Iz šole za šolo. (Dalje.) Cešnja in jablana. Načrt. Kaj sti češnja in jablana? Kje se nahajate? Primerjava rasti, podobe, luba in vrha. Kdaj katera cvete in kakšno je cvetje. Kakšen je sad. Kaj koristi sad in les. Sestava. Cešnja in jablana sti sadni drevesi. Obedve rastete divje v hosti, ki pa cepljeni in v vrt presajeni rodite okusen sad. Cešnjevo drevo je lepše in višje od jablanovega. Njegovo deblo je ravno in iraa gladek lubad; tudi vrh in veje mu rastejo navpik. Tudi jablana raste mlada lepo vkvišku, a pozneje se ji vrh in veje od teže sadja bolj razkrečijo; lubad pa ima že od mladega bolj ojster. češnja cvete kmalu potem, ko vzpomladi sneg odleze, in nas razveseljuje z obilnim snežnobelim cvetjeni. A jablanovo, pozneje cveteče, belorudeče cvetje, nas razveseljuje s prijetno vonjavo. Zrele češnje so natn prvi vzpomladni sad, katerega vsak rad uživa. Posušene češnje so kuhano hladilno zdravilo. A jabolka so lepši in debelejši sad, in je zaradi tega koristnejši; uživa se tudi surov in kuhan. Cešnja in jablana nam dajeta les za razno hišno orodje; a češnjev les je lepši in trdnejši od jablanovega; iz njega delajo postelnjake, stole, mize in omare. Krava in velblod. Načrt. Pleme. V čem sta si po vnanjem podobna. Razlika nju glave, gobca in parkljev. Nju živež. Obe živali prežvekovalki; različnost želodcev. Kaj koristi krava? Kaj koristi velblod ? Sestava. Naša najkoristnejša domača žival je krava. Njej v koristi zelo podobna žival v vročih deželah pa je velblod. Obe sti z dlako pokriti in imate eopast rep. A krava ima podolgasto čveterovoglato glavo s širokim gobcem in ozkim plošnatim čelom, na katerem ima dva kriva, votla rogova. Velblod pa je veliko višji od krave in ima na dolgem vratu majhino skoraj ovčjo glavo s trobastim gobcem in nima rogov; a na hrbtu ima visoko grbo. Krava itna na vsaki nogi dva rožena parklja, na katera stopa, in odzad dva manjša više pomaknjena. Velblod pa ima visoke noge, in na vsaki dva majhina parkeljca, a ne stopa na nji, ampak na široke in debele, žuljave podplate. Krava in velblod se hranita s travo in zelišči, a velblod je tudi z osatom in trbljadom zadovoljen. Oba sta živali prežvekovalki; a krava ima čveterodelen želodec, velblod pa le tridelnega. Od krave imamo mleko in meso v živež, kožo, dlako, roge in kosti za obrtnijsko rabo. Enako imajo ljudje v gorkih deželah od velbloda mleko, meso in kožo za živež, a vrhu tega jim je velblod najkoristnejša tovorna žival, ki prenaša ljudi in blago po širokih pešeenih puščavah iz enega kraja v druzega. Zajec in jež. Načrt. Pleme. Razlika telesnih delov: glave, nog, odeje, zobovja. S čim se živi zajec in s _im jež? Kaj škoduje zajec? Kaj koristi jež ? Sestava. Zajec in jež sta diyje živali. Zajec ima okroglo glavo, dolgi ušesi in preklano zgornjo ustnico. Jež ima pa v rilec podaljšano glavo in majhni ušesi. Zajec inia zadnji dve nogi veliko daljši od prednjih; jež ima vse štiri noge enako dolge, a krive so. Zajec ima po životu kratko, a gosto, mehko dlako; jež pa ima na spodnji strani telesa dlako, a na zgornji strani trde in ostre bodice. Zajec ima v obeh čeljustih spredaj po dva daljša in ostra, za glodanje pripravna zoba, med njima in kočniki pa prazen prostor. Jež ima vse zobovje, in so prvi kočniki enaki podočnikoin. Oba živita v hosti; a zajec bolj na preksolnčji v grmovji, kjer _e hrani z rastlinami in zeliščem, a po zimi ogloje tudi mlada drevesa. Zastran tega in ker je njegovo meso užitno in koža in dlaka rabIjiva, ga lovci streljajo. Jež pa živi v gošči in stanuje v luknji, kjer čez zimo tudi spi. Jež se hrani s hrošči, žabami, mišini, kačami in škodljivim mr.esom ter je zato jako koristna živalica. Kranjsko in Koroško. Načrt. Podoba, velikost, gore, reke in pritoki, jezera, število stanovalcev, pridelki, lega glavnih mest, stara mesta. Sestava. Na severu Kranjske meji Koroško. Kranjsko ima nekako ptiču enako podobo. Koroško pa je podobno ribi. Na Kranjskem je Triglav najvišja gora, za tetn so Karavanke, potem na Notranjskem Kras in ob Hrvatskim Gorjanci. V sredi teh gora se širi velika ravnina. Na Koroškem pa je najvišja gora Veliki Zvonar, za 1000 m višji od Triglava. Dalje so še visoke Ture, mejne Karavanke in razne alpe ali planine, in ,je le okrog Celovca do Št. Vida in Velikovca segajoča ravnina. Kranjska je za 4 Mtn2 manjša od Koroške, a ima čez 100 tisoč več prebivalcev, zato kar je Koroška mnogo bolj gorata od Kranjske. Na Kranjskem je Sava glavna reka, katera izpod Triglava izvira. Ta teče od severozaboda proti jugovzhodu, in sicer krog tretjini daljave po sredi dežele, po tem pa na meji Štajerske na Hrvatsko in dalje. Na Koroškem pa je Drava glavna reka, katera na Tirolskem izvira in čez sredo dežele od zahoda proti vzhodu na Štajersko in dalje teče. Na Kranjskem so tri znamenita jezera: bohinjsko, blejsko in cirkniško. Na Koroškem pa so štiri: belo, milstadsko, osojansko in celovško jezero, ki so večja od kranjskih, a nimajo otokov kakor blejsko, in niso presihajoča kakor cirkniško jezero. Na Kranjskem se ljudje bavijo razun z obrtnijo, poljedelstvom, živinorejo in rudarstvom tudi z vinorejo. A ker na Koroškem zbog hladnega podnebja ne raste vinska trta, se bavijo ljudje tolikobolj z živinorejo, rudarstvom in s kovinsko obrtnijo. Na Kranjskem je glavno mesto Ljubljana, ki je krog ljubljanskega hriba zidana; na Koroškem pajeglavno mesto Celovec, na lepi ravnini stoječ. Na Kranjskem so nekdaj deželni knezi ob kraji Save, v Kranji stanovali. Na Koroškem pa je bil Št. Vid glavno mesto. Sava in Soča. Načrt. Kje izvirate. Tek Save in nje pritoki. Tek Soče in nje pritoki. Nju hitrost. Ribe v nju. Vožnja po Savi in Soči. Mesta ob nju obsežji. Sestava. Obe reki, Soča in Sava, izvirate izpod Triglava, in sicer Sava na nja izhodnjem kraji na Kranjskem, in Soča pa na njega zahodnji strani na Primorskem. Sava teče od izvira do izliva v Donavo pri Beletn Gradu proti juguvzhodu, ter vzprejema izmej večjih rek ob desni: bohinjsko Savo, Soro, Ljubljanico, Krko, Kolpo in druge; na levi pa tržiško Bistrico, Kokro, karneniško Bistrico, Savino, Sotlo, Krapino, Lonjo in Ilovo. Soča pa teče od izvira proti juguzahodu, potem proti jugu in še enkrat proti juguzahodu in slednič jo šele proti vzhodu krene v Jadransko morje. Nje pritoki so na desni Koritnica, na levi pa iz Kranjskega pritekoči Idrijca in Ipavšica. Sava teče do Zidanmosta precej hitro, ker ima na Gorenjskim velik pad, a od tod naprej in po Hrvatskim veliko počasneje, zato ob časih nalivov veliko hrvatsko ravnino daleč čez bregove poplavi. Soča teče skozi tolminsko dolino zelo hitro, a po ravnini pri Gorici in dalje proti Jadranskemu morju čezdalje bolj počasi, in je pri izlivu tudi zelo široka a bolj plitva. Obe tej reki iraate mnogo slastnih rib, izmej katerih so sulci in postrvi najbolji. Po Savi brodarijo od Zaloga do Hrvatskega s čolni in plavnicami, nižeje doli pa tudi z ladijami. A po Soči brodarijo večjidel s čolni in plavnicami. Ob Savi so mesta Radovljica, Kranj, Ljubljana, trg Litija, Krško, Zagreb, Sisek, Brod, Mitrovice in Belgrad. Ob Soči pa so: Koborid, Tolmin, Kanal, Gorica in Gradiška. P. G. l. Ob znožji Ljubelja Tam vir žubori, Po trati cveteči Brž dalje beži. 4. Pomnožen, naraščen Po strugi drvf, Kjer žage in mlinska Kolesa vrti. 7. Se združ'ta sfe Savo Pustivši gore; Ljubljanca in druge Se tu pridruže. Mušenik. 2. Živali različne Se tu vesele, Se v njem operejo Si žejo gasd. 5. Od leve mu pride Še bistri potok, Priplul je s pod Loma .ez Slap na poskok. 8. Pri Belem tam Gradu Tik turške meje V Donavo širno, Se skupaj vale. 3. Med potjo potočki Prot' njemu hite, In z njim se združiti čez skale verše. 6. Ker tii je pretesno Le mali razgled, Želita si dalje — Ogledati svet. 9. Tu nosijo ladje, Planjave gnoje; Veselo dospejo Tje v črno morje. 10. Pa tod jim ostanka Tud' daljnega ni, Nakviško v podnebje Si vsaka želi. 11. V puhtečih soparah Prot' domu hite, Po božjem povelji Naravo rosč. P. G.