Poštnina plačana v gotovini SREDA, 22. APRILA 1953 10 dinarjet. ISI /,A DOBRO VOLJO IN SMEH IZHAJA VSAtvO Odkrita velezarota Dva člana McCarthyjevega pododbora za lov na čarovnice sta odkrila na Dunaju čisto slučajno ogromno protiameriško velezaroto, ki tolče vse dosedanje rekorde! Cisto slučajno — tako poudarjajo vsi tuji listi — sta namreč pogledala v knjižnico dunajskega veleposlaništva ZDA 'n tam odkrila da vsebuje knjižnica celo vrsto knjig istih pisateljev, kot jih je najti tudi v raznih komunističnih nibliotekali. Med drugimi sta odkrila tam dela nekega Shakespeara, kar pa Je samo psevdonim zloglasnega revolucionarja in protiameriškega tipa. Nadalje so na-Sli v inkriminirani knjižnici tudi dela aekega po-francozenega ruskega emigranta Mollčra. ki Je bil znan po tem, da se je norčeval iz vseh avtoritet. Tudi dela nekega nevarnega španskega revolucionarja Cervantesa so se našla v tej nesrečni knjižnici, zakamuflirana z romanom o vitezu žalostnega obraza, kar očitno meri na samega McCarthyja kot predstavnika najčistejše amcrikanščinc — da o delih brezbožnih in proti.,.neriških piscev, kot so to Lev Nikolajevič •Tolstoj, Puškin (že ime samo kaž-5 na napadalne naklepe!) in kot višek celo neki Gogolj, ki se Je v »Revizorju« upal ponorčevati direktno iz slavnih In nedotakljivih revizorjev McCarthyjevega pododbora za Pobijanje protiameriške dejavnosti sploh ne govorimo! V TRSTU so brali žalno mašo v spomin blagopokojnemu Duceju. Cerkev Je bila polna v Trstu živečih Kalabrežanov, ki se s hvaležnostjo spominjajo velikega dobrotnika, ki jih je iz kalabreške revščine pripeljal v tržaško izobilje na primerne stolčke, s katerih se v čast velikemu dobrotniku še sedaj bore za priključitev »rodnega« mesta k Italiji. BOLGARIJA ZA RAZOROŽITEV Bolgarska vlada je za ponovno razorožitev — Grčije. V ta namen je na grško ozemlje poslala že nekaj oboroženih ekip brez potnih listov, ki pa so naleteli na gluha ušesa. Ker pa so tudi Grki za razorožitev, pravijo, da bodo tudi naprej takšne bolgarske ekipe razo rože vali. SLABA DIAGNOZA V Rusiji je neki zdravnik zdravil šest mesecev nekega pacienta za zlatenico. Ko pa je umrl, so ugotovili, da je bil pacient — Kitajec. Zdravniku se ni zgodilo nič, češ da jim v Rusiji ne gre za enega Kitajca, fcmpak za vseh 400 milijonov. PREGREŠNA SLOVENSCINA V Gorici so uvedli denarno kazen 5 Ur za vsako izgovorjeno slovensko besedo. Globe so oproščeni I« stavki: Živel italijanski iredentizem! Slava Mussoliniju! Dol z Jugoslavijo! Postojna je Italijanska! in Podobno. 20. APRIL, DAN KOLCANJA Straši.« se je na dan 20. aprila kolcalo nekaterim Mariborčanom, ki žive danes v Grazu in tam okoli. Spominjali so se tistih lepih dni, ko so Hitlerju na f st pred 13. (nesrečno število!) leti prižigali kresove ' Koli Maribora in prirejali interna kulturbundovska f la v ja. Kolcanje je neozdravljivo In se kronično pojavlja sleherno leto ob tem času. NA MAD2ARSKEM *>odo 17. maja volitve. Končne rezultate po oddanih Klasovih imajo skrbno pod ključem v varnih trezorjih in jih bodo objavili takoj, ko bo 17. maja oddan **dnji glas v volilno skrinjico. POMAGAJ SI SAM. .. Diogenu famillja narasla je neznansko, zato vprašanje trlo ga kot nas je — stanovanjsko Dobiti Investitorja ni dalo se nikoder, zato problem ta reševal je sam, ker bil je moder Izgubil je nešteto las, ker si glav6 je belil, kdaj stanovanjski mu urad bo večji kot dodelil. Postavil sl je sod na sod, napravil je nadzidek... Tako rešuje naj pri nas vsak sam problem ta bridek! Prvi... drugi... V Leninovi biblioteki v Moskvi so odprli liko razstavo Stalinovih del. p PMIMOVA KNJlMCA Ko Lenin za stvar je izvedel v raju, takole se Stalinu je nasmejal: »Sedaj tudi tl si tam spodaj pri kraju! Saj veš, tudi mene si najprej v knjižnico dal!« Pomanjkanje glasbene kulture (Mlademu violinistu Igorju Ozimu so onemogočili koncert v Bimu) Oen Speri: »Mislim, ds Je Jsw. de nismo doveitli kakšnemu kott jnodonnkemu goslača, da M gostoval ▼ ItaUJL če pa še naj-ommsjhgs našega HJnča ne pozna..j« Telika politika v mailmi norišnici BOOi VUUOFN’ VEUA TliOi ZA PAPE2E IN gospod uuklorl Tale bolnik si je vtepel v glavo, da je Sing-Man-Ri! —L To še ni taka hudo kot pa to. da si Ja Sing-Man-Ri vtepel a glavo, da Ja paaiHtal AMATERJI IN PROFESIONALCI Neki novinar je v nekem časopisu napisal: »Pod Trumanovo vlado smo v Washingtonu imeli afere s krznenimi plašči. Vsaka demokratska gospa s »kožo« na sebi je bila osumljena vladne korupcije. Potem pa grožnje s čistkami in vik in krik! Toda v resnici Je šlo zgolj za razne visoke uradnike, ki pa so bili v take vrste podjetništvu brez vsakih pravih izkušenj, skratka — amaterji. Kaj bo pa zdaj, ko imamo v vladi in na važnih položajih vrsto oseb, ki so spričo svojih dolgoletnih in bogatih podjetniških Izkušenj v tem pogledu — profesionalci?« V AMERIKI JE VSE MOGOČE Zadnjič sem v New Yorku slučajno ujela na uho pogovor dveh Američanov. — John, Churchill nas je če ob vsakem svojem obisku v ZDA olajšal za nekaj sto milijonov dolarjev. Zdaj pa kaže, da mu to ne bo več uspelo. — Kako to misliš, Louis? — Hm, časopisi so namignili, da bi mu v bodoče morali prepovedati vstop v deželo na podlagi McCar-ranovega zakona. — Ne razumem, kaj naj bt Imel Churchill proti Ameriki? — Glej, John, Churchill Je vendar priporočal, naj ZDA javno povedo vse, kar vedo o atomski bombi, v minuli vojni je Stalinu pošiljal čestitke in hvalil njegovo armado, v Teheranu in Jalti pa se je z njun celo na skrivaj sestajal... Nove kvalifikacije Sovjeti so Imeli v Zahodni Nemčiji močno razpredeno mrežo vohunov pod firmo »Znanstvenega inštituta za gospodarska raziskovanja«. MIROVNA OFENZIVA Dva mirovna strokovnjaka, eden tostran, drugi onstran železne zavese, sta razpravljala e možnosti mirne rešitve vseh nasprotij med vzhodom in zahodom. Mirovni strokovnjak z zahoda je na lepe besede kolega z vzhoda zmigoval z rameni In mu končno odvrnil: »Golobček, dokler mi tega ne dokažeš, ne bom verjel...« Tedaj pa se Je oni razburil: »Ce hočeš, tl dam tole pismeno!« »Se vedno ni zadosten na rešiti najino diskusijo miren način!« In neverni Tomaž mu je takoj verjel. Kajti argument je bil res sila prepričljivi — Ali ti tudi sediš zaradi roparskega umora? — Ne, jaz sedim zaradi znanstvenega delovanja! — Hudiča! Kako pa je to mogoče? — Nič posebnega, našo razbojniške tolpo smo krstili »Znanstveni inštitut za raziskovanje tujega premoženja«, pa so nam prišli na sled.. Tedaj pa Je oni Izvlekel ix žepa revolver, ga naperil v nevernega Tomaža »Priznaj, da je možno Nanda Bula: BOGOVSKI RECEPT Sepl Tischler, emigrant Fischer ki Kozam urnik Muri so se spravili v Celovcu, ki mu pravijo Kla- genfurt, na velik posvet: »Kako rešiti kronično finančno krizo »kroničnega tednika«, ki je iz tedna v teden bolj kronična kot pa kronika sama?« Končno so jo pogruntali: »Objavimo oglas, da dobi vsak, ki bo poslal vnaprej 20 šilingov, najzanesljivejše sredstvo za pokonieva-nje bolh!« je dejal eden. »Plačnikom pa pošljemo po eno buciko z nalgenial-nejšim receptom: Ujami bolho, jo natakni na buciko in počakaj, da pogine?« je pristavil drugi. »In če bi za to stvar zvedel Dolfek, potem...« se je spomnil tretji. »Potem si bomo pač morali zm is liti kaj drugega!« so soglasno sklenili in če kdo veruje, naj pošlje 20 STRAH — Poslušajte, mladi mož. ali se vam je kdaj pripetilo pri delu kaj izredna strašnega? — Nel Kako pa pridete na to? — Zato, ker se ga taka Izogibate. VENDAR NEKAJ! — Kakšen trgovski potnik pa ste, če v dveh mesecih potovanja niste ničesar opravili? AH ste sploh kaj prodali? — O, pač, tovariš direktor? Mojo uro — ker bi se drugače ne mogel pripeljati nazaj.,, TISKARSKI &KBAT Neki ameriški časopis j« prinesel poročilo, da Je Samuel M. Warrlck umrl. Seveda se je mister Samuel M Warrick takoj pritožil pri uredništvu, ker dejansko ni umrl. — O, to bomo lahko hitro popravili! — ga je potolažil odgovorni urednik. Naslednjega dne je mister Samuel M. Warrick bral svoje ime med — novorojenimi! FREVEft —- Očka, ali otroke prinaša štorklja? — Seveda, sinek moj, seveda! — Kaj pa male krokodile? — Tudi, kakopak! — In žirafe? — Tudi! — Kaj pa slone? Jih tudi prinaša štorklja? — Seveda! Samo če si zdaj zmisliš še kakšno večjo žival, dobiš zaušnico, smrkavec! šilingov 1 Bedaki baje vedno niso izumrli... še PRETIRANE ZAHTEVE — Tk vaš hotel je nekaj čisto nemogočega! Vso noč so se pod nami drli nekakšni pijanci! — Kaj pa mislite, da bo zaradi vas prišel sem k nam prepevat sam Caruso? KAZEN — Kaj pa je rekel tvoj oče, ko si mu pokazal tvoje nezadostne ocene? — Stresel je a glavo. — Kako, samo stresel z glavo? Za pet nezadostnih-In nič dragega? — Kaj to ni dosti? Ohm Ja Mia nanarc* maja-* fzjod Karavank IZHOD ZA SILO Otoče so lep kraj. In napreden. In pametni ljudje so tam doma. Vzemite na primer samo most čez Savo. Občinski odbor jim ga noče obnoviti, Čeprav se že podira. Pa so šli možje in zbirajo prostovoljne prispevke. Ne za to, da bi gradili most, temveč da bodo kupili podmornico. Pravijo pa, da bodo po vsej verjetnosti oni imeli prej podmornico skupaj, kot pa bo občinski ljudski odbor popravil most. In ne vem, če nimajo Prav... ? Ctjdez, ki ni CUDEZ Jaka Repolusk iz Bleda Je potoval v Indijo. Službeno, seveda! Kajti, če se iz vse Slovenije vozijo ljudje službeno na Bled — kam naj gre pravi Blejčan? V Indijo torej! Tam so mu pokazali fakirja, ki živi že tisoč let. »To ni nič,« Je rekel Jaka, »pri nas na Bledu imamo upokojence, ki že dalj časa Čakajo na pokojnino!« Toda fakir ni bil star samo tisoč let! Znal Jo začarati kpče, da so se dvignile za vso svojo vlSlno po-koncu. »To ni nič,« Je dejal Jaka, »pri nas na Bledu imamo hotelirje, ki so dvignili vjne za trikratno višino, pa delamo nobene reklama s ‘emu In je bilo fakirju preveč Jake in njegovega Bleda. »Pa znajo pri vas na Bledu napraviti tudi kaj takega?« Je vprašal in začel delati čire-čare po zraku, mrmljal neke zakletve in nenadoma je začel padati namesto dežja pesek 2 neba. »Tudi to še ni nič!« se Je samo nasmehnil Jaka. »Pri nas na Bledu še čire-čare niso potrebne in molitvice tudi ne! Kar sam od sebe pada na ljudi po cestah Prah in pepeli« »Ni mogoče!?« so se začudili Indijci > fakirjem vred. »Kako ni mogoče!« se je nasmejal Jaka. »Zato že Poskrbijo naše sobarice, ki stepajo prah z rjuh in preprog v blejskih hotelih kar ha ceste in ljudi na cestah!« zanesljiv potokaz »Oprostite, kako pa pridem v Radovljici najhitreje ha kolodvor?« »Cisto enostavno! Najprej zavijte mimo tistega kupa razbite opeke, stekle-hic, konzervnih žkatelj in starih cunj na Pokopališki Poti na desno, pri cerkvi morate tam, kjer je naj-y<*ji kup smrdljivih smeti, 2avitJ na levo in ko boste Prtšll že mimo deset takšnih smetišč do radovljiške Pasaže, ki služi nekaterim Ponočnjakom kot javno Stranišče, boste videli, da J*o kolodvora ni več da- BEŽIGRAJSKA LJUBEZENSKA Rad bi bil gržmoz, punčka moja mila, da cesto k Tebi malo bi zravnal, potem zvečer, ko bi domov hodila, bi Tebe — in ne tla! — poljuboval.,. ' \ Rad bil bi gršmoz, punčka moja mila, da gršmoz bi razvaljal, poravnal, da bi bolezni morske ne dobila, ko bi s kolesem Te domov peljal... Ljubljanska ljubosumnost ko to predrli Ljubljanski grad •• ... Rožnik; »Tak tako, končno so te le predrli, kaj?« Grad: »Le počakaj, da se smenljo na le« leznlcl —• pa bo tudi tvojega devlštva kmalu konect« Rad bil bi steklo, ki pokriva cesto, da zračnice bi luknjal le takrfit, ko peljeva o b a se dam al’ v mesto in ne takršt, ko sam se peljem spat... Rad bil bi rampa, punčka moja mila, da bi prelaz zapiral le tedaj, ko čez prelaz bi z mano Ti hodila in ne takrat, ko spremlja me kak zmaj... DISERTACIJA O POČITNICAH Počitnice, to so lepa reč, takorekoč znanstvena zadeva! Kadar počitnic ni v planu, ae lahko naredijo izvenplansko, kar je tudi znanstveno, posebno če gre to po znanstveni metodi medsebojnega dogovora. Znanost bo morala sicer še raziskati, kako to, da pride do takšnih »spontanih« počitnic najraje okrog božiča in velike noči — toda znanstvenega značaja vsemu temu to tudi ne bo moglo vzeti! Posebno še, ker se ob takih prilikah v »entente cordiale» združijo a študenti naših univerz še njihovi profesorji, tako da se tudi osti študenti, ki bi v svojem nazadnjaškem prepričanju, da sta božič in velika noč ostanka neznanstvenega misticizma, radi hodili ta čas na predavanja, zaradi zamere raje ta čas sploh ne prikažejo na univerzi! PERIFERIJSKA NARODNA Kako se ti fantič v nevarnost podal, s kolesom v vas hodiš, pa plavat ne znaš? Kaj bo, če bo dežek slučajno se vlil, in v Jezera blatna poti spremenil7 NARODNA IZ CENTRA Ce mi lučka ne gori, ml reklama sveti, parčke zdaj hudč skrbi: kam se čejo deti? inV - CCMSKI crrizELi To je bilo prav oni dan, ko sem bral, da so iznašli takšno ledenico, da vanjo zapro človeka in čez dvesto let ga lahko zopet vzamejo iz nje — pa bo le mlajši, kot je bil prej. »Fikslaudon«, sem prav grdo zaklel, »to bi bilo kaj zame! Na to vižo pa bi morda le še dočakal, da bodo odprli tisto javno stranišče v Gaber j ah, ki je že davno dograjeno!« Moja gospodinja pa tega ni hotela verjeti. »Kaj?« Je dejala, »dvesto let? V ledenici ne verjamem! Ce že, bi prej verjela, da bi človek pričakal dvesto let, če bi ga zapekli lepo v štruco kruha, kot to delajo nekateri pek! v Celju g črvi in Murki! To pa že, to!« NAROBE »VESNA« IN SE KAJ V Celju imamo dve vesni. Prva je v redu, saj vse cvete in zelenil Imamo pa še eno: »Vesna« — naše trgovsko podjetje, ki ima tudi poslovalnico »Galanterija«. Tako vsaj piše nad trgovino. Pravilno pa bi Mio: »Narobe Vesna«. Trgovina ima namreč tudi lepe izložbe z napisi. Vprašali boste, kaj Je tukaj narobe. Nič več kot to, da najdeš pod napisom »Moško perilo« najfinejše ženske spalne srajce, kom-bineže in podobno, pod napisom »Damsko perilo« razne kozmetične in toaletne potrebščine, pod napisom »Otroške opreme« razne pomladanske vzorce volnenega blaga, pod napisom »Otroške Igrače« delene, cefirje in podobne stvari, pod napisom »Športne potrebščine« pa najnovejše izsledke pomladanske moške mode. Sloer je res, da pomeni oblačenje po modi drag šport, toda vse kar je rav... Tudi za »Vesno« vesni! Takšno sliko mora dobid bralec, ki vestno zasleduje razpravo okrog vprašanja ljubljanskega železniškega vozla... PREVIDNOST V CASU ŠUSMARJEV V lekarno pride starejša dama: »Poslušajte, ste vi diplomirani farmacevt?« »Seveda!« »Kje pa ste študirali?« »Na Dunaju...« »In imate diplomo?« »Izvolite Jo pogledati!« »Hvala lepa. Sedaj pa mi dajte, prosim, zavitek lipovega tej*!« JUCA ODGOVORJA PEPI Draga Pepa! Tvoje pismo sem dobila prav sredi naj hujšega volilnega boja. Vprašuješ se najbrž, kakšne volitve! Da ti povem, čisto prave, pristno demokratične, po vzorcu na staro Jugoslavijo, made in Stojadinovič, Jeftlč in kompanija. V Cerknici se namreč vaščani In občinski ljudski odbor ne moreta sporazumeti, kaj bi naj zidali: Eni so za velik hotel s teraso, drugi pa za šolo. Eni pravijo, hotel bo prinesel dobiček, posebno Če pomislimo na visoke cene v letoviščih letos (le kdo jih bo plačal!) — otroci pa tako ali tako prinašajo otroške doklade, pa če imajo šolo ali ne! In ker se niso mogli zediniti — so sklenili napraviti volitve, ki so kajpak izpadle v prid močnejših, tistih namreč, ki so volitve »delali«. In tako se je zgodilo, da je 10 odbornikov imelo absolutno večino nad peščico kakšnih stotih vaščanov, ki bi hoteli za svoje otroke šolo. Sicer je pa tudi res — kaj bi s šolo! V Kovčicah imajo na primer šolo, še celo šolski radio imajo, pa je sama zguba z njim. Zadnjič so hoteli otroci poslušati šolsko uro, pa jim je dejal učitelj, da je radio že dovolj igral, pa bi ae utegnil pokvariti! Otroci so ae žalostni razšli, iz učiteljevega stanovanja pa se je veselo slišal — nepokvarjen radio. Zato Te tokrat prav lepo pozdravlja Tvoja Juca KOLPE \ MNJESO&E STARA SALA NA AKTUALNO TEMO Peter je pisal svoji ženi v Šentjanž na Dolenjskem; »Draga žena! Ker vaša poštarica odpre In prebere skoraj vsako dospelo pismo, bo najbrž tudi tega. Zato sem v kuverto priložil bolho. Ce bo bolha ostala v pismu, boš lahko prepričana, da ga poštarica ni odprla. Ce pa bolhe ne bo — pošljeva to pismo Totemu listu. Te prisrčno pozdravlja — Peter!« Ko Je Petrova žena pismo odprla, je res našla v njem bolho — le da Peter bolhe sploh v pismo priložil ni... KIS, KISLO, SKISANO (Brežiško stopnjevanje) »Mamica, ali si pila kis?« »Kako pa prideš na to, Bredica?« »Ko se pa tako kislo držiš.« »To pa je zato, ker prodajajo pri nas že nekaj dni samo skisano mleko, Bredica!« (Vw pravice pridržane). Malce hladno, zadržano, bolj solidno in ubrano, vendar ne brez vse osii rad se Nordijec smeji... VELIKA ODLOČITEV Naj »Svoboda« bo, ali Ljudska prosveta? Vprašanje to zdaj se med nami zapleta, odgovora pravega nihče ne da! Ni »Svoboda« ljudska? Prosveta svobodna? »Svobodi« prosveta ni več neobhodna? Cernu ta diskusija složnost rahlja? Po mojem — neskromnost mi to oprostite, kot mnenje osebno to, prosim, vzemite: Pri delu je mesta dovolj za — oba! -cčko. POZNAM NEKOGA CE BI ZNAL... Poznam nekoga, ki le red- — Vaše pesmi je težko kih je bese«, brati. Morali bi jih prelip- vendar ko srečam ga mi kati n-, stroj! vedno pravi, — Tovariš urednik, če bi da se narobe je obrnil svet; znal tipkati, mislite, da bi nič ne pomisli - da le on izgubljal čas s pisanjem stoji na glavi! pesmi — Hura! Ujel sem že drugo ribo! — Danes dopoldne? — Ne. od leta 1923... — Gospod kapitan, česa se najbolj bojite? — Neumnih vprašanj, gospodična. — Oprostite, ste vi gospod Kollenstjoerne? — Ne! — Tako, potem pa pustite, prosim, plašč gospoda Kolienst.ioerna, kajti gospod Kollenstjoerne sem jaz! Čenča: Jaroslav SvejK : »Hast-k« (Vzorec ca vzorno gledališko kritiko) Premiera je bila odlična, še bolje pa so uspele reprize Letošnja uprizoritev »Hašeka« je bila gotovo med najboljšimi v tej sezoni. S to predstavo je prišlo na svoj račun prav vse umetniško osebje gledališke hiše, k! je znova potrdilo svoj sloves Ne bo pretirano, če takoj na začetku zapišem, da pripada levji delež pri celotnem uspehu osebju v gledališkem bifeju Svoje vloge je odigralo zaves izvrstno in okusno Za spoznanje so sicer motile visoke cene sendvičem in brizgancem, kar pa ni moglo zmanjšati silnega vtisa, ki ga je zapustil bife eri občinstvu Vzporedno' 'z bifejem je treba postavTu Ta vidno mesto garderoberje, ki so lepo zadovoljili, čeprav so na zaključku pokazali premalo temperamenta. Morda je prav zato tudi nekoliko zbledel lik blagajničarke ki je pokazala preveč ležerno igro spričo tragične vloge, ki ji je bila poverjena. Prav nasprotno pa so se odrezali biljeterji, ki so Izpolnili vsa pričakovanja. S svojo resno in flegmatično igro so docela poudarili zamisel režije. Zgrešeno bi bilo sicer spričo kolektivnega (!) značaja dramatizacije preveč osvetljevati kreacije posameznih junakov, vendar se mi zdi, da je treba med njimi na vsak način pohvaliti kreacijo upravnika. Bil jo resnični tragični, jun.ik, ki je dosledno podčrtaval brezizhodnost svojega položaja. Njegovi monologi pred šankom v bifeju o morebitnih volitvah gledaliških upravnikov, spadajo gotovo med najmočnejše prizore, ki so pretresli še tako razvajenega gledališkega obiskovalca. Marsikaj bi bilo treba še pohvaliti. Ker nam prostor tega ne dopušča, naj omenimo le še (;r.silce, ki so varovali gledališče pred požarom, do< katerega pa žal — z ozirom na stanje gledališkega poslopja — ni prišlo. Tehnična izvedba predstave je bila brezhibna. Odrski delavci so spretno in glasno zabijali žeblje ter prestavljali kulise. Seveda je imela uprizoritev »Hašeka« tudi .‘-vole negativne strani, Morda je bil najbolj podvržen diletantizmu gledališki vratar, ki je sprejemal cvetje in buteljke bližnjih in daljnih sorodnikov Nihal je med iskrenostjo in neiskrenostjo, tako da gledalec ni bil na jasnem, ali je rrjegova igra plod dramatizacije ali slabo izpeljane vloge. Nekaj nepomembnih vlog so Imeli tuli igralci na odru, kar pa Je občinstvo brez posebnih težav prebolelo PENSIONM — Hm, stanovanje bi radi? Dajte, da premi slim, kam bi vas človek vtaknil! — Tako, draga moja, tukaj bova posadila dve češnjevi koščici, samo paziti morava, da bo razdalja pravilna za mrežo za ležanje... Nogometaš ima hude sanje Vzgoja v hiši fakirja Plov ca * mariKorilte IDrame Z ozirom na tokratno da G. 8hawa »Cezar in mu,rib;i..sko uprizoritev je Kleopatra«. Odslej bi s® iz vrst občinstva prišla komedija naj namreč ime-pobuda za majhno prcime- novala »Kleopatra in Ce-novanjo komedije Bernar- zar«. MINIATURNIM KRITIKOM Na kratko vse povedati, brez dvorna je — modrost. Na kratko dolgoveziti, je — službena dolžnost! dem — Mamica, daj, prosim, plačaj vozovnico zame; veš, kako mi gre to na živce, če toliko diskutiraš o mojih letih! PARLAMENTARIZEM. Clan parlamenta; Gospod predsednik, izstopam iz stranke na levici. Tam je od okna prevelik prepih. Pristopil bom raje h kakšni stranki desnice! jfikčoSTlLNA ? 'Pl t i i J ■ppftRO DOj* OTVOftl^" HOVt GOJT"-^6 1 Vil0® (vABin*' ■1 pH.ES*' I|rbOE^ Se enkrat: UoU.O... SLABO... DitB.O... Po sreTako je, oratec! Življenje ni iriiting, življenje je borba in glavno jc, da l>o na koncu dobro.« Franci Faušlja: In zopet se mi je zgodilo, da sem srečal starega znanca — da ne rečem prijatelja. In čeprav je mož vi-*«Ka živina, košček oblasti v komunalnem merilu, kot ^e reče, ni bil videti nič kaj vesel. »Zdravo!« mu pravim, »kaKo kaj živiš?« »Eh, tako, saj veš!« je dejal in napravil lice, kot da bi požrl družbeno evidenco. »slabo, veš!« ''Ne obupuj,« sem ga potolažil, »vse se obrača na boljše! Povej, kaj te tišči saj veš, prijateljska beseda zaleže včasih več kot najbolj masten regres!« »Kaj bi ti pravil,« je vzdihnil. »Se spomniš, ko smo uvajali nov sistem v gospodarstvo?« »Kako se ne oi, saj to je kitu vendar dobro!« »Nič nc rečem, bilo je dobro! Toda takrat nekatera naša komunalna podjetja niso zmogla akiunu-'aiije, razumeš? V nevarnosti je bila zaposlitev ljudi, obstoj podjetja, življenjski standard...« »To pa je bilo slabo:« »Vidiš, pa zopet ni bilo tauo siabo. Kajti spremenili smo nato ta komunalna podjetja v gospodarsko nstauove s samostojnim finansiranjem, da jim ni bilo treba plačevati akumulaciji«. „ “To pa je bilo potem vendar dobro!« ”Saj, toda to je prav tisto ~~ ni bilo tako dobro! Ta Podjetja — sedaj ustanove — niso delala tako uspešno, ftot podjetja!« »To pa je zjpet slabo, Seveda!« »Pa kljub temu še ni bilo tako slabo. Kajti mi K»io še vedno lahko za isti denar več naredili, razu-*val, Gajšek sam pa je Iz-J--vil, da je sodnik zažviž- ne ob ostrem startu, i aveč šele, ko je Klan-< „r obležal. Jkretariat hrvatsko-slo-v ske nogometne lige v Z..grebu je pa verifikacijo ti .me Odrcd:Branik odložil ker mora dobiti nekatere podatke od glavnih in s.ranskih sodnikov oziro-mi zaslišati priče. Na ta n^čin je dokazano, da ima- Slovenci sicer slabše r. ','omctaše kot Hrvati, da pa so naši nogometni forumi v personalnih zadevah mnogo ekspeditivnejšl. REZULTAT NI BIL Ssl Nogometaši Kiadivarja so pomagali mariborskega k.jtezničarja in pokazali, da se od slabih igralcev ne pasti jo premagati. Mariborski nogometaši so pole..zali, da nikakor niso klubaši in so v odločilnih i.-o.iutkih podajali žogo nasprotniku, pred golom pa fc.i’eijali v vratnice ali pa n/mo njih. ..er je Gajšek dobil tri m.isece prepovedi igranja, se/n se bal, da bo na tej tekmi izkupiček v približni s.iini najmanj dve leti prepovedi, pa le ni prišlo do tega. Končni rezultat teknit- KIadivar:2clezničar je bii 3‘/n:1. ker je igral Kladi var skoraj vso tekmo z 1« igralci'. ENO LETO DOPUSTA LETNO V »Športu« je nekdo na-r" al, da bi bilo treba za-S loviti, da se kvalitetni š,/ >rtnikl nečesa uče in se t tu pripravljajo na poklic, kateremu se bodo posvetili, k bodo zapustili športni teren. Veliko število naših i ,’ometušcv se tega pra-■> a že drU in so si izbrali lep poklic, ki se imenuje n.:2aterstvo in ki obstoji v P tovanju in praktičnem l; poznanstvu . itd.). .*o ugotovitvi »Športa« so I jtlukovi nogometaši v 90 c' :^vnih dneh lahko bili ( refično na delu največ Z.' dni. Da bo vse v redu. bo za poklic »amaterstvo« morala v kratkem Iziti uredba, ki bo amaterjem dovoljevala enoletni plačan letni dopust. AHA, ZARADI TEGA Po neuspešnih turnejah sta Dinamo in Partizan začela izgubljati tekme tudi od domačih klubov, ki so na repu prvenstvene tabele. To je najlepši dokaz za to, da so inozemske turneje koristne, ker se s tem dvigne kvaliteta domačih klubov. Zato se je Partizan že zopet požrtvovalno zavezal, da bo junija sodeloval na nogometnem turnirju v Braziliji. ZDRAVILA Tekmovalca smučarskega kluba »Enotnost« Ljubo Bizjak in Damjan Hladnik sta ignorirala domače tekme. prvi trdeč, da ima nujni preddiplomskl študij, drugi pa, da ima potrdilo športnega zdravnika, da ne sine tekmovati. Kljub temu pa sta odšla na tekmovanje v St. Moritz brez vednosti svojega kluba. Vsekakor je krivično, da ju je disciplinsko sodišče kluba poklicalo na odgovornost, ker je možno, da je bil v St. Moritzu kak dober univerzitetni profesor, ki bi Bizjaku dal dober nasvet za diplomski izpit, odnosno kak dober zdravnik, ki bi lahko Hladnika ozdravil. Disciplinsko sodišče pa je rešilo tako problem H!ad-nika, ker ga je popolnoma ozdravilo, kakor tudi problem Bizjaka, ki ga je iz kluba izključilo in bo imel sedaj dovolj časa za pripravo na diplomo. Za 2*!io!j?aesre rrašega ornega K 9 POUft MO* predlagamo, da razen rekitun ob igrišču vpeljemo tudi reklame, ki bi Jih nosili igralci sami. Tako bi jih tudi vsakdo lahko spoznal in klbici bi lahko mnogo bolj sočno navijali. Na primer: »Kresni ga, Tschamba Fuj!« ali »Fuj, svinja, Pour moi!« ali »Pritisni, ne daj se SIR!« in podobno. GRAJA Dva kardinala sta grajala Raffaelovo podobo apostolov Petra in Pavla. Slikar ju je nekaj časa poslušal. potem pa odvrnil: »Tej podobi bi se pač ne smela čuditi! Oba apostola sem naslikal prav takšna, kakršna sta v raju kjer sta vsa rdeča od sramu pred dejstvom, da je cerkev v tako slabih rokah...« MODER GLAS Bernard Shaw. »Noben parlament ne more biti predstavnik naroda, dokler ne bo imel toliko ženskih glasov kolikor moških.« AKTUALNA Anatole France. »Pisatelj ima redkokdaj tako inspiracijo kakor kadar govori o sebi.« NEDOSEŽENA STOPNJA Zunanji minister Talleyrand je večkrat izjavil, da francoski narod ne ve, kaj naj napravi s tolikimi vojnimi osvojitvami Napoleona — zlasti še zato, ker je Francija zadovoljna s svojimi naravnimi mejami. Nekoč pa je še dodal: »Francozi so omikan narod, samo njihov vladar te stopnje še ni dosegel.« ■bOti UATEČAJ ŠPORTNEGA 2K7LČAM V VI. Totem natečaju športnega značaja je narobe uganil vseh 12 rezultatov samo en udeleženec, ki bo torej prejel vseh 6000 din nagrade. Srečni nagrajenec je Peter Spudič iz Maribora, Koroška cesta 26. Odkar je treba rešiti 12 namesto prvotnih 8 rezultatov narobe, je naloga sicer nekoliko težja, zato pa tudi zanimivejša. Kljub temu pa je bilo tudi v tem kolu precej rcševalcev, ki so napravili samo eno napako Priimek in ime: r« DREZEK štev. 7 za tekme 26. aprila Reka: KVARNER—BRANIK Trbovlje: RUDAR—PROLETER Ljubljana: ŽELEZNIČAR—ODRED Beograd: CRV. ZVEZDA—DINAMO Beograd: PARTIZAN—SPARTAK Novi Sad: VOJVODINA—HAJDUK Maribor: ALUMINIJ—KLADIVAR Maribor: 2ELEZNICAR—DRAVA Zagorje: PROLETAREC—KOROTAN Nova Gorica: ZELEZNICAR—IZOLA Praga: CSR—ITALIJA Budimpešta: MADŽARSKA— AVSTRIJA Kraj Ulica in hiš št.: Nagrado 6000 din si bodo razdelili tisti, ki bodo narobe uganili vseh 12 rezultatov navedenih tekem, v kolikor jih seveda ne bo več kot 10. V tem slučaju bo 10 dobitnikov zopet določil žreb. Odrezke naj oddajo mariborski reševalci pri upravi »Totega« do sobote opoldan, zunaj Maribora pa pri podružnicah »Večera« ali pošljejo po pošti najkasneje v soboto. Anekdote DOBER NASLOV Slavni pisatelj Jules Ro* mains je, preden je izdal svoj veliki roman, dolgo premišljeval, če bi bil naslov »Les hommes de la bonne volonte« (Ljudje, ki so dobre volje) res najprimernejši O tem se je posvetoval tudi s pisateljem Stefanom Ziveigom. »Sijajno!« je vzkliknil Zvveig, »vse lahko menjate, osebe, snov, slog — samo naslov morate na vsak način obdržati!« KOMPLIKACIJE V neki družbi je mlada pisateljica dalje časa vpraševala Bernarda Shawa o teni, kakšne možnosti ima mlada ženska, da se lahko poroči. Kot primer je navedla: »No, kaj pravite, mister Sliavv kakšne so moje možnosti za poroko?« »Na to raje nikdar ne mislite!« je odgovoril Shaw. »Zakaj vendar?« je hotela vedeli mlada dama. »Zato, ker vas smatram za preveč inteligentno, da bi bili zadovoljni z možem, ki bi bil tako neumen, da bi vas vzel!« MARIBORSKI TRAMVAJ Znam in priljubljeni operni pevec Dolničar je podpisal angažman v mariborski Operi. Ker še nikoli ni bil v Mariboru, Je vprašal prijatelja za svet, kako bo našel mariborsko gledališče, ko bo prišel v Maribor. Prijatelj mu je dejal: »Zelo preprosto. Ko stopiš iz vlaka, sedeš pred kolodvorom v tramvaj in prva postaja je gledališče.« Ko Dolničar stopi iz večernega vlaka, se postavi pred postajo tik zraven industrijskega tira, ki je bil speljan v bližini postaje in po katerem so vozili podnevi vagončke s stavbenim materialom. Čaka, čaka — tramvaja pa od nikoder. Preteče četrt ure —* pol ure — tramvaja vedno ni. Tedaj se opogumi 10 vpraša nekega mimoidočega -človeka: »Oprostite, kdaj pa pclj® tramvaj proti gledališču?« Ta ga izbuljeno pogleda ln pravi: »Tramvaj?!!! V Mariboru sploh ni tramvaja!« Tedaj se Dolničar razburi! »Tl kanalija tl, kako f*10 je potegnil!« In jo mahn® peš po Partizanski cesti- ŠTUDENTSKA Kolikokrat pa si pravzaprav že padel pri Izpitu? — S pojutrišnjem dvanajstkrat! Idaja. Novinarsko druslvo Slovenije Poveri<:n;Jtvo Maribor - Ureja uredniški odbot - Odgovorni urednik Ciril Kavčti - Letna narotmna 400 dinarje* polletna 200 Četrt!'"1* UO dinarje« - Uredn.itvo In uprava: Maribor. KopalLka 1 - telefon 28-78 - ček. rač NB B40I.T-I69 - Postni predal 52 - Rokopisov in risb ne vrafi aiuo - Tljk MarlDor.k. tisk***-