Št. 37. V Ljubljani, petek dne 14 februarja 1919. Leto III. HflPRE sod ■ ^ Izhaja razen nedelj In praznikov vsak dan popoldne. Greduiitv* I* upravnlltvo v Ljubljani, Frančiškaaaka ulic* itev. 6, L nadatar. Učiteljska tiskarna. Nareftilnai po poiti a dostavljanjem na dom »a cak> leto K 4fr—, sa pol leta K tl’—, *» četrt leta K lO^SO, xa mesec K 350. Za Nemčijo celo leto K 46, ta oatalo tujino in Ameriko K 54. tuterati: Enostopna petit vratiča 30 ▼; pogojen proator KI*—; razglasi inpoaian« vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust Reklamacije «a Hat ao poštnine prost«. Posamezna številka 20 vinarjev. Uredništvo in upravnistvo „Napreja“ imata te efonsko »veio itev. 312. Ruski boljševizem. Koncem oktobra leta 1917. se začne druga faza rusko revolucije. Padla Je vlada koalicije, »Vremenoje Praviteljstvo« Kerenskija, ki je zagovarjala princip politične revolucije in na njih mesto je prišel »Svet narodnih komisarjev«, kateremu načelujeta Ljenin in Trocki}. Iz-Sli so presloviti dekreti o miru, socializaciji zemlje In Produkcijskih sredstev, o podržavljanju bank, o anuli-ranju vojnih posojil. Trockij je publiciral Iz arhivov ministrstva za zunanje zadevo tajno dogovore in dokumente. Vsa oblast na mestih je prešla v roke sovjetov, razredne organizacije delavskega in kmečkega proletariata. Mislili so v začetku zastopniki buržoazije brez razlike narodnosti, da je boljševizem nekaj povsem negativnega, anarhičnega in da je vprašanje nekaj dni, kdaj tla propade. Francoski listi so takrat mnogo citirali Izjavo Maklakova, ruskega poslanika v Parizu, da Je usoda boljševizma zapečatena eo ipso s tem, da kot stranka anarhije in plitvih demagogičnih gesel prhne vlast v roke. Strahovito so so prevarali. Ravno nasprotno je bilo resi Po čemer je buržoazija pod vlado koalicije najbolj vzdihala, po vladi krepke, neomahljive volje in dejanja, to so ji prinesli ravno boljševiki. Poslali so mase vojske, ki je bila v popolnem razvalu, domov, uredili Promet, zboljšali prehrano in začeli energični boj z anarh;jo. Seveda tudi buržoaziji niso prizanesli. Rekli so- “Kapitalizem ima šolo . in časopisje, da drži narod v svojih duševnih okovah. . Treba je, da delujeta ta dva faktoria v narodovem duhu, v duhu gospodarsko osvoboditve izkoriščanih slojev«. Proletarsko časopisjo je mogočno razcvelo. Na čelu so »Iz ves tja centralnih ko-mitetov«, ki se po obširnosti lahko merijo s starim »No-voje Vrcmjaa, po idejnosti pa gotovo prekašajo vse dru-Re liste. Meščanski listi pa morajo plačevati za vsako hujskanje in laž proti socialistični republiki velike globe, u" Pa jih sovjetska vlada brezobzirno ustavi, dokler se 1,e Pojavijo zopet pod drugim imenom na dan. Med temi prvimi koraki nove vlada pa so so dvignili od vseh strani zunanji sovražniki nad Rusijo, to oazo socialistične misli, kot jo imenujejo boljševikl. V Brest-Litevsku je triumiiral nemški imperijalizem, zasedel zapadno Rusijo in celo Ukrajino. Turčija Jo posegla Po Armeniji 'in Zakavkazju. Murman in Arhangelsk je zasedla ententu, odpadla je Einlandija in nad Sibirijo >° stegal svoje krvoločne kremplje, mladi japonski iin-Pcrijalizcni. Zvezali so se ukrajinski soclallsti-menjše-vMfi in socialni revolucionarji z Nemci, (n ko Jim niso 'eC koristili, jo prišla buržuazija Ukrajine in se prodala *i)emu II. za skledo leče. Prodal se mu je tudi Pavel 'lJukov, vodja ruske buržuazije. V centralni Rusiji pa s° menjševiki in socialisti - revolucionarji obupno klicali Po intervenciji entente v notranje rusko razmere. Dru-j^*čo boljševiki-konuinistl! Dvignili so proti Nemcem v i svoje ideje, revolucijonirali nemškega in avstrijskega »letnika in vojaka, bunilj kmečki narod Ukrajine proti nemškim okupacijskim četam, pripravljali in organizirali štrajke na ukrajinskih. železnicah in tovarnah Vse to neoficijalno. Vlada sevoda je morala podpisovati papirje, katere je predložil nemški poslanik, po diktatu. Nasprotno ic ententa mnogo izjavljala in protestirala, Pa se zelo malo vmešavala v ruske razmere. Japonski 'TnPerija|izem Je pripravljal v-času, ko se je uspešno za-j(ela v Franciji nemška ofenziva, smrtni skok na Sibirijo, ar ^ gledala Amerika s rastočo nervoznostjo. Ko pa llls° Nemci dosegli definitivnega rezultata in ko so Zjo-"'iene države napol priznale sovjetsko vlado, so se Ja-j^ci umirili in začeli zopet govoriti o Iskrenem prlja-Juistvij do ruskega naroda. V teh velikih bojih in nežnostih je izjavila jasno in odločno sovjetska vlada: 0yUsiJa je socialistična oaza, okrog katere divja vihar Pri- 0’7rf>mnlh kapitalističnih sil. Rusija odklanja enako , llatel»stvo nemško kot anglo-saško buržuazije, ona pri-ava edinole delavne sloje teh narodov kot svoje za-. °Pniki‘_ Ideia socialno revolucije se ho Iz Rusije razšl-r a na zapad in bo našla prvo zavetišče v centralni Ev-s. t ^ ^ potr*r »Društva uslužbeocev kraljestva Srbov, Hrvatov ta Slovencev za slovensko ozemlje«: Makso LHleg I. r. Joža Bekš L r. t č. predsednik. t č. tajnik. Resolucija so glasi: 1. T’aginjska doklada naj z vrstnostjo od 1. listo-pada 1918 zviša za vse aktivne ln vpokojene državne uslužbei co za 50%. . 2. Enkratni nabavni prispevek naj se nakaže za 1. Ustopod l'C8, 1. svečan in 1. veliki traven 1919, ln sicer a) oženjenim uslužbencem v znesku 1500 K, b) ne-oženjenfii suhižbencem v znesku 1000 K in za vsakega neprj\k> bljcnega otroka po 300 K. Za 1. Hstopad 1918 izplačljivi ntbavni prispevek naj se po odbitku že izplačanega z»'«\ska takoj izplača. 3. D > o< končne ureditve plač in pokojnin je draginj-sko djklado pri odmeri pokojnin ravno tako vpoštevati kot sta'no plača 4. Vojna leta (0 semestrov) naj se vštejejo pri po-maknitvf v višji plačilni razred, višjo plačilno stopnjo ln v pokorimo. Uslužbencem pa, ki so po službeni pragmatiki že dosegli najvišji plačilni razred, je Izjemoma nakazati prejemke druge plačilne stopnje prihodnjega či-novi ei>a azreda. 5. F It če, pokojnine in oskrbnine vseh državnih uslužbencev je urediti taka kakor zahtevajo sedanje il*.li«,nske razmere. & Državni uslužbenci naj se razdolže. 7. Vse državne uslužbence in njih družine je obvozno zavm ovati proti boleznim in nezgodam. Jv Dijcte, plačila za nadure in nočne službe je treba primerno zvišati; dovoliti je odškodnino za prekurne službene pesle v vseh resortih. 9. Pretiredba službene pragmatike je v prilog vsem državnim tulužbencem nujno potrebna. 10. Pri vsakokratni oddaji službenih mest je pritegniti k rameščanju po dva zaupnika dotične stroke, ki majo rc svetovalno iti glasovalno pravica Zaupnike imenuje skupna uradniška organizacija. 11. Referate posameznih strok je oddajati lo takim uslužbencem, ki so bili v dotični stroki dalje časa prak-tiino vaposlcni ter so v stroki temeljito Izvežbani. Tudi akadt miki smejo rererirati le v onih primerih, -ako so v reform obsegajoči službeni stroki vsled dalje časa tra JaJeč< zaposlenosti svoji nalogi popolnoma kos. !2. Mos.-ta državnih ushižbencev je na novo sistemizirati v razmerju dejanske potrebe in obsežnosti prometa. 13. Vsa izpraznjena oziroma na novo sistemizirana službena mesta se imajo oddajati z razpisom. 14. Osnuje naj se zbornica vseh državnih uslužbencev. 15. Proti nameri, da te ylada v posameznih slučajih pripravljena, one nemške uslužbence, ki jih je v smislu naredbe odpustila, ali jih še bo, zopet nastaviti, zavze: majo slovenski državni uslužbenci načeloma odklonilno »tališče. 16. Disciplinarne preiskave, vsled katerih so bili med vojno prikrajšani v gmotnem oziru posamezni dr-žavnj uslužbenci, ali pripadniki njih rodbin, naj se nemudoma revidirajo.oziroma izstopanje obnovi. 17. Vsakomur, ki je bii pred završetitoiti polne službene dobe vpokojen in med vojno re aktiviran, je naknadno vračuniti v pokojnino celo med vojno odsluženo dobo z vojnimi leti.________________________ Župan dr. Ivan Tavčar. Ljubljanski, župan sp zadnje čase rad razburja. Razumemo položaj, v katerem se nahaja. Čudno sicer ni, 6e mu je vse preveč., V torek zvečer se Jč mož zopit razhudil, In to . nap »kaprejem«, nad sodrugom Perdanom in — naci mojo osebo. »Slovenski Narod* o tem na doigo poroča. No vem, če je gospod dr. Tavčar tako govoril, kot stoji v »Narodu« —- če je, potem seve bi imel precej povoda Čuditi se nad tonom K. župana. Pa, naj bo že kakorkoli. Človek prenese tiid; marsikaj nelepega od mlajših; kaj bi zato zameril gospod dr. Ivanu Tavčarju. Gospod ljubljanski župan trdi, da so bile komisije, ki so pregledovale skladišča In zaloge »nepostavne«. Oospod župan! Ali je postavno, da imajo posamezniki v zalogi poloOO.kg, ip Še več lepe bele moke,,dočim druži nimajo piti v.enp, dpke mpke —< ali je postavno, da ijna špekulant skrito 20 vreč soli, velika množica pa J6 ne-osoijeno — ali Je postavno, da ima špekulant v zalogi več . vagon«}v masti, ljudstvo pa nima s Čim zabeliti. Ljudje .hofjo raztrgani, v Hudem mrazu, v poletnih lahkih oblekah — špekulant ima velike zaloge sukna! Kaj je »postavno«? Ne vem .postave, ki bi ,to določala! Tudi ni oficielne pojave,Jel bi določala »komisije za pregled skladišč špekulantov«^ To P O S t a v o šl Je ljudstvo samo s svojo suverenostjo napravilo. Svoj čas — saj se ppominjate Še gospod župani — Je šlo ljudstvo po Ljubljani in |e delalo rpj »ti rez postave«... Nedavno se je to zgodilo tudi v Beljaku, Gradcu, Linču, na Kiadnem It.d. ,itd._ Jaz poznam razpoloženje ljudi. Zato šem odredil te komisije prjpolni zavesil, ,da ravnam prav in da bo vsak pošten človek soglašal. Preden sem to odredil, posvetoval sem se temeljito z zastopniki konziimentov, tako z detavci, poduradniki in uradniki... Svoj čas — ni še dolgo tega — sem predlagal v seji Narodne vlade, da se skladišča pregledajo. Ce se n® motim, Je gospod župan Tavčar kot šef policije obljubil, da se bo to zgodilo. Ne vem pa, ali se je zgodilo, vsaj poročalo se ni nikjer o tem. Oospod župan dr. Ivan Tavčar trdi še marsikaj, kar ni res. Tako pravi: »aU bo Kristan priznal, da Je ta sladkor prodal 'trdirii, ko je bil bolan; kupil ga Je pri »Yojni zvezi«, ki je bila založena s sladkorjem,« T.o ni res; jaz nls^m pjkdar Trdini nič prodal,, še manj »Vojna jjveza* — pač pa Je gospod ravnatelj Trdina pred več leti dobil od konzumnega .društva za Ljubljano in okolico nekaj kilogramov cukra. Kako je. prišlo do tega, pe vem več. Da ga je imel doslej shranjenega, Je i>a lepo... ......... Dalje pravi gospod župan: »Anton Kristan trdi v seji, da so .m^d. tem izginilj pisalni stroji«. Ne tako, gospod župani Rekel sem le: komisija Je zapisala, da so bili takrat, ko je zapečatila prostore, pisalni, strdjl vmes., Sedaj jih ni. Mogoče §« je komisija zmotila. Ne vem, kako more gospod župan potem tudi to-le trditi: »PoverJen*Stvo"naj napravi kar hoče, ali da sem ukradel kako pisalne »troje, tega si ne pustim očitati ne od kralja, no od mln*8tra In ne od nobenega«. Sploh: kako pride gospod župan do vsega tega?.Kedaj Je kdo trdil, da Je gospod župan ta/igiran pri — Mestni ubožnici... Se nekaj I Oospod župan se Je tedaj zelo razhudil nad menoj, ki bi rad pomagaj prebivalstvu v tej hudi stiski. Povem odkrito, da sem od njega kaj takega najmanj pričakoval. Poznam njegovo naiboljšo vojjo, da bi pomagal lajšati bedo in gorje. V^ tej. vojni sem ga spoznal tudi od te strani,, da Je mož blagega srca in izredne požrtvovalnosti Kako to, da se je ako razliudi]? Dejal sem že ob početku, da razumem njegov položaj in da ni čudno, če mu Je že vse odveč, ali da mu je bila j moja akcija tako nevšečna, tega si ne morem razlagati. Hudo mi je to — In žal mi ga le.. Oprosti nai — mene ne bo izpreobmil. Anton Kristan. Politični pregied. — Izjave majorju Montegn glede pogajanj za de. irark. črto. Maribor, 12. febr. zvečer. (LJ. k. u.) Ker se pri mariborskih pogajanjih o demarkacijski črti na Šta- jerskem med strankama ni dosegel sporazum, je due 11. februarja navzoči delegat francoske misije, gospod ma-: jor Montegu, strankama podal nastopno izjavo: 1. Pri pogajanjih dne 10. febr. so pokazali zastopniki jugoslovanske vlade najboljšo voljo in odkritosrčno željo, da se doseže sporazum. Tudi so biii voljm, da se kolikor mogoče zbližajo; njih ne zadeva nobena krivda, ako se žc dne 10. t. m. ni dosegel popoln in povoljen sporazum. 2. Zahteva generala Maistra glede demarkacijske črte na koroški meji je vsled agresivnega vedenja tamošnjega prebivalstva uprav,čena. Jaz sam soglašam z mnenje« gospoda generala in potrjujem tudi njegova končna izvajanja. 3. V službenih poslih se moram peljati v Zagreb. Na željo pa se rad vrnem v Maribor, da se zaključi in podpiše pogodba, ako se — kakor upam — doseže še danes sporazum. »=• Nemci in premirje. Ljublj. dop. urad poroča z dne 12. februarja zvečer: Dne 11. februarja ob 8. uri 30 min. zvečer so kršili Nemci prem.rje s tem, da so napadli našo stražo pri treh hišah zapadno od Mohenreina s pa-trolo, obstoječo iz približno 25 mož. Istega dne popoldne so Nemci streljali pri Lipici (L.ppltzbach) na Koroškem ob Dravi vzhodno od Velikovca. Zaradi kršenja je do-tični nemški poveljnik prosil oproščenja pri našem po-veljn.ku. Deželni vojaški poveljnik za Koroško v Celovcu je o tej zadevi poslal nastopno brzojavko: Po nesrečnem naključju so žalibog pri Lipici (L.ppitzbach-brticke) streljali nemško-avstr.jski vojaki. O tej zadevi sc bo uvedla sodna preiskava in bodo krivci pozvani prod sod.šče. — Ita.ijanska nadvlada v Adrljl? Kaj bo z Reko? Pariz, 13. febr. (Lj. k. u.) Cehoslov. kor. urad poroča: Uredba adrijanskega vprašanja se je v toliko pospešila, ker. se strinjajo nazori v pogledu, da Italija pač dobi mornarsko nadvlado nad Adrijo, nikakor pa ne Reko in tudi ne dalmatinske obalL Nasprotno pa si Jugoslovani ne smejo nabaviti mornarico. Na ta način se upa zjed-načiti nasprotstva v nazor .h. Vprašanje Je pa še, kaj se bo zgodilo z Reko. Najbrže bo luka postala mednarodna in sicer v uporabo vseh dežel bivše monarh.Je. Italijani se bodo branili tudi s silo? Berlin, 12. febr. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada javlja »Achtuhr-abendblatt« iz Bazla: »Ziircher Morgenzeitung« dozna-va iz M.lana: Italijanski general italijanskega stžna Badoglio je sporočil zastopniku lista »Messaggero«, da hoče Italija izvesti svoje zahteve v Jugoslaviji z vojaško silo, ako bo treba, in da ne bo več demobilizirala, da bo vsekakor pripravljena. Do sedaj je Italija demobilizirala 900.000 mož. Več kot en milijon Je še pod orožjem. Goljufije pri llkvidajočem vojnem ministrstvu na Dunaju. Dunaj, 13. febr. (Lj. k. u.) Glasom čehoslov. kor. urada piše »Deutsch&sterreichische Staatskorrespon-denz«. V zadnjem času je nastalo sumničenje, da Je 11-kvidajoče vojno ministrstvo izplačalo vojnim dobiva-teljem večje zneske, l:akor Je b.lo v rodu. Tukajšnje poizvedbe so dognale istinitošt tega sumničenja. Ugotovilo se je, da sta podkupljen višji oficijal v rezervi in neki vojaški oficijal tvrdkam izplačevala povsem večje svote, kakor so bile l.kvidirane. Zato sta imenovana dobivala provizijo. Pri hišni preiskavi na stanovanju vojaškega ofic.jala so našli večje svote denarja. Oba so nato zaprli. Poizvedovanja se nadaljujejo ter bo najbrže vsa zadeva kmalu pojasnjena. —■ NasUstva bivšega nadvojvode Friderika. Praga, 12. febr. (LJ. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: »Narodni listy« Javljajo: Novinarski oddelek riemškoavstrij-skega državnega urada za vojaštvo bo izdal brošuro s tajnimi poročili, ki jih Je svojčas nadvojvoda Friderik predložil kot armadni vrhovni poveljnik cesarju Francu Josipu. Ta poročila • vsebujejo zlasti prisilne odredbe proti Cehom. List ob tej pr.liki ostro napada nadvojvodo Friderika. — Meja med Ogrsko in Nemško Avstrijo. Ženeva, 13. febr. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Mirovna konferenca bo odposlala na zapadno Ogrsko komisijo, ki bo ugotovila etnografske razmere. Amerikanski in francoski delegati so se izjavili za takojšnjo praklop.tev nemške zapadne Ogrske k Nemški Avstr ji. ... Prepiri za ozemlje na Ogrskem. Budimpešta, 12. febr. (LJ. k. u. — Brezžično.) Rumunski vladni svet v Sibinju je bil razpuščen. Rumunl nadaljujejo pris Ine vojaške nabore. Postavili so na Sedmograškem osem pešpolkov in eden artiljerijski polk. Munic jsko skladišče v Nagybanyi Je zletelo v zrak. Iz Vel ke Kaniže se javlja, da nameravajo Hrvati v kratkem prekiniti železniško zvezo z Ogrsko. V Čakovcu se Jo preteklo noč zvršil močan spopad med oboroženimi Ogri in Hrvati. — Samoumor grofa Karolyja? Bruck, 13. febr. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Potniki iz Budimpešte pripovedujejo o samoumoru grofa KarolyJa. Ako tudi se ne more dobiti potrdilo, se je vendar ugotovilo, da Je grof Karolyi poslednje dni zapustil svojo sobo zelo redko, in sicer le s stražo. Muči ga baje domišljija da ga preganjajo. Celo reprezentacijske dolžnosti prepušča svoji soprogi. Vlade nima več v rokah. Poljaki In Clemenceau. Pariz, 12. febr. (LJ. k. u. — Brezžično.) Clemenceau Je sprejel poljsko delegacijo, ki mu je izročila diplomo doktorja honoris causa krakovskega vseučilišča. Clemenceau se je globoko ginjen zahvalil in rekbl, da je Poljska ena tistih dežel, ki so največ trpele v vojnii Vsi aliiranci so soglasnega mne- nja, da so mora Poljski škodo povrniti, tako da postai svobodna in močna. ” Kronska vrednost nežigosanega denarja pada. Lugano, 12. febr. (LJ. k. u.) Cchoslovaški tisk. urad poroča: V Curihu in v Amsterdamu so se že. 10. t. m. pokazale posledice nameravanega žigosanja bankovcev na čehoslovaškem ozemlju. V Curiliu je kurs krone padel od 28 na 27.60 in danes celo na 26.80, v Amsterdamu pa od 14.25 na i3.65. Belgijske zahteve na mirovni konferenci. Pariz, 12. fobr. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Komite k011' ference je včeraj popoldne vzol na znanje ekspozfi 0 belgijskih zahtevah. Belgijski minister za zunanjo stvari Hymans -je obrazložil belgijski program. Ta program zahteva razveljavo pogodbe z 1. 1889., ki določa pol., gospodarske in teritorijalne temeljne zakone, v katerih se je priznala deželi trajna in po tej pogodbi zajamčena nevtraliteta. V teritorijalnem oziru zahteva Hymans na podlagi naroduostnega načela popravo belgijsko-holand- . sne meje, jamstvo za svobodno plovbo na Meni od I Maastrichta do Roormonda. Nadalje zahteva Belgija vr- ■ nitev nizozemske enklavo Limburg .ter vrnitev Montjo-leja v Renski provinci ter Dalmedyja, koj|h prebivalstvo je izključno valonsko in ki sta do leta 1815. bila belgijsko ozemlje. Hymans priporoča zvezo mod Luksemburško in Francijo ali Belg.jo, in sicer po carinski In vojaški zvezi ali po personalni un.ji. O tem naj v prvi vrsti odločijo Luksemburžani sami. V seji so zaslišali samo Hymansa, ki pa ni obrazložil vprašanje belgijskega Konga. Debate ni bilo. Preikone bodo imenovali posebno komis Jo za proučevanjo belgijskih zahtev, kakor se Je to zgodilo za proučevanje drugih teritorialnih vprašanj. = Butgarski komltašl proti Grkom. B el' grad, 12 .februarja. (I-jublj. kor. urad.) Jugoslovanski dopisni urad poroča:'Uradne vesti javljajo, da so skušali bolgarski vstaši, upasti na grško ozemlje, a so bili odbiti. Pri nekem ujetem komitašu so našli tiskovino v turškem jeziku bolgarskega revolucionarnega odbora, v katerih se poziva na> vstajo v grških, srbskih in turških ozemljih. Razen tega je bila, kakor poročajo, odkrita v Solunu bolgarska propaganda, o kateri imajo brezdvomne dokaze. Oblasti so izdale odlok, da se morajo izgnati iz grškega ozemlja vsi bolgarski častniki in jirebivalci, ki so bolgarski podaniki. Grške oblasti so aretovale več sumljivih oseb. — Stavka v Londonu končana. London, 11. februarja. (Ljub. korespondenčni urad.) Reuterjev urad poroča: Skupni odsek stavkujočih na Clydu je danes priporočil, naj se Jutri (v sredo) zopet prične delo. Dnevne vesti. — Ustanovltov meščanskih Sol v Ljubljani. V seji , občinskega sveta V Ljubljani z dne U. t, m. se Je razpravljalo o ustanovitvi meščanskih šol za mesto Ljubljano. O zadevi Je obširno poročal g. Jakob Dimnik. Vprašanje ustanovitve meščanskih šol za Ljubljano Je že nad dvajset let staro. Izprožil je to misel kot prvi tedanji mestni, pozneje deželni, šolski nadzorn k Fr. L®" vec. Občinski svet je v soglasju z mestnim, šolskim svetom tako leta 1905. kakor tudi -leta 19.10, predložil deželnem zboru tozadevne zahteve po ustanovitvi me-ščansk h šol, ali obakrat je deželni zbor vse take sklepe občinskega sveta odklonil, dasi Je bila deželnega zbora dolžnost, da poskrbi za" duševen in kulturen napredek slovenskega ljudstva. Zadnji čas Je povzdignilo svoj glas tudi org. slov. učiteljstvo s spomenico z dne 2. nov. 1918. Nar. vladi SHS, da se preosnujejo sedanje deške in dekliške osemrazredn ce v petrazredne ljudske šote in trirazredne meščanske šole, ker to zahtevajo krajevni potrebe. Oziri na naše obrtne šole, na učiteljišča in prenapolnjene srednje šole in splošen napredek, to zahtevajo. Povsod smo v tem pogledu zaostaliI Na Kranjskem pride na enega učitelja meščanske šole 45.000 prebivalcev, ker so samo 2 taki šoli. Meščanske šole so Življenjsko praktične važnosti za učence. Kdor hoče nadaljevati šole po končani meščanski šoli, na) mu bo možno iz 3. razr. vstopiti v 4. razred realke, ozir. iz 4. raz. mešč. šole v 5. razred realke, v učiteli Sče, trgovske šole, v različne strokovne, navtične šole itd.! Absol-ventje lahko postanejo uradniki in poduradniki. Z ustanovitvijo meščanskih šol se razbretnene srednje šole. Koliko d Jakov zgreši svoje cilje, ki na srednji šoli ne napredujejo in zato izstopajo potem pa tudi no dosežejo željenega praktičnega stanu. Samo en primer: L^.ta 1889. je vstopilo v ljublj. višjo gimnazijo v 1. razred 221 učencev, v osmi razred Jih Je od teh prišlo samo 18! — O nujnosti ustanovitve meščanskih šol je dovolj dokazov. Šolski odsek predlaga 'torej sledeče: 1. Vse ljubljanske ljudske šole se preosnujejo tako, da. imamo poslej le 5 razredne deške, oziroma 5 razredne dekliške ljudske šole. 2. Namesto dosedaj obstoječih šestih, sedmih in osmih razredov se ustanove: a) v mestu ena deška- štf' rirazredna meščanska šola; b) v mestu ena dekl ška šti-rirazredna meščanska šola; c) v Sp. Šiški ena deška štl' rirazredna meščanska šola; d) v Sp. S iki ena dekliški* štirirazredna meščanska šola. 3. Ljudske šole so po“ , svojim vodstvom, meščanske šole pa pod ravnatelj' 1 stvom. 4. Mestnemu šolskemu svetu se naroča, da sklič® , nemu(iom»^.konforeaco strokovnjakov - za sestavo ueaik «f>črtov za imenovane štiri meščanske šole* 5. Vsestransko proučene učne načrte je predložiti občinskemu svetu *n višjemu šolskemu svetu v odobrenjc. 6. Poverjeništvo za. nauk in bogočastje se naproša, naj takoj siste-mizuje učna mesta in službe razpiše. 7. Mestnemu magistratu sp naroča, da nemudoma začne s pripravami za otvoritev meščanskih šol s prihodnjim šolskim letom. Predlog jo seveda bil, kot smo že poročali soglasno sprejet. — V vseh civilnih iu kazenskih zadevah, v katerih so razpravljali po 3. prosincu 1919. nemški odvetniki v 'ariboru kot zastopniki, so je od njih zahteval izkaz vpisa v odvetniško zbornico v Ljubljani in so so o vpisu v ljubljansko odvetniško zbornico izkazali vsi nemški odvetniki. — Strojepisni In tesnoplsnl tečaj za Invalide se prične v pondeljek, dne 17. t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih Slovenske trgovske šole. Sprejemni izpiti se bodo vršili v soboto, dne 15. t. m. ob 2. uri popoldne. Vs^ pri-glašeuci naj se vsled tega zglase v soboto ob dveh popoldne v ravnateljski pisarni, kjer bodo dobili nadaljna navodila. — Zopet roparski umor. V sredo zvečer 12. t. m. se jo izvršil v obiižju »Zelene Jame« zločin. 281etnega Toma Marušo je tja izvab.l neki vojak, baje s pretvezo, da ima nekaj za prodati. Ko prideta do samote, potegne vojak bodalo in zabode Marušo v srce. Na njegov krik so takoj pr.hiteli ljudje na pomoč, zločinec-vojak je pa zbežal. Marušo je med potjo v bolnico umrl, nakar so ga prepeljali v mrtvašnico. Nesrečna Žrtev je imela pri sebi 1024 K in dva listka električne železnice. Marušo ie menda doma na Hrvaškem. — Tedenski Izkaz o prenosnih boleznih na ozemlju deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani od 26. prosinca do 1. svečana 1919. — D-fterija; Krški okraj: občina St. Rupert (3 osebe obolele 3 umrle), Ljubljana: mesto (1 oseba obolela, 1 umrla), Radovljiški okraj: občina Gorje (1 oseba obolela). — Koze: Ptujski okraj: občina Pervencl (1 oseba umrla), Mojškanjnci (1 oseba umrla), Sardinje (1 oseba obolela, 1 umrla), Bukovci (1 oseba umrla). — Malarija: Ljubljana: mesto (7 oseb obolelo). — Tifus abnominatis; Radovljiški okraj: občina Kamna-gorica (4 osebe obolele, 1 oseba umrla). — Tiius ®xanth: Maribor: rpesto (1 oseba obolela) (samo sumljivo), Za teden od 19. do 25. prosinca je b.l naknadno naznai,jen še sledeči slučaj: Tiius abnominatis: Mar.bor: mesto (i oseba obolela). v — Višji šolski svet v Ljubljani je odstavil od službe nadučitelja Mihaela Mogeja in učitelja Jožefa Schatza, oba na petrazrtednici v St. Lovrencu nad Mariborom, in Gabriela Jauniga, nadučitelja pri Zg. Sv. Kungoti. — Seja »Narodne galerije« se vrši v soboto, dne 15 .t. m. ob 6. uri zvečer v običajnih prostorih. — Poziv zemljemercem. Interministrijelna komisija za.agrarno reformo v Beogradu bo že v bl.žnji bodočnosti rabila več izvežbanih in praktičn.h zemljemercev, imajo lastne instrumente. Podpisano poverjeništvo 1® dobilo od predsednika zgoraj imenovane komisije, g. •huiistra Vitomira Korača, nalog, da mu predloži nemudoma seznam zemljemercev, ki bi hoteli bodisi pri nas bodisi na Hrvatskem ali v Banatu odnosno v Srbiji sodelovati pri nameravani izvedbi delitve veleposestev. Om, ki se za stvar zanimajo, naj vlože svoje ponudbe z označbo mesečne plače in dnevnih dijet, ki jih zahtevajo, na podpisano poverjeništvo. — Društvo železu šidh uslužbencev za vzajemno Podpiranje ob Smrti v Ljubljani, ima svoj redni občni zb°f v nedeljo, dne 16. svečana ob pol 9. uri dopoldne v računski pisarni v skladišču glavnega kolodvora v Ljub- ani' ^ obilni udeležbi vabi Odbor. t~ Izredni občni zbor priredi obrtno društvo v raHu dne 16. svečana t. 1. ob 9. dopoldne v prostor h *°SP. Lovro Rebolj. Koliko je avstro-ogrskih bankovcev? Domneva Se- da je v posameznih državah v prometu to-le šte-V,l° bankovcev: v Jugoslaviji za pet iniijard, v Ceho-s Ovu&ki republiki za dvanajst iniijard, na Ogrskem za osem miljard, na Erdeljskem za eno miljardo, na Poljskem in v Galiciji za eno miljardo, v Nemčiji za eno Miljardo, v Švici in na izozemskem za eno miljardo iti v Nemški Avstriji za osem miljard kron. Vestnik „Svobodett. . ^ nedeljo, dne 16. t. m. se vrši predavanje »Mla- ^6 organizacije« ob 2. uri popoldne v društvenih rostor.h Šeleburgova ulica 6. II. nadstropje. Vabi se 1 starejše sodruge, ker bo predavanje zanimivo, ho F^ruinlca »Svobode« v Trbovljah priredi v nede-tjj’ ^lle I®- februarja ob 3. uri popoldne prvo drama-v 1,0 Predstavo, in sicer R. Kristana »Zvestoba«, drama 7, r°h dejanjih, združeno z veselico. Sodeluje pevski godba na lok. K obilni udeležbi vabi odbor. Shodi. to- - Zelena Jama. V soboto, dne 15. februarja breri° °k ^ uri zveCer v gostilni Sušnik v Zeleni jami »vanje: »Početek in razvoj socialne demokracije«. °dboMtri’ za obilno udeležbol — Po predavanju r,>va- seja podružnice -kraj.-pol. organizacije. Trbovlje. V..soboto, dne 15. t. m. ob 5. popoldne se otvori v Delavskem domu politična šola. Udeležniki te šole naj se tečaja udeležujejo točno! Hrastnik. V soboto, dne 15. t. m. priredi podružnica slovenskih rudarjev plesni venček v dvorani konsum-nega društva rudarjev. Spored: petje, šaljiva pošta itd. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 2 krone, za obitelj 3 krone. Ker je čisti dobiček namenjen skladu za predavanje, se prijatelji izobrazbe uljudno vabijo. Odbor. Trbovlje. Krajevna organizacija priredi v nedeljo, dne 16. t. m. ob 4. popoldne konferenco v. »Delavskem domu«. Sodrugi, ki še nimajo izkaznic, naj sc zglase ob uradnih urah pri blagajniku. Vstop' na konferenco je dovoljen samo z izkaznico. Nadzorstveni odbor podružnice društva lesnih delavcev v Ljubljani ima v nedeljo, dne 16. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne sejo v društvenih prostorih. Skoija Loka. V nedeljo, dne 16. t. m. ob 9. dopoldne ste vabljeni vsi člani soc. dem. stranke na sestanek. Nihče naj ne zamudi sestanka, tudi organizirano žen-stvo naj pride na sestanek. —- Odbor. Shod nadizprevodnikov in izprevodnikov južne železna:« se vrši 'v ponedeljek, dne 17. t. m. ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih Cesarja Josipa trg št 2 (Mahrova hiša)! Dnevni red: Naše razmere na hrvaški progi. Shod je važen, pridite vsil Umetnost in književnost. Iz gledališko pisarn«. V petek, dne 14. t. m. zvečer ob 7. v dramskem gledališču »Tugomer« za »B« abone-ment. —■ Operno gledališče ostane ta dan zaprto. — V soboto ,dne 15. t. m. v dramskem gledališču zvečer ob pol 8. prvič v sezoni znanega češkega pisatelja Šam-berka burka ».... ulica štev. 15« izven abonementa. — la večer debutira gdč. Mira Bergantova. Režijo vodi Josip Povhe. — V opernem gledališču ob pol 8. zvečer prvič v letošnji sezoni Massenetova opera »Manon« izven abonementa. Naslovno vlogo poje Rezika Thalerjeva. Režijo vodi šefrežiser VI. Marek. —• Za nedeljo, dne 16. t. m. se izprerneni že objavljeni program sledeče: V dramskem gledališču ob pol 3. popoldne »Char-leyeva teta« izven abonementa. — V opernem gledališču ob pol 8. zvečer »Manon« za abonement »B«. Zadnje vesti. Demarkacijska črta na Štajerskem določena. Maribor, 13. februarja. (Lj. k. u.) Pogajanja rned zastopniki Jugoslavije in nemško štajersko vlado radi določitve demarkacijske črte so se danes zvečer končala. Dosegel se je popoln sporazum in pogodba se je podpisala. K temu poročilu je Ljubljanski dopisni urad prejel nastopni službeni komentar: Danes zvečer so se končala pogajanja za premirje, ki so se vršila med poveljništvom kraljeve jugoslovanske vojske v Mariboru z ene in zastopniki graške deželne vlade imenom nemško-avstrij-ske vlade z druge strani. Ta pogajanja so se začela po intervenciji francoske komndanta Manteguja, katerega so bili Nemci naprosili, naj posreduje, da preneha (po njih uprizorjena) borba za Radgono. Jugoslovani so se prišli pogajat, da pokažejo spravljivost in preprečijo na daljnje krvoprelitje. Pogajanja so bila jako težavna, ker so Nemci venomer stavili nove zahteve. Da narodu prihranijo žrtve in ugode želji Francozov, so bili Jugoslovani popustljivi do skrajnih mej in so zahtevali tako demarkacijsko črto, ki bi jih varovala vpadov iz Mad-jarske ter jim zagotovila sklenjeno ozemlje do Mure (Špilja), na zapadu pa varnost dravske doline. Ce se ves nevtralni pas nahaja na nemškem ozemlju, ni to noben neuspeh Nemcev, marveč je le posledica dejstva, da so oni 4. februarja nastopili kot franktirerski napadalci. Dočim so bili Jugoslovani neomajni glede vojaške črte in glede varnosti železnice Špilje-Radgona, so bili tem popustljivejši v onih stvareh, kjer je šlo za to, da se bednemu obmejnemu prebivalstvu olajša težavno življenje. Nudili so olajšave glede začasnih upravnih organov. Volitev v nemško-avstrijsko narodno skupščino na ozemlju južno od Mure in v Radgoni seveda niso mogli dopustiti. S pogodbo sklenjeno z nemško-štajersko (oziroma nemško-av-strijsko) vlado so Jugoslovani pokazali, da ne žele borbe, ampak pametno poravnavo. Ta poravnava je dosežena in zdaj je dolžnost obeh strank, da jo vestno izpolnjujeta. — Besedilo podpisane pogodbe se bo priobčilo. Pritožbe Dalmatincev proti Italijanom. Split, 13. februarja. (Lj. k. u.) Dalmatinski dopisni urad poroča: V Prgometu so Italijani namestili 4 težke topove. Kmetje iz Suhega dolca in drugih vasi tožijo, da so Italijani uničili vse šume. V Prapatnici so porušili zf-dove in grbe na pokopališču, posekali vsa debla ter privezali konje na pokopališču. Split, 13. februarja. (Lj. k. u.) Dalmatinski dopisni urad poroča: V Zadru je italijanska okupacijska oblast na zapadni obali mesta po-stvila veliko radlotelegrafično postajo v voja- * ške namene. Črna gora protestira proti Italijanom. Podgorica, 12. februarja. (Lj. k. u.) Črnogorski dop. urad poroča: Velika narodna skupščina v Črni gori je v svoji seji dne 9. februarja 1919 sprejela nastopno resolucijo: Velika narodna skupščina globoko obžaluje, ker nasprotuje politiki uradne Italije skupni politiki zaveznikov in splošnim principom kulturnih narodov. Od početka vojne deluje na to, da za vsako ceno škoduje ujedinjenju našega naroda. S pozivom na italijansko demokracijo in na široke množice naroda protestira skup-, ščina najenergiČnejŠe proti nelojalnemu in ne-prijateljskemu postopanju italijanskih političnih in vojaških krogov napram novemu režimu naroda v Črni gori od proglasa ujedinjenja s Srbijo pa do danes. Kurs naše krone pada. B e 1 g r a d, 13. (Lj. k. u.) Jugosl. dopisni urad poroča: Kurs krone pada. Danes plačajo za 100 dinarjev 290 kron. V finančnih krogih se govori, da bo v najbližjih dneh krona padla tako, da bodo zahtevali za 100 dinarjev 300 kron. Uradni kurs je 250. Padanje kursa so povzročile špekulacije madžarskih bančnih krogov. Računati je, da se bo v kratkem kurs krone zopet izboljšal, toda šele v enem mesecu. Sestava in sklicanje državnega vječa v Belgrad. B e 1 g r a d, 13. februarja. (Lj. k. u.) Jugo-slov. dopisni urad v Belgradu je izvedel od avtoritativne strani, da bo državni zbor kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev na dan 1. marca sklican v Belgrad. — Jugosl. dopisni urad javlja, da bo državni zbor kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev sestavljen takole: Srbija odpošlje 84 članov, Macedonija 24, Hr-vatska in Slavonija 62, Slovenija 32, Istra 4, Dalmacija 12, Črna gora 12, Vojvodina 24, Bosna in Hercegovina 42, Nekatere pokrajine hočejo biti zastopane številnejše. Definitivno bo to vprašanje rešeno v eni prvih sej državnega zbora. Najbrže se državni zbor otvori s svečano službo božjo. Razpravne seje se bodo začele šele 3. ali pa 4. marca. Predsedoval bo najstarejši član. Kot poslovnik so sprejeli poslovnik srbske narodne skupščine, dokler ne bo narodno predstavništvo (državni zbor) določilo drugega. Med prvimi predlogami se nahaja predloga o začasni ustavi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in načrt o agrarni reformi. Odlok ministra za obrt in trgovino. Belgrad, 13. februarja. (Lj. k. u.) Jugoslovanski dopisni urad poroča: Minister za trgovino in obrt je izdal nastopni odlok: Pri prehodu v inozemstvo z ozemlja našega kraljestva je dovoljeno, vzeti s seboj najpotrebnejšo ročno prtljago za izključno potrebo, a živil največ za tri dni. To velja tudi v slučaju selitve v inozemstvo. Prlbičevič In dr. Kramer v Sarajevu. Belgrad, 13. februarja. (Lj. k. u.) Jugoslovanski dop. urad poroča: Jutri zjutraj odpotujeta v Sarajevo ministra Pribičevič in dr. Kramer, da prisostvujeta zborovanju »Jugoslovanske demokratske stranke« v Sarajevu. Konferenca za premirje z Nemčijo v Trierju. Berlin, 13. februarja. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada poroča »B. Z. am Mittag«: Kakor se je davi sporočilo posredovalcem za premirje, bo konferenca o podaljšanju premirja dne 14. t. m. v Trierju. Nemški delegati so odpotovali danes opoldne v Trier. Nemško ministrstvo. W e i m a r, 13. februarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Končnoveljavna listina ministrstva je nastopna: Predsedništvo državnega ministrstva Scheidemann, zastopnik v pred-sedništvu državnega ministrstva in državni minister za zunanje stvari von Brockdorff-Rantzau, državni minister za notranje stvari Preuss, državni minister za javna dela Bauer, državni gospodarski minister Wissel, državni minister za prehrano'Schmidt, državni justičnl minister Landsberg, državni minister za obrano Noske, državni minister za kolonije dr. Bell, državni minister za demobilizacijo dr. Kotli, državni minister za pošto Giesberth. Nadalje so imenovali tri ministre berz portfelja in sicer dr. Davida, Erzbergerja in Gottheina. Vojne med Poljsko In sovjetsko Rusijo ne bo, Berlin, 13. ebruarja. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada javlja »VVolffov urad«: Poljski zunanji minister Paderewski je 7. t. m. brezžično brzojavil sovjetski vladi v Moskvo: Minister zunanjih zadev smatra potrebno, da se pri sovjetski vladi imenuje poseben delegat, ki bi imel nalogo posredovanja pogajanj. On bo imel posredovati med obema državama radi medsebojnega sporazumljenja. Ta brzojavka dokazuje, da poljska vlada nikakor ne namerava tako hitro napovedati vojno boljševizmu. Načrt zveze narodov. B e rn, 12. februarja (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Švicarski zvezni svet je predložil včeraj zvezni skupščini načrt zveze narodov, ki ga je izdelala švicarska komisija izvedencev. Načrt ima 65 členov. Socialistični voditelji zav. držav odidejo v Pariz. Bern, 13. februarja (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Socialistični voditelji zavezniških držav Henderson, Macdonald, Longuet in Renaudel ter Šved Branting odidejo v Pariz, da pridobe vpliv na mednarodno konferenco. Tudi belgijski socialist Huysmans odide prihodnje dni v Pariz. Francoske čete se vračajo iz Italije. Pariz, 13. februarja. (Lj. k. u. Brezžično.) V sredo se začno vračati francoske čete, ki so bile v Italiji, v domovino. Vsak dan bodo vozili trije vlaki. Italijanske v Franciji se nahajajoče čete bodo zapustile Francijo šele prihodnji teden. Avstrijske in turške banke v Carigradu zaprte. Pariz, 13. februarja. (Lj. k. u.) Brezžično.) Ententa je v Carigradu zaprla vse turške, avstrijske in nemške banke, ker so te baje pre-več spletkarile proti zaveznikom.________________ Stavka železničarjev v Trstu. Trst, 5. febr. (Lj. k. u. — Zakasnelo.) Stavka železničarjev se nadaljuje. V zadnjih dneh je bilo zopet aretiranih več stavkajočih. Včeraj se je vršila v Delavskem domu seja zaupnikov strokovnih organizacij, ki se je bavila s položajem, nastalim vsled železničarske stavke. Zaupniki železničarjev so obširno pojasnili vzroke gibanja in svoje zahteve. Vsi so trdno poudarjali, da ima stavka vzrok izključno le v vprašanjih gospodarskega značaja. Sprejela se je z vsemi proti trem glasovom sledeča resolucija: »Zaupniki strokovnih organizacij, vzevši na znanje poročilo o železničarski stavki, protestirajo proti podtikanjem, ki bi hotelo vtisniti gibanju polltično-narodnostni značaj, iti proti mnogoštevilnim aretacijam stavkujočih železničarjev, ker poznajo železničarje kot zavedne in zveste boritelje organiziranega proletarijata ter, zagotavljajoč jim svojo vzajemnost, imenujejo šest svojih zaupnikov z nalogom, da se priključijo stavkarskemu odboru v svrho, da uvedejo pogajanja z ravnateljstvom državnih železnic in pričakujoč poročila o izzidu teh pogajanj, odgode vsak nadaljnji sklep do druge plenarne seje«. Trst, 6. febr. (Lj. k. u. — Zakasnelo.) Na včerajšnjem železničarskem zborovanju se je z ozirom na to, da ni bilo v položaju dotlej nikakršne izpremembe, sklenilo nadaljevati stavko. Oblasti nadaljujejo aretacije železničarjev. Nekateri tukajšnji listi poročajo, da je bil aretiran železničar, ki da jc »tihotapil čez demarkacijsko črto večji znesek denarja, pišejo o 20.000 kronah, da bi s tem podpira! stavkujoče. Ti listi namigujejo na aretiranega revidenta državne železnice Obada, kateremu so po aretaciji zaplenili denar, ki ga je pa on imel za izplačevanje odpuščenih tukajšnjih slovenskih železničarjev, ki so se stavili JugoslaviJi na razpolaganje in ki čakajo na preselitev v Ljubljano. Revidenta Obada imajo še vedno zapi tega v preiskovalnem zaporu v ulici Tigor. On in njegova soproga sta bila že parkrat podvržena daljšemu izpraševanju prod vojaškim sodiščem. Trst, 6. febr. (Lj. k. u. — Zakasnelo.) Ravnateljstvo italijanskih državnih železnic je izdalo včeraj naslednji razglas: »Sporazumno s kr. gubernijsko oblastjo se opozarja železniško osobje v Julijski-Benečiji, ki je zapustilo službo, da se oiji, ki sc do jutri, 6. t. m. ponoči, ne povrnejo na delo, takoj končnoveijavno odpuste iz službe«. Nocoj so zopet sklicali zaupnike strokovnih organizacij na sestanek v »Delavskem domu*, da zavzamejo stališče nasproti železničarski stavki. Trst, 6. febr. (Lj. k. u. — Zakasnelo.) Popoldne je bi! shod stavkujočega železničarstva, na katerem se je razsežno razpravljalo o položaju, nastalem po razglasu ravnateljstva državnih železnic, in se jo konečno sprejela nastopna resolucija: »Železničarji, zbrani danes na shodu v »Delavskem domu«, izjavljajo, da ne jemljejo na znanje poziva železniškega ravnateljstva, ki določa njihovo odpustitev z dela, ako se cn predstavijo danes, 6. t. m., do polnoči v službo, in sklenejo vztralati dalje v stavki, dokler se ne ugodi' njihovim zahtevam in se na izpuste Iz zapora zarodi stavke aretirani žclezni- Carji, ter protestirajo proti osebnim vestenv^iki pravijo, da so bili železničarji zaprti radi tatvine«. Trst, 7. febr. (Lj. k. u.) Snoči pozno zvečer so imeli zaupniki strokovnih organizacij sejo, na kateri so železničarji poročali o svojih popoldanskih sklepih. Po dolgi razpravi so skleni nastopno resolucijo: »Zaupniki strokovnih organizacij jemljejo na znanje resolucijo železničarjev ter ponovno protestirajo proti aretacijam in preganjanjem železničarjev, kakor tudi proti nesramnim podtikanjem v njihovo škodo, in izjavljajo, pričakujoč razvoja dogodkov, da bo tržaški proletarijat, ako bo treba, stal ob strani železničarjem, da se pribori zmaga skupni stvari...« Tržaška cenzura je v tukajšnjih listih izdatno črtala besedilo sklepov, storjenih na včerajšnjem shodu stavkujočih železničarjev in na sestanku zaupnikov strokovnih organizacij. Posebno je cenzura potlačila besedilo, ki govori o protestu proti aretacijam in preganjanjem železničarjev. Glasom lista »II Lavorato-re« je petdesetorica italijanskih železničarjev, došlih po ukazu iz kraljestva, poslala takoj po prihodu odposlanstvo h stavkujočim, da se pouči o značaju gibanja. Tudi so poslali nekateri železničarji iz kraljestva pismo turinske železničarske organizacije, v kateri prosi njo vodstvo, naj se ji pojasni razloge, ki so dovedli do stavke. Kakor se čuje, se zanimajo tudi milanski železničarji za to stavko. Da povprašujejo železničarji iz kraljestva po značaju te stavke, prihaja od tod, ker so italijanski listi raztrobili, da to gibanje železničarjev v zasedenem ozemlju ne izvira iz ekonomskih razlogov, nego da so to stavko uprizorili slovenski in nemški želez-uičarji iz narodno-političnih razlogov. Na ta način hočejo italijanski listi diskreditl to gibanje in zatreti železničarje neitalijanske narodnosti. Snoči Je dospelo semkaj okoli sto militariziranih železničarjev, pozvanih od tukajšnje oblasti, da nadomestijo stavkujoče. Delni promet vzdržujejo sedaj skoro samo militarizirani železničarji. Trst, 8. febr. (Lj. k. u.) Gubernijska oblast je danes razglasila sledeči odlok: »Z ozirom na poziv železniškemu osobju tukajšnjega ravnateljstva državnih železnic, da naj se vrne na delo ob času, določenem v pozivu, se naznanja, da se oni železniški uradniki, uslužbenci in delavci v Julijski Benečiji, ki se ob določenem času niso povrnili na delo, smatrajo za odpuščene z službe«. Trst, 9. febr. (Lj. k. u.) Včeraj popoldne je odšlo odposlanstvo strokovnih organizacij in delavskih zastopnikov h gubernatorju in mu pojasnilo položaj, ki je nastal vsled odredb, naperjenih proti stavkujočim železničarjem. Poučili so ga o slabem utisu, ki so ga te odredbe napravile na delavstvo. Odposlanstvo se je zavzelo za stavkujoče in odločno zanikalo, da bi bila sfavka političnega značaja, kakor so to raztresli nekateri elementi. Odposlanstvo je tudi posredovalo, da bi železničarsko osobje bilo zopet sprejeto v siužbo, ne da bi proti njeniu postopali disciplinarnim potom. Kasneje so se zaupniki strokovnih organizacij in delavstva zopet sešli na sestanek pri gubernatorju, ki si je pridržal, sporočiti odposlanstvu tekom dneva svoje ukrepe. Kasneje je gubernator sporočil zastopnikom delavstva nastopno: 1. Ker gro za stavko nameščencev javne službe, ni mogoče uporabljati napram stavkovcem iste popustljivosti, ki Je mogoča v stvareh, ki se tičejo svobodne obrti, ne glede na to, da se gibanje vrši v operacijskem ozemlju in v službi, ki je neobhodno potrebna za kr. armado. 2. Ker se je v tem primeru opustilo delo brez vsake predidoče opozoritve in se je tako težko ogrozila varnost železniškega prometa. 3. Ker so se stavkovci mogli pravočasno izogniti posledicam, izvirajočim iz storjenega prestopka, in bi b.li mogli storiti to nekvarno za izid svoj.h gmotnih zahtev: ni mogoče ustaviti kazenskega postopanja proti odgovornim osebam, katero se v ostalem izvrši kar najhitreje, in tudi ne preklicati odpusta stavkovcev, katerim se v ostalem izplačajo odpadajoči prejemki do dneva, do katerega so bili v službi, obenem z izredno doklado, ki Jo Je že dala na razpolago bivša družba južne železnice in čije izplačilo se je zakasnilo zaradi knjigovodskih formalnosti. Po dovršenem tekočem kazenskem postopanju sc bodo blagohotno upoštevale posaniuc prošnje ouih uslužbencev za zopetni -sprejem v službo, ki se izkažejo vredni upoštevanja. Seja zaupnikov strokovnih organizacij jo z ozirom na gubernatorjevo sporočilo sklenila v znamenju vzajemnosti z železničarji štiriindvajseturno splošno stavko, ki se prične danes, v nedeljo, opolnoči in bo trajala do jutri, v pondeljek, opolnoči. Izvzeto je samo osobje v bolnišnicah in vojnih kuhinjah. Vsled sklenjene splošne 24-urne stavke ne izidejo Jutri ne jutranji, ne. večerni listi. Trst, 9. febr. (Lj. k. u. — Zakasnelo.) Gubernijska oblast objavlja nastopno sporočilo: »Ministrstvo za zunanje stvari je dozualo, da so sc in da se še ponarejajo na Dunaju italijanski bankovci in zlasti bankovci po 1000 lir, ki krožijo po mestu in se skušajo vrivati ljudem, ki se vračajo v domovino. V Italijo jih jo prišlo veliko v razni vrednosti in Jih je lahko spoznati. Ministrstvo za notranje stvari je obvestilo prefekta v Vidmu in Dellunu ter obmejno varnostno oblast. Podpisan: General Basoglio.« Trst, 9. febr. (Lj. k. u. — Zakasnelo.) Tukajšnji italijansko-radikalni list »La Nazione«, ki fanatično ščuva proti stavkujočim železničarjem, češ, da so uprizoril1 stavko iz političnih nagibov, sporoča, da jo 4f*ltjšsnsk{; železniško osobje, vseh kategorij, ki so bili odposlani ; sem iz kraljestva, sklenili snoči nastopni dnevni red: i »Italijansko železniško osobje, odposlano iz kraljestva v Julijsko Benečijo, je sklenilo na shodu 8, februarja: !•' i. ozirom na to, da Jc bilo pri železniškem prometu zaposleno večinoma neitalijansko osobje, ki po tradiciji ; in navadi ne more biti nego italofobno m ki torej ni mo-. | glo lojalno sodelovati, kakor je to potrebno v danaŠ- ! njem službenem položaju, 2. z ozirom na to, da proglasitev delne stavke izvira jasno iz tega duševnega raz- i položenja in ni torej opravičena iz gospodarskih razlogov, se opozarja vse osobie lokalnih organizacij na nevarnost, ki bi grozila, ako bi sledilo zahtevi po eventualni solidarnosti v imenu delavske bratsko vzajemnosti in skupnosti interesov z ljudmi, ki slabo skrivajo duh* svoje preteklosti ter se izjavlja pripravljenim za vsako ! žrtev, da zagotovi kolikor mogoče redna železniško' ! službo.« I rst, 10. febr. (Lj. k. u.) — Zakasnelo.) Napovedana 24-urna stavka je danes tukaj splošna. Trgovine so vse zaprte. V delavnicah in ladjedelnicah počiva delo. T raffi-vajski promet je ustavljen. Stavka se vrši v redu in disciplini. I rst, 10. febr. (Lj. k. u. —• Zakasnelo.) Gubernijsk* oblast nadaljuje pregledovanje, . Današnji novi razglas pozivlje vse one, ki so neitalijanske narodnosti in ki sc* se naselili v Trstu ali pa v Julijski Benočiji v letih 1914..-1915. in 1916., da se prijavijo na kvesturi, odnosno na deželi pri civilnih komisarijatih. Kršenje te odredbe bo kaznovano z zaporom in denarnimi globami do 2000 lir- Trst, 10. febr. (Lj. k. u. — Zakasnelo.) Pariški dopisnik italijanskega lista »II Resto del Carlina« iavlja,-da je bil informiran, da oficielno priznanje nove državo SHS zadobiva konkretne oblike. Ameriške Zjedirtiene' državo da bodo priznale novo državo. (Se je med tein j že zgodilol Op. ured.). Potrjuje se, nadaljuje dopisnik.-da je vprašanje razmerja med Italijo in Jugoslavijo od-godeno do povratka NVilsona, Lloyd Georga in Orlanda. To odgodenje da izvira iz dejstva, da se jadransko’ vprašanje ni moglo rešiti po istem sisteinu, kakor se je to zgodilo z drugimi spori. Obsežni in težavni problem' jugoslovanski, da sc ni mogel kar tako zlahka razrešiti-V ameriških krogih da se domneva, da se bodo med teW:< vršili mnogj zaupni pogovori med interesiranfmi elementi in med osebnostmi, ki so poklicane tu posredo- j vanje. Splošno se želi, pravi dopisnik, da bi se o zopet" nem nadaljevanju dela v plenumu konference mogla ofi— ciefho sankcionii ati ugodna rešitev, ki bo med tem dozorela. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Pctejan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. _ Aprovizacija. Stranke, ki dobivajo meso pri Košenini se imajo /glasiti v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti štev. I3r I. nadstropje, kjer dobijo nove izkaznice za meso. Določa se tale red: v soboto, dne 15. t. m. stranke z začetnimi črkami od A do L in v pondeljek, dne 17. t. m-s čskami M do 2. Prinesti je seboj: 1. staro izkaz«*00 I za nese .2 rdečo in zeleno izkaznico za živila, 3. žele//-luCarj, nakupne knjižice in 4. kdor jo ima, izkaznico ( nb< n e akcije. Uradne ure dopoldne od 8. do 12. in po- j poldne od 3. do 5. ure. Stare izkaznice za meso so ne-v. Ijavne, kakor hitro dobe stranko nove izkaznice. Agitiraite za soc. dem. časopisje! Št. 6338/1918. Razpis. Komisija za začasno vodstvo In likvidacijo deželne uprava razpisuje eno izpraznjeno mesto dekliško ustanove Jakoba pL Schelleuburg v letnem znesku 220 K. Po ustanovnem pismu Imajo pravico do to ustanovo' gospodične prejšnjega avstrijskega plemstva Ui 'če takih ni, tudi druga poštena dekleta Iz Kranjske. Prosilka za to ustanovno mesto naj predložo svoje s krstnim in domovinskim Ustom, z nravstvenim spričevalom ter s premoženjskim izkazom opremljene prošnje do 15. pare« 1919 podpisani komisiji v Ljubljeni. Komisija za začasno vodstvo In likvidad|o deželne uprave v Ljubljani, dne 12. tebrngrja 1919._________ j Koni društvo zaliilano in Uiti t sprejme vet ki so zmožni za samostojno vodstvo podružnic-Ponudbe s pogoji vstopa in spričevali dosedanjega službovanja na družtveni postni preda* St. 13 v Ljubljani.