težko karkoli rešil. Seveda vsem napakam ni kriv bivši minister, čeprav ne morem reči, da je dobro deloval, upam, da bo novi boljši. Npr. srednješolci so lani svoj problem skušali reševati s štrajkom. Med študenti je to zaradi medsebojne nepovezanosti in neorganiziranosti skoraj nemogoče, čeprav je mnogo stvari, ki nas motijo. Npr. tu, v študentskem naselju, se kar naprej pojavljajo problemi. Zaprli so nam študentske klube, konkretno ilirskobistriškega, z direktorico ŠC smo nezadovoljni.« MARINKA KATIČ, študentka kemije: »Novi šolski minister sicer ne bo mogel ničesar spremeniti, vendar je kljub temu bolje, da se ljudje v vladi menjajo, kot pa da ohranjamo obstoječe slabo stanje. Bivšemu ministru Venclju bi lahko marsikaj očitali. Predvsem je jasno to, da študentje pri odločanju o stvareh, ki se tičejo njih samih, nimajo nobenebesede, primer za to je pravilnik o sprejemu v študentske domove, katerega vsebina je prikrojena volji tis-tih, ki so ga oblikovali, to je upravi ŠC. Tudi to, da imamo nekakšno študentsko vlado, ne pomeni nič, saj ne dela v korist študentov. Uvedli so sicer bone za hrano, vendar bo to trajalo nekaj mesecev, potem bo konec. Toliko, da se reče, da so nekaj naredili.« MITJA PERUŠ, študent fizike na FNT: »S študijem sem prezaposlen, niti ne litegnem slediti spremembam v vladi. • Če že bo novi minister, potem naj bi naredil nekaj v smeri rekonstrukcije univerze, zlasti naravoslovnih in tehničnih fakultet. Naš problem je namreč v tem, da smo preobremenjeni, rešitev pa vidim v podaljšanju študija najmanj za eno leto. Podoben predlog je bi! pcdar. v Mariboru, namreč podaljšanje študija vsaj za en semester, žal pa niso uspeli. Potrebno bi bilo tudi več razumevanja za mlade razis-kovalce, predvsem v tem smislu, da bi se za to dejavnost namenjalo več sredstev kot do zdaj. Bistvenih sprememb minister v svoji kratki man-datni dobi najbrž ne bo mogel izpeljati, ker gre vendarle za dolgotrajnejše procese.« BRANE ZORMAN, Ekonomska fakul-teta: »Kaj bi lahko novi minister spremenil v korist študentov? Prav-zaprav me ne moti veliko stvari. Recimo, na nekaterih fakultetah se srečujejo s povsem tehničnimi problemi - prostorska stiska, neusklajenost ur-nikov... Pri nas teh problemov ni. Predvsem mislim, da se bo novi mini-ster kot sveže ime na politični sceni bolj zavzemal za problematiko v svoji pris-tojnosti, kot je to počel minister Vencelj. V zvezi s problemi, ki so jih lani imeli z njim dijaki zaradi mature in sprejemnih izpitov, se je pokazal njegov konser-vativizem. Upam, da rek, da politika pokvari človeka, pri novem šolskem ministru ne bo veljal.« KARMEN KERNEL, Fakulteta za šport: »V tem času smo vsi zelo zaposleni s študijskimi zadevami, da niti ne pomis- liš na to, da se dogajajo tudi druge pomembne stvari. Že to, da je prišlo do spremembe v vladi, pomeni, da vsi od nje precej pričakujemo, tako tudi od novega šolskega ministra. Morda dejstvo, da minister Gaber prihaja kot univerzitetni profesor govori v njegov prid - študentska problematika mu najbrž ni tuja. Sicer bi pa opozorila na zelo pereč problem, s katerim.se srečujejo študentje prav vseh fakultet. Namreč: izpitni roki. Razporeditev je popolnoma zgrešena. Pozimi smo pros-ti Itudijskih obveznosti, ob koncu 2. semestra pa so razpisani vsi roki naenkrat.« BOJANA ŠKRUBEJ in URŠKA PENEC, EF: »Predvsem bi opozorili na probleme, s katerimi se srečujemo študentje. Seveda se pričakuje, da bo novo ministrstvo do njih zavzelo drugačno stališče kot bivše. Vsi vemo, kako so se urejale zadeve z zaključnimi izpiti in usklajevanje s sprejemnimi. Ne veva sicer, kakšne so pristojnosti mini-stra za šolstvo na tem področju, toda treba bi bilo nekaj ukreniti v zvezi s štipend iran jem!« LIDIJA GRADIŠNIK študentka politologije na FDV: »V Žarišču, kjer so predstavljali smernice novih slovenskih ministrov, mi je uspelo zas-lediti tudi program Šolskega ministra Gabra, ki mi ugaja predvsem v točkah, kjer govori o ohranitvi avtonomnosti univerze, o zgledovanju po zahodnem šolstvu, o namenjanju sredstev za posodabljanje in nakup opreme v srednjih šolah. Vendar pa dvomim v velike spremembe v praksi. Deloma zato, ker je šolstvo, pa tudi kultura, trenutno v Sloveniji drugotnega pomena, primat ima gospodarstvo. Pa tudi zato, ker program lahko pomeni le sredstvo politika za ohranitev (pridobitev) položaja), v smislu veliko obljubljenega, malo storjenega. Sicer pa je ministrstvo za šolstvo vendarle večjega pomena za srednje šolstvo, univerza je od njega precej neodvisna.« MARTIN KERIN, novinarstvo na FDV: »Mislim, da bi k rešitvi problemov, s katerimi se srečujemo na področju šolstva, govorim o višjem in visokem, vplivala tudi večja povezanost med ŠO in ministrstvom za šolstvo. So stvari, ki jih sicer res ureja ŠO, vendar pa je min-ister tisti, ki da potrditev. Glede na slab finančni položaj študentov, bi bili dobrodošli razni popusti, npr. pri obis-ku kulturnih prireditev. Ve pa se, da sredtsev ni, predvsem pa je šolstvo zadnje, ki dobi kaj denarja. Večja pozor-nost se posveča gospodarstvu.« IZTOK KLEMENC, EF: »Treba bi bilo iti po poti zahodnega šolstva, oziroma iz dobrih, preizkušenih sistemov pobrati najboljše in prilagoditi našim raz-meram. Npr. glede izpitov - v ZDA iz-pite vrednotijo po točkah, glede na njihovo zahtevnost. Za prehod v višji letnik zadošča že manjše število opravljenih izpitov večje težavnostne stopnje. Pri nas so, napačno, izpiti enakovredni. Kar se tiče finančnih težav, s katerimi se srečujemo študentje in šolstvo nasploh, sem optimist. S celotno preobrazbo družbe, izpeljavo privatizacije..., bodo tudi za to področje prišli boljši časi. Vendar pa proces zah-teva čas.« Tadeja Žlebir Foto: Žiga Koritnik študentski kulturni dnevi Študentska organizacija Univerze v Ljubljani 22.-28.5.92 ART & HOBBY K U L T l R NI 8PANSKI B 0 R C I UUBUANA ZALOŠKA 61 EQURNA ElektroLjuMiana SOIKL Uroro URADNA OTVORITEV ŠTUDENTSKIH KULURNIH DNEVOV 22.5.ob20.uri.SlovesnauradnaotvoritevŠtudentslahkultiimih dnevov '92 s koncertom renesančne glasbe v izvedbi godalnega kvaiteta "Sončni kvartet" in pogostitvijo. KRIŽANKE - VITEŠKA DVORANA SISTEM CLEKTRON 22.5.ob24.uri.Multimedialniprojekt \M "Sistemelektron' ponazarja probleme prostora in časa, energije in odpadka. Sistem je zgrajen na principu atoma: jedro (Mparska instalacija), ovojnica (slika) in gibanje (glasba). Na ogled do 28.5. med 18. in 24. uro. STARAELEKTRARNA PROSTORSKA OZNAČITEV ŠD Od 22.5. do 28.5. igrišče ŠD. Prostorska označitev igrišča s panojem Študentskih kultumih dnevov '92. ŠTUDENTSKIDOMOVIV ROŽNIDOLINI PLESNO GLEDALIŠKA DELAVNICA potekamed9. in 15. majemvmalidvoraništudentskeganaselja v Rožni dolini. VVorkshop bo vodila priznana belgijska plesalka inkoreografinjaNadine Ganase. Zaključninastopbovomenjenidvorani 15. s ponovitvijo 24. maja ob 19.00 v sodelovanju s PTL. ŠTUDENTSKONASELJE časopis kritiko znanosti PRODAJA KMIG KRT-a in ČKZ-ja bo med 22. in 28. majem organizirana na Fllozofski fakulteti, Fakulteti za dmžbene vede, vGalerijiŠKUCin28. majaob 12.00obpredstavitvi letošnjih izdaj ČKZ-ja in KRT-a tudi na Kersnikovi 4. GALERUAŠKUC,FF, FDV,K4 FAIR Od 20.5. do 24.5. Razstavni projekt "FAIR" s predstavitvijo večjega dela slovenske avtorske fotografije v izboru Rajka Bizjaka, članov Mreže za Metelkovo in štirih študentov ALU. V okviiu mednarodnega sejma sodobne umetnosti in antikvitet- ARS-ANTIOUITAS FAIR. GOSPODARSKORAZSTAVIŠČE LETTER THE CHAIR Od 20.5 do 5.6. Razstava "LETTERj THE CHAIR" ali "100 000 MILIJONOVSTOLOV" z mednarodnoudeležbo arhitektov. Kustos razstave je Samo Cafnik. GALERUASKUC PR0ST0RSKA ŠIRITEV UNIVERZE Od 22.5 do 28.5. Razstava študentskih del na temo "Prostorska širitevUniverze", nastalih na seminarju za arhitekturo. Mentorprof. dr. M. Bonča, študentje: D. Batista, A. Božin, J.-K. Anderluh. KAPELICAK4 ZA VSAKO BESEDO CEKIN 23.5. ob 20. uri. Premiera predstave "Za vsakobesedo cekin" v režiji Matjaža Pogiajca. 6LEDALIŠČEGLEJ nedelja, 24.5. ZAKLJUČNI NASTOP PLESNO GLEDALIŠKE OELAVNICE 24.5. ob 19. uri. Zaključni nastop plesno gledališke delavnice pod vodstvom belgijske plesalke in koreografinje Nadine Ganase. MALA DVORANA ŠTUDENTSKEGA NASEUA KONCERT W1ENER TSCHUSCHENKAPELLE (ETNO FOLK) 23.5. ob 20. uri Btno folk koncert medna rodne zasedbe WIENER TSCHUSCHENKAPELLE, k) na duhovit način posreduje narodno glasbo Balkana. Koncert poteka v sodelovanju z Drugo Godbo. PREDVERJEKRIŽANK TscfmscfienfapeCfe K0 BREZ MIRU 0KR0G DIVJAM 23.5. ob 20. uri na Tromostovju. GILŠ-KODUM predstavlja niz produkcij iz gledališke, lutkovne, glasbene, jezikovne, kbreografske in likovne delavnice pod skupnim naslovom "Ko brez miiu okrog divjam", potovanje poteka od Tromostovja, Cankarjevega nabrežja, Ribjega trga do Šuštarskega mosta. TROMOSTOVJE, CANKARJEVO NABREŽJE, RIBJITRG, ŠUŠTARSKIMOST (Vprimeru slabega vremena se prestavi v dvorano ZKOSna Beethovenovi 5) KONCERT KLASIČNE GLASBE 24.5. ob 20. uri. Kbncert klasične glasbe v izvedbi organistke Ane Elizabete Kržan in flavtista Christiana Filipiča. LJUBUANSKA STOLNICA oclm/nica uttncsTi— KODUn , -<,¦ ponedeljek, 25.5. torek, 26.3. DNBVI HRVAftKEOA FILItt Od 25.5. do 29.5. ob 20. uri dvorana Kinoteke. Filmski festival "Dnevi hrvafikega fllma" s predstavitvijo izbora lanskoletne in letofinje produkdje kratklh, celovečemih ln animiranih filmov, ter fllmov, ki so bill v bunkerju. Filmski festival organlzirajo E-MOTION FILM/Fllmska redakdja ŠKUC, Ljubljanski kinematografi- Kinoteka in Slovenskl gledaližki in filmsJd muzej v sodelovanju s Studentskim centrom iz Zagreba in Študentsko organizadjo Univerze v Ljubljani. Ponedeljek, 2B.B. -"Euklidova pokrajina" B. Gamolina, 17 min -"Zima poletnih hiš" V. Deliča, 15 min -"ZGODBAIZ HRVAŠKE" ,r. Krsto Papič, i. I. Grugerovič, M. Nadarevič, D. Despot, 110 min., 1992 AMIBETA 25.5. ob 18. uri. Projekt "Amibeta" plesnega studia INTAKT. Predstave se dogajajo vsak dan na istem mestu ob istiurido3l.5. ZVEZDA PARK A MIBET GENESIS A KONCERT KLASIČNE GLASBE 25.5. ob 18.30. Koncert klasične glasbe v izvedbi trobilnega kvinteta študentov Akademije za glasbo. GALERUASKUC JAZZ KONCERT - TRANSFORMER KVARTET 25.5. ob 20. uri. Nastopa mlada zasedba Transformer Kvartet. PREDGALERUOŠKUC VEČER FOLKLORE 25.5. ob 20. uri. Večer folklore z nastopi Akademske plesne skupine France Marolt in Ansambla narodnihplesova ipijesama SKUD Ivan Goran Kovačič iz Zagreba. KULTURNIDOM ŠPANSKIBORCI DELAVIIICA KREATIVNE0A PISANIA poteka med 25. In 27. majem v prostorlh Zbomice Kersnikove 4. Torak, 1B.B. -"Guemica Croatlca" M. Blažekovlča, 2 min -"Anno Domlni" Z. Pavliniča, 2 min., Nagrada za na animlrani fflm na Dnevlh Hrvafikega fUma v Zagrebu -"Odlikovanje" A. Ostojiča, 20 mln. - "ŠKOLJKA ŠUMI" ,r. Miro Medimorec, i. S. Lasta, J. Genda, Š. Gubi 83min., 1991 KINOTEKA KONCERT KLASIČNE GLASBE 26.5. ob 18.30. Koncert flavtistke Andreje Praprotnik in harfistke Diane Glukišič, študentk Akademije za glasbo. GALERUAŠKUC TALK SH0W 26.5. ob 19. uri."Talk show" s pesniM mlajše generacije Vidom Snojem, Branetom Senegačnikom in Urošem Zupanom. Pogovor opesnikovanju, ilustriran z besedili avtorje v bo povezoval Matej Bogataj. GALERUAEOURNA LETNIKONCERT APZ TONE TOMŠIČ 26.5. Ob 20. uri. Letnikoncert APZTone Tomšič pod dirigentsMm vodstvom Jožeta Fursta. Program obsega dela Felixa Mendelssohn - Baitholdya in Frandsa Poulenca na besedila Paula Eluarda. GAU.USOVA OVORANA CAMKARJEVEGA DOMA JAZZKONCERT-ULUCES 26.5 ob 20. uri. Koncert jazz skupine Ulixes. PREDGALERUOŠKUC HUNDERTOASSER 26.5 ob 21. uri. Modni happening "Hundertvvasser". KLUBK4 _i_.._i__ ..^ niatnjlr s z učenkami tretjega Ietnika Modnega oblikovanja SŠOF: - izvirni modeli - živahen stil -unikatna poslikava in izdelava obladl razčarani svet čara Srsda, 27.B. - "Epilog" B. Ranitoviča, 3 min. - "Ad Astra" E. Biukoviča, 4 min. ~"Dnevnik hrepenenja in trajanja" N. Hewita, 10 min. "Mirta se uči statistiko" G. Dukič, 20 min. "OKRUŠKI", r. Zrinko Ogresta, i. F. Šovagovič, A. Prica, S. Juraga, N. Subotič, 106 min., 1991, Nagrada za najboljši celovečemi film na Dnevih UivaSkega fflma KIHOTEKA 0KR0GLA MIZA ČKZ 27.5 ob 16. in 18. uri. Enota za Časopisno in založniško dejavnost pii ŠOU vabi na ogled kultnega filma •'KOVAANISOATSI" ob 16. uri in na pogovor "Se spet?" ob izidu ČKZ-jevega zbornika "HAPPY NEW AGE" on 18. uri. KAPatCAIU HUMANI PR0ST0R 27.5. ob 17. uri. Grafitno poslikavo objekta na temo humanega prostora bo izvedel Jure Zadnikar. STUDENTSKO NASEUE V ROŽNIDOUNI KONCERT KLASIČNE GLASBE 27.5. ob 18.30 uri. Koncert klas. glasbe v izvedbi tria flavt "JLA". GALERUAŠKUC IPTERARNIP0G0V0R 27.5. ob 19. uri. Pogovor o dramskih žanrih, dilemah in mejah sodobne dramatike z gosti Uršolo Cetlnski, Mihom Hočevarjem, Stojanom Pelkom, Mihom Zadnikarjem...in povezovalcem Matejem Bogatajem. GALERUAEOURNA LETNIKONCERT PAZ VINKO VODOPIVEC 27.5. ob 20. uri. Letni koncert PAZ Vinko Vodopivec. Program obsega srednjeveškoglasbo in ljudske pesmi slovenskihavtorjev. MODERNAGALERUA VEČER PLESNEGA TEATRA UURUANA 27.5. ob 20. uri. Večer Plesnega teatra Ljubljana s plesno gledališkim programom, polnlm zanimivih koreografskihpostopkov. V sodelovanjui s Cankarjevim domom. CANKARJEVDOM JAZZ K0NCERT - 0UATEBRIGA 27.5. ob 20. uri. Koncert ljubljanske jazzi skupine QUATEBRIGA. PREOGALERUOŠKUC K0NCERT SIMFOMČNEGA 0RKESTRA AKADEMUE ZA GLASBO 27.5. ob 20. uri. Koncert simfoničnega orkestra Akademije za Blasbo z dirigentoma Nado Matoševič in Andražem Hauptmanom. Program: 6- Rossini: Uvertura k operi Vilijem Tell, I. Stravinski: Pulcinella, G. Bizet -&• ščedrin: Carmen Suita SUlVENSKAFILHARMOflUA ŠTUDENT NAIIE... 27.5. ob 20. uri menza ŠN v Rožni dolini. Postavitev instalacije "Študent nai ie..." s poiedino kot sestavnim delom proiekta, ki Četrtek, 28.5. - "Zametena sled" B. Benažiča, 14 min. - "Recital" P. Krelja, 14 min. - "Splendid Isolation" P. Krelja, 10 min. - "Bino, oko galebovo" N. Babiča - "ČAS VOJŠČAKOV", r. Dejan Šorak, i. J. Genda, K. Šarič, 94 min., 1991 Petek, 29.5. - "Kocka", skupina avtorjev, 5 min. - "Greetings From Croatia", skupina avtorjev, 13 min. - "Pariži - Istra" R. Grliča, 10 min. - "Kegljišče", skupina avtorjev, 5 min. - "DUKA BEGOVIČ", r. Branko Schmidt, i. S. )ustič, F. Šovagovič, A. Potočnjak, 103 min., 1991 KINOTEKA NGVE KNJIŽNEIZBAJE ČKZIN KRT 28.5. ob 12. uri. Enota za časopisno ih založniSko dejavnost pri ŠOU pripravlja predstavitev letošnjih izdaj KRT-a in ČKZ-ja ter prodajo zadnje številke Tribune. KAPELICAK4 MARIONCTNA BELAVNICA 28.5. ob 18. uri. Končnalutkovnoglasbenaprodukcijamarionetne delavnice pod mentorskim vodstvom Eke Vogelnik. DVORANAZKOS R0CKK0NCERT 28.5. ob 18. uri igrišča ŠN. Študentski žur s koncertom domačih in tujih rock skupin: HOVVITZER, EGO MALFUNCTION (ex Ouod Massacre), ZORAN PREDIN, LET 3, PSIHOMODO POP. Zvečerprojekcija izbranih diapozitivov iz fotografske delavnice ŠKD '92. KRlSČE STUDENTSKEGA NASEUA V ROŽNO DOLINI GKROGLA MEZA KRT-A 28.5. ob 19. uri. Enota za časopisno založniško dejavnost pri ŠOU vabi na pogovor "Onstran discipliniranja in svobode - kaj se zgodi, ko pride Peter Pan v šolo?" ob izidu KRT-ovega zbornika" VZGOJA MED GOSPOSTVOMIN ANALIZO". Uvodno predavanje urednice zbomika Eve Bahovec z gosti Miijam Hadnik Milharčič, Zdenkom Kodeljo, Marijo Javomik in Pavlom Zgago. KAP&ICAK4 R0JSTNIBANKLUBAK4 Med 22. in 28.5. bo potekal tudi poseben program v Klubu K4f ki v tem času praznuje tretji rojstni dan. Obiskovalce bomo poleg programskih presenečenj razveselili z brezplačnim vstopom. KLUBK4 " ŠTUBENTSKIMEBUI V program in promocijo Študentskih kulturnih dnevov '92 se vključujejo tudi študentski mediji. Izšla bo posebna številka Tribune, ki bo spremljala dogajanja v okviru ŠKD. Radio Študent bo tekoče seznanjal s programom prireditev in jih komentiial. ETER IN PAPIR CENEJSA PREHRANA ZA ŠTUDENTE CENIK KOSIL ZA STUDENTE DAJ DAM RESTAVRACIJA DAJ DAM PRI MRAKU KOLOVRAT FAST FOOD RIO LIVADA EKONOMSKA CENA 240,00 SLT CENA BONA 50,00 SLT EUROVAL . PEDAGOŠKA AKADEMIJA EKONOMSKA CENA 195,00 SLT CENA BONA 60,00 STL ICA EKONOMSKA CENA 240,00 SLT PRODAJNA CENA 89,00 ____________SJJ____________ KATRCA EKONOMSKA CENA 250,00 PRODAJNACENA 110,00 SLT KOTNIK FAGG EKONOMSKA CENA 170,00 SLT PRODAJNA CENA 45,00 INTERMARKET MENZA ROZNA DOUNA EKONOMSKA CENA 186,00 PRODAJNA CENA 55,00 SLT KLASJE LAKOTNIK EKONOMSKA CENA 200,00 SLT PRODAJNA CENA 45,00 SLT GP UUBUANA TRIGLAV LOVEC STARI TIŠLER PETKOVŠKOV HRAM SODČEK UUDSKA KUHINJA EKONOMSKA CENA 200,00 SLT PRODAJNA CENA 55,00 SLT PINKI EKONOMSKA CENA 200,00 SLT PRODAJNA CENA 45,00 SLT RESTATOPNISKA33 AŠKERČEVA 3 EKONOMSKA CENA 217,00 SLT PRODAJNA CENA 70,00 SLT GPVIC MIRJE POD LIPO PRI VINSKITRTI POD ROŽNIKOM (ČAD) EKONOMSKA CENA 200X30 SLT PRODAJNA CENA 75,00 ___________SLJ___________ POD VRBO EKONOMSKA CENA 160,00 SLT PRODAJNACENA 35,00 ___________SLT___________ AGROBAR BIOTEHNIČNA FAKUL-TETA EKONOMSKA CENA 150,00 SLT PRODAJNACENA 20,00 __________SLT__________ Cene so z dne 13.5.1992 in veljajo do spremembe ekonomskih cen gostinskih podjetij. Vse omenjene bone lahko dvignete na Kersnikovi 4 - dopoldne delata po potrebi dve blagajni. Uradneure: 7.00-19.00. Bone lahko dobite le ob predložitvi veljavnega indek- sa (ali domske izkaznice) in osebne izkaznice ali potnega lista. Maksimalno število bonov na mesec je 20. ŠO V MARIBORU Stara pesem: Finance, finance_________ V Sloveniji sta dve avtonomni študentski organizaciji - ena je v Mariboru, druga v Ljubljani. Clan študentske organizacije (ŠO) v Mariboru je vsak redno vpisan Študent - teh je vključno z absol- venti 9222. Ti imajo pravico voliti in biti voljeni v vse organe ŠO. »Najvišji organ ŠO je parlament. V njem deluje 21 poslancev in odprt je en prosti sedež. Število poslancev je odvisno od števila vpisanih študentov na fakulteti. Ta organ voli vladi, predsednika parlamenta in organe parlamenta, ki nad-zorujejo delo,« je povedal Pavle Demšar, predsednik študentske vlade ŠO Univerze v Mariboru. Dodal je, da je ŠO ustanovitelj časopisa Katedra in soustanovitelj radia MARŠ (mariborski radio Štu-dent) ter Študentskega servisa. Časopis Katedra je pravzaprav iz-delek, ki ga študenti ne berejo veliko. Ne ponuja nič takega, kar bi bilo specifično študentovskega. Zato so na ŠO v Mariboru razmišljali, da bi k sodelovanju pritegnili več študentov, ki bi v časopis pisali o študentariji. Toda sodelavci Katedre so rekli, da ne nameravajo toliko pisati o prag-matičnih zadevah študentov, torej da ostane Katedra takšna, kot je. Zato so začeli razmišljati o neke vrste biltenu oz. informacijskem listu o samo študentskih zadevah. Toda težave nastopajo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, so v ŠO trenutno ostali brez financ. Študentski servis jim je namreč zato, ker ŠO ni hotela izvesti določenih stvari, zablokiral sredstva. ŠO je sicer res zajeta v mestnem proračunu, toda ta daje okrog 50.000 do 100.000 tolarjev mesečno. Tudi od denarja, ki ga zbirajo na Univerzi za obštudijske dejavnosti, je ŠO-u namenjenih nekaj procentov, toda Pavle Demšar trdi, da je vse to premalo. Zaradi finančnih razlogov se je zavlekla tudi vsa stvar s prehrano. Pojavljajo pa se že nekatere težave - predvsem so to vrste po prehran-jevalnicah, v katerih sprejemajo takšne bone. Te so na fakultetah in v študentskih domovih, kar se je pokazalo, da je premalo. Zato iščejo nove ponudnike. Da je do realizacije prišlo tako pozno, je krivo tudi to, da denarja za obštudijsko dejavnost nima pod kontolo ŠO. V Ljubljani ima roko nad njimi študentski parlament, ki je tako lahko odobril določena sredstva za prehrano. Akcija je tako lahko stekla, kasneje pa je prišlo še do dotoka sredstev iz proračuna. ŠO se ne ukvarja le s študentsko prehrano, marveč tudi z urejanjem statusa študentskih servisov, ki jim - po besedah Pavleta Demšarja -mečejo polena pod noge, ter z zakonodajo o ŠO. Poleg tega želijo čimprej odpreti dvorano STUK za koncerte in druge prireditve. Študentski servis ima velike pris-tojnosti. Poleg ŠO je njegov sous-tanovitelj tudi Univerza v Mariboru in oboji bi ga radi preoblikovali. Toda kot je običajno, se je zalomilo pri vprašanju, kam s sredstvi za obštudijsko dejavnost. Univerza bi jih rada obdržala pri sebi, po drugi strani pa Pavle Demšar trdi, da je mesto denarja za obštudijske dejavnosti na študentski organizaciji. Hkrati pa opozarja tudi na to, da bo glavni netilec sporov g. Krajnc kmalu pred ponovno elekcijo (junija), kar bi lahko pojasnilo njegovo agresiv-nost. Prav pred tem dogodkom deli karte za koncerte, kar se prej ni zgodilo, ter hoče na tak način pokazati, da daje denar za obštudijsko dejavnost. Vso kolobocijo pa bodo verjetno že kmalu rešili. SO naj bi kmalu podpisala pogodbo z vsemi študentskimi servisi, drugimi študentskimi organizacijami in pokrajinskimi klubi. Če bodo ser-visi želeli dobiti koncesije, bodo morali imeti pogodbo s ŠO. Tako bi vsaj začasno rešili problem finan-ciranja, toda statusni problem še vedno ostaja odprt. ŠO v Mariboru je imela težave tudi s t.i. »alternativno študentsko organizacijo«, ki so jo lani us-tanovili nekateri študentje. Slednji niso bili zadovoljni z delom ŠO, ki je bila naslednica UK ZSMS. Toda že na volitvah (lani jeseni) z odprto kandidatcijsko listo so volili študenti prav tiste ljudi, ki naj bi po mnenju »alternativcev« slabo delali (torej iz ŠO, ki je nasledila dediščino UK ZSMS). Zdaj so te težave premostili in v Mariboru deluje le ena ŠO. Čeprav sta obe ŠO v Sloveniji av-tonomni, pa nenehno sodelujeta. Sedaj celo razmišljajo o tem, da bi čimprej vzpostavili koordinacijo slovenskih študentov, neke vrste zvezo študentov Slovenije, saj morajo študenti na ravni republike ali tudi navzven velikokrat nas-topiti enotno. Natalija Cvikl Informacija o majskih cenah kosil in o popustih pri rekreaciji za študente Višina subvencije pri študentskih bonih za kosila znaša v mesecu maju 115 tolarjev, kupiti pa je moč do dvajset takšnih bonov na mesec. Tako bodo kosila za študente ljubljanske Univerze ta mesec od 25,00 do 60,00 SLT, pač odvisno od lokala, v povprečju pa stanejo kosila okoli 42,00 SLT. Sicer pa je študentski minister za socialo Igor Brlek uspel pridobiti še nova gostinska podjetja, ki bodo sodelovala v projektu »študent naj je... ceneje!«. Od ponedeljka dalje bo moč dobiti bone tudi za menzo na Pedagoški akademiji, bistroju ICA. Študentski minister za šport Martin Konte pa je pripravil nekaj popustov za rekreacijo. V Zavodu Tivoli, nekaterih fitness centrih (4), nekaterih teniških igriščih (4) ter nekaterih kopališčih (tudi 4) imajo študentje poslej od 20- do 33-odstotni popust, v večini primerov okoli 30-odstotni. Vse podrobnejše informacije lahko študentje dobijo na Kersnikovi 4, ŠOU šport (II. nad.) oziroma na telefonski Stevilki 319-496, vsak dan od 8.00 do 16.00 ure. POZOR, AIDS - TUDIMED NAMI! Miiogi med vami ste si 20. aprila gotovo ogledali do kraja razprpdan Wembley stadion, na katerem sose v počas- titev spomina na Freddieja Mercuryja zbrala številna slav- na imena, od Metallice, Extreme, Guns n' Roses, Davida Bowieja do Eltona Johna... Posredno je bil ta koncert namenjen vsem obolelim in okuženim z AIDS-om; v ta namen so se vsi nastopajoči od-povedali honorarjem. Mišljen pa je bil tudi in predvsem kot opozorilo vsem nam, ki smo še zdravi ali pa si to vsaj mislimo. Da se AIDS lahko »zgodi« kar tako enemu izmed nas, sem se lahko prepričala sama v pogovoru z A. in to spoznanje mi je kar za nekaj noči odneslo spanec. A. je za vas obraz v množici. Na prvi pogled ni nič bolj in nič manj opazen od drugih fantov v jeansu. Njegova zgodba pa je daleč od tega, da bi zanjo lahko rekli, da se ne razlikuje od naSih, vsaj v eni pomembni podrobnosti: A, je okužen z AIDS-om. TRIBUNA: Najprej morava nekaj razjas-niti: v objavo tega pogovora si privolil pod dvema pogojema; da ostanešanonimen, karje razumljivo, in da ostanem anonimna tudi jaz. Bralcem utegne to zbuditi sum, da tega pogovom nikoli ni bilo, da si je nekdo od Tribune vso stvar izmislil. A.: Ne bi rad, da bi me kdo iz tega pogovora prepoznal, saj veš. Ker se midva poznava, bi najini imeni hitro kdo lahko povezal, tega pa ne želim niti zaradi tebe niti zaradi sebe. To bi bilo isto, kot če bi si napisal na čelo: ACH-TUNG - AIDS. TRIBUNA: Pa vendar želiš, da se tvoja zgodba objavi. Zakaj? A.: Pri nas AIDS še vedno velja bolj za bolezen hontoseksualcev in narkomanov. Jaz nisem niti eno niti drugo. Bil sem, če lahko rečem, čisto nor-malen študent, brez jasnih pogledov na življenje in sem jemal, kar mi je pač prišlo pod roko, razumeš? Rad bi, da se vsaj nekdo zamisli, vsaj malo zamisli, kako resna stvar je AIDS. In kako resnična! TRIBUNA: Klasično vprašanje: kdaj misliš, si se okužil z AIDS-om? A.: V študentskih časih sem veliko potoval po svetu. S prijatelji in sam. Spal se z različnimi ženskami, ki jih nisem poznal, samo priložnostno. Nisem razmišljal o AIDS-u, kdo pa sploh je?! Takrat se pri nas o tem še ni toliko pisalo, če pa se je, potem so se omejevali na rizične skupine. V Milanu sem na primer šel stavit z dvema kolegoma za gajbo piva; da si ne upam najeti prostitutke čez noč, sta rekla. In sem si jo dobil, zaradi tistega piva in zaradi heca... Take stvari. Tega zdaj gotovo ne bi več kar tako storil, kot sem takrat. In potem, kot sem rekel, so bile še druge ženske. TRIBUNA: Koliko časa si tako mettjal ženske? A.: Eh, dolgo, kaj pa vem. Stalne punce nikoli nisem imel, take reči niso bile zame, nisem imel volje vedno se vračati k nekomu. Dokler nisem izvedel, da sem HIV pozitiven, potem se je to za nekaj časa ustavilo. TRIBUNA: Za nekaj časa? Hočeš reči, da še vedno spiš z ženskami in tako prenašaš, širiš AIDS? A.: Ženske ste zelo neodgovorne osebe. V vseh teh letih se mi Se ni zgodilo, da bi me katera vprašala, ali slučajno obstaja možnost, da imam AIDS. Nobena! In še več, nobeni niti na misel ni prišlo, da bi zahtevala kondom. Če je ženskam vseeno zase, potem je meni še bol j vseeno zanje, razumeš? Razen če bi imel katero od njih res rad ali bi karkoli do nje čutil, potem verjetno ne bi spal z njo. TRIBUNA: Spustila sva se v zelo nevarne vode. Oba sva kazniva, se zavedaš? A.: Zato sem pa hotel, da ostaneš anonimna. TRIBUNA: Pa vseeno, po eni strani bi rad, da se Ijudje zavedajo AIDS-a, po drugi strani pa si ti eden od razširjevalcev te bolezni. A.: V tem ne vidim nič kontraverznega. TRIBUNA: Biti okužen z AIDS-om in imeti AIDS sta dve različni zadevi. Lahko da ti sploh ne boš zbolel, bo pa zaradi tebe zbolela ženska, ki na primer ni tako fizično močna, kot si ti (še vedno). Posredno jo boš ubil. A.: Ja, ni nujno, da nekdo, ki je okužen z AIDS-om, tudi zboli. Jaz osebno ver-jamem v to, da se da izbruh bolezni tudi preprečiti, s posebnim načinom prehran-jevanja, z raznimi vajami za krepitev telesa, kaj pa mi drugega tudi ostane? Pozimi hodim oblečen kot stare mame, s petimi spodnjicami in tremi puloverji. Obseden sem z idejo, da ne smem zboleti. Niti enega prehlada si ne smem privoščiti, to bi me ubilo, izgubil bi vso voljo in vso moč. Kar pa zadeva ženske, pa, kot sem že rekel - danes so taki časi, da se morajo vsi zavedati nevarnosti AIDS-a. Če se ne, so pač same krive. TRIBUNA: V Sloveniji je število okuženih in obolelih z AIDS-om zelo nizko. Kako pričakuješ, da se naj povprečni Slovenec zaveda AIDS-a? A.: Saj vendar vsi nanj opozarjajo, premalo seveda, a nekaj se vendar govori. Saj poznaš tisto: ko greš z nekom v posteljo, greš v posteljo z vsemi, s katerimi je spal on... in tako naprej. Saj, priznam, tudi jaz nisem nikoli nobene vprašal, če ima slučajno AIDS. Takrat pač niso bili taki časi, kaj pa vem. TRIBUNA: Na to se ne moreš izgovarjati. V tujini je bil AIDS bolj razširjen, tudi ie tak-rat, ko si ti romal po svetu. A.: Ja, ampak sem ga jemal kot nekaj, kar se meni že ne more zgoditi, zakaj, od vseh ljudi, bi se pa ravno meni... Zelo neumno, vem, a tako je bilo. Tudi danes se še vedno sprašujem, zakaj ravno jaz, zakaj ne kdo od mojih kolegov, ki so počenjali iste bedarije, zadeio je pa ravno mene. TRIBUNA: Kako pa veš, da se jim ne dogaja isto? So šli na test? A.: Dva sta šla. Tista dva, ki sem jima povedal, kaj se je zgodilo meni. TRIBUNA: Pa če sta se ti zlagala? A» Zakaj pa bi se mi lagala? Sa) smo vendar prijatelji, in to kakšni! Pa saj tega ne ra?;umeš. Moški smo lahko prijatelji, ženske nikoli ne morete biti, med vami je preveč rivalstva, da bi bile res prave prijateljice. TRIBUNA: To so seveda grde obtožbe, ampak to ni najin 'problem. Iz pogcvora in po zvoku tvojega glasu vidim, da Letiske na nek način sovražiš, mislim vse ženske... A.: Okužila me je ženska. Nikoli nisem bil z nobenim moškim, torej vem, da je morala biti ženska... Sovražim... ne, saj žensk ne sovražim, samo vseeno mi je zanje. TRIBUNA: Pa nimaš nobene slabe vesti zaradi tega, kar počneš? A.: Slabe vesti ne. Neke vrste zadoščenje,ampak tudi ne. Maščevanje morda, kaj pa vem. Pa saj, ko rečem »ženske« ne mislim, da jih je deset. Odkar sem okužen z AIDS-om, sem spal z dvema, da boš pomirjena. In ti dve sta me že od prej poznali, vedeli sta, da sem hodil okrog po svetu, in vedeli sta, da nisem svetnik. TRIBUNA: Ko si zvedel, da si HIV pozitiven, kaj si storil? A.: Najprej nič. Potem sem nekaj dni popival. Potem sem razmišljal, kaj manj boli: če se obesim ali če si prerežem žile. Ali naj se zadušim v avtomobilu ali naj vzamem uspavalne tablete. Potem sem jokal kot otrok in §el sem k očetu in mu povedal. In potem sva jokala oba kot nora. Sčasoma se je vse umirilo. Kot sem ti rekel, prepričan sem, da lahko preprečim izbruh bolezni. TRIBUNA: Kaj pravijo zdravniki? A.: Da sem v dobrem fizičnem stanju. (smeh) TRIBUNA: Kaj pa pravi psihično stattje? Oprosti, ampak meni se ne zdi, da si zdrav. A.: Psihično? Hodim k psihiatru, seveda. To človek avtomatično prilepi nalepko, da je nor. Ampak psihiater je edini, ki mu lahko vse povem. Včasih bi rad koga ubil, drugič bi rad, da kdo ubije mene. Niham iz ene skrajnosti v drugo. Ne, seveda nisem psihično zdrav, kako pa naj bi bil? TRIBUNA: Mislila sem na tisto, karpočneš -razširjašAIDS. A.: Tipično žensko mišljenje. TRIBUNA: In ti si tipičen moški, samo veliko nevarnejši od drugih. A.: Spet sva na istem. TRIBUNA: Ce bi imeli prepoved prostega gibanja vsi tisti, ki imajo AIDS in so z njimi okuženi, kako bi $e ti to zdelo? A.: Po eni strani gotovo živalsko. Izločiti neko skupino ljudi zaradi bolezni. Ampak, da, na nek način bi bilo to prav. Potem bi bila družba varna pred takimi, kot sem jaz. Ampak saj ne gre za to. Ljudje, moški in ženske, oboji morajo računati z možnostjo, da kdaj naletijo na nekoga, kot sem jaz. Gre za »AIDS AVVERENESS« - za zavedanje AIDS-a. Za obrambo vsakega posameznika, da bo vsak storil zase vse, da AIDS-a ne bo dobil. Ne pa za to, da bi nas družba izolirala; vas, ki ste zdravi, mora spametovati! TRIBUNA: Kaj bi rekel za konec najinega pogovora? A.: Nič izvirnega mi ne pride na misel. Ja, čakaj... Če sem s tem pogovorom vsaj enega izmed vas uspel prepričati, da je AIDS resnična in dejanska nevarnost, potem je ta pogovor imel smisel. TRIBUNA: Dodajam, da je AIDS nevar- nejši tudi zaradi tebe... A.: Se strinjam. Zato pa se zavedajte nevarnosti toliko bolj. P.s. I. Upam, da A. ne bo zbolel za AIDS-om, ker nikomur ne privoščim smrti. Upam pa, da se bo zavedel norosti, ki jo počne, ko širi AIDS med druge, čeprav sta to »samo« dve ženski, ki ga poznata že od prej. Upam... P.s. II. Nikar ne upajte, da je A. morda utegnil lagati. Za to ni imel nobenega razloga, nobene osnove. Takih, kot je on...kdo ve, koliko. jih je? RADIO ŠTUDENT, UKV stereo 89,3 in 104,3 MHz WLLCOME HOME Welcome to where time stands still, dolina where no one sleeps and no one vvill. Master Of Puppets. Vsaka podobnost z Rožno Dolino je nemarna in namerna. Hey, Miss, give me a kiss, sem grulil za njo. Obrnila se je. Kakšna mačka! Hey Miss gave me a piss. Odpisala me je takoj, ko sem ji pritrobil s svojim kanarčicoidnim čivkanjem. Zanjo sem bil manj kot povožen golob. Brave in the grave. No, kaj. Chicken je bila iz Študenta. Kaj, so vsi od tam tak pain in the ass? Sklenil sem, da se bom malo sprehodil med bloki v Rožni dolini. V bloku 8 sem bil že pred 15 leti, ko... Vojna tajna. Blok 8, soba 8, gramofon, Bitlsi... Ah, those were the days... Seveda je bil tudi Radio Študent takrat nekaj drugega kot danes. Vse, kar je sestavljalo opremo RŠ, sta bila dva razčefukana gramofona. Včasih se sprašujem, če ne bi bilo bolje pustiti tako. Zunaj je par machotov razkazovalo pičkam bicepse in nabijalo tenis. Hrvati pravijo dok živiš, grešiš, dok grešiš, živiš, grešiš dok živiš, živiš dok grešiš. Zato pa imajo Tudmana. Vse to me spominja na tisto resnico o machotih. Pravi macho je tisti, ki mu ga ženska pol ure cuz & muz & fafa & se matra & cov njemu pa še vstane.ne. Čez čas reče: ti čiken, a se to tebi večkrat zgodi? Če kombiniramo to tezo, prejšnjo hrvaško misel in nekaj gnusa do zgoraj omenjenih nar-dsoidnih goved, pridemo do nas-lednjega zaključka. Fukaš lahko, dokler lahko pregrizneš kislo mleko. Ko niti tega ne moreš več, postaneš macho. Vedno sem pravil, da je macho en awkward sod. Pogovarjal sem se z eno prijet-no, a besno mlado damo. Rekla mi je, da je Rožna dolina en sam pasji drek in pljunek. Pravi, da okoliški pasjeljubci vlačijo svoje cucke srat v Naselje. To sem opazil tudi sam in sicer tisti trenutek, ko sem srečal en pasji drek, na katerem je bil odtisnjen grb slovenske TO. Najprej sem misli, da komandant Janez preizkuša kako novo orožje, potem pa sem z grozo ugotovil, da je grb prišel s podplata mojih vojaških škornjev, ki sem jih dobil za časa vojne. A smo se zato boril!? To je napad na armijo! Jebemti dukce, needle the poodle, baskervilskega cucka, ljudožerske čivave, pa posrane koker ene španjele! Ma šit. Dobesedno. Dabogda crkli što pre, kučkini sinovi! Pobesnel sem kot Brovet, stekli pes moje tete Jovanke. V Rožni dolini nikoli ne sije sonce. To ugotavljajo tudi reveži, ki pred bloki obupno poskušajo popravljati svoje od-pisane avtomobile. O standardu študentskih avtomobilov ne bi govoril. Dejstvo pa je, da bi, če bi ocenjevali po kvaliteti in ceni določenih primerkov, lahko ven vrgli par magnatorjev in dali v Študenta tiste, ki plac RES rabijo. Za enega sem slišal, da mu je foter kupil ganc nov Jap Chit Rižožder Dimobruh VVakazumi 3x3 GVXTZ16 in mulc z njim rije travo po Rožni, razmazuje dreke po cesti in noče nikogar peljati niti do mesta. Motherfucker. V Menzi se valjajo razne čudne krea-ture od vsepovsod in cuzajo pir. Glory, but nori. Eden od vrlih Rožnodolincev je dejal: Martadejla Harica. Ma usje su duobre martadejle, ma najbuolšo ma med nuaham. Jaja, Ljubljana je ena zahrbtna vas. Veliko je študentk iz SAO Prekmurje. V glavnem puncam govorim nem tudum madjarum, ampak nič ne zaleže. Sploh se ne morem zmenit za karkoli. Ampak so dobre mucke! Oberkrajnarjev nisem videl. B reku de b djau, kane, de nga une Študenck nasele sploh ni tko pucen, k b tmlake en čvouk mislu, ejga. Našel sem eno staro ljubezen in sva šla k njej. Užas! V taki mini luknji od sobe še za crknit ni placa. Ah, blagor milega domeka, kjer lahko vsaj prdneš, ne da bi se od smrada zadavil, in zak-ruliš, ne da bi zbudil vse sosede. Kaj pa tisti študenti, ki so domoritci? En tipo iz Šiške je rekel: mi smo glih užitkarji, kurac. Kakšen je fuk v Rožni dolini? Brezskrben. Porivanje je tam edina dobra stvar. Bloki so tako sterilni, da. ženska niti pod žnj ne more zanositi. Po dober fuk v Rožno dolino. Tam štorklje ne kršijo zračnega prostora. Zjutraj pa pain again. Glava taka, kot zrušen jumbo jet. Oči so mi skočile iz jamic. Strašen moan-ing morning. Razmišljal sem, a je bila to samo mora, tista Rožna dolina. Ko sem vlekel nase svoje trauzerce in iskal škornje, sem zavohal smrad pasjega dreka, zalepljenega čez grb TO. O, groza, oh disma^ o trinajst ožigosanih! Res sem bil v Rožni. V živo in mrtvo from South of Heaven, vaš Easy Mučy. MLADINA FILM in LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI predstavljajo PRI ADDAMSOVIH (Addams Family> ČRNA KOMEDIJA GROZE, ZLOBEIN ABSURDA. 113.380.000 USDIZKUPIČKA V ZDA/KANADI! Režija: BARRY SONNENFELD. Igrajo: ANJELICA HUSTON, RAUL JULIA, CHRISTOPHER LLOYD. NA SPOREDU V KINU KOMUNA! »He's a fallen hero up against the gambling syn-dicate in pro sports. Everybody had counted himout But he's about to get back in the game.« On je Bruce VVillis alias pri vatni detektiv Joe Hallenbeck. Igra je ameriški rugby. Igralniški sindikat pooseblja lastnik L.A. rugby ekipe. Ostali v igri so še Hallen-beckov najboljši prijatelj, prav tako detektiv, ki spi z njegovo ženo; njego va žena in hči; striptizeta - pardon -eksotična plesalka Cory (Halle Berry) in njen tip, bi vši igralec rugbyja Jimmy Dix (Damon Wayans) ter množica bad guys, v kateri se poleg kupa ramboidnih goril znajde tudi seksualno izprijeni kalifornijski senator. Najavna špica v stilu TV prenosov nas uvede na rugby tekmo, kjer zadrogirani igralec uprizori pokol. V nas-lednjem prizoru dobi Bruce Willis na prvi pogled nedolžen posel - nad-zorovati mora striptizeto, kateri grozi manijak. Posla niti dobro ne začne, ko se že znajde v vlogi glinastega goloba na strelišču, njegova varovanka pa medtem dobi dozo trajnih pomir-jeval v svinčenih kapsulah. Los Angeles, privatni detektiv, nedolžen posel, ki ga odpelje v najvišje vrhove družbe, skratka plot kot iz filma noir. VVisecrackom, ki sta jih sproducirala scenarista Shane Black in Gregg Hicks, bi se režala tudi Raymond Chandler in Dashiell Hammett. Bruce VVillis je spet na stari cinični Ognjemet ničevosti / Die Hard liniji. Kamera sicer ni črno-bela, kljub temu pa stilizirano obarvani inter-irerji in bleščeči eksterierji pričarajo vzdušje Hol-lywooda štiridesetih in pet-desetih let. Toda pozor: »This is the nineties,« pove Bruce VVillis. Detektivseje v teku desetletij postaral, POSLEDNJI SKAVT (THE LAST BOYSCOUT) Produkcija: Geffen Pictures, 1992. Scenarij: Shane Black. Režija: Toin/ Scott. Knmera: Ward Russell. Glasba: MicJiael Knmen. Igrajo: Bruce VJillis, Damon \Nayans, Chelsea Field, Noble Willingham, DanieHe Harris. Ta trenutek so v Ljubljani kar trije filmi, vredni ogleda. Mladina filtn je prispevala Družino Ad-dams in Mojo punco, Kinematografi pa Poslednjega skavta. Glede na to, da sta prva dva tako ali tako ze hita in da se vrtita v najelitnejših Ijubljanskih kinih, se tni zdi potrebno vsaj tnalo luči ustneriti na looserskega skavta v loosersketn kinu. dandanes je opremljen z družino, ki je sicer v raz-sulu, toda svojo ženo in otroka ima kljub temu rad. V preteklosti je bil na visokih položajih v tajni službi, od koder je bil odpuščen zaradi prevelike poštenosti. Sedaj je ničla, nobody, ker pa je v sedem-desetih gledal Dirty Har-iyja, je zmožen hlad-nokrvno uprizoriti masaker. »Ne pozabi na sočne detajle: drobna luknja v njervem čelu, njene presenečene oči, ko je uvidela, da misliš resno.« Ta nasvet da Mugvvump, fan-tastični plod zadrogiranih možganskih vijug VVUliama Burroughsa, BiUu Leeju, ki je pravkar ubil svojo ženo in mora sedaj napisati poročilo, v Cronenbergovi odštekan-ciji The Naked Lunch. »Sočni detajli« v Pos-lednjem skavtu odslovijo Scorseseja kot navadnega smrkavca in Taksistov obračun v bordelu kot otroško slikanico, Peckin-pahov masaker v Divji hordi pa se vprimerjavi skončnim shovvdovvnom v Boyscoutu zdi kot ubod z iglo proti krvodajalski akciji. Obilica grafidiega nasilja pa zakriva nek povsem speeifičen prob-lem, za katerim žal boleha Boyscout Ce se omepmo na filme tipa Die Hard, Hudson Hawk in podobne, imamo opravka s črno-belo optiko. Obstajajo samo good guys in bad ^Mys, vmes ni ničesar. In če imamo mo6iega pozitiv-ca, mu je treba najti ustrezen antipcxi. BruceVVillisjeimel v Die Hard Alana Rickmana (bad guy vsaj še v Robin Hood: princ tatov in Naj-bol jši strelec), čigar negativ-ni naboj se lahko primerja z onim pokojnega Leeja Mar-vina. Boyscout ima sicer Taylorja Negrona, ki pa je žal navaden histerik, potreben pa bi bil gospodar. Toda to so že detajli. Uroš Prestor SPORED UUBLJANSKE KINOTEKE 18.05.92 AMBASADOR, Hrvatska, 1984. Scenarij in režija: Fadil HadžiČ. Glav. vl.: Miodrag Radovanovič, Elizabeta Kukič, Fabijan Šovagovič, Voja Brajovič. [ 19.05.92 | JAGODE IN KRI (THE STRAVVBER-RVSTATEMENT), ZDA, 1970. Režija: Stuart Hagmann. Glav. vl.: Bruce Davison, Kim Darby, Bob Balaban, James Kunen. r 20.05.92 POUCUSKA PIŠTOLA (NORAINU), japonska, 1972. Režija: Azuma Morisaki. Glav. vf.: Tetsua VVatari, Sh/n-suke Ashida. [ 21.05.92 | KITAJSKI SINDROM (THE CHINA SYNDROME), ZDA, 1979. Režija: James Bridges. Glav. vl.: Jane Fonda, JackLemmon, Michael Douglas, Scott Brady. l 22.05.92 | PASJE POPOLDNE (DOG DAY AFTERNOON), 2DA, 1975. Režija: Sidnev Lumet. Glav. vl.: Al Pacino, John Cazale, Charies Durning, James Broderick. l 23.-24.05.92 \ SUPERFLV - VELIKI POLET (SU-PERFLY), ZDA, 1972. Režiia: Gordon Parks Jr. Glav. vl.: Ron OfNeal, Carl Lee, Sheila Frazier, Julius W. Harris. I 25.05.92 l KOBILARNA (MENESGAZDA), Madžarska, 1976. Scenarij (po romanu Istvana Galla) in režiia: Andras Kovacs. Glav. vl.: Jčzsef Madaras, Ferenc Fabian, Sander Horvath. ONEVI NOVEGA HRVAŠKEGA FILMA: ZGOOBA S HRVASKE (PRIČA IZ HRVATSKE), Hrvatska, 1992. Režija: Krsto Papič. Glav. vl.: lyo Gregurevič, Mustata Nadarevič, Dragan Despot (+ program kratkih fil-mov). | 26.05.92 | KRUH IN ČOKOLADA (PANE E CIOCCOLATA), Italija, 1973. Režija: Franco Brusati. Glav. vl.: Nino Manfredi, Anna Karina, Johnnv Dorelli. DNEVI NOVEGA HRVASKEGA FILMA: SKOLJKA ŠUMI, Hrvatska, 1991. Režija: Miro Medimorec. Glav. vl.: Sven Lasta, Josip Genda, Špiro Guberina (+ program kratkih filmov). I 27.05.92 ~~l PEKLENSKI STOLP (THE TOVVER-ING INFERNO), ZDA, 1974. Režija: John Guillermm, lrwin Allen (akcijski prizori). Glav. vt.: Steve McQueen, Paul Nevvman, VVilliam Holden, Faye Dunaway, Fred Astaire, Susan Blakely, Richard Chamberiain. DNEVI NOVEGA HRVAŠKEGA FILMA: ODKRUSKI (KRHOTINE), Htvatska, 1991. Režiia: Zrinko Ogres-ta. Glav. vl.: Filip Sovagovič, Alma Prica, Slavko Juraga (+ program krat-kih filmov). I 28.05.92 l ŽENA FRANCOSKEGA POROČ- BISERI ZA OGRLICO JEDRSKA ELEKTRARNA = BOMBA 21.05.92 KTTAJSKISINDROM (The China Syndrome) JamesBridges,režiserKitajskegasindroma, je tudi avtor filmov The Baby Maker (1970), The Paper Chase (1973), 9/30/55 (1978), Mestni kavbo| (Urban Cowboy, 1980), Mike's Murder (1984), Perfektno (Perfect, 1985) in Bright Lights Big City (1985). Med vsemi njegovimi deli pa je prav akcijski thriller o posledicah, ki bi jih za človeštvo lahko imela nesreča v jedrski elektrarni, dosegel dalečnajvečji uspeh. Kitajski sindrom je k nam prišel v časih, ko so tisti, ki so nedavno zrušili Peterletovo vlado, še verjeli, da je naš (tedanji) sistem najboljši na svetu in ko se nikomur ni zdelo vredno pomisliti na to, da bi se kdaj komu npr. gradnja elektrarne Krško utegnila zazdeti sporna, saj takrat ni bilo v navadi, da bi ljudi vpraševali po mnenju glede stvari, ki neposredno zadevajo njihovo potomstvo in njih same. Po čer-nobilski katastrofi, §e posebej pa po tistem, ko so »Zeleni« prišli v slovensko predsedstvo in vlado, kjer so glavni pobudniki referenduma o zaprtju elektrarne Krško, se zdijo ti »dobri stari časi« res daleč. Na Kitajski sindrom se navezuje nenavad-no zanimi vo naključje: nekaj tednov po tistem, ko je film prišel na spored ameriških kinematografbv, se je namreč nezgoda, kakršno obravnava ta thriller, zgodila tudi v resnici, v jedrskem reaktorju Three Mile Island, o čemer je - da je mera polna - za televizijo »poročal« TV reporter Stan Bohrman, ki tudi v filmu igra TV reporterja, zadolženega za poročanje o dogajanju v jedrski elektrarni. Kitajski sindrom je odlično grajen in režiran film, z lepimi igralskimi stvarit-vami, odlikuje pa ga še ena posebnost: v njem ni filmske glasbe - to je zahteval Michael Douglas (ki ni le igralec ene od glavnih vlog, temveč tudi producent tega filma), ki je s tem hotel še bolj poudariti že tako močno prisotno veristično vzdušje (zgolj dejstvo, da kljub odsotnosti glasbe napetost filma ne popusti, priča o tem, kako dobro je narejen). Jack Lemmon in ]ane Fonda sta bila za Oscarja sicernominirana (+ še dve nominaciji -za scenarij in scenografijo), vendar ga nista dobila, zato pa sta oba za svoji vlogi prejela nagrado BAFTA (tudi nominacija BAFTA za najboljši film), Jack Lemmon pa je nagrado za najboljšo moško vlogo dobil tudi na festivalu v Cannesu. Kitajski sindrom je v ZDA/Kanadi priigral 25,342.000 USD za najemnino, v Ljubljani pa ga je med njegovim premiernim prikazovanjem 1. 1980 v kinu Komuna videlo 27.822 gledalcev. Igor Kernel NIKA (THE FRENCH LIEUTENANPS VVOMAN), V. Britanija, 1981. Režija: Karel Reisz. Glav. vl.: Meryl Streep, Jeremy Irons, Leo McKern, Hilton McRae, Emily Morgan. DNEVI NOyEGA HRVA5KEGA FILMA: CAS VOJSCAKOV (VRIJEME RATNIKA), Hrvatska, 1991. Režija: Dejan Šorak. Giav. vl.: Josip Genda, Kruno Šarič. (+ program kratkin filmov). 1 29.05.92 | VROČICA SOBOTNE NOČI (SATUR-DAY NIGHT FEVER), ZDA, 1977. Režija: John Badham. Glav. vl.: John Travolta, Karen Lynn Horney, Barry Miller, Donna Pescovv. DNEVI NOVEGA HRVAŠKEGA FILMA: DUKA BEGOVIC, Hrvatska, 1991. Režija: Branko Schmidt. Glav. vl.: Slobodan Custič, Fabijan šovagovič, Asja Potočnjak (+ program kratkih filmov). Kinoteka si pridržuje pravico do spremembe programa. Prosimo občinstvo, da ne zamuja predstav. Za vsako ceno preprecSti katastrofb: Jock Lemmon v Kita jskem sindromu. DNEVI NOVEGA HRVAŠ KEGA FILMA V ljubljanski dvorani Kinoteke že od začetka marca poteka retrospek- tiva hrvaškega filma. Doslej so bili prikazani Pasijon po Mateju (Muke po Mati, 1975) Lordana Zafranoviča, Metež (Mečava, 1977) Antuna Vrdoljaka, Ne nagibaj se ven (Ne naginji se van, 1977) Bogdana Žižiča, Novinar (1979) Fadila Hadžiča in Breza (1967) Anteja Babeja, maja in junija pa bodo predvajarii še Ambasador (1984) Fadila Hadžiča, Koncert (1954) Branka Belana, Samo ljudje (Samo ljudi, 1957) Branka Bauerja, Svojega telesa gospodar (Svoga tela gospodar, 1957) Fedorja Hanžekoviča in Bravo, maestro (1978) Rajka Grliča. Dnevi novega hrvaškega filma, ki bodo potekali v dvorani Kinoteke od 25. do 29. maja, tako predstavljajo posrečeno dopolnitev zgornjega programa. Organizatorji Dnevov so: E-MO- TIONFILM/Filmska redakcija ŠKUC, Ljubljanskikinematografi-Kinoteka, Slovenski gledališki in filmski muzej ter Studentski centar iz Zagreba. Predstavljenih bo pet igranih celovečercev, posnetih v letih 1991-92, tri so ustvarili že uveljavljeni avtorji - Krsto Papič, Dejan Šorak in Branko Schmidt - preostala dva pa sta režirala debitanta Miro Medimorec in Zrinko Ogresta. Enako zanimiv je izbor devet-najstih kratkih filmov, ki bodo prav tako prikazani v okviru te manifestacije. V letu 1992 dokončana Papičeva Zgodba s Hrvaške (Priča iz Hrvatske) bo vponedel-jek, 25. maja, otvorila ciklus. Gre za pripoved, ki se odvija v treh delih: leta 1971, 1980 in 1990. Ti dve desetletji sta Iva Gregureviča, ki je na platnih naših kinodvoran nedolgo tega jezdil kot Čaruga (r. Rajko Grlič), bomo na Dnevih novega hrvaškega filma videli v dveh celovečercih: Zgodba s Hrvaške in Odkruški. zaznamovani s preganjanjem, smrtjo in željo po maščevanju, z antagonizmom med komunisti in antikomunisti, vendar pa je ljubezen med rockerjem Ivanom in violončelistko Marino slepa za takšna »pravila igre«. Krsto Papič (Lisice, Predstava Hamleta v Spodnji Mrduši, Rešitelj, Skrivnost Nikole Tesle, Življenje s stricem) je eden najugled-nejših hrvaških režiserjev, zato od njegovega najnovejšega filma po pravici veliko pričakujemo. Istega večera bosta pred vajana kratka filma Evklidova pok-rajina (Euklidov krajolik) Bruna Gamulina in Zima poletnih hiš (Zima ljetnikovaca) Vesne Delič. Školjka šumi (1991) Mira Medimorca, ki bo predvajana v torek, 26. maja, govori o magistru far-macije, ki z otoka potuje v Zagreb, spremlja pa ga nepomemben režimski uslužbenec. Njuno potovanje nam razkrije vso bedo, ki jo ustvarja sprevrženi sistem oblasti (scenarij jenas-tal po literarni predlogi Slobodana Novaka, ki je tudi koscenarist). Istega večera bodo predvajani kratki filmi Guemica Croatica (animirani, r. Milan Blažekovič), Anno Domini (animirani, r. Zlatko Pavlinič - nagrada za najboljši animirani film na Dnevih hrvaškega filma v Zagrebu 1992), Odlikovanje (Order, r. Arsen Ostojič) in Kovačica (r. Petar Krel-ja). V sredo, 27. tnaia, bomo videli Odkruške (Krhotine) Zrinka Ogreste, najboljši film leta 1991 (nagrada za naj-boljši celovečerni film na Dnevih hrvaškega filtna v Zagrebu 1992, nominacija za nagrado »Felix 91« v kategoriji »mladi film«). Delo, ki ima podnaslov »Kronika nekega izginevan-ja«, obravnava travme preteklosti, ki s svojim neizbrisnim pečatom usodno vplivajo na sedanjost. Kratki filmi tega večera so: Epilog (anim., r. Branko Ranitovič), Dnevnik, hrepenenja in trajanja (Dnevnik, čežnje i trajanja, r. Nicole Hezoitt), ...AD ASTRA (r. Edvin Bjukovič) in Mirta se uči statistiko (Mirta uči statistiku, r. Goran Dukič- nagrada za najboljši kratki film na Dnevih hrvaškega filma v Zagrebu 1992). Četrtek, 28. ntaja, bo v znamenju Časa yojščakov(Vrijemeratnika,1991)De;'fl«fl Šoraka (Oficir z vrtnico, Krvosesi). Še ena pripoved o temni preteklosti, ki ji ne moreta ubežati dva prijatelja, prisiljena, da uporabita svoje vojaške izkušnje iz mladosti, če si hočeta rešiti življenje. Dodatek bo tokrat predstavljal Izbor hrvaskih prepovedanih kratkih filmov 1972-73: Zametena sled (Zameteni trag, r. Borislav Benašič), Recital (r. Petar Krelja), Splendid Isolation (r. PetarKrelja), Bino, oko galebovo (r. Nikola Babič). Kot zadnji film bo v petek, 29. tnaja, pred vajan Duka Begovič (1991) Brnka Schmidta (poz-namo ga po filmu Sokol ga ni maral), ki mu bodo dodani kratki filmi Kocka (anim.), 1991... (anim.), Greetings from Croatia (anim.), Kegljišče (Kuglana, anim. - vsi štirje v režiji skupin avtorjev) in Pariži - Istra (r. Rajko Grlič). Igor Kernel TELE Rock'n'roll in televizija nikoli nista bila v najboljših odnosih. Spom-nite se samo na čase, ko so tedanjega upornika (in danes eno najslavnejših trupel) Elvisa Presleya v Ameriki kazali samo od pasu navzgor. Menda je bil spodnji del preveč pohujšljiv, . četudi ni imel odpetega šlica. V drugi domovini rocka, Veliki Britaniji, se še dandanes režiser oddaje Top of The Pops prepira z bendi, kaj je za oddajo primerno in kaj ne. Kljub temu pa je pred dobrim deset-letjem prišlo do poroke med rock'n'rollom in televizijo. Verjetno zato, ker je mularija postala tako odvis-na od televizije, da radia sploh rri več poslušala, in če naj bi jim nove popevčice prišle v uho, jih je bilo treba vrteti na televiziji. Ker bi bilo pred-vajanje muzike kar tako, brez slike, ver-fetno neumestno, so si izmislHi famozne video spote. Ja, prvi video, ki so ga zavrteli na ameriški MTV, je bil Video Killed the Radio Star. Toliko da veste. MTV pomeni seveda »muzično« televizijo, ampak bolj kot »muzična« je televizija. To pomeni, da Še vedno močno skrbi za moralno podobo svojih programov in se od vsega na svetu naj-bolj boji, da ne bi kje koga slučajno pohujšala. Zato je vsak »jebemti« nepazljivih zakamufliran s piskanjem, domnevno erotične Madonnine ekstravagance pa vrtijo samo po polnoči ali pa sploh ne. V teh in takih okoliščinah so video spoti zaplavali tudi med slovenske gledalce na slovenskih televizijskih valovih. Seveda naravnost s satelitov tujih televizijskih družb. Dolgoletnega veselja je bilo konec, ko so šefi evropske MTV ukinili sponzoriranje videolestvic, videonoči, videogodb, videošponov in drugih psihotov slovenske televizije. Oo tem okrutnem ravnanju so bile reakcije različne. Nekateri so menili, da je to čisto prav in se spodobi, saj, nenazadnje, tudi filmska redakcija ne pobira filmov na Sky Movies ali Filmnetu. Drugi so verjetno ugotovili, da gre za še en gnusni napad zahodnega imperializma na mlado slovensko državo. A slednji niso imeli prav; Em-tivijevcem se bržkone fučka, kaj se vrti na frekvencah od Karavank do Sotle. Problem so zakuhali frajerji v Kopru, ki so svoje izvirne video showe pošiljali čez pol Italije. O tem, kakšno skropucalo je paradna oddaja Juke Box, ki je na MTV sunila dobesedno vse razen voditelja, je Gary Gray pisal že pred letom dni. In pravilno napovedal, kakšna usoda jih čaka. Ni pa računal, da se bo prerokba razširila tudi na naše povsem domače oddaje. Da bo ironija usode še večja, so ravno Koperčani vesoljni slovenski jav-nosti promovirali video spote v legen-darnem Videomixu. A vse Ie ni tako črno. Bi rekli optimis-ti. Slovenska TV se je namreč Ijubiteljem lahkih not v zadnjem času razen s pos-tanimi spoti iz zaprašenih arhivov oddolžila tudi z dvema maratonskima glasbenima prenosoma. Prvi je bil jasno velika sedmina za Freddyja, druga pa, še bolj jasno, Popevka Evrovizije. Slednja je že desetletja neogibni del TV programa, zato je ob njej večina pač samo skomignila z rameni, medtem ko smo bili londonskega spektakla nadvse veseli. Še toliko bolj, ker je bilo treba za AIDS nekaj plačati, naša televizija pa, kot je najbolje pokazala pri video spotih, še vedno ni povsem zapopadla domačega pregovora, ki pravi, da je za malo denaija bolj malo muzike. Ampak nekaj me je vseeno motilo: Freddijeve prijatelje in par desettisoč fenov so but-nili na drugi program, evrovizijske popevkarje pa so prenašali na prvem in zaradi njih celo prestavili dnevnik na drugi program! Če se spominjate, so pred kratkim prekinjali prenose skupščinskih razprav o konstniktivnih mandatarjih in jih preusmerjali na drugi program, da so na prvem lahko prebrali f>oročila. Kaže torej, da je popevkarstvo v očeh urednikov pomembnejše od vlade. Čeprav na tokratnem tekmovan-ju sploh nismo sodelovali. Hrvati, ki tudi niso sodelovali, so zadevo hladno ignorirali. Čeprav so pred tem ravno oni največkrat zastopali SFRJ. Malce bizarna gesta, čeprav česa usodnega res niso zamudili. Sam sem se v prenos vklopil, ko so pred vikinškimi ladjami na odru sedeli nekakšni bobnar-ji s Trinidada. Ob naslednjem poskusu je nastopala Turčija. Evrovizija? V tretje gre rado in zares sem naletel na pristno evropsko državo - Finsko. Ampak me je napo vedovalka opozorila, da od Fincev ne gre pričako vati posluha, saj je bila njihova najboljša uvrstitev sedmo mesto leta 1973. Seveda nisem nameraval preveriti, kako se bodo odrezali letos. Bog pomagaj! Kasneje sem izvedel, da je zmagala popevčica z naslovom Why me? Zelo pomenljivo in situaciji primemo. Po mojem bolj muzikalni evropski narodi na to tekmo vanje pošiljajo svoje najmanj nadarjene hčere in sinove, da jim le ne bi bilo treba kotzmagovalcu plačevati takih cirkusov. Pa ne gre. Gar) Gray ¦¦«¦¦¦¦¦¦¦¦•¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ ¦¦¦¦¦M SKrepko predzadnja plošča ¦ dueta Blank - Meier. Datira ¦ namreč v leto '88, ko je že Jbilo popolnoma jasno, da Z ime Yello jx>meni točno to, ¦ na kar sta nas Boris Blank in ¦Dieter Meier navadila v Jpreteklih desetih letih. Ob ¦ tem moram pripomniti, da SYello pravzaprav že od ¦ samega začetka ne počneta 2 nič novega, vendar jima to ! uspeva perfektno. Če vam je 2 torej všeč latino štanca, sta ¦ Yello izvrstna priložnost 1 Flag pa ponuja klasike, kot ^sta The Race in Tide Up. 2 Solidno. Najprej so bili Green River, na koncu pa jih poznamo kot Pearl Jam. Vmes se je dogajalo ogromno stvari; prva so seveda Mother Love Bone, ki so res pravi nasled-niki Green Ri ver. Žal pa se je vse končalo pri eni sami plošči, in sicer zgoraj omen-jeni Apple. Zatem je namreč pevec tragično preminil, os-tali člani pa so s someščani Soundgarden sodelovali v enkratnem projektu, im-enovanem Temple Of The Dog. Sicer pa smo pri Mother Love Bone, ki s ploščo Apple dokazujejo, kako bogata je glasbena scena iz Seattiea. Izvrstno. Druga plošča flower power frika, ki v tem trenutku snema že novo. Plošča, ki jo morate imeti; če je v vas vsaj malo hipija, seveda. Zelo Tribute to Velvet Under-5 ground je podnaslo v plošče, ¦ ki je izšla pri založbi Imagi-; nary. Ta slovi prav po tem, 1 da izdaja "tribute" 2 predvsem kultnih zasedb iz ¦ rock zgodovine. In na; tovrstnih ploščah sevedaj zbere off izvajalce s te in one ¦ strani Atlantika. HeavenJ And Hell je torej že drugi ¦ izdelek, posvečen VU,J pričakujte pa še tretjega. l Solidno - zanimivo. ¦ n: ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦I DRUGA GODBA '92 Naj to napoved začnem s klišejem, ki ga zasledite v vsakem obvestilu za jav-nost, pa najsi gre za Novi Rock ali DG. "Druga Godba tudi letos bo!" Tega stavka se človek pravzaprav pošteno naveliča, žal pa ostaja realnost. Or-ganizatorji ene in druge prireditve se namreč vsako leto bodejo z različnimi težavami, vse pa so seveda pogojene z denarjem. Vendar je tudi letos uspelo. Tako je zbranim v Plečnikovem hramu v prav tako Plečnikovih Križankah, ki so skoraj po pravilu nekakšen domidl Druge Godbe, povedal vodja programskega odbora Zoran Pistotnik; sedaj že tradicionalno prireditev, tako kot smo vajeni, tudi to pot organizira Glas-bena mladina Slovenije s sodelovanjem Radia Študent in ob pomoči Ministrstva za kulturo republike Slovenije, enakega (in še kakšnega) ministrstva mesta Ljubljane, Francoskega Kulturnega Centra, študentske organizacije Univerze v Ljubljani in seveda velikega števila medijev. Taka pomoč je seveda več kot nujna, saj je Druga Godba, tako kot vsako leto, povsem nekomerdalna prireditev, na kateri skušajo or-ganizatorji predstaviti nekatere manj eksponirane glasbene zvrsti in slovenskemu poslušalstvu predstaviti najzanimivejše izvajalce taistih zvrsti. Tako bodo v okviru letoSn, • Druge Godbe, ki bo potekala od 20. do „. . maja v glavnem v Križankah, nastopili: Im-provizator na klarinetu in saksofonu Louis Sclavi8 s kvartetom, s katerlm bo ponudil mešanico cxl jazza, rocka in folka do klasične glasbe. (22.5. - Velika dvorana Slovenske filharmdnije) Dunajski orkester čefurjev - Wiener Tschuschenkapelle, ki ga poleg Avstrij-cev sestavljajo pripadniki balkanskih in še bolj južnih narodov. Odlično jih označuje stavek iz najave: "....brca v zadnjo plat vsem tistim, ki skušajo v svoji samozadovoljnosti okoli svoje nacionalne ute sezidati berlinski zid." (23.5. Poletno gledališče Križanke) Marc RiJbtfl^Tne najbolj znan, v poz-navalskih/krogih pa cenjen kot bizar-no/izreden jazz kitarist; svoje kitarske ekshibicije je prikazal na Rain Dogs, pred-zadnjem studijskem LP- ju Toma VVaitsa, in v okviru DG že videneatrakcije Lounge Lizards. Predstavil se bo s skupino Root-les Cosmopolitans, v kateri najdemo prav tako vrsto imenitnih glasbenikov. Obeta se torej poslastica tako za sladokusce, kot za širjenja obzorij željne poslušalce. (25.5. Poletno gledališče Križanke) Domači prvinski folk bodo predstavili Marko Banda iz Prekmurja, Kurja Koža iz Celja, Piščad iz Kopra, v tem večeru pa se bodo predstavili tudi italijanski potepuški folk godd Calicanto iz Padove. (27.5. - Poletno gledaliSče Križanke) Edini nastop v Kudu F. Prešeren bo odigral kitarist Gary Lucas, ki ima za sabo Stevilna sodelovanja z najrazličnejšimi profili glasbenikov - od Captaina Beef-hearta, preko Adriana (ON- U-SOUND) Shcrvvooda do The Mokons. Od bluesa preko floka do rocka in nazaj ali Še kam. (28.5.-KUDF.Prešeren) Zatem pa se bodo predstavili srbski Romi, živeči na Dunaju - Ansambel Pere Petroviča, enega najbolj obsedenih romskih violinistov. (29.5. - Poletno gledališče Križanke) Desetdnevni program bo zaključil DG znanec, afro-jazzer Trcvor Watts, skupaj z Moire Music Drum Orchestra, skupino z angleškimi in afriškimi glasbeniki. (30.5. - Poletno gledališče Križanke) Naneknačin bcxio v okviru Druge Godbe nastopili tudi Les Negresses Ver-tes, francoska združba bivših klatežev in drkusantov različnih narodnostnih porekel. Temu primerna je tudi godba na dveh izvrstnih lp-jih, tako pa bodo ned-vomno predstavili tudi v živo. Kot že rečeno, njihov nastop bolj formalno; kon-cert namreč organizira Cankarjev dom v sodelovanju s Francoskim kulturnim centrom, prireditev pa je po številnih selit-vah, iz Križank v Halo Tivoli, končala v sobanah Cankarjevega doma. Tako bo, vsaj po lokadji sodeč, izzvenela manj v uvod letošnji Drugi Gcnibi, kot bi si or-ganizatorji to želeli. (20.5. - CD) Tak je torej program verjetno najbolj enkratno drugačnega glasbenega fes-tivala pri nas. Vsekakorbodite tam! Igorlvanič P.S.: Natančne informadje v zvezi z DG dobite na tel.: 322-570, Glasbena mladina Slovenije, Kersnikova 4, LJ. ¦ ¦¦¦I S Potem ko se je Reed pred tremi leti 2 podal v avanturo »New York« in p • skupaj z Johnom Caleom nadaljeval j ¦ na Songs For Drella, je sedaj v novih; Sprostorih Rec Rec (v neposredni! Jbližini, na Resljevi) dosegljiva tudil ¦ tretja plošča, za katero pa ni nujno, > ¦da zaključi to trilogijo oz jo] Spreimenuje v kaj več. Magic And! 1 Loss je skratka uro trajajoč cikel! ¦ pesmi o bolezni, umiranju in življen- j ¦ ju z zavestjo o minljivosti. Je izvrstna j ¦plošča, ki MORATE poslušati vj : celoti. In to večkrat. IZVRSTNOH! ! • Še ena novost, ki predstavlja lanski ; mega preboj Nirvane od marginal-! nih obskurnežev med zvezde. Tok-! rat spet pri manjši, italijanski založbi • Post Script, plošča, ki predstavlja ; Nirvano v živo; po izidu Nevermind J in (predvidevam) tik pod zvezdami. [Posnetki predstavljajo v glavnem ! material z Nevermind in nekaj tudi z ; Bleach. Skratka poslastica za fane in Jmnogo tistih, ki so ob koncu ! lanskega leta Nirvano zamudili tik ! čez mejo v Miljah pri Trstu. Solidno. ; Še ena vroča plošča. Založba Alter-Jnative Tentacles ponuja CD, na ! katerem je 15 skladb pokojnih Dead ' Kennedys, izvajajo pa jih različni off ; bendi od Didjits, preko Alice Donut, [Faith No More, Napalm Death, INomeansno, Les Thugs, Victims ! Family, rap frakcija bivših Beatnigs -; Disposable Heroes Of Hiphoprisy, [Sepultura, L7 in zanimivi Sister ! Double Happiness. Če vemo, da je ! šef založbe bivši šef Kennedy Jello | Biafra, je v bistvu jasno, za kaj gre. ! Zanimivo. THE JESUS AND MARYCHAIN HALATIVOLI, 3.5.92 Že drugič v dveh letih torej The Jesus ga JAMC izredno izrabljajo; morda je And Mary Chain. Prvič so, kot vemo, predsta vili svojo tretjo ploščo Automat-ic, to pot pa so promovirali naslednjo Hone/s Dead. Koncert je minil predvsem v znamenju obiskovalcev; če je teh pred dvema letoma v dvorani na Kodeljevem bilo dovolj oz. skorajda preveč, je bilo tok-rat ravno obratno. Manj kot tisoč ljudi vsekakor pomeni veliko stroškovno obremenitev organizatorja in verjetno gre ravno temu pripisati tudi nenastop napovedane predskupine - novih angleških rokerjev Thousand Yard Stare. Številčnosti obiskovalcev je bil nato primeren tudi odziv; najprej so poskusili metliški Indust Bag, ki so se po daljšem času žal pojavili na koncer-tu, na katerem so atrakcija večera The Jesus And Mary Chain. Ti so nato prebudili nekaj življenja v prisotnih. Pravzaprav jim ne gre ničesar očitati; solidno ozvočenje, oblaki umetne megle in odličen light show, ki bil malce neposrečen le izbor skladb, s katerim sta se brata REID, ki predstavljata jedro skupine, povsem izognila drugi plošči Darklands. Na nek način simptomatično, kajti omen-jeni LP je najbolj pop izdelek skupine. Tako je kar logično, da je bil koncert bolj rokersko udaren, z več čistega kitarskega zvoka kot smo ga pri JAMC vajeni; nekaj katarze s pomočjo fuzz efekta si je VVilliam Reid privoščil le ob koncu rednega dela in nato še edinega dodatka. Ta je skupaj s koncer-tom nanesel le dobro uro, kot Že rečeno pa so ga JAMC končali povsem rokersko. The Jesus And Mary Chain smo torej videli že drugič; dovolj, razen če ne naredijo res drugačne in seveda odlične plošče. Kar pa je, sodeč po darkerski usmeritvi in fuzz obsesiji bratov Reid, malo veijetno. Igorlvanič THE CYNICS 12.5/92, KUD F. PREŠEREN ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦! Pravi večer za razbitje monotonije. Kot predskupina so v najbolj angažiranem klubu v Ljubljani nastopili puljski znan-ci The Spoons. Kot že tolikokrat so svoj nastop odigrali zelo dobro, predvsem pa odlično opravili vlogo, ki so jo imeli; namreč ogreti polno dvorano v Trnovem. V glavnem delu večera so se nato pojavili The Cynics, odlični roken-rol kvartet iz Pittsburgha, ZDA. O njihovem nastopu pravzaprav le v su-perlativih; izjemen rokenrol zvok, ki ga lahko pričara vokal/orglice, kitara, bas in bobni. Nastop, ki je imel, tempiran ali pa tudi ne, izredno krivuljo naraščanja. Iz minute v minuto praktično je bilo v KUD-u bolj vroče, tako zaradi silne gneče kot zaradi neverjetno energetsko nabitega dogajanja na odru, ki se je s skorajda nedoumljivo silovitostjo selilo med publiko. The Cynics pa so igrali svo jo varianto rokenrola, ki pravzaprav ni bila nič novega. Privlačna mešanica kitarskih zvokov od Ramones, preko Motorhead, Dr. Feelgood do Stooges in naprej do novih Dinosaur JR. ali nazaj do Rolling Stones na prehodu šestdesetih v sedemdeseta. Predvsem pa je, čeprav hrupnemu, rokenrolu The Cynics lastna izredna melodika; vse pa bi z enim stavkom lahko označil kot res pravo nasledstvo vsega, kar se v ameriški glasbi/rokenrolu dogaja od Elvisa naprej (in morda še malo nazaj). In skoraj jasno je, da se je nastop končal s popolno kulminacijo na odru in pod njim. The Cynics torej SO rokenrol in seveda še en dokaz, da se pravi roken-rol v zahojeni prestolnici dogaja le po "luknjah". Tja pravzaprav sodi, zato ne zamudite katere od naslednjih tovrstnih predstav v kateri od podob-nih obrobnih lukenj. Igorlvanič S PRSTOM PO ZEMLJEVIDU Borut Korun: STOPINJE BOGA ATONA, Mladinska knjiga, Ljubljana 1992. Zbirka Potopisi. Za Boruta Koruna, po poklicu sicer stomatologa, je širša slovenska javnost, zlasti pa tista, ki ji običajno pripisujemo pridevnik književna, slišala pred leti, ko je izšla potopisna knjiga Kondorjev klic; popotovanje po južnoameriških Andih, kakor bi potopis lahko podnaslovili, je v trenutku postalo eno najbolj iskanih čtiv. Stopinje boga Atona so njegova druga knjiga, začenja pa svoj sprehod v egip-tovskem Suezu in preko Sinajske puščave, Mojzesove gore, Izraela ga tam, bolj točno vKairu, tudi končuje. Z drugimi besedami, Korun je po mojem skromnem mnenju znova uspel spisati uspešnico, ki pa bo-kot se zauspešnicepačspodobi-najbrž zadovoljila le tiste bralce, ki po knjigi segajo bolj izdolgočasja.kotpa iz poklicne oziroma študijske nuje. Pravzaprav je korektno spisano nedeljsko čtivo; vse lepo in prav, toda av-torjeve ambicije so bile po vsem sodeč mnogo večje: namesto da bi se avtor enos-tavno zadovoljil z materialom "nabranim ob poti", namesto da bi se spustil v vsekakor zelo zanimivo popisovanje vtisov -pa četudi še tako zelo emocionalno obarvanih - se je odločil v potopisni maniri razlagati vsestranskost oziroma različnost branja Svetega pisma (jasno, na poti, ki jo Korun popisuje, se človek hočeš nočeš sreča z bibličnimi motivi). Opisovanje in razlaganje bibličnih motivov je sicer kar-seda simpatično, vendar tako zelo površinsko in pomanjkljivo, da bi bilo najbrž precej bolje, če se avtor tega sploh ne bi lotil. Preprosto povedano: popisovanje motivov in dogodkov iz biblije, ki jih Korun skuša razložiti, je možno le skozi strog znanstvni diskurz, se pravi metodološko in sploh "neoporečno", z navedki posameznih virov in morebitnimi opombami. Korun se žal zadovoljuje le- z dvema oziroma s tremi viri, se nanje sklicuje in, kar je najhujše, "prodaja" kot znanstveni argu-ment. Potem pa se zopet prepusti pripovedovalskemu toku, ki ga sicer poredko, ampak vendarle, zanese tudi v čustvena doživetja vtisov s poti. Prvooseb-nega pripovedovalca v knjigi Stopinje boga Atona, v potopisni literaturi(!), skorajda ni zaznati. Ali kot je zlobno pripomnil kolega, "ob knjigi sem dobil vtis, kot da Korun tam sploh ni bil, kot da Korun vsega tistega sploh ni doživel". In res, knjigo, kakršno je spisal Borut Korun, lahko spiše vsakdo, ki je malce bolj bogato razgledan po geografiji in poleg tega obložen z raz-noraznimi enciklopedijami ter kar je še potrebnega gradiva. Citate pa lahko v slogu velikih postmodernisto v enosta vno zamolči oziroma pripiše sebi. Avtorja so skratka zanesle znanstveniške ambicije, kar pa glede na priljubljenost potopisnega čtiva med slovenskim bralstvom na uspeh knjige ne bo bistveno vplivalo. Slovenci smo pač narod, ki je vse preveč rad doma ali karseda blizu doma in se v tujino, v daljne kraje, največkrat podaja kar "s prstom po zemljevidu". Tadej Čater ODBLESK TRENUTKOV Mateja Sever: Priv-lačnost nesramnih ustnic, Samozaložba, Ljubljana, 1992. Krhka črna kuštravka z občudovanja vredno energijo je izdala še svojo drugo knjigo. Literatka in študentka likovne akademije je postala znana z grafiti ob bregovih Ljubljanice (Sonček je in ti si skuštrana) in v njeni prvi knjigi z is-toimenskim naslovom je bilo močno opazno nihanje med zidom in papirjem, besedo in besedilom, mislijo in zgodbo. V Privlačnosti nesramnih ustnic ni več infantilne naivnosti niti pretanjene (zaigrane?) otroške zvedavosti. Mateja je odrasla, čeprav se vedno znova vrača in nas opozarja, da so odrasli le veliki otroci. Čeprav literatura ni nikdar življenje samo, ampak vedno le prenaredek, ki ne preten- dira ha resničnost, ampak zgolj na verodos-tojnost, je distanca med stvarjo samo in napisanim v Matejinem pisanju večkrat zabrisana. In ker življenje ne piše romanov in ker so velike zgodbe že zdavnaj mrtve, je Privlačnost nesramnih ustnic zgolj odblesk trenutkov. Delo, ki privlači s svojo dnev-niško fragmentarnostjo in nedokončanostjo. Kajti knjiga, kakršno je napisala Mateja, je lahko le izrez, podoba točno določenega časa, obsedenosti s točno določeno osebo, predvsem pa s strastjo. Kljub navidezni razbitosti in oblikovni nedoslednosti je delo presenetljivo koherentno in stilsko že dokaj izbrušeno. Avtorica je prepričljivejša v izpovedovanju občutij kot v pripovedovanju. Tudi če je forma prozna, se Mateja razkriva in odkriva predvsem kot pesnica. Njeno pisanje ni niti pritlehno puhlo niti ezoterično vzvišeno. Predvsem je berljivo igračkanje z besedami, mislimi, čutenji in jezikom. Še vedno je najmočnejša takrat, ko vso svojo energijo usmeri v en sam stavek, misel, ki je tako presenetljiva in hkrati tako prodorna (Svojo dušo poimenuješ na primer po neki ženski. In če kdo fuka njo, se ti zdi, da fuka tvojo dušo -Robert; Celo ne vetn, če res ne vem - Jure; Sama sebe si izmišljaš; Ko ujamem svojo notranjost,ji rečem - ti loviš! in zbežim; Ti si vlak, ne pos-tajaL.). Ce je bila Matejina prva knjiga prežeta z iščočo erotiko dekleta (ženske), ki ji je samo v določenih trenutkih jasno, kaj hoče, je av-torica v enem letu naredila velik korak naprej. Zaveda se, da je vse skupaj le privid, najdenje pa vedno le iluzija. Torej, s knjigo Privlačnost nesramnih (zakaj ne sramnih?!) ustnic smo dobili še eno delo ženske spovedne literature, ki pa je precej drugačno od tistih, kakršne smo poznali do sedaj. In že to je vzpodbudno, še posebej, Če vemo, da ima Mateja le enaindvajset let. Simon Bizjak Vizija preteklosti Igor Štromajer in Mojca Janko Vsako izmišljanje nudi priliko za igro, največkrat skrito, a nakazano. (Neko) lovljenje verjetnosti ali vizijo stvarnosti, ki je lahko označena za vsak dan posebej, recimo sedem dni. Začne se lahko tako, da se na znak svet prebudi v neobstoječem jeziku nikogaršnjega sveta, kjer daljavo zajame z gibom in le s signalom razvozlja misel, ki rodi konflikt, da se lahko sklene zaveza, ki zemljo spet ogreje za mir, ki končno pripelje sanje. Lahko je spet samo domišljanje, da se trenutek izgubi, a najde in ustvari spet novo priliko za novo igrico, ki bo hip večnosti zgradila drugače. »Lahko pa je tudi čisto nekaj drugega,« bi rekel Igor Štromajer. Kakorkoli: če povežete prve ali pa samo zadnje črke po dnevih sledeča si čudežna imena posameznih predstav (Aitia, Mitim, Iteri, Balib, Ehtre, Tamat, Ataia), zveste veliko: ime projekta in, da ga sestavlja sedem v celoto povezanih 30-minutnih ritualov, ki na sodoben, plesno inovativen način (tudi) izmišljajo Stvarjenje (sicer samo idejno navezano na Staro zavezo), in da gre za enega res-nejših urbanih projektov, kakršnih v »živem« mestu Ljubljani še nismo vajeni. Skratka predstava, ki računa na vse: gledalce, ki jih to resneje zanima, in tudi tiste, ki bodo samo »pičili« mimo. Na Kongresnem trgu v Ljubljani bo tako od ponedeljka, 25., do nedelje, 31. maja 1992, vsak dan od 18. do 18.30 ure presenetilo sedem izredno sofis-ticiranih, ironično-naivnih, celo humor-nih igric, ki na lasten način predstavljajo arhetipska stanja človeka. Projekt AMIBETA - genesis zato nima zgodbe: nadomešča jo zavestno poseganje v nesakralni, vsakdanji univerzum človeka XXI. stoletja. In tisto, kar so nam pripravile plesalke plesnega Studia Intalict (ta je sicer najbolj zaresni plesni studio tod okrog) v sestavi Nike Buda, Maše Der- ganc, Nataše Dremelj, Barbare Jenič, Julijane Jovanič, Male Kline, Tadeje Novak, Nine Prešlenkove, Maje Razpotnik, Andreje Špegel in Naje Zapušek skupaj s scenografom Izidorjem Kreitnerjem, kos-tumografko Gordano Gašperin, dramaturginjo Bojano Kunst, režiser-jem Igorjem Štromajerjetn in direktorico projekta Mojco Janko po napovedih in pričakovanjih priča, da je bil Kongresni trg narejen naravnost za napovedani projekt. Omenjeni so dogodek sim-bolično malo drugače ovekovečili za napovedani preobrat, ki bo Ljubljano prebudil naravnost v naslednje stoletje in s tem dokazal tudi enkratno izraznost entuziastov, ki so z nekaj potezami zabeležili več kot samo neskončni pros-tor kulturnega (ne)dogajanja. Petra Radovič Kabaret Ne smejte se, umrlje klovn Mariborsko gledališče ne želi biti raznoliko le po prizoriščih svojega dogajanja, temveč tudi po predstavljenih zvrsteh. Igralci se sčasoma z velikega odra selijo v parter, pa v minoritsko cerkev, na ulico in na mali oder, kjer je tokrat izzvenel Kabaret XX. stoletja - In memoriam Franu Milčinskemu - Ježku. Vita Mavrič - Ruič, ki že od leta 1986 nastopa v musicalih in v svoj pevski repertoar uvršča pesmi Jesiha, Menar-ta, Fritza, Brechta in VVedekinda, je tok-rat oživila umrlega klovna in njegovo pesem. Ne le gibi in obraz - odraz pripadajočega ličila, ampak glas je znal ujeti srečo, ki stanuje v sedmem nadstropju, pa preprosto ljubezen in requiemsko vzdušje. Umrl je klovn, ki mnoge spravljal je v smeh. Za njim so hodili le biljeterka Marjana, Ben Ali, ki meče je žrl, in pes njegov, ki žalostno cvili. Odšel je tja še Plavi angel. G.P. KAPLJICA IN MORJE NEDELJSKI OBISKI V BLAZ-NICI PESEM O DIMU SREČA STANUJE V SEDMEM NADSTROPJU NAJIN OTROK MARCIA FUNEBRE PREPROSTA LJUBEZEN DARVVIN NIMA PRAV E LON LAN LER LITER BREZ DNA V HIŠI ŠTEVILKA 203 RINGLŠPIL V FORŠTATU REQUIEM Poje: Vita Mavrič-Ruič Songi: Fran Milčinski-Ježek Pianist: Borut Lesjak Scenski gib: Maja Milenovič -VVorkman EXPO 92 - PO POTI Ob izboru Seville za mednarodno razstavo 12. oktobra 1986 je španski kralj Juan Carlos ODKRITJA poudaril, da bo to kreativna predstavitev kolek- tivne in univerzalne poti k inovadjam. Obudila naj bi preteklih 500 let in nas hkrati spomnila, da nam je preostalo le še osem let do dopol- nitve drugega tisočletja. »Tukaj ne bo prostora za konvencionalno, za stereotipe in rutino. To bo klic k imaginaciji, srnelosti in viziji, za podobo novega sveta, ki je naš.« BOGATA ZGODOVINA Visoko doneče kraljeve besede iz-hajajo \z nove pofrankovske španske samozavesti, ki temelji na evropski in-tegraciji in ponovnem razcvetu Spanije. Sevillska prireditev je zadnja in hkrati največja mednarodna razstava v tem tisočletju. Prva moderna razstava je bila v Londonu leta 1851. To je vzpodbudilo Pariz, ki je prirejal razstave od leta 1855 naprej. Podobne prireditve so bile še na Dunaju, v Amsterdamu, Bruslju, Bar-celoni in drugod; vse so imele določen simbolni pomen za državo prirediteljico. Londonska razstava je bila proslava prosperitete, ki se je začela z industrijsko revolucijo ter imperialnimi osvajanji vik-torijanske Anglije, Bruselj 1958 je sim-boliziral obnovo Belgije in vse Evrope po drugi svetovni vojni, razstava v Montrealu 1961 ie promivirala kanadski nacionalni karakter, Osaka 1970 pa je simbolizirala ekonomski vzpon Japonske. Sevillska razstava bo refleksija starih časov in povezava le-teh s sedan-jostjo in prihodnostjo. Mednarodne razstave so postale tako pogoste, da jih je bilo potrebno uskladiti z mednarodno zakonodajo. Leta 1928 so delegati iz 31 držav podpisali prvo konvencijo v ta namen, Pisarna za mednarodne razstave je začela z delom. Med- narodne razstave so lahko specializirane ali univerzalne. V prvo kategorijo sodijo tiste, ki so skon-centrirane na en sam aspekt človekove dejavnosti. Brisbane '88 je bil posvečen prostemu času v »tehnološki eri«, v Van-couver '86 z naslovom »VVorld on the move« je bil posvečen transportu. Status univerzalne razstave ne pomeni toliko števila razstavljalcev, ampak bolj raz-nolikost razstavnih tem. Dogodek mora predstaviti popolno vizijo človekovega razvoja. DOBA ODKRITIJ EXPO '92 s temo »The age of Dis-covery« sodi v univerzalno kategorijo. Prireditveni prostor bo na otoku La Car-tuja, med bregovoma reke Guadalquivir. Zanimivost otoka je kartuzijanski samos-tan iz 15. stoletja, kjer se je Kolumb z menihi posvetoval o svoji poti v Indijo. Sedaj je obnovljen in bo v casu razstave služil za Kraljevi paviljon. Razstavni prostor na otoku meri 215 ha, v času razstave pa funkdonira kot mesto. Poleg velikega števila paviljonov so tu tudi prostori za športne in raz-vedrilne dejavnosti ter restavracije in Prizorišče - otok La Cartuja točilnice. 30 kilometrov notranjih poti omogoča obisk s posebnim kabelskim av-tomobilom, pristop pa je mogoč še z železnico, ladjami, avtobusi, s helikop-terjem ali peš. Zgradbe pokrivajo okrog 500.000 m, enak prostor pa imajo tudi parki in vrtovi. Posadili so različne rastline z vseh petih kontinentov; skupaj z vodnjaki, kanali in vodometi blažijo vroče andaluzijsko poletje in lepšajo prizorišče. EXPO '92 pričakuje v svoji sestmeseČni postavitvi 40 milijonov obis-kov ali 18 milijonov obiskovalcev (290.000 na dan), od tega okrog 45 odstot-kov tujcev. Da je vse to mogoče, gos-tujoča država Španija s svojimi avtonom-nimi območji sodeluje z več kot sto državami, mednarodnimi or-ganizacijami in korporadjami. Leto 1992 je obletnica enkratnega dogodka v človekovi zgodovini. POTOVANJE SKOZI CAS Špand so odkrili nov kontinent, ki je bil s svojim zlatom in ostalimi dobrinami osnova za razcvet preteŽnega dela zahodne Evrope. Za avtohtone prebivalce je isti dogodek pomenil srečanje s prebivald »starega« sveta in hkrati začetek konca njihovih civilizadj in kultur. EXPO '92 ne predstavlja »odkritja« Amerike s te plati. Razstava bo potovanje skozi čas in prostor zadnjih 500 let človekovih dosežkov. Vodilo razstave je »Pot odkritij« - sistematična os, ki poteka prek celega razstavišča. Narejena je iz serije tematskih paviljonov in drugih in-stalacij. Začne se s Paviljonom XV. stolet-ja, ki prikazuje vse najpomembnejše svetovne civilizadje tistega časa. Sledi Pavilijon odkritij, ki predstavlja največja človekova odkritja od XVI. stoletja do danes. Njegova oprema vključuje vesoljsko gledališče z modernim' planetarijem. Naslednji je Pavilijon navigacije, ki prikazuje vse pomembne geografske raziskave in znanstvene odprave. Ogledamo si lahko gradnjo ladij in navigacijsko tehnologijo, ki je lad-jam omogočila tako pomembno mesto v odkritjih. Tematsko predstavitev zaok-roža Paviljon sedanjosti in prihodnosti, kjer so na ogled človekove zadnje os-vojitve na področjih energetike, genetskega inženiringa, komunikadj, umetne inteligence ter vesoljskih razis-kav. CELOVIT PROJEKT Univerzalna razstava je eden najbolj vsestranskih in ambidoznih kulturnih dogodkov našega časa. Za izvajanje predstav so zgrajeni številni objekti na La Cartuji, na voljo pa bodo tudi ostale kapacitete v Sevilli: Maestranza Auditorium, gledališče Lope de Vega, Plaza de Espana, katedrala in rimski am-fiteater. Sestmesečni program bo vključeval gledališke predstave, opero, zarzuelo, različne koncerte, balet, flamenco, pop... Kino na prostem bo vrtel najpomembnejša dela iz zgodovine filma ter retrospektive znanih režiserjev. Vrhunec programa so multimedialne predstave na vodni gladini, ki jih bodo prirejali tudi ponoči. Omeniti velja tudi različne gportne dogodke in tekmovanja ter predstave svetovnih cirkuških artis-tov. Ob obilju zabave pa organizatorji niso pozabili na izobraževalno in strokovno stran prireditve. Organizirane so kon-ference, seminarji, simpoziji in debatni forumi, kjer sodelujejo vodilni strokovnjaki z vsega sveta. Njihovo glav-no vodilo je intelektualni in kritični pris-top do spreminianja sveta v prihodnosti. V ozadju EXPO '92 sta predvsem dva namena. Prvi je svetovna promocija Španije, za kar bo letos poskrbela še Bar-celona z letnimi olimpijskimi igrami ter Madrid, ki je kulturna prestolnica Ev-rope. Drugi namen pa je revitalizacija Andaluzije, ki je bila še pred nekaj leti napol pozabljena dežela s cestnim omrežjem iz dvajsetih let tega stoletja. Od leta 1986 naprej je pripravljanje razstave neposredno ali posredno zapos-lilo skoraj 200.000 ljudi. Zgrajen je bil ambiciozen komunikacijski sistem, ki je Sevillo in Andaluzijo vključil v Evropo. Posebej so ponosni na novo železniško povezavo z Madridom, kjer poteka vožnja z vrtoglavo hitrostjo 300 km/h. Posodobljene so vse ceste v Sevilli in okolici, obnovljeno je zgodovinsko jedro mesta in pomembnejše zgradbe. An-daluzija je svojo priložnost dobro iz-koristila. S postavitvijo megalomanske razstave so imeli Španci precej problemov, ob otvoritvi in po njej pa so deležni številnih kritik. Najprej so imeli težave s paviljoni, ki so od zgodnje pomladi sem goreli kar po vrsti. Na dan otvoritve, 20. aprila, so bili §e vedno v nekaterih paviljonih delavci, na samem prizorišču so bili kupi smeti in različnih gradbenih materialov. Že prve dni je bil obisk pod načrtovanim povprečjem. K temu so pripomogle številne grožnje baskovske ETE, ki zna organizatorjem tudi sicer močno pomešati štrene. Na dan otvoritve so demonstirali nasprotniki razstave, ki so se spopadali s policijo. Kazstavi je glede na temo - Doba odkritij - moč očitati aplikacije na kolonizacijo. Sam Kolumb je s svojimi tremi karavelami hočeš nočeš znanilec tega pojava, ki bazira predvsem na iz-koriščanju. S tem je povezan tudi ev-ropocentrizem razstave. Prevladujoča zabavna plat EXPO '92 pomeni hkrati močno konkurenco Euro Disneyu v bližnji Frandji. Ne glede na to ali pa prav zato je Sevilla letos vredna ogleda. Svečan zaključek največje svetovne razstave doslej bo 12. oktobra, ko bo točno 500 let tega, kar so kolonialisti odkrili svojo »zlato jamo«. Jožko Možina KLUB B-51 GERBIČEVA 51 a LJUBLJANA 61000 VSAKO SREDO OD 21.00 DO 3.00 TRIBUNA PARTY HIPERREALISTIČNA PREDSTAVA IVANE POPOVIČ IN VIRUS TEATRA »MICHELANGELO« 26.5.1992 OB 22.00 RAZSTAVA TOMAŽA BITTIJA »KARTEZIJANSKI TRIPTIH« DO 25.5.1992 OD 23.5.1992 DALJE BO KLUB ODPRT TUDI VSAKO SOBOTO! TRIBUNA PARTY sreda 26.2.1992 ob 2200 SKUPNOST ZA ZAVEST KRIŠNE HARE KRIŠNA, HARE KRIŠNA, KRIŠNA KRIŠNA, HARE, HARE, HARE RAMA, HARE RAMA, RAMA, RAMA, HAREHARE. To je Hare Krišna maha - mantra ali velika pesem za os- voboditev. Fomen njenih besed razlagamo takole: »O Gospod Krišna, o Krišnova energija, ljubeznivo me vključite v Vašo službo.« Petje Hare Krišne maha - mantre zbudi uspavano Krišno v vsakem srcu. ZAVEST KRIŠNE Krišna je Vsevišnja Božanska Oseb-nost, je Bog, absoluten, nezmotljiv in brez začetka. Njegova poglavitna lastnost pa je vseprivlacnost. Ima ogromno imen, venaar ie njegovo glav-no ime Krišna. Je lastnik vsega bogastva, neomejeno se lahko razširi v vse mogoče oblike, ima neomejeno moč in znanje, je brezmejno lep in slaven. Njegovo prebivališče je duhovni svet. Pred 5.000 leti se je Krišna poiavil v materialnem svetu, v jugovznodni Aziji. Iz tega časa so se ohranili pisni viri, spisi, imenovani Vede, kar v sanskrtu, ki je izvor vseh indoev-ropskih jezikov, pomeni znanje. Svoje znanje je Krišna prenesel najčist-ejšemu bakti (bhak-ta pomeni predani sluga Vsevišnjega Gospoda) Arjuni, ki ga je prenašal naprej. Vedesoabsolut-no znanje, popolna zbirka človeške včde. Vsebujejo tako filozofske kot tudi znanstvene spise s področja fizike, astronomije, medicine, arhitek-ture... Naj- pomembnejša - je knjiga Bhagavadgita, ki vsebuje znanje o Bogu, duši, času, univerzumu... Sprva so se prenašale z ustnim izročilom. Ljudje so imeli v tis-tem času namreč izreden spomin: zadostovalo je, da so besedilo slišali le enkrat, da so si ga v popolnosti zapom-nili. Sčasoma so ljudje degradirali in da se Vede ne bi izgubile, so jih zapisali na bananine liste. S prepisovanjem so se ohranile do danes. Ko je Krišna zapustil Zemljo, se je začela doba kali - yuga, doba hudobije, prepirov, sovraštva. Vedsko tradicijo so nadaljevali Krišnovi duhovni voditelji, vendar je spričo razmer njihova kultura vse bolj nazadovala. Širil se je kastni sistem, duhovščina je bila pogosto pokvarjena. Krišnovi privrženci so vse bolj hrepeneli po nekom, ki bi njihovo religijo znova prikazal v pravi luči. Želja se jim je lzpolnila pred približno 500 leti, ko se je Krišna znova pojavil na Zemlii v osebi Šri CaitanyaMahaprabhuja. Ta je ustanovil ^ibanje za zavest Krišne v In-diji in svojim učencem naročil, naj to zavest razširijo po celem svetu. MATERIALNISVET - DUHOVNISVET Ves materialni svet je kombinacija petih grobih (zemlja, voda, zrak, ogenj, eter) in treh finih elementov (um, in-teligenca in lažni ego). Višje od ega je živa sila, ki ie duhovnega znaČaja inje ujeta v kletKi materialnega telesa. Ta vdihne življenje materialnim elemen-tom. Značilnost materialnega sveta je, da pod vplivom časa mineva. Materija se spreminja v šestih fazah: v prvi se rodi, nato raste, se vzdržuje, rojeva stranske proizvode, sledi propadanje in vzadnji razi smrt. Znotraj te materiie pa biva duhovna duša, ki je vecna in ni podvržena spremembam. Vsa živa bitja, celo najmanjša, imajo osebnost in potrebno inteligenco za os-novne aktivnosti: prehranjevanje, spanje, spolno občevanje in branienje. Tisto, kar človeka loči od ostalih zivih bitij, je posebna inteligenca za razumevanje Boga, je njegova sposob-nost, da prakticira duhovno Življenje. Ljudje brez duhovnega življenja so na ravni živali. REINKARNACIJAAU POTOVANJE DUŠE Individualna duša se nikoli ne iz-gubi; nikoli ne umre in nikoli se ne rodi. Duša le menja telesa, enega za drugim. V trenutku, ko nastopi smrt material-nega telesa, se preseli v novo telo zarod-ka. Teloje torej hiša, v kateri biva duša. Živali transmigrirajo le navzgor, ljudje lahko transmigrirajo navzgor in navzdol. Od tega, kako živo bitje zivi v materialnem svetu, je odvisno, kakšna bo njegova naslednja reinkarnacija. Ko doseže reinkarnacijo človeka, ima to srečo, da lahko spozna zavest Krišne in jo neguje. Kdor te prednosti ne izkoris-ti, se lahko vrne v telo psa ali mačke. Tisti pa, ki razume Boga, ki obožuje Krišno, s procesom transmigracije konča. Krisna pravi: »Vsak, ki me razume, je osvobojen procesa rojevanja in umiranja.« Vrne se domov, k Bogu, kjer živi večno, in nikoli več se ne vrne v materialno telo. PROCES SAMOSPOZ- NAVANJA IN SLUŽENJE ________KRIŠNl________ Živo bitje pride v materialni svet po svoji volji, v Želji, da bi bilo neodvisno od Krišne. V materialnem svetu hitro pozabi na duhovni svet, ven-dar pa Krišna ostane v srcu vsakega človeka. Naivečji greh, ki ga Iahko naredi človek, je, da ne prizna Krišne, da misli, da je sam Bog. Kdor pa zbudi Krišno v svojem srcu, lahko doseže najvišjo popol-nost človeškega življenja -dvigne se v duhovni svet in služi Krišni. Služenje Krišni zajema 9 dejavnosti: 1- poslusanje o Vsevišnjem Gospodu, 2 -veličanje Gospoda, 3 - razmišljanje o Njem, 4 - praktično služenje Krišni, 5 -čaščenje Boga v hramu, 6 - molitev, 7 -sodelovanje v božjem poslanstvu, 8 -prijateljevanje z Bogom, 9 - popolna predaja Bogu. Kdor prakticira te aejav-nosti, razvije globoko Ijubezen do Boga in postane osvobojena duša že v tem življenju. Bakte, pripadniki gibanja za zavest Krišne, zivijo preprosto življenje. Zadovoljni so z vsem, kar jim je pok-lonil Bog, in se ne obremenjujejo s kopičenjem minljivih materialnih dobrin. Dosledno se držijo štirih regulativnih principov: 1 - hranijo se samo z vegetarijansko hrano, 2 - ne uživajo nobenih poživil (droge, alkohol, kava, cigareti), 3 - ne igrajo iger na srečo, 4 - nimajo izvenzakonskih spolnih odnosov, v zakonu pa samo za rojevanje otrok. Čeprav so vegetarijanci (nič mesa, rib, jajc), je njihova hrana izredno pestra in okusna. Uživajo zlasti veliko riža, pomembno vlogo pa imajo tudi začimbe, ki dajo njihovi hrani značile okus. Preden hare krišne zaužijejo hrano, jo najprej ponudijo Krišni, ki jo sprejme in osvobodi karme - takšna hrana se imenuje prašada. Da bi hare krišne dosegli ekstazo, ne potrebujejo nikakršnih poživil. S pet-}em božjin imen in meditiranjem lanko iz zavesti odstranijo vse materialne nečistoče in poglobijo svojo ljubezen do Boga. Spolni odnos ie najvišji užitek v materialnem svetu, ceprav je v resnici vzrok nesreče, saj se taKo človeška vrsta nadaljuje. Materialni svet je svet trpljenja, zato je bolje, da čim prej oaidemo \z njega. Vede priporočajo, naj se človek spolnemu življenju popol-noma odpove, saj se bo s tem rešil materialnega suženjstva. ZAVEST KRIŠNE NA ZAHODU... A.C. Bhaktivedanta Svvami Prab-hupada, veliki indijski filozof in brah-ma, je bil tisti, ki je uresničil vedsko prerokbo, da se bo zavest Krišne Sirila po celem svetu. Šrila Prabhupada, kot so ga imenovali njegovi učenci, je sprva prevajal Vede v angleščino in hkrati pisal lastne filozofske in religiozne razprave. Leta 1965, ko je bil star 70 let, se je s tovorno ladjo odpravil v ZDA. S seboj je itnel zaboj knjig in 7 dolarjev. Že naslednje leto pa mu je uspelo vNevv Yorku odpreti Mednarodno društvo za zavest Krišne. V ustanovni listini te^a društva je zapisanih pet poglavitnih cil-jev: 1 - sistematično razglašati duhovno znanje, kot je razodeto v Vedah, 2 -poučevati in izvajati skupno petje svetih imen Boga, Hare Krišna, 3 -zgraditi za člane in ljudske množice duhovno mesto, posvečeno Vsevišnjemu ^ospodu, Šri Krišni, 4 -učiti člane in ljudske množice prepros-tejšega in naravnejšega življenja, o - da bi dosegli te cilje, objavljati in deliti knjige, časopise ipd. V naslednjih letih je Šrila Prab-hupada izredno uspel. Ustanovil je 108 centrov zavesti Krišne v 50 državah. Kljub visoki starosti je v zadnjih dvanajstih letih svojega življenja kar 14- krat obkrožil Zemljo in predaval po celem svetu. Poleg te^a je napisal več kot 80 knjig prevodov ln komentarjev k vedskim spisom. Zavest Krišne je približal širokim ljudskim množicam. Novembra 1977 je Šrila Prabhupada umrl v starosti 82 let. Gibanje za zavest Krišne v skladu s tradicijo naprej širijo njegovi učenci. ... 1N V UUBUANI Konec 80-ih je gibanje za zavest Krišne prišlo tudi v Sloveniio. Sprva smo na ulicah srečevali fante, ki so nam razlagali o zavesti Krišne in nam v branje ponujali svoje knjige. Pozneje so v skupinah na ti. harinamih, javnih nastopih, glasno prepevali Hare Krišno. Zbujali so vse več pozornosti. Največ simpatizerjev so pridobili na Festivalu Hare Krišna, ki je bil leta 1990 na Kodeljevem. Na nedeljske popol-danske programe v Mednarod-nem centru za dežele v razvoju, kjer so naieli prostore, je prihajalo vedno več Ijudi. Danes je v Sloveniji nekaj nad 30 posvečenih bakt. Živijo v najeti hiši v Ljubljani, kjer skupaj služijo Krišni. Vstajajo že ob štirih zjutraj in s petjem pošljejo Krišni jutranji pozdrav. Sledi individualna meditacija na japi, nekakšnem rožnem vencu, na katerem odmantrajo predpisanih 16 krogov. Ob sed-mih zjutraj imajo guru puja, ceremonijo oboževanja duhov-nega učitelja. Sledi predavanje in riato jutranji prasadam -zajtrk. Ob devetih se začnejo dnevne dejavnosti, ki jih vsak opravlja v skladu s svojimi sposobnostmi in nagnjenji: kuhanje, pospravljanje, prevajanje knjig, slikanje... Po kosilu imajo bakte prosti čas. Takrat navadno berejo in preučujejo svete spise. Večerni duhov-ni program se začne ob devetnajsti uri, ob enaindvajsetih gredo spat. In kako jih prepoznamo? Dekleta nosijo pisane sarije, dolge Iase imajo navadno spletene v kite. Tudi moški nosijo tradicionalna indijska oblačila. Imenujejo se dhotiji. Moški v celibatu imajo oranžne, poročeni pa bele. Sredi obrite glave nosijo kratek čopek, ki baje bolje razporeja energijo v telesu. Vsi imajo na čelu narisano znamenje - tilak - iz rumenega blaga iz svete reke Gan-ges. Tako znamenje označuje, da je telo Krišnov hram. HAREKRIŠNA! Nives Špeh Zasvojenost z mamili predstavlja družbeno zlo. Kot taka je zato v prvi vrsti domena socialnih služb, kriminalistike, psihiatrije in medicine v širsem pomenu besede. Ker je ta aspekt - iz razumljivih raz-logov - ves čas v ospredju, morda velja tematiko omame osvetliti še z nekoliko drugačnega zornega kota. Gre za dejstvo, da je človeštvo že od svojih najzgodnejših začetkov uporabljalo droge, vendar pa je problem zasvojenosti z njimi dobil epidemične razsežnosti šele v naj-novejšem Času. Poglavitni razlog za takšno stanje predstavlja razlika v tipu povprečnih uporabnikov nekoč in danes. Vse do nedavnega je bila namreč uporaba mamil omejena na sorazmerno ozek sloj ljudi, ki bi jih lahko razvrstili v tri glavne kategorije: hedonistični, dekadentni aristokrati/bogataši; umetniki, ki iščejo navdih za svoje delo s širjen-jem vsakdanje zavesti; duhovni is-kalci. Do radikalnih sprememb v tem smislu je prislo šele v zadnjih desetletjih, ko se je uporaba drog »demokratizirala« in so mamila pos-tala dostopna tudi tipičnim proletar-cem, v prvi vrsti mladim. V ZNAMENJU »JUNKIEJEV« Razlika je seveda precejšnja: če so nek-danji povpreČni uporabniki razpolagali z ekonomskim potencialom in intelektualno ter emocionalno zrelostjo, kar jim je omogočalo, da so bili sorazmerno imuni na zasvojenost z omamo, so današnji tipični »junkieji« v tem smislu popolnoma brez moči - nedorasli so taki sami sebi kot tudi pritiskom ilegalnega tržišča z mamili, ki se je v takšni meri razraslo prav zaradi njih. Nekateri med njimi bi radi oponašali sodobne (in posamezne pretekle) vzore, po poenostavljeni predpostavki, da so dosežki nekaterih umetnikov in razis-kovalcev okultnega zgolj posledica njihovega uživanja mamil; ker pa droge le potencirajo že obstoječe stanje, tisto, kar je Že po svoji naravi pritlehno, tone le še globlje. Najbolj patetični pa so najstniki, ki se »trdim« mamilom začno vdajati zgolj zaradi vzbujanja pozornosti vrstnikov, iz navade ali preprosto iz zdolgočasenosti (prim. prispevke E.ZMaček: HEROIN, Tribuna št. 4/23.03.92). ALEISTER CROWLEYIN »ZAKON THELEME« Med navedenimi kategorijami nekdan-jih tipičnih uživalcev mamil (ki so seveda tudi danes dejavni, le da niso večtipični) je ZLODEJEVA LEPOTA Charlcs Mnnson: uporabn halucinagcnih rfrog kot srcdstvo zn »samorealizacijo« za tale prispevek v prvi vrsti zanimiva tret-ja, ki se včasih delno prepleta z drugo. Charles Baudelaire (1821-1867) je tako značilen »dekadentni« umetnik, zaradi svoje preokupacije z misticiz-mom/satanizmom pa spada tudi v ak-tegorijo duhovnih iskalcev. Njegove Rože zla (Les Fleurs du Mal), zbirka fasdnantnih pesmi (še posebej gl. Satanove litanije, ki jih je zelo učinkovito uglasbila Diamanda Galas), in Pesmi v prozi (Petits poemes en prose; prim. Omamljaj se!) so v veliki meri nastale v stanju omame ali neposredno po njej. Drug pesnik, ki je pri iskanju navdiha za svoje ustvarjanje prav tako izdatno uporabljal najrazličnejša mamila, pa je zaradi svojih ostalih dejavnosti širši jav-nosti precej bolj znan kot »Velika Zver Apokalipse 666« in »prerok novega Aeona«. Gre seveda za Aleistm Crowleya (1875-1947), najbolj razvpitega maga in mistika 20. stoletja, ki je takole zapisal v svojem temeljnem delu, Knjigi Zakona (The Book of the Lavv/Liber Al vel Legis, sub fig. CCXX),: »Jaz sem Kača, ki daje Spoznanje in Naslado in razkošen sijaj ter vzburja ljudska srca s pijanostjo. Meni v čast uživajte vina in nenavadne droge, o čemer bom še govoril mojemu preroku in se opijajte z njimi! Ne bodo vam Škodila.« (AL, 11/22, slov. prevod Janez Trobentar). Gre za stališče do obredne uporabe mamil, ki ga s Crowleyem ne delijo le njegovi neposredni nasledniki in pristaši, temveč tudi številni drugi iskalci transcendentalne resnice, saj je ta vplivni okultist za seboj pustil izjemno obsežno literarno zapuščino. Zapise, katerih kvaliteto cenijo tudi predstavniki drugih magijskih šol, četudi sicer morda niso naklonjeni samemu Crovvlejoi, ker je bil ta - milo rečeho - zelo kontroverzna osebnost. Crowley je del svojih izkušenj opisal v romanu Dnevnik uživalca mamil (The Diary of a Drug Fiend), ki je v slovenskem prevodu izšel pri Petru Amaliettiju, v zbirki ezoteričnih izdaj. In ko govorimo o spektru tovrstnih izkušenj velikega maga, je treba pripomniti, da je bil ta resnično bogat, saj je (poleg standardnih »hišnih drog«) vključeval eksperimente s hašišem, opijem, meskalinom, kokainom, etrom, morfijem, heroinom idr. Seveda bi bilo preveč enostavno in zmotno trditi, da je bilo uživanje mamil poglavitna Crowleyeva preokupacija, še veliko manj pa to velja za sedanje pristaše njegovih naukov, ki so pri nas sorazmerno številni. (Prvo jedro preučevalcev Crowleyev šole magije je pr©d slabimi desetimi leti nastalo prav v Ljubljani. Tukaj so bili natisnjeni prevodi iz izbora temeljnih Crowleyevih del, ki so jih nato posredovali v druge republikenekdanjejugoslavije^kamorseje skupina razširila.) šlo je namreč za gloveka, ki je dejansko hotel izkusiti vse, lcar je mogoče izkusiti, da bi na ta način ustvaril trdno podlago za uresničitev magijsko/mističnega cilja, imenovanega »Veliko delo«. V svojem praktičnem aspek-tupredstavljanjegovnaukdodelansistem, sintezo zahodnjaškega in vzhodnjaškega ezoteričnega izročila, pri čemer pa je precejšen poudarek na tradicionalni ritual-ni magiji. Pri uporabi drog je mišljeno, da ima aspirant popoln nadzor nad svojo omamo, o čemer na značilen pesniško slikovit način priča tudi tale citat: »Modrost pravi: bodi močan! Tako boš lahko prenesel več radosti. Ne bodi žival: prečisti svoj zanos! Če piješ, pij po osemin-devetdesetih pravilih umetnosti... Samo presegaj! Presegaj! Prizadevaj si za vedno več!« (AL, 11/70- 71). Še več, lahko bi rekli celo, da je kakršnakoli zasvojenost (ne samo z mamili) prepovedana, saj bi to predstavljalo omejitev prave Volje posameznika, kar pa je v nasprotju s samo Anton Szandor LaVey, vodja Satanske cerkve, ki v svetovnem merilu združuje največje število satanistov. osnovo Crowleyevega »Zakona o Thelemi« (svobodni volji). Sicer pa se za naslednji citat zdi, kakor da bi bil - med drugim - pisan »junkiejem« na kožo: »Z izobčenci in nesposobneži nimamo nič: naj poginejo v svoji bedi: Kajti oni ne čutijo. Sočutje je hiba kraljev: pregazite bedake in slabiče: to je zakon močnega: to je naš zakon in radost sveta.« (AL, 11/21). OMAMA V ZAHODNEMIN VZHODNEM EZOTERIČNEMIZROČILU Klasični okultizem pozna več vrst sis-tematičnega omamljanja, ki se med seboj razlikujejo po načinu uporabe drog, raz-logih zanjo in njenih ciljih, v grobem pa ločimo tri osnovne kategorije. Pri prvi bi lahko rekli, da gre za test vzdržljivosti. Aspirant mora použiti določeno količino droge in pri tem ohraniti oblast nad svojim telesom in duševnostjo. Priporočljivo je začeti s »hišnimi drogami«, npr. z alkoholom. Pri tem koristi splošna psiho-fizična vzdržljivost, siceršnje dobro samoobvladovanje in sposobnost natančnega opazovanja reakcij svojega telesa in psihe, da bi lahko določili meje svojih zmogljivosti (redna vadba hatha joge je precej dobra podlaga za tovrstne eksperimente). Dobro je tudi poznati načine za čiščenje svojega telesa, da se po izteku preizkusa lahko hitreje in brez pos-ledic povrnemo v normalno stanje (použitev protisredstev, stimulacija akupresurnih točk za razstrupljanje, stimulacija višudhi čakre). Ker gre za to, da je aspirant sposoben ohraniti oblast nad seboj vkonkretnih situacijah, npr. v družbi z ljudmi, ki se omamljajo iz navade, je pri tem zanimiv podatek, da tisti, ki npr. pije le občasno (pa četudi tedaj večje količine) precej lažje prenaša pijanost kot nekdo, ki pije vsak dan, kar je v nasprotju s splošno veljavnim prepričanjem. (Z ustrezno pripravo je tako sorazmerno lahko podoživeti občutke Sokrata, ki je »le malokdaj pokusil vino, vendar ga je lahko, če je nanesla priložnost, popil toliko, da so vsi njegovi sopivci obležali pod mizo, sam pa je ostal trezen.«) Drugo vrsto omame predstavlja načrtna stimulacija določenih fizično-psihičnih sposobnosti. Alkohol tako v prvi fazi stimulira mentalno aktiv-nost in fizično učinkovitost (Papus je zato priporočal govornikom, naj pred težjimi javnimi nastopi použijejo kozarček čistega brandyja), tobak stimulira koncentracijo, enako pravi čaj; kava splošno občutljivost, za nevtralizacijo učinkov kave in čaja je uporaben alkohol. Hašiš, opij in morfij odganjajo občutek utrujenosti, pri čemer lahko opij in morfij pripomoreta k eksteriorizaciji (»odcepitev astralnega telesa«); v iste namene je uporaben tudi eter (prim. Mouni Sadhu: The Tarot. A Con-temporan/ Course of the Quintessence ofHer-metic Occultism). Susan J. Bkckmore, av-torica Beyond the Body, ki velja za eno osnovnih del na temo »astralne od-cepitve«, sicer v svoji knjigi zatrjuje, da je svojo prvo zavestno eksteriorizacijo dosegla po zaužitvi hašiša, Mouni Sadhu pa zastopa stališče, da hašiš lahko povzroča iluzijo te izkušnje, ne pa tudi dejanske odcepitve. Tretjo kategorijo predstavlja omama s ciljem mističnega iz-kustva. V te namene se uporabljajo določene halucinogene droge, med njimi mušnica (Amanita muscaria; prim. Andrija Puharich: Sveta gljiva/The Sacred Mush-room), peyotl in njegovi derivati (prim. osem knjig Carlosa Castanede, še posebej prve tri), hašiš, LLD (prim. Aldous Huxley: The Doors of Perception, Heaven and Hell). In četudi to ne bo všeč tistim, ki so prepričani v »neomadeževanost« jogijske poti, je treba navesti, da Patandžah v svoji Joga sutri (IV, 1) izrecno navaja, da viživanje določenih drog (»ošadhi«; od tod posebna vrsta joge - »ošadhi joga«) predstavlja enega od načinov za doseganje sam&dhija. Najbrž ni treba še enkrat poudariti, da nihče od navedenih avtorjev ne trdi, da lahko zgolj z uporabo droge induciramo takšna stanja - brez ustrezne podlage in s tem povezanih dolgotrajnih priprav bi bila namreč vsa prizadevanja v tej smeri nična. SATANIZEMIN ČRNA MAGIJA Ker tudi pri nas postaja aktualen satanizem v pravem pomenu tebesede, naj se na koncu dotaknem še tega nauka oziroma bolje rečeno, skupine naukov. Satanistične skupine lahko uporabljajo mamila v sklopu svojega obredja, kar pa še ne pomeni, da je uporaba drog predpisana. Zaradi narave njihovih naukov je možnost zlorabe mamil v teh krogih večja kot drugod, včasih gre tudi za povezavo s samimi trgovci z mamili. V ZDA predstavlja ekstremen tovrsten primer iz najnovejšega časa skupina Alonsa Dejesusa Contance in Sare Villareal Alderte, medijsko neprimerno bolj izrabljen pa je bil Charles Manson s svojo »družino«, tako da je njegovo ime splošno znano, četudi gre za dogodke skoraj izpred triindvajsetih let. Kot piše Vincent Bugliosi (Helter Skelter), je Manson med skupnimi seansami pogos-to delil halucinogene droge svojim pris-tašem, pri čemer je sam jemal manjše doze, da je lahko obdržal nadzor nad skupino. Daleč najbolj vpliven pa je seveda »črni papež« Anton Szandor LaVey s svojo Satansko cerkvijo (The First Church of Satan), ki ima sedež v San Franciscu. La-Veyeva šola satanizma je dokaj razširjena v Evropi, še posebej v Italiji (ki je precej bogata tudi z »avtohtonimi« oblikami satanizma). To pa nas že pripelje do naših krajev: za satanistične zasvojence z mamili iz Nove Gorice, s katerimi ima opravka psiholog Bogdan Žorž, direktor tam-kajšnjega Centra za socialno delo, lahko z zanesljivostjo trdimo, da so idejno podlago za svoje udejstvovanje dobili onstran slovensko-italijanske meje. Prodor sataniz-ma v Slovenijo pomeni, da je sklenjen krog porasta zanimanja za paranormalno v zadnjih petnajstih letih, saj so se mozaiku našega »okultnega podzemlja«, ki so ga do nedavnega tvorili v glavnem najrazličnejši pripadniki »Bele bratovščine«, končno pridružili še »Besneži leve roke«. Igor Kernel PSIHOTEST (2) KJE STE NA LESTVICI SRECE? Skoraj vsi smo čustveno precej spremenljivi in lahko zanihamo od največje sreče k popolni depresiji v manj kot treh, štirih dneh. Zato je na splošno zelo težko reči, kako srečni smo prav-zaprav. Kljub temu vam bo ta test (če odgovorite na vsa vprašanja ab-solutno iskreno) pomagal odkriti, kje približno se nahajte na lestvici sreče. 1. Če bi imeli izbiro med naslednjimi delovnimi mesti, katerega bi izbrali? a Službo na področju, ki bi vam omogočilo, da srečate mnogo znamenitih ljudi. b Težko, izzivalno delo, ki bi vam, če bi ga uspešno opravili, zagotovilo direktorski položaj. c Delo, pri katerem bi se lahko izkazali, ker ustreza vaši posebni nadarjenosti in nagnjenosti. d Skromno službico, ki pa bi vam omogočila, da tesno sodelujete z zelo pomembno osebo. 2. Ali radi delate usluge? a Da, všeč mi je, če lahko pomagam, in le redko zavrnem prošnjo za pomoČ. b Ne preveč, razen v primeru, če komu dolgujem protiuslugo ali če gre za poseben primer. c Da, če usluga ni prezahtevna in če bo res komu pomagala. d Rad delam usluge prijateljem in ljudem, ki jih cenim, ne pa komurkoli. 3. Spoznali ste moškega (žensko), ki se vam zdi izjemno privlačen (privlačna) in ki ste mu (ji) všeč tudi vi. Kaj boste naredili? a Nič posebnega - počakala (počakal) bom, da vidim, kako se situacija razvije. b Govorila (govoril) bom z vsemi, ki ga (jo) poznajo, da izvem kar največ o tem, kakšen (kakšna) je. c Lotila (lotil) se bom osvajanja - idealni partner se ne pojavi vsak dan! d Nakazala (nakazal) bom, da mi je všeč, potem pa. počakala (počakal), da naredi prvo potezo. 4. Kako ponavadi spite? a Nemirno, hitro se prebudim. b Globoko, težko me je prebuditi. c Globoko, vendar me budilka hitro zbudi. d Globoko na začetku, manj globoko proti jutru. 5. So trenutki, ko začutite potrebo, da bi bili nekaj časa popolnoma sami in vas ne bi nihče motil? a Absolutno. Ko sem popolnoma sama (sam), doživim svoje najbolj spokojne in ustvarjalne trenutke. b Ne. Ljubše mi je, če so okrog mene ljudje. c Ne. Ne moti me, če sem sama (sam), vendar po tem ne čutim potrebe. d Če so ljudje okrog mene dolgočasni in zoprni, da. Če so zabavni in zanimivi, ne. 6. Kako pomembno se vam zdi, da sta vaš dom in vaša pisarna zmeraj čista in pospravljena? a Zelo pomembno. Drugim odpustim, če so nemarni, sebi pa nikoli. b Nepomembno. Lepše je biti v nepospravljenem prostoru, kjer so ljudje sproščeni, kot v zelo skrbno urejenem, kjer so ljudje drobnjakarski in zapeti. c Precej pomembno. Ne počutim se dobro v prahu in neredu. d Pomembno. Zdi se mi, da imam premalo smisla za red in čistočo. 7. Katerega od naslednjih ljudi bi si naj-manj želeli za prijatelja, ljubimca ali znanca? Človeka, ki je: a Snobovski, pretenciozen, postavljaški? b Surov, nasilen, prostaški? c Goljufiv, izkoriščevalski, lažniv? d Lakomen, sebičen, skop? 8. Kolikokrat ste v preteklih šestih mesecih ostali doma (za dan ali več dni) zaradi bolezni? a Nobenkrat. b Enkrat. c Dvakrat ali trikrat. d Večkrat. 9. Kolikokrat ste v preteklih treh letih bili v bolnišnici? a Nobenkrat. b Enkrat. c Dvakrat ali trikrat. dVečkrat. 10. Proti vsem pričakovanjem vam je nekdo ponudil imenitno zaposlitev: da nastopite kot zvezda v hollywoodskem filmu, ali da postanete predsednik svetovnega združenja sindikatov, ali kaj podobnega - nekaj, kar bi silno radi počeli, žal pa ste brez kvalif ikacij. Kaj bi naredili? a Sprejeli ne glede na posledice, paČ zato, ker je to neponovljiva priložnost? b Zavrnili ponudbo, saj bi se v vsakem primeru osmešili, za to pa ni vredno spreminjati življenja? c Sprejeli, če bi mislili, da imate vsaj majhno možnost uspeha, drugače pa zavrnili? d Pojasnili bi, da ste brez kvalifikarij, če pa bi vas kljub temu Se hoteli, bi sprejeli? 11. Vašega prijatelja (ljubezenskega ali zakonskega) je doletelo nekaj zelo neprijetnega - morda je umrl kdo od bližnjih, ali pa je propadel rezultat dol-goletnih poklicnih naporov. Kako bi reagirali? a Poskusili vse mogoče, da bi ga potolažili in razveselili? b Zapadli v podobno ali celo hujšo depresijo, kot je njegova? c Pokazali, da sočustvujete z njim, potem pa ga za nekaj časa pustili samega, da si v miru pozdravi rane? d Mu povedali, kako vam je žal, da se je to zgodilo, drugaČe pa bi se vedli do njega tako kot zmeraj? 12. Prihajate v službo, na sestanke in ha prireditve točno ali z zamudo? Kako točni ste pravzaprav? a Zelo. Imam izostren občutek za čas in le redkokdaj zamudim. b Sploh ne. Kar naprej zamujam, tudi če si odmerim več kot dovolj časa. c Skušam biti točna (točen) in ponavadi se mi posreči. d Različno. Pri nekaterih stvareh zamujam, pri drugih nikoli. 13. Odpravljate se na potovanje v tujino, ko preberete, da so deželo, ki bi jo radi obiskali, zajeli nemiri, terorizem in revoludja. Bi se izognili tej deželi? a Seveda ne. Potovanje bo toliko bolj raz-burljivo. b Malo bi me skrbelo, šla (šel) pa bi vseeno. c Klicala (klical) bi na ambasado, zunanje ministrstvo, sekretariat za turizem itd. in če bi mi vsi zagotovili, da je varno, bi šla (šel). d Kdo potrebuje streljanje na počitnicah? Takšni deželi bi se zanesljivo izognila (izognil). 14. Kako dolgo se jezite na človeka, ki vas je užalil, vas prevaral ali bil do vas nepošten? a Zelo dolgo. Težko pozabim takšno vedenje. b Sploh se ne bi jezila (jezil). Takšno vedenje je posledica psiholoških motenj, zato bi se mi človek prej smili. c Ne dolgo. Razjezim se hitro, zamerim pa redko. d Jeza bi me hitro minila, vendar bi se človeka odtlej izogibala (izogibal). 15. Umrl je daljni sorodnik, na katerega ste povsem pozabili - in vam v oporoki zapustil osupljivo vsoto denarja. Kako bi reagirali? a Z velikim veselje. b Z mislijo na neogibne probleme - na zavist, na prosjačenja sorodnikov in prijateljev, vendar z zahtevo, naj se denar čimprej nakaže! c Denar bi raje zaslužila (zaslužil) s poštenim delom - to bi bil moj edini pomis-lek. d Skrbela bi me takšna vsota denarja, saj bi to pomenilo, da moram povsem spremeniti življenje. 16. Na naslednjem seznamu obkrožite tri lastnoti, ki bi se vam pri ljubezenskem partnerju (moškega ali ženskega spola) zdele najbolj privlačne. Moral bi biti... a Izjemno lep. b Bogat in vpliven. c Inteligenten in izobražen. d Kompatibilen, s podobnimi interesi in cilji. e Slaven in občudovan. f Seksi, perfekten ljubimec. g Zabaven in duhovit. h Dober, nežen, razumevajoč. i Občutljiv, umetniški, nadarjen. j Močan, zelo kompetenten, vodja. 17. S kakšnimi občutki vas navdaja misel na smrt? a Z grozo, raje ne mislim nanjo. b Smrt je naravni del življenjskega cikla. Ko pride, jo je treba sprejeti. c Zdi se mi nekaj oddaljenega, še posebej zaradi nenehnih napredkov medicinske odgovor, potem pa preverite spodnjo znanosti. tabelo. Samo če ste označili »srečen« d Tolikoje stvari, ki bi jih v življenju še rad <*»g° ™r (n*šli &a b°ste v tabeli), si naredildabibilokrivičnačebimesmrt zabeležite točko, drugače Pa mč. Prehitela" TABELA e Zavedam se, da lahko vsak od nas umre , „ « , ,- , „ „ , , „ vsaktrenutek,vendarsemitahiptonezdi ]d' lc>\*>\c'*c' Gc'7c'[a fj >** ***' ravno pomembno. ? }L' ™- 12c'13b'14c'15a'16d'17e-18c' 18. Katera od naslednjih izjav najbolj točno opisuje vaš družabeni stil? REZULTAT a Ni mi vseeno, s kom prebijam svoj čas, ^e niste nabrali več kot 3 točke, v vašem zato negujem majhen krog skrbno izbranih življenju ni kaj prida radosti. Pet točk je prijateliev. bolje, 7 pa je zelo dobro - v vašem življen- , w . , v , x- i- • • i w ju ne manjka srečnih trenutkov. Če pa b Moie družabno živl enje ie zelo aktivno; ' x . L. , .„ yr. ' . .. ,. j. J ' hocete reči, da ste resnicno srečni. poznam na stotme ljud,. potrebujete od 9 do 12 točk (več kot to bi c Imam dosti prijateljev, vendar ne znam bilo že kar nenavadno). vzdrževatirednihstikovznjimi. Ponavadi KT , ,., y . y 1t ., v . , v. .. .. . ,. ,.... . . Ne bodite razocaram, če rezultat kaže. da se družim s tistimi, ki so v bhžini m . , ... ... . ' . .... ... ste nekohko manj kot popolnoma srečni. pnhaiaiona obiske. T. ,. , . ' . r \. ... L , r ' ' Ljudje, ki so, se morajo spnjazniti s tem, da d Vsi moji prijatelji se med seboj poznajo in jih to ]ahko pri marsičem tudi ovira. Ker kot skupina se redno družimo. sre(xnj iju