PRIMORSKI dnevnik
)• začel izhajati v Trstu '3. maja 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-i o 0(1	1 ® septembra
'944 do 1 maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. roaja 1945 pa v osvoboje-b®rn Trstu, kjer je izSla zadnja Številka Bil je edini tiskani partizanski DNEV-
NIK
v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevni!
Cr- —i Ec C i> X - t. ', O O -C X Ì-: m o X' r e miz X. C 1> t_ c C X- 2> x r C— n- c i> x x o x
M C— (_	!-i
n
Poitnina plačane v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XL. št. 199 (11.922)
Trst, sreda, 22. avgusta
9
'ie)
•<
C
Začela se je nova vojaška misija izven državnih meje
v	c.
Danes odplujejo italijanski minolovci proti Sueškemu prekopu in Rdečemu morju
Se vedno niso odkrili min - Egipt navaja možnost, da so mine italijanske proizvodnje
Spadolini in Craxi med nedavnimi
pomorskimi manevri
RIM, KAIRO — Trije minolovci »Loto«, »Frassino« in »Castagno« ter pomožna ladja »Cavezzale« bodo danes ob 10. uri odpluli iz La Spezie proti Sueškemu prekopu, da bi se pridružili egiptovskim, ameriškim, britanskim in francoskim enotam pri iskanju skrivnostnih min v Rde-čem mor/u. Craxi je včeraj s pogovorom pri Pertiniju opravil še zadnjo formalnost
Čez dober teden bodo italijanski minolovci v Rdečem morju, saj hitreje zaradi zastarelosti ne morejo. Vseeno pa se italijanska vojna industrija mane roke, saj bodo praktično ob Sueškem prekopu, da bo lahko vsaka ladja opazila italijanske trobojnice. Taka reklama pa vedno prav pride.
Bržkone bi bila italijanska vojna industrija prav tako zadovoljna, če bi bito vesti iz egiptovskih vojaških krogov resnične, in sicer, da so mine visokotehnološki proizvod italijanske industrije.
Vsa dosedanja iskanja so bila namreč neuspešna. Minolovci so odkrili prazne železne sode, nemške oceanografske naprave, o minah pa niti sledu.
Andreotti in Spadolini obrazložila italijansko pomoč egiptovski vladi
RIM — Zunanji minister Andreotti in obrambni minister Spadolini sta včeraj pred komisijama za obrambo in zunanje zadeve obeh zbornic obrazložila in zagovarjala odločitev italijanske vlade, da na prošnjo Egipta pošlje v Rdeče morje svoje minolovce. Kljub različnim izhodiščem, Andreottijev ih diplomatičnih, Spadolini jevih pa tehničnih, sta oba ministra v bistvu poudarila, da je dolžnost Italije priskočiti na pomoč prijateljski državi pri obrambi svobodne plovbe in italijanskih interesov.
Andreotti je ob tem povedal, da je skoraj tretjina vsega blaga, ki pluje skozi Sueški prekop, namenjena v italijanska pristanišča in da je zato Italija neposredno zainteresirana. Vsekakor pa je Andreotti priznal, da bi moral Egipt sprožiti vso zadevo pred varnostnim svetom OZN, italijanska vlada pa je privolila na pomoč po predhodnih stikih z generalnim tajnikom OZN. Zunanji minister je ob tem poudaril, da se bo Italija še vedno zavzemala za razširitev števila držav, ki bi sodelovale pri čiščenju min in ostaja prepričana, da bi morala biti taka akcija pod pokroviteljstvom OZN. Andreotti pa je kategorično izključil, da bi italijanska pomoč nudila kritje ameriški in natovski prisotnosti v tem
delu sveta, saj so določila dvostranskega dogovora jasna, da bi bila vsaka primerjava z Libanonom neumestna.
Kot rečeno, je bilo Spadolinijevo poročilo bolj tehnične narave, brez Andreottijeve diplomatske previdnosti, kot se to spodobi obrambnemu ministru. Spadolini je tudi izrabil priliko, da je navedel, kako bodo v Rdeče morje zaradi odlašanj in nerazumevanja poslali zastarele minolovce in komaj zadovoljivo opremo.
Kot pričakovano so vse vladne stranke podprle predvčerajšnji sklep kabinetnega sveta, za čudo pa je bila leva opozicija bolj umirjena, kot se je slutilo pred dnevi. Seveda so misovci vsestransko podprli vojaško misijo, le vladi so očitali počasnost in neodločnost. Komunisti, kot največja opozicijska stranka, načelno ne nasprotujejo čiščenju min, moti jih le način, kako je Italija v to privolila in izražajo bojazen pred morebitnimi političnimi posledicami, saj celotna operacija izpade kot kritje ameriških in natovskih načrtov v tem delu sveta. Vsekakor je vsa leva opozicija zahtevala čimprejšnjo razpravo pred pošlemsko zbornico in senatom.
Proti šovinistični pobudi Heimatdiensta o referendumu
Napredne sile na avstrijskem Koroškem v odločno obrambo dvojezičnega šolstva
" BARBARA GORIČAR
in mj jPVI5C — Socialistična mladina Koroške katn. ada generacija SPČ sta te dni začeli s pia-prò,. i ^eijo »Miroljubno sožitje na Koroškem Ve tVl ,ovanju. Ne podpišite!« je vsebina njiho-Ute^V . • ki jo lepijo po vsej deželi, kot pretini v“emiatdienstovskim geslom — za človeka, ki kot n	ljudski poet, nepredvidljivih verzov
dro^.3 Primer: »Kamtner, unterschrieft ihr nicht, ci, . 11118 slowenischer Wahnsuterricht« (Koroš-Pouk) nc P°dpišetc nam grozi blazni slovenski
her^^doik koroškega Heimetdiensta Josef Feld-na JL|. do začetka referenduma za ločitev šolstva ne,rn Koroškem bo šel samo še trikrat spat Po n K,VcoraJ Priredil tiskovno konferenco. Sodeč to]jj1^L?ovih izjavah in po tem, kako so slednje hi niti * 3 ,avstrijska sredstva javnega obveščanja, jfiga vpč tako stodstotno prepričan v uspeh svo-Pisov Poootja- Zbrati mora namreč 15 tisoč pod-• da bo po ustavi in črki zakona lahko pri-
silil deželni parlament v razpravo o drugačni šolski ureditvi na tem avstrijskem dvojezičnem o-zemlju. Pripravljen je tudi na veikopotezne »kompromise«. Nič ne bi imel proti temu, da bi »nem-ško-koroški« otroci na južnem Koroškem s svojimi slovenskimi vrstniki skupaj telovadili ali celo prirejah skupne športne dneve.
V petek, 24. avgusta, bo za koroški Heimat-dienst napočil dan X, referendum, ki naj bi preprečil strahotni »slovenski prisilni pouk«. Ta stvar se bo zaključila 31. avgusta, s tem, da bo na nekaterih občinah mogoče podpisovati tudi v soboto in nedeljo. V prvem »kolu« svoje akcije, ki nastaja ob podpori in pobudi deželne Svobodnjaške stranke so aktivisti Heimatdiensta sami hodili od hiše do hiše in silili ljudi, da podpišejo zahtevo o referendumu. V začetni akciji so uspeli. Zdaj bo razlika le v tem, tako namreč predvideva deželna ustava, da bo moral vsak »domovini zvesti« Korošec zapustiti domača ah poljska o-pravila, se lepo ob’eči, vzeti pot pod noge in odkorakati na svojo občino.
Danes je bila še ena tiskovna konferenca, priredil jo je »Komite za kulturno izmenjavo med
nemško in slovensko govorečimi Korošci«. Bila je občutno bolje obiskana kot včerajšnja heimatdien-stovska. Pred nekaj meseci ustanovljeni komite je mimo novinarjev povabil za mizo širok krog različno mislečih, tudi različno strankarsko obar vanih, pretežno mladih intelektualcev, delavcev in študentov, univerzitetnih profesorjev in strankarsko neopredeljenih, ki pa vsi v en glas in z ogorčenjem odklanjajo zahtevo reakcionarnih sil na Koroškem, naj bi v bodoče ločili »nemško-ko-roške učence od slovenskih«. »Pravzaprav« se je oglasil predsednik Alternativne koroške Uste, bi ne bilo odveč o vsej zadevi temeljito izprašati kar otroke. Ti si najmanj želijo ločitve po narodu in jezikovni pripadnosti.
Da demokratično čuteči koroški deželni to zah tevo Heimatdiensta v kali odklanjajo, je bilo mogoče opaziti danes, saj so enako razmišljali člani socialistične mladine, katoliški* mladine, L— dinskega sindikata, komunistične partije, društva prijateljev otrok, mlade ÒVP in mlade generacije avstrijskih socialistov. »Proteste zoper oglaše-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Odprta meja med Avstrijo in Zah. Nemčijo
DUNAJ — Po zgledu nedavnega sporazuma med Francijo in Zahodno Nemčijo so od včeraj tudi mejni prehodi med Avstrijo in ZRN skoraj povsem odprti. Avtomobiliste z državljanstvom obeh sosed puščajo svobodno prevoziti vse mejne prehode, le voziti morajo počasi, da lahko obmejni organi pregledajo, če imajo na vetrobranu predpisani kartonček z belo črko E (Evropa) na zelenem polju, kar pomeni, da imajo veljavne dokumente in nič, kar bi bilo treba prijaviti carini.
Ob vstopu v veljavo sporazuma sta si avstrijski zunanji minister Loeschnak in nemški Schreckenberger izmenjala pogodbeni pismi kanclerjev Sino-watza in Kohla na obmejnem prehodu Walserberg - Bad Rei-chenhall.
Goriškem letos manj otrok slovenskih osnovnih šolah
oirofc (lyCA — v slovenskih osnovnih šolah na Goriškem bo letos manj eRaho*,1 V Prejšnjem šolskem letu, pa čeprav bodo imeli v prvih razredih jfrecej ^vilo učencev kot lani. Iz osnovnih šol je namreč šlo na srednje kar .°do "I, , nceu' Slovenski dijaki na Goriškem, in seveda tudi drugje, pa se (e kot i . dneh soočali z vprašanjem nakupa knjig, ki bodo precej draž-Starši bodo morali globoko seči v žep, da bodo zadostili potre-sv°nh otrok
_	NA 8. IN 9. STRANI
dežela bo dodelila gorskim skupnostim 52 milijard lir
NA 3. STRANI
Znanstveni posvet o jedrski vojni
ERIČE — Nevarnosti vesoljske o-borožitve in posledice jedrskega napada, to je tema mednarodnega znanstvenega simpozija, ki se te dni odvija v sicilskem mestu Eriče in kjer, kot je bilo pričakovati, je prišlo do merjenja moči med velesilama in do medsebojnih očitkov.
Ameriški znanstveniki so celo skovati nov izraz in sicer »T dolar«, kar pomeni trilijon dolarjev in je nova merska enota za naložbe v o-boroževalnim in obrambnem sektorju. In prav toliko bo stal »varnostni ščit«, ki bo začel delovati do konca tega stoletja in bo ščitil pred jedrskim napadom celo ozemlje ZDA. V podrobnosti o tem, kako bo deloval se niso spuščati, vendar so priznali, da je v zadnjih dvajsetih letih Amerika naložila za jedrsko oboroževanje približno 10 »T dolarjev«, po njihovih ocenah Sovjetska zveza pa še enkrat toliko.
(telefoto AP)
Člani sovjetske delegacije na znanstvenem simpoziju
Pred 16 leti
Ob že veliki brezposelnosti in napovedih o novih odpustih
SZ zasedla Češkoslovaško
PRAGA — Na včerajšnji dan pred 16 leti so sovjetski tanki vdrli v češkoslovaško, s čimer je bilo konec tako imenovane »praške pomladi«. Na nasilno prekinitev češkoslovaškega poskusa »socializma s človeškim o-brazom« se je včeraj marsikdo spomnil, tudi na samem Češkoslovaškem.
Gibanje za človeške pravice »Char-ta 77« je ob tej obletnici naslovilo na oblasti pismo, v katerem zahteva umik sovjetskih čet, ki so nastanjene od avgusta 1968. leta, in to, da bi prišlo do »občutnega zboljšanja v odnosih med obema ljudstvoma«. Obletnice pa se .je včeraj spomnilo tudi glasilo češkoslovaških komunistov »Rude pravo«. V uvodniku z naslovom »16-letnica mednarodne pomoči Češkoslovaški« sc časopis spomni »bratskega intemacionalističnega dejanja socialističnih držav, ki so se 21. avgusta 1968 zoperstavile in izjalovile kontrarevolucionarne načrte notranjih in zunanjih sovražnikov Češkoslovaške«. Uničenje kontrarevolucije, je po težko deljivem mnenju partijskega glasila »Rude pravo« pripomoglo k »stabilnosti v Evropi, popuščanju napetosti in politiki mirnega sožitja«.
Francoski sindikati strogo opozarjajo vlado, naj ne pretirava s stabilizacijo
, PARIZ — še preden so se sestala vodstva glavnih francoskih sindikalnih central in še pred napetim soočenjem v avtomobilski industriji Citroen, kjer bodo septembra govorili o odpustu, oziroma prešolanju skoraj 3000 delavcev, so voditelji glavnih sindikatov že spregovorili. Vsi, celo predstavnik elitnega sindikata kadrov, so se zavzeli za zvišanje mezd, oziroma plač pri ' novih socialnih pogajanjih jeseni in obenem opozorili na vse bolj rastočo brezposelnost v Franciji.
Prvi, ki se je oglasil z obširnim intervjujem v »Journal de dimanche« te dni, je bil stari zmerni Andre Bergeron, vodja sindikata Force Chimere, organizacije, ki sicer ni najbolj avantgardna, ki pa zaradi podpiranja delavskih mezdnih zahtev pridobiva na moči. Bergeron je pomenljivo povzdignil glas in vlado Laureata Fabiusa opozoril, da se brezposelnost v Franciji bliža že nevarni meji. Po njegovi sodbi bo do konca leta v Franciji že najmanj 3 milijone brezposelnih, to pa je že zaskrbljujoče, zato je Bergeron sodil, da je treba politiko štednje in stabilizacije, ki sicer pomaga v boju zoper inflacijo, uravnovesiti z večjo potrošnjo in višjimi dohodki delavcev. »Ne smemo iti v politiki strogosti predaleč, ampak tej strogi politiki kot v vino priliti tudi ne-
koliko vode«. Posebej pa je Bergeron odkril dejstvo, da je danes v Franciji nasploh vse več revnih ljudi, ljudi, ki jih družba ne potrebuje več in se jih skuša otresti ...
Če je Bergeron svoje opozorilo vladi naslonil predvsem na socialne vidike, pa je generalni sekretar sindikalne zveze CFDT, Edmond Maire v intervjuju v današnjem »Le Mondu« in v »Le Mati.nu« novi vladi Laurenta Fabiusa dal majhno politično lekcijo o socializmu. »Morali bi se znova spomniti naših socialističnih usmeritev«, je menil Maire v imenu demokratičnega, k samoupravljanju tešečega sindikata, ki je na razpotju, ali naj podpira gospodarsko politiko socialistične vlade ali pa naj se na terenu ostro bori za konkretne delavske pravice.
Maire je sicer omenil, da je sindikat CFDT proti birokratizaciji, ki povzroča samo vse večje stroške, da pa je sicer za socializacijo v gospo darstvu. Zato je bil kritičen do sedanjih vse bolj liberalističnih pristopov leve vlade. Po njegovem mnenju ni mogoče pospeševati gospodarstva in ga modernizirati zgolj v dogovarjanju tehnokratov, države in podjetnikov, ampak je nujno sodelovanje delavcev in njihovih sindikatov. Brez tega tudi vlada ne bo uspela v težnjah po moder-
nizaciji gospodarstva, zlasti še v železarstvu >n rudarstvu. Ob kritiki vladnih odklonov h gospodarskemu liberalizmu pa je tudi Maire postavil kot eno glavnih skupnih nalog — boj proti rastoči brezposelnosti.
Edmond Maire, ki nima najboljših stikov s KPF, je sicer sodil, da najbrž sedanja odsotnost komunističnih ministrov iz vlade ne bo bistveno vplivala na prihodnjo gospodarsko pob' tiko vlade, kot — po njegovem mnenju že doslej komunisti v francoski vladi niso veliko vpb' vali na vladno smer — vendar pa je zelo verjetno, da se bo v prihodnje, ko ni več predstavnikov KPF v vladi, praksa sindikalne zveze CGT, največ je sindikalne centrale, ki je pod vplivom KPf’ na terenu precej zaostrila. To izhaja že iz r6® vse bolj težke socialne situacije v deželi, pa tud* zato, ker so se do vladne gospodarske politik6 kritično izrazili že ostali sindikati. Vsekakor f za jutri napovedal svojo prvo jesensko tiskovno konferenco generalni sekretar CGT Henri Kri* sucki in ker je osebno tudi član politbiroja CK KPF, se bo pokazalo, do kje namerava P°s*eJ iti tudi komunistična partija v svojih kritičnih stališčih do vlade, v kateri ne sodeluje več.
BOGDAN POGAČNIK ,
• Napredne sile
' NADALJEVANJE S 1. STRANI
vanja Heimatdienstva v socialističnem glasilu KTZ (Kamtner Tages Zei-tung) ne mislimo prenehati« je med drugim izjavil predsednik mlade organizacije SPČ. Koroški dnevnik KTZ, glasilo socialistov in glasilo koroške Ljudske stranke »Volkszeitung« nam reč dnevno oglašata kičaste pesmice v »nemško-koroškem "narečju«, v katerih Heimatdienst poziva »domdjub-ne koroške državljane«, da referendum podprejo. Takšnih oglasov v svojem partijskem glasilu Volkszeitung se, je danes ogradil tudi Walter Ju-ritsch za strankarsko izobraževanje na sedežu deželne OVP: »Nekateri funkcionarji iz volilno - taktičnih o-purtunističnih razlogov pozabljajo na načela ljudske stranke.«
Kakšna bo usoda manjšinskega šolstva na Koroškem lahko za sedaj le ugibamo, lahko pa se optimistično priključimo stališču Petra Kaiserja, predsednika koroške socialistične mladine: »Ne smemo narediti nobenega koraka nazaj, nasprotno, trudi ti se (moramo, da se bo dvojezično šolstvo na Koroškem izboljšalo.«
BARBARA GORIČAR
Republikanci sprejeli hudo nazadnjaški program
V Dallasu soglasje z Reaganovo politiko
DALLAS — Pod predsednikom Reaganom so ZDA spet pridobile svojo moč in svoj vpliv na mednarodnem političnem prizorišču in sedaj se nočejo vračati v obdobje Carterja in Mondala, ko so šibki politični voditelji odprli vrata komunističnim napadom. Reagan je dal nov impulz a-meriškemu gospodarstvu, je znižal stopnjo inflacije in raven brezposelnosti. Tako bi lahko strnili včerajšnja uvodna govora Katherine Ortege in Howarda Baker ja na otvoritvi konvencije republikanske stranke.
Seveda niso manjkali ostri napadi na kandidate demokratske stranke in v prvi vrsti na Ferrarovo. Glede a-meriške zunanje politike je podobne misli izrazila v svojem pozdravu tudi Jeane Kirkpatrick, članica demokrat-
ske stranke in ameriška veleposlanica pri OZN, ki pa seveda se ni spuščala v vprašanja notranje politike.
Včeraj so na konvenciji, ki je potekala v znamenju zagretega ameriškega patriotizma in med številnimi bogatimi in spektakularnimi, vendar kičastimi prireditvami, sprejeli tudi volilni program republikanske stranke. Le ta načrtuje še bolj napadalno zunanjo politiko, med drugim podpira nadaljevanje jedrskega oboroževanja in precej nazadnjaško notranjo politiko. Poleg tega, da republikanska stranka obljublja, da ne bo povečala davkov, se izreka tudi proti splavu in ustavnemu amandmaju o enakopravnosti med ženskami in moškimi.
Reaganov brat Neli na republikanski konvenciji
(Telefoto API
Kitajski obisk v Romuniji
Med uradnim obiskom v Romuniji se je poglavar države Ljudske republike Kitajske Li Xiannian srečal tudi s predsednikom republike Ceausescom (AP)
Po podatkih o poslovanju do konca junija
Pozitivni premiki in negativne težnje v gospodarstvu SFRJ
BEOGRAD — šestmesečno poslovanje jugoslovanskega gospodarstva označujejo na eni strani pozitivna gibanja — oživljanje industrijske proizvodnje, napovedana solidna letina v kmetijstvu in sorazmerno zadovoljivi izvozni rezultati. Na drugi strani pa se nadaljujejo nekatere že prej opazne negativne težnje. Gre za približno odstotek večje naraščanje stroškov od skupnega prihod ka, zastoj in stagnacijo kakovostnih dejavnikov gospodarjenja in za prerazporeditev dohodka, ki gre vseeno v škodo gospodarstva. To so povedali na včerajšnji tiskovni , konferenci v SDK Jugoslavije.
V minulem polletju so bile najbolj občutljive točke izgube (le te dosegajo 155 milijard dinarjev) nadaljnje realno padanje osebnih dohodkov ( v letošnjih prvih
šestih mesecih za 9,8 odstotka) in nezadržno nara5^3 nje cen in življenjskih stroškov.	_ je-
Blizu 30 tisoč* temeljnih organizacij združeneg ^ la v gospodarstvu je vknjižilo skupen prihodek milijard dinarjev, kar je nominalno za "60,1 odstotk kot v obdobju januar - junij lani.	: po-
Za razliko od prejšnjih let, ko je dohodek 's^°^)jictju vsem temeljil na povečanju cen, je v minulem opaziti, da pri tem ni nezanemarljivo tudi P°\ pri; proizvodnje. Sicer pa so tozd tri četrtine skuP1)?®,. ni hodka ustvarile na domačem tržišču, zaradi 6 • «e težko ugotoviti, da smelejša prodaja blaga čez mini dosegla potrebnih in zaželenih razmer. . energe-Izgube so osredotočene v kemični industriji, tiki in proizvodnji živilskih izdelkov, (dd)
Antoniu Costi bodo sodili 17. septembra
CALTANISSETTA — Na tukajšnjem sodišču se bo 17. septembra začela sodna obravnava proti namestniku državnega tožilca v Trapaniju Antoniu Costi. Le-ta je bil aretiran, ker se je pustil podkupiti, da bi pomagal dvema obtožencema mafijskega kova na procesu zaradi vrste u-morov, ki so sledili ugrabitvi industri jca Antonia Rodittisa.
V zvezi s pojavi korupcije v sodni palači v Trapaniju je bivši kvestor v tem mestu Giovanni Aiello razodel, da je dokaze o tem mogoče najti v dosjeju, ki ga je sestavil pokojni namestnik državnega tožilca Giaccio Mon-talto, prav tako žrtev mafije. V dosjeju je imenovan tudi Costa.
Stotisoči Filipincev počastili Aquina
MANILA — Včeraj so filipinski demokratje uprizorili veličastno komemoracijo ob prvi obletnici nasilne smrti voditelja protirežimske opozicije Benigna Aquina. Že zarana je bila Manila paralizirana zaradi številnih sprevodov, ki so se nato zlili v osrednji park Luneta, kjer se je zbralo nad milijon ljudi in svečanost izkoristilo za mogočno demonstracijo proti Marcosovi diktaturi. Nosili so transparente z diktatorjevimi karikaturami, obenem pa vzklikali, da je Aquina dal umoriti sam Marcos. Vojska in policija nista posegli.
V pridigi med mašo zadušnico je kardinal Jakne Sin, sam oster nasprotnik režima, dejal : »Strel, ki je ubil Aquina, je odjeknil po vsem svetu, najgloblje pa v srcih Filipincev. Če vlada ne bo ničesar ukrenila v smeri narodne sprave, bomo zgrmeli še v hujši kaos.« Ljudje so odgovorili: »Boj za svobodo, ki ga je začel Ninoy, bomo nadaljevali!« Podobne komemoracije so bile tudi v drugih mestih.
Marcosov režim je zadolžen s tujino za 26 miti jard dolarjev, inflacija je presegla raven 50 od sto, kapital beži na tuje, mednarodne banke ne dajejo Filipinom več kreditov.
Na sliki: V parku Rizal so namestili bronast in kamnit kip kot trajen spomin na Benigna Aquina.

Na Siciliji včeraj zopet napadli vlak
MESSINA — Včeraj je ne^Jdra; 6. uro šest oboroženih ki nih zlikovcev napadlo na /- posposta ji v Camaru vlak, ki Jc. .'se n6 siine odpotoval ob 5.30. Vlak yji, smel ustaviti na omenjeni ali šesterica je prisilila ■ ,.lCchia’ postajenačelnika Ercola Mo» da je zaprl signal.	^aj
Iz vlaka so zlikovci odnes vg£)ta vreč, v katerih je bila Ye~ji1jii pa" denarja v gotovini in vredn 0cC pirjev, ki je še niso natan nili. V naglici pa so	lir v
v kateri je bilo 50 milijon gotovini.
Med njihovim pobegom sta k‘ streljala karabinjerja, oče sta se slučajno nahajala g str6 postaje. Zlikovci so odgovo ^ s° ljanjem, vendar ni bil, rafljel>' deč, na nobeni strani nih
Gre za 52 milijard lir v korist potresnih območij
Dežela odobrila porazdelitev prispevkov gorskim skupnostim
VIDEM — Na predlog odbornika za krajevne usta-n°ve, razvijanje goratih območij in gozdarstvo Vespa-8lana ter odbornika za načrtovanje in proračun Zan-tagninija je deželni odbor odobril sklep o porazdelitvi , milijard lir prispevkov gorskim skupnostim v Furjanih - Julijski krajini. Ukrep je bil sprejet v smislu deželnega zakona štev. 70 iz leta 1983 o izvajanju državnega zakona štev. 828 v korist potresnih pa tudi dru-območij, zadeva pa izključno tiste predele, ki sta J*h leta 1976 razdejala majski in septembrski potres, zato med koristnicami prispevka ni Kraške gorske skup-n°sti, ki je ustrezna sredstva že svojčas prejela.
Prispevek gre sledečim gorskim skupnostim: 5,364 muijarde lir Karnijski gorski skupnosti ; 11,727 mrde p Gorski skupnosti za Kanalsko dolino; 7,4 mrde lir °dgorski skupnosti za Livenzo; 2,181 mrde Gorski skupnosti za doline Arzino, Cosa in Tramontina; 3,530 mrde Huminski gorski skupnosti ; 4,185 mrde lir Gorski skupnosti doline Torri; 5,850 mrde lir Gorski skupnosti . adiških dolin; 2,130 mrde lir Briški gorski skupnosti *n 5,2 mrde lir Gorski skupnosti Meduna - Cellina.
Kot rečeno, je teh 52 milijard namenjenih izgotovitvi popotresne obnove oziroma razvoju prizadetih območij. Ta denar sicer ne bo rešil vseh problemov, bo pa vsaj njihovo reševanje omogočil, kot poudarjajo v krogih deželne uprave. Sredstva bodo gorske skupnosti prejele deloma letos, deloma prihodnje leto, porabi’v pa jih bodo takole:
6,9 milijarde lir za pogozdovanje, ureditev in vzdrževanje gozdarskih poti, mehanizacijo gozdarskih opravil in za strokovno usposabljanje gozdarjev ; 7,2 mrde lir za razvoj živinoreje in vinogradništva, za. ureditev in izboljšanje pašnikov ter gradnjo kmečkih poti in cest; 4,575 mrde lir za razmah proizvajalnih dejavnosti, sicer v prvi vrsti obrtništva ter industrije; 10,733 mrde lir za uresničitev turističnih infrastruktur in naprav ozi roma termalnih središč in športnih centrov, kot tudi za izgradnjo pregrad zoper plazove.
Sedemnajst milijard lir od skupnih 52 bo nadalje namenjenih gradnji vodovodov, kanalizacije, elektrovodov, naprav za uničevanje odpadkov ipd. ter za izgradnjo domov za ostarele.
Svojevrstna trofeja
NOVIGRAD — To mično mestece v Bujščini te dni kar mrgoli jugoslovanskih in tujih letoviščarjev. Zabave in razvedrila jim ne primanjkuje, saj so domači turistični delavci dovolj podjetni. Podjetna pa je tudi skupinica krajanov, ki je počitniko-valcem priskrbela prav posebno iz-nenadenje. Za kaj gre?
Maja 1853 so v tukajšnji zaliv iz nepojasnjenih razlogov priplavali štir-
je veliki kiti. Ribiči so po začetni o-suplosti navalili nanje in jih pobili ter več dni pustili na nabrežju, kamor so si jih trumoma prihajali ogledovat radovedneži iz vse Istre in celo Trsta. Trije kiti so potem romali v Pulj, Trst in na Dunaj, ostanki četrtega pa so še danes v podstrešju tukajšnje osnovne šole (na sliki), kamor se vsak dan vzpenja množica turistov.
Raziskovalni sestanek
o umetni inteligenci
staLJkBLJANA — 0d 22- do 24- avgu-nie a na Bledu potekalo prvo srečajo Mednarodne šefe za sintezo eks-tìn .ega znanja (ISSEK — Internati School for thè Syntesis of Ex-n T4 Knowledge). ISSEK je mednarodnih znanstveno združenje raziskoval-um t°rganizacij. k* v okviru raziskav inteligence skupaj ustvarjajo tP ^ske osnove za avtomatsko sin-o novega znanja in računalniških n •Pamov- To področje je eno od noi Pomembnih za razvoj raču-ka ■ j ov 5. generacije in je že ne-J et predmet živega zanimanja ra-y‘, Cajcev na Japonskem, v ZDA in odni Evropi, pa tudi pri nas. Pri knr,V°'IU teh znanj že vrsto let ena-fg ravn° sodelujejo Institut J. Ste-v.i! *n Fakulteta za elektroniko Unirai 12 " Kardelj iz Ljubljane Labo kuoriJ za umetno intel igenco v Odse-jn ..C računalništvo in informatiko od , *a J- Stefan pa je postal eden ziskSVe*OVno Priznanih centrov za ra-
jeif °kviru združenja ISSEK sodelu-Uni, ^eg Instituta Jožef Stefan še lBMDity of Illinois (Urbana, ZDA), Zn », Research Centre (Los Angeles, te pf ’rpter New South Wales Instituta.1, Technology iz Avstralije. Dr. I->n Pl sodelavec Instituta J. Stefan akultete za elektrotehniko Univer-
ze E. Kardelja v Ljubljani, je eden od direktorjev tega znanstvenega združenja.
Prvo delovno srečanje tega združenja bo organiziral Laboratorij za u-metno inteligenco na Odseku za računalništvo in informatiko Instituta Jožef Stefan v sodelovanju s Turing Institutom in Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani. Srečanje bo v svetu odmevno, saj se ga bodo udeležili svetovno priznani strokovnjaki s pod ročja umetne inteligence, predstavljena dela pa bodo predvidoma objavlje na v posebni monografiji pri založbi Oxford University Press. Domači raziskovalci bodo na srečanju poročali o obetavnih izsledkih na področju sinteze novega znanja in sicer o računalniški sintezi medicinskega znanja na osnovi kvalitativnega modela srca ter o avtomatskem učenju medicinskih diagnostičnih pravil.
Poleg vabljenih udeležencev ter tujih in domačih avtorjev se bodo srečanja udeležili tudi predstavniki Raziskovalne skupnosti Slovenije, ki že vrsto let sistematično podpira raziskave metod umetne inteligence, ter predstavniki delovnih organizacij Iskra -ZORIN, Ljubljanska banka - GBL, Intertrade - zastopstvo IBM in Iskra -Delta), ki so podprle organizacijo srečanja.
Cesta je za prebivalce Repentabra izrednega pomena
V soboto odprli novo asfaltirano cesto med Sežano in Repentabrom
SEŽANA — V soboto so v Repen-tabru s posebno slovesnostjo predali namenu novo asfaltirano cesto od Sežane do Repentabra. Ureditev približno šest kilometrov dolge ceste, ki povezuje Repentabor z občinskim središčem, je finansirala sežanska skupnost za ceste skupaj s krajevno skupnostjo Sežana in delovnimi organizacijami, ki tako kot prebivalci Repentabra potrebujejo to cesto.
Z asfaltom so tako po 35 letih le uredili to cesto, ki je za prebivalce Repentabra pravzaprav življenjskega pomena, saj se po njej večina vozi vsak dan na delo v Sežano. Kraji, ki so po vojni ostali odrezani od svoje občine, ki je ostala v sosednji Italiji, so se tako le približali občinskemu središču. Razen tega pa je cesta pomembna tudi za ostale prebivalce sežanske občine in tudi za zamejstvo, saj je Repentabor najpomembnejši maloobmejni prehod v občini. Samo v prvi polovici letošnjega leta je prek tega prehoda prešlo mejo 235.692 potnikov, kar je skoraj enkrat več kot prek Gorjanskega, drugega najbolj pomembnega maloobmejnega prehoda v občini, kjer je v tem času šlo prek meje 148.000 potnikov.
V Gradišču nastopil priljubljeni Danijel
GRADIŠČE — Z zahajajočim poletjem, se vaški prazniki ter tako imenovane Sagre, običajno zaključujejo. Za krajevne pri pravljalne odbore predstavlja konec avgusta že obdobje obračunov. Prazniki so boljše uspeli, oziroma, bili so za priredi telja dobičkonosnejši, če je spo red prireditev popestril nastop popularnejše osebnosti.
Pri nas smo bili lahko večkrat priča recitalom znanih slovenskih kantavtorjev Tomaža Domiclja in Andreja Šifrerja, onkraj meje, v Brkinih, pa se je te dni mudil priljubljeni ju goslovanski pop glasbenik Da nijel, ki se je ob priliki vaškega praznika ali opasila, pred
stavil v Gradišču, le nekaj kilometrov od državne meje od daljenem naselju ob cesti Trst -Reka.
Številnemu občinstvu je, zlasti s strani nežnega spola, oboževani Danijel, predstavil nekaj skladb iz svoje zadnje LP plošče, ni pa pozabil na evrovizijski hit »Džuli«. Na odru se je pojavil kar trikrat ter ob spremljavi skupine »Meteori« vsakič izvedel štiri do pet skladb. Pevčeva »performance« je skupno potekala skozi polno uro. Po koncertu je seveda sledil naval mladine, ki je sicer priljudnemu Danijelu skušala iztrgati avtogram.
PAVEL VOLK
Reuravnovešenec streljal na zdravnico in karabinjerja
n°vešn^ ~ Predsinočnjim je neurav-rabini ? 'ažie ranil zdravnico in kana ^riškega brigadirja, ki sta ga sPremii-V sorodnikov nameravala po-hega n1 v bolnišnico. Gre za 29-let-v bi ? aata Barbianija, stanujočega &evt,0 Ucc“la v Čedadu, katerega du-Zhatno stanJe se je v zadnjih dneh Pa nj Poslabšalo, njegovim staršem se spelo pripraviti ga do tega, da v videmsko bolnišnico.
*jek , sfa na njegov dom v ponede-BaoU oC?r Prišla zdravnica Maria n° Barr . K'R' ter brigadir Lucia-aelli. Kakor ju je Barbi ani spalni,,.',Se je zabarikadiral v svojo P z Iov-l začel proti njima streljajo Poet, • Puško. Zdravnico je ranil rili, 0rJn,se bo morala zdraviti 20 *n hotr,,, Pa je bil ranjen v roko Orti, ter se bo moral zdraviti 8 Po j
k°lili '^>tu so policijski agenti ob-tl°č ski,;.n,0Vanje- Barbianija so vso a|i prepričati, naj pride iz r, st stff.fP1.30- V odgovor je tudi več-det. Vcjjji a ' ,a k sreči ni nikogar za
Se je šele ob 7. uri včeraj,
v]agenti uporabili solzilce. apjen. °m v spalnico je bil lažje i. Takoj
tali v via 0 80 ueuravnovešenca pe-tražij0 agy™8k0 bolnišnico, kjer ga
berite
>N°vi Mataj
ur«
Prizadevanja za turistično uveljavitev slovenskega ribiškega središča
V Izoli še veliko neodkritih turističnih biserov
IZOLA — Bi verjeli, da izolski turistični delavci skrbijo tudi za zimsko turistično ponudbo (na snegu). Seveda ne v Izoli, ampak v hotelu na Voglu in šport hotelu na Pokljuki, kamor se vsako zimo preseli več deset izolskih hotelskih in gostinskih delavcev. Izola je kajpada veliko bolj znana po svojem značilnem turističnem utripu in ribištvu, ki daje temu kraju svojevrsten, domač pečat.
Izola danes premore 1281 hotelskih ležišč, 805 ležišč v zasebnih sobah in 900 ležišč v kampin gih. Skupaj torej (ne računajoč ostalih počitniških domov) približno tri tisoč ležišč, kar je seveda precej manj, kot v sosednjem Portorožu. In prav to skrbi Zvonimira Savina, direktorja hotelov Belvedere iz turistične organizacije Por torož : »Prva naloga izolskega turizma bi morala biti povečati zmogljivosti, šele za tem bi lahko primerno krepili ostalo ponudbo. Turistične zmogljivosti pa bi hitreje povečevali, če bi uspeli bolj povezati izolski turizem in s tem potreben denar za naložbe. Zdaj pa ta denar drobimo vsak za svoje načrte, za skladen, skupni razvoj izolskega turizma pa ostaja premalo . . .«
Kakorkoli že, Izola se zadnja leta v turističnem smislu prebuja. Izolani so že zdavnaj želeli presekati togo delitev usmeritev gospodarskega razvoja na Obali ,ki je izolski občini sprva dodelila le razvijanje industrije. Še zmeraj namreč menijo, da premore njihov kraj kar nekaj biserov, ki bi jih moral razvoj tukajšnjega turizma šele odkriti.
V hotelih Simonov zaliv iz rr.zda Alpetour trdijo, da je njihova usmeritev j 4 :a — gradnja marine in spremljajočih objektov, kasneje pa morda še nov hotel Haliaetum, prav ob nekdanji rimski naselbini, ki jo prekriva približno meter debela plast zemlje in sega celo v morje. »Tu skriva Izola enega najpomembnejših slovenskih arheoloških najdbišč, ki bi ga lahko ob gradnji novega hotela odkrili, primerno zavarovali in predstavili obiskovalcem. Zanj bi lahko skrbel hotel, ga varoval in vzdrževal. Še pred tem pa se bomo lotili marine. Zdaj imamo sto privezov v morju in 60 na kopnem. V naši marini zdaj dva tuja kluba z našo pomočjo oddajata 20 jaht v najem.
Iz piranskega komunalnega podjetja nam obljubljajo lokacijsko dokumentacijo do konca septembra, gradbeno dovoljenje bi lahko dobili do konca leta, najkasneje v začetku leta leta 1985 pa bi lahko začeli s pripravljalnimi deli, za kar bo zadostovalo naših zdajšnjih 30 milijonov dinarjev.«
Te dni zaključujejo dela v treh novih lokalih (mornarski bistro, narodna restavracija, vinska klet z ribjo restavracijo) — z enim imenom Pa-rangal, ki so zrastli na nekdanjih skladiščih, tik ob izolski marini in bodo tako lahko navtičnemu turistu ponujali pestro gostinsko ponudbo.
V hotelih Belvedere so vložili največ truda, da bi oživili svoje turistično naselje nad Izolo, ki je bilo včasih pojem obalnega turizma. Zdaj so prenovili nekaj lokalov, diskoteko, poskrbeli za boljšo reklamo in to se že pozna pri obisku. Veliko so pričakovali od naturističnega naselja Bele skale, ki ga pa nikakor niso mogli uresničiti. Zapletalo se je pri soglasjih krajevne skupnosti, pri denarju za infrastrukturo in končno je šel denar delovne organizacije za druge načrte. »Še zmeraj menimo, da bi lahko za komunalno infrastrukturo določen delež prispevala tudi portoroška igralnica, ali pa bi naturistično naselje gradili na drugi strani, bliže Izoli, kjer stroški za infrastrukturo ne bi bili tako visoki. Seveda se moramo čimprej lotiti dela . . .«
Toda izolski turizem se ves čas otepa še z eno (verjetno največjo) težavo — kako bi nekaj industrije, ki je tik ob morju, oziroma na območju, namenjenemu razvoju turizma, preselili v izolsko industrijsko cono. Še najbolj turistične delavce iz Izole zdaj moti visok dimnik tozda Argo, ki deli črne saje zdaj na levo, zdaj na desno (odvisno od vetra). Nič čudnega torej, če so nekateri tu ristični delavci takoj pripravljeni prispevati nekaj denarja, da bi odpravili čimprej vsaj nevšečnosti s tem tovarniškim dimnikom. Zavedajo pa se, da bodo pri Izoli lahko zgradili »drugi Portorož« šele ko bodo nekje našli toliko denarja, da bodo preselili industrijo. V neposredni bližini te industrije je zdaj tako počitniški dom Zveze društev upokojencev (ki pa je z urejenostjo okolja in vestnim delom dokazal, da bližina naselja le še dopolnjuje turistično ponudbo) in srednja go-
stinska in turistična šola, ki se julija in avgusta prelevi v hotel Riviero, namenjen predvsem tistim, ki si želijo cenejših, in nič manj kvalitet nih počitnic.
Dokaz, da se v Izoli nekaj premika sta tudi dve restavraciji, kjer pripravljajo hrano tudi po polnoči (Simonček do enih zjutraj in Punta do dveh zjutraj), pa tudi tržnica Lanka (po zgledu portoroškega Kaštela). »Vse to se pozna pri večernem utripu, ki je prej zamrl že pred 22. uro, zdaj pa traja vsaj do 23. ure (in še dlje), kar je za Izolo že uspeh,« pravi Stanislava Čebron iz turističnega in olepševalnega društva v Izoli. Malce več skupnih potez, malce več junaštva pri poslovnih odločitvah, pa bi Izola lahko kmalu začela slediti korakom, ki jih ubirajo v Portorožu. Škoda bi namreč bilo, da bi mrtev kapital, ki leži brez hitrejšega razvoja izolskega turizma, prepustili šele prihodnjemu tisočletju. BORIS ŠULIGOJ
Japonska dekleta na obisku v F-JK
TRST — Predsednik deželnega sveta Vinicio Turello je včeraj sprejel skupino japonskih deklet, ki so trenutno v Furlaniji - Julijski krajini kot gostje AFRI (Furlansko združenje za medkulturne raziskave) in judoistične sekcije Libertas. Japonska dekleta so namreč v naši deželi, da bi se udeležila mednarodnih tečajev juda, ki so te dni v teku v Gradežu. Vodi jih Ito Tsujoši, ki je tudi odgovoren za razvoj juda v višjih šolah na območju Kiota in Osake.
Predsednik Turello je v svojem pozdravnem govoru podčrtal pozitiven pomen kulturnih, tehničnih in družbenih izmenjav, ki istočasno bogatijo osebno kulturo vsakogar. Kulturne izmenjave med posameznimi državami pa prav gotovo prispevajo tudi h krepitvi miru med narodi in k medse bojnemu združevanju. V tem smislu je še zlasti pomembno, da do takih stikov prihaja prav v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki je stičišče različnih kultur, je dejal predsednik deželnega sveta Vinicio Turello.
Tudi za politike se počitnice bližajo koncu
V Trstu se stranke pripravljajo na zelo zahtevno politično jesen
Drevi v Nabrežini spet sestanek KP1, PSI in SSk
Čez približno deset dni bo tudi pri nas, kot drugod po državi, steklo upravno in politično življenje, ki se v jeseni obeta kolikor toliko živahno, čeprav še sveža »poroka« med meionarji in demokristjani na videz napoveduje stabilnost uprav na Občini in na Pokrajini. Ko sedijo v odborih ljudje s tako različnimi ideološkimi in političnimi nazori, kot se dogaja sedaj v Trstu, pa so spo ri in polemike vedno na preži, zlasti ko gre za temeljna vprašanja. Eno izmed teh je nedvomno vprašanje zaščite slovenske narodnostne skupnosti, o katerem bo skoraj go tovo tekla beseda že v septembru. Vsaj tako je takoj po vstopu v koalicijo z LpT napovedalo pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti, ki bo preko svojih dveh predstavnikov v odborih predložilo ustrezno resolucijo in tako preverilo ali res obstajajo politični pogoji za nadaljnje sodelovanje v teh upravah. Druga pomembna tema, ki zadeva od blizu našo skupnost pa je načrt o gradnji nogometnega stadiona na prose-ški gmajni. Tržaška občina o tem ni še uradno zinila besedice, čeprav mnoge politične sile in krajevno časopisje ostro silijo naj to stori čim-prej. Kot kaže pa si tudi v samem občinskem odboru niso vsi povsem na jasnem, kakšno stališče naj zavzamejo do načrtovanega objekta na Krasu. Deljena mnenja okrog tega vprašanja pa se začenjajo pojavljati tudi v sami Listi, kjer se je v zadnjem času struji »navijačev« pridružila še struja »ekologov«. Vsekakor bo zanimivo videti, kakšno stališče bo zavzelo gibanje, ki se je do včeraj borilo za »vsestransko zaščito Krasa, pred poplavo cementa in pred slovansko nevarnostjo.«
Molk tržaške Občine ne more trajati v nedogled, tudi zaradi tega ker že nekaj tednov ležijo v županovem predalu razna vprašanja in številne interpelacije o stadionu na Krasu. O tem se bo gotovo v kratkem izrekla tudi Pokrajina, kot je zagotovil sam predsednik Marchio, ki v celoti podpira pobudo Triestine. Občinski svet se bo sestal v prvi polovici septembra, isto tako pokrajinska skupščina, ki bo imela na svoji prvi seji na dnevnem redu spet sklep o porazdelitvi prispevkov kulturnim ustanovam in društvom. 0 tem je bil govor na zadnji seji, kjer pa je prišlo do nesoglasij v sami večini in do kritik s strani opozicije, na kar je bil predsednik primoran prekiniti in odložiti debato na september.
Daleč najbolj pomemben dogodek po poletnem premoru pa bo v Trstu pokrajinski kongres Krščanske domo kracije, ki bi moral potrditi nova notranja ravnotežja pri vodenju stranke. Dolgoletna premoč morotejcev (sedaj pripadnikov Zaccagninijeve struje), ki so bili do vzpona LpT sko-
raj »gospodarji« tržaške KD, je sedaj v zatonu in na obzorju so se že pojavile sile — od dorotejcev do »bivših levičarjev« Forze nuove —, ki se sklicujejo na stališča deželnega tajnika Biasuttija. Boj za nasledstvo tajnika Coslovicha bo potekal tako v Trstu kot v Vidmu, morotejci, kot nam je povedal včeraj eden izmed njih, pa ne bodo tako zlahka popustili pred svojimi notranjimi nasprotniki, ki delujejo pod okriljem bivšega poslanca Tombesija. Na skupščini se bodo v drugi polovici septembra ali najkasneje oktobra zbrali tudi meionarji. Na dnevnem redu imajo odstop tajnika Gduricina, ki v zameno za vstop LpT v koalicijo s KD še vedno upa na odborniško mesto na Deželi. Giuricin, ki je spreten politik, velja za potrpežljivega človeka tudi v trenutku ko se širijo govorice, da bo namesto njega vstopil v odbor socialist Carbone.
Jesen pa bo pomembna tudi za Slovensko skupnost. Nad stranko lebdi še vedno kot Damoklejev meč nerazčiščeno vprašanje sodelovanja v tržaški koaliciji skupno z LpT, ki je že sprožilo polemike znotraj vodstvenih teles in privedlo do ostopov nekaterih članov strankinega pokra-
jinskega sveta. Proti programu nove večine na Občini in na Pokrajini sta se izrekli levica in laična struja »Nove perspektive«, ki je svojčas zahtevala tudi izredni pokrajinski kongres, do katerega bo morda prišlo v kratkem. Marsikaj pa bo v zvezi s tem odvisno od odmeva, ki ga bo v pokrajinskem in v občinskem odboru imela resolucija o Slovencih, ki jo je po sklepu pogajanj o sestavi nove večine napovedal tajnik Harej. Komuniste pa čaka jeseni izvolitev novega deželnega tajnika, ki bo nasledil evropskemu poslancu Rossetti ju. Kandidatov za to mesto je več, skoraj gotovo pa je, da bo ta funkcija pripadala sedaj Furlanu ali Goričanu.
V teh avgustovskih dneh pa je pozornost političnih opazovalcev na Tržaškem uprta v devinsko-nabrežinsko občino, ki je po odstopu Albina škerka še vedno brez župana. Po krajšem premoru se bodo drevi spet sestali predstavniki KPI, PSI in SSk, ki doslej niso še našli skupnega jezika za rešitev tega delikatnega vprašanja. Vse tri stranke pravijo, da bo treba novega župana izvoliti čimprej in če je mogoče že v prvi polovici septembra.
Bodo po morju kmalu plule »pametne« ladje?
Novica ni iz naših logov, vendar je v krogih tržaških luških operaterjev in pomorskih delavcev vzbudila veliko zanimanja. Gre pa za to: na Japonskem so namenili skoraj sto milijard lir, in to za dobo petih let, da bi zgradili tovorno ladjo, ki bo lahko plula brez posadke. Posebne tehnologije pri izdelavi ladje bi morale zagotavljati tudi varnejšo plovbo. Skratka, ladja bi bila varnejša od tistih, ki jih vodi posadka.
Za izgradnjo takšne »pametne« ladje je treba seveda izkóristiti najsodobnejše navigacijske naprave in vgraditi kompjuterske možgane tako, da bo ladja lahko plula brez krmarjeve roke.
Ob tem raziskovalnem delu pa Japonci preučujejo načine, kako zgraditi takšno ladjo, ki bo kljub odsotnosti posadke vama, celo varnejša od dosedanjih. Jasno je namreč, da hrani morje nešteto presenečenj in pasti, ki jih še tako kompleksni mehanizmi ne morejo predvidevati. Pametna ladja pa bi morala biti sposobna »prebroditi« takšne težave.
Načrt se zdi fantastičen, vendar pa realizacija ni najhujši problem. Konec koncev, je velika avtomatizacija na ladjah že stvarnost.
Osrednji problem je torej, kako zgraditi »pametno« ladjo, ki bo konkurenčna tudi po cenah. Skratka, morala bi biti cenejša od ladje, ki jo upravlja posadka. ,
Ob novici iz Japonske je Tržaško združenje trgovcev izdalo tiskovno
sporočilo, kjer je rečeno, da obstaja več poskusov in načrtov za gradnjo »pametne« ladje, vendar ti načrti niso dovolj koordinirani. Pp" trebno bi bilo strniti raziskave in zgraditi takšno avtomatizirano ladjO' ki bi bila predvsem vama, kar je največji problem.
Kdor trguje in prevaža blago P° morju, bo gotovo zadovoljen z novo ladjo, saj pomeni cena posadke lep delež pri skupni ceni prevozov. Znano je na primer kako se odvija prav na ravni cene posadk ostra konkurenca, ki večkrat prekorači meje človeškega dostojanstva (lZ revnih držav Tretjega sveta se P®' sadke ponujajo po smešnih cenah)-
»Pametna« ladja bi ta problem rešila, kar trgovce in špediterje najbolj skrbi pa je, da bi takšna ladja nudila tudi jamstvo, da bo blag® varno prispelo v pristan. Seveda m to samo njihova skrb, saj je morje kljub najmodernejšim tehnologijam naravna sila, ki pogostokrat »Pre-maga« človeško iznajdljivost.
Po vsej verjetnosti bo torej na »pametni« ladji le posadka, čeprav minimalna, ki bo nadzorovala delovanje strojev in najrazličnejših naprav.
• V Mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Miramaru se je včeraj pnce drugi del seminarja o strnjeni materiji v planetarnem sistemu. Prvo pr® davanje je imel angleški znanstvenik Cook, ki je govoril 50 znanstvenikom
iz raznih držav.
Od 27. avgusta Raziskovalni tabor »Dolina 84«
Priprave na štirinajstdnevno bivanje v stiku s stvarnostjo nekega okolja in njegovega življa
^.MLADINSKI RAZISKOVALNI
pote
NA 184
Pedagogi se zadnja leta zelo trudijo, da bi v tradicionalni šolski sistem vključevali čim več raziskoval nega, empiričnega načina študija. Učbenik je in ostane glavni vir informacij in oblikovanja lastne kulturne izobrazbe, a kljub temu često ne zadošča vsem zahtevam odraščajočega človeka, ki si želi konkretnih stikov »v Žiri:«.
Za dijake višjih srednjih šol bo v ponedeljek, 27. t. m., stekla pobuda, ki jo je letos že četrto leto priredilo
Društvo slovenskih tehnikov in naravoslovcev s sodelovanjem Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, Slovenskega raziskovalnega inštituta in pred kratkim ustanovlje nega Kluba mladih raziskovalcevv Po buda nosi naslov Mladinski razisko volni tabor »Dolina '84«. že prejšnji trije podobni študijski seminarji (»Bar kavlje 81«, »Doberdob 82« in »Bene čija 83«) so dokazali, da je praktič no delo — neposreden stik s problematiko, s katero smo se seznanili v šoli — za mlade neprimerno bolj dojemljivo in zanimivo.
V prostorih Slovenskega dijaškega doma »Srečko Kosovel« v Trstu se bo tako zbralo 35 mladih od 16. do 20. leta. To so predvsem dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice, med njimi pa bo tudi skupina dijakov iz Koroške in iz Slovenije. V dijaškem domu bo poskrbljeno za prenočišče in prehrano, prijava na tabor namreč obrezuje udeležence na stal no prisotnost. Organizacijski sedež tabora pa bo v mali dvorani gleda lišča »France Prešeren« v Boljuncu.
Glede na svoja zanimanja se bodo mladi porazdelili v šest delovnih o-
ziroma interesnih skupin. Izbirali bodo lahko med etnološko, zemljepisno, naravoslovno, sociološko, zgodovinsko in arheološko skupino. Vsako skupino bosta vodila dva strokov njoka. Na seminarju bo prisotna ekipa univerzitetnih in višješolskih profesorjev, ki bo opravljala mentorsko delo. Glavni cilj štirinajstdnevnega dela je raziskava slovenske vasi Boljunec z vseh naštetih znanstvenih vidikov. V ta namen bodo posamezne skupine obiskale ljudi, mladi se bodo z njimi pogovarjali in odkrivali različne oblike vaškega življenja, predvsem v primerjalni luči iz preteklosti v sedanjost. Že prvi dan takoj po otvoritvi, ki bo ob 10. uri v dijaškem domu, bodo udeleženci prejeli uvodne informacije o poteku dela. Isto popoldne si bodo po skupinah ogledali okolico Boljun-ca. Prvi stik z domačini bo že zvečer po večerji.
V naslednjih dneh se bodo mladi spoprijeli z raziskovalnim delom na terenu. Zbirali bodo in predelovali gradivo, ki ga bo treba nato pre gledati in nazorno urediti. V nedeljo je na sporedu celodnevni izlet.
po-
Tudi dobršen del drugega tedna posvečen raziskovanju na terenu. • glabljati bo treba nova spoznanja-odkrivanja s pogovorom z ljudmi z razpravo v skupini sami. Nabra se bo verjetno tudi precej pisr»®” ga in fotografskega gradiva, v tek, 7. septembra, bodo skupin® , delale zaključna poročila; rezuiU raziskovalnega tabora bodo nato P sredovali domačinom. Da bi bil P gram tabora še bolj pester so ,s! ganizatorji zamislili še orponizi prosti čas, ki vključuje razna davanja, razgovore, obiske; ..Poifco. bljeno pa bo tudi za rekreacijo, panje in ogled kakega filma. ^ ziskovalni tabor se bo končal n boto, 8. septembra.
Udeležencem tega mladinskega j dijskega seminarja se ponuja ^ štirinajstdnevno bivanje v nepo-nem stiku z realnostjo nekega .. Ija in njenega življa. Ne naza TCll-pa bodo morda nekateri šolski P meti, ki so se prej zdeli pustu stali sedaj bolj mikavni, če bo bo vsaj delno zapolnjena ena 1 vrzeli naše šole.	CIANI
BRUNA
Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji
Križ je žrtvoval 63 življenj v
Križ
(Trelji del)
Zaradi relativno zgodnje proleta-rizacije je postal Križ že pred prvo vojno eden najtrdnejših delavskih postojank v tržaški okolici : revolucionarne ideje so širili po prvi vojni tudi povratniki iz Rusije, ki so dajali otrokom pogosto ruska imena. Od leta 1985 in 1940 so se vrstili proti ilegalcem sodni procesi. Konec 1941 je bil na pobudo Srečka Košute sklican ustanovni sestanek OF za Križ. 10. julija 1942 so v vasi aretirali 21 ljudi, avgusta istega leta ob ponovni oživitvi OF na pobudo Josipa Tenceja pa so odšli že prvi v partizane. Končno je po kapitulaciji Italije sledil množičen odhod. Tedaj so ustanovili sekcije SKOJ, KPS in SPŽZ, politični jetniki pa so se vključili v Prekomorsko brigado. Skojevke so med drugo dejavnostjo sredi 1944 sešile slovensko zastavo z rdečo zvezdo in jo podarile Bazoviški brigadi. Danes jo hrani muzej NOB v Ljubljani. Domačega partizana Josipa Košuto so Nemci, Id so imeli v kraju svojo postojanko, 16. januarja 1944 ustrelili in obesili v svarilo ob cesti. Mnogo osumljencev so odgnali v in-
ternacijo. V drugi polovici tega leta so volili organe ljudske oblasti. Zanimiv dogodek iz tega časa je prevoz soli za partizane, ki so ga Križanke Od obale, kamor so jo pretovorili Izolčani, z vozom odnesle mimo nemške postojanke v Gabrovcu do cilja v notranjosti Krasa. NOB je terjal 63 smrtnih žrtev, katerim so postavili spomenik leta 1975.
Vrh Sv. Primoža, ki se imenuje Straža, je stalo prazgodovinsko utrjeno naselje, kjer se je ohranil še del obzidja. Na vzhodni strani je jama, zatrpana s sedimenti iz pleisto-cena. V njih so našli kosti jamskega medveda in jamskega leva, više pa razbitine keramične posode z zdrobljenimi ostanki otroškega trupla, ki je bilo stlačeno v glinasto žaro. Sredi naselja je kamnit križ iz leta 1761.
Med razširjenimi priimki so v Križu: Košuta, Sedmak, Tretjak, Tence, Bogateč, Sirk, Sulčič in Švab. Tudi po starih priimkih je mogoče deliti posamezne dele naselja. Tako je območje Sedmakov na severu, Tretjakov na severozahodu. Košut sredi vasi, Bogatcev na severovzhodu in Sulči-čev jugovzhodno od cerkve. Od tu doma so: Livi j Bogateč (1936), igralec v slovenskem gledališču v Trstu, Miranda Caharija (1942), igralka
prav tam, Carlo Cossutta (1932) operni tenorist, ki nastopa širom po svetu, Just Košuta (1898 - 1962), gledališki igralec in režiser v Trstu, Gorici in Mariboru, Miroslav Košuta (1936) pesnik, publicist in dramatik, Pia Košuta (1927), operna pevka, Albert Sirk (1887 - 1947), slikar, zlasti mojster v prikazovanju obmorskih motivov in dolga leta amaterski gledališki igralec in režiser v rojstnem kraju, Viktor Sulčič (1895), risar, slikar in arhitekt, ki se je že 1924 odselil v Buenos Aires, kjer je izdelal načrte večjega števila reprezentančnih palač, športno igrišče in največjo tržnico v Južni Ameriki, kot pesnik pa je izdal in ilustriral pesniško zbirko v španščini, Vladimir šav (1945), bivši filmski igralec v Kopru in voditelj tukajšnjega kluba Mandai, kamnosek Josip Verginella (1908 - 1945), španski borec v garibaldinskih vrstah, ki se je kasneje kot komandant priključil partizanom v Franciji in končno v Italiji, kjer so ga fašisti ujeli, mučili in nato usmrtili. V njegovi rojstni hiši je vzidana spomin ska plošča, v kraju Lumanzane pri Brescii pa mu je borčevska organizacija postavila spomenik. Italijanska vlada ga je odlikovala s srebrno kolajno za vojaške zasluge.
POPRAVKI IN DOPOLNILA
V	zvezi z objavljenim opisom Mač-kovelj smo prejeli daljše pismo s številnimi pripombami, popravki in dopolnili, ki ga zaenkrat zaradi o-mejenega prostora žal ne moremo objaviti v celoti, ga bomo pa posredovali Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu. Zaenkrat objavljamo le tisti del, ki se nanaša na ime vasi, kar je vseskozi predmet živahnih razprav.
V	pismu je med drugim rečeno :
»Prvega in drugega avgusta letos
je Primorski dnevnik v rubriki »Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji« objavil opis vasi Mačkolj. Že ob samem imenu vasi se vprašu jemo: so to Mačkolje ali Mačkovlje? Veliko je bilo že o tem govora, različna so bila mnenja in zdi se, da so dvomi še ostali.
Vem, da se je po letu 1945 za nekaj časa po jarda v javnosti (tudi v šoli) oblika Mačkovlje. Tej obliki pa so starejši Mačkoljani vedno nasprotovali in še danes trdijo, da se vas imenuje Mačkolje. Temu so priča tudi starejši zapiski in zgodovinski kamen iz leta 1819.
Vsekakor se danes povsod rabi
NOB
in piše MAČKOLJE. zato se da je pisec v svojem članku ^filgo morskem dnevniku uporabljat	^
obliko. Nobenega dvoma pa nl	je
rečno obliko imena vasi. Prav	g,
»Mačkoli« iz »Mačkol« in ne kovlje kot je bilo napisano«.
Danica Smo«-*
Glede imena vasi naj naveden1 ^ kar piše Pavle Merku v revl-L,hriki dika (št. 7, letnik 1983) v »Imena naših krajev«:	.	0
»Ko pregledujem vse te jih do nedavna nisem poznal. nujno preklicati, kar sem.trl dnev' nekaj leti zapisal v Primorsk jjn® niku 17. junija 1980. Krajevna^ spada gotovo med stara s 0-stanovniška imena in ga tnZraiet sati Mačkovlje, tudi če se v tein narečna oblika glasi Mačkolj ’ srnem0 primeru ne moremo in fl® ^ z0°. privilegirati narečno izreko Pj tik** dovinsko: tega so se osapski duhovniki v 17. sto 1 v Jo
prav je bila izreka vsaj ________pn
stoletju — verjetno tudi rečna: Mačkolje in celo ^ tfP' ln končno pišemo —ovije v	sf
jevnih imenih tega tipa. c'txna obb glasi pri marsikaterem nare
ka na —olje oli celo —ol
Zanimiva pobuda, ki bo trajala do 31. avgusta
Vtisi z obiska v poletnem centru na Opčinah
0 poletnem centru, ki se je začel v Ponedeljek zjutraj v prostorih Prosvetnega doma »Tabor« na Opčinah, smo že pisali; povedali smo tudi že, °a so si tabor zamislili starši, pred vsem tisti, ki imajo fizično ali psihično prizadete otroke, da jim je nudila vso pomoč slovenska sociopsiho-b^agoška služba, da vodi center 12 animatorjev in spremljevalcev, da ?ta denarno prispevala za uspeh te iniciative do sedaj Hranilnica in posojilnica na Opčinah in pa sklad »Ma-nJ Čuk«, da starši s svoje strani prispevajo del vsote za vzdrževanje in hntje stroškov, da je otrok okrog 60, mnej veliko več, kot so organizatorji ha začetku mislili in da poteka življenje v tem centru v naj lepšem reda. v zadovoljstvo staršev in vseh otrok.
Ni nam preostajalo drugega, kot da smo včeraj sami obiskali center in si ogledali, kako poteka v njem živ-Jenje in kako so otroci in starši zadovoljni.
prišli smo v depo'danskih urah in hašli otroke pri »delu«. Iz različnih materialov so namreč izdelovali lut-o in druge igračke, risali, pisali, “°lj živahpi pa so se preizkušali v ogometu, ali pa v brezskrbnem te-,anju sem in tja, seveda vedno pod udnim nadzorstvom mladih anima-rJov, ki so v glavnem dekleta, saj ' ? Je za to s'užbo prijavil samo mla-' Andrej Piščanc, ki mu je sicer e nekoliko nerodno med tolikimi ko gicami, a je kljub temu zadovoljen, .a P° koristno izrabil počitnice (služ-°e tako še nima).
Neva Obersnel, ki je sicer že med letom spremljevalka enega od prizadetih otrok, nam je najprej povedala, da so bili sami presenečeni nad velikim vpisom otrok. »Pričakovali smo jih okrog 50, sedaj jih imamo veliko več. Prihajajo pa iz raznih krajev. Nekatere pripcfjejo ..starši, druge spremljevalci, zgoniška obči na nam je dala na razpolago tudi šolabus in tako je zjutraj okrog osmih pri nas že vse živo, čeprav je napovedan začetek dneva ob 8.30. No, mi smo zadovoljni, da se je prijavilo toliko otrok in da so se fizično in psihično prizadeti otroci lepo vključili v to skupno življenje. Verjetno so se starši navdušili za to pobudo, ker so njihovi otroci že med letom v Dijaškem domu in se mnogi med seboj tako že poznajo, druge pa je navdušil uspeh letošnjega letovanja otrok v Škofji Loki, ki ga je priredil odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in kjer se je skupina fizično in psihično prizadetih otrok zelo lepo počutila in odnesla s tega letovanja prijetne vtise.«
Kako pa so se sicer otroci vživeli v to življeftje v centru, kako si med seboj pomagajo, smo vprašali Mirjam Maver, pr avta ko animatorko, ki ima tudi že prakso s takšnim delom.
»Sem spremljevalka psihično prizadetega otroka že drugo leto. Je pa -letos prvič, da vključujemo te otroke tudi v letovanja in sedaj v ta poletni center. Delo je seveda naporno, saj smo tukaj od osmih zjutraj do štirih popoldne. A radi delamo, ker vidimo, da se otroci dobro počutijo,
da so se lepo vživeli in da so tudi starši zadovoljni. Sama sem bila letos kot spremljevalka tudi v Škofji Loki in tam smo si prav gotovo pridobili veliko izkušenj, ki nam služijo, da nam gre sedaj v tem centru delo laže izpod rok.«
S čim se tu otroci najraje bavijo, smo jo še vprašali?
»No, odgovor ni tako lahek. Poiska ti moramo delo, oziroma zaposlitev, ki mora biti prijetna in ki jo vsak posameznik tudi zmore. Zato smo si pač nabavili več materiala in tudi več iger tako, da lahko pravilno zaposlimo vse in da se otroci pri tem zabavajo. Seveda imamo tudi spre-
Mazači oskrunili obeležje v Barkovljah
fašistični mazači
Ži °d A),
hiti
so spet oskru naših spominskih obele-nekaj dnevi so se s sra-!*>lornirn naP'som fašističnim sim-
post„^.,antifašistični odbor Barkovlje --	'h* ob 30-letnici osvoboditve v
Er,,./ , unesli nad ploščo, ki jo je
ant.ifacìc+i/Wìi relhnr Rorlzni/lio
MamI'--Tla žrtev antifašista Maria Padel 1113 v Barkovljah. Matijašič je t>a , Pod fašističnimi kroglami prav raj t*rtl mestu. Kot v domala sko-&iiuh- Podobnih primerih, so jo u Oomoteno pobrisali.
Nove gradnje v Centru za znanstvene raziskave
V notranjosti bivšega begunskega taborišča pri Padričah, to je v današnjem Centru za znanstvene in tehnološke raziskave so te dni pričeli z gradnjo dveh novih velikih poslopij, v katerih bodo namestili laboratorije mednarodnega centra za genetsko inženirstvo in biotehnologijo v okviru UNTDO ter laboratorije bodočih koristnikov raziskovalnega centra. Skupna prostornina obeh poslopij bo znašala 32 tisoč kubičnih metrov, medtem ko zna'a prostornina obstoječih poslopij 35 tisoč kubičnih metrov.
Kot vidimo, bivše taborišče premore še dovolj prostora za dodatne gradnje, to pa pomeni, da zaenkrat •e ni posebne nuje, da bi raziskovalni center širili in s tem sprožili nova razlaščevanja zasebne pa-driške in trebenske zemlje. Da za sedanje potrebe centra zadostujejo prostori taborišča, za katere plačuje 110 milijonov lir najemnine letno (v teku je postopek pri notranjem ministrstvu, da bi prostore taborišča odkupili), je potrdil tudi sam predsednik konzorcija za upravlja nje raziskovalnega centra dr. Fulvio Anzellotti. Od cele vrste okoliščin in bodočih pobud in podpor pa bo od visno, če se bo in kdaj se bo center tudi prostorsko razvijal preko zidov bivšega taborišča.
^Primorske zdrahe« sinoči na Kontovelu Jutri zvečer pa v KD »Tabor« na Opčinah
Sleckj/^^Mnijeue »Primorske zdrahe« v Ruplovi priredbi zabavajo v teh dneh tern /c ^rom po Sloveniji. S predstavo, katere premiera je bila lansko leto ob «e Q^f u v Kopru, so igralci, zbrani kar iz štirih gledaliških hiš (Trsta, No-Seka lce' Ljubljane in Kopra) sinoči navdušili občinstvo Kontovela in Pro-bini ’S(fa} & bila predstava prav na Kontovelu, torej v ambienta, ki je vse .^ zgodbe najbližji in ji daje torej še poseben čar. nastoJtri- 23. J.m., bodo igralci te skupine, ki dela v priredbi Z KO Koper, je zrpy tedi no dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Predstava, ki jo valce !TqI Branko Kraljevič, bo prav gotovo navdušila tudi redne obisko tetti	Prireditev v tem prosvetnem domu, pa tudi tiste, ki si žele, v
na,t0D^nm obdobju, nekaj smeha, vedrine in zabave. Naj povemo, da r^Hni* v Predstavi tudi tržaški igralci in sicer v glavni vlogi Stane Sta t-Ufce«	pa v ostalih vlogah še Zlata Rodošek, Danilo Turk, Jožko
Su ^tojan Colja.
'teloni	bo ves ta teden in še nekaj dni prihodnjega nastopila z istim
Černomlju, Idriji, na Škofijah, v Novi Gorici in v Ptuju.
W* Zamudite torej priložnosti, da si na Opčinah predstavo ogledale, bo ob 21. uri. V primeru slabega vremena bo predstava v dvorani.
^ Skednju dnevi posvečeni Faenzi
ff^tenjska prireditev »Škcdenjsko poletje«, ki jo prireja tamkajšnje tepo števd p[?va]:>'j'a na novo plesišče na prostoru nekdanjega poletnega kina
^ako Reditev pa ne nudi samo zabave, ampak ima tudi kulturni namen, i^brni ° Predili mednarodni slikarski ex tempore in podelili tradicionalni
L tvv 1	. ti_	i •__ i . ir._:l_:__IZ*,— U» Ozi	in
[bi. v *fPancogolo«. Prav v okviru kulturnih prireditev bo 24., 25. in 26. tetti i0„. (tenju teden posvečen Faenzi, škedenj je namreč pobraten s prede P°rnu » . trtesta »Rione Bianco«. Program predvideva obrtniško razstavo v tedi fji ‘lk°ba Ukmarja in pa razstavo škedenjske slikarke. Prikazovali bodo ^biogf.ftfictalcih zastav (sbandieratori). Vse dni bo odprt tudi škedenjski
FoIM muzei-
testav m f0rri! Program predvideva nastop italijanskih prvakov v metanju te-te Montuschija in Roberta Ptuellija.
Pa hy 0 tz Faenze bodo sprejeli tudi na tržaškem županstvu. V Skednju kUsnja tipičnih jedil iz Romagnc.
Močan požar na izraelski ladji
Močan požar se je včeraj popol dne razplamtel na izraelski tovorni ladji »ro-ro« Iris, ki je zasidrana ob 7. pomolu v tržaškem Novem pristanišču. Ognjeni zublji so zajeli dim nik nad strojnico, najverjetneje, ker je iz enega od kotlov začela uhajati nafta. Na ladji, ki prvenstveno tovori kontejnerje, so takoj posegli trža ški gasilci, ki so bili v manj kot eni uri kos plamenom, poleg tega pa so tudi poskrbeli za ohladitev razgretih železnih bočnih predelov ladje, da se ne bi ogenj na ladji spet vnel.
hode, krajše izlete, pa tudi kopanje smo predvideli. Vsi si želimo, da bi vse resnično lepo uspelo.«
O Andreju Piščancu smo že na začetku povedali, da je tudi animator v tem po'etnem centru, čeprav to sicer ni njegov poklic.
Izšolal se je za mehaničnega strugarja, nima še zaposlitve, prvič de la tako z otroki, vendar mu je to delo všeč ter nam je na naše vprašanje, ali bi se za to službo prijavil tudi prihodnje leto, takoj pritrdilno odgovoril.
Še starše smo želeli povprašati za njihovo mnenje, pa smo jih našli zaposlene v kuhinji, kjer so tokrat sami pripravlja1! kosilo. Marija Stopar, ki je sodelovala pri vseh pripravah za ta poletni center, nam je izrazila svoje zadovoljstvo in zahvalo vsem, ki so jim pri uresničitvi centra pomagali. »Naši otroci se sicer hranijo v društveni gostilni Veto, ki pa je bila danes zaprta. Pogrešamo samo razumevanje oblasti do teh, tako koristnih in prepotrebnih pobud. Dobro, da imamo tako požrtvovalne a nimatorje in spremljevalke, da nam gre na roko domače društvo, da smo dobili tudi nekaj denarne pomoči in da smo tudi starši tako složni. Prav pa bi bi.o, da bi drugo leto za kaj takega poskrbeli pokrajina, ali pa občina, saj gre končno za hvalevredno in humano pobudo, ki nudi tudi prizadetim otrokom možnost prijetnih počitnic v družbi drugih otrok.«
Tudi otroke same smo vprašali, kako se počutijo in odgovori so bili več kot zadovoljivi. Lahko torej samo zaželimo vsem prijetno bivanje, srečen zaključek, organizatorjem pa izrekamo še enkrat zahvalo, ki si jo resnično tudi zaslužijo.
N. L.
Moški umrl v motornem čolnu med plovbo pred Barko vi j ami
Med plovbo z motornim čolnom, nedaleč od barkovljanskega portiča je zajela Adriana Brezzija iz kraja Por-cia pri Pordenonu nenadna slabost. Moški se je zgrudil na dno svojega štirimetrskega plovila, ki ga je poganjal izvenkrmni motor z 20 KM, in obležal mrtev.
Na obali so nekaj minut kasneje o-pazili čoln, na katerem ni bilo videti nikogar, ki je plul v krogu. Ker se je vedno bolj približeval obali, je obstajala nevarnost za kopalce. Za to se je eden od očividcev, 49-letni Luciano Padovani iz Ul. Foscolo 9, ki oddaja v Čedasu čolne v najem kopalcem, s svojim motornim čolnom približal »podivjanemu« čolnu, ga privezal za svoje plovilo in ga privlekel do obale.
S pomočjo mimoidočih je potegnil s čolna nesrečnega Brezzija, za katerega pa ni bilo več pomoči. Na kraju so posegli poleg rešilca Rdečega križa še gasilci in policijski a genti.
Hud padec z vespe
Med vožnjo z vespo 125 po cesti, ki pelje iz Bazovice proti Jezeru je 27-letni električar Danny Cettolo iz Ul. Ponticello 52/1 nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom in padel na cestišče. Pri padcu se je udaril v glavo in se hudo potolkel po obrazu, pri čemer si je tudi zlomil nekaj kosti.
Ž rešilcem RK so ga prepeljali na nevrokirurški oddelek katinarske bol nišnice. Zdravniki so si zanj pridržali prognozo.
Neprevidno prečkanje
Neprevidno prečkanje ceste izven prehoda za pešce v Drevoredu Eli zejskih poljan je bilo včeraj dopoldne usodno za 72-letno Pierino Poro-
pat iz Ul. Meucci 6. Med prečkanjem jo je podrl renault, ki ga je proti Ul. S. Marco upravljal 70-letni Francesco Bernes iz Ul. Bazzoni 11.
Poropatova se .je v nesreči udarila v glavo in si zlomila desno nogo. Okrevala bo v dveh mesecih.
e Občinski urad za sodano skrbstvo sporoča, da je v prvih šestih mesecih tega leta med drugim nakazal nad 254 milijonov lir za potrebe socialno prizadetih meščanov, 73 milijonov lir za zdravljenje in nego o-starelih, vsi posegi pa so dosegli skoraj milijardo lir, točneje 946 milijonov in pol lir. Občinski urad je tudi dodelil 54 ljudskih stanovanj tistim, ki so za to zaprosili.
22. 8. 1983
22. 8. 1984
Že teto dni je minilo, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
Karlo Križmančič
Z ljubeznijo se ga spominjamo
žena Marija, hčeri Marija in Zorka ter sin Franc z družinami in brat Mario
Bazovica, 22. avgusta 1984
Aretacije na Vejni
Karabinjerji s Proseka so včeraj v cerkvi na Vejni aretirali 19-letne-ga Roberta Giannato in 20-letnega Andrea Peloso, ki sta se pritihotapila v prostore uslužbenk bara na Vejni in nato poskušala vdreti skrinjice za miloščino. Kasneje so nedaleč od cerkve karabinjerji opazili sumljivo osebo, ugotovili so, da je 23-letni Claudio Stanič, ki je bil zaradi ropa obsojen na 1 leto in 4 mesece zapora.
.	Po dolgi in mučni bolezni
nas je v 62. letu starosti za 1	vedno zapustil naš predragi
mož in oče
Maks Guštin
(Vojni invalid)
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 22. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na repentabrsko pokopališče.
Žalostno vest sporočajo: žena Lidija, hči Nives, zet Gianni, svakinja Desanka, nečaka Sergio in Marija z družino, teta Vida in drugo sorodstvo.
Col, Split, 22. avgusta 1984
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
,	Nenadoma nas je zapustil
naš dragi mož, oče in stari oče
Leopold Ples
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v četrtek, 23. avgusta, ob 11. uri iz hiše ža’osti (Devin 76) na domače pokopališče.
Žalostno vest sporočajo: žena Ema, hčerka Tatjana, vnuk Mitja, svakinja Anica ter drugo sorodstvo.
Devin, Ljubljana, Trst, 22. avgusta 1984
Ob izgubi dragega Leopolda Plesa izreka ženi, hčerki ter vnuku iskreno sožalje družina Tinta.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega
Emilija Čuka
ter kakorkoli počastili njegov spomin.
Svojci
Prosek, 22. avgusta 1984
Danes je minilo eno leto, ko me je zapustil moj dragi sin
Ruggero
ki je in mi bo ostal vedno pri srcu. Spominjajo se ga mama Štefanija in ožji sorodniki. Nabrežina, 22. avgusta 1984
Ob 1. obletnici tvojega večnega počitka predragi
Gero
se te spominjajo
tvoja žena Marica in sorodniki.
Nabrežina, Medja vas, 22. avgusta 1984
Obisk pri predsedniku zadruge Josipu Sancinu
V Bregu se že pripravljajo na uradno otvoritev zadružnega hleva »Dolga krona«
»Pred leti je bila Dolina kmečka vas s 400 glavami živine, ki je sa ma hodila na pašo do hriba Dolga krona in se prav tako sama vračala. S pojavom prevoznih sredstev in gradnjo cest je bilo to onemogočeno. Poleg tega pa je pred desetimi leti grozila hribu nevarnost razlastitve.« Tako se je začel pogovor z Josipom Sancinom — predsednikom zadruge »Dolga krona«. Težave z živino in grožnja razlastitve so dale zametek načrtu za ustanovitev zadruge. Sancin je skupaj z drugimi kmeti razpisal vpis v zadrugo, namenjeno kmetom iz vsega kraškega ozemlja od Medje vasi do Milj. Na poziv se je javilo 35 kmetov iz zgo-niške, repentabrske in dolinske občine, ki so postali tako člani zadruge. Po prvih sestankih leta 72 so z delom takoj začeli in kljub birokratskim oviram je bila zadruga Dolga krona pravno ustanovljena 2. marca leta 73. Ko je bil pravni del mimo, so člani vzeli v najem od Dolinske občine celoten hrib Dolga krona, ki zavzema skupno 104 hektarov zemlje. »Udarniško smo se lotili dela,« nam je povedal Sancin. Najeto zemljo so člani zadruge ob-gradili z 8 tisoč metrov dolgo ograjo in zgradili začasen hlev. Razpolagali so z 12 glavami živine in več-
krat so se že udeležili razstave živine v Bol juncu.
Pred petimi leti pa je bil sprejet odlok za gradnjo novega in večjega hleva. Domače gradbeno podjetje Dušan Pangerc je z gradnjo začelo leta 1983 in v nekaj mesecih je bil montažni hlev, ki zavzema 84 metrov dolžine in 25 metrov širine, z zmoglivostjo 200 glav živine, postavljen. Za hlev je zadruga dobila 60 odst. deželni prispevek, ostalih 40 odst. sredstev pa je bilo v breme članov, katerih število je sedaj 23. Po desetih letih je zadruga Dolga krona dosegla prve cilje, ki si jih je ob začetku zastavila. Sedaj pa se mora zadruga vpeljati, kar je vse manj kot enostavno: »Vsak začetek je težaven!«, je pripomnil Sancin z navdušenjem mladeniča, ki je s svojim delom komaj začel, medtem ko sva se peljala po hribu do hleva. Tam so naju sprejeli poleg duha po komaj pokošeni travi, prvih pet teličkov. Na pašniku ob hlevu pa se je pasla čreda krav. Tukaj nam je Sancin razložil namene in delovanje zadruge. Zadruga kupuje teličke sivo-rjave selekcionirane pasme in jih prodaja, ko dosežejo 7-8 mesecev starosti. Delo si člani zadruge enakomerne razdelijo tako, da je vsak dan po eden dežuren, da nakrmi živino in opravi še druga dela.
V Ormožu je umrl Celestin Sedmak
Iz Ormoža na Štajerskem je prišla vest, da je sredi julija umrl tam živeči kriški rojak Celestin Sedmak. Po kojni, ki je bil star 80 let, se je rodil v štev»'ni Sedmakovi družini in je bil po prvi svetovni vojni med ustanovitelji prve ilegalne komunistične mia d inske organizacije v Križu. Nekaj let je bil tudi njen predsednik, leta 1929 pa je bil prvič aretiran zaradi širjenja antifašistične propagande. Le-
to kasneje je zbežal v Jugoslavijo in se je v Ljubljani takoj včlanil v emigrantsko društvo »Soča«. Zaradi svoje napredne usmeritve ni bil deležen nobene pomoči s strani tamkajšnjih uradnih krogov, zato je kmalu nato pobegnil v Avstrijo, nato v Nemčijo in pristal v Franciji, kjer se je kot mnogi primorski rojaki v Alzaciji zaposlil kot rudar. Med bivanjem v Franciji mu je brat Josip, ki je živel v Makedoniji sporočil, da so tam ustanovili emigrantsko kmetijsko zadrugo, kjer lahko dobi tudi on zaposlitev. Celestin Sedmak je tako odpotoval v Makedonijo, od koder je 4. maja 1944 odšel v partizane.
Po osvoboditvi se je z družino preselil v Slovenijo. Najprej je bil zapo-s'en v Šentvidu pri Stični, nato v Mariboru in nazadnje je bil leta 1948 imenovan za upravnika nove bolnišnice v Ormožu. Tukaj se je leta 1962 tudi upokojil. Ves čas po vojni je bil aktiven družbenopolitični delavec, nekaj let pa je bil tudi predsednik sindika ta zdravstvenih delavcev SR Slovenije. Za zasluge v borbi proti nacifašiz-mu je Celestin Sedmak prejel tudi številna priznanja in odfikovanja.
Uradna otvoritev hleva bo po vsej verjetnosti pred Krpečkim praznikom v Boljuncu 14. septembra.
N. P.
OBVESTILO
VINOGRADNIKOM
Devinsko-nabrežinska občinska u-prava sporoča, da zapade 6. septembra rok za prijavo vina, ki ga imajo vinogradniki na zalogi 31. avgusta. Prijavo je treba vložiti na posebnih obrazcih (B/l ali B/2) od 1. do 6. septembra na županstvu, soba št. 2.
V Miramaru predavanja o znanosti in gospodarstvu
Holandski znanstvenik Luis Emme-rij, rektor Inštituta za socialne raziskave v Aji je včeraj otvoril v prostorih Mednarodnega centra za teoretično fiziko v Miramaru ciklus predavanj o vplivu znanosti na gospodarski razvoj. Prof. Emmerij je v svojem predavanju govoril o rasti in padanju novega mednarodnega gospodarskega reda.
Jutri bo na vrsti predavanje prof. Romea s tržaške univerze, ki je o-brazložil namene novega centra UNI DO v Trstu za genetsko inženirstvo in biotehnologijo.
menjalnica
21. 8. 84
Amerilkt dolar.............. 1.770,—
Kanadski dolar.............. 1.350 —
•vtcarsld frank................ 738,—
Danska krona .......	107.—
Norveška krona.............. 213.—
Švedska krona................ 211.—
Holandski fiorini........... 547.
Francoski frank............... 199.50
Belgijski frank................ 27.50
Funt Sterllng................ 2.320,—
Irski Iterling............... 1.890,—
Nemška marka................ 616 —
Avstrijski šiling ......	87.25
Portugalski eskudo.......... 11 —
Japonski Jen..................... 6,—
španska pezeta.................. 10.—
Avstralski dolar............. 1.400,—
Grška drahma.................... 15.—
Debeli dinar................... 10.25
Drobni dinar................... 10.75
B39RB
DANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. p. A.
min u: u:a i til^i io - CE? D1-44B
Literarni, likovni in fotografski natečaji ob 80 - letnici SPD Trst
Slovensko planinsko društvo iz Trsta praznuje letos 80-letnico ustanovitve. V okviru proslave, ki jo bo namenilo temu jubileju, razpisuje tudi literarni, likovni in fotografski natečaj za izvirna dela na temo
MED SKALO IN MORJEM
ki naj bi obravnaval prijateljski odnos človeka do naravnega okolja.
Natečaj je namenjen: — vsem ljubiteljem narave;
— osnovnošolski mladini;
-- dijakom nižjih srednjih šol.
Vsaka zgoraj omenjena skupina bo posebej ocenjena in nagrajena.
Literarni natečaj
Prispevki na razpisano temo so lahko v prozi (do 10 tipkanih strani), v poeziji (do 5 pesmi ali ciklus), zbirka anekdot ali esej (do 10 tipkanih strani). Napisani so lahko v knjižni slovenščini ali v narečju. Vsi prispevki morajo biti napisani v 4 izvodih, označeni z geslom, kategorijo, v kateri avtor kandidira (ljubitelji narave, osnovnošolska mladina, nižja srednja šola). V priloženi zapečateni kuverti, označeni z geslom, naj bo avtorjevo ime, priimek, naslov in telefon.
Literarne izdelke bosta očenjevali dve ločeni komisiji:
—	literarno komisijo za šolsko mladino sestavljajo: prof.
Zora Tavčar, pesnica Ljubka Šorli, časnikar Lojze
Abram in prof. Marinka Pertot (SPDT);
—	literarno komisijo za ljubitelje narave sestavljajo:
prof. Josip Tavčar, prof. Pavle Merkù, prof. Marija
Cenda in inž. Josip Rudež (SPDT).
Likovni natečaj
Risbe in izdelki na razpisano temo so lahko v katerikoli tehniki. Za osnovnošolsko mladino je priporočljiv format A3, za ostale je dovoljen katerikoli format, največji 100x70. Na hrbtni strani risbe ali slike naj bo označeno geslo in kategorija, v kateri avtor kandidira (ljubitelji narave, osnovna šola, nižja srednja šola). V priloženi zapečateni kuverti, označeni z geslom, naj bo avtorjevo ime in priimek, naslov in telefon. Vsak avtor lahko predloži največ tri dela.
Risbe in izdelke bosta ocenjevali dve ločeni komisiji;
—	likovno komisijo za šolsko mladino sestavljajo: prof. Magda Tavčar (SPDT), Demetrij Cej in Zora Koren;
—	likovno komisijo za ljubitelje narave sestavljajo: Milko Bambič (SPDT), inž. Sergij Cesar in Deziderij Švara.
Fotografski natečaj
Fotografski natečaj na razpisano temo ni namenjen osnovnošolski mladini. V obeh navedenih kategorijah se kandidat lahko udeleži natečaja v sledečih tehnikah:
—	čmo-bela fotografija (največ 3 slike ali serija petih, min. format 13x18, max. format 30x40 ali izpeljanke) ;
—	barvna fotografija (največ 3 slike ali serija petih, min. format 13x18, max. format 30x40 ali izpeljanke) ;
—	diapozitivi ne glede na format (največ 5 diapozitivov).
Vse serije morajo biti označene kot take, slike pa oštevilčene. Udeleženec se lahko istočasno udeleži natečaja v več podkategorijah, vendar morajo biti slike neobjavljene.
Vsi izdelki morajo biti označeni z geslom in s kategorijo, v kateri avtor kandidira (ljubitelji narave, nižja srednja šola). V priloženi zapečateni kuverti, označe:- z geslom, naj bo avtorjevo ime, priimek, naslov in telefon.
Izdelke bo ocenila posebna komisija. Komisijo sestavljajo: Janko Furlan (SPDT), Mario Magajna, Aljoša Žerjal in Duilio Vecchiet.
Prispevke za vse tri natečaje zgoraj omenjenih treh kategorij morajo kandidati oddati na sedežu SPDT v Ul. sv. Frančiška 20, tretje nadstropje ali na sedežu ZSŠDI (isti naslov, drugo nadstropje) do vključno 30. septembra 1984.
Najboljša dela bodo nagrajena na slavnostni prireditvi ob 80-letnici našega društva. Prireditelj bo poskrbel za objavo oziroma za razstavo najboljših del. Po raz stavi bodo lahko udeleženci dvignili svoje prispevke ne sedežu društva. Organizator ne prevzema odgovornosti za morebitne poškodbe ali izgube prispevkov.
kino
včeraj-danes
Ariston 21.15 »La chiave«. F. Finaly in F. Branciaroli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Na prostem, v primeru slabega vremena v dvorani.
Fenice 17.00 — 22.00 »Kowaanisqatsi«. Nazionale Dvorana išt. 1 15.30 — 22.15 »Erotic -super sex orgasmo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.15 »Fuga da mezzanotte«.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.15 »Dracu-la«. Za vsakogar.
Grattacielo 17.00 — 22.15 »La guerra del fuoco«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.30 — 22.15 »Savana violenta«.
Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 15.45 — 22.00 »Evimetal«.
Capi tol Danes zaprto.
Vittorio Veneto 17.00 — 22.00 »Murde-rock uccide a passo di danza«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere Zaprto.
Radio 15.30 — 21.30 »La vogliosa Sibille«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 17.00 — 22.00 »Bady-Bady«. Za vsakogar.
razstave
V	TK galeriji, Ul. sv. Frančiška 20.
skupinska grafična razstava.
V	galeriji Rossoni na Korzu Italia 9 je odprta razstava slikarja Renza Si-mionata in slikarke Mirell^ Barbarich, ki bo trajala do 31. t.m.
razna obvestila
Otroci iz kolonije v Comegliansu se
bodo vrnili jutri, 23. avgusta. V Gorici pri železniški postaji bodo okrog 11. ure, v Sesljanu okrog 11.30, v Trstu pri železniški postaji v Ul. F. Gioia okrog 12. ure.
Danes, SREDA, 22. avgusta TIMOTEJ
Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 20.01 — Dolžina dneva 13.47 — Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 17.14.
Jutri, ČETRTEK, 23. avgusta ZDENKA
Vreme včeraj : temperatura zraka 24 stopinj, zračni tlak 1021,4 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 48-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 23 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Stefania Chielmi in
f1 floo rp Monnl
UMRLI SO: 56 letna Ada Filippa vd. Delzet. 71-letni Santo Kresciak, 71-letna Anna Del Bianco vd. Giugovaz, 80-letna Giuseppina Clara Giorgetti vd. Ferrari, 72-letni Italo Grego, 82-letni Giacomo Lorber, 90-letna Olga Ferrui vd. Boschetti, 78-letna Alba Zanini por. Detoni, 94-letna Giovanna Konestabo vd. Valentincich, 78-letni Narcisio Cuppo. 67-letni Giuseppe Piciga, 88-letna Lucia Busa vd. Midolo, 87-letni Marzano Benvenuti, 73-letna Elia Sfreddo, 56-letm Luciano Zamboni, 59-letni Afrodisio Nobile, 61-letni Massimiliano Guštin.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fel-luga 46, Ul. Mascagni 2, Prosek, Zavije.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Prosek, Zavije.
LEKARNE V OKOLICI ,
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel-226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel-225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
Tovarišici Dragici in Darkotu se je pridružil
DAMIR
Staršema čestita, novorojenčku pa želi veliko sreče
Sekcija KPI Just Ptegan - iz zgoniške občine
Prireditve in sporočila kulturnih druitev in organizacij
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
Jutri, 23. avgusta, ob 21. uri bo gledališka skupina ZKO Koper uprizorila Goldonijeve »Primorske zdrahe« v kon-tovelskem narečju. Predstava bo na prostem ali v dvorani.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 2. septembra, avtobusni izlet na otvoritev obnovljene planinske koče PD Integral pri planini Jezero nad Bohinjem. Odhod avtobusa v soboto, 1. septembra, ob 14. uri. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI do vključno srede, 29. t.m.
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
javlja, da je odhod enodnevnega izleta dne 26. t.m. v Baško - Krk z Oberda-novega trga ob 6:30. Prostih je še nekaj mest.
mali oglasi
PRED 6 DNEVI se je izgubil v okolici Banov mlad nemški ovčar. Okoli vratu nosi jeklen ogrljak, na katerem je dodan kos verige. Odgovarja na ime Ringo. če ga je kdo videl, lepo prosimo, da se takoj javi na telefonsko št. 040/213-737.
PRODAM čoln Rio z opremo, nov motor Johnson 6 Hp, novo prikolico za čoln po ugodni ceni. Tel. 040/211-306.
OSMICO ima v Zgoniku Miro Žigon. Toči belo vino in teran.
PRODAM avto Volkswagen letnik 1975 v dobrem stanju. Tel. 040/228-390.
PRODAM hišo v Dolini z dvoriščem in 400 k v. m vrta. Tel. 040/228-390.
PRODAM 112/Elite bele barve. 5 prestav, 14.000 km. Tel. 040/422-010 ob delavnikih ob 13. uri.
OSMICO je odprl Rudi Petaros, Boršt 139. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Josip Gruden iz Sa-matorce 6/A. Toči belo vino in teran.
PRODAM knjige za 1. učiteljišče in za 1. vzgojiteljsko. Tel. 040/774-581.
ALEKSANDER iz Prebenega sporoča svojim cenjenim klientom, da je spet odprl gostilno.
KUPIM Fiat 500 v dobrem stanju. Telefonirati na št. 40/227-497 od 13. do 15. ure ter od 20. do 21. ure.
MATEMATIKO IN FIZIKO inštruiram za popravne izpite. Informacije po telefonu (003865) 21972.
ANGLEŠČINO inštruiram za popravne izpite. Tel. (003865) 22879.
OSMICO je odprl Romano Purič v Re-pnu št. 13. Toči belo in črno vino.
IZGUBILA sem zlato zapestnico v Bazovici ali na Opčinah v torek zvečer. Najditelja prosim, da telefonira na št. 040/228-327.
OSMICO je odprl Ivan Terčon v Mav-hinjah.
OSMICO je odprl Edi v Praprotu. Toči sortirana bela vina in teran.
PRODAM FIAT 127/900 cc, letnik november '82, prevoženih 25.000 km. Tel. 040/825-051 v večernih urah.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44, Opčine - Trst.
Na Kamencah štorklja se je oglasila in rožnato culo je nežno spustila
iz nje je prijokala Lorica mala in Andrej in Rozana sta starša postala!
Čestitajo jima starši in vsi sorodniki, mali Lari pa voščijo mnogo zdravja in sreče
Darku in Dragici se je rodil DAMIR
Srečnima staršema čestitajo Kmečka zveza. Patronat 1NAC
in delovni tovariši, novorojenčku
pa želijo obilo sreče in zdravja v življenju.
darovi in prispevkiJ
V	spomin na Gizelo Dovšak vd. S
mak in na Ido de Lorenzi por. Bog®^ darujeta Lojzka in Viktor Bogateč 10-lir za KD Vesna in 10.000 lir za knS* sekcijo VZPI-ANPI.	zj
V	spomin na drago Ido de Lorc darujeta Marta in Sandor 20.000 hr sekcijo KPI J. Verginella iz Križa.
V	počastitev spomina na Gizelo v šak vd. Sedmak daruje družina 1 tar - Vardo 10.000 lir za spomenik v dlim v NOB v Križu.
Lia Bacchi daruje 50.000 lir za 1 Sirena.	„-ris
Fabjo Plisca, Oskar šiškovič in!r ijf Debel j uh (Bohinj) darujejo 120.000 za TPK Sirena.	ja-
V	spomin na pok. Milka Emilu® ,
rujejo družina Malalan 20.000 lir- ° žin Rado Zorn 10.000 Ur in družina Ban (Batiča) 20.000 lir za Kulturni ou Prosek - Kontovel.	-0j-
Namesto cvetja na grob bivšega » benika Giovannija Vorusa daruje stvo lo Švara 10.000 lir za Godbeno dru Nabrežina.	per-
Namesto cvetja na grob Albina 0 tota daruje Bruno Bertolini z dru 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrez^r
Namesto cvetja na grob Albina za tota daruje Ljudmila Coloni 10.000 l Godbeno društvo Nabrežina.	.<a -
V	spomin na Kristjana Kozlovi ^ Štefana daruje brat Anton 20.000 1 «joB vzdrževanje spomenika padhm v
iz Boršta in Zabrežca.	mah16
V	počastitev spomina Srečkove Jj1 ^ Gizelo daruje dr. Gantar 50.000 1
ŠD Mladina.	p0v-
Namesto cvetja na grob Gizele ^ šak vd. Sedmak darujeta Ester 'Lko lir in Ladko Lozar 10.000 lir za k godbo »Vesna«.	. j^rU"
V	spomin na Ido de Lorenzi “ j,r jeta družini Gustinčič in čač 25.U
za ŠD Mladina.	, inoOO
V	isti namen daruje Rudi Pahor
Ur za ŠD Mladina.	, £ok
V	spomin na Antonijo Kalc vd- -cf
darujeta družini Gombač in "	-u,
20.000	Ur za Kulturni dom v Lom gj.
Namesto cvetja na grob Antonij
vic daruje družina Kralj (Trebe
10.000	Ur za sekcijo VZPI-ANPI * Ljjo
tabor in 10.000 Ur za balinarsko s Kraški dom.	,„ruje
V	spomin na Alojzijo Živic kcjjo družina Dol ja k 15.000 Ur za . ga VZPI-ANPI Rcpcntabor in 15.000 u balinarsko sekcijo Kraški dom. g,j.
Namesto cvetja na grob Alojz'Jw) ooO vic daruje družina Albert Colja .
Ur za -sekcijo VZPI-ANPI Re,?f gra-in 10.000 Ur za balinarsko sekcij ški dom.	-	iie pa-
Namesto cvetja na grob MarU ga neu daruje Mara Prašelj 10.00W pevski zbor Vasilij Mirk.
avtomobil in človek
ruti io it* Irrisiju
Vozili smo za bralce Primorskega dnevnika
Volvo 740 GLE - prestižna in draga cestna križarka
Volvo je avto, ki je od nekdaj slovel Po aktivni in pasivni varnosti in tudi ■adnji modeli iz serije 700 so v skladi1 s to filozofijo. Velike limuzine ** so naletele med italijanskimi kupci na kar se da ugoden odmev (kljub risoki ceni gredo modeli 740 in 760 r*ko na bencin kot na plinsko olje čredno dobro v denar), upoštevajo Oajvišjo varnostne norme. Sicer pi Je volvo 740 GLE velika limuzina viš-J®6a srednjega razreda, ki jo poga-nJa znani 1986 kubični štirivaljnik, k! zmore il7 KM pri 6.000 vrtljajih v 'muti m največji navor 16,1 kpm Pri 3.000 vrtljajih. Vbrizgavanju go-iva gre pripisati zaslugo, da avto po-240	71*10®0 manj kot tisti iz serije
f™ •„ ki ga poganja isti motor z upli-Jacem. Vžig je transistoriziran. Menjalnik je štiristopenjski z overdri-tuit’ pa l^istopmijska avtomatika, dl z overtirivom. Zavore so kolutne Sta ki zadaj s servoojačevalcem, ima tudi serijsko vgrajen servo-, man, ki vozniku olajša delo pri nizkih tpostih in pri parkiranju, ne moti pa ga pri višji hitrosti, ko je učinek ^volana skoraj neopazen. Lega na ^ je neoporečna : vzmetenje je v 1 avšnjem razmerju med francoskim
irr nemškim načinom, se pravi da ni ne pretrdo in niti ne premehko. Obese: spredaj so McPhersonove noge, zadnja prema pa je toga.
Prostora ima volvo 740 na pretek tudi za pet potnikov, notranja oprema pa je kar se da bogata: armaturna plošča je za ta razred primerna, edino kar manjka je morda manometer za olje, sicer je volvo 740 serijsko opremljen s prednjimi vzglavniki, termičnimi šipami, ki jih dviga in spusča električni motor, centraliziranim zapiranjem vrat, električnimi zunanjimi vzvratnimi ogledali, s petimi varnostnimi pasovi, celo vrsto kontrolnih lučk na armaturni plošči in z mnogo prostora za najrazličnejše drobnarije, ki se v avtu naberejo in je dobro, da so vedno pri roki.
Posoda za gorivo ima 60 litrov, poraba pa je za ta razred in ob upoštevanju mer (dolžina 4,78 m, širina 1,76, teža 1300 kg) zelo ugodna: 6,8 litra za 100 km pri stalni hitrosti 90 km/h, 10,3 litra pri 120 km na uro in 13,5 litra po mestnem prometu. Cena je seveda primerna kakovosti in prestižu ter se suka nekje pri 23 milijonih lir.
Po pregledih finančnih stražnikov
Navtična smetana
brusi svoja kopja
o	se ni še polegla polemika
fi ‘JSk'n *n avgustovskih pregledih rifìai) - l Baznikov v italijanskih mairi n,' (j® več, v pričakovanju jeseni Visenu P0*5'«! linančnega ministra stra?.alruja ‘so vs'- ki jim je finančna •"ožje topila na prste nabrusili o
Vsa
Prepro.?ac*eva je v bistvu skrajno dan ji li- . Visentinijev predhodnik, se-co.k.,. rainister za odnose z EGS Fran-hitn ut-°rlc s' ic v boju proti davč-vani LVa*ccm ornisld tako imene sto fJ/Iobodkometer« . kot lahko pro ho« Sedemo italijanski »redditome-vSezari lVa* finančni minister je na ko j0 Je odkril le Kolumbovo jajce, bliža i d ,*L da lahko ugotovimo pri
valta |^°|)°dek vsakega davkoplačevalske«- na Podlagi njegovega živ-
haiiénj ‘8a standarda. Seveda nam fi kaj ^ ?t,ražniki ne morejo pogledati, več' • v *oncu- a kdor je last-Jahte, mora imeti določe-
t^^užek'
in dohodek.
k°dkorn ^ p°dlagi parametrov »do
£,h°dek "
*°ho<lek ^ra<t, ^ ugotavlja približni ?°Vanin ’ P°b’eben za nakup in vzdr-kost m Pl0vil glede na dolžino in ja-i fchh, orJCv' so finančni stražniki
iil: ^OfUari,, i_,	........
dii prV( a' Ja letos v Fiumicino spro-?eVeda , vrstno akcijo. Bera je bila ® redke i°Ce'* borna, saj so izsledili zavnQ , . astnike, vseeno pa se je dr-
. 7vna hi» •	• vbuvl'u pa
;'Jarde ; dgajna obogatila za tri mi-Ztlesle ,b°l lir, toliko so namreč darič-m °lobc. ki so jih izstavili fi-l‘lat,trazniki.
«Jhet "ja.
, Pa je zadonel 14. in 15. ju ?a Palub*0 Ivančni stražniki stopili ‘hu, p. a gospodskih jaht v Porto-pSeh turkr-U'. bavagni in domala v b°smxlo '. lcnih pristaniščih Ligurije. >lo, n Jc. seveda to do skrajnosti Slražniki r° . ? ker so jim finančni skalili dopustniški mir, z
grozo so ugotovili, da ima sedaj davkarija v rokah orožje, da lahko vsaj delno preveri resničnost davčnih prijav. To seveda ne velja za vse; marsikdo namreč pošteno prijavi svoje dohodke, ki so primerni njegovemu standardu in jahti, na kateri preživlja zasluženi dopust. Dobršen del jaht pa je last pravih »revežev«, ki so davkariji prijavili nižjo dohodke od svojih delavcev. Kdor letno zasluži »bornih« deset milijonov, ne more namreč vzdrževati 200 milijonske motorno jahte.
Seveda je pobuda takoj sprožila o-„stre reakcije. V največji italijanski navtični reviji so vso zadevo prikazali kot »napad na italijansko navtiko«. Na vse kriplje so se trudili, da bi izpodbili račune »dohodkomen a«, ga prikazali kot protiustavnega in napovedovali črne dneve za italijansko navtično industrijo.
Kdor ima tudi manjšo barko pa se dobro zaveda, da niso izhodišča »do-hodkometra« pretirana. Že res, da lahko nekdo vc-s svoj težko prisluženi denar investira v svojo jadrnico, v svoj motorni čoln, a ta bo nedvomno z lahkoto vse to obrazložil I inančnim stražnikom. Pobudo finančnih stražnikov lahko torej samo pohvalimo, saj so končno vtaknili nos. kjer najbolj smrti. Na žalost pa lahko že v prihodnjih tednih pričakujemo pravi križni -ogenj proti tej pobudi. Novi finančni minister Visentini ni namreč prevnet zagovornik »d o h od komctrai in bi se raje poslužil drugega orož ja, če mu bc to sploh uspelo, ali pa bo odstopil, kot je že napovedal.
Vsekakor pe bo sedanja pobuda negativno vplivala na italijansko navtično industrijo, a navsezadnje je skraj ni čas, da tudi Italija spremeni kon cept navtike in vzame za zgled drugi zahodnoevropske države.
ITALIJANSKA
Prvi kanal
13.00	Poletni maraton - balet
13.30	Dnevnik 1
13.45 La tardona film
Nastopajo: Annie Girardot, Philippe Noiret, Marthe Keller.
15.05 Velike bitke preteklosti Morat (1476)
16.00	Tarzan in beli krokodil TV film
17.00	Posebni oddelek Most Wanted -TV film
18.00	Al Paradise - zabavnoglasbena oddaja
Vodi Oreste Lionello. Sodelujejo: Milva, Jerry Lewis, Sara Carlson . . .
19.40	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Professione: pericolo! - TV film Nastopa Lee Majors
21.20 Caccia al tesoro - nagradno tekmovanje Nocoj: Kuba
22.40	Dnevnik 1 22.50 Športne vesti
mednarodni atletski miting v Ziirichu
Ob koncu Dnevnik 1 - Zadnje vesti in Vremenske razmere
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 1 - Ob 13. uri
Ljubljana
18.15 Poročila
18.20 Ciciban, dober dan: Mali ribiči 18.40 Mozaik kratkega filma: Aktualni dogodki - ameriški film Trije duhovniki - kitajski film 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik I.
19.55 Zurich : Mednarodni atletski miting
23.00	Dnevnik n.
Zagreb
17.50 Videostrani
18.00	Poročila 18.05 Koledar
18.15 Beg - otroška drama 18.45 Narodna glasba
19.30	Dnevnik
20.00	Filmski večer: Za dolar več -film
22.30	Dnevnik
CANALE 5
8.30	In casa Lawrence - TV film
9.30	Alice - TV film
10.00	Phyllis TV film
10.30	Le tardone - film
12.00	I Jefferson - TV film
12.25	Lou Grant TV film
13.25	In casa Lawrence - TV film
14.25	Siamo donne - film
16.25	Mary Tyler Moore - TV film
17.00	Hazzard - TV film
18.00	Tarzan TV film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Baretta - TV film
20.25	Come si distrugge la reputa zione del più grande agente segreto del mondo - film Nastopa Jean Paul Beimondo
22.25	Kojak TV film 23 25 Canale 5 News 00.25 Gazebo film
Nastopata Glenn Ford in Debbia Reynolds
RETEQUATTRO
8 30 Banana split - risanka
8.45 Goldie Gold - risanka
9.00 II ritorno di papà - TV film
9.30	Blue Noah - risanka
10.10	Magia novela
10.50	Fantasilandia TV film 11.45 Tre cuori in affitto TV film
12.15	Scooby Doo - risanka 12.40 Star Blazers - risanka
13.10	Prontovideo glasbena oddaja
13.30	Fiore selvaggio novela
14.15	Magia novela
15.00	Quando il grano è maturo -film
17.00	Scooby Doo - risanka
17.30	Giatrus risanka
18.00	Truck Driver - TV film
18.50	Tre cuori in affitto - TV film
19.25	Chips - TV film
20.25	A Team - TV film
21.30	Punto di rottura - film 23.20 Quincy TV film
00.50 I giorni del padrino - TV nadalj.
ITALIA 1
9.30 II diritto di uccidere - film Nastopa Humprey Bogart
11.30	Maude TV film
12.00	Giorno per giorno - TV film
12.30	Lucy Show - TV film
TELEVIZIJA
14.15 Questaestate - kvizi in glasba V teku oddaje risanke in dokumentarni film
16.55	Tristi amori film Nastopajo: Gino Cervi, Andrea Cecchi, Luisa Ferida.
18.30	Dnevnik 2 - športne vesti 18.40 Lady madama - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Poje James Brown koncert
21.30	Italijanska sodobna kinematografija
La caduta degli Angeli ribelli film
Nastopa: Clio Goldsmith
1.	del film
22.25	Dnevnik 2 - Nocoj
22.30	La caduta degli angeli ribelli -
2.	del filma
23.30	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
19.00	Dnevnik 3
19.25	Poezija - od Horaca do Sinis-gallija
20.00	Šolska vzgoja Evropa v XX. stoletju
20.30	Un tranquillo weekend di fortuna - film
22.00	Delta serie - znanstvena oddaja 2230 Dnevnik 3
22.55	La cinepresa e la memoria -dokumentarna oddaja
23.05 Dokumentarna oddaja 23.35 Poje skupina »Passengers« -glasbena oddaja
Koper-
14.00 in 17.00 Odprta meja - oddaja v slovenskem jeziku
V današnji Odprti meji liodo na sporedu tudi naslednje vesti: SESLJAN — Razstava tnalih skulptur GRADIŠČE OB SOČI — Poletne prireditve
GRADEŽ — Tekmovanje cvetličarjev JAMLJE — Cepljenje psov prati steklini
17.30	Razočaranje - film 19.00 Risanka
19.30	TV D Stičišče
19.50	Spol in živali - dokumentarec, 2. del
20.20	Ryan TV film
21.10 Klub srčnih bolnikov - dokumentarec
21.40 TV D - Vse danes
21.50	Dario Diviacchi predstavlja
22.20	Zeit im Bild - Čas v sliki
13.00	Bim bum barn - otroška odd. Piccole donne - risanka L’uccellino azzurro - risanka
14.00	Agenzia Rockford TV film
15.00	Cannon - TV film
16.00	Bim bum barn - otroška oddaja Rocky Jde - risanka L'uccellino azzurro - risanka
17.40	La casa nelle prateria - TV film
18.40	Kung-Fu TV film
19.50	II mio amico Arnold - TV film 20.25 Polvere di stelle - film
Nastopata Alberto Sordi in Monica Vitti
22.30	Napoli violenta - film Nastopa Maurizio Merli
00.20 Delitto a Mulberry Street - film
TELEPADOVA
13.00	Risanke
14.00	Mama Linda - novela
15.00	Gli emigranti TV nadalj.
16.00	Cara a cara TV film
17.00	Star Trek - TV film
18.00	Sam. il ragazzo del West ris.
18.30	Mechander Robot - risanka
19.00	Yattaman - risanka
19.30	Mama Linda novela
20.20 Anche i ricchi piangono - nov.
21.30	Quell'estate meravigliosa film
TRIVENETA
13.15	Sloane TV film
14.00	Risanke
14.30	TV film
15.00	Film
16.30	TV film
17.30	L'incredibile dottor Hogg TV film
18.00	Risanke
18.30	TV film
19.00	Q. P. Coupons estate
19.30	Edgar Wallace TV film
20.30	Katiuscia - film
22.00	I 12 legionari - TV film
22.30	I Daci - film
TELEFRIULI
15.45 La lunga faida film
17.15	Starzinger risanka
17.50	Angie girl - risanka
18.15	Cara a cara - novela
20.00	L'ora di Hitchcock - TV film
21.00	Poročila
21.30	Perdonami se ho peccato - film
23.00	Nogometna tekma Roma - Udi nese
RADIO
RADIO TRST A
7.00.	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20
Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Mozaik; 8.20 Trim za vsakogar; 8.45 Domače živali; 9.15 Iz našega vsakdana; 9.45 Pesniki; 10.10 Koncert RAI iz Rima; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik; Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje) : Pier Paolo Pasolini : »Sanja« - vmes: Glasbeni potpuri ;	13.20 Zborovska
glasba s koncertnega odra: Tržaški oktet, nato: Glasbena priloga; 14.10 -
17.00	Radijsko popoldne: Tri slovenske sestre: 130 let Družbe sv. Mohorja;
16.00	Folklora narodov Jugoslavije -vmes: Glasbeni listi ; 17.10 - 19.00 Odprti prostor: Klasični album ; 18.00 »Dober večer my Lady - bye bye moj ljubi fant!« - nato: Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis ; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper -med glasbo: 14.00 V znamenju rocka; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna Radia Koper; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.33 Grožnjan - mesto mladih: iz koncerta najboljših violončelistov mojstrskega tečaja Danila Šafrana; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italilanskl program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik ; 6.00 Glasbeno prebujanje - Koledarček; 6.35 Vreme na Jadranu; 7.00 Dober dan; 9.30 Lucianov! dopisniki ; 10.00 Pesem tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vrtiljak motivov; 11.30 Na prvi strani; 11.45 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski program z glasbo; 14.33 Poročila v nemščini - Pesem tedna;
16.15	Glasba; 16.32 Time music - ponovitev; 18.00 Glasba ; 19.00 Jazz glasba; 20.00 Zaključek programov.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
19.00	Poročila ; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Glasbeno govorni program;
11.0	Radijska nadaljevanka; 11.20 Master - glasba; 11.30 Mala Italija - jutranji variete; 13.15 Master - glasba dan za dnem; 15.00 Glasbeno - govorni program ; 16.00 Poletni popoldanski program; 17.00 Ellingtonova zrela leta; 18.00 Objektiv Evropa; 18.28 Ve černa glasba; 19.22 Radijska priredba; 20.00 Srečanje z gledališčem; 20.38 Glasba; 21.00 Radijska povest; 21.30 Glasba; 22.00 Večerna nadaljevanka;
22.45	Napotki za avtomobiliste; 22.50 Glasbeni premor; 23.05 Telefonski klic; 23.28 Zaključek programov.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
12.30.	13.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila ; 6.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 šolska vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja ; 8.45 Radijska nadalje vanka; 9.10 Nagradno tekmovanje;
10.30	12.45 Radijska priredba; 15.00 Radijska povest; 15.37 Glasbeno - ge vonii program; 19.00 Mavrica; 19.50
.Opera; 21.55 Mavrica - 2. del; 22.40 Radio 2 - jazz glasba; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake;
6.45	Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro otroci ! ; 7.00 Druga jutranja kronika ; 7.50 Iz naših sporedov ; 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.20 Pojte z nami; 8.30 Izbor v sredo; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Veseli napevi1; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00, Glasba; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 18.24 Medigra - Dve skladbi Jakova Gotovca ; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč otroci!;
19.45	Minute z ansamblom Ivana Ruparja; 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev ; 20.35 Minute s slovenskimi interpreti; 21.05 P. Čajkovski: Odlomki iz opere Javgenij Onjegin;
22.15	Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse; 00.05 - 4.30 Nočni program.
13.15 Due e simpatia nadaljevanka dneva
Moliere - TV nadaljevanka
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
V osnovnih šolah na Goriškem letos manj otrok kot pred letom dni
Enako lanskemu je število učencev v
V letošnjem oktobru odkritje spomenika padlima na Jazbinah
i V slovenskih osnovnih šolah na Goriškem bo v prihodnjem šolskem letu, ki se bo pričelo 13. septembra, torej čez nekaj tednov, 487 učenk in učencev, kar je za šestindvajset manj kot v prejšnjem šolskem letu, ko je bilo učencev 513. Manjše število učencev, ki je kar občutno, pa je treba pripisati predvsem dejstvu, da je osnovno šolo zapustilo kar 113 učencev, v prvi razred pa se jih je vpisalo le 84. Tu je torej zaobjeta vsa razlika med letošnjim in lanskim vpisom.
V prvih razredih slovenskih osnovnih šol na Goriškem bomo v prihodnjem šolskem letu imeli torej 84. u-čencev kar je le eden manj kot lani, ko smo jih imeli 85. V goriškem didaktičnem okrožju imamo celo pet učencev več kot lani, vedno v prvih razredih, medtem ko jih je v šolah doberdobskega okrožja v prvih razredih šest manj kot lani. Seveda so podatki različni od šole do šore.
Kar pa nas vznemirja so podatki za naslednje šolsko leto, 1985-86. Vpis v prvi razred bo takrat najbrž enak letošnjemu, kar sicer lahko ugotavljamo po številu otrok, ki obiskujejo otroške vrtce, medtem ko bo pete razrede osnovnih šol zapustila kar 134 u-čencev, ki bodo letos obiskovali peti razred.
Padec bo takrat še bolj občuten. To pa ni tipično samo za slovensko šolo marveč za vse druge ša’e, seveda tudi tiste italijanske večine. Na
Goriškem so v zadnjih treh letih ukinili celo vrsto osnovnošolskih razre dov, učiteljstvo pa drugače zaposlili. Padec števila otrok v vrtcih in osnovnih šolah je dejstvo. V prihodnjih letih se bo ta negativni trend prenesel na nižje srednje šole, potem pa na višje srednje šole.
Na slovenskih osnovnih šotah smo torej lani imeli 513 učencev, letos jih bo 487. Smo že daleč od tistega rekorda nad 550 učencev, ki smo ga beležili pred približno desetimi leti. Takrat pa je bilo v otroških vrtcih nad tristo otrok, danes pa jih je v slovenskih vrtcih le okrog 250.
V prvih razredih bo letos 84 otrok (lani 85), v drugih 85 (88), v tretjih 89 (94), v četrtih 95 (133), v petih pa 134 (113).
Kar se prvih razredov tiče bo letos v šoli na Livadi v Gorici 14 otrok (lani 15), v Ulici Vittorio Veneto v Gorici 6 otrok (lani 9), v Štandrežu 10 (11), v Podgori 2 (1), v Pevmi 8 (2), v Števerjanu 11 (8), na Plešivem 2 (2). To so šole goriškega didaktičnega o-krožja, kjer bo torej, po zaslugi šol v Pevmi in v števerjanu letos več otrok kot lani. V šolah doberdobskega okrožja pa bodo imeli v prvem raz redu šole v Doberdobu 8 otrok (lani 11), v Jamijah 4 (5), v Ronkah 4 (5), v Sovodnjah 8 (10), v Rupi 6 (2), na Vrhu 1 (4). Skupno vzeto je torej manj otrok, pa čeprav jih je v Rupi kar precej več kot lani.
prvih razredih
Še nekaj podatkov o skupnem številu učencev v posameznih šolah. Na šoli Oton Župančič na Livadi ob letos 82 učencev (lani 88) ; na šoli France Bevk v Ulici Vitorio Veneto v Gorici bo 57 učencev (62) ; na šoli Fran Erjavec v Štandrežu bo 54 otrok (60); na šoli v Podgori 12 (14); na šoli Josip Abram v Pevmi 28 (26) ; na šoli Alojz Gradnik v Števerjanu 53 (53); na šoli na Plešivem 12 (10). Na šoli Prežihov Voranc v Doberdobu bo letos 57 učencev (lani 67) ; na šoli Igo Gruden v Jamijah 12 (13) ; Ra šoli v Dolu 13 (12) ; na šob v Ronkah 22 (21) ; na šoli Peter Butkovič-Domcn v Sovodnjah 43 (47); na šoli Ivan Pregelj v Rupi 26 (23); na šoli na Vrhu 16 (17).
Z novim šolskim letom gre v zasluženi pokoj nekaj učiteljev in učiteljic z didaktičnim ravnateljem v Gorici. Na njihova mesta bodo stopili mlajši vzgojitelji.
Seminar za učitelje
V dneh od 8. do 10. septembra bo v kongresni palači v Gradežu tridnevni seminar za učitelje, na katerem se bodo ti seznanili z najnovejšimi metodami učenja ročnih del v osnovnih šolah. Očitno gre tudi za način kako zaposliti tiste učitelje, ki so na razpolago, ker so v zadnjih letih uki nili precej razredov v raznih osnovnih šolah, kjer primanjkuje učencev.
Pred nekaj tedni smo v našem listu poročali, da so bivši partizanski borci z Jazbin in iz Števerjana pričeli urejati prostor pred gostilno na Jazbinah, ki ga je dala na razpolago Štekarjeva mama, na katerem bi uredili spomenik dvema padlima partizanoma, ki sta bila doma z Jazbin.
S prostovoljnim delom so lep prostor na cestnem ovinku prizadevni domačini že uredili. Zgradili so ob-zidek, ki bo sestavni del spomenika. Posejali so tudi že travo okrog spomenika. Sedaj pripravljajo tudi sam spomenik ter črke za spominski napis.
Svečano odkritje tega spominskega obeležja bo skoro gotovo sredi oktobra. Nanjo že sedaj opozarjamo vse, ki jim je pri srcu gojenje tradicij naše narodnoosvobodilne borbe. Domačinom in števerjanski sekciji združenja partizanov pa gre zahvala, da so se s to pobudo spomnili dveh pa dlih domačinov.
Protest delavcev Laminati Lisert
Včeraj zjutraj je približno sto delavcev zaposlenih v tržiškem podjetju Laminati Lisert priredilo protestno manifestacijo. Šli so v sprevodu po odseku ceste, ki iz Tržiča pelje v Trst. Za ponovno protestno akcijo so se odločili, ker že 2 meseca ne prejemajo plač. Že od junija so brez dela in še vedno niso znani nameni skupine Do-megliara, ki je lastnik tovarne. Iz-gledi za izhod iz hude krize, v katero
je zabreda tovarna Laminati Lisert, so minimalni.
Med upočasnitvijo prometa na cesti Tržič - Trst so delavci avtomobilistom razdeljevali letake, na katerih so obrazložili vzroke protesta.
Usodna nepazljivost z motornim kolesom
Med vožnjo z motornim kolesom od pevmskega mosta prati Podgori se je včeraj dopoldne okrog 11.30 hudo ponesrečil 14-letni dijak Paolo Viazzi iz Gorice, Ul. Alla Pesa 22. Mladenič se je v trenutku nepazljivosti, malo potem ko je z mostu zavil na levo, zaletel v avtomobil, ki je bil ustavljen na desni strani ceste.
Padel je na tla in pri tem zadobil zelo hude poškodbe. Ob sprejemu v goriško splošno bolnišnico so mu namreč ugotovili močan pretres možganov in podplutbo pod očesom. Mladenič je bil v nezavesti, zato so zdravniki odredili njegovo premestitev v nevrokirurški oddelek tržaške bolnišnice na Katinari. Tam so f?a zdravniki sprejeli s pridržano pr0' gnozo.
V trčenju proti avtomobilu se J6 včeraj popoldne ponesrečil še drug motociklist. 23-letni Rolando Mas-sarutti iz Ul. Rabatta 15 se bo v splošni bolnišnici zaradi ran in u-darcev po celem telesu moral zdraviti sedem dni.
Skromen izkupiček tatov na pohodu po Ulici Morelli
Soča je končno vrnila truplo Daniele Mughelli
Precej hrupa je včeraj zjutraj povzročil po mestu podvig tatov, ki so prejšnjo noč rogovilili po samem središču, v Ulici Morelli. Sprva sc je zdelo, da so zlikovci odnesli kar izdaten plen, saj so se tokrat spravili nad znano pizzerio in nad bar; mimogrede pa okradli še dva avtomobila v isti ulici. Ob inventarju pa so lastniki lokalov odkrili, da tatovi niso odnesli skoraj ničesar in da so največjo škodo prizadeli z nasilnim vlomom in razbijanjem.
Na vogalu med ulicama Morelli in Garibaldi so tatovi vlomili v pizzerio Bella Capri. Razbili so šipo enega od oken v Ulici Morelli. Najprej so skušali odpreti registrsko blagajno, vendar zaman. Nato so odprli še h la dilnike, omare, predale in razmetali notranjost restavracije, kot kaže, pa, niso našli ničesar, kar bi jim prijalo
Več škode so povzročili v baru Commercio, na vogalu med ulicama Morelli in Crispi. Razbili so kristal na vhodnih vratih in dodobra razdejali notranjost, očitno v iskanju de nar ja. Našli so samo nekaj drobiža ; iz nekega predala so odnesli kovance in izkupiček nekaj prodanih listkov loterije, vsega skupaj za kakih 150 do 200 tisoč lir. Razbili so nekaj kozarcev, raztresli po lokalu sladkor iz dveh posod, med delom pa so si tudi — privoščili steklenico mineralne vode.
Potem so se tatovi verjetno razočarani zaradi skromnega plena, spra-
vili še nad fiat 127 in nad BMW, ki sta bila ustavljena v Ulici Morelli. Razbili so stranski okenci in skušali odnesti vse, kar jim je prišlo pod roko. Tudi tokrat so imeli samo polovično srečo, saj niso našli v prvem avtomobilu nič vrednega, iz drugega pa so ukradli avtoradio.
Kot domnevajo preiskovalci, naj bi šlo za skupinico neizkušenih, verjetno priložnostnih tatov. Pri delu so namreč bili dokaj nerodni. Povzročili so precdj hrupa, ki je med drugim okrog pol treh ponoči predramil stanovalce bližnjih hiš, vendar ni nihče takoj pomislil na tatvino.
Izpopolnjevanje za učitelje
Šolsko skrbništvo obvešča, da lahko javne ustanove kot tudi zasebne organizacije v šolskem letu 1984 85 priredijo izpopolnjevalne tečaje za učitelje. V ta namen morajo predstaviti prošnjo na šolsko skrbništvo najkasneje do 30. septembra. V prošnji morajo biti navedene vse podrobne informacije v zvezi s potekom in predvsem programom tečaja. Prošnje za prirejanje tovrstnih tečajev bo najprej ocenila posebna ko misija pri šolskem skrbništvu, nato pa bo na podlagi te ocene ministrstvo za šolstvo izdalo dovoljenje za prireditev tečaja.
Točno po treh mesecih od usodnega skoka s pevemskega mostu in potem ko so gasilci in potapljači že zdavnaj opustili brezuspešno iskanje, je Soča včeraj vrnila truplo 19-letne Danie’e Mughelli. Dekle je poiskalo smrt v trenutku obupa v noči med 20. in 21. majem letos, ko se je s sestro in prijateljico mudila v bližini pevmskega mostu. Prav sestra je včeraj prepoznala Danielino truplo po oblekah, ki jih je imela na sebi.
Do žalostnega odkritja je prišlo včeraj dopoldne, okrog .9.30 ure pod mostičkom na dovodnem kanalu elektrar-
ne ENEL v Stražicah. Te dni čistijo dno kanala, ki so ga v ta namen izsušili. Med delom je eden od delavcev odkril med blatom in naplavljenim vejevjem ostanke človeškega trupla. Obvestili so orožnike, na kraj odkritja pa je prihitel tudi državni pravdnik, ki je kasneje izdal dovoljenje, da so gasilci odmaknili truplo.
Očitno je bilo truplo dosti časa v vodi, saj je bilo že precej razkrojeno. Takoj so posumili, da gre za nesrečno Danielo, kar je kasneje lahko potrdila tudi sestra, ki jo je še zadnja videla živo.
Društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba obvešča, da bo odhod na Brione v soboto, 25. avgusta po naslednjem vrstnem redu: Dol ob 4.45-Poljane ob 4.55 in Doberdob ob 5.00-Priporoča se točnost.
|	kino J
Gorica
VITTORIA 17.30-22.00 »Claire dove scivola scivola«. Prepovedan mlad*' ni pod 18. letom.
CORSO Danes zaprto
VERDI Zaprto zaradi počitnic.
Tržič
EXCELS10R Zaprto.
PRINCIPE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Dvojna ekspo*»' . cija«
SVOBODA Danes zaprto DESKLE 19.30 »Karate bojevnik«
LEKARNE V GORICI .
»Provvidenti« — Travnik 34 —	‘
84972
LEKARNE V TRŽIČU ,
San Nicolò — Ul. 1. maja 94 — K ' 73328
POGREBI
8.00 Emesto Belli iz kapele PP1®®. bolnišnice na glavno pokopališč -11.00 Zora Mladenič vd. Molinari splošne bolnišnice v cerkev na Tr ^ niku in na glavno pokopališče; Lojzka Legiša vd. Klanjšček iz šne bolnišnice v cerkev in na pokop lišče v Štandrež.
Evropska folklora konec tedna v Gorici
Od četrtka do nedelje bo Gorica prizorišče mednarodnega folklornega tekmovanja za nagrado »Castello di Gorizia« katere pobudnik je tukajšnje turistično društvo Pro Loco. Tekmovanja folklornih skupin bodo na gradu, na grajskem dvorišču.
pod veliko platneno streho, ki so jo nalašč postavili zato, da bi se lah ko prireditve vršile na prostem tudi v slučaju slabega vremena, saj prav letos je dež skoro vsakdanji gost v našem mestu. V petek in soboto zvečer bodo na vrsti tekmovanja, v ne dei jo popoldne bo po glavnih mestnih
ulicah že tradicionalna parada z nagrajevanjem najboljših skupin na Travniku. V nedeljo zvečer pa bo spet prireditev na gradu. Na tej bodo nastopile najboljše skupine. V petek in soboto pa bo v dvorani de želnih stanov na gradu mednarodni
simpozij o folklori. Našim bralcem smo hoteli danes posredovati fotogra fije nekaterih folkloristov, ki bodo nastopili na prireditvah konec tedna. Nalašč smo izbrali fotografije tistih skupin, ki pridejo v Gorico iz zelo oddaljenih krajev, saj smo tako italijanskih kot jugoslovanskih noš že
precej vajeni. Na prvi ...... -
pina poljskih plesalcev v sli ( nošah te severne slovanske ^ Na mali osrednji sliki je tur .jet) bentač. Na zadnji sliki pa je . je skupina med izvajanjem plesa' zelo podoben srbskemu kolu■
Pred pričetkom šolskega leta
Nove cene, a stari problemi za šolske knjige
Do začetka pouka manjka še dober mesec dni. Za dijake, ki tega še nis° storili je že skrajni čas, da na r°čijo šolske knjige, pa še tako jim ®r°2t. da bodo prve tedne (če že ne vrvi mesec ali dva) brez njih. Kot Pred pričetkom vsakega šolskega le-/? se namreč ponavljajo stari pro-Lemi z nabavljanjem učbenikov. Vsa 0 [eto dijaki, starši, profesorji in s^mi knjigarnarji tarnajo nad ce nad zamudami ter nad drugimi Problemi, ki jih eni ali drugi bolj Ocutijo v zvezi s knjigami.
■ ^ofesorjem tako ni pogodu, da di-'L % oktobra ali novembra nima iL	k°r predstavlja seveda ve-
3° °viro pri rednem odvijanju po-Na očitek, da naročajo knjige Prepozno, se dijaki izgovarjajo, da so nn ze pravočasno naročili, toda kaj, j? ie treba čakati po dva meseca, r* dobiš naročeno knjigo. V knji-» rriah pravijo, da to odvisi od po-lc^iezn^ založb, saj dobiš pri ne-dnllr'k naro^eno knjigo že v nekaj n^n, druge pa ti jo pošljejo septem a, četudi si jo naročil že v začetku jr!?a- Sicer pa, pravijo v knjigami, profesorji niso brez vsake kriv-zf' Za knjige se pridejo zanimat sa-0 tik pred iztekom starega šolske-° let°. ko morajo določiti učbenike v naslednje leto. »Če bi na primer al mesec prej posredovali svoje
orientativne izbire, bi mi lahko zbrali vse potrebne informacije (cene, razpoložljivost knjig, morebitne težave pri naročanju), tako da bi lahko pri določanju seznamov šolskih knjig profesorski zbor že razpolagal s temi podatki, mi pa bi lahko s prednaro Čilom odpravili velik del sedanjih težav,« pravi Mauro Leban, uslužbenec v Katoliški knjigami.
Začaran krog torej. Profesorji se jezijo na dijake, dijaki na knjigarne, knjigarne pa spet na profesorje. Gle de na prejšnja leta je morda razlika v tem, da se knjigarnarji manj jezijo na dijhke. Tako v Katoliški knji gami, kot v knjigarni Giss, nasproti nadškofije, kjer se tudi dobijo knjige za nižjo srednjo šolo in za gimnazijo -licej, so nam povedali, da je velika večina dijakov naročila knjige pravočasno: v začetku julija, neka teri pa še celo prej. So tudi izjeme, toda splošni vtis je, da so dijaki zelo vestni pri naročanju knjig. Glavni vzrok za tarnanje pri nabavi knjig pa gotovo niso zamude, marveč cene. To breme sloni navadno na ramenih staršev, ki morajo pred pričetkom šolskega leta seči globoko v žep po cele snopiče desettisočakov. Čeprav je ugotavljanje, kako so drage šolske knjige, že tako oguljeno, da so ga vsi naveličani, ni mogoče prezreti prave človeške drame, ki se vsako
leto odvija pred oglasnimi deskami šol. Da si nihče ne bi delal utvar, se seznam pričenja z italijansko literaturo, antologijo in še kako drugo knjigo: po 20 25 tisočakov komad. Še hujši šok predstavlja italijanski slovar, za katerega je treba položiti, enega na drugega, kar 46 tisočakov. Človek si še ne opomore, ko zaplešejo pred njim cene pravopisa (23 tisoč), latinskega (15 tisoč) in nemških slovarjev (2 krat po 19 tisoč), zemljepisnega atlasa (20-25 in celo 28 tisoč). Srčni utrip, ki postaja pri prebiranju teh številk iz sekunde v sekundo hitrejši, se nenadoma nevarno ustavi ob pogledu na ceno slovarja iz slovenščine v srbohrvaščino in obratno: 70 tisoč lir za oba!
Da naredimo obračun: za dijaka, ki se vpiše v prvi razred višje srednje šole, znaša strošek za knjige (vsaj po šolskih oglasnih deskah sodeč in bomo takoj videli zakaj je potrebna na opomba) od približno 270.000 lir (za IV. gimnazijo) do 320-330.000 lir na ostalih šolah. Nekoliko manjši so stroški za višje razrede, saj se nekateri učbeniki uporabljajo po dve, tri in tudi več let. Tudi ob vpisu v prvi razred nižje srednje šole je u-darec boleč: okrog 240 tisoč lir sa mo za učbenike, v brk možem, ki so v italijansko ustavo napisali, da je obvezno šolanje brezplačno.
Povedali smo, da so navedene cene tiste, ki so objavljene na oglasnih deskah. Vendar te cene niso realne. Sezname knjig namreč pripravljajo na podlagi cen, ki so jih založbe objavile za lansko šolsko leto. Navada založnikov pa je, da v poletnem času privijejo vijak cen krepko navzgor. »Brez skrbi lahko pričakujemo za večino knjig poviške med 15 odst. in 20 odst., zagotavljajo knjigarnarji, ki jim pretirano napihovanje cen s strani založb gotovo ne more prijati. Res je, da ima to izredno naglo narašča nje cen nekaj objektivnih razlogov, kot je na primer cena papirja in pa slabo organizirana distribucijska mreža. Vseeno pa to ne opravičuje nekaterih vidnih podražitev, ki so o-čitno sad špekulacije.
Toda pustimo ta ugibanja in pomislimo spet na starše namišljenega dijaka, ki bo letos obiskoval prvi razred slovenske višje srednje šole v Gorici. Že ob prvem soočanju z oglasno desko so verjetno spoznali, da bodo za šolanje sina morali spremeniti marsikatero postavko v družinskem proračunu. Če že ta poseg ni bil brez težav in bolečih odpovedi, jih najhuje čaka šele v knjigarni, kjer bodo ugotovili, da morajo na kak način potegniti iz žepa skoraj 40C tisoč lir. Toliko bodo namreč
letos stale šolske knjige za nekatere prve razrede, čeprav je za večino ostalih razredov — upoštevajoč, da se slovarji in nekatere druge dražje knjige uporabljajo več let — strošek nekoliko manjši.
Nemogoče cene silijo zato tudi k drugačnim rešitvam: dobro je med dijaki razvito tržišče rabljenih knjig. Če je atlas ali slovar, ki je predviden na oglasni deski, predrag, si nekateri pomagajo tako, da kupijo kakega cenejšega, ki pa pride, vsaj za šolske potrebe, skoraj enako prav. Nekateri celo samovoljno črtajo iz programa nakupov nekatere knjige, za katere predvidevajo, da jih bodo bolj malo rabili med šolskim letom. Iz etičnega vidika tako ravnanje za vestnega dijaka ni vedno najbolj primemo, je pa marsikdaj primerno iz ekonomskega.
Problemi v zvezi s šolskimi knjigami se ponavljajo iz leta v leto. Omenili smo predvsem tiste, ki jih dijaki najbolj neposredno občutijo. Lahko pa bi se dotaknili še vprašanja pomanjkanja primernih knjig za določene predmete, kar bi zahtevalo podrobnejšo analizo. Vprašanje pa ostaja kdaj ali sploh če bodo ti problemi kdaj rešeni. Do takrat pa si vsak pomaga kot ve in zna.
MARKO MARINČIČ
Veliko ilegalne literature je prenašal iz Gorice na deželo tigrovec David Arčon
Med
svojci v Renčah je David Ar-kil .Pr°d nekaj dnevi slavil visok ju vetr rojstni dan. Bogat je doži-vL:,J *°t tigrovec in borec NOV
skih c? človečanske pravice primor-S)v Slovencev. Po vrnitvi iz begunom' Y letu 1919 je 16-leten bil med ovito*! Svoboda in ostal njen Sji Cc ln igralec. Prvi je pritekel gasim *1 reševat knjige, ko so fašisti 1922 zažgali sedež prosvetne-in h ru^va in uničili knjižnico, klavir Prvim®0cen arhiv- Nato pa je bil med leva t^budniki ustanovitve Telovadko* v -tva' 20 letni David je bil Sč aJak z oboroženo stražo premene n antifašist iz Turina v Corleo-
,a “ieiliji, kjer je s telovadbo tako narrip1^ P°va1jnika polka, da ga je p0 sto na manevre pos ai v pisarno. g0sn‘T'tyi domov je bil izvoljen za
ttonbh ia Telovadnega društva v
Sodci ’ Poverjenik Goriške matice, jem °X?* z Zorkom Jelinčičem, Berti-l'>ilnri ftejcem, Damirom Feiglotn, z Vo- otom Bevkom in drugimi. Krit Henèe JO p’sarrn*kih Potrebščin občini Goriči,’ za več vasi vozil knjige Pouk i° mat*ce> Luči, Biblioteke za
^ R ZdHfll/A Arftwwinn Irnlinìnn <a,H)v*
S,Ugi r°čja.
Vip L„n zatJavo, ogromne količine »Pr-slu„; ]®“°y«, ki so jih po njegovi za-Oobili vsi šolarčki tistega pod-
Ilruši,0 fašisti 4. novembra razdejali GoriCi^ d001 v Ulici sv. Ivana v Heučc' Je David skrivaj spravil v
So .'Jente knjig in pisarni stroj, da nen ‘krovci rabili v protifašistične e' 2 letom 1927 dalje je kot
David Arčon
vodja TIGR vozil iz Gorice velike količine antifašistične literature, jo blizu Komna oddajal Vekoslavu Špan-gerju, mu izročil tudi velik zavoj letakov za sabotiranje fašističnih volitev 24. marca 1929. Knjige in antifašistični tisk je s sodelavci sicer pretežno sam razdeljeval celicam, ki jih je sam ustanovil po vaseh med Biljami, Prvačino in Šempasom. Bértiju Rejcu pa je priskrbel varno zavetišče v Renčah pred fašističnim lovom. Njegovi zbrani in objavljeni podatki o fašističnih nasiljih so vzbujali upor.
Po fašistični prepovedi slovenskih šol, prosvetnih in telovadnih društev, je David Arčon, po navodilih Zorka Jelinčiča, organiziral neštete izlete na Trstelj, Fajt ji hrib, v Trnovski gozd
itd., da so Jelinčič, Rejec in drugi vzpodbujali udeležence v boj proti fašizmu.
Spomladi 1930 je bil David Arčon dvakrat zaprt, hudo pretepen, a ni klonil. Novembra 1933 je bil zaradi ovaduha sedem dni zaprt, obsojen pogojno na pet mesecev zapora. Nato je bil pred ravzpito konfinacijsko komisijo spet obsojen na dva meseca konfina na domu. Med prvimi je delal in podpiral OF. Fašisti so ga mrzili in so ga s koli napadli v hiši. Ves krvaveč se je izrinil iz veže in silovit udarec fašista s kovinsko kroglo na jermenu ga je zrušil. Po dveh mesecih zdravljenja v ambulanti go-riških zaporov je bil interniran v Notaresco pri Teramu. Po kapitulaciji Italije je kot pred internacijo klal živino v svoji mesnici, za potrebe narodnoosvobodilne vojske, vozil kože strojarju Skalatariju v Miren s sprem-nico Jožeta Vilfana, na povratku pa podplate in usnje za IX. korpus. Kot partizan se je udeležil bitke na Štja ku. S tremi borci se je skrival pod ledeno vodo. Nemci so jih odkrili in Po mučenju v Koprivi in Trstu so Davida internirali v koncentracijsko taborišče Haid pri Linzu. Ob osvoboditvi 5. maja 1945 je tehtal le 53 kilogramov. Vrnil se je iz JNA v Renče avgusta 1945. Njegova prva skrb je bila bradlja. Do polovice zakopano jo je izvlekel in izročil Telovadnemu društvu Partizan.
TONE RUTAR
Podoba nekdanjega gradu
in okolice v Rubijah
V tem gradu, sezidanem v 16. sotletju, so živcfi bolj ali manj brezkrbno fevdalci, gospodarji obsežnih posestev in gozdov. Tu so se zvrstile družine Delto Torre (Jurij je leta 1563 dal zatočišče protestantskemu pridigarju Primožu Trubarju), Edling, Coronini in današnja baronov Bianchi. Pod gradom so bile hiše kmetov podložnikov (do 1. 1848), čez Vipavo most in mitnica. Tam je bil tudi velik mlin, kovačija... pravo srednjeveško naselje, grad sam pa ni imel nič več srednjeveškega z lepo negovanim parkom, teniškim igriščem in skrbno urejenimi dohodi, stezicami in cvetnimi gaji. Uničila ga je prva svetovna vojna.	Z. \.
Zdravniški seminar v Gradežu
V nedeljo 26. avgusta ob 17. uri bodo v kongresni palači v Gradežu svečano odprli 18. mednarodni zdravniški seminar, ki ga prirejata zdravniški zbornici Zvezne republike Nemčije in Avstrije v sodelovanju s tamkajšnjo letoviščarsko ustanovo. Seminar bo trajal dva tedna, zdravniki bodo sledili predavanjem, našli pa bodo tudi domlj časa za počitnikovanje. Take seminarje prirejajo v Gradežu avstrijski in nemški zdravniki že vso povojno dobo dvakrat letno, ob začetku in proti koncu počitniške sezone. V Gradež pride ob takih prilikah več sto zdravnikov s svojimi družinami.
TONE SVETINA
Med nebom in peMom
225.
>-ta
Se ni branila. Prenašala je udarce molče in hjerji T°- kot jih je prenašala, ko so jo tepli karabi-ftesfgA žalostna in razočarana je bila. Zdaj so vseh Vdarc *** Kečanovi, ker so prvi vrnili Italijanom T°da - .Vso objokano so jo hodila dekleta tolažit.
Be-0rice °k napadu ni mogla nobena ustaviti. ^ddei uanka je zaman prosila, da bi jo dali v drug ‘9.k0 , drugo sobo. Italijani so bili neusmiljeni. lZ zlob Že zasumila, da je ta ženska ne napada le Ko6’- temveč tudi po nalogu* Italijanov.
*Zhi 16 e°a od intemirank zaradi nalezljive bo-tabarišinrla in ko jih je nekaj odšlo v neko drugo >inkfle'.s° namesto njih prišla nova dekleta. Med b®kle J0* je bila tudi Ela, močno petindvajsetletno 'Hjo' tudentka, komunistka po prepričanju in vejala k ak°i se je sprijaznila z Bečanko, saj je po-?itie a-rla, Franeta in tudi druge člane njene drugje •
jjU mi^6. °P°zorila norico, naj pusti Bečanovo mamo
3. ln n°’	1	^
er
in i ~~ kVVJ miive utvtti
Ko o ker delam prav.«
«acije~ naj se podredi sklepom zaporniške orga-belan^*?ni ne bo nihče ukazoval, ker sama vem, kaj
s° zapornice zvedele za posledice ofenzive in
ko se je taborišče napolnilo z novimi jetnicami, je norica pobesnela. Da bi tudi novinkam pokazala svojo moč, se je spet spravila na Bečanko.
Za lase jo je privlekla na sredo sobe in kričala: »Zavoljo nje smo tu, ker njeni sinovi napadajo Italijane!«
Ela je stopila k njej in jo odtrgala od Bečanke.
»Kaj sem ti rekla? Si pozabila, da se je ne smeš več dotakniti?«
Ženska je začudeno obstala pred odločnim pogledom dekleta. Zatulila je: »Kaj pa to tebe briga?«
Ela jo je plosko udarila z desno roko po enem, z levo po drugem licu. Ženska je zdrsnila na kolena. Ena od deklet ji je vrgla deko čez glavo. Potem so se ojunačile druge. Padalo je po njej, dokler ni milo prosila, naj odnehajo.
IX.
Jesen je rumeno vijoličasto obarvala gozdove. Noči so postale mrzle in daljše, jutra so bila često zavita v tanke meglice. Trave so bile rosne, poletni vetrovi so se unesli.
V gozdovih pod Snežnikom je bila jelenja svatba, kot da ne bi bilo vojne. Daleč naokrog je odmevalo mogočno rjovenje. Vojaštvo je živali zredčilo, toda tiste v najbolj skritih in odmaknjenih goščavah so ostale.
Po poti, kjer je pred desetletji vodil tihotapce Osojnik in koder je hodil v Loško dolino Bečanov Frane, je spešila na Primorsko močna partizanska patrulja. Vodil jo je Mirko Bračič, pred kratkim imenovani poveljnik Loškega oziroma bodočega Soškega odreda. Z borci je šla v Brkine tudi Bečanova Marija.
Skozi snežniške gozdove so šli ponoči. Na nebu je visela polna luna, širok svetal pladenj, ki je potoval skozi veje dreves. Mariji se je zdelo, da stoji in da potuje mesec. Vso noč so jih spremljali kriki jelenov in nočnih ptic. Ljubezen v naravi je vnašala nemir v mlado dekliško srce; nadvse je ljubila pokrajino med goro in reko, domače zaselke in ljudi. Takoj se je javila, ko je Bračič iskal prostovoljce. Še posebno so mu bili dobrodošli poznavalci razmer in kraje /, kjer je nameraval razširiti partizansko vojsko in tako razbremeniti pritisk na prvo osvobojeno ozemlje na Dolenjskem, ki jim ga je začasno vzela velika ofenziva.
Marija se je z bratom Karlom nazadnje srečala na Račni gori, kjer sta odšla vsaksebi: on s Smelim v Brkine, ona s četo, ki je branila svobodno ozemlje. Sodelovala je v mnogih bojih, dokler se ni četa med ofenzivo razbila v manjše skupine, ki so se vsaka po svoje prebijale v širnih gozdovih skozi italijanske vrste. V ofenzivi je dozorela v borko. Čeprav nežna in občutljiva, je znala uporabiti puško. Italijani, ki so v neposredni bližini padli pod njeno kroglo, so jo nekajkrat zmotili v sanjah, saj je bila še pred letom dni prepričana, da ne bi mogla ubiti človeka. Zdaj pa si je z vsakim strelom dejala: »To je za mamo, očeta, za vse tiste, ki jim gore domovi in jih vlačijo v taborišča, na Rab, v Italijo.«
Spričo njenih revolucionarnih vrlin in pripravljenosti izvesti sleherno nalogo je komisar Aljoša predlagal, da jo četna celica sprejme v komunistično partijo. Celica jo je res sprejela. Zelo je bila ponosna, saj se je kot njena članica seznanila z znanimi revolucionarnimi voditelji — Bavcem, Smelim, Kranjcem, Bračičem in mnogimi drugimi.
Drevi v 1. kolu italijanskega nogometnega pokala
Triestina doma, Udinese v gosteh
Danes bo šlo zares. Po kopici prijateljskih tekem, po raznih turnirjih in turnejah (Juventus v Ameriki, Roma v Španiji, Inter na Nizozemskem), ki pa so v glavnem služile za uigravanje in preverjanje forme, bodo italijanske enajsterice zaigrale tudi za točke v prvem kolu ita li jan skega pokala.
Predvidevanja v pokalnih tekmah so vsaj v prvih kolih dokaj tvegana, o čemer pričajo tudi rezultati prejšnjih let. Ekipe iz nižjih lig namreč dajo vse od sebe, da se izkažejo proti bolj kvotiranim nasprotnikom in presenečenja tako ne manjkajo. Vsekakor sta med prvoligaši doslej pokazala največ Verona in Inr ter, še največ pa je razočaral Milan.
Tudi deželni prvoligaš Udinese mora še marsikaj izpiliti. Žico je sicer dokazal, da je v dobri formi, ekipa pa gotovo ni na njegovi ravni in na prvi pogled zgleda celo šibkejša kot lani. Videmčani morajo
le upati, da se brazilskemu asu nič ne pripeti, sicer jim ne bo lahko: lani na primer, dokler je Žico igral, so bili tretji, po njegovi poškodbi pa so gladko zdrknili na lestvici.
Danes čaka Udinese skromen nasprotnik, Ca vese, ki nastopa v C ligi, tako da bi le moral zmagati, čeprav je še vedno brez Edinha, ki je sicer okreval po poškodbi, vendar mora še eno kolo presedeti na klopi zaradi izključitve.
Triestina bo drevi (ob 20.45) igrala doma proti Brescii, za katero igra tudi stari znanec Tržačanov, Ascagni. Po mnenju trenerja Giacominija je telesno-atletska priprava njegovih varovancev okrog 66- 65-odstotna, drugače pa je s taktično pripravo. Letos je namreč v ekipi precej novih imen in tako je treba več časa, da se povsem uigrajo.
DANAŠNJI SPORED - SKUPINA 1: Parma - Milan, Carrarese - Como, Triestina - Brescia ; SKUPINA 6:
Catanzaro - Sampdoria, Ca vese - U-dinese, Bari - Lecce.
Gorizia bo v prvi tekmi za italijanski pokal morala na tuje, k Miri. V tej skupini sta še Venezia in Mestre.
•	DANSKI NOGOMETAŠ ALLAN SI MONSEN, ki se je poškodoval na EP v Franciji, bo zopet stopil na igrišče oktobra letos.
•	MAGATH MANADŽER. Zahodno nemški nogometaš Felix Magath bo od leta 1968 manadžer pri Hamburgerju.
•	ODLIČNE ITALIJANSKE KOTAL-KARICE. Na svetovnem prvenstvu v kotalkanju v kolumbijski Bogoti je ženska italijanska reprezentanca o-svojila zlato kolajno (5.000 m) pred ZDA in Belgijo. Na 20.000 m je Italijan Giuseppe De Persio osvojil bron. Prvi je bil Američan Van Patter, drugi pa njegov rojak Kaiser.
Lewis spet zanesljivo prvi
Carl Lewis, junak losangeleških iger, je »kiks« v Londonu takoj popravil 1 zanesljivo zmago na 100 m (10”05) na mednarodnem mitingu v Budimpešti' Na sliki : Lewis med zmagovitim tekom na Nepstadionu (Telefoto AP'
»Prijateljstvo 'H4« v Moskvi
Toča rekordov
MOSKVA - Tretji dan plavalnega mitinga v okviru tekmovanja »Prijateljstvo ’84« v Moskvi je navrgel kar dva svetovna in en evropski rekord ob vrsti drugih odličnih rezultatov. Za prvi svetovni rekord dneva je poskrbel Sovjet Sergej Zalobotnov na 200 m hrbtno s časom 1’58”41. Prejšnji svetovni rekord je bil last Američana Ricka Careya z 1’58”86.
Za drugo svetovno znamko pa je poskrbela ženska štafeta NDR na 4 krat 100 m prosto s časom 3’38”93. To štafeto pa so sestavljale: Kristin Otto, Karen Kóning, Heike Fridrich in Birgit Meineke. Prejšnji rekord je bil tudi last NDR (3’42"71).
Nov evropski rekord na 400 m prosto pa je postavila Vzhodna Nemka Astrid Strauss, ki je preplavala 400 m prosto s časom 4’07”66 in tako popravila svoj prejšnji rekord, ki je znašal 4’08"07.
Rekordov pa ni bilo le v plavanju. Dva izredna rezultata so dosegli tudi na dirkališčnih vožnjah.
Sovjetinja Nadežda Kibardina je namreč izboljšala svetovni rekord Francozinje Longo (3’58"908) v posamični vožnji na 3 km s časom 3 mi nut 58”025. Svetovni rekord pa so dosegli tudi sovjetski kolesarji (Kras-nov, Gane jev, Movčan, Špundov) v zasledovalni vožnji na 4 km s 4’14”26 (njihov prejšnji svetovni rekord: 4 minute 16”60).
Pred novo zahtevno preizkušnjo
Tržačan C. Terpin od Devina do Triglava
V soboto, 25. avgusta, se bo italijanski prvak v neprekinjeni 24-urni hoji Tržačan Claudio Terpin podal na novo zahtevno preizkušnjo. Ob 16. uri bo namreč odkorakal iz devinskega portiča v smeri Gorice ter se
nato preko Soške doline in Trente povzpel na Triglav.
Terpin računa, da bo za tak svojevrsten podvig potreboval največ 19 do 20 ur. Naj omenimo, da bo o-menjena pobuda izključno osebnega značaja, Terpin pa bo pri organizaciji pobude ter zadev, ki se tičejo strokovne pomoči med potjo imel podporo prijateljev.
Povišek »Totocalcia«
protizakonit?
RIM —- Kaže, da obstaja možnost, da ukinejo povišek 50 lir na stolpček pri »Totocalcio«, ker naj bi bil ta povišek protizakonit. Vsaj tako menijo nekateri predstavniki medministrskega odbora za cene (CIP). Odgovorni za »Totocalcio« pri italijanskem olimpijskem odboru (CONI) pa trdijo, da je s poviškom vse v redu.
Na atletskem mitingu v Nici
Cruzu in Vigneronu ni uspelo
NICA — Dva neuspela poskusa svetovnega rekorda in nekaj dobrih izidov: to je obračun mednarodnega atletskega mitinga v Nici.
Francoz Vigneron, ki je zmagal v skoku s palico (5,70 m), je naskakoval, toda zaman, svetovni rekord na 5,91 m. Olimpijskemu zmagovalcu na 800 m, Brazilcu Cruzu pa ni uspelo izboljšati svetovnega rekorda na tisoč metrov.
Od ostalih izidov velja omeniti rezultata Smitha na 100 m (10”28) in Kingdoma na 110 m ovire (13”19). Naj omenimo še zmago Albanke Pauline Evro na 1.500 m.
Moški
100 m: 1. Smith (ZDA) 10”28; 110 m ovire: 1. Kingdom (ZDA) 13”19, 2. Campbell (ZDA) 13”34. 400 m: 1. Babers (ZDA) 4B’T5. 800 m: 1. Robinson (ZDA) 1’44”71. 1.000 m: 1. Cruz (Braz.) 2’14"09. VIŠINA: 1. Mo-
genburg (ZRN) 230 cm, 2. Sjóberg (Šve.) 228 cm. 200 m: 1. Butler (ZDA) 20”54. PALICA: 1. Vigneron (Fr.) 5,70 m. 400 m ovire: 1. Harald Schmidt (ZRN) 48”26.
Ženske
100 m: 1. Ottey-Page (Jam.) 11”49. 100 m ovire:	1. Fitzgerald-Brown
(ZDA) 12”88. 200 m: 1. Cook (VB) 22’'21. 400 m: 1. Ruebsan (NDR) 49”65. 1.500 m: 1. Evro (Albanija) 4’06”62. VIŠINA: 1. Brili (Kan.) 196 cm, 2. Meyfarth (ZRN) 190 cm.
Danes v Zurichu
ZuRICH — Danes bo v Zurichu veliki atletski miting, na katerem bo nastopila vrsta olimpijskih zmagovalcev iz Los Angelesa. Na stezi pa bodo tudi predstavniki vzhodnih držav, kaže pa, da se mitinga ne bodo udeležili tekmovalci SZ.
Nogomet: SP v Mehiki
Žreb finalnega dela 16. 12. 1985
PORT OF SPAIN — Žreb finalnega dela svetovnega nogometnega Pr" venstva leta 1986 bo 16. decembra 1985 v Ciudad Mexicu.
To je sporočil predsednik medna" rodne nogometne zveze, Brazilk Joao Havelange, ki je dodal, da bodo tekme na stadionih naslednjo1 mehiških mest: Ciudad Mexico, M6-za, Puebla, Toluca, Irapalo, Leo11' Guadalajara, Monterrey in Queter-rey.
Stadione pa bo komisija medna-rodne nogometne zveze pregledala W nuarja in februarja 1986.
Čehoslovakinji na Himalaji
PRAGA — V češkoslovaški 18 člare ski odpravi na Himalajo, kjer * bodo po zahodni steni skušali povzp^ ti na Daulagiri (8167 m) brata tu® dve ženski, in sicer Zuzana Hofman va ter Alena Stehlikova. Obe sta zimi leta 1977 že premagali vrh V» dile v Dolomitih.
kratke vesti - kratke vesti
Košarka: turnir v CLsteminu
Zadar drugi
Včeraj se je končal mednarodni košarkarski turnir v Čisteminu pri Brindisiju. Zadar je osvojil drugo mesto s tem da je premagal ekipo Buen Cafè iz Brindisi ja z 88:78.
Končno zmago na turnirju je osvojila ameriška ekipa Diana Ali Starš, ki je odpravila rojake Chicago Ali Star s 125:110.
KONČNA LESTVICA: Diana Ali Starš 6; Zadar 4. Chicago All Star 2; Buen Cafè Brindisi 0.
Košarka:
podvig mladih »azzurrov«
JONKČPING — Na evropskem mladinskem košarkarskem prvenstvu v švedskem Jonkopdngu so Italijani poskrbeli za velik podvig: premagali so namreč SZ s 74:69 (40:34).
Zopet pa so bili uspešni tudi Jugoslovani, ki so odpravili Bolgarijo s 95:78.
Žensko mladinsko košarkarsko EP
TOLEDO — V 4. kolu ženskega mladinskega košarkarskega evropskega prvenstva v Toledu je Italija premagala Madžarsko s 73:58, Jugoslavija pa je presenetljivo odpravila SZ s 69:67.
•	ITALIJANSKO PLAVALNO PRVENSTVO. Danes se bo v Bariju pričelo italijansko državno plavalno prvenstvo. Vpisanih je 205 plavalcev in plavalk.
•	SMRT ŠPANSKE PLAVALKE. 15
letna španska plavalka Monica Nieto je tragično umr a. Padla je namreč iz enajstega nadstropja in seveda pri priči umrla.
šport na primorskem
Privlačna prireditev
Prireditelji tradicionalne Portoroške noči so konec preteklega tedna številnim obiskovalcem pripravili tudi izredno privlačno športno prireditev.
Na letališču v Sečovljah se je na padalskem tekmovanju za pokal Casino zbralo 36 padalcev iz Jugoslavije, Avstrije in Italije. Po desetih letih je bilo to prvo srečanje s tem zanimivim športom, ki je bil pred leti stalen gost sečoveljskega letališča.
Tokratno tekmovanje je bilo zanimivo predvsem zato, ker so si padalci za cilj petih skokov izbrali gosto obljudeno portoroško kopališče. Tako si je velika množica ljudi lahko z neposredne bližine ogledala najbolj atraktiven del skoka:
skok čim bliže 5-centimetrskemu c , tru cilja. V tej veščini so tekmov ci pokazali pravo mojstrstvo, o mer pričajo tudi rezultati. Zmag0. lec Janez Šafarič, član Alpskega talskega centra Lesce, je z višj tisoč metrov kar štirikrat ski* »ničlo«, na koncu pa je zbral 'e.°L,2-kazenskih centimetrov. V skupni r vrstitvi je za štiri oziroma pet ^ timetrov prehitel svojega klubsk . kolega Franka in Svetino. I-^s e. pa so bili seveda najboljši tudi ki pni razvrstitvi.	. .
Tekmovanje za pokal Casino, k1 a je končalo z manj tekmovalnim1' za gledalce posebej zanimivimi ki v morje, naj bi po obetih pr|n" j2 telja obalnega letalskega centra
d—i  „*„i„	tradì01
Portoroža, postalo odslej nalno.
Od petka do nedelje v Lignanu
Zanimiv košarkarski turnir
LIGNANO SABBIADORO — Od petka do nedelje bo v Lignanu zanimiv in že tradicionalni košarkar ski turnir, na katerem bodo nastopile tri ekipe iz Furlanije - Julijske krajine poleg moštva Mister Day iz Siene.
Predvsem pa bo seveda zanimivo preverit: formo treh deželnih predstavnikov, tržaškega Stefanela, go-riškega Segafrcda in videmskega Australiana, za katerega igra Dali pagič in ki ga vodi Jugoslovan Aca Nikolič. Ne nazadnje pa bo zanimivo tudi slediti prvemu uradnemu nastopu v Stefanelovih vrstah bivšega ja-dranovca Borisa Viteza.
SPORED
PETEK, 24. 8.: Stefanel - Mister Day (20.15); Australian - Segafre-do (22.00); SOBOTA, 25.8.: Mister Day Australian (20.15) ; Segafredo - Stefanel (22.00). NEDELJA, 26. 8.: Segafredo - Mister Day (20.15): Australian - Stefanel (22.00).
Turnir v Miljah
Za mednarodni košarkarski turnir v Miljah (28. in 29. t.m.), na katerem bodo nastopili Latini, Yoga, Stefanel in Olimpija, je zanimanje veliko.
Zainteresirani lahko nabavijo vstopnice v predprodaji pri agenciji UT AT (galerija Protti).
Motokros: 250 ccm
HYUINKAA (Finska) — Belgijec Velkeneers na gileri je osvojil veliko nagrado Finske v motokrosu v kategoriji do 250 ccm. Svetovni prvak v kategoriji pa je Avstrijec Kini Gard-ner na motorju ktm. Na drugo mesto se je uvrstil Vimond (Francija) na yamahi.
• ATLETIKA. Na mladinskem atletskem troboju v Grčiji je Italija zanesljivo osvojila prvo mesto pred Španijo in Grčijo.
Padalci dobro razpoloženi
Padalci na Pokalu Casino so bili dobro razpoloženi, saj so skupaj kar šestnajstkrat skočili čisto »ničlo«	(Slika: Z. Primožič)
od
Precej bolj v ozadju pa se gg vijala druga prireditev portorosa^. konca tedna, 24-umi maraton v lem nogometu. V Luciji sta sC JvL-a, rili izbrani vrsti iz Izole in s<j po 24-umem zagrizenem boju Pr so bili na koncu boljši Izolčani, K zmagali z rezultatom 127:113.
Primorski ligaši se vneto PrjP*L,v ljajo na začetek prvenstvenih ,cta-Že v nedeljo bodo krenili nogo1 .jgi ši, prihodnji konec tedna pa s bodo pridružili rokometaši. ^ Pomembna preizkušnja Žerak1 ^ kometnih ekip, ki se v teh dri1 ^.j-činoma vračajo s kondicijski ^ prav, bo v soboto na ŠkojB® ' pji-tumirju, katerega pokrovitelj morske novice, bo nastopilo vs jg. primorskih ekip, prvo mesto s P1panjih dveh podobnih turnirjev pa ni jo rokometašice domače Buri flpij" Po povratku primorskih 0 .^i cev sta se na veliko športno P ga tev odpravila še dva športni svetovno prvenstvo v lokos pid' (disciplina hunter & field) p^ojd' sko sta namreč odpotovala - )V>' čan Marjan Marhar in član'pokaran Valentin Prelovec. R tf6' sta nastopila že jutri, sodec nutni formi pa pričakujeta u
MIRAN
med petnajsterico.
S prvini treningom v ponedeljek zvečer v repenski telovadnici
Jadranovi košarkarji stopajo v novo sezono
»Kako hitro je minilo,« smo skupno Ugotovili, ko smo si v ponedeljek zve-cer v repenski telovadnici segli v roko z Jadranovimi igralci, trenerjem žagarjem, odborniki, predsednikom Gantarjem.
Misli j smo seveda, da so počitnice uitro minile. Skoraj še nismo pozabili ua dramatične tekme za prestop v B ugo z moštvom Maltintija iz Pistoic, k|> je že napočil čas za priprave na Uovo prvenstvo C-l lige.
Kot je znano, bo letos Jadran nasto-Pil brez svojega najboljšega strelca ‘'orisa Viteza, ki je prestopil v vrste paškega prvoligaša, v zameno pa j® naš klub dobil centra Maura Čuka, M je bil seveda prisoten na prvem Ponedeljkovem treningu skupaj z osta rfPi jadranovci, mod katerimi pa ni ?llo Klavdija Starca, ki si je zaslužil Ie nekaj dni počitka, pa tudi Štefana Buliča ni bilo. Le ta je namreč za Prosil, da bi se vrnil k matičnemu ■Pubu (Kontovelu). O tem primeru Pa bo Jadranov odbor razpravljal na Svoji prvi seji.
n*a treningu je bil prisoten tudi »vo-
jak« Sandi Raubar, ki odslužuje vojaški rok v Trstu. Vojaško suknjo pa bosta kmalu ob ekla še Marko Koja-nec in Branko Hrovatin.
Prvi trening je seveda potekal dokaj sproščeno. Svoje bivše soigralce, še vedno pa velike prijatelje je po treningu prišel obiskat tudi Boris Vitez. Nedvomno, simpatična gesta!
Bližnji spored
Kako bo potekala Jadranova pred-prvenstvena priprava?
Do 1. septembra laido jadranovci trenirali v repenski telovadnici (štirikrat tedensko). 1.9. bodo igrali propagandno tekmo proti Poletu v okviru praznika openskega društva. Od 2. do 10.9. bodo na pripravah v Sloveniji (po vsej verjetnosti v Kranjski gori ali v Bovcu). Tu bodo igrali tudi kako prijateljsko tekmo. 15.9. : turnir v Kobaridu. 22. in 23.9. turnir v organizaciji Jadrana (ali skupno s Ste-lanelom). 29.9. ali 30.9. prvo kolo C-l lige.
Trener A. Žagar: »Cilj ni nedosegljiv
Andreju Žagarju so pri Jadranu tudi letos zaupali trenersko mesto. Ln kako ne bi! Žagar je lani več kot zadovoljivo opravil svojo nalogo. Po začetnih neuspehih (nekaj nepričakovanih porazov na domačem igrišču) si je moštvo kaj kmalu opomoglo in si z vrsto zelo pomembnih zmag na tujem priigralo pravico nastopa v sklepnem delu prvenstva. Napredovanje v B ligo pa je jadranovcem ušlo le po tretjem srečanju v Fistoli.
»Andrej, najprej o pripravah za novo prvenstvo . . .«
»Tu v Repnu bomo trenirali deset dni. Moramo pa si nabrati toliko mo či, da bomo lahko v drugem delu priprav, verjetno v Kranjski gori, lahko startali z maksimalno močjo. Glede na kratek čas priprav bomo tam trenirali tudi po trikrat dnevno. Tu
Začetek lige
l,	1 seznam ekip
i. letošnje košarkarsko prvenstvo C-l S® sc Im pričelo 29. in 30. septembra. Jadranovci pa bodo igrali v skupini "pednjih moštev:
Im?RV0LANA, 1TALMONFALCONE, “DINE NORD, SAN DONA’, ODER Vin TREVISO, CASTELFRANCO, v'RTUS PADOVA, AMERICAN1NO j/CENZA, SAN BONIFACIO, BASKET RAVENNA, CELLI PORLI’, CEAM
denzaNA’ M0DENA’ faraboli fi‘
Glcde na možne odstope tudi v zad-trenutku (kot se je pripetilo la-j > bi lahko v tem seznamu prišlo Am ?liremcmb. Kaže namreč, da bo erieanino zanesljivo naprej nasto-v v B ligi. Nekaj možnosti, da se S« med drugoligaše, pa ima tudi “j1 Dona.
^ adran bo svoje domače tekme sko-
m.	Kotovo igral ob sobotah ob 20.30. Ven Olnenimo še, da bosta v teku pr-4 ,gtya le dva premora (30. 12. in 7. • N.i) j« ,ia se regularni del li-
končal 5. 5. 1985.
bomo v glavnem posvetili vadbo telesni pripravi, v Kranjski gori pa bo poudarek v dopoldanskih urah na skočnosti, hitrosti, vzdržljivosti. Popoldanski in večerni treningi pa bodo posvečeni tehniki in taktiki.«
»Kaj pa s prijateljskimi tekmami?«
»V Sloveniji bomo igrali nekaj prijateljskih tekem prav zato, da bi preverili našo stopnjo priprave. Igranje na teh tekmah in sodelovanje na turnirjih pa bo še kako pomembno, da izkristaliziramo startno peterko in rangiramo igralce po vrednosti. Turnir, ki ga bomo mi priredili, pa bo zadnja preizkušnja pred startom v novo prvenstvo.«
»V ekipi je prišlo do nekaj sprememb. Mislimo predvsem na zamenjavo Mauro Čuk Boris Vitez.«
»Z odhodom Borisa Viteza bo ekipa morala prevzeti nov slog igre, ki bo temeljil na treh visokih igralcih (dva centra in visoko krilo). Zato bo potrebno izdelati tudi novo taktiko in najti za Borisove realizatorske sposobnosti primerno zamenjavo v ekipi. Ob vseh teh spremembah pa se letos pojavlja še nov problem : sprememba pravil, ki mu bo potrebno posvetiti še kar precej časa.«
»Sedaj pa vprašanje, ki bi ti ga vérjetno postavil vsak Jadranov navijač: cilj naše združene ekipe v letošnjem prvenstvu?«
»Naš cilj je spet uvrstitev v sklepni del prvenstva in to po možnosti,

e,OV6J^> M
da bi se po koncu regularnega dela prvenstva uvrstili na eno od prvih dveh mest. Praksa kaže, da bi le tako upali na napredovanje v B ligo. Če bi bilo pripravljalno obdobje u-spešno in v celoti realizirano, mislim, da se odsotnost Borisa Viteza ne bi smela odražati v rezultatih.«
»Kaj pa letošnja konkurenca v ligi?«
»Če bo ostal ta seznam ekip, potem lahko rečem, da bo konkurenca celo ostrejša od lanske. Tudi mi pa smo za leto starejši, izkušenejši. Tudi sam bolj poznam ostale ekipe kot lani, ko mi je bilo ob ž&četku Vse novo. Mislim zato, da naš cilj ni nedosegljiv.«
Tako Jadran na startu za sezono 1984/85
■
Prvi meti jadranovcev v pripravah na novo sezono.
BEKI
Peter Žerjal (k) Klavdij Starc Ivo Starc Valter Sosič Branko Hrovatin Štefan Gulič (?)
KRILA Marko Ban Andrej Vassallo Andrej Vremec
1958
1961
1960
1961 1964 1966
1960
1964
1964
CENTRI Mauro Čuk Sandi Raubcr * Robert Daneu Marko Kojancc
1960
1964
1963
1964
TRENER: Andrej Žagar
K tem se 60 pridružilo še nekaj igralcev iz združene kadetske vrste.
Pripravil: B. LAKOVIČ
Zmaga balinarjev Štanjela
nedeljo je bil ob priliki občinskega
naroH?a v Dolu (Repentabor) med-s,) balinarski turnir na katerem frioki ova*e tudi štiri četverke iz za-Gaia • 'n sicer Kraški dom, Kras, četL ^arja. V Dolu je nastopilo 14 Soj.. , ’ k' so igrale na štirih igriščih tkiini P Skale, na dveh igriščih v tw.,iufK)k°jencev v Sežani in na do-tX,nt.Ta igrišču balinarskega kluba Rele, at>0r- Tekme so nemoteno poteka-sterti t ?ln°ma zgrešen pa je bil sipa , .tekmovanja, saj je morala eki iti ’ Se zasedla prvo mesto, odigrati Brey Vtxkt zmagati kar šest srečanj. rnesl 'zgubljenega srečanja je. prvo
SKUPtm?101 Štanjel.
lli:? R, NA 1: Kraški
dom — Gaja škfš^Pentabor 1 — Gaja 13:3; Kra-SKitn.r- Repen tabor 1 13:9.
'	INA 2: Štanjel - Orlek 13:3,
Sežani ~~ Tabor Sežana 13:4, Tabor Polet 13:3, Orlek — Po’et
13:9, Tabor Sežana — Orlek 13:9.
SKUPINA 3: Kras — Alpetour Radovljica 13:8, Kras — Skala Sežana 13:11, Alpetour Radovljica — Skala Sežana 13:10.
SKUPINA 4: Jadran Hrpelje — Zarja 13:5, Jadran Hrpelje — Rcpenta bor 2 13:12, Repentabor 2 — Medvode 13:12, Zarja Repentabor 1 13:5, Zarja — Medvode 13:12.
REPESAŽI: Alpetour — Tabor Sežana 13:12, Repentabor 1 — Zarja 13:6, Jadran Hrpelje — Repentabor 1 13:2, Alpetour — Kras 13:8, Štanjel Kras 13:9, Kraški dom — Jadran Hrpelje 13:7.
POLFINALE: Štanjeil — Jadran Hr pelje 13:7, Kraški dom — Alpetour 13:12.
FINALE ZA 3. MESTO: Alpetour — Jadran Hrpelje 13:3.
FINALE ZA 1. MESTO: Štanjel — Kraški dom 13:1.	(Z. S.)
Goriški odbojkarji in odbojkarice na Bledu
Atletska priprava in tehnika
Jutri, v četrtek, bo 50 goriških odbojkaric in odbojkarjev odpotovalo na Bled, na enotedenske priprave. Pobudo je pripravila odbojkarska komisija pri TO ZSŠDI za VGoriško, potem ko je podoben kamp zadnji dve leti pripravilo ŠD Ju ventina in je veljalo izključno za štandreške odbojkarje. Tokrat pa se priprav Udeležijo mladi športniki štandreškega Vala, goriškega Doma, briškega Vala in Sovodenj.
»Da lahko uresničimo to pobudo,« je uvodoma povedal Plesničar, »se moramo zahvaliti dobrim stikom, ki jih imamo z OK Bled, ki nam je dal na razpolago vse potrebne objekte. Naše mlade odbojkarje bo vodila skupina strokovnjakov pod vodstvom Jožefa Geja, kateremu bo-
do pomagali Miran Strgar, Marta Vižintin, Karel Bajt, Boris Jelavič m Ivan Markič.
Novost letošnjega kampa je, da se ga bodo udeležile tudi dekleta Doma in Sovodenj. Na Bledu bodo v glavnem mladinci od 14. do 18. leta starosti, med njimi pa bodo tudi 4 mlajši igralci Vala, ki se bodo prve dni septembra udeležili v Sieni državnega prvenstva. Enotedensko bivanje na Bledu bomo razdelili _ na dva dela. Treningi bodo posvečeni predvsem atletski pripravi in piljenju tehnike. K vadbi pa bomo dodali še vrsto predavanj o odbojki in splošni telesni kulturi.«
Zbor vseh udeležencev je jutri na železniški postaji v Novi Gorici ob 10.30.	R- Pavšič
obvestila
Vodstvo medruštvene športne ekipe
obvešča, da se nadaljujejo treningi vsak torek in petek ob 17. uri na križišču ceste za Briščkc.
Jadralni klub Čupa organizira v nedeljo, 26. t.m., regato za jadralne deske »leng distance«. Start ob 11. uri pred Scsljanskim zalivom. Vabljeni člani in prijatelji.
ŠZ Bor
sporoča vsem svojim odsekom ln članom, da bo Borov športni center zaprt do 27. avgusta.
ŠZ Sloga
sporoča naslov hotela, v katerem prebivajo tečajniki na Ravnah na Koroškem : Hotel Mera — Ravne ha Koroškem — tel. 003862/861-801.
TRK Sirena .
obvešča, da Je novi sedež ob morju v Barkovljah ves dan na razpolago članom.
je nedvomno nov trener. Prvo ekipo bo v prihodnji sezoni vodil Marino Zanon, ki je lani uspešno treniral našo mladinsko ekipo. Za sabo jma bogate trenerske izkušnje in računamo, da bo znal vse svoje znanje prenesti na igralce. Do novosti je prišlo tudi
v igralskem kadru. Naše vrste je o krepil bivši igralec Domia Igor Grbec, ki naj bi v novi sezoni bistveno prispeval k večji učinkovitosti našega napada.
»Kako pa je z vključevanjem mlajših igralcev v prvo ekipo?«
Prva nogometna ekipa Brega se resno pripravlja na začetek nove tekmovalne sezone
letošnje prvenstvo mora biti uspešnejše kot lansko
noA' četrtek so s pripravami na ^omJ^aln0 sezono začeli tudi -^atervL?' Brega, ki nastopajo v 3.
H n_ . li@. Z delom so letos za-• kaL J.kot prejšnja leta in vse stvu ' ua imajo pri dolinskem drugje Vnln?Vem prvenstvu večje ambi-t^odrohn .?slej- Da bi dobili nekoliko ° sprejo sliko o stanju v ekipi,
Se da cn*ah in težavah s katerimi i'°govoJ?ril>ravah srečujejo smo se ?a cùu-, s Podpredsednikom športne-'n trene Va Breg Egidijem Sternadom aon0m Jem prve ekipe Marinom Za-
ha r,1a<1: “Računamo p^UsPešno prvenstvo«
riajbo|!jj, ^lernad je nedvomno eden ^ortitity • Poznavalcev dolinskega no-Znejšeg.,‘n bi zato težko našli ustre-»Kate* SOgov°m.ika.
,l09onl™ ° so, bistvene novosti v prvi
ekipi?«
ln najzanimivejša novost
Spisek igralcev Brega za sezono 1984/85
VRATARJA
Paniconi
Toffoli
BRANILCI
Pavletič
Albertini
Šavron
Rodella
Bais
Igor Tul
Debortoii
VEZNI IGRALCI
Lovriha
Miloš Tul
	Grizonič	1961
1958	Paoli	1967
1967	Anzolin	1959
	Ciacchi	1967
1961	Buffa	1957
1963	Mondo	1964
1962	NAPADALCI	
1949	Jerman	1967
1965	Jež	1956
1964	Kraljič	1960
1966	Stemad	1956
	Zonta	1961
1965	Grbec	1955
1966	TRENER: Marino Zanon	
»S prvo ekipo trenirajo praktično vsi lanskoletni mladinci in na njih je, da se na treningih izkažejo in tako »prisilijo« trenerja, da jih vključi v prvo moštvo.
»Kakšni so cilji ekipe v sledečem prvenstvu?«
»Vsekakor bi morala biti naslednja sezona uspešnejša od lanske. Skušamo dobiti še enega dobrega obrambnega in veznega igralca in če v tem uspemo, računam na uspešno prvenstvo. Pri tem ne govorim o napredovanju, temveč o uvrstitvi pod vrhom lestvice. Za napredovanje moraš imeti res dobro ekipo, poleg tega pa tudi precej sreče, ne sme biti poškodb, ne izključitev. Drugi razlog zaradi katerega sem optimist je ta, da bi moral biti napad z Grbcem letos veliko bolj učinkovit kot lani, ko smo ravno zaradi velike neučinkovitosti zasedli slabše mesto, kot bi ga po kvaliteti ekipe lahko.«
Zanon: »Na prvem mestu prijateljstvo v ekipi«
„ Z novim trenerjem prve ekipe smo se na kratko ustavili pri konkretnih tehničnih zadevah »Kakšen je vaš prvi vtis o novi ekipi?«
»S ' fanti sem zelo zadovoljen. Resnost na treningih je precejšnja in če bodo tako nadaljevali, se za rezultate ne bojim. Edini problem sedaj predstavljajo dopusti nekaterih zaposlenih nogometašev. Moj prvi cilj je, da v ekipi ustvarim prijateljstvo »Kako bodo potekale priprave?« »Pripravljali se bomo v Dolini. Izdelali smo tudi program prijateljskih tekem, skozi katere naj bi se izkristalizirala prva enajsterica. Prvi na stop bomo imeli tako že v nedeljo proti nogometašem Kočevja, sledil bo Racetov memorial, nastopili bomo tu di na turnirju v Novi Gorici in odigrali čim več prijateljskih tekem z različno močnimi ekipami.«
Naročnina: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir. - V SFRJ številka 20.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00. letno 1.800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 250.00, letno 2.500.00 din.
Poštni tekoči račun zo Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 ADIT - ÓZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'-' IVA 18 ; Osmrtnice, zahvale- m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije JulrjSke krajine se noro čaje pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
M	dnevnik
22. avgusta 1984
4_______
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	Član Italijanske
in tiska F' ^ Trst	IHIllJ zveze Časopisnih
I	založnikov FIEG
Sodna obravnava bo trajala najbrž več mesecev
Veliko zanimanje v Nemčiji za proces o ponarejenih Hitlerjevih dnevnikih
Na zatožni klopi tudi časnikar Gerd Heidemann
BONN — Lažni Hitlerjevi dnevniki so spet v o-spredju zanimanja zahodnonemške javnosti. »Potegavščina stoletja«, kot jo je marsikdo imenoval, je te dni pristala pred hamburškim sodiščem, kjer se 53-letni novinar Gerd Heidemann mora zagovarjati skupaj s trgovcem z vojaškimi spominki Konradom Kujaujem. Obtožujejo ju, da sta skušala, in to jima je dedno tudi uspelo, prinesti okoli založnika znanega 'nemškega tednika Štern (ki prodaja poldrugi milijon izvodov vsak teden in je najbolj razširjena nemška tedenska revija). Skupaj z njima se mora zagovarjati tudi 43-letna Ku-jaujeva prijateljica Edith Lieblang, ki pa jo obtožujejo' prekupčevanja z ukradenimi predmeti.
Heidemann, ki je nekoč bil zaposlen kot novinar prav pri Sternu, je med leti 1981 in 1983 prejel od svojega založnika 9,3 milijona nemških mark, približno 5,5 milijarde lir, obljubil pa je, da bo v zameno preskrbel GO zvezkov Hitlerjevega dnevnika. Objava dnevnikov vodje tretjega reicha bi založnika prav gotovo poplačala za denar, ki ga je v ta namen potrošil. Stem je v resnici tudi začel objavljati dnevnik v nadaljevanjih, vendar so kaj kmalu odkrili, da je šlo za slabe falzifikate, delo samega Kujauja, ki je kasneje tudi priznal, da je dnevnike ponaredil.
Zanimanje v zvezni republiki pa tudi drugje po svetu za ta proces je zelo veliko, kot dokazuje tudi število akreditiranih novinarjev, ki pa ne bodo mogli vsi v sodno dvorano, kjer je prostora za 45 nemških in 35 tujih novinarjev, za občinstvo pa je na razpolago dru gib 45 prostorov. Predvidevajo, da bodo v teku obravnave, ki bo trajala več mesecev zaslišali 62 ljudi, prič in izvedencev.
Kontrarevolucija v Nikaragvi v znamenju krutosti
Kako somozisti ubijajo vse, ki nočejo z njimi
MATAGALPA - Bolnišnica v nikaragovskem mestecu Matagal-pa je ta čas natrpana z ranjenci. To so žrtve krutega nasilja, ki ga izvajajo nad nedolžnim prebivalstvom, tako tudi starčki, ženskami in otroki somozistični kon-trarcvolucionarji. Sandinističnih vojakov je v zdravstvenem domu kaj malo, to pa je neizpodbiten dokaz, da se »kontrasi« znašajo v prvi vrsti nad civilisti brez vsakršne obrambe.
V eni od bolniških sob leži Hor-tencia, Morales: brez leve roke je. Ubili so ji moža in otroke, le starejši sin ji je še ostal. Številno družino je preživljala s tem, da je vozila majhen avtobus iz Waslale v 120 kilometrov oddaljeno Matagalpo. Somozisti so jo večkrat ustavili in ji zagrozili, da ji pomorijo enega ali več družinskih članov, če ne bo brž prenehala s prevažanjem potnikov. Ni se 'daa, pa so ji »kontrasi« pripravili zasedo, napadli avtobus in hladnokrvno postrelili vse potnike, le starejši sin se je, kot rečeno, rešil.
Takih in podobnih primerov bi lahko našteli nič koliko, zato naj sc omejimo le še na enega, dva.
V Matiguasu, ki leži 75 kilometrov od Matagalpe in je geografski center Nikaragve — in zadnje čase tudi kontrarevolucionarnih napadov — so somozisti ugrabili ve leposestnika Noela Rivero in ga postavili pred izbiro: ali se jim pridruži ali pa se odpove pridelovanju kave (3.000 vreč letno), banan in mleka ter reji goveda. Zakaj? Ker je pridelke prodajal državi. Rivera ni popustil in nekaj dni pozneje so v goščavi našli njegovo truplo, razsekano z mačeto. Bilo mu je komaj 38 let. Enaka usoda je doletela številne druge posestnike samo zato, ker niso delali le zase, ampak so z obdelovanjem in rejo pomagali postavljati temelje- velikim državnim kmetijskim kombinatom.
Šo zadnji primer grozodejstva iz vrst »kontrasov« pod ameriškim blagoslovom: nedaleč od Matigua-sa so pred dnevi somozisti ustavili in obkolili tovornjak, o katerem so mislili, da prevaža les. V resnici je bil kamion natovorjen s sladoledom Hoteli so se osvežiti, kar bi lahko storili nemoteno, saj jih je bilo okrog sto, šofer pa sam-Pa ne: voznika so lepo ustrelili, nato pa začeli lizati sladoled.
Afera o srčnih ojačevalcih v Franciji
Medicina ali trgovina?
PARIZ — V zadnjih časih se na Francoskem veliko govori o srčnih ojačevalcih ali »pacemakerjih«, kot jim pravimo z angleškim izrazom. Zdi se, da so številnim srčnim bolnikom vsadili rabljene ojačevalce, ne da bi jih obvestili, tako da so bili tudi plačani kot novi. Poleg tega nekateri sumijo, da imajo mnogi Francozi ojačevalce brez resnične potrebe. To bi med drugim potrjevalo dejstvo, da nosi te aparate v Franciji 29.722 ljudi, se pravi približno toliko, kot jih nosi v Združenih državah^ kljub veliki razliki v številu prebivalcev.
Zaradi vseh teh govoric je pariška vlada uvedla preiskavo. Po prvih ocenah naj bi na Francoskem bilo vsaj 20 od sto odvečnih »pacemakerjcv«, kar bi med drugim pomenilo, da bi lahko državne blagajne prihranile okrog 240 milijonov frankov (48 milijard lir). Kirurški poseg za vsaditev ojačevalca stane pribižno 40 tisoč frankov (8 milijonov lir). Poleg tega pa bi bilo treba upoštevati, kot rečeno, tudi število tistih ojačevalcev, ki so bili plačani kot novi, čeprav so jih v resnici že nosili drugi (umrli) srčni bolniki.
Do podobnega škandala je prišlo v Italiji že pred petimi leti. V njem je bila vpletena rimska bolnišnica »San Filippo Neri«. Kljub števi nim pričam in dokazom, se je afera končala »po italijansko«, se pravi brez procesov in obsodb, tako da so tedanji osumljenci nekaznovano ostali na svojih mestih. Od vsega prahu, ki se je tedaj dvignil, je osta’o samo nekaj časopisnih člankov. Celo iz arhiva omenjene rimske bolnišnice je namreč zginila vsaka sled.
Srčni ojaèeva’ec stane danes v Italiji od 2 do 5 milijonov lir. Gre za napravo, ki ni večja od cigaretne škatlice, deluje pa na pilo iz litija, ki traja od 5 do 6 let. Mogoče jih je nadzorovati, naravnati ali ustaviti na daljavo, se pravi brez kirurškega posega.
Poplave zaradi monsunov
Monsunsko deževje je v notranjosti Indije povzročilo hude povodnji, zaradi katerih je nad 100 tisoč ljudi ostalo brez strehe. Ponekod je čoln, kot na sliki, postal redno prevozno sredstvo. Hude povodnji so prizadele tudi Bangladeš, kjer je nad tisoč ljudi bilo ob življenje.	(Telefoto AP)
Američani mislijo kolonizirati Lun»
LOS ALAMOS - Kaže, da se Zdr£ žene države Amerike resno priP^® v ljajo na kolonizacijo Lune. Iz spomladanskega simpozija ustano NASA o načrtih za osvajanje vesolj.’ je razvidno, da ameriški znanstve ki smatrajo trajno vesoljsko P°s . jo, ki naj bi jo v prihodnjem des letju zgradili na tirnici okrog 'A' ■ lje, kot odskočno desko za us*Jvanj. tev ravno tako trajne baze na bu
Izvedenci poudarjajo, da bi gradnja oporišča na Luni zahte* razmeroma sprejemljivo vsoto den ja, približno tako kakršna je potrebna leta 1969 za izkrcanje Pr ,|a ga kozmonavta na Luni in ki je .a za 1 odstotek manjša od naredn bruto proizvoda.
Naselitev Lune, menijo znans^ niki zveznega vesoljskega lak®r ri ja v Los Alamosu, bi pomenila^, četek nove ere, ki bi bodočim vom Američanov dovolila izP°ln njihovih želja.
miki muster: ]\a di v j cm zapadu
(24.)	Zvitorepec in Trdonja
■ ■KO «A "BELI "BIVOL IN N3EGOVA HČI ODŠLA, 3£ TRDON3A OATAL 9AM 6 SVOJIMA PRIJATELJEMA... P«
HEJ, P061AVARČER.TU PA NE-RAJ NI V REDU! MISLIL SEM,DA 6E NORČUJEŠ S -POKORO Ì0AJ PA VIDIM,DA JE STVAR RESNA! RAJ NE VES,PA SE‘STEM NI
HUH, HAI TAUE6A .PRI MOJI BRADI, MANJ UPANJA IMA6.DA UIDEŠ TEJ l£l 5ČINI.HOT SVAGA IMELA MA LOVRE $ MIDVA, POVE ZANA ROT SNOPA'1.. ^
r VEM.VEM.DRAGEC, TODA RAJ NAJ STORIM? [DIRLE ME JE IZBRALO. i POMAGAJTA Ml !1 Wl
1E VEM'!..VEN TE "BOVA ODNE-SLA, "PRIJATELJČEK '. SLECI TO ŠALJIVO OPREMO! Tl, HOC INA, STOJ PRI VHODU IN STRAH !
BRi.BRZ
Najnovejša dognanja o odkritju Avstralije
SYDNEY - Eden največjih syd neyskih knjigarnarjev, Micheli, ki je obogatel s prodajanjem vi svojih knjigarnah vseh vrst vstopnic, od gleda liških do tistih za priložnostne prireditve je pred kratkim priredil ' razstavo starih zemljevidov Tihega oceana. To pa je bilo dovolj, da je v avstralskem javnem mnenju ponovno prišlo do diskusije, ki se spet in spet obnavlja, o tem, kdo je v resnici odkril avstralsko celino.
V tukajšnjih osnovnih šolah uče, da je prvi semkaj priplul kapitan Cook aprila 1770. leta, potem ko je obplul Novo Zelandijo. Izkrcal se je na rtu Everard na skrajnem jugovzhodu kontinenta ter zakoličil bri lansko zastavo in vse ozemlje proglasil za posest britanske krone. O-semnajst let pozneje so se trajno na selili prvi Evropejci. Vsega je bilo 1.030 ljudi, med katerimi 736 kaznjencev ki so pripluli na enajstih ladjah pod poveljstvom kapitana Philipa.
Tako se torej uče osnovnošolci. Vendar so zgodovinarji že dolgo tega u gotovili, da je celina bila označena kot »terra incognita« že v nekaterih starogrških zemljevidih. Poleg tega je znano, da je v 17. stoletju mnogo
pomorščakovi potovalo proti Avsl ali proti »Rajskim otokom«,	j.ggn1
tedaj pravili ozemljem na Pa vzhodu, kamor so se spuščali j7 Lorije zlata, začimb in drugih 11 nih predmetov, s katerimi so se ^ ponašali na evropskih dvorih■ u pomorščakov so znana man, Tores, Jancon, Dampien druga.	joell'
Uvodoma omenjena razstava sil ^ skega knjigarnarja pa je °'Pozoira od' nekatera najnovejša znanstven kritja, ki še bolj postavljajo pop noV'
šaj to, kar uče v avstralskih o ^
nih šolah. Britanska zgodon flj. Helen Wallis je namreč Prea a kim našla v arhivih francoske» jg, sla Dijep vrsto zemljevidov jo stoletja, iz katerih je razri“ «’ W je bila Avstralija »odkrita« j tel‘ 100 let pred Cookom. Eden 12 j]oTv. zemljevidov naj bi po TrtnenJii sove bil iz leta 1540, izdelal1 p0$i\0-bi ga francoski zemljepisci n vi pričevanj portugalskih V°v kov.	..0 W
Ta nova dognanja je l^>0 m orfici mentirai sydneyski dnevnik vSeP HeralcU, ki je zapisal, da »P od’ sodeč, edino Kolumbu ni u5™ kriti Avstralije«.