ČÜDNA STVAR 
STR. 6 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 25. januarja 2007 • Leto XVII, št. 
Slovenski generalni konzulat: pogovor o porabskem šolstvu 

PRED LETI SAKALOVCI, ZDAJ ŠTEVANOVCI? NIKAKOR! 

Pogovor o narodnost


no dvojezičnost, za katero nem šolstvu v Porabju na 
država zagotavlja več deslovenskem generalnem 
narja, kot za narodnostni konzulatu v Monoštru je 
pouk. Dobro je, da želijo vnovič opozoril, da tako 
po gornjeseniški poti, kjer naprej ne gre več, in tudi, 
so se starši brez izjeme da so razmere v šolstvu 
izrekli za dvojezični pouk zelo tesno povezane z raz
z zahtevo, da se morajo merji Madžarske do manj
otroci slovenski jezik tudi šin. Ta čas je v ospredju 
naučiti. Enako zdaj starši vprašanje, kakšna bo uso
v Števanovcih podpirajo da narodnostne šole v Šte
dvojezični pouk in hočejo vanovcih, ki jo obiskuje 31 
obdržati osemletno šolo učencev. Zaradi nizkega 
v vasi, kajti če bodo višje števila učencev šola od dr
razrede prestavili v Monošžave dobi premalo denar
ter, bodo ravnali enako ja za delo, občina pa nima 
tudi za nižjo stopnjo. kje vzeti za sofinanciranje. 
Na pogovoru na general-Zato eden od županovih 
nem konzulatu so podprli predlogov, da bi obdržali 
ustanovitev skupne konižje razrede, učence viš-misije za šolstvo, v kateri jih razredov pa bi vozili v met. To ni pot k dvoje-število učencev. Razliko bi zmogla primerno vzdr-bodo tudi člani krovnih Monošter, kar bi pomenilo zičnem pouku, ampak k morajo prispevati občine, ževati za zdaj dveh narod-narodnostnih organizakonec učenja slovenskega nazadovanju učenja slo-ki obveznosti ne zmorejo. nostnih šol za Porabske cij. Komisija se bo ukvarjezika. Ker bi táka rešitev venskega jezika. Toda druga zgodba bi mo-Slovence in prispevati de-jala s celovitim urejanjem pomenila postopno uki-Zdaj je v ospredju proble-rale postati narodnostne narja za monoštrsko gim-narodnostnega šolstva v nitev šole, se je kolektiv matika šole v Števanovcih, šole, ne glede na število nazijo, kjer imajo v tem Porabju, najprej seveda z zoperstavil županovemu medtem ko je na Gornjem učencev. Kajti država je šolskem letu 24 dijakov, ki razrešitvijo problematike predlogu, in enako menijo Seniku uspelo urediti raz-dolžna manjšinam zago-obiskujejo pouk slovenske-v Števanovcih. Komisija tudi v narodnostnih orga-mere. Prvi rezultati uva-toviti optimalno obliko ga jezika in književnosti. bo pripravila predloge za nizacijah. Števanovce naj janja dvojezičnega pouka izobraževanja, ne glede Primer šole Števanovci razpravo na seji mešane bi čakala enaka usoda kot so vzpodbudni, šolsko na število učencev. Mad-kaže, da se pristojni za manjšinske komisije, ki pred leti Sakalovce, kjer so poslopje so obnovili, toda žarska bi se morala vsaj narodnostno šolstvo – v bo v Sloveniji. šolo zaradi nizkega števila zadrega, ki je ne more malo zgledovati po Slove-Porabju in Sloveniji – res-Ukinitev šole bi pomenila učencev, pa ne samo zato, razrešiti vsaj kratkoročno niji, tako zaradi urejenosti neje »zganejo«, ko se raz-grob asimilacijski poseg v ukinili in učence vozijo nihče, je izjemno nizko dvojezičnega šolstva v Pre-mere spustijo na najnižjo ta obmejni prostor, hkrati zdaj v Monošter. število učencev v primer-kmurju kot zavoljo dvo-točko, ko visi nad glavo bi izničila uspehe zadnjih V porabskem središču, ki javi z dvema, tremi deset-stranskega sporazuma, ki grožnja ukinitve. Večja let na področju narodse ravno tako kot drugi letji nazaj. Nizko število jo obvezuje tudi na podro-napaka je bila, ko se med nostne kulture, kajti v šoli kraji, ponaša z dvojezič-učencev povzroča dodat-čju izobraževanja. Kljub domačimi učitelji ni nihče pod okriljem Zveze Slonim topografskim napi-ne, organizacijske in zla-veliki luknji v državnem odločil za mesto ravnate-vencev uspešno deluje več som, je pouk slovenskega sti finančne težave, ker proračunu Madžarska ni lja. Narobe je bilo tudi, ker skupin, ki predstavljajo jezika neobvezen pred-država prispeva denar na tako revna država, da ne se niso odločili za postop-osnovo tudi za pozneje. 
Ernest Ružič 
2 



DJILEJŠ ZA VELKI ASEK 

S kolegicov v slüžbi največ delava s kulturnimi programi pa kulturnimi skupinami. Tak brodim, ka je človek zatau tü v slüžbi, naj furt špekuléjra na nika nauvom, naj leko vsebaugše opravla svojo delo na zadovolstvo drügi lidi. Gda človek prejk deset lejt dela skur z istimi lidami, se dosta vse leko navči, dosta dobroga leko zadobi, depa dosta zavüj tü leko dobi. S tejm smo gvüšno vsi tak, steri tašno delo mamo. Z lidami, steri vodijo kulturne skupine, smo fejs na eden drügoga prisildjeni. Zatau sam si mislila, ka naj po nauvi volitvaj v nauvom man
dati ešče bola več leko asnimo porabski kulturi pa djeziki, ji na leto najmenjekrat gnauk vküper pozoveva, gda si vse podraubnoma leko pogučimo pa vküper ziščemo nauve, baugše poti. Ka de nama s kolejgaricov tau fejs pomagalo pri deli, sam v tejm gvüšna že po prvom djilejši, steroga smo držali 11. januara. Zadovolne sva, ka so bili vsi oprejti, so zaistino taprajli svoje mišlenje pa ka bi radi v skupini lidgé. Za cilj toga srečanja sva postavile, naj vsebola podraubnoma leko spoznava, kašne probleme majo, ka ji mauti pri deli, ka bi radi meli, nöjcali člani skupine k tomi, naj majo redno volo spejvati, plesati pa špilati v slovenskoj rejči. No, tau se razmej od seba, ka mislimo na tašna dela, ka ma razmenja. 
Magda Bartakovič, vodja števanovski pevk, je posaba pohvalila pa zavalila novine pa kalendar, steriva sta trno lejpo svetešnjo formo dobila od zvöjna pa znautra. Z dobrim namenom je samo telko vcuj djala, ka bi žene rade bile, če bi od nji tü bio bar en kejp v fotokroniki. Za lani obečano bluzo od Zveze so si ešče nej najšle. Za nastope letos lepau prosijo črni blezer. Na izlet kulturni skupin je predlagala Ópusztaszer, Szarvas ali Dunaj (Bécs) v Avstriji. Aranka Schwarcz, vodja varaški žensk, je taprajla, ka so ženske rade pa z veseldjom 
pridejo spejvat, gdakoli je pozovejo v Lipo zavolo kašne skupine ali konference. Depa trno lepau prosijo, naj tašoga reda tü leko dobijo mikrobus, ka njim buma težko spadne pejški ali z biciklinom priti, sploj pa te, če se dež lejva ali snejg sipava, ka so prej več nej rosno mlade. S tejm, ka večkrat vküper gora staupijo s števanovskimi ženami, v cerkvi tü, bi rade dobile one tü z njimi gnaki blezer. Laci Kovač vodi števanovsko skupino Veseli pajdaši, steri za svoje igre od začetka mau sam spravla pejnaze z natečaji. Letos do že od tretjin šli na Državno srečanje manjšinskih gledališč in gledaliških skupin v Budimpešto. Prosi pri tejm finančno pomauč, ka lüstvo za publiko iz Porabja morajo pelati s seov, ka je taum malo Slovencov. Dočas so meli Irenko Barber, njim je ona organizirala nastope, zdaj majo menje, zatau prosijo, naj njim pri tejm pomagava. Ranč pauleg toga je pito, če Zveza ma spletno stran (honlap), ka če do gora djane skupine, tau leko pomaga, naj se vej od porabski skupin. Laci Bajzek je predsednik (vodja) mešanoga pevskoga zbora A. Pavel. Oni majo problem s tejm, ka zdaj so malokrat v medijaj, malo kejpov majo v novinaj, kalendari. Zatau ta prej potejm o njijvi nastopaj pisale Vera Gašpar pa Margita Mayer, kejpe de pa delo Attila Gyécsek. Pri gvantanji za moške prosijo baršan. 
15. pa 16. septembra de na Gorejnjom Seniki 20. obletnica smrti gospauda Kühara, gda zbor tü gvüšno gora staupi, s tejm naj računata drüge dvej skupini. Andraž Sukič, vodja seničke folklorne skupine, pravi, ka po dvajsti lejtaj plesanja nisterni plesalci začnejo vözrasti svoj gvant, zatau tisti nöjcajo nauvoga. Moškom 12 par nauvi škorenj (csizma) prosijo, ka so že fejs taznücane. Oni majo najmenjekrat vajo z mentorom pa muzikantom iz Slovenije, probajo sami pa na CD. Po tejm oni tü prosijo, naj leko majo zraven fudaša pa ranč tak mentora za nauve plese se včit. Probleme majo z dnevom za vaje, steri se mujs morajo rejšiti v kratkom časi. Oni svoje probe majo v soboto večer, ka je za mlade sploj nej dobro. V petek večer furt pevski zbor proba v kulturnom daumi. Oni želijo, naj folkorna skupina bar vsakši tretji petek tü leko ma vajo. (Problem je, da so nekateri mladi člani v obadvej skupinaj. op. pisca) Za mlašeče skupine pa prosi, naj njim damo naprajti kaseto, če gli tau neške dopistiti mentor. V praksi se je pokazalo, ka je tau fejs potrejbno pa töj pa taum prva pomauč, če ne morata pridti nej fudaš pa 

Oktobra skupno delovno 
srečanje obeh vlad 

Predsednik slovenske vlade Janez Janša se je ob robu slovesnosti, ki jo je Slovenija pripravila 15. januarja ob prevzemu evra, v Ljubljani srečal tudi z madžarskim premierom Ferencem Gyurcsányem. Premiera sta se med drugim dogovorila za skupno delovno srečanje vlad obeh držav, ki bo predvidoma oktobra letos potekalo na obmejnem območju, kjer prebivata manjšini. Premiera Janša in Gyurcsány sta tudi ocenila aktualni položaj obeh manjšin - slovenske na Madžarskem in madžarske v Sloveniji - ter se zavzela za nadaljnje korake pri zagotavljanju zaščite njunih pravic. Sogovornika sta se strinjala, da je tradicionalne dobrososedske odnose možno še okrepiti na številnih področjih. Največ možnosti za poglobitev sodelovanja je na področju zagotavljanja energetske varnosti in prometnih povezav, pri čemer sta izpostavila zlasti pomen Luke Koper. Madžarskega premiera je sprejel tudi predsednik državnega zbora France Cukjati, ki je izrazil pričakovanje, da bo Madžarska spoštovala sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji iz leta 1992, saj položaj slovenske manjšine na Madžarskem kljub temu sporazumu zaostaja in ni primerljiv s položajem madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji. Gyurcsány je poudaril, da trenutne gospodarske možnosti Madžarski ne omogočajo, da bi slovenski manjšini namenjala sorazmerno enako količino sredstev, kot Slovenija namenja madžarski manjšini v Sloveniji. Madžarski premier se je sestal tudi s predstavniki madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. 
se 
nej mentor. Gora je prineso tau tü, ka je tau trno dobro, ka gnesden leko mamo telko mentorov iz Slovenije, depa za doudja lejta naprej se moramo brigati zatau, naj mamo vönavčena svoje Porabske Slovence. Nej istino, ka se prej ne najdejo mladi, steri bi si s tejm leko slöjžili. On sam de se fejs tröjdo, naj se tau uresniči pa nas tü prosi za tau. Jože Illés, vodja sakalovske folklore, se je zahvalo za pomauč Zveze pri pripravi porabskoga svetešnjoga gvanta. Trno fanj bi bilau, če bi skupina na 10. obletnici, stere bau 
8. juliuša, leko plesala že v nauvi gvantaj. Vero Gašpar, vodjo senički ljudski pevcov, sva zavolo betega nej zvale, liki zaprosila Lacina Bajzeka, naj se zgonči z njauv. Njivi CD de kreda na slovenski kulturni svetek, steroga je dau naprajti Pokrajinski muzej v Murski Soboti. Program njivi je odvisen, kak leko ozdravi Vera Gašpar. Velka sreča, ka so geseni gora vzeli pesmi. 
Podpisana pod tem člankom (Klara Fodor), vodja skupine Nindrik-indrik svoje naloge ne more tak opravlati, kak bi želejla, zatau od nauvoga leta dola povej. Dočas nede nauvoga človeka zatau, de normalno vse tak opravlala, kak do tejga mau. Vekši problem je, ka skupina nüca nauve igralce tü, ka nej mala briga. Za delo skupine si dosta pomagajo z natečaji kak števanovska skupina. Marijana Sukič, vodja komornoga zbora, tü nej mogla vcuj biti. Oni so ešče gvanta sploj nej dobili, zatau vse prvin trbej poskrbeti za obleke za nastop. Težko, depa trbej iskati nauve pevce tö vcuj. Kak pomagava pa ka prosi Slovenska zveza od nji pa od skupin, o tejm mo pisala v drügi novinaj. 

Klara Fodor 


Porabje, 25. januarja 2007 

3 


Cerkveni spomeniki v Prekmurji (22) 


SELO/NAGYTÓTLAK - Podružnična 
cerkev sv. Mikloša in Device Marije 

Malo je na ton svejti krajov, ka majo čüdežno moč, ešče menje pa je takšij, ka se jij ta dika nekam dobro drži. Takša je mala, okrogla cerkev, rotunda 
v Seli. Zagvüšno svojemi tali Kobiljanskoga potoka prelejpi džündž. Vsakša pot k njoj, gdakoli že, je leko svetek. Davno nazaj je bila gori postavlena po vouli erešnjij, visokij patronov. Mislimo, ka bi leko biu tau nešče iz bližine vogrskoga dvora, se pravi nešče, što je biu blüzi krala Andreja/Endreja II. (12051235) in zazidana v časi po 
5. križarskom pohodi, nindri pred sredinov 13. veka in tak bi tau leko biu spomin na cerkev Božjega groba v Jeruzalemu. Takše fele arhitektura, se pravi okrogla cerkev, ma ovak velko preminočnost, zatok ka leko viske mujštre prepoznamo davno nazaj, povejmo v rimskom Panteoni (ok. 115-125), starokrščanskij templaj v Raveni (5.-6. vek) pa v dvornoj kapeli casara Karola Velkoga (ok. l. 800), pa tüdi v takšij, kak je Donatova v Zadri (z začetka 9. 
veka). Ništerni pa mislijo, ka bi izvore trbelo videti tüdi v rotundaj iz 11. in 12. veka blüzi Prage in kama naj bi, če ne pozabimo na posebni okrogli tip kostnic (ossarium), te fele arhitekturni tip najšo pot tüdi v prekodonavski prostor, se pravi tudi v naš srednjeveški svejt, gde je najti najbližiše paralele bar v Kallósdi in Vitnyédszentpáli. Selanska je, istini na lübo, najlepša. Od velkij meštrov je tak napravlena, ka jo vöni pa notri harmonizerajo ritmično zgrablene krasilne parte, povejmo lizene (navpični, malo vöstopajoči zidec), pa iz cigla vönacirani dekorativni detajli; vse vküper se kaže kak pravo doživetje romanskoga düšnoga, v sebe obrnjenoga žitka (vita contemplativa). V te svejt dobro spadnejo prve malarije, štere kažejo Pohod pa poklon trej modrij, napravlene od roke srednjeevropskoga meštra, vönavčenoga v dühi visokogotskega linearnoga stila tam okoli leta 1300. Ne vejmo gvüšno, ka se je v Seli zgodilo, gda so malo po leti 1400 ponovno, v drügo s freskami okinčali okroglo notranjost. Kcuj so zagvüšno s teološko zamislijo kejpov Kristušovoga pasijona stopili trno včeni baratke in napravili takši načrt, ka nan lejko vsigdar na novo sapo vzeme. Vidi se tau tak, ka vsakši kejp ekster, pa naj ide za tau, de stoji Judež, da küšuje Kristuša, ali kak se eden z drujgin pomensko štimajo vsi drüjgi kejpi, vsigdar stopi pred oči, pa v globšo misel 



ODIŠO JE 

Zgübili smo človeka, dobroga školnika pa zborovodjo. Na Gorenjom Seniki je včiu od 1957. do 1969. leta. Doma je biu nej daleč od naše krajine, iz Rábagyarmata. Poštüvanja vrejden je biu kak dober školnik in zborovodja. V tisti žmetni cajtaj je tou velko delo bilau, ka si je eden Madžar tak lepou djau s slovensko deco. Jožef Vas je potistim, ka je s Senika odišla Ana Boros-Papp, stera je vodila ženski zbor, začno iskati moške, da bi v zbori bili moški glasovje tö. Začno je z madžarskimi pesmimi. Bilau nas je pa nej malo, steri bi radi naprej spejvali slovenske pesmi, samo gospaud Vas slovenski kot nej emo. Potem sva pa hodila na njegov dom z mojim možaum, da bi njemi dvoglasno zapela. Te je takšo mauč daubo za slovensko pesem, ka je eške po tistim, gda so ga vkraj djali s Senika, rad prišo nazaj. Leta 1966 nas je on pelo najprvin na Cankovo. Gnauk mi je pravo, ka če je mogouče, vsakšo slovensko televizijsko oddajo rad pogledne, ka ga zanima vse, ka se z nami godi. Gda je MePZ A. Pavel svetiu 65. obletnico, je Jožef Vas lejpo pismo poslo. Te je že betežen biu. 
11. januara smo ga sprevodili na njegvo zadnjo paut z množico 
lidami na Rábagyarmati. 
Bog naj ma da večni pokoj! 

V imenu MePZ ZS A. Pavel Vera Gašpar 
tü tau, kakšo paut je za vse 
mogo pretrpeti Kristuš, ekster pa za tistoga, šteri tau v 

Seli gleda. Kaj takšega indri nindri nega. Moremo pa povedati, ka je tau drüjgo poslikavo s pasijonskimi kejpami v Seli napravo trno dober mešter, pa ešče kakši njegov pomočnik, šteri je biu iz edne velke šole, štero mi poznamo kak t. i. vojvodsko delavnico. Ta je najprle delala za vojvodo Rudolfa IV. v dunajskoj Štefanovoj stolnici, se močno razširila in delal po Štajeri, v Brucki na Muri, v St. Dionyseni, Utschi, pa ešče indri, eden od njih pa je vodo delo v Seli. Či pistimo se vkraj, drži, ka ide za edno med najbole važnij stenskih slikarij v Srednjoj Evropi malo po leti 1400, zavolo kakovosti, posebi pa zavolo globoke pasijonske štorije. Na konci naj kcuj povejmo, ka je v ton umetnostnon biseri do 1864 biu ešče poznogotski krilni oltar, krasno delo iz časa okoli 1490. Či koga paut nese v Budapešt, ga lej ko vidi v Narodnoj galeriji/Nemzeti Galéria, v ednoj od dvoran budimskoga grada. 


Besedilo in foto: Janez Balažic 



Porabje, 25. januarja 2007 

4 


BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT PEVSKIH ZBOROV 



Z GORIČKOGA IN PORABJA 


V nedelo, 14. januara 2007, pesmi, štere de čüla publika. kaj s srca, z düše, ti nigdar bi zaman pevci znali lejpe so se pevski zbori z Goričkoga MePZ A. Pavel ZS Gornji Se-nede težko pa te bo sprem-pesmi, če bi se nej dale slišain Porabja zbrali v Pečarov-nik je tö biu pozvani, trno ljalo cejlo živlenje. Otroški ti, bi zaman bilou njino delo caj na novoletnom koncerti. smo radi, ka nas vsakšo zborček Sončnica z Gore-tö pa so se zahvalili pevcom 
njoga Senika, ki ga vodi do-za lejpi popoldan. manji župnik Ferenc Merkli, Prireditev je podprla občina je tou pokazo tö. Tak so njim Puconci tö, stroške obeh zaploskali, ka je veseldje bi-zborov iz Porabje je plačala lou poslüšati. Zveza Slovencev na Mad-
Tej zbori so se dotejgamau leto pozovejo. Darilo vsej vsakšo leto srečali na vüzem, pevk in pevcov je, gda njim zdaj so se pa organizatori tak zaploskajo. Bilou je enajst odlaučili, ka naj bau koncert skupin, od mlašeči do odraraj januara, gde leko spejvajo sli. Zbori so iz leta v leto božične pa novoletne pesmi. bougši, kvalitetnejši, tou pa Zadnja, skupna pesem je bila žarskem. Za organizacijo se Domanji župnik Jožef Hoz-zatoga volo, ka dosta proba-Sveta nouč, blajžena nouč. moramo zahvaliti dugoletjan so prisrčno pozdravili jo, si vzemejo čas za vaje. Ne Tou se ne da doj spisati, tou nomi organizatori, kantori v cerkvi sv. Sebeščana vse smejmo pozabiti, da je lejpa se more čüti, kak lepou se da Cirili Kozari. navzoče skupine in vernike. pesem dvojna molitev. vküper zapeti. Želeli so, da bi popoldanski Tou delo se mora že pri mali Kak so povedali Jožef Hozjan, Vera Gašpar čas polepšale lejpe božične mlajšaj začniti, in če delaš če bi nej bilou taki koncertov, Foto: A. Gyeček 



Tak, pa smo se ga včakali, Eurona! Tolar je za tolar pa de eške tadale točila skuze za pr-premine vse pa premine Europa tö. Vej je odišo tam nin v prazgodovino, mi pa smo vin pa edinim slovenskim pejnezom. pa nej nika vekivečno pa tak nede večen zdaj te po nouvom eurogeneracija. Euro je - Vej pa tou ne more biti istina, ka smo ga nej euro pa nej Europa, - je od vsej najbole zdaj grato naš Gospoud. Poklonili smo se tak brž zakopali, té naš tolar, - si je globko od toga vedo povedati pek Glajzi, steri eške njemi na nouvo leto in zdaj tadale več nede zdenila, si zbrisala skuze, kcuj pa potiüma zdaj ne vej, kelko v euronaj košta njegva kila nika, kak je bilou dotejgamau. Leko bi celou gučala nika lagvoga od žitka. - Vej sam pa krüja. prajli, ka se je zgodila euromanija. In je euro v žitki skouz dala šest pejnezov. V moji - Pa tou je tö istina, ka so nas srmake nut v grato naša nouva religija, vöra. Vej so pa na mladi lejtaj je biu najbole naprej valaun Europo vzeli, ka do na nas slüžili, - je kaj teveni kazali, kak so naši prejdnji političa-kralov dinar stare Jugoslavije. Po tistom od toga vedo povedati eške šlosar Majzi. ri kak basnouča lejtali kouli bankomatov, za vogrske okupacije so bili pengőji pa po Pa so tak vedli vsi kaj povedati, se čemeristeri prvi eurone namesto tolarov dobi. Pa tistom Titovi nouvi dinari. Pa se je Jugos-ti, pa lagvo gučati od eurona pa od Europe. so po tistom najbole prousti lidge ranč kak lavija razpitala, pa smo doubili nikšne Tam nin kouli edenajste večer so dun mogli najbole prejdnji trpetali, gda svoje prve eu-papire, ka so nej bili nej dinari pa nej krčmari plačati, ka so spili. Plačati so mogli rone dobijo v roke. Ja, dragi moji, skur tak je tolari, liki nikšni boni. Na, te pa smo dun v euronaj. Inda so tringelt redno piščavali vövidlo kak v Betlehemi, gda se je pred več doubili tolare. Kuman sam je redno vpa-na šanki. Zdaj je vsaki gor poubro slejdjen kak dvejgezero lejtami Mariji pa Joužefi na-met vzela, že ji več nega. cent. Tak so se oni, europogani, tö pokloroudo tisti mali pojbič, ka je zgodovino sveta Ja, tak je tou tumačila ta moja trno čedna nili nouvomi gospoudi, euroni. Na konci je obrno. Depa vseposedi so pogange, ka njim ženska. Pa so nikak tak tumačili žitek tisti krčmar najbole kunou, vej pa je nej té den nikšna religija ne pride do živoga. Pa se ji je vsigdar modri za šankom, ka tam stogijo že doubo nej ednoga centa tringelta, čiglij je ranč tak nej teknola ta nouva euromanija. lejta pa lejta. Kak bi tam vözrasli kak kakše eške pred nouvim letom emo bar pet gezerk Med nji se leko šte moja tašča Regina, trno vekivečne drejve. tolarov viška na den. čedna ženska, tö. Una eške gnesden djouče -Tak si brodim, ka te euro premine, kak Miki Roš 
Porabje, 25. januarja 2007 

5 



MUNKÁCSYJEVE SLIKE V SOMBOTELSKI GALERIJI 


Ogromna množica obiskovalcev se je gnetla v petek, 12. decembra, proti vhodu sombotelske galerije, med njimi tudi veliko obiskovalcev iz sosednje Avstrije, da bi si ogledala razstavo Munkácsyjevih slik, ki predstavlja prerez bogate zasebne zbirke Emerika Pákha, zbiralca umetnin madžarskega porekla iz Amerike, ki je letos dobil madžarsko državljanstvo. Več kot sto let po smrti največjega madžarskega slikarja je zbirka Emerika Pákha potovala po vsej Madžarski, najprej v Budimpešto, nato v Debrecen, Peč, Kaposvár, Szeged, Békéscsabo in sedaj jo lahko občudujemo tudi v naši županiji. Na razstavi, ki bo odprta do 25. februarja, je razstavljenih 27 del slikarja iz omenjene zbirke, ki so kompletirane z deli iz zbirke Madžarske narodne galerije, ter s portreti, ki predstavljajo umetnika samega. Posebnost te razstave je slika z naslovom Zehajoč vajenec (Ásító inas), ki je le leta 2005 postala del Pákhove zbirke, do takrat je bila znana le na podlagi neke ohranjene fotografije in so strokovnjaki predpostavljali, da je dragocen original zgubljen. Večina Munkácsyjevih slik se žal še vedno nahaja v tujini. Sodelavka Madžarske narodne ki je leta 1870 na Pariškem salonu prejela eno izmed zlatih medalj. Ta uspeh mu je odprl vrata v svet. Poročil je v Parizu baroneso, vdovo de Marches, in je na njeno pobudo naslikal monumentalno kompozicijo, Kristusovo trilogijo, vsako po sedem do osem metrov 


galerije dr. Judita Boroš, ki je strokovno ocenila razstavo, je v svojem referatu iz prve ustvarjalne dobe umetnika kot najbolj pomembno delo ocenila sliko z naslovom V smrtni jetniški celici, veliko, ki se nahaja v Debrecenu. Dve sliki trilogije, Kristus pred Pilatom in Golgoto, v »skrčeni varianti« lahko občudujemo tudi na razstavi v Sombotelu. Poleg slik nam daje razstava tudi vpogled v življenje 19. stoletja z osebnimi predmeti velikega umetnika. Razstavljeni so njegov srebrni kozarec, njegovi čopiči, lovorov venec, sprehajalna palica, njegova priznanja. Vzporedno z razstavo poteka cela vrsta prireditev, ki so povezane z njegovim življenjem in dejavnostjo. Med njimi bo 6. februarja, v torek, ob 10.30 uri predavanje z naslovom Novi dosežki pri raziskovanju Munkácsyjeve dejavnosti, 20. februarja, v torek, ob 
17. uri, na njegov rojstni dan, bo zanimiv večer z dokumentarnim filmom o Munkácsyjevem življenju ter drugimi presenečenji. Razstavo si lahko ogledate vsak torek in od četrtka do nedelje od desete do sedemnajste ure, v sredo do 18. ure. V ponedeljek je Galerija zaprta. Vstopnina za odrasle znaša 3.200, za dijake in upokojence 600 forintov. Za upokojence nad petinšestdesetim letom je vstop prost. 
Suzana Guoth 



MALČKI V PORABSKIH VRTCIH SO BILI ZELO VESELI 

Porabski vrtci so letos dobili bogato božično-novoletno darilo iz Slovenije. Ni jih presenetila le višja svetovalka za porabsko šolstvo mag. Valerija Perger, temveč tudi humanitarna organizacija ADRA, ki deluje v okviru krščanske adventistične cerkve v Sloveniji. Za igrače za porabske malčke sta poskrbela zakonca Virtič iz Murske Sobote. Porabske vzojiteljice so na naše uredništvo poslale naslednja zahvalna pisma. 
nem delu, poskrbi tudi za primerne strokovne materiale. 
Tudi pred božičem smo dobili 

bogata darila, didaktične igre, slikanice, igračke in gumijasto sestavljivo preprogo. Hvala za vse to Zavodu RS za šolstvo in Ministrstvu RS za šolstvo in šport. Valeriji želimo veliko uspeha pri njenem delu, mi pa obljubimo, da si bomo prizadevali, da bi naši malčki čimveč govorili slovensko. 
Agica Holec Foto: A. Gyeček, Klara Fodor 


»V imenu dvojezičnega vrtca Jožefa Košiča na Gornjem Seniku se zahvaljujem za darila (knjige, igrače, zgoščenke, 
Orffova glasbila) ter za razne 
materiale za likovne dejavnosti (kartoni, barvni papirji, 

barvice, voščenke, plastelin), ki sta nam jih namenila Zavod RS za šolstvo in Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Malčki so 
se zelo veselili igrač, ki so jih 
dobili od humanitarne organizacije ADRA, hvala ji. Vzgojite
ljice smo se pa najbolj veselile 
materialov za likovno dejavnost. Takoj smo se lotili dela, 

in kot vidite na fotografiji, smo že naredili škrate za pust.« 

Kristina Nagy Gyeček 
»Rada bi se zahvalila v imenu malčkov, vzgojiteljic in staršev za darila, ki nam jih je prinesla višja svetovalka za porabsko šolstvo Valerija Perger. Naša svetovalka nam že veliko let pomaga pri strokov-


Porabje, 25. januarja 2007 

6 




FČELE SO ČÜDNA STVAR 


Malo je že taši, steri se ešče v Porabji s fčelami spravlajo. Vejn zato, ka k tauma nej samo volau, liki čas, potrplivost trbej, razmeti se na tau tö 
trbej. Gnesden pa lüstvo nejma časa, potrplivosti pa sploj nej. Zato je pa sploj malo fčelarov tö. Dobro, če v vsakšoj vesi najdemo enga. V Števanovci sam dja najšo enga, kak sam se pelo proti Otkovci. Že audalič sam vido, ka je fčelar tam doma, zato ka je niža rama puno košarov bilau za fčele. V iži so pa doma Jenő Holec. 
• 
Kak ste se vi tau meštarijo vönavčili? je pitam, gda se pri košari, gde so fčele notri, začneva pogučavati. »Oča so dosta fčel meli pa od nje sam se vönavčo fčelarstvo. Če se stoj s fčeli spravla, tistoma se zato dosta vse trbej navčiti, pa dobro je trbej poznati. Zato, ka če je matica fertik, te je cejla družina fertik.« 

•
 Kelko družin mate? 


»Zdaj samo štirinajset. Več je bilau, samo müš je notra prišla v košar pa je nanikuj djala. Fčele so tašoga reda zmrznjene pa je te vküpzgrze. Gda je toplo pa se fčele nosijo, te müš nika ne more, zato ka če bi notra v košar prišla, te bi go vküpzoškipale.« 
• Zdaj, ka je malo bola top-lo, fčele so vse vöprišle pa se nosijo kaulek košare. Če bi skrajej üšo, škipnile bi me? 
»Fčele gazdo poznajo. Če stoj lücki pride, tau se njim ne vidi pa včasin na njega dejo. Zdaj se nosijo, pa na vodau odijo zato, ka že mlade majo notrasklajeno.« 
• Kelko mladi ste meli lani? 
»Tej fčele so nej za med, bola zatau, ka se plodijo. Če bi je za med držo, te bi je v panji (kaptár) mogo držati, zato ka v košari je malo mesto pa ne more med vöpobrati. Dja samo dva panja mam, meni telko meda dojde.« 
• Te vi zato fčele držite, ka družine odavate. Mate küpce, naletja se družine odajo? 
»Družine odati nej nevola. Edna matica je dvejdjezero forintov. Edna kila fčel pa dvejdjezeropetstau forintov. Panj gnauk pet kil fčel vöpisti. 
Tau je te petkrat dvejdjezeropetstau forintov, pa ešče vcujpride matica, zato ka vsakša družina ma edno matico.« 
• Naletja najdete matico med drugimi fčelami? 
»Njau naletja najde, zato ka je ona žonta pa vekša kak druge. Dapa matico posaba nej trbej iskati, če se družina oda, zato ka je matica med njimi. Če bi nej bilau matice, te bi nej bila družina. Če je matica fertik, te so fčele tö fertik. Fčele te ne djejo, ne delajo, samo djaučajo pa so fertik. Dočas živijo, ka majo mater.« 
• Gda se roj vöodnese, te matica odide pa druge fčele letijo za njauf? 
»Gda se roj pištjava dočas fčela nedejo vö, ka matica neda. Dostakrat sam vido, ka je matica nej stejla vötiti, pa so go tri, štiri fčele vlekle vö iz košare. Tašoga reda ona djauče, že tak daleč se čüje, kak zdaj mi tü stojimo. Če se tri dni ne odnese vö, te go morijo. Če se vöodnese, te si na nišo vejko dola sede, drügi pa kaulak nje. Te je dja dolastrausim pa je notra v panj dejem, nej ka bi se kama inan odnesle.« 
-Eden mau se kelko matic vözlaže? 
»Najprvin samo edna. Gda se ta vözlaže, te staro matico drugi zaženejo. Tašoga reda že eden tjeden naprej djauče, ka neštje titi. Dostakrat go morijo pa go völičijo.« 
• Če se stara matica vöodnese, ka baude te z njauv? 
»Druge fčele pridejo pa nauvo družino napravijo. Meni je tau špajsno, če zdaj eden košar inan dejam, fčela ga najdejo pa ta dejo nazaj. Vejo kama se držijo. Gda se pa iz košare roj pištjava, v tisti košar več nazaj nedejo ešče za vraga nej.« 
•Kakdugoživeednamatica? 
»Matica tak štiri lejta žive. Drudje fčele pa samo šest mejsecov. Matico samo te leko oda, gda je ona že doladjala jajčice. Zato ka gda njau vövzemem, te druge fčele na edno jajčico zibelko potegnejo pa te s tauga baude nauva matica. Fčela so čüdna stvar, nej?« 
• Bilau je tak, ka so vas fčele vküpzoškipale? 
»Bilau je gnauk. Nišo tašo vrejmen je bilau pa so čemeraste bile. Mogo sam vujti, ka tak so name šle. Nej daleč je kosijo eden človek, pa gda so ga vpamet vzele, te so zravan na njega šle. On je kosau talüčo pa bejžo, fčele pa za njim. Kričo je tak, kak ma je na lampe vöšlau. Zaman je leto, fčele so za njim šle. Te sam ma dja kričo, naj se na zemlau vdari, ovak se ne obrani. 
Tak je bilau, gda je dolalego, te so ma fčele mer njale.« 
• Tau leto kelko družin leko odate? 
»Kakšno vrejmen baude, če dobro, te več, če nej, te menje. Lani je nej dobra bila sprtulejt, dugo je mrzlo bilau. Apriliša devetoga se mora najoprvin roj vöpistiti. Lani je tau samo konca majuša bilau.« 
• Dočas je polagati trbej, ka je mrzlo? 
»Nej, one si telko notraznosijo, ka tisto njim dojde.« 
• Edna družina kelkokrat fčele pisti? 
»Gda najoprvin pisti, potistim za devet dni pa pisti. Potejn tretjič na tretji den, štrtič pa na štrti den. Tak ka štirikrat eden za drugim fčele pistijo. Naslejdnja že dje taša družina, gde je deset matic. Te si najlepšo vöodaberejo, drudje pa morijo. Družin je leko več v ednom košari, dapa matica samo edna. Dja tau, ka vejm, tau sam se vse od oče včijo, knjidje sam dja nikdar nej što od tauga. Čüjo sam, ka so pisali v knjigaj, ka edna družina na leto samo dvakrat leko pisti. Tau nej istino. Štiri, petkrat pisti, dapa dja sam emo tašo družino, štera je na leto sedemkrat pistila.« 
• Kelko fčel je v ednoj družini? 
»Kaulak tri, štiri djezero. Najoprvin, gda se pistijo, tiste vagajo tri, tri pa pau kil. Odrüdjin že samo dvej kili, o tretjim kilo pa dvajsti dejk. S fčelami se spravlati je zato nej tašo leko delo, doste vse se mora človek navčiti. Pa tau ranč ne dojde, zato ka dobro vrejmen pa srečo tü moraš meti.« 

K. Holec 


Prevozniško podjetje išče voznike tovornih vozil z 
delovnimi izkušnjami za delo v Sloveniji. 
Pogoji: vozniški izpit C in E kategorije, znanje 
slovenskega jezika (madžarskega), delovne izkušnje. 
Informacije dobite po telefonu 00 36 30 498 2576.  

Porabje, 25. januarja 2007 

7 


VIKTOR+VIKTORIJA 
Rozika Čeh 



BICIKLIN 
Naš oča so radi meli svojo deco 
rešitev. 

Viktor se je ednoga dneva zbrodo, ka naj njemi mama pa 
Naednok se mi je po

ata küpita nouvi biciklin. 
V Gajiči je bila takša navada, ka od Gomilic do Nedlice. Vleti je iskale tüdi 

smo jako radi odili eden k drügomi bilo toplo po večeraj, pa so prišli 

-Vej pa maš skur nouvi biciklin. Zakoj bi zdaj palik trbelo meti nouvoga, - ga je pitala mama pa poglednola ato tö. 
-Rejsan, vej je pa té biciklin nej star eške ranč nej eno leto, - se je zato zglasila eške glava držine, ata od Viktora pa Viktorije. Viktor je nej vedo, kak bi naj raztumačo, zakoj šké nouvi biciklin. Pa je zato začno vse bole gledati k sestri dvojčici Viktoriji. Una pa je samo gledala pred sebe pa tam na stouci ujckala noge. Ata pa mama sta čakala, ka Viktor povej nazaj na njivo pitanje. Pa je po ednoj strani čakala na tou Viktorija tö. Samo ka je tou nikak nej škela pokazati. Viktor je pomalek dun začno nika gučati od toga, kak je nej dober kormanj, lagvo se njemi vrtijo potači, pa biciklin preveč rugače, pa vse takšno si je zmišlavo. Ata njemi je nej dau valati, zato so odišli tavö, ka si tou poglednejo. Pa je kormanj biu vredi. Lanc je lepou poganjo potač pa ružilo je tö nika nej. Pa je zato ata eške gnouk pito Viktora, zakoj nüca novi biciklin, če pa je té skur nouvi vcejlak dober. 
-
Vej pa ge bi rada mejla novi biciklin, - se je zdaj dun zglasila Viktorija. - Müva kak dvojčka vsigdar vse vküper dobiva. Pa če dobi un nouvi biciklin, ga dobim ge tö. 

-
Vej je pa tvoj tö ranč telko star kak Viktorov, pa je eške vcejlak dober, - se je čüdivala mama. 


-Mama, tou je istina. Depa v bauti sam vidla ednoga takšoga lejpoga rozoga, ka bi ga tak rada mejla. Zato se zdaj meni moj biciklin več nika ne vidi. 
Mama pa ata sta se samo čüdno poglednola. Viktor si je odejno, ka je dun prišlo na sveklo, zakoj jiva je mantrau z nouvim biciklinom. Viktorija pa je čakala, ka povejta stariša. Pa sta nika nej pravila. Samo tou je bilou, ka njoj je ata odpelo biciklin k nikšnomi majstri pa je nin za tri dni prišo biciklin domou pofarbani na rozo. Viktorija je trno srečna gratala. Je pa zdaj začalo mantrati Viktora. Un bi raj emo srebrni biciklin, nej pa takši nikši zeleni. Kak bi pa nej tak bilou, vej pa s stero morata delati kak eden tak drugi, vej sta pa dvojčka, ka nej? Aja, od Viktora biciklin je eške na farbanji. 
Miki Roš 


Skupni naravoslovni dan za 
porabske in goričke učence 

Na pobudo OŠ Kuzma je 15. januarja v Monoštru v Slovenskem kulturnem in informativnem centru potekal skupni naravoslovni dan, ki so se ga udeležili učenci DOŠ Gornji Senik, OŠ Števanovci, OŠ Kuzma, OŠ Gornji Petrovci, OŠ Grad, OŠ Puconci in OŠ Bakovci. Izvajalec programa je bilo društvo za ohranjanje morja MORIGENOS iz Slovenije, ki je pripravilo predavanje o delfinih v Jadranskem morju. Predavanju je sledila delavnica, na kateri so nastala likovna dela na temo delfini, dan so pa končali s kvizom. 

povési, ka so nam starišje dostakrat pravili, če mamo pri sousedovij popek zakopani, ka ne moremo sedeti doma.Zavsakšogasmoznali,kakšni gvant nosi za svetek i petek. Včasi smo vpamet vzeli, gda je meo šteri kaj fajnoga oblečenoga na sebi, ka njemi je što poslao z Amerke ali je poerbo od starejšij bratov ali sester. Penez so naši starišje nej meli, ka bi nam küpüvali nove gvante. Friško smo vse raztrgali, ka so nam mati dostakrat mogli krpati kakšo jankico, dečkom pa lače, ka smo se ob nedelaj redno preoblačili v oprane robače edni i drügi. Pri našoj iži smo največ dela meli vsakšo soboto. Oča so polejáli kunik z vodov, ka smo leko spucali vso nesnago. Z bratom Ferenčekom sva pometala dvorišče i se kregala, ka nemava po pravici razdeljeno, kelko naj šteri spuca. Te sva vsigdar z meklami vlekla črte i določala meje za ednoga i drügoga. Liki nigdar sva nej ostala pri točnoj polovici. Proti večeri smo se koupali v velkij napajanskij škafaj, se škropili z mrzlov i toplov vodouv, drli se pa tak, ka je dostakrat što mislo, ka smo se svadili i se bijemo. Vsi smo pa znali, ka v nedelo moramo iti čisti k meši z očom ali materjov. Oča so se brili v velkoj iži. Na kvaki na dveraj so meli gor obešeni šurki soldački remen, po šterom so pomali vlekli britvo, gda je büo fajn namazani z žajfov i vlajžen. Vsa deca smo jako pazila, kak se brijejo i se smejala, gda se njim je po lici vidla pot od žajfe, ka so se nej sčista zbrisali. Te so se dostakrat obrnoli k nam, se zasmejali i pravili: „Deca, poglednite, če zdaj ne vidim vö kak fiškališ. Zdaj si šče morem zrezati nojete pa nišče vpamet ne vzeme, če sam jes kovač. Čiste roke mam, čiglij težki hamer zdigavlen i ž njim kučen po nakvali.” Prle kak smo šli spat, so nas oča dostakrat pitali, če smo si spucali punčule i je djali pod komen (klop). Če so bili blatni, so se zosmejali, nas poglednoli i pokazali z rokov: „Deca, punčuli vas dajo lepo popo nas mamca (babica), ka naj idemo spat, ka mo vküper Boga molili. Vsi smo že znali, kak se trbej „Bogi v roke dati” i za koga vse moliti. V posteli sam šče jes dostakrat kcoj djala kakšo svojo molitev za pokojno düšico, ka me naj ne bi prišla težit, gda bi štela spati. Gejtina Mica je pravila, ka to leko doživejo tisti, šteri za pokojne več ne molijo. Med vso decov pri našoj iži sam jes bila najstarejša pa sam vsigdar rada loufrala po omaraj, gda me nišče nej vpamet vzeo. Včási sam tüdi kaj potrla, pa so mi mamca pomagali, ka so zatafnjali i je nej prišlo vö, što je napravo kvar. Izda se šče pa jako dobro spomnim, ka je ejdnok nikák pozabo omar zaklenoti i jes sam tou vpamet vzela. Friško sam začnola vse gvante premetavati, robače prekladati gor pa dol, ka je naednok vse bilo na ednom velkom küpi. Gda sam štela nazaj skladati, te je z ednoga kota nikaj vöspadnolo. Gor sam vzela i v roki mi je ostala lepa, nova kaštüla. Nejsam znala, ka je notri. Odprla sam jo i komaj vörvala: bila je šker, s štero so se oča brili. Najbole se mi je vido zeleni glavnik. Postanjüvala sam nemirna, ka sam šče tak fajnoga glavnika ranč nej vidla namalanoga v knigaj. Proti sunci se je tak vidlo, kak če bi se mešali dve farbi: zelena i zlata. Komaj sam vse to gledala, gda me je že začnola mantrati sküšnjava. Ka naj napravim? Zakoj jes ne bi probala, kak se leko češe s tak fajnim glavnikom? Na pamet mi je prišlo, ka so ga oča nücali samo za vekše svetke. Več sam se nej mogla premagati. Roka se mi je trousila, gda sam glavnik držala v roki i ga nesla v svoje goste vlase, spletene v dvej kitaj. Potegnola sam ednok, dvakrat, te pa... Joj, ka se je zgodilo! Pou glavnika mi je ostalo v roki, drüga polovica je spadnola na kla. Groza i straj sta me začnola loviti. Ka de zdaj s toga? V toj nevoli sam začnola drgetati i se trositi. Niti sam nej vüpala misliti na to, ka oča napravijo z svetilo: oba tála denem vküper, pa de glavnik tak vö vido, kak če se nej bi potro. Tou sam tüdi včinila. Naslednjo soboto smo deca ravno tak norela po dvorišči kak preminočo. Naednok smo začüli očin glas, ka naj pridemo pred kovačnico i se vsi postavimo v vrsto kak pri soldakaj: najvekši de prvi, za njim pa menši. Čüli smo nikaj novoga. Jako pomali smo se riktali. Mene je nikaj stiskavalo pri srci i me nej štelo püstiti. Mislila sam samo na tou, ka se nikaj strašnoga zgodi. Oča so vsakšega posebi poglednoli, kak se drži i če preveč trepeče. Vsi smo bili tüo, gda so oča začnoli: „Što med vami je drego po mojoj kaštüli i mi potro moj zeleni glavnik? Naj sam povej, ka itak vse vö pride pa de kaštigani!” Nišče se nej geno, niti eden je nej spregučo. Vsi smo bili tak nemi, samo jes sam v sebi zbirala moč, ka po pravici povem. Nikaj me je v guti stiskavalo, ka sam komaj požirala sline. Zbrala sam vse moči i komaj spregučala: „Oča, jes sam tou napravila. Mislim, ka kaj takšega...” Začnole so mi kapati skuze i me dišiti. Gda so to oča vidili, so bili brez reči. Nejso mogli vörvati, ka sam to naštimala jes, njüva najstarejša deklička. Naednok so se nagnoli proti meni, me prijali za roko i pred vsemi spregučali: „Barica, znaš, ka nigdar več ne smeš kaj takšega napraviti! Tüdi drügi naj majo na skrbi samo svoje lodinge (igrače)! Zdaj te nemo kaštigo zavolo toga, ka si po pravici povedala. To je največ vredno, pa tüdi vidim, ka ti je žao za vse.” Stali smo, kak če bi nas što s kropom polejo. Tü pa tam se je šteri malo predevao na edno i drügo nogo pa čako, ka se nikaj zgodi. Seglij smo se nazadnje pomali začnili gibati kak puži po deždji i laziti nazaj na dvorišče. Tüdi meni je postanjüvalo pri srci ležejše, ka sam si globoko odejnola. Skuze so nej več kapale po licaj i sam pomali vidla, kak se je sunce na nebi pripravlalo na 

zdraviti.” Te smo znali, ka trbej menov, gda vpamet vzemejo, ka novo, jakšo pot, na šteroj de obinjavalo vse lidi njim 
vzeti v roke kefe i spucati svojo je glavnik potrejti. Tou do takoj 

obüteo, ka de se svejtila. Pred znali, ka sam samo jes bila tak na Zemli i 

kmicov smo si šče navadno dol velka, ka sam segnola v omari do talalo blagovseli na klop pred kovačnicov i kaštüle. Takše strašne misli so se slov za mir poslüšali, kak so regetale žabe mi mlele po dečinskoj pameti i že i srečo. 

PETEK, 26.01.2007, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.35 DUHOVNI UTRIP,  11.50 V 80 ZAKLADIH OKOLI SVETA, ANG. DOK. SER., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 PODOBA PODOBE, 
13.35 JULIJA, AVST. NAD., 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 MALI MOZART, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: HEJ, LETIM! 16.25 ŠTIRJE PROTI ZLODEJU, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ALEKSANDRIJA: KLEOPATRINO IZGUBLJENO MESTO, FRANC. DOK. ODD., 18.25 ŽELEJČKI, RIS., 18.30 PUJSA PEPA, RIS., 18.40 ŽREBANJE DETELJICE, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, DRUŽ. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE! 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.05 ALEKSANDRIJA: KLEOPATRINO IZGUBLJENO MESTO, PON., 0.55 DNEVNIK, 1.35 INFOKANAL 
PETEK, 26.01.2007, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.00 LABIRINT, 10.50 NAJBOLJŠA PODJETNIŠKA IDEJA, 11.25 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 12.45 ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE V TENISU, 15.15 MOZAIK, 16.10 ZDAJ!, 16.35 MOSTOVI -HIDAK, 17.10 LESTVICA NA DRUGEM, 18.00 POROČILA, 
18.05 PESEM KAMNA, 18.35 ŠTUDENTSKA, 19.00 KAJNOV NASMEH, FRANC. LIT. NAD., 20.00 RESNIČNA LEGENDA O EIFLOVEM STOLPU, FRANC. DOK. SER., 20.45 ZGODBE VSAKDANJE NOROSTI, ČEŠKI FILM, 22.35 DEVET KRALJIC, ARG. FILM, 0.30 INFOKANAL 

SOBOTA, 27.01.2007, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.55 POLNOČNI KLUB, 12.10 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, 
VREME, 13.15 UMKO, 14.10 SOBOTNI VRTILJAK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 SOBOTNI VRTILJAK, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, UTRIP, EUTRINKI, 19.55 VEČERJA S PRIJATELJI, AM. FILM, 21.30 HRI-BAR, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 POD RUŠO, AM. NAD., 0.00 ŽIVALSKA FARMA, AM. FILM, 1.25 DNEVNIK, 1.45 INFOKANAL 
SOBOTA, 27.01.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.55 PESEM KAMNA, 9.25 ŠTUDENTSKA, 9.45 RESNIČNA LEGENDA O EIFLOVEM STOLPU, FRANC. DOK. SER., 
10.30 TEKMA, 11.25 SP V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (M), 12.55 SP V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (Ž), 14.15 EP V UMETNOSTNEM DRSANJU, ŽENSKE -PROSTI PROGRAM, 16.30 ZDAJ!, 16.55 ŠPORT, 20.00 KONCERT DARJE ŠVAJGER, 21.35 ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE, 22.10 SOBOTNI VRTILJAK, 0.10 DOKAZ, IRSKA NAD., 1.05 INFOKANAL 

NEDELJA, 28.01.2007, I. SPORED TVS 
7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.50 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE: SLUŽBA, IGR. NAN., 10.10 ODDAJA ZA OTROKE, 
10.25 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 10.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 
13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 18.30 KRAVICA KATKA, RIS., 18.35 SNEŽINKEC FLOK, RIS., 18.40 ŽREBANJE LOTA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA, 19.55 SPET DOMA, 21.45 GLEDALIŠKA ŽIVAL, PORTRET DUŠANA JOVANOVIĆA, 22.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 BOŽJE POSREDOVANJE, PALESTINSKI FILM, 0.35 DNEVNIK, 1.00 INFOKANAL 
NEDELJA, 28.01.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.00 GLASBENA ODDAJA, 8.50 POMAGAJMO SI, 9.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE, 9.50 ŠPORT, 20.00 SPUST V LED, AM. DOK. ODD., 20.55 FRASIER, AM. NAN., 21.30 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.15 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 
23.05 USTVARJANJE GLASBE: IZDELOVALEC BOBNOV, NIZ. GLASB. ODD., 23.15 RDEČA TAKTIRKA, FRANC. DOK. ODD., 0.15 INFOKANAL 

PONEDELJEK, 29.01.2007, I. SPORED TVS 
6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 ALEKSAN
DRIJA: KLEOPATRINO IZGUBLJENO MESTO, FRANC. DOK. ODD., 12.00 MILENA - PORTRET MILENE ZUPANČIČ, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 16.05 SEJALCI SVETLOBE: KOLO, OTR. NAN., 16.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: UMETNIKA, 16.35 BINE: ZDRAVNIK, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 SUROVA NARAVA, ANG. POLJ. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS., 18.50 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 JULIJA, AVST. NAD., 20.50 OSMI DAN, 21.25 PRVI IN DRUGI, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 JEAN COCTEAU - AVTOPORTRET NEZNANCA, FRANC. DOK. FILM, 23.55 VILA SANTO SOSPIR, FRANC. DOK. FILM, 0.40 SUROVA NARAVA, PON., 1.30 DNEVNIK, 2.10 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 29.01.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 8.30 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 9.15 VRTILJAK, 11.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 15.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 18.00 POROČILA, 18.10 TEKMA, 19.00 VSE O ŽIVALIH: ŽIRAFE, ANG. DOK. NAN., 19.25 SANJSKA DEŽELA: NOVO MESTO, 20.00 BITKA ZA POPOLNOST, ANG. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 SOUTH PARK, RIS., 22.20 KONCERT SKUPINE INXS, 23.50 ALKIMIJA - ARHITEKTA HERZOG IN DE MEURON, ŠVIC.-NEMŠ. DOK. ODD., 0.45 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 3.15 INFOKANAL 

TOREK, 30.01.2007, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 SUROVA NARA
VA, ANG. POLJ. SER., 11.55 GLEDALIŠKA ŽIVAL, PORTRET DUŠANA JOVANOVIĆA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA, 13.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 14.20 OSMI DAN, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 TABALUGA: ZNANOST, RIS., 16.05 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM ŽELOD, 16.10 AFNA FRIKI: ZNANOST, POUČNA ODD., 16.35 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 
17.30 RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV: TRI PODOBE GORE TRIGLAV, 18.00 MODRO, 18.35 ANČINE NOGICE, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 
19.55 PIRAMIDA, 20.55 NATASCHA KAMPUSCH, AVST. DOK. ODD., 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 PISAVE, 23.15 KAJNOV NASMEH, FRANC. LIT. NAD., 0.15 DNEVNIK, 0.55 INFOKANAL 
TOREK, 30.01.2007, II. SPORED TVS 

6.40 TV PRODAJA, 7.10 KONCERT SKUPINE INXS, 8.40 STUDIO CITY, 9.35 PRVI IN DRUGI, 10.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 17.45 POROČILA, 17.55 SP V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 19.05 TRENUTNO STANJE, ANG. NAD., 20.40 SP V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 21.30 VARUH DUŠE, KOPR. FILM, 23.00 DOMOVINA, NEMŠKA KRONIKA, NEMŠ. NAD., 0.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 2.30 INFOKANAL 
SREDA, 31.01.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.35 KNJIGA MENE BRIGA, 11.00 RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV: TRI PODOBE GORE TRIGLAV, 11.30 MODRO, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.15 MALA SRBSKA SVETA GORA, DOK. ODD., 13.45 GLASBENA ODDAJA, 14.00 NATASCHA KAMPUSCH, AVST. DOK. ODD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ŠOLA PRVAKOV, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA IN LOTA, 18.40 MEDO POPI, RIS., 18.45 VRAN DOKOLENKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 START WALKING, FRANC. FILM, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 OMIZJE, 0.10 Z VAMI, 1.00 DNEVNIK, 1.40 INFOKANAL SREDA, 31.01.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.20 HRI-BAR, 8.25 LESTVICA NA DRUGEM, 9.10 BITKA ZA POPOLNOST, ANG. DOK. SER., 10.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 18.00 POROČILA, 18.05 KALEJDOSKOP, 19.00 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOS. NAD., 20.00 MONTSERRAT CABALLÉ - VEČ KOT GLASBA, PORTRETNI FILM, 21.40 OSCAR NIEMEYER -PORTRET ARHITEKTA, FRANC.-BELG. DOK. ODD., 22.40 MOLIERE: LJUDOMRZNIK, RANCOSKA GLEDALIŠKA PRIREDBA, 1.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 3.30 INFOKANAL  
ČETRTEK, 01.02.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 10.50 Z VAMI, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 ZAČNIMO ZNOVA, DRUŽ. NAN., 13.50 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KLJUKEC S STREHE, RIS., 16.05 OLIVIJA V SREDINI, KRATKI DOK. FILM IZ ŠVEDSKE, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.20 DUHOVNI UTRIP, 18.40 POLICAJ ČRT, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 EMA 07 - PREDIZBOR 01, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA, 23.10 USTVARJANJE GLASBE: IZDELOVALEC KLAVIRJA, NIZ. GLASB. SER., 23.20 L.VAN BEETHOVEN: SIMFONIJA ŠT.3 V ES-DURU EROICA - SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN WALTER PROOST, 0.15 DNEVNIK, 1.00 INFOKANAL ČETRTEK, 01.02.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.05 KALEJDOSKOP, 10.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 18.00 POROČILA, 18.05 KOŠNIKOVA GOSTILNA, 19.10 TERRAFOLK, GLASB. DOK. FILM, 20.10 EVROLIGA V KOŠARKI, JOVENTUT - UNION OLIMPIJA, 22.00 SMUČARSKI MAGAZIN, 22.25 HUFF, AM. NAD., 23.20 POPLAVE, ČEŠKI TV FILM, 0.40 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 3.10 INFOKANAL  
ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB 



Pod medvedkovim dežnikom 


14. januarja 2007 popoldne ob 15. uri se je napolnila števanovska dvorana kulturnega doma. Nastopila je amaterska gledališka skupina iz 
Bogojine z igro »Pod medvedkovim dežnikom«. 
Priložnostni igralci so izbrani izmed staršev, ki imajo majhne otroke 
v vrtcu. Na gostovanje so prišli tudi drugi starši, otroci in vzgojiteljice. 
V igri so nastopale razne živali: medved, srna, zajec, lisica, veverica in 
miška. Govorile so v prekmurščini. Igralci so nam prinesli tudi velik 
dežnik in z dežnikom prijateljstvo in ljubezen. 
Bili smo zelo veseli, da so nas obiskali. V imenu Slovenske manjšinske 
samouprave Števanovci in gledalcev se zahvaljujem gostujoči skupini. 
Upam, da so se dobro počutili. 
Števanovska vas ima z Bogojino že več let stike. Te prijateljske vezi bi radi 
razširili. Mi jih bomo z velikim dežnikom, toda brez dežja, zmeraj čakali. 
Dežnik naj odganja oblake, da bi nam vsem celo leto sijalo sonce. 

Agica Holec, predsednica Foto: L. Kovač 

SLOVENSKI UTRINKI 
so na sporedu na prvem 
programu madžarske televizije 
vsak drugi četrtek ob 12.30 uri. 
Ponovitev na drugem 
programu ob ponedeljkih ob 
10.00 uri. 
Naslednja oddaja bo 
8. februarja. 



ČASOPIS
 SLOVENCEV NA 
MADŽARSKEM 


Izhaja vsak četrtek 
Glavna in odgovorna urednica 
Marijana Sukič 
Naslov uredništva: 
H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ISSN 1218-7062 

Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v 
zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične 
manjšine na Madžarskem. 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT