it. 5 V Gorici, v torek dne 12. januvarija 1909, Iihaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in sODOtO ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti oTujemana ali v Gorici na dom poSiljana: vse leto ........15 K Tečaj XNXSX V............s ' Posamične Številke stanejo tO vin. „S0ČA." ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „Ka*ipo prostoru. ¦•-— Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. 2a obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavril, Ufedniitvo se nahsia v GosprsK ulici St. 7 v Gorioi v I. nadst, Z urednikom je mogoS^ govoriti vsak dan od 8. do t2. dopokdne ter od i. do 5. popoldne; ob nedeljah in pra-- nikih od 9. do 12. dopoludne. TJ p r a v n i 51 v o se a8. haja v Gosposki ulioi St. 7 v I. nadstr. na levov tiskarni Naročnino In oglase Je plaCatl loco 6orlca Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le opravnlatvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče- sak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. i 60. >Soga« in »Primorecc se prodajata v Go.i i v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah'. Sohwatz v i.o%y ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališca s-Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulioi, I. Bajt v po-kopaliični ulici, I. Matiussi v ulioi Formica, I. Hovanski v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakami LavrenCiS na trgu della Casertna. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Tolafon if. 83. — »Gor. Tiskarna* A. Gabr5Lek (odgov. J. Fabčio) tiska in zal. Deželni zbor. Za sinoči ob 5. uri pop-ddue je bila napovedana druga seja letošnjega zasedanja, uli bolje IX. v jeseni pričetega zborovanja, Dnevni red je bil vročen poslancem Šefe tik pred sejo, dasi se mora to zgoditi vsaj en dan poprej. —- Toda italijanski dLav».i red je bil izgotovljen še-le ob ,'). ponoči slovenski pa še-le včeraj popoldne. Zakaj uiko? Liberalni laški klub je imel vsak dan seje, tako tudi v nedeljo predpoldue. Imel je razna pogajanja z laškim klerikalnim klubom. Našim Čitateljetn je znano, da je tičala gluvna :ili pravzaprav edina težkoča v tem, d a s o /ali ali laški liberalci (-— katerih je devet, kolikor poslancev šteje tudi naš ^Slovenski klub" —) poleg deželnega glav ar j a š e oba laška odb orni k h, dočim so zahtevali tudi laški klerikalci jednega. Laški liberalci niso imeli nit. proti temu, ako bi dobili njihovi klerikalci tudi jednega odbornika, ali na račun Slovo ncev, hi bi dobili le enega — in to profesorja Uerbuča. -— Laški klerikalci so dobro vedeli, da je tretji laški odbornik nemogoč, zato niso hoteli nikdar privoliti v tako rešitev spornega vprašanja. Dolgega posvetovanja kratek konec je bil ta, da ni doslo do niknkfgn sporazumljenja, — Zato so skrpali v nedeljo obstrukcijski dnevni red, ki obsega pet tešilo pisanih stranij in — 14f> točk. Ali. nekaj je padlo takoj v oči iz tega famoznega dnevnega r«da. Od točke 133—143. s;o bile verifikacije deželnozborskih volitev. Slovenci nimamo v deželni hiši nikjer prednosti, ali glejte čudo: slovenske volitve so bile na dnevnem redu pred laškimi — in poročevalca sta bila dr. Gregorčič in . . . prof. B e r b u č 11 ! Pa še nekaj: z dnevnega reda je izostala izvolitev -------ve rifik acijskeg a odseka, ki je bil sicer prvi na dnevnem redu. — Diilje je bila 144. točka : izvolitev deželnega odbora, dasi je glasil prvi nujni predlog (d*. Franke), naj se takoj izvoli deželni odbor. Ta prvi nujni predlog je bil prezrt, pač pa je došla na dnevni red volitev kot 144. točka, — torej potem, ko sta Gregorčič in fterbuč spravila na dnevni red verifikacijo volitev. Poznamo laške liberalce, Pajerja in Gregorčiča, zato rečemo, da je bil s tem dnevnim redom zopot organizovan neki kom-plot, ki je bil brezdvonino naperjen proti — deželnozborski večini. V deželni hiši je čakal na sejo tudi — nadškof. Prež dogovora bi gotovo ne prišel tje ; tudi on je imel torej svojo posebno — nalogo. Ali zvita gospoda je kovala načrte, de-želnozborska večina pa jih je uničila, in sicer vse vkup z jedno samo potezo, t. j. — večina /bora je izostala in deželni glavar je moral proglasiti nesklepčnost. Okoli 5 l/i so došli v dvorano le laški liberalci in slovenski klerikalci. — Galerija je b'la nabito polna. — Deželni glavar je povedal, da so mu laški klerikalci naznanili, da se seje — ne udeleže, „Slovenski klub* pa mu je poslal naslednje pismo : Preblagoroilaemu gospodu dr. Alojziju vit. Pajerju, deželnemu glavarju itd. Tu. „Slovenski klub" je Sel v svoji sprav-Ijivosti in dobri volji tako daleč, da je hotel odstopiti jedno odbomifiko mesto slovenskim klerikalcem. Vkljub temu ni došlo do zaže-Ijeaega sporazumljenja in m1 strankami, da bi se dosegla delavnost deželnega zbora. To nam dokazuje tudi obstrukcijski dnevni red, vročen nam tik pred napovedano sejo. Ker nočemo, da bi se ponavljali burni prizori jesenskega zasedanja, tratil čas in denar brez slehernega vspeha in smisla, naznanjamo Vam, da se ne udeležimo ne današnje seje ne kake druge, ki bi bila sklicana pod enakimi razmerami. V Gorici, dne 11. januarja 1009. (Slede vsi podpisi). Deželni glavar Izjavi, da prihodnjo sejo skliče pismeno na dom. — Upamo pa, da tega ne bo več treba in da vlada vendarle naredi enkrat konec tem razmeram. „Slovenski klub" je poslal istočasno tudi pismo namestniku knezu Hohenlohe, ki je bil v deželni hiši, ter mu označil svoje sta- lišče, dodavši svoje jasne zahteve glede novih volitev in sklicanja novega deželnega*zbora že o Velikonočnih počitnicah državnega zbora. Da ne bo napačnega umevauja glede pisma »Slovenskega kluba", moramo za danes povedati vsaj toliko: Ob pogajanjih, katera je pričel v imenu vlade namestnik knez Hohenlohe, se je končno udal naš klub v toliko, da i »i prepustil jedno odborniško mesto slovenskim klerikalcem, ako dr. Gregorčič odloži čast podglavarja, bo izvoljen v odbor, njegovim namestnikom pa — ne prof. B e r b u 6. Naše ljudstvo noče nič slišati o Berbuču I Radi žrtve enega odbornika klerikalcem bi se ljudstvo morda še potolažilo, nikdar pa ne bi odpustilo poslancem, ako bi bil ta odbornik — Uerbuč. Ali tudi ta žrtev ,,Slovonakega kluba" ni prinesla sporazumljenja med strankami, zato je sledila včerajšnja nesklepčnost. Pripravljajmo sena nove volitve, ki morajo prinesti še lepši uspeh ter popolnoma iztisniti Gregorčičevo družbo iz deželnega zbora 1 DOPISI. Iz tolminskega okraja. Iz Ml - »Volčanski hribi". Pod tem naslovom je spisal neki »Lepodolski" v „Pr. Listu" z dne 24. dec. lanjskega leta nekaj budalostij, opremljenih z lažmi iz zlobnega namena. D vodoma hvali — ia ne brez vzroka naše hribovsko ljudstvo Nato se vrže z vso silo in vso nerodnostjo ".a yolcanske „libe-, r»ke", ki so baje zgi-* >h ves 'pliv in propadli pri zadnjih obč. volitvah, ter sedaj lazijo po volčanskih hribih, dobrikajoč se in obrekuječ starešinstvo, dr. Gregorčiča itd. Nate sledi slavospev dr. Gregorčiču, poziv ria naročbo „Prim. Lista", zmerjanje naših pristašev z obrekovalei, z nejokorneži sv. cerkve, „ki zavijajo resnico, laž pa povzdigujejo". Poživlja, noj se pusti njih stranko pri miru in končuje: „Ako ne, bomo pa veliko sve- tilnico prižgali in v vaše gnezdo posvetili, da bodo vsi vedeli, kaj delate vi" itd. Da, res je to naše ljudstvo pošteno in ne samo dobro, ampak predobro — le žal, da je od ostalega sveta odrezano —, ker drugače bi res razne svoje osrečevatelje pognalo z brezovko, kakor piše g. Lepodolski. Volčanskim obč. volitvam je sledilo stvarno pojasnilo v »Soči«. Kje je bil takrat dopisnik »Priin. Lista", da se jih šele sedaj spominja ?. Naj g. Lepodolski navede le enega volčan-skega »liberalca", ki bi (menda iz dolgega časa) hodil po naših hribih dobiikat se in obrekovat vašo stranko. Na dan z i-esnico I Nam niti v glavo ne pade, da bi se danes pečali z dr. Gregorčičem ia njegovo pogubno politiko. Kljub temu se nas napada in poje slavospeve njegovim zaslugam. G. Lepodolski bi moral pač vedeti, koliko pisem in prošenj je spisal pok. Urbaačič na dr. Gregorčiča radi uravnave Sodnega obrežja. Ali je dr. Gregorčič odgovoril na vse to? Na prošnjo, naslovljeno na samega cesarja, je prišel vsaj odgovor in sicer: „Die lsonzoregulierung wird denmiiehst in Angrhf genommen werden." Dasi je ta odgovor prišel potom poljedelskega ministerstva, je vendar toliko tehten, da bi bila vsa zadeva že oavno rešena, ako bi bil dr. Gregorčič le parkrat spomnil vlado na to obljubo. Slednjič je saui g. E, Klavžar, ki je pomagal pok. UrbančiČu sestavljati te prošnje, prišel do prepričanja, „da z njegovo jasnostjo vitezem dr' Gregorčičem" ni nič, in je sam sestavil prošnjo na grofa Marenzi-ja, naniest. svetnika, naj se zavzame za to zadevo. Vse to se je godilo že pred kakimi osmimi leti. Danes je dovoljenih za to delo nekaj državnih in deželnih tisočakov, kljub temu smo menda na istem mestu, kakor v začetku. Tolminci so namreč mnenja, da bi uravnava tostranskega brega škodovala njihovemu obrežju in zahtevajo tudi uravnavo. Kakor se čuje, uravnave tolminskega brega ne bo in ravno tako ne našega, ker vladi zadostuje najmanjša beseda ugovora, da stvar zavleče, akoravao ima denar na razpolago. Naš dični poslanec pa ne gane z mezincem, da bi spravil zadevo v tir, da bi se pričelo z delom v obrambo naše Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". ===== Francoski spisal : = ALEXANDRB DUMAS. = (Dalje.) XIX. Trije pobočniki vrhovnega poveljnika. Kakor sta se bila Athos in Aramis dogovorila in sklenila, sta se napotila, zapustivši hotel Grand-Boi-Charlemagne, proti stanovanju vojvode Bouillona. Noč je bila temna, in dasi so se že bližale tihe, samotne ure, so vendar še odmevali povsod oni brezštevilni glasovi, ki pretresajo vsako oblegano mesto-Pri vsakem koraku sta naletela na barikade, pri vsakem cestnem voglu na razpete verige, pri vsakem razpotju na bivuake; patrulje so se sreSavale, izmenja-viije parole; poslanci raznih poveljnikov so tekali Čez trge; med miroljubnimi meščani, ki so sloneli ob oknih, in njihovimi bojavitejšimi someščani, ki so tekali, s puškami in helebardami oboroženi, preko islic, so se vršili živahni pogovori. Athos in Aramis nista naredila sto korakov, da ju ne bi 1. le ustavile straže, ki so bile postavljene po barikadah ter ju .spraševale parolo, toda odgovorila sta, da gresta k Boutllonu, da mu sporočita važno novico, in straža se je zadovoljila s Um, da jima je dala vodnika, pod pretvezo, da ju ta spremlja ter jima olaj&uje pot, v resnici pa ju je samo nadzoroval. Ta je šel pred njima ter popeval: Ce brave monsieur de BouiHorž Est incommode de hi goutte. {Tega vrlega gospoda Bouillona nadleguje pu-tika.) — To je bil eden najnovejših trioletov, ki je biUlo: žen iz ne vem koliko kupletov, v katerih je vsakdo dobil primerno mesto. Ko sta prišla že blizu hotela Bouillohovega, sta srečala malo četico treh jezdecev, ki so vedeli vse parole, zakaj so šli brez vodje in brez spremstva, in ko so priš!? do barikad, so menjali samo nekaj besed 8 Stražo, in ta jih je pustila dalje ter jim izkazala vse 6astir ki jih je zahtevala menda njihova visoka stopnja. Ko sta jih Athos in Aramis ugledala, sta obstala. — O, o! pravi Aramis, ali vidite, grof? — Da, odvrne Athos. — Kaj sodite o teh treh jezdecih? —- In vi, Aramis ? — No, da so naši ljudje. — Niste se zmotili, spoznal sem čisto dobro Fla-marensa. — In jaz dhatiliona. — In jezdec v rjavem plašču.... — Je kardinal. — Da, on je. — Kako vraga se drznejo priti tako blizu Bouil-lonovega stanovanja V vpraSa Athos. Athos se nasmehne, a ne odgovori ničesar. Pet minut pozneje sta že potrkala na prinčeva vrata. Pred temi vrati je bila straža, kakor je navada pri osebah, ki zavzemajo višja mesta; tudi H& dvorišču je stala mala straža, ki je čakala na povelja pofooSnika princa Oonti-ja. Kakor se je pelo t pesmi: gospod vojvoda Bouil-lon je imel putiko in je ležal v postelji • toda vkljub tej težki bolezni, ki mu je branila že mesec dnij, torej odkar je bil Pariz oblegan, da ni mogel zajahati konja, je vendar sporočil grofu La Fere-ju in vitezu d' Herblayu, da ju hoče vsprejeti. Sluga je povedel prijatelja k vojvodi BouilloR«. Bolnik je ležal v svoji sobi, a njegova okolica je bila zelo'vojaška. Po aidu so viseli sami meči, pištole, oklepi in puške, ii lahko je bilo videti, da vojvoda Boiiillori, ko na bo imel večputike, da Se mnogo opraviti nasprotnikom parlamenta. A zdaj je bil na svoje veliko obžalovanje še primoran ostati v postelji. — Ah, gospoda, je vskliknil, ko je ugled&l pri-jatelja ter se z velikim naporom dvignil s postelje, tako da se mu je obraz bolestno zategnil, vidva sta pa5 srečna; lahko jahata konja, prihajata in odhajata ter se borita za stvar ljudstva. Toda jaz sem prikovan v posteljo, kakor vidita. Ah, vražja putika! vzklikne vojvoda ter se zopet skreraži;,vražja putika! -— MLonseigneur, pravi Athos, z Angleškega prihajava, in najina prva skrb, ko sva prišla v Pariz, je bila, da povprašava po vaSem zdravju. >}. (Dalje pride.) Jutri predavanje „pri Jelenu" od 6.-7. zvečer! zemlje, (koje nam je Soča odnesla že na ti-soče kvadratnih metrov v morje) pri čemur j bi lahko tudi naši revni ljudje dokaj zaslu- j žili. Toliko na slavospev dr. Gregorčiču. „Hic Rhodtis, hic salta", g. Lepodolski! 1 Gledč obrekovalcev poštenih mož in žen. nepokornežev cerkvi itd., naj navede g. Lepodolski kaj konkretnega, če pa nič ne ve, je sam obrekovalec. Kdo zavija resnico in povzdiguje laž, bi mogoče g. Lepodolski vedel, kaj ? Citat iz pesnika Gregorčiča pa naj tako popravi: „Pravico v grob so devali, pri grobu jaz sem stal; pogrebei so prepevali, jaz sem se krohotal." Namen dopisnikov v „Prim. Listu" je prozoren. Po zadnjem razburjenju (radi odstavitve prejšnjega župana) se je vse bolj pomirilo, dasi so še nekatere stvari v tekn, ki se pa ne tičejo več oseb. Ta mir pa oči-vidno ne ugaja g. Lepodolskemu (morda mu je težje ribariti) in zato bi rad združbe. Povoda za dopis ni imel prav nobenega. Če pa hoče prižgati svojo „laterno", svobodno mu, mi bomo posvetili pa z „električnim reflektorjem". Pa zanj bi bila dosti Škaletova Iaterna, g kojo je :3kal jezik svoje žene. Karol Hvala v imenu vseh tistih, karerim se sline cedijo po starešinstvenih in županskih stolicah. Iz komenskega okraja. Pevsko in bralno društio »Zarja" i Koprivi vabi na svoj letni redni občni zbor, koji se vrši v nedeljo dne 17. t. m. ob 3. uri pop. v društveni čitalnici z običajnim duevnim redom. Odbor. »Gorica" in Jnunti list" Mm! Razprava je trajala 1 uro. Nato je izrekel senat razsodbo, s katero je o!js«hU1 odgovorna urednika »Gorice" iu „Prifti. lista" radi prestopka zanemarjanja pažnje vsakega na 40 K globe, na povrnitev pravdnih stroškov in na objavo razsodbe v nSočic na njune troške. V motivaciji razsodbe naglasa sodni dvor kot obtoževalno, da je razžaljenje precaj iiu-dobno in težko. Predbacival mu je inkrimino-vani članek: da je kupčeval s trtami, da je mož, ki izkorišča ljudsko revščino v svoje namene ter da je pokazal, da je iiberalcu Bog iu narod — trebuh pa žep. Hude obdolžitve, za katere pa klerikalci niso iinsli dokazov. Zato so ostali lažniki in obreko val ci. Znano je. s kako peklensko zlobo sta se zagnala „ Gorica" in „Primorski Ust" v deželnega poslanca gospoda Josipa Š t r e k 1 j a, kake infamno sta mu kradla čast, kako sta lagala o njem glede" tistih trt. Dolge kolone sta polnila z raznimi izkazi, ki naj bi napravili škandal poslancu Štreklju in zajedno »Slovenskemu klubu". — Poleg teh dveh listov je priobčevala žaljive notice v Trstu neka „Zarja", iz katere so *¦! potem hlastno ponatiskovali v »Gorico8 in Bs, BPrimorski list". Eo je bilo vseh teh klerikalnih, grdobij le že preveč, ko je bila polna mera ter ča-stikraja že prevelika, je vložil deželni poslanec Josip Štrekelj tožbo proti „Gorici" in 1 »Primorskemu listu"! Dr. Gregorčič in njegovi kompanjoni, ki so poprej vodjli strupeno gonjo proti Štreklju, so od tu naprej utihnili, kakšna no-tičica je še prišla v svet, sicer pa so spravili v kot vse kolone, ki so bile še obljubljene. Kakorbitro sta imela Gregorčičeva lista tožbo la vratu, sta se potuhnila. Napadov na Štreklja ni bilo več. V uvodni preiskavi sta povedala odgo-govorna urednika tiskar Bavčar za »Gorico" in krojač Bajt za »Primorski list", da ne ve-sta nič, da je prišla žaljiva notica v lista, ne da bi ona vedela za to. Vsakdo bi pričakoval, da nastopijo Gregorčič in kompantja dokaz" res niče že ^ preiskavi — ali namesto tega so poslali slam-njaka izpovedat, da ne vesta nič. To so junaki, ti klerikalci! Najprvo kradejo čast, žalijo, obrekujejo — kadar se jih prime, pa se skrijejo krivci, v ospredje pa porinejo svoja dva slamajaka, ki ne vesta nič. Nič niso nastopili dokaza resnice —zato so se že s tem obsodili sami. Obsodili so se, da so lagali in kradli čast svojemu bližnjemu. Do porotne razprave ni prišlo, pač pa do kazenske razprave pred okrajno sodnijo v Gorici. Kako je sodil in razsodil sodnik Salomon Covačig, smo svoj čas že destiJasno povedali. V soboto je bila vskliena razprava. »Edinost" je poročala o njej v nedeljo ter povedala, da sta oba lista »Gorica" in »Primorski list" obsojena. Razpravi je predsedoval deželno-sodni svetnik grof Coronini; votanti so bili nad-svetnik Rutar, svetnik Stepančič in okr. sodnik Musuuh-Tožitelja je zastopal .dr. Grego-rin; toženca pa dr. Dermastia. -— Družba sv. Cirila in Metoda. Briška podružnica družbo it Cirila In Metoda je imela v nedeljo dne 10. t. m. svoj letni občni zbor, katerega se je udeležilo precejšnje število udov. Poročili tajnika in blagajnika sta bili pohvalno sprejeti. Podružnica je krepko delovala. Blagajničar je odposlal za preteklo leto centralni družbi v Ljubljano znesek 175 K 28 vin. — Članov šteje podružnica sedaj 31. Upati je, da se to število še pomnoži. V odbor so bili izvoljeni dosedanji gg. odborniki. Da se olajša delo blagajničarju, se je izvolilo za vsako vas poverjenike za nabiranje doneskov; in sicer za Biljano : udje odbora; za Medano: g, Zucchiati Anton, župan ; za Hruševlje Neblo: g. Franc Zaletev ; za Mirnik-Skrljevo : g. Josip Erzetič, učitelj; za Kožbano: g. Kabaj Martin; za Vedrijan : g. Lenardič Miroslav, vikarij; za Kojsko : g. Ivan Lenardič, podžupan: za Šmartno: g. Rudolf Humar, učitelj; za Kozano: g. Anton pl. Reja, veleposestnik; za Vipolže-Cerovo: g.ca Olga Prinčič, učiteljica. V Ajdovščini se je vršil 6. t. m. občni zbor obeh podružnic družbe sv. C. in M. Notar Lok ar je kot predsednik priporočal v lepih besedah vsem navzočim družbo sv. Cirila in Metoda. V istem smislu je govorila gospa Lokarjeva, Moška podružnica je poslala vodstvu nad 800 K, ženska nad 300. Izvoljena sta zopet prejšnja odbora. Domače vesti. Manifestacijskl shod za slovensko vseučilišče se j je vršil v nedeljo v Ljubljani v veliki dvo-{ rani hotela »Union". Udeležencev je bilo okoli 3000. Shod je otvoril g. M o d i c v imenu združenih sloy. visokošolcev ter pozdravil vse navzoče, med njimi mnogo po-. slancev. Za predsednika shoda je bil izvoljen g. Trampuž. Kot zastopnik S. L. S. je govoril deželni poslanec J a r c, o anarhiji na avstrijskih nemških vseučiliščih Natlačen povdarjaje, kako je slov. dijaštvo ca'Dunaju praznovalo cesarjev jubilej z gladom; o slovenskem vseučiliščnem vprašanju in o slovenskih vseučiliških zahtevah g. Č r n i č ; govoril je tudi deželni poslanec dr. Tavčar. Vsi govori so bili krepki, živa slika, kako nečloveško se ravna s slov. visokošolci na nemških vseučiliščih. Sprejete so bile tele resolucije : Slovenci, zbrani na javnem ljudskem shodu v Ljubljani, dne 10. prosinca 1909. 1. Najodločnejše protestirajo, proti terorističnemu početju nemškega nacijonalhega di-jaStva na avstrijskih nemških vseučiliščih in : protB:pristranskemu postopanju - 'akademikih oblasti ter poživljajo vlado, naj skrbi žfi to, da se zakonito zajamčena enakopravnost na" vseučiliščih istinito izvaja. 2. Najodločnejše zahtevajo od visoke c, kr. vlade, da predloži drž. zboru predlogo za takojšnjo ustanovitev pravne fakultete v Liub-ijani. Nadalje zahtevajo kot provizor^| gopol^ nega slov. vseučilišča v Ljubljani takojfajo ustanovitev drž. štipendij za slovenske docente in priznanje izpitov, položenih m zagrebškem vseučilišču. 3. Protestirajo proti ustanovitvi Italijan' ske pravne fakultete v Trstu.Sicer priznavajo Italijanom pravico do lastne fakultete,.*ne morejo pa dovoliti, da bi bil sedež flifeiltete Trst, mesto na izključno slovenskem ozemlju, To bi bila neopravičena protekcija Italijanov, ki bi škodovala slovenskim narodnim interesom in poostrila narodnostni boj na avstrijskem jugu do skrajnosti. 4. Z ogorčenjem protestirajo proti Slovence izzivajočemu razglasu rektorja dunajskega vseučilišča dr. Esnerja in zahtevajo od vlada, d& da zadoščenje za nečuveno žalitev slovenskega naroda. 5. Odobravajo odločni nastop »Narodne zveze" in poživljajo jugoslovnske poslance, da vstrajajo na tem stališču, dokler ne pribore popolne zmage upravičenim slovenskim zahtevam. Izjavljajo se solidarne z univerzitetnimi težnjami Čeh', v in Rusinov in žele, da boti-j slovanski poslanci podpirali naše vse-učiliŠSne težnje. Skrbna kranjska vlada je bila postavila okoli »Uniona" vse polno orožnikov in redarjev ! Shod j a bil zaključen s pesmijo »Hej Slovani1' I ObStrukefJS S« hoteli uganjati združeni laški liberalci in slovenski klerikalci. Nastavljeni dnevni red 145 točk sam bi zadoščal za zasedanje — par mesecev. Tod« tudi do prve točke tega famoznega dnevnega reda je še dolga pot, ker bi nadaljevalo še čitanje ostalih nujnih predlogov, med temi Čitanje debele tiskane knjige o pelagri. Ta teden, ko deželni zbor lahko še zboruje, bi ne končali niti čitanja te knjige. — Ali se ne pravi to: imeti za norca poslance ia ljudstvo V Zato so storili poslanci našega kluba prav, da so naredili konec takemu švindlu! Za družbo s*. Cirila In Msfidi. — Bralno in pevsko društvo v ČrniČah je nabralo v nabiralnik za družbo sv. Cirila in Metoda kron 13-—. Za družbo sv. Cirila in Metoda so nabrali pri »koledovanju" vrli opatjeselski fantje K 204. Hvala! Smrtia kOSl — V Gorici je umrl vpoko-jeui c. kr. davčni kontrolor g. Žiga F a r 1 a n i, rihemberški rojak. V nedeljo so ga pokopali v Rihembergu. Služboval je na Kranjskem, zadnji čas v Ilirski Bistrici, odkoder so tudi prišli k pogrebu. Umrla je v Gotici gospodična Marija B e ž e k, učiteljska kandidatinja tretjega tečaja, v 18. letu svoje starosti. Pokoj niča je hčerka g. ravnatelja Viktorja Bežeka. V Vrbpolju pri Vipavi je umrl včeraj kranjski deželni poslanec g. Ivan La vre Tiči č, posestnik, načelnik cestnega odbora itd., široko znan in čislan mož. Naj počivajo v miru — preostalim naše sožalje l Za asistenta na državni železnici je ime-Dovan g. B. Berbuč v Gorici. Imenovanja, — Sodni oficijal J. Doljak v Krminu je imenovan za višjega oiieijala, za oficijale so imenovani: Fr. Sever v Voloskem, A. Ruzzier v Cerknem, R. Gruden v Pod-gradu, Jos. WIasak v Gorici in Iv. Tausani v Gradišču ob Soči. Enakopravnost na naših sodnijah. — Te dni je dr. Tre o pri neki prizivni razpravi na okrožni sodniji primemo ožigosal ravnanje sodnije v Krminu, ki je nekega Bri ca zaslišala v laškem jeziku; vsa pravda se je vršila potem laški, a na prizivni obravnavi se je pokazalo, da obtoženec ni razumel prav ničesa. — Z ogorčenjem moramo naznaniti slovenski javnosti, da so se začele take neznosne razmere zopet vtihotapljati tudi na naši okrožni sodniji. Preiskovalci sodnik kaj rad zasliši obtožence — v laškem jeziku. Ubogi obtoženec se temu ne upira, ker se boji slabših posledic. Ko je bil enkrat zaslišan v laškem jeziku, — potem sledi tudi laška obtožnica. Ako je treba določi uradnega, lagovornika, je določen seveda — Lah, in na to sledi vsa obravnava v laškem jeziku. • To so škandalozne razmere, proti katerim protestujemo z vso odločnostjo. Kako inore gospod predsednik okrožne sodnije dopustiti tako oblastno ravnanje preiskovalnega sodnika? Zakaj ga ne pouči, da s tem žali nsjpriprostejše čustvo pravičnosti ? — Državno pravdništvo pa tudi greši, ako vlaga laške obtožnice! Ako je grešil preiskovalni sodnik, ni treba, da greši tudi državno pravdir.štvo! Ako že preiskovalnega sodnika vodi do takega greha narodna strast, naj pa državno pravdništvo ta greh popravi s tem, da podaja slovenske obtožnice proti Slovencem. — Pričakujemo, da je to jutšc zadnji pritožba l Sicer bo grmelo! Plaslaski piSS, ki ga priredi 1. iebruvarja »Soška podružnica S. P. D.% vzbuja že sedaj obče zanimanje. Gotovo ho najlepša prireditev letošnjega predpusta. Dvorana »Trgovskega doma* bo spremenjena vsa v planinsko pokrajino. Občinstvu se bo nudil izreden umet-Iniški užitek, ker je vsa dekoracija v rokah umetnikov —- slikarjev. Čisti prebitek je namenjen za zgradbo Gregorčičeve koče na Krnu. Posebnih vabil se nš bo razpi zato bo ples vsakomur pristopen. Da se ma-terijalni vspeh čim bolj zagotovi, se bodo vstopnice k plesu oddajale že v predprodaji. Pre-plačila se z ozirom na zgoraj navedeni namen hvaležno sprejemajo. Klerikalcem In socljalislom. — v zadnjem času smo dobili napredujaki sila skrbne varuhe v — klerikalcih in socijalnih demokratih. Strašno skrbijo za nas, za naše zavode in naša podjetja. Klerikalce že stresa zona od strahu, ker pri nas „uekaj poka", dr. T um a s svojimi mokrači pa čenčari o.... izkoriščanju naprednih zavodov itd. Imamo dovolj hvnležnejšega posla nego bi bila polemika s takimi rokovnjači. Ne pada nam niti od daleč na um, da bi dokazovali slovenski javnosti, da ni nič „pokanjau ne »izkoriščanja". V svoji hiši gospodarimo po svoji volji in nismo dolžni nikake odgovornosti ne klerikalcem ne mokračem; dajemo pa odgovor in čist račun vselej o svojem času in na svojem mestu. — Kadar bo mera polna, dobi- zabavljati odgovor, ki jim bo potem dolgo zvenel po ušesih in žepih. Škandal bi pa bil, ako bi klerikalcem ali secijalistom na ljubo morali vlačiti po časopisih docela zasebne zadeve. — Koliko časa n. pr. so rokovnjačili proti Gabrščeku, kako se šopiri po hišah dveh denarnih zavodov, — a dolgo ni dal odgovora. Ker le ni bilo miru, je objavil s številkami, koliko plačuje za svoje prostore. Izkazalo se je, da plača več nego bi bil ob istem času kdorkoli več plačal. Plačuje raz-merno več nego n. pr. nNarodna tiskarna", dr. Pavletič ali dr Dermastia in še mar-marsikdo drugi v klerikalnih hišah. Kdaj smo se mi vtikali v take njihove zadeve! Kaj nas to briga ? ! Ali je to boj za načela ? Klerikalci in sociji naj se brigajo za svoje reči, tarn imajo dovolj smeti, naše notranje zadeve pa njih nič ne brigajo! Pika ! Narodna delavska organizacija i Gorici. — Opozarjamo na sestanek drevi v Molarjevi gostilni na Senenem trgu! „Sol(fllu Y Gorici je imel sinoči ob zadostiti udeležbi svoj redni letni občni zbor. Za s turo sto je izvoljen brat dr. Josip Lev-p u š č e k. Piisnl veKček kolesarskega društia »Gorica", kateri se je vršil v soboto v veliki dvorani hotela „ Zlati jelen", je vspel glede animirauosti in zabave najbolje. Velika obsežna dvoraua je bila za ta večer lepo in okusno okrašena. Prvo četvorko je plesalo 30 parov pod spretnim vodstvom gospoda Jos. Ivančiča, Vdeležba bi morala biti vsekako boljša, ker kolesarsko društvo to pač zasluži. Veliko zanimanje je vladalo cel večer za umetno polževo dirko, zelo interesantua je bila. Tekmovalcev je bilo šest. G. Cigoj Anton kot član jurijb je naznanil izid dirke in sicer je dobil I. Edvard Rusjan, darilo je bilo zelo krasno, II. Elija Čuk, III. Albert Boltar iz Solkana. Ples je trajal do pozne ure. —-n. Pri sidmjlh volitiah v trgovsko In obrtno zbornico so vsa naznanila in druge reči le v laškem jeziku. Trgovsko-obrtna zbornica hoče biti vse kaj drugega, le ne samo trgovsko-obrtna zbornica, kar edino bi morala biti. Pred 30 leti je bilo bolje. V rokah imamo naznanilo v slovenskem jeziku za volitve v trgovsko in obrtno zbornico iz leta 1888, ki so se vršile takrat vse prikladnejše za volilce. Iu trgovsko-obrtna zbornica ni nadlegovala ljudij le z laškim jezikom. — No, tudi v sedanji zbornici ne bo vedno tako, kakor je baš sedaj! Naročila na Kristusovo podoba je sprejemal v Gorici in v goriški okolici neki Jo3ip Brktja-čič, ali slik ni bilo od nikoder. Ta Brkljačič se je predstavljal za agenta tvrdke Anton Sa-lenc na Dunaju. Izvabil je več denarja iz ljudij, ki zaman čakajo na Kristusove podobe. Sodnija bi rada vedela, koliko ljudij je osle-parjenih in za kol'ke svote. Kogar je Brkljačič opeharil, naj ee prijavi na tukajšnji policiji, kjer pove, koliko je dal denarja Brklja-čiču. — Lahkovernost je pri nekaterih ljudeh res občudovanja vredna! V Mllli Sfldbahn vrši se v četrtek 14. t. m. koncert vojaške godbe. Začetek ob 8. uri. Vstopnina prosta. — Opozarjamo na i zborno kuhinjo in klet v tem hotelu ter vabimo na obilen obisk. KettČtk za dr. Tuma. — Pamet dr. Turne nad vse! Mož je pogruntal, da bi morali na-prednjaki podpirati socialnodemokratične viso-košolce, pa če ti še tako lezejo pod ozko Tumovo suknjico. Ako bi šel visokošolec-na-prednjak prosit podpore k soc. demokratom, bi ga pognali; ako bi Sel h klerikalcem, bi ga pognali; dobiti jo more torej le pri na-prednjakih. Klerikalnemu visokošolcu bi soc. demokratje ne dali nič, naprednjaki tudi ne; dobiti more podporo le pri klerikalcih. Soc. demokratični visokošolec, ki utegne rohneti proti privilegijem, pa hoče imeti privilegij: njega morajo podpirati tudi naprednjaki, ne le soc;/^emokratje.^Oe 4ie. ^e^.ra^j^,Jupjterw tonans iz ulice 3 kraljev pa razmeče pušice okoli, da vse požgo. Globoko se klanjamo njegovi razsodbi, toda naj" nam ne zameri, če se ne bomo ravnali po njej'; mi, revni črvički, nevedqi, jigd nogami Njegovega rdečega Veličanstva je kar ne moremo razumeti. Razumemo pa to, da dr. Turna — ne pa GabrŠček — otežkočuje eksistenco v deželi nekaterim visokošolcem, dokler se ga bodo držali. — O denuncianstvu piše dr. Turna po svojem „Delavskem listu". Strašno ga je bil razsrdil članek „Dr. Turna lovi mladino". Ali koga smo denuncirali in komu? Govorili smo le o znani reči, znani takrat že povsod i. Zadnjo besedo naglašamo. Ker se Turna tako peni, je to znamenje, da smo delali prav. — Izpred SOdnlje. — Vodja Mazzinijanov Marcuzzi je stal danes pred kazenskim sodnikom zaradi žaljenje časti nekega poročnika, kateremu je zalučal v obraz, da: avstrijski častnik igra vlogo nspie\ Obsojen je bil na 40 K. Utirane so bile lani iz Gorice 302 osebe, največ seveda med njimi „regmeolov". c. kr. drž. žel. (riva Orumula), Trst c. kr. drž. žel. (carinsko okrožje nove luke), Trst-Škeddnj ali Trst-Sv. Sava. — Pri tem blagovnem odpravniStvu se morejo tudi oddati predstoječe navedene vrste lesa v voznih nakladah po najmanj 5O0O kg in več. Vslcd prenapolnjenih skladišč ustavile so c. kr. skladovnic*' v Trstu prevzemanje takih tovorov, kateri dohajajo v svrbo vlaganja. Izvzet je~lpl3t v voznih kotlih in pa ono blago, katero je že na poti. Prevzema se potemtakem za tržaško prosto luko c. ki. drž. in južne železnice razen špirita v celih kotlih le tako blago, katero je glasom podpisanega voznega listka namenjeno ali za vlaganje v one- oddelke skladišč, kateri so v najemu strank, ali pa, če je blago namenjeno za vkrcanje. Sprejemanje blaga za železnična skladišča v tržaški prosti luki južne železnice, kakor tudi c. kr. drž, železnice pa ostane i Y naprej neomejeno. Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Velite* i Jrpislo in obrtne zbornica" goriško se vrši končno danes in jutri, t. j. danes trgovski, jutri obrtni oddelek. Volitev se vrši do poldne, potem pa začno šteti še glasovnice, ki so bile oddane do 4. t. m. pri političnih oblastvih. - Slovenci smo oddali vseh glasov blizu 100G in smo častno zastopani v vseh kategorijah, posebno dobro v drugi trgovski in tretji obrtni, kjer smo oddali nad BOG glasov. — Ko to pišemo, ni šo znan današnji izid. Toliko je gotovo, da nam ne bo delal sramote ! S Prva IvžAiitijerska vinarska zadruga i Celju se je ustanovila pred kratkim. Obširneje smo poročali o njej v BPriuiorcuu. Kakšen namen ima, ume pač vsak gospodar. Načelstvo je že določilo vse podrobnosti glede podjetja: kle-tarski prostori, oprava, osebje, kapital itd. Deleži so po 10 K, vstopnina 2 K. Vsakdo lahko uplača do 100 deležev. Kako dobro umejo vinogradniki na štajerskem pomen take zadruge, se vidi iz tega, da jo je bilo kaj lahko ustanoviti ia pa da so vinogradniki z Bizeljskega poslali hitro 120 deležev. O potrebi vinarskih zadrud se je tudi pri nas že večkrat razpravljalo po listih, v razgovorih in shodih. Kazalo se je vselej obilo navdušenja, aii finančna stran je bila vedao tista, ki podere pričetek. Kranjci in Štajerci se pridno gibljejo glede pridobivanja t«l ugodno razpečavanje svojih vin ter nas tako prehitevajo 1 ! VipaiSka lina 8 Pragi. — Vipavska vinarska zadruga s kranjske strani ima v Pragi veliko zalogo vipavskih vin, katera upa razpečati med brati Čehi ter obdržati stilno zalogo v češkem glavnem mestu. — Gostilno otvori, ako se to ni že zgodilo, v Pragi naš rojak g. Pipan iz Škrbine. Po tej poti se seznanijo na severu z našimi dobrimi vini. To naj bo za vzgled drugim, po kaki poti je mogoče priti do boljšega razpečavanja naših vin. Razni Dalmatinci so že obogateli s prodajo vina na severju. Vlada jim gre ua roko z izdatnimi podpora mi. Zakaj bi ne bilo tako tudi glede naših vin? Za IZIfiZ flll na Kranjskem delujejo marljivo različni faktorji. Sedaj je spisal reklamno brošuro za dolenjska vina ter jo obelodanil v češkem jeziku vinarski nadzornik B. Skalickv. Kranjci se ozirajo gledo izvoza vina v prvi vrsti na Češko. Otmiiev blageiaeia edarunlMfa Trst lesno Sklaitža C kr. dri. žel. — Med postajama Trst c. kr. dri. žel. in Trst-Škedenj ca vlačni železnici Trst c. kr. drž. žel. Sv. Sava ležeče blagovno odpravništvo Trst lesno skladišče c. kr. drl. žel. se je otvorilo dne 1. prosinca 1909. za omenjen blagovni promet. — Blagovno odpravništvo Trst l^sno skladišče c.kr. drž žel. je določeno sa prejem stavbnega, dolgega, rezanega in gradbenega lesa ter drva v množinah od 5000 kg in več izvzemši take pošiljatve, ki so naslovljene glasom voznega lista na Trst juž. žel., Trst Na Balkanu. Poroča se, da so zadnje dni s srbskega obrežja streljali na neko avstrijsko orožniško patruljo na cesti iz Brutimca v Vakovie. Patrulja je na to tudi streljala ter baje ubila enega izmed napadalcev. Od patrulje ni nihče ranjen. Srbi, ki bivajo na Turškem, bodo imeli začetkom februvarja v Skoplju velik shod, na katerem bo med drugim govora tudi o bojkotu proti Avstriji. — Na čelu mladoturškega gibanja v Skoplju, ki ima za cilj bojkot avstrijskega blaga, stoji srbski konzul Balugdzič. Položaj na Balkanu se je močno poostril, ker je turški ministerski predsednik odklonil vse avstro-ogrske predloge in pro-pozicijo gledii bosenskega vprašanja. Turčija hoče za priznanje aneksije Bosne in Hercegovine od -trani Avstrije baje 3 milijone lir. Avstrija je ponudila nekaj manj. Najbržc so končno doženo sporazum-Ijeuje. Politični pregled. Italijanska Vlada nunoravu predložiti poslanski zbornici zakonski načrt za zvišanj o davkov. Zvišati nameravajo direktne davke za eno petino. Povišek bi služil tudi za preskrbo nesrečnih preostalih po katastrofi na jugu. -~ Češki deželni odbor — za saniranje deželnih financ. — V deželnem odbora češkem je predložil dr. Kppinger vlogo na vlado, v kateri se zahteva, da vlada prevzemi polovico stroškov z t ljudsko šolstvo. Sklenilo se je, vlogo vposlati tudi češkemu in nemškemu ministru-rojaku, da jo podpirata, ter pozvati vse deželne odbore v Avstriji, da se akciji pridružijo. Zilšanje daika na žganje ? — Avstrijski mi- nisterski predsednik je koufertral zadnje dn; mnogo z ogrskim uiinisterskim predsednikom dr. Vekerlom. Posvetovanja so se gibala v glavnem okoli predloga za zvišanje davka na žganje. Obe vladi bi radi Čim prej uveljavili to predlogo, ki naj bi stopila v veljavo s 1. septembrom t. 1. V avstrijski zbornici so se močae parlamentarne skupine odločno izrekle proti takemu zvišanju. Pod zvišanjem davka bi trpelo seveda zopet ljudstvo, ker je jasno, da producenti bodo skušali odvaliti nove davke na konsumente v obliki povišanja cen za žganje. KUBZll NlSl je bil 11. t. m. pri volitvah v parlament v Trapani zopet izvoljen z 2705 glasovi. Razne vesti. Letošnji IV. plaalllSlil ples v Ljubljani beli glavo že sedaj vsem Ustiic, ki so bili doslej redni gostje te domača pa vendar razkošne planinske prireditve. Skrbi jih, bo li vsak dobil toliko prostora, da bo lahko v miru pil svojo čašo vina. Vse te skrbi so odveč, ker se nam poroča, da je letos tudi za najaano-gobrojnejši obisk oskrbljeno. IV. planinski ples se bo vršil namreč v vseh gornjih in spodnjih prostorih »Narodnega doma". Glavno plesišče bo v gornji veliki dvorani. Sokolova telovadnica bo spremenjena v velikansko zeleno planino, kjer se bo po potrebi lahko kakšno poskočno zaplesalo, v planinskih kočah pa bodo prodajale dražestne slovenske planinke pod nadzorstvom odličnih naših slovenskih gospa, kar si le poželi oko in uho, grlo in želodec. Vsega bo toliko, da bo zadoščeno vsaki zahtevi Kdor torej radi bojazni pred gnječo ni nameraval priti na le-tošuji IV. planinski ples, naj se kar hitro spreobrne in naj kar naprej s tem računa, da se bo dne 1. svečana zvečer izvrstno za-I baval v »Narodnem domu". h potresu V Italiji. — Potresni sunki so redkejši in slabejši. O Messini pravijo, da jo zgradijo zopet. Na morskem dnu so tam velike spremembe. Na nekaterih krajih se je morsko dno zvišalo, 'na drugih znižalo. Priredili so poljske kuhinje, ki dajejo jedila zastonj, deloma po nizkih cenah. — Iz. Amerike je naznanjenih darov 2.5O0.00O frankov. — Iz razvalin so, .potonili 11. t. m. 5-letnega dečka, živegs, ki je bil zakopan 15 dnij. Slovenski ilsokošolci url rektorju dunajske univerza. -— 9. t. m. je bila deputacija slovenskih akademičnih društev »Slovenije", »Save", in »Danica" pri rektorju vseučilišča dr. Exnerju, da zahteva od njega, naj da nemudoma odpraviti na črni deski nabit, Slovence žaleč razglas, v katerem »Siidmark" in »Der deutsche Volksrat fur Untersteiermark« pozivata nemške absolvirane pravnike, naj vstopijo v sodno službo pri okrožnih sodiščih v Celju in Mariboru, da na ta način izpodrinejo Slovence iz sodne službe na Spodnjem btajerskem. Rektor je deputaciji arogantno odgovoril, da pod nobenim pogojem ne prekliče in ne da odstraniti dotičnega razglasa!! V kranjskem tiežeinam zboru je bilo stavljeno' polno raznih predlogov, tako za dež. hipotečno banko, zavarovalnico, glede" preuredbe cestnega zakona, varstva planin, ureditev učiteljskih plač itd. V Parizu so obglavili 4 roparje iz roparske bande z imenom Pollet. V LJubljani se je vstrelil v uradu e, kr. finančni avetnik dr. Ivan Mrak. Vzrok je neozdravljiva bolezen v ušesu. Plesalka V levov) kletk!. — Direktor cirkusa ,,1'un City" v Londonu je razpisal nagrado 800 kron oni dami, ki bi si upala ple-sthli 4r> minut v kletki njegovega afrikanskega leva. 457 deklet so je ponudilo. Izbrana je bila gospodična Baker, ki je bila natakarica in kot taka najbrže na razne reči navajena. Plesala je in lev se zanjo niti zmenil ni. Najbolj čudno je to, da se je toliko mladih ženskih bitij oglasilo ter hotelo poskusiti srečo tik levovego žrela. Nemški ŠOVlBlStl. — Župan v Hebu na Če-škoin jo pozval vse hišne posestnike, naj odpovedo stanovanja češkim najemnikom. Morilec Siainskl. — Sodui zdravniki so na podlagi dolgotrajnih opazovanj morilca ga-iiškega namestnika grofa Potockega, Sičin-skega, izdali mnenje, da je duševno popolnoma zdrav in da je bil pri izvršitvi groznega čina pri popolni zavesti. Hitra plsalka m stroj. — Miss Roža Fritz V Londonu je napravila pred kratkim javno svetovni rekord na pisalnem stroju. Časopisni članek 2.2 besedi je kopirala v 2 minutah 26 sekundah. Pismo je obsegalo 1199 malih in 12 velikih črk, 15 ločil, 262 presledkov med besedami in 22 vrst, zahtevalo je torej 15iO gibov. Vsako sekundo je napravila torej nad 10 gibov. Kazenska razprava prsti Fijdranspargu se. bo vršila v prvem letošnjem zasedanju porotne sodulje v Trstu, to je prihodnji mesec. Londonske dtdščllltt. — V zadnjih mesecih so premenili v Londonu velikanska posestva in velikanski kapital! svoje lastnike. Pred par tedni je umrl Henry Isaac Barnato, čegar hči je podedovala 25 milijonov kron in letno rento v znesku 250.000 kron. Pred par dnevi je zapustil general-major Janes Ganter svojim nečakom 12 milijonov kron. Neki gospod in neka gospa nt** l\f^Ji 4 ^ Kilfe*n g>0 9 milijonov k^n. . ^V^M*** a*,, gleška država $ fi . ^ f%i^] ^]j \q milijonov kro^, lKmetskP delri^i ^V%» 'VNg» V Popravljali na Gorskem re^g.i»$» 5 AejA„*a\#^9() Uvajajo tem pot-om i^,tK%i ^K»nk lo f)|l-drom" keig. )e |t% Kgfl %i^\) i ^oJV ^WrV Dr. LjaAJ<%ta^a\tfto I »lis ,n^m „,i» fc r^T» pwn, rv*-l Zalivala. Za mnogobrojne dokaze sočustvovanja to f*J*wfa$ liki smrti našega nepozabnega očeta in strica*., ga'^fV •¦;. Sigismunda Furlll ,. izrekamo tem potom presrčno zahvalo, pofl^bn%,a^ *WM |#- $° si. šolskemu vodstvu v Rihemberku, si. pevsfc#y Q *jy^n ^ a» Ijivo petje ter vsem onim ki so na katerikoli j^|ln %l%#^H ^jdM0 čast predragemu pokojniku. — Bog povrni v*0D ^l^«\ RIHEMBERK, 11. januvarja 1909. Družici ^Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom« (V lastni hlil, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Telefon it. 79. Račun poStne hranilnico Štev. 837.315. V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo : Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/»%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakoga**. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57s%, na varščino ali zastave in na menjice po 6 %. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1907. s 6 %. Stanje 31, dee. 1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.55077. Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954-35. — Vrednost hiš: 112,328 — Milan Žnideršič, trgovec Malči Žnideršič roj. Skušek poročena. Matenjavas, dne U. prosinca 1909. Metlika. (Mesto vsakega drugega obvestila). Zlata jama za naše gostilničarje in restavraterje f rane Silič sin, zidarski mojster v Borici, la lacello št. 16. jSpi^jenja $salstt)a zidarska dela. @ei)e ztt)ept)e. so priljubljeni Orkestrijoni Lahko navijanje. ------Igra kakoršenkoli komad točno in lepo. zzzn Najugodnejši plačilni pogoji. Zastopstvo za Primorsko Rajmund Kren - Gorica ulica Teatro. HRISTOFLE&^flan,fenZtf050d|L friznano težko posrebrnjeno najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podstauki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone gospodinjstvo itd. C. kr. dvorni založniki Ilustrovan cenik na zahtevanje. -— V vseh mestih {zastopano po prekupeih. — Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarniško znamko in ime Chrintofle. miki GhrŠStufle I C.~ Dnaj l °Pern»pg 5 (Beinrichshof). Nova trgovina z izpMjnn plUB Giulio Pellegrini Gorica fekalije« J05. Verdi |t. 15, nasproti ljudskega vrta. Moderno pohištvo. Nizke cene. Trpežen izdelek. Posebni uzorci pohištva za kuhinjo. Sprejema se kakoršnokoli delo te stroke GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel „Pri Zlatem Jelenu" V središču, mesta. Ob glavn" ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K l*-20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube i« sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in punligamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. ^aFodi)0 podjetje! Goriška tovarna mila A. Gabršček izdeluje ysb običajne vrste čistilnega mila. Priporoča pa v prvi vrsti najboljše pralno milo: • KOZa S ¦ SOlneem (Caprasole),. ki se prodaja v korist in z znakom družbo sv. Cirila in Metoda. Cene konkurenčne, Izdelek L vrste. Svoji k svojim! Podpiraj tno razvoj:< domače industrije!