18. 07. a URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 17 Ljubljana, četrtek 17. julija 1980 Cena 20 dinarjev Leto XXXVII 1054. Na podlagi 41. člena zakona o varnosti pomorske plovbe (Uradni list SRS, št. 30/79), izdaja Republiški komite za promet in zveze PRAVILNIK • zapisniku, ki ga sestavi poveljnik ladje o rojstvu ali smrti, in o sprejetju izjave poslednje volje ua ladji trgovske mornarice 1. člen Ta pravilnik se uporablja na ladjah trgovske mornarice, ki so vpisane v vpisnik trgovskih ladij pri Luški kapitaniji Koper. 2. člen " Rojstvo ali smrt na ladji trgovske mornarice med Potovanjem ladje se ugotovi v zapisniku. Zapisnik sestavi poveljnik ladje v navzočnosti dveh prič in prijavitelja. Besedilo zàpisnika se vpiše v ladijski dnevnik. 3. člen V zapisnik o rojstvu se vpišejo: ime in priimek ter spol otroka; dan, mesec, leto, ura in kraj rojstva (zemljepisna lega ladje v času roj st vat; ime in priimek (za mater tudi dekliški priimek), dan, mesec in leto rojstva, državljanstvo in stalno prebivališče ter naslov stanovanja očeta in matere; ime in priimek in stalno prebivališče osebe, ki je dala gornje podatke in prič, ki sta bili navzoči pri sestavljanju zapisnika. Prijavo in podatke iz prejšnjega odstavka je dolžan dati poveljniku ladje otrokov oče, če potuje z ladjo; če njega ni ali če tega ne more storiti, pa zdravnik oziroma oficir, ki mu je poverjena ladijska ambulanta, če za to zve, in mati, takoj, ko je za to zmožna. Prijava in podatki iz tega člena se morajo dati v 24 urah po rojstvu, če traja potovanje krajši čas, pa Pred koncem potovanja. 4. člen Če otrok ni rojen v zakonski zvezi, se v zapisnik 0 rojstvu vpiše tudi morebitna izjava o priznanju očetovstva, podana pred poveljnikom ladje. V takem primeru se v zapisnik o rojstvu vpišejo vsi podatki, ki se po 3. členu tega pravilnika vpišejo za očeta otroka. 5. člen O najdbi novorojenega otroka na ladji poveljnik tod j e takoj po prijavi najdbe sestavi zapisnik v dveh Izvodih in vpiše njegovo vsebino v ladijski dnevnik. V zapisnik o najdbi novorojenega otroka na ladji Se vpišejo: kraj (zemljepisna lega ladje ob najdbi °troka); čas in okoliščine, v katerih je bil otrok naj-^6П' spol, opis obleke In drugih stvari, ki so bile oa.idone pri njem: ime in priimek ter stalno prebivališče osebe, ki ie otroka našla, in prič, ki sta bili navzoči pri sestavitvi zapisnika. Ce se tak otrok izroči ustanovi ali osebi v nego in oskrbo, se navede v dodatku k zapisniku ime in sedež te ustanove oziroma ime in priimèk, poklic in naslov te osebe. Ta dodatek k zapisniku podpiše poveljnik ladje. 6. člen V zapisniku o smrti se vpišejo: ime in priimek umrlega, dan, mesec, leto, ura in kraj smrti (zemljepisno lego ladje ob času smrti); dan, mesec, leto in kraj rojstva; stalno prebivališče, naslov stanovanja in državljanstvo umrlega; zakonsko stanje, ime in priimek zakonca, ime in priimek staršev umrlega; vzrok smrti; kdo je ugotovil smrt; ime in priimek, številka osebne izkaznice, potnega lista ali pomorske knjižice in stalno prebivališče prijavitelja in prič, ki so bile navzoče pri sestavljanju zapisnika. Če je bil umrli po sestavi zapisnika pokopan, oziroma če je bilo njegovo truplo izročeno nekomu zaradi pokopa, se vpiše v dodatek k zapisniku, ki ga podpiše poveljnik ladje, dan, mesec, leto, ura in mesto spustit ve trupla v morje oziroma pokopa ali izročitve trupla nekomu zaradi pokopa, ter njegove podatke. Smrt so dolžni prijaviti in- podatke iz prvega odstavka tega člena so dolžni dati družinski člani ali drugi sorodniki, če so na ladji, če teh ni ali če tega ne morejo storiti, pa ladijski zdravnik oziroma oficir, ki mu je poverjena ambulanta. Potrebni podatki se povzamejo iz listin umrlega. , Ce se najde na ladji neznano truplo, se vpišejo samo tisti podatki, za katere se ve. 7. člen Zapisnik o rojstvu ali smrti na ladji, sestavljen v dveh izvodih, podpišejo poveljnik ladje, prijavitelj, obe navzoči priči, v primeru priznanja očetovstva pa tudi oče. Oba izvoda zapisnika mora poveljnik ladje izročiti matičarju matičnega območja prve luke na območje SR Slovenije, v kateri ladja pristane oziroma diplo-matsko-konzulamemu predstavništvu . SFR Jugoslavije v prvi tuji luki, v kateri ladja pristane. Ce v prvi tuji luki, v kateri ladja pristane, ni diplomatsko-konzularnega predstavništva SFR Jugoslavije, izroči poveljnik ladje oba izvoda zapisnika diplomatsko-konzularnemu predstavništvu SFR Jugoslavije v prvi naslednji tuji luki, v kateri ladja pristane, če pa ni diplomatsko-konzularnega predstavništva SFR Jugoslavije v nobeni tuji luki, v kateri ladja pristane, -pa matičarju matičnega območja v prvi luki na območju SR Slovenije, v kateri ladja pristane. Ce ima poveljnik ladje pred vplovitvijo v domačo luko tehnične možnosti, obvesti o rojstvu ali smrti na ladji, z vsemi podatki iz zapisnika, ladjarja, da izvrši prijavo rojstva ali smrti pri tisti matični službi, kjer imajo otrokovi starši oziroma mati stalno prebivališče ali kjer je Imel umrli zadnje stalno prebivališče. Z zapisnikom o rojstvu ali smrti na ladji je treba tudi v takem primeru postopati po določbah prejšnjih odstavkov tega člena. 8. člen Matičar matičnega območja, na katerem je kraj prve luke na območju SR Slovenije, v kateri ladja pristane, pošlje en izvod zapisnika o rojstvu oziroma smrti matičarju, ki je krajevno pristojen za vpis v matično knjigo po določilih zakona o matičnih knjigah. 9. člen Ce kdo na ladji umre, pa z njim ni bilo družinskih članov ali drugih sorodnikov, popiše poveljnik ladje njegove stvari, ki so ostale na ladji, v navzočnosti dveH' prič. To ugotovi z zapisnikom, ki se sestavi v dveh izvodih; besedilo zapisnika vpiše poveljnik ladje v ladijski dnevnik. V zapisnik o popisu stvari umrlega, ki so ostale na ladji, se vpišejo naslednji podatki: ime in priimek, dan, mesec in leto rojstva, kraj rojstva in prebivališče umrlega; dan, mesec, leto in ura smrti; stvari umrlega (naštete in opisane), ki so ostale na ladji; zaznamba, da so bili denar, vrednostni papirji in nakit umrlega dani v ovitek in zapečateni: številka osebne izkaznice, potnega lista ali pomorske knjižice in stalno prebivališče prič, ki sta bili navzoči pri popisu stvari. Poveljnik ladje je dolžan ukreniti potrebne* da se ustrezno shranijo stvari umrlega, ki so ostale na ladji. 10. člen V primeru iz prejšnjega člena izroči poveljnik ladje proti potrdilu stvari umrlega skupaj z obema izvodoma zapisnika o njihovem popisu družinskim članom ali drugim sorodnikom umrlega, potem, ko je ugotovil njihovo istovetnost. Ce le-ti ne pričajo na ladjo in ne prevzamejo stvari umrlega, izroči poveljnik ladje proti potrdilu stvari skupaj z obema izvodoma zapisnika občinskemu skrbstvenemu organu v prvi luki na območju SR Slovenije, v kateri ladja pristane. 11. člen Ce v primeru iz prejšnjega člena prevzame stvari umrlega občinski skrbstveni organ, pozove najbližjega znanega sorodnika, da jih v danem roku prevzame. Ce takega sorodnika ni, ali če ni znan, ali če stvari v danem roku ne prevzame, skrbstveni organ stvari umrlega in en izvod zapisnika pošlje skrbstvenemu organu, pristojnem po zadnjem stalnem prebivališču umrlega. Drugi izvod s potrdilom o dostavitvi stvari pa shrani v svojem arhivu. 12. člen Ce Zeli kdo, ki je na ladji, sestaviti oporoko, sestavi oporoko poveljnik ladje po določbah zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78), ki se nanašajo na sestavitev oporoke, sestavljene na jugoslovanski ladji. 13. člen Ce želi kdo, ki je na ladji, izročiti oporoko v hrambo, jo mora poveljnik ladje sprejeti v hrambo in o tem izdati potrdilo. Oporoko, ki je bila sestavljena na ladji in izročena v hrambo, je treba dati v poseben ovitek in ovitek zapečatiti. V poseben ovitek je treba dati tudi oporoko, ki ni bila sestavljena na ladji, pač pa je bila odprta izročena v hrambo, in ta ovitek zapečatiti. 14. člen Ce zahteva oporočitelj, naj se mu pred koncem potovanja vrne oporoka, ki jo je bil izročil v hrambo poveljniku ladje, mu jo mora poveljnik ladje vrniti proti potrdilu o prejemu. 15. člen \ Po končanem potovanju mora poveljnik ladje vrniti oporoko, ki jo je sprejel v hrambo, oporočitelju-Ce oporočitelj med potovanjem umre ali mu iz kakršnegakoli drugega vzroka ne bila po končanem potovanju vrnjena oporoka, izroči oziroma pošlje poveljnik ladje oporoko Luški kapitaniji Koper ali diplomatsko-konzularnemu predstavništvu SFR Jugoslavije v prvi tuji luki, v kateri ladja pristane. Prevzemnik pošlje prejeto oporoko pristojnemu temeljnemu sodišču. 16. člen O sestavi, sprejemu in hrambi oporoke na ladji, o vrnitvi oporoke oporočitelju oziroma o njeni Izročitvi v smislu prejšnjega člena, mora napraviti poveljnik ladj^ v ladijski dnevnik zaznamek. V zaznamku o prejemu oporoke, ki ni bila sestavljena na ladji, v hrambo, se mora navesti, kako je bila ugotovljena oporočiteljeva istovetnost. 17. člen Zapisniki, ki jih sestavi poveljnik ladje po tem pravilniku, se sestavijo na obrazcih, ki so sestavni del tega pravilnika in so objavljeni skupaj z njim (obrazec št. 1, 2, 3 in 4). 18. člen Ta pravilnik začne veljati 30. dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 34/B-036/80 Ljubljana, dne 9. junija 1980 Predsednik Republiškega komiteja za promet in zveze Ivan VInkler, dipl. prav. 1. r. v (Obrazec St. 1) ZAPISNIK O ROJSTVU izdan na podlagi 2. člena pravilnika o zapisniku, ki ga sestavi poveljnik ladle ob rojstvu ali smrti, sprejetju izjave poslednje volje na ladji trgovske mornarice (Uradni list SRS, št. 17-1054/80) sestavljen na ladji ..........................., ki je vpisana pri Luški kapitaniji Koper. Navzoči: poveljnik ladje: priči: 1. 2..... prijavitelj: Med potovanjem iz luke ..................... v luko ................ katerega rojstvo se ugotavlja s tem zapisnikom z'naslednjimi podatki: se je na ladji rodil otrok, Ime in priimek otroka _______________ Spol otroka ......................... Dan, mesec, leto in ura rojstva ..... Kraj rojstva (zemljepisna lega ladje) Oče: Ime in priimek ..............................._.................................................................... Dan, mesec in leto rojstva _______________________________________________________________________________________ Državljanstvo ____________________________________________________________________________________________________ Stalno prebivališče In naslov stanovanja .......................................................................... Mati: Ime in priimek ter dekliški priimek ________________________________________________________________________________ Dan, mesec in leto rojstva _______________________________________________________________________________________ Državljanstvo ..................................................................................................... Stalno prebivališče in naslov stanovanja ...............-.......................................................... Za otroka, rojenega izven zakona, je izjavo o priznanju očetovstva podal ......................................... Istovetnost očeta je bila ugotovljena z osebno izkaznico, izdano pri Skupščini občine .............................. številka ........................, s potnim listom številka .......................... ali s pomorsko knjižico številka......................... Ime in priimek, številka osebne izkaznice, potnega lista ali pomorske knjižice ter stalno prebivališče tistega, H je dal podatke o rojstvu ......................................................................................... Ime in priimek, številka osebne izkaznice, potnega lista ali pomorske knjižice ter stalno prebivališče prič, ki sta bili navzoči pri sestavi zapisnika: 1................................................................................................................... 2................................................................................................................... Ta zapisnik je bil sestavljen v dveh enakih izvodih. Njegova vsebina je vpisana v ladijski dnevnik. oče otroka poveljnik ledje prijavitelj prva priča druga priča V .......................... dne ........... 19. ZAPISNIK O NAJDBI NOVOROJENEGA OTROKA (Obrazec št. 2) izdan na podlagi 5. člena pravilnika o zapisniku, ki ga sestavi poveljnik ladje o rojstvu ali smrti, in o sprejetju izjave poslednje volje na ladji trgovske mornarice (Uradni list SRS, št. 17-1054/80) sestavljen na ladji ............................. ki je vpisana pri Luški kapitaniji Koper. Navzoči: poveljnik ladje: ................................................................................................ prijavitelj — oseba, ki je otroka našla: ....................................... „ „ priči: 1. ................................_................................ . . .......................... 2..................................:___________________________________________ "" ............ Med potovanje iz luke .................................. v luko ................................... je bil na ladji najden novorojen otrok in se s tem zapisnikom ugotavljajo naslednji podatki: Kraj najdbe: v ............................ morju, na ................... 'širine in .............. dolžine. Dan, mesec, leto in ura najdbe novorojenega otroka ........................................................_________ Otrok je bil najden v naslednjih okoliščinah (izjava tistega, ki je otroka našel): ................................_ Verjetna starost otroka ................................................. ..................................... Spol otroka .............................................................. Opis obleke in drugih stvari, ki so bile najdene pri otroku ........................... Jme in priimek, številka osebne izkaznice, potnega lista ali pomorske knjižice ter stalno prebivališče tistega Ime in priimek, številka osebne izkaznice, potnega lista, ali pomorske knjižice ter stalno prebivališče prič^ sta bili navzoči pri sestavi zapisnika: 2.‘ ZZIIZZIZIZIZI!ZI"I!IIZI!I!IZIZZIIZIZIZr........................................................ Ta zapisnik je bil sestavljen v dveh enakih izvodih. Njegova vsebina je vpisana v ladijski dnevnik. prijavitelj poveljnik ladje prva priča druga priča ........., dne M. P. ZAPISNIK O SMRTI (Obrazec it 3) izdan na podlagi 2. člena pravilnika o zapisniku, ki ga sestavi poveljnik ladje o rojstvu ali smrti in o sprejetju izjave poslednje volje na ladji trgovske mornarice (Uradni list SRS, št. 17-1054/80) sestavljen na ladji .......................... ki je vpisana pri Luški kapitaniji Koper. Navzoči: poveljnik ladje: .........................................—.................................................... pri j avitelj : ____________________—......................—...—.....------------— ....— — ——.............. priči : 1______________________________________—™- — -...............—---------------------—--------------— Med potovanjem iz luke ................................ v luko ...........-................. se je na ladji zgodil smrtni primer, ki se ugotavlja v tem zapisniku s spodaj navedenimi podatki: Ime in priimek umrlega .........................................................................—— -------------- Dan, mesec, leto in ura smrti ______________________...— ------------------------------------------------------ Kraj smrti (zemljepisna lega ladje) ...........................................—............................... Dan, mesec, leto in kraj rojstva ........—------------------------------------------------------;..............- Stalno prebivališče in naslov stanovanja _________________________________:-----------------------—------------ Državljanstvo ...........................................................-.................... Zakonski stan ................................................................................ Ime in priimek drugega zakonca ---------------------------------------------------------------- Ime in priimek očeta in matere umrlega ------------------------------------------------------- Vzrok smrti .................................................................................. Smrt je ugotovil ............................................................................. Ime in priimek, številka osebne izkaznice, potnega lista ali pomorske knjižice ter stalno prebivališče tistega, ki je prijavil smrt .........................................................:..................................... Ime in priimek, številka osebne izkaznice, potnega lista, ali pomorske knjižice ter stalno prebivališče prič, ki sta bili navzoči pri sestavi zapisnika: 1. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 2...............................-..........................................................................................,. Ta zapisnik je bil sestavljen v dveh enakih izvodih. Njegova vsebina je vpisana v ladijski dnevnik. prijavitelj poveljnik ladje prva priča druga priča __________ dne M. P. DODATEK K ZAPISNIKU O SMRTI Truplo .. (Ime In priimek umrlega) je bilo izročeno zaradi pokopa (Ime In sedež ustanove all Ime In priimek ter naslov tistega, kateremu je bilo truplo izročeno) dan, mesec, leto ----------------------------------------; spuščeno v morje ........................................ na kraju ...................................... (dan, mesec, leto in ura) potrjuje: .... (zemljepisna lega ladje ob spustltvl trupla v morje) (poveljnik ladje) ZAPISNIK O POPISU UMRLEGA NA LADJI (Obrazec it. 4) izdan na podlagi 9. člena pravilnika o zapisniku, ki ga sestavi poveljnik ladje o rojstvu ali smrti, in sprejetju izjave poslednje volje na ladji trgovske mornarice (Uradni list SRS, št. 17-1054/80) sestavljen na ladji ......................., ki je vpisana pri Luški kapitaniji Koper. Navzoči: poveljnik ladje: ______________________________________________________________________________________________ priči: 1.................................................................................................... S tem zapisnikom se ugotavlja popis stvari umrlega, s spodaj navedenimi podatki: Ime In priimek umrlega ......................................................................................i..... Kraj ter dan, mesec in leto rojstva ............................................................................. Stalno prebivališče umrlega ..................................................................................... Dan, mesec, leto in ura smrti ________________________—......................................................-... Najdene stvari umrlega in njihov opis (osebne listine, denar, vrednostni papirji, nakit, obleka, obutev in druge stvari ž navedbo zaporedne številke): ___________________-....—----------------------------------------------- Stvari umrlega, ki so navedene pod zaporednimi številkami ____________________________________________________, so bile dane v ovojnico in zapečatene. Priči, ki sta bili navzoči pri popisu stvari umrlega (ime in priimek, številka osebne izkaznice, pomorske knjižice ah potnega lista in stalno prebivališče): ž." ........... ...................................................................................... " Zapisnik je bil sestavljen v dveh enakih izvodih. Njegova vsebina je vpisana v ladijski dnevnik. prva priča poveljnik ladje druga priča V ..........dne______________ 19__ M. P. 1055. Na podlagi 3. alinee 50. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76) izdaja predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ODŠKODNINSKI CENIK za povračilo škode na ribah 1. člen Za škodo, povzročeno na ribah z brezpravnim lovom ali na kakšen drug način ter tudi za škodo na ribolovni Vodi se plača odškodnina po tem ceniku. 2. člen Odškodnina se plača za vsako ujeto, odvzeto ali uničeno ribo, školjko, raka oziroma žabo ne glede na spol, dolžino, težo in kakovost. Odškodnina iz prejšnjega odstavka se izračunava po vrednosti živih primerkov tako, da se pomnoži vsakokratna tržna cena za kilogram šarenke z naslednjim količnikom: Količnik sulec (Hucho hucho) 40 jezerska postrv (Salmo trutta m. lacustris) 25 soška postrv (Salmo marmoratus) 40 lipan (Thymallus thymallus) 10 smuč (Stizostedion lucioperca) 10 som (Silirus glanis) 10 ščuka (Esox lucius) 7 potočna postrv (Salmo trutta m. lario) 10 jezerska zlatovščica (Salvelinus alpinus) 6 potočna zlatovščica (Salvelinus fontalinalis) 6 postrvi križanke 6 šarenka (Salmo gairdneri) 3 rak jelševec (Astacus astacus) 3 krap (Xyprinus carpio) 2 linj (Tinca tinca) 2 ploščič (Abramis brama) 2 mrena (Barbus barbus) 2 podust (Chondrostoma nasus) 2 platnica (Rutilus pigus virgo) 2 klen (Leucioscus cephalus) 2 bolen (Aspius aspius) 2 ogrica (Vimba vimba) 2 menek (Lota lota) 2 jez (Lauciscus idus) 2 druge vrste rib 1 rak koščak (Astacus torrentium) 1 druge vrste rakov 1 školjka 1 žabe vseh vrst 1 3. člen Odškodnina za posamezno ribo, školjko, raka ah žabo, ujeto ali uničeno v lovopustu ali pa ne glede na lovopust v varstvenih vodah, se izračuna po 2. členu in pomnoži s faktorjem 2, ker se ogrožata vzreja in vrsta. 4. člen Dejanska škoda, povzročena s kakršnimi koli škodljivimi snovmi ali ravnanjem, ki povzroča popoln ali delen pogin vodnega življa ter s tem popolno ali delno uničenje prehrambene verige, se obravnava kot škoda v ribolovni vodi ter se izračunava na podlagi naslednjih elementov: a) površina uničenega vodotoka, b) naseljenost rib po vrstah v kg na enoto površine, povečana za količnik 2,4 (izpad naseljenosti rib triletnega prirastka), c) tržna cena uničenih rib. K izračunani škodi po naštetih točkah se doda še 30 odstotkov višine škode za vzpostavitev voda v prvotno stanje (3-letni izpad vodnega življa). Vrednost iker, uničenih na drstišču, se izračuna na podlagi ugotovljenega števila rib (preračunano v kilogram), povečanega za faktor 4 pri belih ribah in salmonidnih ribah. 5. člen Cena rib za kg pod točko c) prejšnjega člena se izračuna tako, da se tržna cena za kilogram šarenke pomnoži z naslednjimi količniki (kot tržna cena se šteje prodajna cena organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo z vzgojo rib): Keltčntfc 1. sulec, soška postrv, jezerska postrv 3,4 2. lipan 2,5 3. vse druge vrste postrvi, razen šarenke 2 4. šarenka i 5. smuč, ščuka, som 1,2 6. vse bele ribe 0,7 7. žabe (sekulja, zelena žaba) 1,7 8. raki vse vrste 5 9. školjke vse vrste 0,08 6. člen Ta cenik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 323/B-03/80 Ljubljana, dne 20. junija 1980. Predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivo Marenk, dipl. inž. 1. r. 1066. ' Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) in 18. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja ter plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1980 objavlja republiški sekretariat za finance spremembe in dopolnitve PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 37/79, 38/79, 1/80, 4/80, 9/80, 13/80, 14/80 in 16/80) 1. V tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe: Pri zaporedni številki 41 občina Radlje ob Dravi se: — v stolpcu 6 stopnja 1,06 nadomesti stopnjo 1,00; — v stolpcu 7 stopnja 6,05 nadomesti s stopnjo 5,46; — v stolpcu 8 stopnja 0,73 nadomesti stopnjo 0,67; — v stolpcu 10 stopnja 1,20 nadomesti stopnjo 1,11; — v stolpcu 11 stopnja 7,50 nadomesti stopnjo 7,00; — v stolpcu 13 stopnja 31,76 nadomesti s stopnjo 30,46; — v stolpcu 14 stopnja 10,78 nadomesti s stopnjo 9,98; 2. V tabeli točke 2 pod A a) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se pri zaporedni številki 41 občina Radlje ob Dravi stopnja 1,93 nadomesti s stopnjo 1,80. St. 420-17/79 Ljubljana, dne 10. julija 1980. Podpredsednica Izvršnega sveta Skupščine SRS-in republiška sekretarka za finance Milica Ozbič I. r. 1057. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 61/77, 9/78, 41/78, 69/78, 5/79 in 66/79) izdaja republiška sekretarka za finance ODREDBO o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranji družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 37/79, 38/79, 1/80, 4/80, 9/80, 13/80 in 16/80) se v tabeli točke 2 pri zaporedni številki 41 občina Radlje ob Dravi stopnja 10,78 nadomesti s stopnjo 9,98. St. 420-17/79 Ljubljana, dne 10. julija 1980. Podpredsednica Izvršnega sveta Skupščine SRS in republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA 1058. Na podlagi drugega odstavka 79. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 29-1332/79) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Šiška na seji obeh zborov dne 25. junija 1980 sprejela SKLEP o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva ' 1 Prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, določeni v listi prispevkov iz prvega odstavka 79. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, se uskladijo z gibanjem stroškov zdravstvenega varstva tako, da se zneski prispevkov povečajo in zaokroženo znašajo: din 1. za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 30 2. za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen za zahtevo uporabnika ali njegovega svojca 90 3. za zobozdravstvene storitve ter pripomočke: — za prvi pregled pri stomatologu specialistu — za vsak rentgenski posnetek zob (največ šest) — za vsako zalivko — za polno kovinsko prevleko — za vse druge prevleke — za inlay nazidek — za vsako krono — za vsak člen v mostovni konstrukciji — za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demon tažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega Člena ali gredi — za začasno prevleko ali člen v začasnem Mostičku — za gred, opornico ali jahač — za vsako totalno protezo — za vsak obturator — za vsako parcialno protezo — za vsako začasno protezo — za vsako bazo kovinske proteze — za snemni ortodonskl aparat pri uporabnikih starejših od 18 let — za vsak fiksni ortodonski aparat pri uporabnikih starejših od 18 let — za vsako reparaturno prilagoditev stare Proteze, podložitev ali rcokluzijo 4. Za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ■ ni predpisana 5. za vsak rentgenski posnetek v ambulantah in dispanzerjih za največ 6 posnetkov pri snemanju 6. za nemedicinski del oskrbe v bolnišni-cah, spicialnih zavodih tn institutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno 7. za prvi prevoz z reševalnimi vozili ali Posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 8. za zdravilo, kontracepcijska sredstva (oralna ali lokalna), ki so registrirana kot zdravila, pomožni in sanitarni material ob prevzemu v lekarni na recept 9. za intrauterina kontracepcijska sredstva, ki niso registrirana kot zdravila in jih posredujejo dispanzerji za žene 10. za proteze, ortotične pripomočke, apa- rte za ekstenzije in prosto stoječi posteljni (capez, invalidski voziček in mehanične dvi-Salne naprave ' 11. za nepodložene usnjene rokavice, estet-&ke rokavice za protezo, in navleke za krn po amputaciji 12. za ortopedsko obutev 13. za kilni pas bergle inhalator, aparat za aerosol očala kontaktna stekla, kadar so nujno po-opravljanje poklica očesno protezo lasulje zaradi trajno izražene pleša- jemanja 7 30 225 270 150 S30 150 67 180 480 67 600 450 750 525 750 22. za umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni medicinsko indicirana 375 90 14. 15. 16. 17. *rcbna 18. 19. Vosti traumatskega izvora, posledice °ločenih zdravil in umetne doike 30. za olačevalni slušni aparat Vo za aParat za omogočanje glasnega go- ža za za za za za za 150 225 225 450 225 45 60 60 135 150 135 225 Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti in se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 190-4/78 Ljubljana, dne 25. junija 1980. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Šiška Anica Peperko L r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MARIBOR 1059. Po 45. členu samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Lenart (Uradni list SRS, št. 11-760/78, 14-1012/78, 17-1211/78 in 22/78) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Lenart na seji zbora uporabnikov dne 1. julija 1980 sprejela UGOTOVITEV o povečanju nadomestila osebnega dohodka v občinski zdravstveni skupnosti Lenart Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko v aktu z dne 14. marca 1980, številka 053/8-25/80, so se življenjski stroški v obdobju od 1. julija do 31. decembra 1979 v primerjavi z decembrom 1978 povečali za 19,1 •/», torej za več kot 5*/e, zaradi česar je izpolnjen pogoj za povečanje nadomestila osebnega dohodka na temelju usklajevanja višine* nadomestila z gibanjem življenjskih stroškov. Delavcem in drugim upravičencem, katerih začasna zadržanost od dela traja neprekinjeno dalj kot šest mesecev, gre od izpolnitve pogoja za uskladitev nadomestila z gibanjem življenjskih stroškov, upoštevajoč določbe 2. in 3. točke sklepa o uskladitvi obsega nekaterih pravic do socialne varnosti in v zdravstvenem varstvu z dohodkovnimi možnostmi ob izvajanju politike stabilizacije v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart (Uradni list SRS, št. 10-691/80), povečano nadomestilo osebnega dohodka za 16 ”/•. Ta ugotovitev začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje. St. 022-153/80 Ljubljana, dne 1. julija 1980. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Lenart Pavle Lešnik 1. r ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1060. Na podlagi 18. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) ter 59. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 33. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1980 in na 29. seji zbora občin dne 26. junija 1980 sprejela ODLOK o najvišji najemnini za poslovne stavbe in poslovne prostore na območju ljubljanskih občin 1. člen Najvišja najemnina za poslovne stavbe in poslovne prostore na območju ljubljanskih občin znaša mesečno 180 din/m2. 2. člen Na poseben način se določi naj višja najemnina za poslovne stavbe in poslovne prostore namenjene dejavnostim, ki neposredno vplivajo na zadovoljevanje potreb občanov. Poslovne stavbe in poslovni prostori za te dejavnosti se razvrstijo v naslednje skupine: I. skupina: krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, vzgojno varstveni zavodi in organizacije, šole, internati, humanitarni zavodi, zdravstveni zavodi in njihove ustanove, trgovine z živili, drobna storitvena obrt, servisi za potrebe gospodinjstev, lekarne, umetniški ateljeji, pravobranilstva in pravne pisarne; II. skupina : skladišča za živila, proizvodno storitvena obrt, ki neposredno zadovoljuje potrebe občanov in restavracije; III. skupina: bančni prostori namejeni poslovanju z občani, interesne skupnosti. PTT in pridobitni zavodi; IV. skupina: skladišča in biroji. Pri določitvi najvišje najemnine za poslovne stavbe in poslovne prostore navedene v prejšnjem odstavku se upošteva kvaliteta poslovnega prostora ugotovljena s točkovanjem opravljenim v letu 1976 oziroma pri novejših poslovnih stavbah in poslovnih prostorih po predpisih, ki so veljali za točkovanje v letu 1976. Tako ugotovljeno število točk se pomnoži z vrednostjo točke, dobljeni znesek pa se pomnoži s faktorjem, ki znaša: za I. skupino 0,045 za II. skupino 0,065 za III. skupino 0,080 za IV. skupino 0,120 3. člen Najemnina za garaže, ki so funkcionalno vezane s stanovanjem in so v individualnih stanovanjskih hišah, ne more biti večja kot stanarina na m2 koristne stanovanjske površine v isti hiši. 4. člen Z denarno kaznijo od 500 do 30.000 din se kaznuje pravna oseba, ki določi najemnino v nasprotju s 1., 2. in 3. členom tega odloka. Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena z denarno kaznijo od 200 do 3000 din. 5. člen Z denarno kaznijo od 200 do 5000 din se kaznuje za prekršek posameznik, če določi najemnino v nasprotju s 1., 2. in 3. členom tega odloka. 6. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o določitvi in plačevanju najemnine za uporabo garaže na območju mesta Ljubljane, ki so v družbenem upravljanju (Glasnik, št. 22/67). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-3/80 Ljubljana, dne 26. junija 1980. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 1061. Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80), 54. in 91. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 1. in 9. člena odloka o postopku in načinu označevanja imen ulic, cest, trgov in naselij ter zgradb na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 26/75) je Skupščina mesta Ljubljane na 29. seji zbora občin dne 26. junija 1980 sprejela ODLOK o določitvi in spremembi imen ulic, cest in trgov na območju mesta Ljubljan 1. člen Na območju občine Ljubljana Bežigrad se v poimenovanju ulic izvrše naslednje sfr—nembe in dopolnitve. Spremenij o s 1. Potek Ceste Ceneta Stuparja tako da poteka od odcepa na Titovi cesti pred Zadružnim domom proti severu skozi stanovanjsko sosesko Gmajna, preko Ceste v Pečale, zavije proti jugovzhodu, poteka južno od Katreževe poti in vzhodno od ulice Gača in Črnuške ceste do križišča s Titovo cesto zahodno od Doma borcev. 2. Potek Verdnikove ceste tako, da se ulica skrajša in poteka od spremenjene Ceste Ceneta Stuparja, vzhodno od hiše št. 21 Verdnikovau lica, v zavoju proti zahodu, poteka pod hribom in se slepo konča. 3. Ime in potek Primožičeve poti tako, da se zaradi podaljšanja imenuje Primožičeva ulica, ki poteka od spremenjene Ceste Ceneta Stuparja za Zadružnim domom proti vzhodu in severozahodu po delu stare Ceste Ceneta Stuparja, nato mimo Ceste v Pečale do križišča s Cesto Ceneta Stuparja nasproti novoimenovane Poti v Smrečja 4. Potek Katreževe poti tako, da poteka od Ceste Ceneta Stuparja proti severovzhodu, nato zavije proti severozahodu in nato jugozahodu ter se priključi na novoimenovano ulico Pot v Smrečje. 5. Potek Poti k sejmišču tako, da se podaljša v dva kraka in poteka od ulice Stare Crunče mimo sejmišča proti vzhodu do ulice Ježa, drugi del se odcepi pri hiši št. 15 Pot k sejmišču in poteka proti jugu pod železniškim podvozom vzhodno od zgradb IMP do novoimenovane Slandrove ulice. Na novo se imenujejo: 1. Lemeževa ulica, ki poteka od Ceste Ceneta Stuparja, pri hiši št. 36 dosedanje Verdnlkove ulice, proti zahodu in se v zavoju priključi na novoimenovano Ulico v Kokovšek. 2. Ulica v Kokovšek, je krožna ulica ki poteka od Ceste Ceneta Stuparja proti zahodu, po predelu imenovan Kokovšek, in nato zavije proti severozahodu in severovzhodu do Ceste Ceneta Stuparja. 3. Zorgova ulica, ki poteka od Ceste Ceneta Stuparja proti zahodu, nato proti severozahodu in vzhodu do Ceste v Pečale. 4. Pot v Ceželj, ki poteka od novoimenovane Zorgove ulice, zahodno od Ceste v Pečale, proti severu in zahodu, ter zavije nazaj proti jugu do Zorgove ulice. 5. Pot v Smrečje, ki poteka od križišča spremenjene Primožičeve ulice in Ceste Ceneta Stuparja proti severu. 6. Hlebčeva ulica, ki poteka od novoimenovane Poti v Smrečje, severno od Katreževe poti, proti severovzhodu. 7. Slandrova ulica, ki poteka od Ceste 24. junija, od odcepa za Elmo proti vzhodu, južno pb zazidalnem otoku BP-8 do Zasavske ceste. 2. člen Na območju občine Ljubljana Moste-Polje se na na novo imenuje: Rosna pot, ki se odcepi od Zaloške ceste, zahodno od Zavoda SRS za rezerve in poteka proti jugovzhodu do Kašelj ske ceste. 3. člen Na območju občine Ljubljana Šiška se na novo imenuje: Ulica 9. junija, ki se odcepi od Mcdenske ceste, zahodno od h. št. 54 In poteka proti severozahodu do Ine j e zazidalnega otoka. 4 5 4. člen Geodetska uprava Skupščine mesta Ljubljane izvede te spremembe pri objavi »Seznam ulic« v letu 1981. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 015-1/8 Ljubljana, dne 26. junija 1980. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. BREZICE 1062. Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80) in 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti, dne 27. junija 1980 in družbenopolitičnega zbora dne 3. julija 1980 sprejela ODLOK o poimenovanju naselja v krajevni skupnosti Artiče 1. člen V krajevni skupnosti Artiče se skupina stavb s pripadajočim območjem v k. o. Spodnja Pohanca, ki je omejeno z občinsko mejo in potokom Močnik, v kraju znanem pod imenom Dolenja vas pri - Artičah imenuje za naselje z imenom Dolenja vas pri Artičah. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 015-2/80-1 Brežice, dne 3. julija 1980. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. 1063. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 152. ter 158. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1980 sprejela ODLOK o spremembi zazidalnega načrta za Dobovo 1. člen Sprejme se sprememba zazidalnega načrta za Dobovo — sever, ki jo je izdal PB Region Brežice v maju 1980. 2. člen Grafični prikaz spremembe zazidalnega načrta je sestavni del tega odloka, vendar s pripombami: — da se objekt št. 2 ne izvede, dokler se bo družina Kralj Ana in Avgusta ukvarjala s kmetijstvom; — predlog, da se objekt št. 63 obravnava kot nadomestna gradnja za stavbo s hišno številko G aber j e 62, bo obdelan z individualno lokacijsko dokumentacijo. 3. člen Sprememba zazidalnega načrta je na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim pri upravnem organu Skupščine občine Brežice, pristojnemu za urbanizem. 4. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inSpekcija. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-1/78 Brežice, dne 27. junija 1980. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. 1064. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 152. ter 158. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1980 sprejela ODLOK o spremembi zazidalnega načrta za Zakot 1. člen Sprejme se sprememba zazidalnega načrta za Zakot, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu za Zakot (Uradni list SRS, št. 14/79). 2. člen Iz zazidalnega načrta za Zakot se izločijo objekti, označeni z zaporednimi številkami: 12, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22 in 23. Iz zazidalnega načrta se izvzame tudi krožna cesta od objekta 24 do profila 12. 3. člen Sprememba zazidalnega načrta pod št. 913/U-78, ki jo je izdelal PB Region Brežice je sestavni del tega odloka. 4. člen Sprememba zazidalnega načrta je na vpogled na odseku za urbanizem in gradbene zadeve pri SO Brežice. 5. člen Za Izvajanje nadzora nad realizacijo zazidalnega načrta je zadolžena pristojna urbanistična inšpekcija. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-5/78 Brežice, dne 27. junija 1980. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. IMS. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 152. ter 158. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1980 sprejela ODLOK o novclaciji zazidalnega načrta za Trnje 1. člen Sprejme se sprememba zazidalnega načrta za Trnje, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu za Trnje (Uradni list SRS, št. 42/72) 2. člen Novelacijo zazidalnega načrta za Trnje je izdelal Projektivni biro Region Brežice pod št. 948/U v maju 1980 in je sestavni del tega odloka. 3. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati tisti del odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišča (Uradni list SRS, št. 8/79), ki se nanaša na prepoved na kompleksu zazidalnega načrta za Trnje. 4. člen Noveliran zazidalni načrt za Trnje je na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim pri upravnemu organu Skupščine občine Brežice, pristojnemu za urbanizem. 5. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-1/80 Brežice, dne 27. junija 1980. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. 1066. Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 210* člena statuta občine. Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) ie Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1980 sprejela ODLOK o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Dobova — sever 1. člen S tem odlokom se določijo pogoji prenehanja lastninske pravice in drugih pravic, na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev, na območju zazidalnega načrta Dobova — sever (Uradni list SRS, št. 14/79). 2. člen Zazidalni načrt Dobova — sever obsega kompleks stavbnih zemljišč v k. o. Gaber j e, ki so določena za stanovanjsko in komimalno izgradnjo. Meje zazidalnega načrta Dobova — sever potekajo ob parcelah in preko parcel št. 810, 800/2, 805, 808, 592, 579/1, 579/2, 579/3, 572/2, 583/3, 580, 292/2, 287/1 in 287/3, v k. o. Gaber j e. 3. člen Lastninska pravica preneha na naslednjih zemljiščih, ki se nahajajo v zemljiškem kompleksu stavbnih zemljišč, v k. o. Gaber j e, kakor sledi: VI. it. Pare. St. Kultura Površina m* 351 170-del dvorišče 400 243 591/2-del njiva 891 416 591/1 njiva 1012 351 592 sadovnjak 1246 307 590 pašnik 428 307 589 njiva 2331 307 588/2 njiva 1175 586 588/1 travnik 1100 335 258/2 njiva 1310 364 258/1 pašnik 1653 njiva 659 116 257/1 njiva 2523 321 256 travnik 3280 pašnik 344 472 255 travnik 5151 366 253 travnik 1284 391 252/1 njiva 2803 475 251/1 njiva 353 65 250/1 njiva 1380 283 243 njiva 1388 306 250/2 njiva 1185 169 249 travnik 500 njiva 2608 407 248 njiva 2144 347 247 njiva 2614 95 246 njiva 1300 212 246 dvorišče 500 njiva 1855 325 244/2 njiva 810 496 244/1 njiva 752 407 244/4 njiva 813 326 244/3 njiva 1218 408 259 njiva 7441 601 290 njiva 935 601 291 njiva 444 pašnik 650 vinograd 650 257 576/3 sadovnjak 347 33 572/1 travnik 4965 304 579/3 vrt 357 260 3 gozd 6093 457 583/1 njiva 467 sadovnjak 468 245 583/2 vinograd 397 njiva 410 311 580 njiva 1685 154 571/3 njiva 1616 214 571/2-del dvorišče 500 sadovnjak 138 39 292/1-del sadovnjak 1246 Dosedanji lastnik Kralj Ana, Primorska 4, Zagreb Kežman Anton, Dobova 61 Merlak Savica, Sentlenart 34 Kralj Ana, Primorska 4, Zagreb Cvetkovič Zvonko, Dobova 56 Cvetkovič Zvonko, Dobova 56 Cvetkovič Zvonko, Dobova 56 Jarc Cecilija, Crna vas 115, Ljubljana Zalar Anton, Sv. Križ 51 Zalar Ankica, Sv. Križ 51 Blažinč Ivan, Gaber j e 44 Cvetko Josip, Dobova 9 Cvetko Veronika ml., Dobova 9 Zupančič Terezija, Dobova 68 Zupančič Vinko, Gaberje 101 Kobler Ana, Dobova 69 Ferenčak Jože ml., Dobova 70 Ferenčak Jože ml., Dobova 70 ' Ferenčak Jože ml., Dobova 70 Lubšina Terezija, Gaberje 41 Lubšina Jože ml., Gaberje 40 Vogrin Marija, Alenka in Stanko, Mali Obrež 17 Lubšina Marija in Ivan, Gaberje 85 Blažinč Andrej, Blažinč Terezija, Dobova 72 Blažinč Andrej, Dobova 72 Moškun Nada, Dobova 73 Kopinč Branko, Dobova 73d Kopinč Antonija, Dobova 73d Kopinč Branko, Dobova 73d Kežman Neža, Pod vin j e 21 Kelhar Jože, Podvinje 21 Kelhar Terezija Pinterič Neža, Podvin j e 21 Kelhar Jože Kelhar Terezija, Brozova ul. 18, Zagreb Rupnik Ana, Graz, Triesterstrasse 375 Radoševič Cecilija, Zagreb, Derenčinova 3 Radanovič Rudi, Vel. Obrež 34 Kočnar Franc, Gaberje 59 Mežnarič Anton, Gaberje 48 Jakovina Štefka, Gaberje 53 Jakovina Branko Kežman Vincenc, Sela 18 Pavlovič Rozalija, Gaberje 61 Jerman Ludvik Jerman Anica, Gaberje 63 Vučajnk Zvonko Vučajnk Antonija, Gaberje 47 Kovačič Zvonko Kovačič Rozalija, Drnovo 80 Galič Milena, Gaberje 57 Hržica Edvard Zupančič Anton VI. št. Pare. št. Kultura Površina m* Dosedanji lastnik Zupančič Marija, Mali Obrež 12 309 292/2-del * njiva 2000 Moškun Nada, Dobova 73 44 582 njiva 2190 J ur kas Ludvik in S tetanica 489 581 njiva 2500 Jankovič Marija, Mali Obrež 5 40 287/1 vinograd 1678 Zupančič Ivan, Mali Obrež 14 161 287/2 njiva 5087 Kobler Draga, Mali Obrež 26 456 583/3 njiva 530 Kop inč Anton, Gaberje 59 531 246 571/4 njiva 260 Pavlič Erna, Dobova 64 Slabe Frančiška, Gaberje 56 vsaka do 1/2 249 572/2 neplodno 325 sadovnjak 500 Jurman Franc in Rozika, Gaberje 62a, vsak do 1/2 161 288 vinograd 682 Kobler Draga, Mali Obrež 26 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka peneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih iz 3. člena tega odloka, predmetna zemljišča postanejo družbena lastnina, na kateri je imetnik pravice uporabe občina Brežice. Prejšnji lastniki zemljišč lahko uporabljajo po-družbljena zemljišča na način, s katerim se ne menja oblika in svojstvo zemljišča, vse do dneva, dokler pristojni organ ne izda odločbo, s katero odloči da mora prejšnji lastnik zemljišče izročiti občini Brežice. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 462-1/79-4 Brežice, dne 27. junija 1980. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. 1067. Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 210. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je VI. št. Pare. št. Kultura Površina m* 36 64/3 in 4 travnik 15 36 62/17 travnik 254 36 62/18 travnik 230 36 62/16 in 19 travnik 516 77 64/1 travnik 1980 77 64/3 travnik 5 77 64/4 travnik 10 78 66/1 travnik 345 66/2 del travnik 640 94 213 del pot 500 328 62/4 travnik 258 328 62/5 travnik 258 372 64/5 travnik 258 372 64/6 del travnik 152 94 26/4 njiva 695 94 26/5 njiva 876 94 26/6 njiva 967 Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1980 sprejela ODLOK o prenehanju lastninske pravice In drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Trnje 1. člen S tem odlokom se določijo pogoji prenehanja lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, na območju zazidalnega načrta Trnje (Uradni list SRS, št. 42/72 in 22/73). 2. člen Zazidalni načrt Trnje obsega kompleks stavbnih zemljišč v k. o. Trnje, ki so določene za stanovanjsko in komunalno izgradnjo. Meje zazidalnega načrta Trnje potekajo ob parcelah in preko parcel št. 238, 1/65, 1/1, 29/1, 29/2, 26/3, 26/8, 64, 65, 66, ter 213 k. o. Trnje in ob pare. št. 348 k. o. Zakot. 3. člen Lastninska pravica prenela na naslednjih zemljiščih, ki se nahajajo v zemljiškem kompleksu stavbnih zemljišč v k. o. Trnje, kakor sledi: Dosedanji lastnik Natahly Terezija, Vihre 8, p. Leskovec Natahly Terezija, Vihre 8, p. Leskovec Natahly Terezija, Vihre 8, p. Leskovec Soško Anton, Soben j a vas 32 Soško Anton, Soben j a vas 32 Soško Anton, Sobenja vas 32 Dvornik Miha, Sobenja vas 32 Dvornik Andrej in Antonija, C. I. borcev 20 Ojsteršek Marija, Trnje 44 Ujaž Franc in Terezija, Bizeljsko 114 Sodec Franc in Anica, Sentlenart 152 Ojstršek Marija, Trnje 44 Ojstršek Marija, Trnje 44 Ojstršek Marija, Trnje 44 Ojstršek Marija, Trnje 44 VL it Pare. it. Kultura Površina m1 Dosedanji lastnik 245 26/3 njiva 1283 Žagar Jože, Glogovbrod 24 94 26/7 sadovnjak travnik travnik 2000 2500 1000 Žagar Jože, Glogovbrod 24 Cukarič Dragica, roj. Popovič, Popovič Milan in Aleksander, Sarajevo, Vuka Karadžiča 4, vsak do 1/4 Ojsteršek Marija, Trnje 44 257 34/3 njiva 709 Bukovinski Viktor, Trnje 48 205 34/2 njiva 314 Bukovinski Milan, Nevenka, Trnje 47 280 63 njiva 620 Volčanšek Toni, Trnje 46 204 34/1 travnik 2878 Prišel Marija, Brezje 1, Vel. Dolina 286 36/2 travnik 1876 Krivec Milena, Zakot 38 193 36/3 travnik 4000 Križanec Fani, Adolf, Sela 42 286 36/4 travnik 5634 Krivec Milena, Zakot 38 217 36/1 travnik 1955 Voglež Ivan, Trnje 11 217 29/2 del travnik 2740 Voglež Ivan, Trnje 11 332 38/2 travnik 1907 Kastelic Pavla, Gubčeva 25, Brežice 340 38/1 travnik 2507 Vogrinc Vinko, Trnje 5a do 1/2 288 37 travnik 2891 Cetin Ivanka, Trnje 33a do 1/2 Vogrinc Anton, Trnje 33a 268 39/3 travnik 3422 Žmavc Marija, Trnje 25 217 39/5 travnik 342 Voglež Ivan, Trnje 11 53 43/1 travnik 3530 Figlmiler Štefka, Zupelevec 52 53 41/1 travnik 146 Figlmiler Štefka, Zupelevec 52 278 39/2 njiva 250 Kolman Terezija, Trnje 49 278 39/19 travnik 470 Kolman Terezija, Trnje 49 269 11 travnik 381 Kralj Rudica, Maribor, Majstrova 6 315 39/17 travnik 439 Kuševič Zlatko in Ivica, Krško, Sremläka 1 368 53/5 travnik 47 Strgar Stane in Milena, Brežice, Aškerčeva 6 368 53/6 travnik 71 Strgar Stane in Milena, Brežice, Aškerčeva 6 79 53/14 travnik 217 Sladkonja Franc, Tovornik Fanika, Šentjanž 22, 93 57/11 travnik 338 Kranj, Vodovodna 6 Osvaldič Viktorija, Trnje 16 371 57/12 travnik 603 Cetin Helena, Trnje 16 129 1/127 del travnik 130 Žerjav Karl ml., Marija, Šentlenart 8 129 1/168 travnik 171 Žerjav Karl ml., Marija, Šentlenart 8 133 1/167 njiva 144 Šeško Terezija, Trnje 38 133 1/169 travnik 72 Šeško Terezija, Trnje 38 133 1/174 travnik 119 Šeško Terezija, Trnje 38 256 1/173 njiva 56 Pcšak Ignac, C. I. borcev 2, Brežice 126 1/164 travnik del 1700 Kontestabile Rafael, Marija, Crnc 15 134 1/182 travnik del 110 Preskar Terezija, Bukovšek 61 112 1/181 travnik 224 Matjašič Ivanka, Celje, Dobrava 66, do 1/3, Veble 112 1/114 travnik 152 Milena, Pod vin j e 19 do 2/3 Matjašič Ivanka, Celje, Dobrava 66 134 1/28 travnik 1380 Veble Milena, Podvinje 19 Preskar Terezija, Bukošek 61 112 1/27 travnik 1445 Matjašič Ivanka, Celje, Dobrava 66 201 1/26 travnik 454 Veble Milena, Podvinje 19 Zupet Avgust, Marija, Trnje 17 110 1/25 travnik 716 Podgoršek Elza, Trnje 39 110 1/111 njiva 986 Podgoršek Peter, Brežice, Vodnikova 10 110 1/112 del dvorišče 100 Brumen Anita, Trnje 39a Brumen Anita, Trnje 39a 133 1/30 travnik 429 Šeško Terezija, Trnje 38 126 1/29 travnik 374 Kontestabile Rafael, Marija, črne 15 134 1/189 travnik 367 Preskar Terezija, Bukošek 61 112 1/191 travnik 369 Matjašič Ivanka, Celje, Dobrava 66 128 1/21 travnik 1243 Veble Milena, Podvinje 19 Pečar Franc, Marija, Trnje 40a 128 1/105 njiva 460 Pečar Franc, Marija, Trnje 40a 128 1/104 sadovnjak 264 Pečar Franc, Marija, Trnje 40a 124 1/10 njiva 1907 Sotler Anton, Zakot 31 215 1/14 njiva 28 Dimič Jože, Trnje 24b 290 1/82 njiva 4 Dimič Marija, Trnje 24c 192 268 1/84 del 1/86 njiva travnik njiva 386 Žmavc Marija, Trnje 25 VL št. Pare. št. Kultura Površina m* Dosedanji lastnik travnik 5 Žmavc Marija, Trnje 25 234 48/1 travnik 414 234 48/2 travnik 560 Sotler Anton, Zakot 23 109 1/88 del njiva 120 Bibič Anton in Marija, Trnje 23b 11 47/5 travnik 69 Zibert Igor in Marija, Brežice, Vodnikova 12 11 47 del travnik 414 234 48 del travnik 560 Sotler Franc, Zakot 23 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih iz 3. člena tega odloka. Predmetna zemljišča postanejo družbena lastnina — na kateri je imetnik pravice uporabe občina Brežice. Prejšnji lastniki zemljišč, lahko uporabljajo po-družbljena zemljišča na način, s katerim se ne menja oblika in svojstvo zemljišč, vse do dneva, dokler pristojni organ ne izda odločbe, s katero odloči, da mora prejšnji lastnik zemljišče izročiti občini Brežice. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 464-2/80-4/3 Brežice, dne 27. junija 1980. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. 1068. Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 210. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1980 sprejela ODLOK o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Zakot 1. člen S tem odlokom se določajo pogoji prenehanja lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Zakot (Uradni Ust SRS, št. 14/79). 2. člen Zazidalni načrt Zakot obsega kompleks stavbnih zemljišč v k. o, Zakot, ki so določena za stanovanjsko in komunalno izgradnjo. Meje zazidalnega načrta Zakot potekajo ob parcelah in preko parcel št. 348, 229, 232, 231 (del), 230 (del), 209 (del), 204 (del), 205 (del), 206/2 (del) 202 (del), 208/1 (del), 138/2 (del), 207/2 (del), 207/1 (del), 347/1, 214/3, 214/7, 214/1, 213/1 (del) in 352 v k. o. Zakot. 3. člen Lastninska pravica preneha na naslednjih zemljiščih, ki se nahajajo v zemljiškem kompleksu stavbnih zemljišč, v k. o. Zakot, kakor sledi: VI. št. Pare. št. Kultura Površii m* 112 220/1 travnik 6 1025 112 220/2 travnik 6 864 17 225/1 travnik 4 790 160 221/1 gozd 1 1007 161 221/2 gozd 1 981 136 213/1 del travnik 5 850 136 213/2 travnik 5 428 159 222 pašnik 2 1914 29 204 del njiva 4 200 102 205 del travnik 2 2400 102 219 travnik 5 295 102 225/2 travnik 4 2768 102 223 del pašnik 2 535 29 218 travnik 4 1244 29 217 pašnik 4 1479 168 214/4 travnik 4 690 168 214/5 travnik 4 15 167 214/8 travnik 4 747 167 215/3 travnik 4 68 510 215/1 travnik 4 510 149 215/2 travnik 4 842 147 206/2 travnik 4 1000 3 208/2 njiva 4 336 3 206/1 njiva 4 60 3 139/2 del travnik 5 300 3 202 del njiva 4 100 168 214/1. travnik 4 640 Dosedanji lastnik Filipič Jože, Zakot 32 Filipič Jože, Zakot 32 Filipič Jože, Zakot 32 Zupevc Alojz, Štefka Čatež 74 Papec Vid, Marija, Bukošek 3a Pečnik Antonija, Zakot 51 Kršak Edi, Zakot 48a Ajlec Vladimir in Anica, Brežice, C. I. borcev 12 Pinterič Martin in Marija, Zakot 31 Filipič Martin, Trnje 40 Filipič Martin, Trnje 40 Filipič Martin, Trnje 40 Filipič Martin, Trnje 40 Pinterič Martin in Marija, Zakot 31 Pinterič Martin in Marija, Zakot 31 Lepšina Slavko in Olga, Brežice, Tomšičeva 3 Lepšina Slavko in Olga, Brežice, Tomšičeva 3 Belina Anica, Ljubljana, Nove Jarše, Križna ulica 12 Belina Anica, Ljubljana, Nove Jarše, Križna ulica 12 Sebrek Vinko in Stanislava, Brežice, Gregorčičeva 19 Kršak Vilko, Marjeta, Brežice, Kettejeva 8 Barbič Vera, Marjan, Krško, Cesta 4. julija 41 Kršak Ivan in Ana, Zakot 48 Kršak Ivan in Ana, Zakot 48 Kršak Ivan in Ana, Zakot 48 Kršak Ivan in Ana, Zakot 48 Kršak Ivan in Ana, Zakot 48 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih iz 3. člena tega odloka, predmetna zemljišča postanejo družbena lastnina, na kateri je imetnik pravice uporabe občina Brežice. Prejšnji lastniki zemljišč, lahko' uporabljajo po-družbljena sredstva na način, s katerim se ne menja oblika in svojstvo zemljišč, vse do dneva, dokler pristojni organ ne izda odločbo, s katero odloči, da avara prejšnji lastnik zemljišče izročiti občini Brežice. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 010-6/79-4 Brežice, dne 27. junija 1980. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. CELJE 1069. Izvršni svet Skupščine občine Celje je po drugem odstavku 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 7. členu odloka o -razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80), na seji dne 2. julija 1980 sprejela O D R E D BO o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Celje 1 1 Delovni čas v upravnih organih in upravnih organizacijah občine Celje (v nadaljnjem besedilu: upravni organi) traja v torek, četrtek in petek 8 ur, v Ponedeljek ali sredo pa 10 ur. Delavec lahko pride na delo med 6. in 7. uro, vendar mora priti v času, ki mu omogoči, da bo na delu med določenimi uradnimi urami. Ce to zahteva interes službe, lahko funkcionar, ki vodi upravni organ, določi, kdaj mora delavec priti ha delo. Prihod in odhod z dela mora delavec evidentirati na način, kot to določi funkcionar, ki vodi uprav-nl organ. 2 Upravni organi imajo uradne ure v ponedeljek in petek od 7. do 11. ure in od 12. do 14. ure, v sredo Pa od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure, če s to odredbo ni drugače določeno. 3 Sprejemna- pisarna občinskih upravnih organov, Sprejemna pisarna občinskega komiteja za urbani-z*m in varstvo okolja, sprejemna pisarna službe za Prijavljanje in odjavljanje prebivališča ter za osebne izkaznice, matične službe in službe za izdajo potnih iistin za prehod čez državno dejo in službe za var-host cestnega prometa občinskega sekretariata za notranje zadeve, sprejemna pisarna občinskega sekre- tariata za ljudsko obrambo in sprejemna pisarna občinske uprave za družbene prihodke, imajo uradne ure v ponedeljek in sredo od 7. do 16.30 ure, v torek, četrtek in petek pa od 7. do 14. ure. 4 Izpitna komisija za voznike motornih vozil v od-činškem sekretariatu za notranje zadeve ima uradne ure v ponedeljek od 12. do 20. ure, v sredo od 7. do 17. ure, v torek, četrtek in petek pa od 6. do 14. ure. 5 V primeru, ko to narekuje značaj nalog upravnega organa, je treba zagotoviti ustrezno dežurno službo. O potrebi in obsegu dežurstva odloča funkcionar, ki vodi upravni organ. 6 Določbe te odredbe se smiselno uporabljajo tndi za delovni čas Višjega sodišča v Celju, Temeljnega sodišča, enote v Celju, Višjega javnega tožilstva v Celju, Temeljnega javnega tožilstva, enote v Celju, Javnega pravobranilstva in Organa za postopek za prekrške, če ni za posamezne teh organov z zakonom ali drugim predpisom na podlagi zakona drugače določeno. 7 Ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o razporeditvi delovnega časa in o sprejemanju strank pri občinskih organih (Uradni list SRS, št. 26-1310/75, 11-595/77 in 11-774/78). 8 Ta odredba se objavi v Uradnem listu SRS In začne veljati 1. septembra 1980. St. 14-3/80 Celje, dne 2. julija 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina L r. 1070. Skupščina občine Celje izdaja po sklepu seje zbora združenega dela in seje zbora krajevnih skupnosti, z dne 24. junija 1980 na podlagi členov 79., 80. in 82. zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) v upravni stvari uvedbe komasacijskega postopka kmetijskih zemljišč na določenem območju k. o. Višnja vas - Ivenca naslednjo ODLOČBO: 1. Po predlogu Kmetijske zemljiške skupnosti občine Celje, z dne 14. 4. 1980 — št. KZS-125/80 se uvede komasacijski postopek kmetijskih zemljišč na določenem območju k. o. Višnja vas - Ivenca. 2. Komasacija se izvede po idejni zasnovi komasacijskega območja, ki ga je sprejela Kmetijska zemljiška skupnost občine Celje in večina kmetov tega območja, izdelal pa ga je Geodetski zavod Celje, pod št. 1042/80 z dne 8. 4. 1980. 3. Komasacija obsega naslednja kmetijska zemljišča: Lastnik Delei VI. št. Pare. št. Kultura ha Površina a m* 1 2 3 4 6 6 7 8 1. Pohaj ač Matilda vi - Globoče 14/a 328 f 619/2 travnik 4 6 20 2. Gorišek Karel 1/2 Gorišek Ana 1/2 oba Globoče 1 57 757 travnik 5 19 60 594 travnik 4 73 87 563/1 travnik 5 53 89 595 njiva 5 19 39 785 njiva 4 10 97 759 travnik 4 10 43 788 travnik 5 11 94 787 travnik 5 9 17 565 njiva 5 7 73 233 818 njiva 3 14 03 817 travnik 4 50 19 816 travnik 4 6 11 3. Kotnik Pavla 1/1 Globoče 10 173 598 njiva 5 56 76 613/2 travnik 4 6 20 » 613/1 njiva 4 1 40 A- 612 njiva 4 1 26 750 njiva 4 16 01 749 travnik 5 20 18 577 njiva 4 10 11 578 travnik 5 6 73 579 njiva 5 32 69 580 pašnik 4 10 57 4. Korošec Bernard 1/1 Globoče 4 211 615 travnik 5 6 66 611 travnik 4 17 88 5. Korošec Bernard 1/2 > Korošec Barbara 1/2 j 399 993 travnik 4 1 09 41 994 njiva 3 18 17 6. Dobrotinšek Milan 1/2 Dobrotinšek Veronika 1/2 oba Globoče 4 26 610/2 travnik 4 7 81 610/1 njiva 4 4 61 601 njiva 5 22 44 600 njiva 5 21 33 731 travnik 4 18 59 754 njiva 4 18 88 790 travnik 5 20 18 827 travnik 4 4 32 567/2 travnik 5 3 24 7. Dobrotinšek Milan 1/2 Dobrotinšek Veronika 1/2 Globoče 4 599/1 travnik 5 31 22 568 njiva 6 10 93 609 travnik 4 1 95 599/2 njiva 6 5 29 574 njiva 4 2 16 575 njiva 4 14 71 755 travnik 5 21 83 826 travnik 3 24 00 729 travnik 5 15 11 730 travnik 5 35 00 8. Korošec Ivan 16/20 Korošec Marija 2/20 Korošec Avguština 2/20 vsi Globoče 6 61 739 njiva 4 36 07 738/1 travnik 4 15 50 773 njiva 4 37 84 768/1 travnik 5 16 63 582 njiva 5 39 71 1 2 3 4 5 6 7 8 583 travnik 6 12 77 584/1 gozd 2 77 10 9. 2lavs Marija 1/2 Zlavs Jožefa 1/2 obe Globoče 8 110 741 njiva 4 35 86 742/1 travnik 5 19 53 751 njiva 4 5 04 * 752/1 travnik 4 19 46 742/2 pašnik 5 2 23 743 njiva 5 22 62 10. Korošec Anton ml. 1/1 Strafica 738/2 njiva 5 35 54 11. Ošlak Aleš 1/2 Ošlak Jožefa 1/2 oba Ilovica 7 378 752/2 travnik 4 10 97 606 pašnik 1 7 91 753 travnik 4 12 95 12. Ravnak Janez 1/1 Ilovca 1 88 del 763/1 travnik 5 35 05 760 travnik 6 1 80 761 njiva 4 12 95 762/2 travnik 5 11 73 762/1 travnik 4 79 267 del 768/2 travnik 5 51 24 772 ' njiva 5 20 68 13. Gorišek Konrad 1/2 Gorišek Ana 1/2 oba Globoče 16 313 791 njiva 5 16 64 792 travnik 4 1 98 822 travnik 4 2 19 » 823 njiva 3 22 14 324 828 travnik 4 8 11 - 829 njiva 3 11 11 327 564 travnik 4 19 10 njiva 4 6 00 563/2 travnik 5 4 03 14. Falnoga Karel 1/2 Falnoga Terezija 1/2 Ivenca 22 292 794/2 pašnik 4 8 24 15. Skamen Alojz 1/2 Skamen Frančiška 1/2 oba Ivenca 9 3 806 njiva 3 . 53 03 800/1 travnik 4 4 57 803/3 travnik 4 5 39 803/2 njiva 5 8 99 805 travnik 5 10 07 890/1 travnik £ 43 90 891 njiva 4 6 11 892/' njiva 4 7 67 868 travnik 5 21 22 804 travnik 4 5 43 808 njiva 3 48 91 801 travnik 4 10 83 809 travnik 4 7 12 16. Semenčnik Majda 1/1 Arclin 13 348 996 travnik 4 4 50 995 njiva 3 31 90 17. Videnšek Frančiška 1/1 Globoče 14/b 298 992 travnik 4 5 07 844/2 njiva 4 9 51 844/1 travnik 5 72 65 991 njiva 3 22 30 18. Zdolšek Justina 1/2 Speglič Silva 1/2 * obe Ivenca 3 « 8 983 njiva 4 90 \ 964 njiva 4 24 31 1 S 19. Družbena lastnina 1/2 20. Dokler Marija, 1/1 roj. Žerovnik, Ivenca 13 21. Zlaus Marija, 1/2 roj. Skale, Zlaus Alojz 1/2 22. Adamič Marija 1/2 Adamič Marjan . 1/2 oba Ivenca 14 23. Vrisk Matilda Ivenca 11 1/1 24. Bevc Leopoldina 1/4 Bevc Miroslav 1/4 oba Ivenca 9 » Griiec Ana Ivenca 16 2/4 25. Lipičnik Ana, roj. Grilc 1/2 Lipičnik Ivan oba Ivenca 21 1/2 26. Žerovnik Ivan • 1/1 Ivenca 13 27. Skamen Fanika Skamen Cecilija 1/2 obe Ivenca 3 4 5 6 7 8 985 njiva 4 10 39 443 del 892/3 cesta 6 60 979/2 cesta 7 16 881/2 cesta 1 36 del. 11020/3 voda 7 95 251 1009 njiva 4 9 53 1012 travnik 4 93 48 1011 njiva 4 20 46 980/1 travnik 3 17 42 981 njiva 4 24 74 982 njiva 5 1 08 54 1019 njiva 4 13 83 1021 njiva 4 23 92 1022/1 trstičje 5 87 986 travnik 4 29 34 989 travnik 4 4 50 990/1 njiva 3 21 85 cesta 1 92 990/2 travnik 4 7 70 cesta 72 988 njiva 3 39 56 987 travnik 4 15 16 cesta 1 20 1020/1 travnik 3 73 93 56 812 travnik 5 1 98 875 travnik 4 40 64 843 travnik 5 23 70 848 travnik 6 — 50 881/1 travnik 4 18 93 849 travnik 6 33 52 1 842 travnik 5 68 69 867 travnik 5 89 92 841 travnik 5 8 49 171 844/3 travnik 5 49 48 793/2 travnik 5 14 24 793/1 travnik 5 35 71 del. 857 travnik 5 6 47 167 876 travnik 4 24 82 286 814 travpik 4 1 40 815/1 njiva 3 31 61 815/2 travnik 4 1 04 300 858 travnik P , 1 62 845/2 travnik 5 1 26 845/1 travnik 5 48 20 846 travnik 5 9 89 847 njiva 5 5 97 477 836 travnik 5 82 05 837 travnik 4 14 10 * 1 2 3 4 0 6 7 • 838 travnik 4 13 74 28. Rebernik Karel 1/2 Globoče 1 343 833/1 travnik 5 17 33 833/2 pašnik 3 20 92 834/1 njiva 5 15 97 29. Bobik Franc 1/2 Bobik Marija oba Globoče 1 127 833/3 sadovnjak 4 20 92 834/3 dvorišče 5 53 njiva 5 99 834/2 travnik 5 4 25 833/4 travnik 5 10 21 833/4 njiva 5 4 50 205 560/2 njiva 5 21 04 560/3 njiva 5 12 16 561 travnik 5 64 77 562 njiva 4 17 33 30. Guček Alojz 1/1 Jurklošter 2 239 603 travnik 5 13 92 301 820 njiva 3 48 68 821 travnik 4 4 86 31. Občina Celje 1/1 353 del. 1530 cesta 19 82 1541/1 voda 12 09 1539 cesta 25 72 , 354 1559/1 voda 1 57 75 1541/2 voda 2 60 1559/4 travnik 3 2 33 32. Žerovnik Katarina 1/1 Ivenca 18 370 557/1 njiva 6 41 10 557/4 pašnik 4 13 10 840/1 travnik 5 14 42 33. Grilc Friderik 1/2 Grilc Jožefa oba Ivenca 13 118 557/2 njiva 5 29 27 840/2 travnik 5 76 47 34. Ravnak Anton 1/1 Ivenca 7 236 557/3 gozd 1 4 98 840/3 travnik 5 43 54 35. Družbena lastnina 1/1 Cest. pod j. Celje 367 1536 cesta 95 56 36. Dobrotinšek Pavel 1/1 Višnja vas 355 775 travnik 4 8 20 571 travnik 4 12 21 572 travnik 3 10 68 570 travnik 4 2 94 573 njiva 4 11 50 37. Kotnik Amalija 1/1 Globoče 11 396 604 njiva 4 12 07 605 njiva 4 1 12 38. Očko Marija, 1/1 roj. Podgoršek, Globoče 7 109 608 travnik 4 8 53 607/2 travnik 4 12 21 607/1 njiva 4 17 53 39. Sodin Vinko 1/2 - Sodin Draga 1/2 oba Verpete 6 1 'Г 811 travnik 4 38 98 813 njiva 4 24 00 40. Pilih Ciril «/6 Pilih Majda 1/6 Pilih Anton 1/6 vsi Pot na Konjsko 13 369 840/4 travnik 5 61 35 4. Sredstva za izvedbo komasacije v znesku 407.000 din so zagotovljena. Od tega prispeva 162.800 din Republiška geodetska uprava 184.200 din Kmetijska zemljiška skupnost občine Celje in 60.000 din občina Celje za proračune za leto 1980. 5. Odločba se objavi v Uradnem listu SRS in na krajevno običajen način na oglasni deski KS Vojnik. 6. Pravnomočna odločba se začne izvajati, ko prispe pismeno obvestilo organov navedenih v čl. 80 tč. (4) citiranega zakona, da so stroški za komasacijo zagotovljeni. 7. V komisijo za izvedbo komasacije se imenujejo: 1. predsednik — Horvatič Franc — sodnik te- . melj nega sodišča, 2. član — Štros Franc — Kmetijska zemljiška skupnost občine Celje, 3. član — Zibert Karel, KZ Celje — OZD Vojnik, 4. član — Caks Janko, občina Celje, 5. Mlakar Gojmir — Medobčinska geodetska uprava Celje, 6. član — komasacijska udeleženka — Vrisk Matilda, Ivenca 16, Vojnik. 8. Idejna zasnova ureditve komasacijskega območja je razgrnjena na KS Vojnik — 15 dni — ,od razgrnitve. 9. Poziv vsem udeležencem komasacije in drugim, ki imajo v tem postopku na zakon oprt interes, da dajo pripombe in predloge na idejno zasnovo v 15 dneh po preteku razgrnitve. 10. Komasacijski udeleženci izvolijo izmed sebe komasacijski odbor, ki zastopa njihove interese in pripravlja predloge (80. člen citiranega zakona). 11. Po pravnomočnosti odločbe je treba poslati odločbo zemlj iško-knj ižnemu sodišču, zaradi zaznambe uvedbe komasacijskega postopka s prepovedjo prometa z zemljišči na komasacijskem območju, prepovedi parcelacije, spremembe kultur ter graditev. St. 320-12/80-3 Celje, dne 24. junija 1980. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. IDRIJA 1071. Na podlagi 207. člena statuta občine Idrija in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnostih dne 2. julija 1980 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Idrija za leto 1979 1 1. člen Potrdi sc zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Idrija za leto 1979, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada in posebnih računov. 2. člen Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1979 so znašali: I. Proračun din — prihodki 53,005.874,45 — odhodki 52,256.386,40 — presežek prihodkov 749.488,05 II. Rezervni — prihodki sklad 1,465.475,05 — odhodki 845.547,30 — presežek prihodkov * 619.927,65 III. Posebni — prihodki računi 16,969.650,10 — odhodki 16,430.867,65 — presežek prihodkov 538.782,45 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v znesku 749.488,05 din se prenese kot prihodek proračuna za leto 1980. 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 619.927,65 din se prenese v rezervni sklad proračuna za leto 1980. 5. člen Neporabljena sredstva na posebnih računih v znesku 538.782,45 din se prenesejo kot prihodek posebnih računov za leto 1980. 6. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-2/80 Idrija, dne 2. julija 1980. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 1072. Skupščina občine Idrija je na podlagi 52. in 54. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16/74), 14. člena uredbe o urejanju posameznih razmerij iz zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 8/75) in -207. člena statuta občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. julija 1980 sprejela ODLOČBO o razglasitvi gozdov za varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom na območju občine Idrija 1 Za varovalne gozdove se razglašajo naslednji gozdovi: — v gozdnogospodarski enoti Idrija II. oddelek št. 9 del parcele št. 605 k. o. Vojsko; oddelek št. 10 del parcele št. 605 k. o. Vojsko; oddelek št. 11 parcela št. 11 parcela št. 1189 k. o. Vojsko; oddelek št. 12 parcela št. 890 k. o. Čekovnik; oddelek št. 33 parcela št. 603 k. o. Vojsko; oddelek št. 38 parcela št. 935 k. o. Čekovnik; oddelek št. 39 del parcele št. 934 k. o. Čekovnik; oddelek št. 40 del parcele št. 934 k. o. Čekovnik in oddelek št. 65 parcela št. 603 k. o. Vojsko: — v gozdnogospodarski enoti Idrija I oddelek 29 parcela št. 284 k. o. Čekovnik; — v gozdnogospodarski enoti Kanomlja oddelek št. 48a parcela št. 853/4 in parcela št. 597/1 k. o. Spodnja Kanomlja. 2 Za gozdove s posebnim namenom se razglašajo naslednji gozdovi: — v gozdnogospodarski enoti Idrija II. oddelek št. 20a del parcele št. 925 k. o. Čekovnik; oddelek št. 63 a del parcele št. 603 k. o. Vojsko; oddelek št. 64a del parcele št. 603 k. o. Vojsko; oddelek št. 66 del parcele št. 603 k. o. Vojsko; — v gozdnogospodarski enoti Idrija I. oddelek 29e in f del parcele št. 284 k. o. Čekovnik. Ti gozdovi so namenjeni za znanstveno raziskovalno delo; — v gozdnogospodarski enoti Idrija I. oddelek št. 1 parcela št. 470/1 k. o. Vojsko — območje Partizanske tiskarne Slovenija; oddelek št. 49b parcela št. 175/1 k. o. Idrijski log — ožje območje »Vojkovega taborišča« na Brinovem griču; — v gozdnogospodarski enoti Idrija II. oddelek št. 3 del parcele št. 470/1 k. o. Vojsko — območje Partizanske bolnice Pavla; oddelek št. 43 del parcele št. 932 k. o. Čekovnik — območje »Pri Vojkovi plošči«; — v gozdnogospodarski enoti Cerkno, oddelek 78a in oddelek 77b parcela št. 313/8 k. o. Spodnji Novaki — območje Partizanske bolnice Franja. 3 Navedene gozdove upravlja in vzdržuje TOZD Gozdarstvo Idrija, ki izvaja tudi poseben režim gospodarjenja, ki velja za varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom. 4 Ta odločba se objavi v Uradnem listu SRS. 5 Proti tej odločbi ni pritožbe, možen pa je upravni spor. St. 321-1/80 Idrija, dne 2. julija 1980. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. 1073. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem Planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 15. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Idrija je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na svoji seji dne 26. junija 1980 sprejel SKLEP o ponovni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje »Grapa« v Idriji 1. člen Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta območja »Grape« v Idriji, katerega je izdelal Razvojno projektivni center — TOZD Atelje za projektiranje Idrija pod št. projekta 470/80 — april 1980. 2. člen Osnutek zazidalnega načrta je javno razgrnjen za 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SR Slovenije in sicer v prostorih oddelka za urbanizem Skupščine občine Idrija in prostorih krajevne skupnosti Idrija. 3. člen V času javne razgrnitve lahko dajo svoje pripombe in predloge organizacije združenega dela in druge organizacije ter skupnosti in občani. 4. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-5/80 Idrija, dne 26. junija 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija Marijan Groff, dipl. oec. 1. r. KAMNIK 1074. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na podlagi 16. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1-3/79), 234. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) in 4. ter 5. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 23-1080/76) na svoji seji dne 17. junija 1980 sprejel ODREDBO o označitvi poslovnih prostorov oziroma poslovnih sedežev ter delovišč in motornih vozil v občini Kamnik 1. člen Občani, ki na podlagi določil obrtnega zakona izvršujejo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, morajo imeti označene poslovne prostore oziroma poslovni sedež, delovišča ter motorna vozila, s katerimi izvršujejo javni prevoz stvari v prostem cestnem prometu. 2. člen Z dnem začetka obratovanja po pridobitvi ustreznega dovoljenja je potrebno označiti delovne prostore oziroma poslovne sedeže, delovišča, prodajna mesta, zasebna in kmečka gospodinjstva, ki sprejemajo na prenošišča in hrano in sprejemnice naročil samostojnega obrtnika z napisno tablo, na kateri mora biti navedeno: a) firma, določena v dovoljenju, b) priimek in ime samostojnega obrtnika, c) poslovni sedež ali poslovni prostor oziroma delovišče. 3. člen Napisna tabla mora biti pritrjena nad vhodnimi vrati poslovnega prostora ali na drugem vidnem mestu, lahko pa stoji tudi ob cesti in nakazuje vhod v poslovalnico, sprejemni prostor ali prodajno mesto. Kolikor stoji napisna tabla ob cesti, si mora zasebni obrtnik pridobiti soglasje upravi j alca ceste. 4. člen Najmanjša velikost napisne table mora biti 50 X 30 cm. V zavarovanem območju starega mestnega jedra morajo biti napisi usklajeni s strokovnimi navodili pristojnega zavoda za spomeniško varstvo. 5. člen Motorno vozila mora biti označeno na vratih avtomobila z: a) dejavnostjo, navedeno v obrtnem dovoljenju, b) priimkom in imenom samostojnega obrtnika, c) stalnim bivališčem. 6. člen Najmanjša velikost črt pri označbi dejavnosti na motornem vozilu mora biti 5 cm. Črke, s katerimi je označen priimek in ime ter naslov samostojnega obrtnika, morajo biti velikosti najmanj 3cm. 7. člen Samostojni obrtniki morajo prilagoditi označitev: — poslovnih prostorov oziroma sedežev v roku šestih mesecev po uveljavitvi te odredbe, — motornih vozil v roku dveh mesecev po uveljavitvi te odredbe, — delovišča — takoj po uveljavitvi te odredbe. 8. člen Za nadzor in ukrepanje skrbijo pristojni organi inšpekcije v skladu s to odredbo. 9. člen Kršilci določb te odredbe se kaznujejo po 140. členu obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79). 10. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 020-16/80 Kamnik, dne 17. junija 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Tone Pengov 1. r. 1075. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na podlagi 5. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 23/76) na seji dne 28. maja 1980 sprejel SKLEP o spremembi sklepa o soglasju k cenam geodetskih storitev 1 * 3 1. člen Točka 3. sklepa o soglasju k cenam geodetskih storitev (Uradni list SRS, Št. 17/77) se spremeni in glasi: 3. Cene geodetskih storitev iz 2. točke tega sklepa znašajo: — za terensko delo od ure 112 din, — za pisarniško delo od ure 90 din, — za figurantsko delo od ure 56 din, — materialni stroški 11 din. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 020-18/80-1 Kamnik, dne 28. maja 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Tone Pengov 1. r. 1076. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/72 in 8/78) ter 234. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) in na seji dne 26. junija 1980 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta vzhodnega dela otoka BM-1 Perovo — Kamnik 1 Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za vzhodni del zazidalnega otoka BM-1 Perovo — Kamnik, ki ga je pod št. 726/80 izdelalo Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik. 2 Osnutek zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Kamnik — II. nadstropje, Kamnik, Titov trg 1, 30 dni računajoč od dneva objave. 3 Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi in društva, delovni ljudje in občani lahko do preteka roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na oddelek za gospodarstvo in finance — Služba za urbanizem občine Kamnik. 4 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in Kamniškem občanu. Št. 351-306/80 Kamnik, dne 26. junija 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Tone Pengov 1. r. 1077. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 234. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) in na seji dne 26. junija 1980 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje severnega dela zazidalnega otoka SS-1 Stranje — Kamnik 1 Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta severnega dela zazidalnega otoka SS-1 Stranje — Kamnik, ki ga je pod št. 727/80 izdelalo Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik. 2 Osnutek zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Kamnik — II. nadstropje, Kamnik, Titov trg 1, 30 dni računajoč od dneva objave. 3 Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi in društva, delovni ljudje in občani lahko do preteka roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe Pošljejo na oddelek za gospodarstvo in finance — Služba za urbanizem občine Kamnik. 4 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in Kamniškem občanu. St. 351-267/80 Kamnik, dne 26. junija 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Tone Pengov 1. r. — 1,168,782 din za odplačilo anuitet v letu 1980 od najetega kredita za izgradnjo bazena v Kočevju, — 80.000 din za odlačilo zapadlih anuitet v letu 1978 za bazen v Kočevju, — 1,050.000 din za nakup stanovanj za državne organe, — 200.000 din za ureditev učnih delavnic za center usmerjenega izobraževanja, — 1,372.809,15 din se prenese v proračun občine Kočevje za leto 1980. 5. člen Sredstva rezerv občinskega proračuna izkazu- jejo: din prihodke v višini 1,388.119 odhodke v višini 405.308 presežek prihodkov nad odhodki v višini 982.811 presežek prihodkov nad odhodki se v celoti pre- nese v prihodke sredstev rezerv za leto 1980. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-10/80-3/9 Kočevje, dne 13. junija 1980. Predsednik Skupščine občine Kočevje Savo Vovk, dipl. ini. 1. r. KOČEVJE 1078. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 187. Člena statuta nbčine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. junija 1980 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Kočevje za leto 1979 1 člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Kočevje za leto 1979. 2. člen Zaključni račun proračuna občine l*to 1979 izkazuje: prihodke v višini odhodke v višini prihodki nad odhodki v višini 3 4 Kočevje za din 42,470.093,40 38,598.802.25 3,871.391,15 3. člen Med odhodki proračuna so zajeti tudi fiktivni ndhodki vv išini 1.150.000 din. tako da znaša dejan-ska proračunska poraba v letu 1979 le 37,448.502,25 din. 4. člen Presežek prihodkov- nad odhodki v višini '1-871.39iii5 din se razdeli: 1079. Na podlagi 197. člena stauta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. junija 1980 spreje1 ODLOK o odpravi odloka o plačevanju posebnega prispevka za financiranje razvoja PTT prometa v območni SIS za PTT promet Ljubljane 1. člen Odpravi se odlok o plačevanju posebnega prispevka za financiranje razvoja PTT prometa v območni SIS za PTT promet Ljubljana (Uradni list SRS, št. 20/79). 2. člen Ta odlok začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-10/79-2/1 Kočevje, dne 13. junija 1980. Predsednik Skupščine občine Kočevje Savo Vovk, dipl. inž. 1. r. 1080. Na podlagi prvega odstavka 17. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradnem listu SRS, št. 5/80) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 13. junija 1980 sprejela ODLOČBO o ugotovitvi splošnega interesa za dograditev in razširitev pošte z vozliščno avtomatsko telefonsko centralo Podjetja za PTT promet Ljubljana — TOZD PTT Kočevje I Dograditev objekta pošte Podjetja za PTT promet Ljubljana — TOZD PTT Kočevje v Kočevju in razširitev VATC v Kočevju je v splošnem interesu. II V korist družbene lastnine ter razlastitvenega upravičenca Podjetja za PTT promet Ljubljana — TOZD PTT Kočevje je dopustna razlastitev stanovanjske hiše na Ljubljanski cesti 21 na pare. 188/2, vpisani v vi. št. 1464 k. o. Kočevje last: 1. Rudolf Marije iz Kočevja, Ljubljanska c. 21 do 1/2, 2. Witig Ane — sedaj v Nemčiji do 1/4 in 3. Vavpotič Rafaele iz Kočevja, Kidričeva 9 do 1/4 in razlastitev stanovanjske hiše Rožna ul. 2 na parceli št. 188/6, vpisani v vi. št. 1468 last Virant Janeza iz Kočevja, Rožna ul. 2 in prisilni prenos pravice uporabe pare št. 188/2 k. o. Kočevje dosedanjih uporabnikov Rudolf Rafaela in Rudolf Marije ter pare. št. 188/6 dosedanjega uporabnika Virant Janeza in prisilni prenos pravice uporabe dela pare. št. 446 stavbišče k. o. KcÉevje dosedanjega imetnika pravice uporabe OLO Kočevje — svet za zdravstvo Kočevje. III Ta odločba velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 464-67/79-2/1 Kočevje, dne 13. junija 1980. Predsednik Skupščine občine Kočevje Savo Vovk, dipl. inž. 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1081. Na podlagi 71. in 72. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77), 146. in 189. člena statuta občine Ljubljana Moste-Po-Ije (Uradni list SRS, št. 2/78) je zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na seji dne 23. junija 1980 sprejel ODLOK o spremembah odloka o konferencah delegacij in delegiranju delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje 1 1. člen 3. člen odloka o konferencah delegacij in delegiranju delegatov, sprejetega na zboru združenega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 14. marca 1978 se spremeni tako, da se glasi: I. konferenca delegacij — 2 delegatski mesti 1. Saturnus, DSSS, Ob železnici 16 2. Saturnus, TOZD Orodjarna in vzdrževanje, Ob železnici 16 3. Saturnus, TOZD Tovarna embalaže, Ob železnici 16 4. Saturnus, TOZD Tovarna avtoopreme, Ob železnici 16 II. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. HP Kolinska, DSSS, Šmartinska 30 2. HP Kolinska, TOZD Tovarna hranil, Šmartinska 30 3. HP Kolinska, TOZD Kemin, Šmartinska 50 4. HP Tovarna za pripravo polgotove in gotove hrane, Šmartinska 50 III. konferenca delegacij — 2 delegatski mesti 1. Zito, DSSS, Šmartinska 154 2. Zito, TOZD Mlini, Šmartinska 154 3. Žito, TOZD Pekarne, Šmartinska 154 4. Zito, TOZD Sumi, Šmartinska 154 5. Zito, TOZD Tehnični obrati, Šmartinska 15* 6. Zito, TOZD Razvojni inženiring, Šmartinska 154 7. Žito, TOZD Maloprodaja, Gradišče 9 8. Zito, TOZD Blagovni promet, Šmartinska 154 IV. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Indos, Industrijska 3 2. Toplarna Ljubljana, Toplarniška ulica 19 3. Ellux, Litijska 31 4. Scena, Kavčičeva 64a. V. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Jugotekstil, TOZD Julon, Letališka cesta 2. Teol, Zaloška 54 3. Arbo, Podgrajska 15 4. Olma, Pokopališka 5 VI. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Velana, Šmartinska 52 2. Pletenina, TOZD Perilo, Bizoviška 6 3. Pletenina, TOZD Pletivo, Letališka 49 4. Pletenina, TOZD Trženje, Letališka cesta 5. Zima, Trpinčeva 108 6. Veletekstil, TOZD Trgovina na drobno, poslovalnici Zalog in Moste 7. Trgovsko podjetje Tkanina, prodajalne y, /občini Ljubljana Moste-Polje VII. konferenca delegacij — 2 delegatski mesti 1. Papirnica Vevče, DSSS, Vevče 50 2. Papirnica Vevče, TOZD Tehnični papir, Vevče 50 3. Papirnica Vevče, TOZD Grafični papir, Vevče 50 4. Papirnica Vevče, TOZD Družbeni standard, Vevče 50 5. Papirnica Vevče, TOZD Veta, Vevče 50 6. Papirnica Vevče, TOZD Blagovni promet, Vevče 50 VIII. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Emona, DO Mesna industrija Zalog, Agrokom-binatskà 194 2. Perutnina Zalog, TOZD Meso, Hladilniška pot 37 3. Perutnina Zalog, TOZD Reja, kokošja farma Zadobrova, Sneberska 111 4. Perutnina Zalog, DSSS, Agrokombinatska 84 5. Koteks-Tobus, TOZD Koprod, Crevarna Zalog, Agrokombinatska 80 6. Mercator - Slovenija sadje, TOZD Hladilnica Zalog, Hladilniška pot 38 7. Emona TOZD Poljedelstvo in živinoreja, kmetijski obrati v občini, Sneberska 11 8. Veterinarska postaja Posavje, Polje 350 IX. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. ZG 2TO TOZD za transport Ljubljana Moste-Polje, Kajuhova 51 2. ZG ŽTO TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Ljubljana, nadzorništvo Ljubljana, Ob zeleni jami 2 3. ZG Špedicija za mednarodni in notranji promet Feršped, izpostava Moste, Kajuhova 51 4. ZG ŽTO, TOZD koptejnerski terminal, Kajuhova 51 X. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. ŽG DE Centralne delavnice, DSSS, Zaloška 217 2. ZG ŽTO TOZD za promet Zalog, Zaloška 214b 3. ZG ZTO TOZD za promet Ljubljana, Postaja Laze 4. ŽG DE Centralne delavnice, TOZD za vzdrževanje voz in strojev Šiška, PE Zalog pri silosu v Zalogu 5. ŽG TOZD za vzdrževanje prog Ljubljana, nadzorništvo Zalog, Kriva pot 40 6. ŽG DE nabavni servis Ljubljana, centralno skladišče Zalog, Kriva pot 40 7. ŽG TOZD za vlekov lakov Ljubljana, vozovni pregledniki Zalog, Zaloška 214-b 8. ŽG DO podjetje za TTG, TOZD gostinstvo Ljubljana, samski dom Zalog, Hladilniška pot 28 9. ZG DE Centralne delavnice, TOZD za vzdrževanje lokomotiv Moste, Zaloška 217 XI. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. ŽG Gradbeno podjetje Ljubljana, TOZD Niz-kogradnje, Ob zeleni jami 2 2. ŽG Gradbeno podjetje Ljubljana, TOZD Viso-kogradnje, Ob zeleni jami 2 3. ŽG Gradbeno podjetje Ljubljana, DSSS, Ob zeleni jami 2 XII. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Sap-Viator, DO Vzdrževanje vozil, TOZD Servo meh. obrati, Središka 4 2. Sap-Viator, DO Medkrajevni potniški promet, DSS£, Središka 4 3. Sap-Viator, DO Medkrajevni potniški promet, TOZD Turbus, Središka 4 4. Sap-Viator, DO Tovorni promet Viator, TOZD Globus Avtošpedicija, Smartinska 106 5. Sap-Viator, DO Viator, TOZD Ceprom, savska 2 XIII. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Blagovno transportni center, DSSS, Smartinska 152 2. BTC Ljubljana, TOZD Javna skladišča, Smartinska 152 3. BTC Ljubljana, TOZD Pretovor, Smartinska 152 4. BTC Ljubljana, TOZD Restavracija, Smartinska 152 5. Eurošped, Smartinska 152 6. Astra, TOZD Veleprodaja, skladišče, Smartinska I52a 7. Metalka, TOZD Nabava, skladišče Jarše, Smartinska 152 8. Agrotehnika, TOZD Prodajna mreža, skladišče, Smartinska 152 9. Mercator - Contai, TOZD Coni mex skladišče, Smartinska 152 10. Hermes, konsignacijsko skladišče, Smartin- . ska 152 11. Mavrica, skladišče, Smartinska 104 12. Chemo, skladišče, Smartinska 152 13. Mercator, TOZD Steklo - skladišče, Smartinska 152 14. Elektrotehna, glavno skladišče, Smartinska 152-a 15. Mercator - Contai, TOZD Cibes-servis, Rejčeva 16 16. Ferromoto Maribor, TOZD Kolesar Ljubljana, skladišče Smartinska c. 152 in prodajalna, Rojčeva 20 XIV. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Intereuropa Koper, TOZD Kontinentalna špedicija in TOZD Transport-Filiala Ljubljana, Smartinska 134b 2. DO Vektor, Smartinska 104 3. Volan, TOZD Servis, Savska 2 4. Avtonabava, Zvezna 2 5. Cetra Zagreb, poslovalnica Ljubljana, Kavčičeva 64 6. Tališ Maribor, skladišče, Stepanj ska 11 7. Papirografika, skladišče, Smartinska 152 8. Slovcnijašport, skladišče, Smartinska 152 9. Dom Ljubljana, skladišče, Smartinska 152 10. Kovinotehna Celje, TOZD Opremotehna, Smartinska 152 11. Državna založba Slovenije, glavno skladišče, Smartinska 152 12. Autocommerce, TOZD Trgovina, PE v občini Moste-Polje, Trdinova 4 13. Industrija usnja Vrhnika, TOZD Usnje plast, Smartinska 152 14. Intertrade, TOZD Zastopstvo tujih firm, Ob letališki cesti 16. Radenska Radenci, predstavništvo in skladišče, Letališka cesta XV. konferenca delegacij — 2 delegacijski mesti 1. GIP Gradis, TOZD Ljubljana okolica, Kvedrova 34 2. GIP Gradis, DSSS, Smartinska 134 3. GIP Gradis, TOZD Strojno prometni obrati, Smartinska 32 4. GIP Gradis, TOZD obrat gradbenih polizdelkov, Industrijska 2 5. GIP Gradis, TOZD Zelezokrivnica, Smartinska 100 6. GIP Gradis, TOZD Kovinski obrati, Smartinska 32 7. GIP Gradis, TOZD Projektivni biro, Kvedrova 34 XVI. konferenca delegacij — 2 delegatski mesti 1. SGP Slovenija ceste — Tehnika, TOZD Strojni inženiring, Kavčičeva 66 2. SGP Slovenija ceste — Tehnika, TOZD Mehanični obrati, Kavčičeva 66 3. SGP Slovenija ceste — Tehnika, TOZD Tesarska dejavnost, Kajuhova 35 4. SGP Slovenija ceste — Tehnika, TOZD Zelezo-krivska dejavnost, Kajuhova 35 5. SGP Slovenija ceste — Tehnika, TOZD Mehanizacija, Kajuhova 35. 6. SGP Slovenija ceste — Tehnika, TOZD Elek-troobnova, Polje 351 XVII. konferenca delegacij — 2 delegatski mesti 1. GIP Obnova, TOZD Gradbeni elementi, Božičeva ulica 2. GIP Obnova, TOZD Montažna gradnja, Poljanska cesta 3. GIP Obnova, TOZD Servisni obrbti, Rožičeva ulica 4. SGP Pionir Novo mesto, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, Partizanska 19 5. GP Megrad, TOZD Strojni obrati, Smartin-ska 64 6. GP Megrad, TOZD gradbena operativa, PE Tesarstvo, Šmartinska 65 7. SGP Zidav Kočevje, TOZD gradbeni sektor, Miklošičeva 18 8. IBT Trbovlje, Projektiva Ljubljana, Proletarska 4 9. Engeniring Kranj, projektivni biro Ljubljana, Koblarjeva 34 XVIII. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Izolirka, DSSS, Ob železnici 18 2. Izolirka, TOZD izolacijski material, Ob železnici 18 3. Izolirka, TOZD obrtna dejavnost, Zaloška 113 4. Mineral, industrija naravnega in umetnega kamna, Industrijska 5 5. Tectum, Pod ježami 5 6. Unija Zagreb, OOUR Unijapapir Rad. jed. Papir servis, Ljubljana,' Pod ježami 10 XIX. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Petrol, TOZD Avtopark delavnica, Flajšmano-va 2 2. Petrol, TOZD trgovina na drobno, Vošnjakova 2 3. Petrol, TOZD trgovina na debelo, Vošnjakova 2 4. IPK Ljubljana, TOZD Plinarna — proizvodnja uparj enega plina Zalog XX. konferenca delegacij — 2 delegatski mesti 1. DO Emona ERC, Šmartinska 130 2. DO Emona Blagovni center, DSSS, Smartin-ska 130 3. DO Emona Blagovni center, TOZD Transport, Šmartinska 102 4. DO Emona Blagovni center, TOZD Prehrana, Šmartinska 130 5. DO Emona Blagovni center, TOZD Centromer-kur, Šmartinska 130 6. DO Emona inženiring, Šmartinska 130 7. DO Agroemona, DO Tovarna močnih krmil. Kavčičeva 72 8. DO Empna Merkur, TOZD Maloprodaja, Smar-tinska 130 9. DO Emona Merkur, delovna skupnost, Smar-tlnska 130 10. DO Emona Commerce, delovna skupnost, Šmartinska 130 11. DO Emona Commerce, TOZD Globus, Smar-tinska 130 12. DO Emona Globtour, Šmartinska 130 13. SOZD Emona, delovna skupnost, Smartin-ska 130 14. Interna banka Emona, Šmartinska 130 15. Delovna skupnost poslovne stavbe Emona, Šmartinska 130 XXI. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Gostinsko podjetje Figovec, Ob Ljubljanici 24 2. ABC Pomurka, Gostinsko podjetje Moste, Za-dobrovška 88 3. PK Godonim Smederevo, DE Jadranturist, Partizanska 27 4. HP Droga Portorož, TOZD Blagovni promet, odpremno skladišče Ljubljana, Letališka cesta 5. Slovin Ljubljana, TOZD Ljutomerčan, PE mesnica, Središka 10 6. Jugotc-hnika, TOZD Trgovina, Rojčevu 24 7. Ljubljanske mlekarne, trgovine v občini Ljubljana Moste-Poljc, Cesta v Loko 4 8. ZP Cankarjeva založba, TOZD trgovina, poslovalnica Zaloška 35 9. ABC Pomurka, Delikatesa, Rojčeva 18 10. SOZD HP Združeno podjetje živilske industrije, DSSS, Zaloška 40 11. K2K Kranj, prod. tržnica, Zaloška cesta 12. KZ Postojna, TOZD Blagovni promet, mesnica, Povšetova 88 13. KGG Kočevje, kmetijsko gospodarstvo, prod. Zaloška 11 14. Drogerija, PE Sanja, Rojčeva 18 15. Slovin, TOZD VZP Ljutomer, mesnica. Zaloška 26 ХХП. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Tiskarna »Jože Moškrič«, Kajuhova 55 2. Obloga Slikoplastika. Polje 51 3. Jugotekstil, TOZD notranja trgovina Ona-On, Proletarska 4 4. Nama TOZD ,Veleblegovnlca Blagovnica z živili, Vlnhovičeva 41 5. Mercator, DO Velepveskrba, TOZD Tovarna mesnih izdelkov, poslovne enote v občini Ljubljana Moste-Polje, Mesarska 1 6. Mercator, DO Rožnik, TOZD Golovec, posl. enote v občini Ljubljana Moste-Polje, Mesarska 6 7. Mercator, DO 'Sadje Zelenjava, poslovne enote v občini Ljubljana Moste-Polje, Poljan.-ka 43a 8. Tobačna tovarna Ljubljana, TOZD Tobak, posk enote v občini Moste-Polje, Tobačna 5 9 Združeno podjetje ABC Manufaktura, Bojčeva 16 10. IPK Takovo, skladišče, Litijska 171 11. Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova, Sneber-ska 138b 12. POMIZ, Pohištveno mizarstvo Ljubljana, Litijska 67 13. Mizarstvo Moste, Studenec 3a 14 Zitus pralnica, Kavčičeva 60 15. Brivnica in česalnica, Pokopa'iška 11 16. Vesna film. Tehnični sektor. Kvedrova 9 17. Kinematografsko podjetje Ljubljano, Kino Triglav, ob Ljubljanici 36 XXIII. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto L DO KTM Protektor. DSSS. Ob železnici 14 2. DO KTM Protektor, TOZD-Gumcno-tchnlčni izdelki Ljubljana. Ob železnici 14 3. DO KTM Protektor, TOZD Projektiranje, Šmartinska 64 4. DO KTM Protektor, TOZD Alfa-sulfat, Ob železnici 14 5. Totra, DS skupnih dejavnosti, Trpinčeva 39 6. Totra, TOZD izdelki iz plastičnih mas, Trpinčeva 39 7. Totra, TOZD Pozamenterijski izdelki Ljubljana, Trpinčeva 39 XXIV. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Staninvest, TOZD gradnja in vzdrževanje objektov, Zaloška 69 2. Staninvest, TOZD za tehnične in računovodske storitve, Kersnikova 6 3. Kurivoprodaja, poslovalnica s skladiščem in transportnim parkom, Ob letališki cesti 4. KK Ptuj, TOZD Petovia, Stepanj ska 6 5. Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Proizvodnja komunalne opreme, Litijska 261 6. Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD družbeni standard, Samski dom, Poljanska 66 7. Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Rast, Usluga, drevesnica, Ljubljana, Litijska 76 8. Indo v. Poljanska 95 9. Biro za gozdarsko načrtovanje, Proletarska 4 10. Iskra Commerce, enota DSSS, Zaloška 69 11. Planika, TOZD trgovska mreža, Zaloška 18 XXV. konferenca delegacij — 2 delegatski mesti 1. Kmetijska zadruga Ljubljana, Temeljna zadružna organizacija Dobrunje, C. II. grupe odredov 43 2. Cvetličarna Ljubljana, Vrtnarija Sostro, Pot v Podgorje 27 3. Cvetličarna Ljubljana, Poslovalnica Rožmarin, Bojčeva 22 4. Kmetijski zavod Ljubljana, Drevesnica Studenec 5. Semenarna Ljubljana, poslovna enota v občini Ljubljana Moste-Polje 6. Mesarija in prekajevalnica Litija, posl. enota Vevče 7. Delegacija delovnih ljudi — kmetov XXVI. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Osnovna šola Ketteja in Murna, Koširjeva 2 2. Osnovna šola Vide Pregare, Bazoviška ulica 1 3. Osnovna šola Karla Destovnika Kajuha, Vla-hovičeva 42 4. Osnovna šola Jožeta Moškriča, Jarška 34 5. VVZ Angele Ocepek, Zvezna 24 6. WZ Jarše, Božičeva 10 7. VVZ Kodeljevo, Na Peči 20 8. VI. gimnazija Moste, Zaloška 49 9. Šolski center tiska in papirja. Pokopališka 33 10. Visoka šola za telesno kulturo, Gortanova 22 11. Vzgojni zavod Janeza Levca, Šmartinska 96 12. Šolski center za telesno vzgojo, Gortanova 22 13-, Glasbena šola Moste, Ob Ljubljanici 36 14. Knjižnica Jožeta Mazovca, Zaloška 16 15. SD Slovan, Koblarjeva 34 XXVII. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Osnovna šola Edvarda Kardelja, Polje 358 2. Osnovna šola Tone Trtnik Tomaž, C. II. grupe odredov 47 3. Osnovna šola Adolfa Jakhla, Zalog, Zaloška 190 4. VVZ Zajčja Dobrava, Zadobrovška 28a 5. WZ Vevče, Vevče 45 6. VVZ Zalog, Agrokombinatska 2 XXVIH. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Klinični center Ljubljana, TOZD Klinična bolnišnica za psihiatrijo, Ljubljana, Studenec 48 2. Zavod SRS za zdravstveno varstvo, Farma za poskusne živali, Studenec XXIX. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Zdravstveni dom Ljubljana, TOZD ZD Moste-Polje, Prvomajska 5 2. Prehodni mladinski dom v Ljubljani, Jarška 36 3. Center za socialno delo Ljubljana Moste-Polje, Ob Ljubljanici 36a 4. Lekarna Moste, Rojčeva ulica 22 5. Lekarna Polje, Vevče 11 XXX. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Delavci delovnih skupnosti upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Občinskega komiteja ZKS, Občinskega odbora ZZB NOV, Občinskega sveta ZSS, Občinske konference ZSMS, Občinske konference SZDL, Zveze prijateljev mladine občine, Zveza kulturnih organizacij, Občinskega odbora RKS, strokovnih služb za samoupravno stanovanjsko skupnost občine, strokovnih služb za samoupravno komunalno skupnost občine, strokovnih služb zemljiške kmetijske skupnosti in strokovnih služb pri krajevnih skupnostih v občini, Proletarska 1 2. Delovna skupnost AMD Moste, Jana Husa 1 3. Carinarnica Ljubljana, Šmartinska 152a 4. Postaja milice Moste in OM Polje, Zaloška 65 5. Aktivne vojaške in civilne osebe v službi oboroženih' sil SFRJ 6. Ljubljanska banka, expozitura Ljubljana Moste-Polje, Proletarska c. 7. SDK, podružnica 501, Zaloška 59 8. PTT Ljubljana, enote v občini Ljubljana Moste-Polje, Zaloška 57 9. Varnost, TOZD fizično varovanje premoženja, enota Moste, Proletarska 1 XXXI. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Delovni ljudje, ki delajo v obrtni in drugi podobni dejavnosti, z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva. 2. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so na novo vključene v konferenco delegacij in tiste organizacije, ki so zaradi spremembe tega odloka vključene v drugo konferenco delegacij, so dolžne skleniti samoupravni sporazum o oblikovanju konference delegacij najkasneje do 15. avgusta 1980 ter o tem obvestiti sekretariat Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-12/80-01 Ljubljana, dne 25. junija 1980. Predsednik Zbora združenega dela Ljubo Zabukovec 1, r. 1082. Na podlagi 183. in 191. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je zbor krajevnih skupnosti na seji dne 23. junija 1980 sprejel ODLOK o delegiranju delegatov v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje 1. člen Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 27 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. 2. člen Število delegatov, ki jih delegirajo delegacije krajevnih skupnosti na seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine, je določeno sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, vendar pa tako, da pripada vsaki krajevni skupnosti najmanj eno delegatsko mesto, preostala delegatska mesta pa se razdelijo v sorazmerju s številom delovnih ljudi in občanov, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti. 3. člen Posameznimi krajevnim skupnostim pripada naslednje število delegatskih mest: po eno delegatsko mesto krajevnim skupnostim: — Besnica — Bizovik — Dolsko — Hrušica - Fužine — Klopce — Lipoglav — Moste — Selo — Nove Fužine — Jože Moškrič-Ciril — Dušan Kveder-Tomaž — Polje — Novo Polje — Smartnp — Stepanjsko naselje I. — Stepanjsko naselje II. — Stepanjsko naselje III. — Zadobrova — Sneberje — Zadvor po dve delegatski mesti krajevnim skupnostim: — Kodeljevo — Vevče - Zg. Kašelj — Zalog — Zelena jama 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati odločbe odloka o delegiranju delegatov v zbor krajevnih skupnosti, ki ga je sprejel zbor krajevnih skupnosti dne 14. marca 1978. 5 5. člen Ta odlok začne veljati psmi dan po objavi v Uradnečn listu SRS, uporablja pa se od dneva, ko prične mandat delegatov z njihovo izvolitvijo. St. 010-10/80-01 Ljubljana, dne 8. julija 1980. Predsednik zbora krajevnih skupnosti Damilo Jurca I. r. LJUBLJANA SISKA 1083. Na podlagi 2., 8., 117. in 118. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) ter v skladu s 349., 352., 354., 357., 359. do 363. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) ter na podlagi 196. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti dne 23. aprila 1980 in skupščina občinske izobraževalne skupnosti dne 26. junija 1980 sprejeli ODLOČBO o ustanovitvi osnovne šole v krajevni skupnosti Dravlje I' Občina Ljubljana Šiška ustanavlja delovno organizacijo s firmo: Osnovna šola Dravlje v ustanavljanju. Sedež: Ljubljana, Klopčičeva 1. - II Osnovna dejavnost osnovne šole v ustanavljanju je: vzgoja in izobraževanje šoloobveznih otrok. III Začasni šolski okoliš osnovne šole v ustanavljanju so območja krajevnih skupnosti: Dravlje, Bratov Babnik in KS Dolomitskega odreda, ki zajemajo naslednje ulice: Bijedičevo, Smrtnikovo, Klopčičevo, Draveljsko, Sojerjevo, Celovško, Dražgoško, Vodnikovo, Na Korošici, Pržansko, Za Krajem, Kovaško, Plešičevo, Kamnogoriško, Čebelarsko, Slosarjevo, Ulica 29. maja, Zapuško, Laznikovo, Kumerdej evo, Stegne, Kavadarsko, Dcvovo, Vrbsko, Krovsko, Bohi njčevo, Dolomitsko, Na trati, Cesto v Kleče in ulice: Bratov Jančar, Bratov Babnik, Martinčevo, Zo-letovo in Malnarjevo ulico. IV Ustanoviteljske pravice in dolžnosti do osnovne šole v ustanavljanju izvaja Skupščina občine Ljubljana Šiška. Sredstva za ustanovitev osnovne šole v KS Dravlje v ustanavljanju je zagotovila skupnost za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin (v nadaljevanju skupnost samoprispevka II) v višini 66,753.986 din v skladu z investicijskim programom. Sredstva za začetek dela osnovne šole v ustanavljanju zagotovi skupnost samoprispevka II v višini 1,341.509 din. V Do konstituiranja vodita osnovno šolo v ustanavljanju svet kot ustanoviteljev organ upravljanja, ki ima 9 članov in začasni poslovodni organ. Dokler niso delavci osnovne šole v ustanavljanju samoupravno organizirani, odloča o sklenitvi delovnega razmerja delavcev in ureja njihove medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti njen svet na predlog začasnega poslovodnega organa. Dokler osnovna šola v ustanavljanju nima sveta, opravlja te zadeve začasni poslovodni organ. VI Začasni poslovodni oreon Prančič Anton vodi zadeve in sklepa pogodbe ter opravlja druga pravna dejanja v zvezi z ustanavljanjem osnovne šole in odgovarja za zakonitost dela osnovne šole v ustanavljanju. VII Osnovna šola v ustanavljanju odgovarja za prevzete obveznosti v zvezi s sklepanjem pogodb in opravljanjem drugih pravnih dejanj z vsemi sredstvi. Če osnovna šola v ustanavljanju sama ne more poravnati obveznosti, je neomejeno subsidiarno odgovoren ustanovitelj. VIII Odločba se objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-61-03/80 Ljubljana, dne 23. aprila 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. MOZIRJE 1084. Na podlagi 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela dne 18. junija 1980 in zbora krajevnih skupnosti dne 1. julija 1980 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom 1. člen Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom objavljen v Uradnem listu SRS, št. 6/80 preneha veljati. 2. člen Ta odlok začne veli ati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-38/79-80 Mozirje, dne 1. julija 1980. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Cop 1. r. 1085. Skupščina občine Mozirje je na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, Št. 16-119/67, 27-255/72 in 8-470/78) ter 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, Št. 20-1004/79) na seji Zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 1. julija 1980 sprejela ODLOK o urbanističnem načrtu Mozirje 1 1. člen Sprejme se urbanistični načrt za Mozirje, ki ga je izdelal Razvojni center Celje pod št. 14/79 v septembru 1979. Urbanistični načrt vsebuje tekstualni in grafični prikaz. 2. člen Načrt obravnava območje oziroma del območij naselij Mozirje, Brezje, Loke in Ljubija. Meje urbanističnega načrta so razvidne iz grafičnega dela načrta v merilu 1 :5000. Območje znotraj meje, prikazane v tekstualnem in grafičnem delu se ureja s splošnimi določili urbanističnega načrta. Urbanistični načrt določa potrebno stopnjo dokumentacije za posamezne zazidave kot tudi za nezazidljive površine. 3. člen Urbanistični načrt je na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu občine Mozirje, pristojnem za urbanizem. 4. člev Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija občine Mozirje. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-12/80 Mozirje, dne 1. julija 1980. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Cop 1. r. 1086. Skupščina občine Mozirje je na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72 in 8-479/78) ter 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20-1004/79) na seji Zbora združenega dela in seji Zbora krajevnih skupnosti dne 1. julija 1980 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske »Ob Ljubnici« v Ljubnem ob Savinji 1. člen Sprejme se zazidalni načrt stanovanjske soseske »Ob Ljubnici« v Ljubnem ob Savinji. 2. člen Območje zazidalnega načrta je prostorsko opredeljeno v tehnični dokumentaciji, ki jo je izdelal Razvojni center Celje — TOZD Planiranje pod št. 7/80 v marcu 1980 in je sestavni del tega odloka. 3. člen Vsi objekti in naprave na območju, za katerega se sprejme zazidalni načrt, morajo biti zgrajeni v skladu z zazidalnim načrtom. Območje je namenjeno za družbeno usmerjeno in organizirano stanovanjsko gradnjo. 4. člen Zazidalni načrt je na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam ter skupnostim pri upravnem organu občine Mozirje, pristojnem za urbanizem. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija občine Mozirje. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-13/80 Mozirje, dne 1. julija 1980. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Čop 1. r. 1087. Skupščina občine Mozirje je na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) na seji zbora združenega dela dne 18. 6. 1980 in zbora krajevnih skupnosti dne 1. julija 1980 sprejela ODLOK o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov na območju občine Mozirje I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Na območju občine Mozirje se morajo smeti in odpadki iz stanovanjskih in poslovnih prostorov (v nadaljnjem besedilu: smeti) odlagati in odvažati na način in po pogojih, ki so predpisani s tem odlokom. Organiziran odvoz smeti se vrši v naslednjih naseljih občine Mozirje: Ljubija, Loke, Radegunda, Mozirje, Prihova, Sp. Rečica, Trnovec, spodnje in zgornje Pobrežje, Homec—Brdo, Grušovlje, Šentjanž, Var polje, Nizka, Rečica ob Savinji, Dol Suha, Poljane, Oko-nina, Juvanje, Meliše, Radmirje, Savina, Ter, Ljubno ob Savinji, Konjski vrh, Strmec, Krnica, Raduha, Luče ob Savinji, Podvolovljek, Robanov kot, Solčava, Logarska dolina, Tirosek, Miklavž, Dol, Gornji grad, Bočna, Volog, Šmartno ob Dreti, Sp. Kraše, Pusto polje, Potok, Lačja vas, Kokarje, Dobletina, Zlabor, Nazarje. Krajevne skupnosti lahko vključijo v organiziran odvoz smeti tudi druge kraje, če smatrajo za potrebno s predhodnim soglasjem pristojnega organa za urbanizem in komunalne zadeve. V tem primeru sklenejo neposredno pogodbo s pooblaščeno organizacijo. Vsa določila tega odloka pa veljajo tudi za naknadno priključene kraje. Ne glede na določbe iz prejšnjega odstavka, pa obveznosti odlaganja in odvažanja smeti in odpadkov veljajo za upravljalce poslovnih zgradb in poslovnih prostorov v teh krajih. 2. člen Komunalno dejavnost po tem odloku opravlja Komunalno podjetje Mozirje, ki je dolžno organizirati odvoz smeti v skladu z določbami tega odloka z ustreznimi delovnimi sredstvi, vozili in osebjem s potrebno zaščitno opremo. 3. člen Za izvrševanje obveznosti, ki so s tem odlokom predpisane za stanovanjske, poslovne in druge zgradbe odgovarjajo upravljalni teh zgradb. Za upravljalce zgradb se po tem odloku štejejo imetniki pravice uporabe, nosilci pravice uporabe, hišni sveti, organizacije, ki gospodarijo z zgradbo in lastniki zgradb. 4. člen Smeti in odpadki se glede na način odlaganja ter po nastanku in vrsti delijo na hišne smeti ter ostale smeti in odpadke: 1. Za hišne smeti se zlasti štejejo: smeti in odpadki iz gospodinjstev in poslovnih prostorov, gospodarskih in drugih organizacij, ki jih je možno odlagati v tipske smetnjake vsebine 80 litrov. a) smeti in ostanki jedi iz individualnih gospodinjstev, pepel, konzerve, porcelan, steklo, kovinski, papirnati in tekstilni odpadki in podobno; b) odpadne snovi iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov in postaj ; c) odpadne snovi v manjših kosih in količinah iz delovnih in drugih organizacij ; 2. Za druge smeti in odpadke se šteje zlasti: a) odpadni gradbeni material, smeti z dvorišč, ostanki premoga, iztrošena oprema iz gospodinjstev in zasebnih gospodinjstev, ki po teži in volumnu ne presega tehničnih zmogljivosti posode in vozila samo-nakladalca ipd.; b) tekoči odpadki — vsebina greznic (fekalije); c) odpadki iz obrtne in industrijske obdelave; č) organski odpadki iz gostinskih obratov, trgovskih poslovalnic, obratov družbene prehrane in drugih živilskih obratov; d) ogorki iz peči centralne kurjave in kotlarn. II. ODLAGANJE SMETI 5. člen Uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov morajo hišne smeti odlagati v tipizirane posode za smeti vsebine 80 litrov. Upravi j alci zgradb morajo skrbeti za to, da so posode za smeti postavljene na določenih površinah in določenem prostoru. V naseljih in zaselkih, kjer zaradi neustreznih komunikacij ni mogoč dostop z vozilom za praznjenje tipiziranih posod za smeti, se smeti odlagajo v ustrezne tipske zaboje (kontejnerje manjših kapacitet). Prostor za postavljanje in število tipskih zabojev določita pooblaščena organizacija in krajevna skupnost. Potrebno število tipskih zabojev oskrbi pooblaščena komunalna organizacija. Obrabnine za tipske zaboje plačujejo upra vij alci zgradb v višini nabavne vrednosti tipizirane 80-litr-ske posode za smeti. 6. člen Prostor za smeti mora biti praviloma urejen v pritličju zgradb. Če v zgradbi ni primernega prostora, je prostor za posode za smeti lahko tudi ob zgradbi. Tla prostora za smeti morajo biti gladka, tako, da je možno čiščenje. Prostor za posode za smeti sporazumno določita pooblaščena organizacija in uprav-1 j alee zgradbe. Lastnik družinske hiše ima lahko posode za smeti na prostotu, ki ga sam določi, vendar jih mora ob dnevih, ko se smeti odvažajo postaviti sporazumno na določenem prostoru. Za nove stanovanjske bloke, javne in poslovne zgradbe mora biti že v načrtu predviden poseben prostor za smeti. Pri načrtovanju tega prostora je treba upoštevati predviden način odvoza smeti. Projektant mora zahtevati mnenje pooblaščene organi- zacije in to mnenje pri določitvi prostora za smeti tudi upoštevati. 7. člen Pooblaščena delovna organizacija je dolžna izprazniti na dan pobiranja smeti vsako posodo, ki se nahaja na razdalji do 30 metrov od vozne ceste, ter vrniti izpraznjeno posodo na mesto hrambe oz. odložiti najmanj 3 metre od vozne ceste. Uporabnik storitev je dolžan dostaviti posodo s smetmi najmanj do razdalje 30 metrov od vozne ceste, neposredno po izpraznitvi posode pa isto pospraviti tako, da ni izpostavljena poškodbam in da ne moti videza okolja. 8. člen Posode za smeti morajo biti pokrite. Tla okrog Posod morajo biti vedno čista. Tla mora očistiti tisti, ki jih onesnaži. Pooblaščena organizacija je dolžna skrbeti za redno čiščenje oziroma pranje posod za smeti najmanj enkrat letno. 9. člen Potrebno število posod nabavi u pravi j alee zgradbe pri pooblaščeni organizaciji. Posode so sredstva Pooblaščene organizacije, ki jih upra vij alee dobi v najem s sklenitvijo najemne pogodbe in s plačilom obrabnine v višini enkratne vrednosti posode ob prvi nabavi. Kolikor uporabnik — upravljalec zgradbe sam ne nabavi tipizirane posode za smeti jo nabavi in dostavi v uporabo na njegove stroške komunalna organizacija. Število posod je odvisno od količine smeti v zgradbi, pri tem pa je treba upoštevati, da posode ne smejo biti preveč polne. Posode za smeti morajo biti nabavljene, ko je zgradba vseljiva. Posode za smeti vzdržuje pooblaščena organizacija na svoje stroške. 10. člen Krajevne skupnosti in pooblaščena organizacija bodo postopno, vendar najkasneje v roku 2 let oskrbele naselje v občini z ustreznim številom tipiziranih kontejnerjev, ter po določenem razporedu omogočile občanom odlaganje in odvoz večjih hišnih odpadkov m s tem preprečevale nastajanje nedovoljenih odlagališč. Na vsakih 200 gospodinjstev mora biti na razpolago najmanj en kontejner. 11 11. člen Uporabniki stanovanjskih prostorov smejo ostale smeti in odpadke iz 2. točke 4 člena začasno odlagati na primerna odlagališča, ki jih določita krajevna skupnost in pooblaščena organizacija ali v posebne Posode. Uporabniki poslovnih prostorov smejo začasno odlagati ostale smeti in odpadke iz 2. točke 4. člena na primerna odlagališča pri zgradbah ali v posebne P°sode. Zdravstvene in veterinarske ustanove morajo obvezno odpadne snovi odlagati v sežganem stanju. Odlagališča oziroma posode morajo biti urejene P° zdravstveno-tehničnih predpisih. Uporabniki poslovnih prostorov iz četrtega odstavka 1. člena smejo rajno odlagati smeti in odpadke le na javna odlaga-'sča sami ali pa se dogovorijo s pooblaščeno organizacijo. 12. člen Iz naselij, ki so določena za odvoz smeti po 2. odstavku 1. člena sme praviloma prazniti greznice in odvažati fekalije le pooblaščena organizacija. Fekalije se smejo odvažati le v posebnih zaprtih vozilih, ki se izpraznijo na mestih in krajih, ki jih določi občinski upravni organ pristojen za komunalne zadeve, kakor tudi zasebniki, ki imajo za to posebej urejene zaprte posode, da ne onesnažujejo okolja. črpanje fekalij iz greznic in odpadnih snovi iz kanalov je dovoljeno le s pripravami, ki ustrezajo hi-giensko-tehničnim zahtevam. Okolica greznice mora biti po izpraznitvi razkužena in očiščena. III. ODVOZ SMETI 13. člen Pooblaščena organizacija mora odvažati smeti v posebnih vozilih, ki so urejena tako, da omogočajo brezhibno polnitev, prevoz in praznitev. 14. člen Pooblaščena organizacija mora odvažati hišne smeti najmanj dvakrat tedensko. 15. člen Pooblaščena organizacija ni dolžna odvažati smeti v primerih, če ceste, mostovi in drugi cestni objekti niso ustrezno urejeni, vzdrževani in označeni, ter zaradi tega obstaja nevarnost za ljudi in premoženje. 16. člen Ostale smeti in odpadke 2. točke 4. člena odvaža pooblaščena organizacija skladno z dogovorom s krajevnimi skupnostmi ter upravljale! poslovnih prostorov, vendar najkasneje v 48 urah po prejetem naročilu oziroma obvestilu. Odpadni gradbeni material lahko odvaža tudi gradbeno podjetje, vendar skladno s predpisi. IV. JAVNA ODLAGALIŠČA 17. člen Smeti iz naselij določenih v 2. odstavku 1. člena se smejo odlagati na določenih javnih odlagališčih. Javna odlagališča za smeti določi občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve v soglasju z občinskim upravnim organom, ki je pristojen za sanitarno inšpekcijo ob sodelovanju s pooblaščeno organizacijo. Odlagališča za ostale smeti neorganskega izvora morajo biti ločena od drugih odlagališč. 18. člen Odlagališča za smeti so lahko javna ali posebna. Javna odlagališča so namenjena za odlaganje vseh smeti in odpadkov iz 4. člena tega odloka. Posebna odlagališča se dovoljujejo le izjemoma in sicer za specifične odpadke delovnih organizacij (večje količine odpadnega materiala iz gradbene dejavnosti, lesne predelave, kemične industrije , itd.). Posebna odlagališča na predlog zainteresirane organizacije določi z odločbo pristojni organ v soglasju s pristojnimi inšpekcijskimi službami. Odlaga- lišča za tekoče odpadke, vsebine greznic (fekalije) določi pristojni upravni organ v soglasju s pristojnimi inšpekcijskimi službami. 19. člen Javna odlagališča za smeti vzdržuje pooblaščena organizacija. Posebna odlagališča vzdržujejo organizacije na katerih zahtevo so bila odprta, oziroma skladno z dogovorom pooblaščene organizacije. Vzdrževanje odlagališč obsega zlasti pravilno in pravočasno izravnavo zemljišča, zasipanje organskih odpadkov, dezinfekcije in deratizacije. 20. člen Upravljalec mora javno odlagališče vidno označiti z ustreznimi tablami in označiti smeri dovoza od glavne ceste do odlagališča. Na javnem odlagališču je upravljalec dolžan organizirati službo vzdrževanja. Uporabniki javnih odlagališč so upravljalcem dolžni plačati predpisano ceno za uporabo odlagališč in se ravnati pri tem po navodilih, ki jih določi upravljalec. 21. člen Upravljalec javnega odlagališča vzdržuje in ureja odlagališče s sredstvi, ki jih dobi od dohodka za uporabo odlagališč ter z odvozom smeti in odpadkov. Upravljalec posebnega odlagališča vzdržuje in ureja odlagališče na svoje stroške oziroma skladno z dogovorom pooblaščene organizacije. 22. člen Pooblaščena organizacija kot upravljalec javnih odlagališč ima pravico in dolžnost odstraniti vse odpadke, zlasti pa odpadni material iz gradbene ali druge dejavnosti z vseh mest na obntočjih iz drugega odstavka 1. člena, ki niso določena za odlagališča. To delo sicer opravi organizacija na stroške povzročitelja če je ta znan, sicer pa na stroške lastnika, upravi j alca ali uporabnika mestnega zemljišča na katerem so odpadki, kolikor s predhodnim opozorilom pristojnega organa tega ne stori ali organizira povzročitelj, lastnik, upravljalec, ali uporabnik sam. Smeti in odpadkov ni dovoljeno odlagati v reke In potoke, njihova obrežja, gozdove in druga zemljišča. V. V. DOLOČANJE CEN ZA ODVOZ SMETI 23. člen Cena za odvoz smeti iz 1. točke 4. člena tega odloka se določi za enoto površine stanovanjskega in poslovnega prostora, ki je lahko za posamezne uporabnike prostorov (gospodinjstva, organizacije in drugi) različna. Osnove za izračun so vse čistilne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov, pri čemer se za čistilne površine stanovanjskih prostorov štejejo površine, ki jih davčna uprava upošteva kot osnovo za izračun od stanovanjskih objektov, za čistilne površine poslovnih prostorov pa vse pokrite poslovne površine po etažah. Za kioske, ulične prodajalne, stojnice in podobne primere se cena določi v pavšalu v odvisnosti od količine smeti. Pri določitvi cene za odvoz hišnih smeti se upošteva pogostost odvoza. Cena za odvoz hišnih smeti ter za odvoz smeti in odpadkov iz 4. člena določi pooblaščena organizacija v soglasju s komunalno Inte- resno skupnostjo ter v skladu z veljavnimi predpisi o evidentiranju cen. Na isti način se določi tudi cena za uporabo javnega odlagališča. 24. člen Odvoz smeti plačuje upravljalec zgradbe. Odvoz drugih smeti in odpadkov se plačuje za obdobje, ki ga določita upravljalec zgradbe in pooblaščene organizacije. 25. člen Odvoz smeti in odpadkov iz 2. točke 4. člena tega odloka se plača posebej na podlagi pogodbe med naročnikom in pooblaščeno organizacijo. Dejavnost odvoza večjih hišnih odpadkov iz gospodinjstev po 2. točki 4. člena — a tega odloka financira samouprhvna komunalna interesna skupnost iz sredstev, ki jih delovne organizacije namensko združujejo za vzdrževanje naprav kolektivne komunalne potrošnje. 26. člen Upravljalec zgradbe je dolžan dati pooblaščeni organizaciji točne podatke o stanovanjskih in poslovnih površinah. Upravljalec zgradbe mora obvestiti pooblaščeno organizacijo o vseh spremembah glede površin in drugih dejstev, ki vplivajo na obveznost oziroma višino plačevanja odvoza smeti. Ce zaradi netočnih podatkov ali opustitvi obvestila o spremembi nastane za pooblaščeno organizacijo premoženjska škoda, je tako škodo dolžan povrniti upravljalec zgradbe. 27. člen Obveznost za naročilo in plačilo odvoza smeti nastane z dnem, ko pooblaščena organizacija za določeno območje organizira odvoz. VI. NADZORSTVO 28. Člen Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka in predpisov izdanih na njegovi podlagi opravlja sanitarna inšpekcija in milica. Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka in predpisov izdanih na njegovi podlagi opravljajo tudi pooblaščeni delavci organizacije, ki opravljajo to dejavnost. 29. Člen Če sanitarni inšpektor kot nadzorni organ ugotovi, da odlok ali na njegovi podlagi izdan akt ni bil pravilno uporabljen ali sploh ni bil uporabljen, odredi z odločbo, da je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti. V odločbi iz prvega odstavka tega člena določi inšpektor tudi rok, v katerem je treba odpraviti ugotovljeno nepravilnost. VII. OPROSTITVE IN OLAJŠAVE PRI PLAČILU OBVEZNOSTI ZA ODVOZ SMETI 30. člen Zavezanec za odvoz hišnih smeti je upravičen do olajšave pri uporabi cene za odvoz smeti, če razmerje pomožnih površin v hiši (hodnik, garaža, klet in mansardne sobe, ki se oddajajo turistom), ki so vključene v skupno površino, presegajo 30% površitie, ki je osnova za določitev cene. Zavezanec uveljavlja olajšave s pismenim zahtevkom pri pooblaščeni organizaciji, če smatra, da je do olajšave upravičen. 31. člen Upravljalec zgradbe ne plačuje odvoza smeti, če več kot 30 dni ne uporablja stanovanja ali poslovnega prostora na podlagi pravočasnega pismenega zahtevka, vloženega pri pooblaščeni organizaciji in verodostojno dokazilo, ki ga izda krajevna skupnost, v kateri se zgradba nahaja. Za pravočasno vloženi zahtevek se šteje zahtevek za oprostitev plačila, ki ga upravljalec vloži pri pooblaščeni organizaciji najkasneje v 30 dneh od dneva, ko je zgradbo začasno prenehal koristiti. 32. člen Uporabniki storitve odvoza smeti, ki po določenih kriterijih skupnosti socialnega skrbstva prejemajb družbeno denarno pomoč, ne plačujejo odvoza smeti. Oprostitve uveljavljajo za vsako leto posebej s pismenim zahtevkom in dokazilom pristojne službe socialnega skrbstva. Uporabniki iz prejšnjega odstavka dobijo brezplačno v koriščenje tipizirano posodo za odlaganje smeti. Brezplačna uporaba tipizirane posode časovno sovpada z oprostitvijo cene odvoza smeti. Kolikor prenehajo razlogi za oprostitev plačila odvoza smeti, je uporabnik dolžan' plačati odškodnino za neamortizirani del vrednosti posode. 33. člen Gospodinjstva z dvema ali manj družinskima članoma, ki so zavezanci k odvozu smeti, plačujejo 70% cene za odvoz smeti. Upravičenec do olajšave uveljavlja olajšavo na Podlagi pismene zahteve in veljavnega potrdila pristojne matične službe o številu članov gospodinjstva. 34. člen Če v posameznih primerih pri zavezancih za odvoz smeti nastopajo takšne socialne gmotne in druge okoliščine, ki po splošni oceni stanja narekujejo oprostitev ali olajšavo, bo komisija iz 36. člena tega odloka o vsakem takem primeru odločila po prosti presoji na podlagi pismene zahteve stranke in pridobljenih dokazov. 35. člen Zavezanci za odvoz smeti, ki zaradi tehničnih ovir (neprimerne ceste, slabi mostovi) niso dostopni za votila za odvoz smeti, se začasno, dokler se te ovire ne odpravijo, oprostijo plačila cene za odvoz smeti in nabave tipizirane posode. Pooblaščena organizacija pa na teh mestih ni dolžna prazniti posod za smeti. Enako Pooblaščena organizacija ni dolžna prazniti posamičnih posod za smeti v primerih, kjer bi vozilo za pakiranje in odvoz smeti moralo opraviti zaradi izpraznitve ene nosode daljšo pot od 200 metrov v eno smer. Tehnične pogoje Iz prejšnjega odstavka ugotavlja strokovna komisija, ki jo določi izvršilni odbor samoupravne komunalne interesne skupnosti iz predstavnikov uporabnikov, krajevnih skupnosti in izvajalca storitve. 36. člen O oprostitvah in olajšavah po določilih tega odloka odloča tričlanska komisija, sestavljena iz predstavnikov pooblaščene delovne organizacije, komunalne skupnosti in krajevne skupnosti. Pristojna služba pooblaščene organizacije bo o tem izdala odločbo, zoper katero je dovoljena pismena pritožba v roku 15 dni po prejemu odločbe. O pritožbi bo na drugi stopnji odločal delavski svet pooblaščene organizacije na seji zbora izvajalcev in zbora uporabnikov. VIII. KAZENSKE DOLOČBE 37. člen Z denarno kaznijo 1000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če ne zagotovi, da se posode za smeti redno čistijo (drugi odstavek 8. Člena) ; 2. če odvaža smeti in odpadke izven določenih odlagališč, ali če ne odvaža tekočih odpadkov (vsebina greznic) v posebnem vozilu (17. člen in 12. člen); 3. če smeti in odpadke ne odvaža v določenih rokih (14. člen) ; 4. če ne zagotovi higienskega načina nakladanja ter odvažanja smeti in odpadkov ali vzdrževanja javnega odlagališča v skladu s sanitarno-tehničnimi predpisi (13. in 19. člen); 5. če ne zagotovi vzdrževanje posebnega odlagališča v skladu s sanitarno-higienskimi predpisi (19. člen); 6. če ne izprazni na dan odvoza vseh posod, ki se nahajajo na razdalji 30 m od vozne ceste, in če izpraznjene posode ne odloži na mesto hrambe oziroma najmanj 3 m od vozne ceste (7. člen). Z denarno kaznijo do 1000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 38. člen Z denarno kaznijo od 500 do 5000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba; odgovorna oseba pravne osebe pa 300 do 3000 din: 1. če nima posod za smeti postavljenih na določeni površini ali določenem prostoru (5. člen) ; 2. če nima urejenega prostora za smeti (6. člen); 3. če ostale smeti in odpadke odlaga v nasprotju z določili tega odloka (11. člen) ; 4. če posode ali hišno odlagališče ni pokrito, ali če so tla okrog odlagališča in posod neočiščena (8. člen); 5. če ne nabavi potrebnega Števila posod za smeti in odpadke, oziroma če jih ne nabavi v določenem roku (9. člen) ; 6: če hišnih smeti ne odlaga v tipizirane posode za smeti (5. člen); 7. če ostankov hrane in živil ne odlaga v posebno tesne zaprte posode, ali če odpadne snovi iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov ne odlaga v sežganem stanju (11. člen); 8. če zavezanec iz četrtega odstavka 1. člena tega odloka odlaga smeti in odpadke v nasprotju z določili tega odloka (3. odstavek 11. člena); 9. če kot povzročitelj odlaga odpadke ali kot lastnik oziroma uporabnik ne poskrbi za odstranitev odpadkov z zemljišč, ki ni določeno kot odlagališče, URADNI LIST SRS ------#------- prav tako tudi, če ne plača odstranitve odpadkov pooblaščeni organizaciji (22. člen); 10. če upravljalee zgradbe ne da pooblaščeni organizaciji točnih podatkov o stanovanjskih in poslovnih površinah, ali če ne obvesti pooblaščene organizacije glede površin in drugih dajatev, ki vplivajo na obveznost oziroma plačevanja odvoza smeti (26. člen); 11. če na dan odvoza smeti ne dostavi posode za smeti na dogovorjeno mesto, ki ne more biti oddaljeno manj kot 30 m od vozne ceste in, če po izpraznitvi posode ne shrani na primemo mesto (7. člen). 39. člen Z denarno kaznijo od 50 do 500 din se kaznuje za prekršek fizično osebo, če stori prekršek iz 38. člena tega odloka. 40. člen Z denarno kaznijo 500 din se kaznuje posameznik: — če stori prekršek iz 3., 6., 7. in 8. točke 38. člena tega odloka. Uradne osebe inšpekcijskih organov, službe javne varnosti in pooblaščena oseba komunalne organizacije, lahko takoj ne mestu izterjajo denarno kazen za kršitev iz prejšnjega odstavka tega člena. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 41. člen Vsa pojasnila za izvrševanje tega odloka daje občinski upravni organ, ki je pristojen za urbanizem in komunalne zadeve. 42. člen Rok za izpolnitev obveznosti iz drugega in tretjega odstavka 5. člena je eno leto bd dneva uveljavitve tega odloka. za starostno zavarovanje kmetov Skupščine občine Mozirje za leto 1979 I Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Mozirje in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1979. II Zaključni račun davkov in prispevkov občanov izkazuje: din — obremenitve 33,039.857,95 — plačila . 29,612.314,85 — odpisi 808.678,90 — zaostanek na dan 31. 12. 1979 2,690.652,20 Zaključni račun prispevka za vanje kmetov izkazuje: starostno zavaro-dln — obremenitve — plačila — odpisi — zaostanek na dan 31. 12. 1979 2,596.360,75 1,921.623,05 674.737,70 III Zaključna računa obsegata: bruto bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled- dolgov in preplačil zavezancev. IV Zaključna računa je dne 19. 3. 1980 pregledala strokovna komisija, ki je bila imenovana na 45. seji Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje s sklepom št. 021-8 z dne 21. 2. 1980. V Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 43. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov v občini Mozirje (Uradni list SRS, št. 16/77). St. 400-15/80 Mozirje, dne 1. julija 1980. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Cop 1. r. St. 010-3 Mozirje, dne 1. julija 1980. I Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Cop 1. r. 1088. Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 do 8/78), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni. list SRS, št. 20/79) na seji zbora združenega dela dne 18. junija 1980 in zbora krajevnih skupnosti dne 1. julija 1980 sprejela SKLEP o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa davkov in prispevkov občanov ter prispevka SEŽANA 1089. Na podlagi prvega odstavka 9. člena, drugega odstavka 10. člena in prvega odstavka 11. člena zakona o varstvu narave (Uradni list SRS, št. 7/70), 1., 2. in 4. člena zakona o varstvu kulturnih spomenikov (Uradni list SRS, št. 26/61) ter 155. in 159. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78 in 30/79) je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti na podlagi stališča družbenopolitičnega zbora, sprejetega na seji dne 30. junija 1980 sprejela ODLOK o zavarovanju Škocjanskih jam 1. člen Škocjanske jame z okolico se zavarujejo kot naravni in kulturni spomenik. 2. člen Namen zavarovanja je ohranitev izjemnih površinskih in podzemeljskih geomorfološko hidroloških posebnosti, speleoloških posebnosti, značilnih, reliktnih, redkih in ogroženih rastlinskih ter živalskih vrst, paleontoloških in arheoloških najdišč, etnoloških in arhitektonskih značilnosti naselij Škocjan, Betanja in Mata vun ter kulturne krajine Škocjanskih jam in bližnje okolice. 3. člen Naravni in kulturni spomenik obsega ožje območje naravnega spomenika, okolico naravnega spomenika in območje kulturnega spomenika. 1. Ožje območje naravnega spomenika obsega: — stene in bregove zatočnega dela soteske Reke v dolžini in širini 150 m pred vhodom v Mahorčičevo jamo; — brezno Okroglico; — Malo in Veliko udomo dolino; — vse podzemeljske prostore kot na primer: Mahorčičevo in Mariničevo jamo, Tominčevo jamo, Roško špiljo, jamo podzemeljskega toka Reke s stranskimi rovi in dvoranami. 2. Okolica naravnega spomenika obsega 2 km soteske Reke, kraške dole Lisičino, Sapendol, Globoščak in Sokolak, 250-metrski pas zahodno od Velike doline nad turističnim delom jame, ter območje kulturnega spomenika v smislu tretje točke tega člena. Meja okolice Škocjanskih jam poteka: od skrajne severne točke na severnem zgornjem robu dolov Lisičina in Sapendol južno od vasi Gradišče pri Divači proti vzhodu do vzhodnega roba Dola in nato po robu skalnih sten pod vasjo Brežec v dno Dola, se po sredini pobočja dvigne do vrhnjega roba sten desnega brega reke Reke, tako da je Jama nad Maini še v zavarovanem območju, nato poteka meja proti jugovzhodu po severnem robu soteske severno od razvalin gradu Školj vse do točke nad mlinom in jezom na Reki med Famljami in Škofijami nato gre tik mimo mlina in jezu čez Reko na rob stene levega brega, od tam gre meja proti zahodu, se spusti v iztok doline Sušice, se nato spet dvigne navzgor do roba soteske in se nadaljuje tik za robom severno od vasi Naklo (ki je izven območja), tam zavije z roba proti zahodu na planoto, nato seka glavno cesto Matavun—Naklo, se dvigne in proti jugozahodu in zahodu obkroži dol Sokolak, tam pride do meje katastrske občine in po njej seka glavni kolovoz med Mata vunom in Danami, zavije proti severozahodu in severu ter obkroži dol Globoščak s tem, da sta Velika in Mala jama na Prevali ter Jama Škrlica nad Globoščakom še v zavarovanem območju, nato gre meja 250 m po glavni cesti Divača— Matavun proti vzhodu, se obme proti severovzhodu ter v ravni črti poteka do poti ob severozahodnem robu dola Lisičina, kjer preide spet do skrajne severne točke okolice naravnega in kulturnega spomenika Škocjanske jame. 3. Območje kulturnega spomenika obsega: — naselja: Škocjan, Betanja, Matavun; — stavbe v Malnih; — razvaline gradu Školj; — gradišče Škocjan; — nekropolo Ponikve; nekropolo pod Matavunom; — nekropolo Za griči; — nekropolo pod Brežcem; * — gradišče pri vasi Naklo; — arheološke lokalitete: Pečino v Sapendolu, Jamo v Sokolaku, Luknjo v Lazu pod Matavunom, Veliko in Malo jamo na Prevali; — arheološke lokalitete znotraj naravnega spomenika: Tominčevo- jamo. Roško špiljo, Czoernigovo jamo, Jamo nad Jezerom in Svetinovo dvorano. Točne meje naravnega spomenika, zavarovanje okolice in kulturnega spomenika so vrisane na karti v merilu 1 :5000, ki je sestavni del tega odloka. Celotno zavarovano območje meri 200 ha. 4. člen Z naravnim in kulturnim spomenikom Škocjanske jgme upravlja Skupščina občine Sežana, oziroma organizacija, ki jo skupščina za to pooblasti. Le-ta zagotavlja tudi sredstva za te namene. 5. člen Omejitve in prepovedi: 1. Na ožjem območju naravnega spomenika v smislu prve točke 3. člena tega odloka je prepovedano: — izvajati kakršnakoli gradbena in zemeljska dela kot postavljati stavbe, infrastrukturne objekte ali naprave, odkopavati ali zasipavati teren ipd.; — uničevati, poškodovati ali odstranjevati geomor-fološke tvorbe npr. kapnike, značilne skale in skalne roglje ipd. ; — sekati in obsekavati drevje in grmovje, vnašati nove rastlinske vrste, kuriti, pasti živino; — izkopavati, trgati, nabirati rastline ali njihove dele; — ubijati, loviti ali vznemirjati površinske in podzemeljske živali; — odlagati odpadke vseh vrst, razen na za to do- ločenih mestih in kakorkoli onesnaževati naravni spomenik; * — izvajati kakršnokoli drugo dejavnost, ki ni v skladu z namenom zavarovanja. Ne glede na zgornje določbe je izjemoma in s predhodnim soglasjem pristojne službe za varstvo naravne dediščine dovoljeno: — obnavljati poti ali dograjevati nove poti in spremne objekte ter napeljave v turistične namene, vendar brez mehanskih naprav; — posegati v rastlinski in živalski svet Škocjanskih jam; « — urejevati ali označevati naravni spomenik za obisk javnosti. Na ožjem območju naravnega spomenika opravlja upravljalec naslednja dela: — vzdržuje turistične poti, — omogoča znanstveno raziskovanje naravnega spomenika; — omogoča jamarsko raziskovanje podzemeljskega dela naravnega spomenika; — vodi evidenco raziskovalnih obiskov Škocjanskih jam. 2. V okolici naravnega spomenika v smislu druge točke 3. člena tega odloka je prepovedano: — izvajati kakršnakoli gradbena ali zemeljska dela izven naselij; — ubijati, loviti ali vznemirjati živali; / — odlagati odpadke vseh vrst, razen na za to določenih mestih in kakorkoli onesnaževati območje. Ne glede na zgornje določbe je izjemoma in s predhodnim dovoljenjem pristojne službe za varstvo naravne 'dediščine dovoljeno: — narediti, obnoviti in urediti rekreacijske ali turistične peš poti; — narediti in urediti turistični dostop in vhod v Škocjanske jame iz Globoščaka in skozi Mahorčičevo jamo; — urediti razgledišča; — zgraditi infrastrukturne objekte ali naprave za potrebe naselij kot električne, vodovodne in kanalizacijske napeljave; — obnoviti obstoječe ceste ali zgraditi manjše nove odseke cest. Dovoljeno je: — prebiralno gospodarjenje z gozdnimi površinami; — osnovna kmetijska dejavnost: poljedelstvo, košnja, paša ipd. 3. Na območju kulturnega spomenika v smislu tretje točke 3. člena tega odloka je prepovedano: — na območju gradišča Škocjan graditi ali kako drugače spreminjati podobo zemljišča; — spreminjati podobo arheoloških najdišč v smislu 3. točke 3. člena tega odloka; — v naseljih Škocjan, Betanja, Matavun in Nad Maini spreminjati tlorisno mrežo, značilne ulične poglede, graditi nove stavbe ali nadzidave; — spreminjati zgodovinsko obliko stavb, kritino, tlorisno zasnovo in arhitektonske podrobnosti hiš in gospodarskih poslopij v Škocjanu (št. 2, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11 kal in župna cerkev sv. Kancijana), Betanji (št. 1, 2, 3, 4, 5), Matavun (št 8, 10), nad Maini, Skolj (vsi objekti gradu). Ne glede na zgornje določbe je izjemoma in s predhodnim dovoljenjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine dovoljeno: — arheološko izkopavanje in prezentacijska dela na gradišču Škocjan; — opravljanje zavarovalnih izkopavanj na nekropolah pod Matavunom in Za griči, ter arheološki nadzor pri posegih na območjih nekropol Ponikve, pod Brežcem in na gradišču pri Naklem; — ob arheološkem nadzoru graditi poti in spremljevalne objekte na arheoloških lokalitetah znotraj ožjega območja naravnega spomenika; — v naseljih graditi nove stavbe, nadzidave in adaptacije z namenom rešiti ali obnoviti spomeniški prostor in naselje; — graditi nadzidave in prezidave z namenom rešiti ali obnoviti spomeniške lastnosti stavb ter funkcionalno adaptirati spomenik; — spreminjati in prilagajati hiše in gospodarska poslopja v Škocjanu (št. 1), v Mata vunu (št. 1, 2, 4, 5, 8, 9), spomenik NOB ter pokopališče. 6. člen Skupščina občine Sežana neposredno ali po svojih pooblaščenih organih ali organizacijah opravlja varovalno in nadzorno službo na zavarovanem območju ter skrbi za izvajanje tega odloka. 7. člen Za kršitev določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe zakona o varstvu narave (Uradni list SRS, št. 7/70), zakona o varstvu kulturnih spomenikov (Uradni list SRS, št. 26/61) in občinskih predpisov. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 550-2/78-3 Sežana, dne 30. junija 1980. Predsednik Skupščine občine Sežana Boria Bemetič I. r. SLOVENSKE KONJICE 1090. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. in 4. členu zakona o komunalnih taksah (Uradni, list SRS, št. 29-301/65, 7-20/70 in 7-78/72) in 163. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/ 78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 13. junija 1980 spre j eh1 ODLOK o komunalnih taksah v občini Slovenske Konjice 1. člen V občini Slovenske Konjice se uvajajo komunalne takse za uporabo naslednjih predmetov in storitev: 1. glasbenih avtomatov v javnih lokalih, 2. igralnih sredstev v javnih lokalih, 3. za' začasno prebivanje v turističnih krajih (turistična taksa), 4. za reklamne napise, objave in oglase, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih, 5. za sporočila, objave in razglase po lokalih, panojih in podobno, 6. vitrin, v katerih se razstavlja blago zunaj poslovne stavbe, 7. prostora za parkiranje avtomobilov in njihovih priklopnikov na mestih, za katera to določi za promet pristojni občinski upravni organ in na katerih je organizirano čuvanje vozil, 8. javnega prostora za parkiranje, šotorjenje ali druge začasne namerne, 9. trgov in drugih prostorov, razen pločnikov, za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in drugih zabavnih prireditev za gospodarske namene. Višina komunalne takse za posamezne taksne predmete, oziroma storitve je določena v taksni tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 2. člen Taksni zavezanec je organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija, oziroma skupnost, zasebno pravna oseba ali posameznik, ki uporablja predmete in storitve, za katere so uvedene komunalne takse. V taksni tarifi je določeno, v kate- tih primerih je obračun, pobiranje in odvod pobrane takse dolžna zagotoviti organizacija ali posameznik, ki ni taksni zavezanec. 3. člen Taksna obveznost v primerih, ko je taksa določena v letnem znesku, nastane z dnem namestitve taksnega predmeta, oziroma pričetka uporabe, preneha pa se s potekom meseca, v katerem je zavezanec davčno upravo obvestil o odstranitvi taksnega predmeta, oziroma prenehanja njegove uporabe. Okoliščina, da taksnega predmeta zavezanec začasno ni mogel uporabljati, ne vpliva na taksno obveznost. Zavezanec je dolžan davčni upravi v 15 dneh prijaviti nastanek taksne obveznosti, če ni v taksni tarifi drugače določeno. 4. člen V primerih, ko je taksa določena v enkratnem alt dnevnem znesku, je taksni zavezanec dolžan pred namestitvijo, oziroma uporabo taksnega predmeta o tem obvestiti davčno upravo in plačati predpisano takso, razen če je v tarifi drugače določeno. 5. člen Prijava mora vsebovati podatke o zavezancu ter vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za določitev višine komunalne takse. 6. člen Komunalne takse plačujejo taksni zavezanci v gotovini vnaprej, če ni v tem odloku drugače določeno. Če taksni zavezanec ne plača takse vnaprej, se mu plačilo takse predpiše s posebno odločbo. Takse, ki so določene v letnih zneskih se plačujejo polletno vnaprej in zapadejo v plačilo 1. januarja in 1. julija v letu, plačane pa morajo biti v 30. dneh. Če je za uporabo določenega taksnega predmeta potrebno dovoljenje pristojnega organa, je treba takso Plačati pred izdajo dovoljenja. 7. člen Prisilna izterjava komunalnih taks od občanov se opravlja po predpisih o prisilni izterjavi davkov občanov. Pravica izterjati komunalno takso zastara v dveh letih po preteku leta v katerem bi morala biti taksa plačana. Pravica do povrnitve preveč plačane takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem je bila plačana. 8. člen Komunalne takse so dohodek občinskega proračuna. 9. člen Z denarno kaznijo od 100 do 10.000 dinarjev se kaznuje pravna oseba, ki v določenem roku ne prijavi predmeta ali storitve, za katero je predpisano Plačilo komunalne takse (10. člen). Za dejanje iz prvega odstavka tega člena se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in posameznik °d 20 do 3000 dinarjev (10. člen). 10. člen Zavezanci, ki na dan uveljavitve tega odloka uporabljajo predmete ali storitve, za katere je predpisana taksa v letnem znesku, so dolžni taksno obveznost prijaviti davčni upravi v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka. 11. člen Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o komunalnih taksah v občini Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 19-217/70 in Uradni list SRS, št. 5-226/75). 12. člen Ta odlok začnen veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981. St. 423-3/80-1 Slovenske Konjice, dne 13. junija 1980. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek L r. TARIFA KOMUNALNIH TAKS Tar. št 1 Za uporabo glasbenih avtomatov v javnih lokalih se plača letno 800 din. Pripombe: 1. Ta taksa se plačuje le od uporabe glasbenih avtomatov (jubox), ne pa tudi od uporabe drugih naprav, ki s pomočjo električne energije ali na kak drug mehanični način reproducirajo glasbo (gramofoni, magnetofoni, skrinje ipd.) Med glasbene avtomate po tej tar. št. se ne štejejo v javnih lokalih nameščeni radijski in televizijski sprejemniki. 2. Javni lokali so poslovni lokali (gostilne, restavracije, menze, bifeji itd.) kot tudi k tem lokalom pripadajoči vrtovi, terase in drugi prostori, v katerih se zadržujejo gosti. Javni lokali so tudi društveni prostori, ki so namenjeni za shajanje društvenfli čteroov zaradi zabave, oziroma razvedrila. 3. Za uporabo glasbenih avtomatov v društvenih prostorih se plača polovica predpisane takse. 4. Taksni zavezanec je delovna ali druga organizacija, oziroma občan, ki ima v svojem lokalu glasbeni avtomat, ne glede na to, ali je lastnik avtomata ali ne. Tar. št. 2 Za uporabo igralnih sredstev v javnih lokalih se plača letno: — za biljard (navaden in avtomatski) — 200 din, — za avtomatsko kegljišče od steze — 1000 din, — zadruga igralna sredstva po — 500din. Pripombe: 1. Za druga igralna sredstva se štejejo naprave, kot so razni stenski avtomati, namizni nogometi, košarke, minigolf, marjance in podobne naprave, ne glede na vrsto pogona in način plačevanja uporabe teh sredstev. 2. Ta taksa se nc plačuje za uporabo balinišč in kegljišč razen avtomatskih. 3. Za uporabo igralnih sredstev v društvenih prostorih se plača polovica predpisane takse. 4. dede opredelitve javnega lokala in taksnega zavezanca se smiselno uporabljajo pripombe k tar. št. 1. Tar. St. 3 Za začasno prebivanje na območju občine Slovenske Konjice se plača turistična taksa, ki znaša za vsako oeebo na dan 5 din. Pripombe: 1. Za začasno prebivanje v turističnih krajih se šteje neprekinjeno bivanje do 30 dni. 2. Turistične takse so oproščeni: — otroci in mladina na organiziranem skupinskem letovanju v taborih, domovih, letoviščih in okrevališčih; — udeleženci ekskurzij, H jih organizirajo šole ie fakultete; — vojaki in gojenci vojaških šol, kadar organizirano prebivajo v določenem kraju; — vojni in mirnodobski vojni invalidi ter delovni invalidi in njihovi spremljevalci; — člani Zveze slepih in njihovi spremljevalci in Zveze gluhih Jugoslavije; — osebe, ki bivajo v lastnih stanovanjih ali stavbah in njihovi družinski člani; — osebe, ki preživljajo počitnice pri članih ožje družine, bratih in sestrah; — osebe, ki so po drugih predpisih oproščene plačevanja taks; — tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih oproščeni drugih davkov ali taks ali pa je za njih s posebnim mednarodnim sporazumom določena oprostitev plačila turistične takse. 3. Otroci do dopolnjenega 7. leta starosti so oproščeni turistične takse, otroci od 7. do 15. leta pa plačajo polovico predpisane takse. 4. Taksni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva v turističnem kraju, obračuna in pobere pa jo gostinska, turistična in druga organizacija ali posameznik, ki oddaja prenočišča. Pobrano takso za pretekli mesec je treba do 5. dne v mesecu vplačati na ustrezni račun. Na taksno obveznost ne vpliva okoliščina ali je bilo prenočišče oddano proti odmeni ali ne (brezplačno). Tar. št. 4 Za reklamne napise, objave in oglase, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih se plača: 1. Če so trajnega značaja, letno glede na velikost: — do 2 m2 — 100 din, — od 2 do 5 m2 — 300 din, — nad 5 m2 — 600 din. 2. Za plakate od vsakega izobešenega izvoda pc 0,50 din. Pripombe: 1. Taksa po tej tar. št. se ne plačuje za napise firm, ki so po zakonu ali odklonu občinske skupščine obvezni. V primeru, da je na poslovni stavbi več označb firme, se taksa ne plača od ene označbe, nadaljnje označbe pa se štejejo kot reklamni napisi v smislu te tarifne številke. 2. Takse po tej tar. št. je oproščeno: reklamiranje kulturnih in športnih prireditev, objave državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev, ob- časni reklamni napisi v izložbah in reklamiranje turističnih znamenitoeti. 3. Za napise iz 1. točke te tar. št, H so v obliki svetlobnih teles, se plača polovica predpisane takse. 4. Taksni zavezanec je delovna ali druga organizacija, oziroma občan, za katerega se objavlja reklamni nepie, objava ah oglas. Zavezanec iz 2. točke te tar. št. je dolžan namestitev takšnega predmeta še pred namestitvijo prijaviti davčni upravni občine, na območju katere bo predmet nameščen. Ce je višina takse odvisna od površine, mora v prijavi navesti tudi kvadraturo taksnega predmeta. Površina taksnega predmeta se računa tako, da se okoli napisa zariše četverokotnik, ki zajeme še najvišji in najširši del predmeta. 5. Taksno obveznost po 1. točki te tarife je takeni zavezanec dolžan prijaviti pristojni davčni upravi. Tar. št 5 Za sporočila, objave in razglase po lokalnih ozvo-čevalnih postajah z javnim oklicem in podobnimi sredstvi: 1. za trajno uporabo ozvočevalnih sredstev za namene iz te tar. št., se plača letno — 600 din; 2. za priložnostno uporabo ozvočevalnih sredstev za namene iz te tarifne številke, za katere se ne plača taksa po 1. točki te tarifne številke, se plača dnevno — 20 din. Pri po m 1. Taksni zavezanec po tej tarifni številki je tisti, ki izvaja sporočanje prek lokalnih ozvočevalnih postaj. 2. Zavezanec je dolžan nastanek taksne obveznosti prijaviti davčni upravi, na območju katere ima zavezanec poslovni sedež, oziroma stalno prebivališče. Tar. št. 6 Za uporabo vitrine, v kateri se razstavlja blago zunaj poslovne stavbe, se plača letno — 200 din. Pripombe: 1. Taksni zavezanec je delovna organizacija ali občan, ki v vitrini razstavlja blago. Taksa po tej tar. št. se ne plačuje od vitrin, v katerih so razna obvestila, reklamni napisi, prospekti, slike ipd. Tar. št. 7 Za uporabo prostora za parkiranje avtomobilov in njihovih priklopnikov na mestih, za katera to določi občinska skupščina in na katerih organizira čuvanje vozil se plača dnevno: 1. za osebne avtomobile — 3 din, 2. za tovorne avtomobile — 9 din, 3. za tovorne avtomobile s priklopniki — 15 din, 4. za avtobuse — 12 din. Pripombe: 1. Taksni zavezanec po tej tarifni številki je uporabnik vozila, ki vozilo parkira. 2. Taksa se plača za enkratno parkiranje osebi, ki je določena za čuvanje vozil. Tar. št. 8 Za uporabo javnega prostora za parkiranje, šoto-renje ali druge začasne namene se plača: 1. od javnega prostora, ki je rezerviran za parkiranje vozila določenega uporabnika, se plača od ms letno 40 din. 2. od vsakega kioska, stojnice, točilnice ali druge začasne uporabe javnega prostora, se plača dnevno: — do 10 m* zavzete površine — 4,00 din, — za vsak nadaljnji m! po — 0,20 din. Pripombe: 1. Taksni zavezanec je uporabnik prostora. Ce je uporaba javnega prostora v namen iz 2. točke organizirana, obračuna in pobere takso organizator (npr. sejma), ki je pobrano takso dolžan v petih dneh vplačati na ustrezen račun. 2. Taborniška organizacija je oproščena plačila taks za šotorjenje. Tar. št. 9 Za uporabo trgov in drugih prostorov, ražen pločnikov, za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in drugih zabavnih prireditev za gospodarske namene, se plača dnevno: — do 20 m* zavzete površine — 10,00 din, — za vsak nadaljnji m' po — 2,20 din. Pripomba: 1. Taksni zavezanec je uporabnik prostora. 1091. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 162. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78), 9. člena zakona o prekrških (Uradni Ust SRS, št. 12/77, 30/78) na seji družbenopolitičnega zbora dne 7. julija 1980 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. julija 1980 sprejela ODLOK o izobešanju zastav v občini Slovenske Konjice 1. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, hišni sveti ter lastniki in upravitelji zgradb na območju občine Slovenske Konjice izobesijo na dan državnih, republiških in občinskega praznika, ob posebnih prilikah ali na splošni poziv pristojnega organa državne, slovenske in Partijske zastave. Ob dnevih splošne žalosti ali na poseben poziv občinske konference SZDL Slovenske Konjice je treba izobesiti državno, slovensko, partijsko oziroma žalno zastavo. 2. člen Poseben ali splošni poziv iz 1. člena tega odloka mora občinska konferenca SZDL Slovenske Konjice objaviti preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen način. 3. člen Zastave, ki se izobešajo, morajo ustrezati ustav-ulm določilom ter predpisom družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij ter društev, ki imajo Svoje zastave. 4. člen V smislu določil 1. člena tega odloka mora biti na Vsaki stanovanjski, poslovni ali drugi zgradbi izobe- šena vsaj ena zastava iz blaga v velikosti najmanj 1 m : 0,5 m. Zastave nabavijo organizacije združenega dela, hišini sveti in lastniki zgradb sami 5. člen Zastave se obvezno izobešajo v strnjenih naseljih in ob glavnih prometnicah. Za strnjena naselja na območju občine Slovenske Konjice v smislu prvega odstavka tega člena se štejejo naslja: Slovenske Konjice, Loče, Zreče, Vitanje, Draža vas, Tepanje, Zbelovo, Žiče, Jernej pri Ločah in Stranice. Kot prometnice se štejejo magistralne in regionalne ceste. 6. člen Na stolpnicah in posebno visokih zgradbah z ravno streho se zastave lahko izobesijo na posebnih drogovih. Zastave, ki se izobesijo na posebnih drogovih, morajo biti vidne in ustrezne velikosti. 7. člen Zastave je treba izobešati v snopu ali posamezno. Na zgradbi z več kot enim nadstropjem morajo biti zastave izobešene na za to pritrjene nosilce, pritrjeni pa morajo biti na vidnem mestu. 8. člen Zastave, ki se izobesijo, ne smejo biti raztrgane, umazane, obledele ali drugače neprimerne. 9. člen Zastave je treba izobesiti na dan pred praznikom, odstraniti pa najkasneje v 24 urah, ko mine razlog, zaradi katerega so bile izobešene. Hkrati je treba odstraniti morebitne transparente, mlaje in druge priložnostne okraske. 10. člen Na javnih prometnih površinah in cestah ter na drugih javnih mestih opravlja izobešanje zastav krajevna skupnost. 11. člen Zastave tujih držav se smejo izobesiti samo z dovoljenjem za notranje zadeve pristojnega upravnega organa občine ali na splošni poziv občinske konference SZDL Slovenske Konjice. Če se zastave tujih držav izobesijo na splošni poziv občinske konference SZDL Slovenske Konjice, je ta dolžna priskrbeti zastave, ki se izobesijo. 12. člen Oddelek za splošne in skupne zadeve občinske, skupščine se pooblasti, da izda navodilo, katere zastave se izobešajo ob posameznih praznikih, kako se izobešajo in kako morajo biti Izobešene zastave v snopu oziroma na posebnih drogovih. 13. člen Z denarno kaznijo od 100 do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, aU druga organizacija: 1. če ne poskrbi, da so ob državnih, republiških ali občinskem prazniku, ob posebnih prilikah, oziroma na splošen poziv izobešene zastave v smislu določil tega odloka (1. člen), 2. če izobesi zastavo, ki ne ustreza ustavnim določilom ter predpisom družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij in društev (3. člen), 3. če izobesi raztrgano umazano, obledelo ali drugače neprimerno zastavo (8. člen), 4. če v določenem roku ne pospravi izobešenih zastav, transparentov, mlajev in drugih priložnostih okraskov (9. člen), 5. če izobesi zastavo tuje države brez dovoljenja pristojnega organa za notranje zadeve občine ali splošnega poziva občinske konference SZDL Slovenske Konjice (11. člen). Z denarno kaznijo od 20 do 1000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali hišnega sveta, oziroma posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 14. člen Nadzorstvo nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojni organi za notranje zadeve in občinski komunalni inšpektor. 15. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o izobešanju zastav v občini Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 25-347/66). 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 62-2/80-1 Slovenske Konjice, dne 7. julija 1980. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek L r. 1092. Na podlagi 19. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 211. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Slovenske Konjice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 7. julija 1980 sprejela ODLOK o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Slovenske Konjice L SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ustanavljajo upravni organi občine Slovenske Konjice (v nadaljnjem besedilu: občinski upravni organi) ter strokovne službe občinske skupščine in izvršnega sveta ter določa njihovo delovno področje. 2. člen Občinski upravni organi samostojno opravljajo upravne, strokovne in druge naloge, na področjih za katera so ustanovljeni v okviru pravic in dolžnosti občine v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter v skladu s statutom občine Slovenske Konjice. Strokovna služba opravlja strokovna in druga opravila za skupščine občine in njen izvršni svet. 3. člen Občinski upravni organi izvajajo določeno politiko, izvršujejo zakone in druge predpise ter splošne akte skupščine in izvršnega sveta, izvajajo smernice skupščine, odgovarjajo za stanje na področjih za katera so ustanovljeni, spremljajo stanje na teh področjih, izdajajo izvršilne predpise, odločajo v pravnem postopku, opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo ter izvajajo druge oblike upravnega nadzorstva, pripravljajo osnutke predpisov in drugih splošnih aktov ter druga strokovna dela za občinsko skupščino in izvršni svet 4. člen V mejah svojih pravic in dolžnosti so občinski upravni organi odgovorni za spremljanje in obveščanje skupščine in izvršni svet o stanju in pojavih na področjih za katera so ustanovljeni, za izvajanje določene politike, smernic skupščine občine in načelnih stališč in smernic izvršnega sveta, za zakonitost in učinkovitost uresničevanja pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti, za učinkovitost ukrepov, ki jih predlagajo oziroma izvajajo, za pravilnost informacij in pravočasno dajanje predlogov za reševanje vprašanj, ki se pojavljajo. Pri uresničevanju odgovornosti za stanje na področjih za katera so ustanovljeni, občinski upravni organi sodelujejo z drugimi upravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi družbenimi organizacijami, organizacijami združenega dela, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, pri vprašanjih za katera imajo te interes. 5. člen Občinski upravni organi v mejah svojega delavnega področja in svoje pristojnosti opravljajo naloge s področja ljudske obrambe, ki jim jih nalagajo zakoni in drugi predpisi, pri tem sodelujejo z upravnim organom, pristojnim za ljudsko obrambo. Občinski upravni organi v mejah svojih pristojnosti skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite ne področjih, za katera so ustanovljeni. 6. člen Občinski upravni organi so za izvrševanje svojih funkcij odgovorni skupščini občine in njenemu izvršnemu svetu. Izvršni svet usklajuje usmerja in nadzoruje delo upravnih organov. 7. člen Občinski upravni organi lahko na podlagi poprejšnjega sporazuma opravljajo vse ali določene naloge oziroma opravila s svojega delovnega področja za samoupravne interesne skupnosti ali družbenopolitične ali družbene organizacije. S sporazumom se določi zlasti obseg in vrsta nalog, ki jih občinski upravni organ opravlja za posameznega uporabnika, osnove in merila za ugotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne obveznosti in odgovornosti. 8. člen Občinski upravni organi in strokovna služba v okviru svojega delovnega področja in svojih pooblastil med seboj sodelujejo v vprašanjih skupnega pomena, usklajujejo programe dela, izmenjujejo mnenja «in izkušnje t^r podatke in obvestila, se dogovarjajo o skup-•nih akcijah ter organizirajo druge oblike sodelovanja. Občinski upravni organi in strokovna služba ustanavljajo skupna delovna telesa v zadevah, ki terjajo po naravi sodelovanje teh organov in služb. Občinski upravni organi in strokovna služba so zlasti dolžni sodelovati in usklajevati svoje potrebe pri uporabi sredstev, storitev skupnega pomeria, pri urejanju delovnega časa, kadrovanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti in podobne zadeve. 9. člen Delo občinskih upravnih organov mora biti organizirano v skladu z zakonom tako, da je zagotovljeno uresničevanje pravic, obveznosti in interesov delovnih ljudi in občanov. Občinski upravni organi, ki neposredno delujejo z občani, morajo organizirati opravljanje dela tako, da je občapom omogočeno v ' čim krajšem postopku uveljaviti njihove pravice in izvrševati obveznosti. Občinski upravni organi morajo o zahtevah občanov odločati v rokih, ki jih predpisuje zakon o splošnem upravnem postopku in d nagi predpisi. 10. člen Upravne organe vodijo funkcionarji. Komite vodi predsednik, oddelke in uprave vodijo načelniki. Funkcionar, ki vodi upravni organ, ima lahko namestnika. 11. člen Delo občinskih upravnih organov je javno. O delu občinskega upravnega organa obvešča javnost funkcionar ali drug delavec, ki ga funkcionar pooblasti. Občinski upravni organi morajo varovati tajnost podatkov, ki so z zakonom ali drv elmi predpisi določeni kot državna ali uradna tajnost. 12. člen O izločitvi delavca občinskega upravnega organa odloča funkcionar, ki vodi občinski upravni organ. O izločitvi funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ ter predsednika ali člana občinskega kolegijskega upravnega organa odloča izvršni svet občinske skupščine. II. II. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI 13. člen Občinski upravni organi so: 1. Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj 2. Občinski oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve 3. Občinski oddelek za notranje zadeve 4. Občinski oddelek za ljudsko obrambo 5. Občinski oddelek za občo upravo in proračun 6. Občinski oddelek za inšpekcijsko nadzorstvo 7. Občinska upravna družbenih prihodkov 8. Občinska geodetska uprava. 14. člen Kot notranje organizacijske enote oddelka za notranje zadeve se ustanovijo: 1. Krajevni urad Zreče za območje KS Zreče, Gorenje, Resnik, Skomarje, 2. Krajevni urad Loče za območje KS Loče, Draža vas, Jernej, Zbelovo, Žiče. 3. Krajevni urad Vitanje za območje KS Vitanje. 15. člen Izvršni svet predpiše splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter nomenklaturo enotnih nazivov za skupino istovrstnih del in nalog, enotne zahteve glede strokovne izobrazbe in drugih pogojev, potrebnih za opravljanje del in nalog v upravnih organih. 16. člen Na upravnih področjih, na katerih je potrebno zagotoviti stalen in organiziran širši družbeni vpliv in družbeno svetovanje ter pomoč pri izvrševanju upravne funkcije in pripravi odločitev na upravnih področjih ali v upravnih organih, katerih dejavnost ima poseben pomen za družbenopolitično skupnost ali za družbeno delo oziroma za zadovoljevanje vsakdanjih življenjskih potreb občanov, se lahko ustanovijo družbeni sveti za upravne organe in za upravna področja. Družbeni sveti za upravne organe in za upravna področja se ustanovijo s posebnim odlokom občinske skupščine na podlagi predhodnega dogovora udeležencev v delu družbenega sveta. III. DELOVNA PODROČJA OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV ,17. člen Občinski komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj opravlja zadeve, ki se nanašajo na družbeno in prostorsko planiranje v občini, zadeve, ki se nanašajo na Izdelavo, spremljanje in uresničevanje dolgoročnih In srednjeročnih planov občine in na oblikovanje tekoče politike razvoja v letnih resolucijah in drugih dokumentih uresničevanja srednjeročnih družbenih planov. Občinski komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na industrijo, obrt in gostinstvo, kmetijstvo in gozdarstvo, veterinarstvo, lovstvo in ribištvo, promet in zveze, energetiko, promet blaga in storitev, delo in družbeno kontrolo cen in statistiko. 18. člen Občinski oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve opravlja zadeve, ki se nanašajo na urejanje prostora, varstvo okolja, gradbeništvo, stanovanjsko, komunalno in vodno gospodarstvo, ureja- nje cestnega prometa, določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter na področje premoženjsko pravnih zadev, zadev v zvezi z družbeno lastnino in s prometom < nepremičnin. 19. člen Občinski oddelek za notranje zadeve opravlja zadeve, ki se nanašajo na izvrševanje predpisov s področja osebnih stanj in državljanstva, osebnih izkaznic, potnih listov za prehod čez državno mejo, prebivanja tujcev, združevanja občanov, javnih shodov in prireditev, nabave, posesti in nošenja orožja, nabave razstreliva in drugih eksplozivnih snovi, varstva pred požarom, registracijo motornih vozil in voznikov motornih vozil, preventivo in vzgojo v cestnem prometu in druge zadeve, ki so dane v pristojnost občinskim upravnim organom za notranje zadeve. O" činski oddelek za notranje zadeve opravlja tudi strokovna opravila s področja družbene samozaščite za občinsko skupščino in izvršni svet. Krajevni uradi kot notranje organizacijske enote v oddelku za notranje zadeve opravljajo zadeve, ki se nanašajo na izvrševanje predpisov o matičnih knjigah in prijavno odjavno službo občanov, izdajajo potrdila o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco, izdajajo zdravstvena spričevala za živino, overjajo podpise, prepise in pisave, opravljajo druge upravne naloge za potrebe občinskih upravnih organov, opravljajo administrativna in tehnična opravila za delovanje delegatskega sistema krajevnih skupnosti z območja krajevnega urada. 20. člen Občinski oddelek za ljudsko obrambo opravlja zadeve, ki se nanašajo na izvrševanje predpisov o vojaški, naborni in materialni obveznosti, gradnji in vzdrževanju zaklonišč, izvrševanju obveznosti v civilni zaščiti ter dejanja v zvezi s pridobivanjem mladih za vojaške šole in poklice, skupaj z drugimi občinskimi upravnimi organi, občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom za civilno zaščito, pripravljajo osnutke dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja na področju ljudske obrambe, daje strokovno pomoč in skrbi, da so obrambni načrti temeljnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij izdelani in usklajeni z občinskim obrambnim načrtom, skrbi za prenos odredb o izvajanju ukrepov pripravljenosti ter odloka o mobilizaciji, skrbi za organizacijo in izvajanje nalog službe za opazovanje, javljanje in alarmiranje. Opravlja zadeve, ki se nanašajo na pripravo vojnih zvez, kriptografskega zavarovanja in prenašanja zaupnih podatkov splošne ljudske obrambe, pripravlja organizacijo občinskega štaba in občinskih enot civilne zaščite, skrbi za njihovo načrtno opremljanje in strokovno usposabljanje, opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem zveznih, republiških in občinskih predpisov s področja ljudske obrambe, skrbi za nabavo, skladiščenje in vzdrževanje opreme za potrebe ljudske obrambe, skrbi za izobraževanje občanov ter obveznikov civilne zaščite, za organizacijo ter materialno opremljenost enot civilne zaščite. 21. člen Občinski oddelek za občo upravo in proračun opravlja zadeve v zvezi z varstvom borcev NOV, voj- nih in civilnih invalidov ter zadeve v zvezi z urejanjem, vzdrževanjem in varstvom spomenikov, spominskih plošč in drugih spominskih obeležij NOV. Opravlja naloge na področju finančnih in strokovnih opravil za občinski proračun in sredstev za delo upravnih organov ter skladov, obračuna osebnih dohodkov in opravlja druga opravila v zvezi z izvrševanjem proračuna in finančnih načrtov delovnih skupnosti. Opravlja zadeve, ki se nanašajo na vzgojo in izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, zdravstveno in socialno varstvo. Opravlja nadzorstvo nad uporabo predpisov o upravnem postopku in predpisov o pisarniškem poslovanju, opravlja strokovna opravila za delovanje samoupravnih organov ter sodeluje pri pripravi samoupravnih splošnih aktov delovnih skupnosti občinskih upravnih organov, organizira in vodi personalno službo za upravne organe. Opravlja organizacijsko tehnične naloge na področju upravljanja z zgradbami in opremo ^»bčinskih upravnih organov, dela glavne pisarne in sprejemne pisarne ter opravlja druge naloge s svojega področja. ' Obravnava vprašanja skupnega pomena s področja družbenih dejavnosti, še posebej pa vse tiste zadeve, v katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s skupščino občine. Opravlja tudi druge upravne zadeve, ki ne spadajo v pristojnost drugih občinskih upravnih organov. 22. člen Občinski oddelek za inšpekcijsko nadzorstvo opravlja zadeve, ki se nanašajo na inšpekcijsko nadzorstvo za katere so pristojne; gradbena, urbanistična, kmetijska, vodnogospodarska, cestno prometna, komunalna, sanitarna, tržna, veterinarska, gozdarska, lovska in ribiška inšpekcija, elektroenergetska inšpekcija, požarna inšpekcija in inšpekcija dela. 23. člen Občinska uprava družbenih prihodkov opravlja zadeve, ki se nanašajo na odmero, evidentiranje in izterjavo davkov, prispevkov, taks, kazni in drugih družbenih obveznosti finančne narave, na zbiranje podatkov in vodenje evidenc o dohodkih posameznih vrst prispevkov in davkov, na sestavljanje predračunov in zaključnih računov, dohodkov o posameznih virih oziroma vrstah davkov in prispevkov. Občinska uprava družbenih prihodkov opravlja zadeve, ki se nanašajo ha davčno inšpekcijo in davčno kontrolo ter vodi postopek za prekrške, za katere tako določa zakon. Opravlja posamezna dejanja v upravnem postopku po pooblastilu komisije za ugotavljanje izvora premoženja ter druge upravne zadeve na tem področju. Opravlja administrativno-tehnične naloge za družbeni svet s svojega delovnega področja. 24. člen Občinska geodetska uprava planira in koordinira dejavnost v zadevah geodetske službe na območju občine, skrbi za Izdelavo načrtov, katastrov in evidenc iz pristojnosti občine, vzdržuje načrte, stalno mrežo geodetskih točk. karte, katastre in evidence, vodi in vzdržuje zbirni kataster komunalnih naprav, vzdržuje geodetsko dokumentacijo za območje občine, opravlja druge zadeve iz pristojnosti občine. IV. STROKOVNA SLUŽBA 25. člen Strokovna služba za opravljanje strokovnih in tehničnih nalog za občinsko skupščino in njene zbore ter izvršni svet je sekretariat skupščine občine in izvršnega sveta. V okviru strokovne službe deluje tudi kadrovska služba. Delo sekrtariata vodi sekretar, ki ga imenuje skupščina na predlog izvršnega sveta za štiri leta. Funkcionar iz prejšnjega odstavka je po preteku Štiriletne dobe izvrševanja svoje funkcije lahko ponovno imenovan. 26. člen Strokovna služba opravlja predvsem naslednje naloge: skrbi za pripravo sej skupščine in izvršnega sveta ter za zbiranje in pripravo gradiva, pripravlja osnutke programov dela občinske skupščine in izvršnega sveta, sodeluje z delegacijami in delegati za zbore občinske skupščine ter skupinami delegatov za zbore Skupščine SR Slovenije, jim nudi strokovno pomoč in spremlja delovanje delegatskega sistema v občini. Sodeluje pri pripravljanju odlokov in drugih predpisov, ki jih sprejmeta občinska skupščina in izvršni svet ter skrbi za njihovo objavo. Opravlja zadeve v zvezi z odlikovanji. 27. člen Kadrovska služba spremlja in analizira izvajanje družbenih 'dogovorov o temeljih kadrovske politike v občini, o štipendiranju dijakov in drugih dogovorov, ki se nanašajo na kadrovsko politiko ter predlaga ukrepe in daje pojasnila za spremembe teh aktov. Spornija in pripravlja analize stanja strokovnih in vodilnih delavcev ter individualnih poslovodnih organov v OZD in vodi kadrovsko evidenco. Opravlja strokovne naloge v zvezi z ugotavljanjem skladnosti samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela z ustavo, zakoni in drugimi predpisi. V. V. DELOVNA SKUPNOST UPRAVNIH ORGANOV 28. člen Delavci upravnih organov praviloma sestavljajo eno delovno skupnost. Delavci v upravnih organih uresničujejo svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v delovni skupnosti upravnih organov (v nadaljnjem besedilu: delovna skupnost), posamezne pravice pa lahko uresničujejo v upravnem organu, kar se določi s statutom delovne skupnosti. V tistih upravnih organih, v katerih zaradi majhnega števila delavcev ni mogoče uresničevati samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti na način, ki ga določa zakon, se njihovo uresničevnje določi s samoupravnim sporazumom med delavci take delovne skupnosti in izvršnim svetom. Sopodpisnik tega samo- upravnega sporazuma je tudi občinski svet zveze sindikatov. 29. člen Delavci v delovni skupnosti imajo pravico in dolžnost dajati pobude in predloge za obravnavanje vprašanj, ki so pomembna za delo in za izboljšanje dela upravnega organa ter za razvoj samoupravljanja v delovni skupnosti. 30. člen Funkcionar ima pri uresničevanju samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon. Pri vodenju upravnega organa si mora funkcionar prizadevati za uresničevanje in razvoj samoupravljanja delavcev v delovni skupnosti upravnega organa. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 31. člen Občinski upravni organi in strokovna služba morajo svojo organizacijo in delo uskladiti s tem odlokom do 30. avgusta 1980. 32. člen Krajevni uradi bodo do 31. 12. 1980 pričeli opravljati administrativno tehnična opravila za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih. 33. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskih upravnih organih (Uradni list SRS, št. 14/77) in sklep skupščine o ustanovitvi kadrovske službe v občini z dne 23. marca 1976. 34. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-2/80-1 Slovenske Konjice, dne 7. julija 1980. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. . 1093. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 21. členu pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2-4/73) ter 163. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 7. julija 1980 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa davkov občanov občine Slovenske Konjice za leto 1979 I Potrdi se zaključni račun davkov občanov občine Slovenske Konjice za leto 1979, ki ga je pregledala strokovna komisija izvršnega sveta občinske skupščine. II Zaključni račun izkazuje: din — začetni saldo 1. januarja 1979 — obremenitev v znesku — odpisi — vplačila — zaostanek dolga na dan 31. 12. 1979 2,007.036,75 30,669.463,45 1,490.135,10 28,897.345,25 2,289.019,85 III IV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 191-1/80-1 Slovenske Konjice, dne 7. julija 1980. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tene Turnšek 1. r. Zaključni račun obsega bruto bilanco, bilanco, ■ pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in preplačil zavezancev. ' IV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-10/80-1 Slovenske Konjice, dne 7. julija 1980. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. 1094. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 21. členu pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2-4/73) ter 163. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/7.8) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 7. julija 1980 sprejela 1095. Skupščina občine Žalec je na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79 in 9/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1980 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Žalec za leto 1979 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Žalec za leto 1979. Zaključni račun proračuna vključuje tudi sredstva občinskih rezerv. 2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje SKLEP o potrditvi zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1979 I Potrdi se zaključni račun prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1979, ki ga je pregledala strokovna komisija izvršnega sveta občinske skupščine. II Zaključni račun izkazuje: — začetni saldo 1. januarja 1979 — obremenitve v znesku — odpisi — vplačila — zaostanek, dolga na dan 31. 12. 1979 din 883.586,40 2,205.540,85 43.771,00 2,522.098,45 523.257,80 III Zaključni račun obsega: bruto bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in pregled preplačil zavezancev. din — prihodke . 87,056.845,30 — odhodke 73,400.353,90 — presežek prihodkov nad odhodki 13,656.491,40 3. člen Zaključni račun sredstev rezerv izkazuje din — prihodke 2,842.311,35 — odhodke 110.000,00 — ostanek sredstev 2,732.311,35 4. člen Presežek prihodkov in odhodki iz 2. člena tega odloka v znesku 13,656.491,40 din se uporabi za naslednje namene: din — za izvedbo racionalizacij in in-tenzifikacij proizvodnih procesov na podlagi smernic razvoja občine Žalec 2.000.000,00 — za Izgradnjo prizidka k upravni stavbi 4,123.091,40 — za sofinanciranje izvedbe občinskega praznika v krajevni skupnosti Goto vi j e — za kritje izgube DO «-Hmezadu« — Celjski mesni industriji Celje po zaključnem računu za leto 1979 — za sofinanciranje napeljave primarnih telefonskih napeljav po programu PTT podjetja Celje — za sofinanciranje II. faze izgradnje počitniškega doma za borce v Banj olah — za pridobitev zemljišča v zvezi z odkupom I. faze kompleksa »2uža« — za sofinanciranje dejavnosti »Savinjskega občana« 3.500.000. 00 1.200.000. 00 1,500.000,00 677.400,00 500.000,00 56.000,00 2. člen Občinski upravni organi opravljajo na področjih, za katera so ustanovljeni upravne, administrativnoteh-nične in druge naloge v skladu z zakonom o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih in statutom občine Žalec. Upravni organi so dolžni spremljati in izvajati stališča in smernice občinske skupščine in njenega izvršnega sveta. 3. člen Strokovne službe občinske skupščine in njenega izvršnega sveta opravljajo strokovna, administrativno-tehnična in druga opravila za občinsko skupščino in njen izvršni svet. 4. člen — za sofinanciranje izgradnje »Doma borcev« na Dobrovljah 100.000,00 5. člen Ostanek sredstev iz 3. člena tega odloka v znesku 2,732.311,35 din se prenese kot dohodek sredstev rezerv v leto 1980. 6. člen Zaključni račun proračuna občine Žalec za leto 1979 je sestavni del tega odloka. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Občinski upravni organi se morajo ravnati po načelnih stališčih in smernicah občinske skupščine in izvršnega sveta glede načina izvajanja določene politike in izvrševanja zakonov, drugih predpisov ter družbenih planov in so dolžni dajati izvršnemu svetu in občinski skupščini poročila in pojasnila s svojega delovnega področja. 5. člen Občinski upravni organi in strokovne službe lahko opravljajo določene strokovne in druge naloge za samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije in skupnosti po sporazumu, ki ga sklene upravni organ ali strokovna služba s soglasjem izvršnega sveta. 6. člen St. 400-3/80-3 Žalec, dne 30. junija 1980. Občinski upravni organi opravljajo zadeve iz svoje pristojnosti samostojno in so za svoje delo odgovorni, občinski skupščini in njenemu izvršnemu svetu. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 1096. Skupščina občine Žalec je na podlagi 45. člena zakona o- sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) ter 173. in 254. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/79, 34/79, 9/80 in 23/80) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. junija 1980 sprejela 7. člen Občinski upravni organi in strokovne službe prt opravljanju svojih nalog sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti, z organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in društvi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi 8. člen Občinski upravni organi in strokovne službe so dolžne v mejah svojih pristojnosti in za področja za katera so ustanovljeni, izvajati obtambne priprave, sodelovati pri pripravi obrambnih načrtov ter skrbeti za njihovo izvajanje. Na svojem področju so dolžni skrbeti za izvajanje družbene samozaščite. ODLOK o občinskih upravnih organih I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok določa organizacijo in delovno področje občinskih upravnih organov in strokovnih služb občinske skupščine in izvršnega sveta. 9. člen Za upravni organ se lahko ustanovi družbeni svet, če: — delo upravnega organa pri izvajanju določene politike, izvrševanju zakonov, drugih predpisov in iplošnih aktov bistveno vpliva na način in pogoje uveljavljanja pravic in obveznosti delovnih ljudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti, — če upravni organ odloča o razpolaganju s pomembnimi družbenimi sredstvi ali o drugih vpraša- njih, ki so pomembna za ekonomski položaj organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, skupnosti ali posameznikov. Strokovne in administrativnotehnične zadeve za družbeni svet opravlja upravni organ, za katerega je družbeni svet ustanovljen. 10. člen Vodilni delavci v občinskih upravnih organih so namestniki funkcionarjev, ki vodijo občinske upravne organe in strokovne službe. Vodilne delavce imenuje In razrešuje izvršni svet na predlog funkcionarja, ki vodi upravni organ. Vodilne delavce imenuje Izvršni svet za štiri leta in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani. 11. člen O izločitvi uradne osebe občinskega upravnega organa odloča funkcionar, ki vodi ta upravni organ. O izločitvi funkcionarja upravnega organa, njegovega namestnika in vodilnih delavcev, ki jih imenuje izvršni svet, odloča izvršni svet. O izločitvi člana kolegijskega upravnega organa odloča ta organ. П. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI 12. člen Kolegijski upravni organ je komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj. Individualni upravni organi so: — občinski sekretariat za občo upravo, — občinski sekretariat za urejanje prostora, varstva okolja in gradbeništvo, — občinski sekretariat za ljudsko obrambo, — občinski sekretariat za notranje zadeve, — občinska uprava za družbene prihodke, — občinska geodetska uprava, — občinski inšpektorat. Kolegijski upravni organ ' 13. člen Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj; — usmerja in usklajuje delo na področju ekonomskega in prostorskega planiranja, planiranja na po-področju družbenih dejavnosti, krajevnih skupnosti, splošne in osebne porabe in planiranja obrambnih priprav, — pripravlja družbene plane, — opravlja naloge, ki se nanašajo na izdelavo dolgoročnega in srednjeročnega plana občine ter letnih planskih dokumentov, — nudi strokovno pomoč nosilcem planiranja v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih ter drugih organizacijah in skupnostih, — usklajuje dogovarjanje o temeljih plana med osnovnimi nosilci planiranja, — izdeluje osnutke dogovorov o temeljih plana ter dokumente za izvajanje družbenega plana, — spremlja uresničevanje plana in obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovore o osnovah plana ter predlaga ukrepe za njegovo izvrševanje, — spremlja uresničevanje načrtov na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, — spremlja plane samoupravnih interesnih skupnosti, — opravlja upravne zadeve s področja industrije, rudarstva, kmetijstva, prometa in zvez, delovnih razmerij, gozdarstva, obrti, trgovine, gostinstva, turizma, lova in ribolova, — opravlja določene zadeve s področja urbanizma, gradbeništva, komunale in stanovanjskih zadev, — opravlja statistična opravila, — predlaga izvršnemu svetu ustrezne ukrepe * odpravo motenj v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva, ki ne morejo izpolnjevati z zakonom določenih obveznosti in mu daje pobude za uvedbo ustreznih začasnih ukrepov družbenega varstva za organizacije združenega dela, kjer so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih oziroma je bil huje oškodovan družbeni interes. Komite za družbeno planiranje in razvoj sestavljajo predsednik in štirinajst članov. V komite delegirajo svoje predstavnike: — samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, dva člana, — samoupravne interesne skupnosti gospodarskih dejavnosti, dva člana, — krajevne skupnosti, enega člana, — izvršni svet občinske skupščine, enega člana, — upravni organi občinske skupščine, enega člana, — Zavod za načrtovanje Žalec, enega člana, — tekstilna industrija, enega člana, — kovinska industrija, enega člana, — kemična in ostala industrija, enega člana, — kmetijstvo, enega člana, — obrt, enega člana, — trgovina, gostinstvo in turizem, enega člana. Način delegiranja predstavnikov v komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, določa občinska skupščina Delo komiteja za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj se določi s poslovnikom. Individualni upravni organi 14. člen Občinski sekretariat za občo upravo: :— skrbi za izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov v upravnem postopku, — nadzoruje ali upravni organi ter samoupravne organizacije in skupnosti pri odločanju o upravnih stvareh pravilno uporabljajo predpise o upravnem postopku, ' — sodeluje pri pripravi osnutkov in predlogov predpisov, ki jih sprejema izvršni svet in občinska skupščina, — opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, v zvezi s tem predlaga ustrezne ukrepe in pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov delovnih skup- nosti občinskih upravnih organov, — opravlja zadeve iz delovnih razmerij za delavce upravnih organov ter strokovnih služb občinske skupščine in izvršnega sveta, — zagotavlja strokovno pomoč upravnim organom in njihovim delavcem pri strokovnem usposabljanju in strokovno pomoč pri organizaciji in racionalizaciji dela, — opravlja vsa opravila v zvezi z izvrševanjem občinskega proračuna in finančnimi plani delovnih skupnosti upravnih organov in strokovnih služb, — opravlja upravne in druge zadeve v zvezi z uveljavljanjem pravic borcev in vojaških vojnih invalidov, — spremlja delovanje krajevnih skupnosti, jim nudi strokovno pomoč in z njihovo problematiko seznanja občinsko skupščino in izvršni svet, — opravlja organizacijsko tehnične naloge na področju gospodarjenja z zgradbo in opremo občinskih upravnih organov, dela glavne in sprejemne pisarne, razmnoževalnice, ekonomata, arhiva ter tehnična in druga opravila, ki so potrebna za delo občinske skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov, — opravlja ostale upravne zadeve, ki ne spadajo v pristojnost drugih občinskih upravnih organov 15. člen Občinski sekretariat za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo opravlja upravne in druge zadeve s področja urbanizma, gradbeništva, komunale, vodnega in stanovanjskega gospodarstva, premoženjskopravnih zadev in skrbi za: — prostorsko in urbanistično urejanje, — varovanje naravnega in ustvarjenega človekovega okolja, — posege v prostor, ki so z vidika urejanja prostora v širšem družbenem interesu, — smotrno izrabo prostora, — urbanizacijo in razvoj naselij, — urejanje stavbnih zemljišč, — stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, — vodno gospodarstvo, — urejanje grobišč, grobov in pokopališč, — gradbeništvo, — odmero nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, — urejanje premoženjskopravnih razmerij razen kmetijskih prostorskih ureditvenih operacij, — ostale zadeve s svojega delovnega področja. 16. člen Občinski sekretariat za ljudsko obrambo opravlja upravne in druge zadeve na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite s tem, da skrbi za izvrševanje predpisov o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter o vojaški, naborni in mobilizacijski obveznosti zlasti pa: — sodeluje pri pripravi osnutkov obrambnih in varnostnih načrtov občine ter pomaga pri uskladitvi obrambnih in varnostnih načrtov temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti z občinskim ob-"ambnim in varnostnim načrtom, — izvaja in usmerja kadrovanje v šole rezervnih oficirjev, druge vojaške šole in poklice, opravlja ob- rambno vzgojo ter sodeluje pri razporejanju obveznikov nabornikov in pri usposabljanju in urejanju za obrambo in zaščito, — predlaga sestav občinskega štaba in enot civilne zaščite ter skrbi za njihovo materialno tehnično opremljenost, — opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem predpisov o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, — izvaja prenos ukrepov pripravljenosti ter odlokov o mobilizaciji, — opravlja službo opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja, — vodi predpisane evidence vojaških obveznikov in dajanja materialnih sredstev. ' Občinski sekretariat za ljudsko obrambo, sodeluje zaradi funkcionalne povezanosti obrambnovarnostnega sistema z občinskim štabom za teritorialno obrambo, občinskim komitejem za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in z Jugoslovansko ljudsko armado. 17. člen Občinski sekretariat za notranje zadeve opravlja upravne in druge zadeve, ki se nanašajo na izvrševanje zakonov in drugih predpisov o: — določenih nalog s področja varnosti in družbene samozaščite, — združevanju občanov, — javnih shodih in prireditvah, — posesti in nošenju orožja in streliva, — eksplozivnih snoveh in požarnem varstvu, — državljanstvu, — potnih listinah za prehod čez državno mejo, — prebivanju tujcev, — osebni izkaznici, — matičnih knjigah, — osebnih imenih, — pripravljanju in odjavljanju prebivališča, — varnosti cestnega prometa, — drugih upravnih zadevah, ki so dane v pristojnost organov za notranje zadeve. 18. člen Občinska uprava za družbene prihodke opravlja upravne in druge zadeve, ki se nanašajo na: — zbiranje podatkov o doseženih dohodkih ter o posesti in prometu nepremičnin in premičnin, ki zapadejo plačilu davka oziroma prispevka, — odmero vseh vrst družbenih prihodkov, — knjigovodsko evidenco odmerjenih in realiziranih družbenih prihodkov ter razpored na koristnike, — izterjavo nepravočasno plačanih družbenih obveznosti, — davčno inšpekcijo in kontrolo, — postopke o davčnih prekrških, — učinke davčne politike v občini ter izhodišča in predloge za usklajevanje in vodenje davčne politike, — predpise s svojega delovnega področja, — ostala upravna in druga opravila, ki se nanašajo na delovno področje uprave družbenih prihodkov. 19. člen Občinska geodetska uprava opravlja upravne in druge zadeve, ki se nanašajo na: — izdelavo geodetskih načrtov, topografskih in prostorskih kart ter geodetskih posnetkov, — vodenje katastrov in drugih evidenc nepremičnin, — vzdrževanje geodetskih načrtov, topografskih in prostorskih kart, mrežo geodetskih točk in druge geodetske dokumentacije, — evidenco označevanja naselij, ulic in hišnih številk, — kataster komunalnih naprav, — izmero zemljišč, — evidenco geodetske in urbanistične dokumentacije, zakoličbe gradbenih objektov, — revizijo vrste rabe zemljišč, — izdajo potrdil in drugih podatkov v zvezi z vzdrževanjem prostorske dokumentacije. 20. člen Občinski inšpektorat opravlja zadeve inšpekcijskega nadzorstva na področju: ' — kmetijstva, gozdarstva, vodnega gospodarstva, lova, ribolova, veterinarstva, živinoreje, komunale, gradbeništva, urbanizma, cest, prometa, elektroenergije, dela, požarne varnosti ter tržne in sanitarne inšpekcije. Zadeve inšpekcijskega nadzorstva lahko opravljajo tudi medobčinski inšpekcijski organi, če je med občinami dosežen dogovor o taki organizaciji dela inšpekcijskih služb. III. STROKOVNE SLUŽBE OBČINSKE SKUPŠČINE IN IZVRŠNEGA SVETA 21. člen Strokovne službe so: — strokovna služba občinske skupščine, — strokovna služba izvršnega sveta, — kadrovska služba občinske skupščine. 22. člen Strokovna služba občinske skupščine opravlja strokovna, administrativna in druga opravila za občinsko skupščino in delovna telesa občinske skupščine. 23. člen Kadrovska služba občinske skupščine opravlja strokovne naloge v zvezi z uresničevanjem kadrovske politike v občini. 24. člen Strokovna služba izvršnega sveta opravlja strokovna, administrativna in drugi opravila za izvršni svet In njegova delovna telesa. 25. člen Za uresničevanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti oblikujejo delavci strokovne službe občinske skupščine, strokovne službe izvršnega sveta in kadrovske službe občinske skupščine eno delovno skupnost. Delovno skupnost strokovnih služb vodi sekretar skupščine, ki ima glede delavcev v delovni skupnosti strokovnih služb skupščine in izvršnega sveta pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi upravni organ. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 26. člen Občinski upravni organi, ki po določbah tega odloka prevzamejo naloge dosedanjih upravnih organov in strokovnih služb skupščine in izvršnega sveta, prevzamejo hkrati tudi delavce, ki so do uveljavitve tega odloka opravljali te naloge. 27. člen Izvršni svet predpiše splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter nomenklaturo enotnih nazivov za skupino istovrstnih del in nalog, enotne zahteve glede strokovne izobrazbe in drugih pogojev, potrebnih za opravljanje del in nalog v upravnih organih in strokovnih službah. 28. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o občinskih upravnih organih (Uradni list SRS, št 17/74, 9/75, 29/76 in 14/78). 29. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 011-2/80-1/2 Žalec, dne 30. junija 1980. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž., 1. r. * V POPRAVEK V odloku o določitvi in spremembi imen ulic, cest in trgov na območju mesta Ljubljane, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 12-765/80 z dne 12. 5. 1980 so tile popravki: v 3. členu se zaporedni št. 21 in 22 pravilno glasita: 21. Ulica Pariške komune, ki se odcepi od novoimenovane Skojevske ulice, vzhodno od Višnjevarjeve ulice in poteka proti jugu. 22. Černivčeva ulica, ki se odcepi v križišču novoimenovane Skojevske ulice in ulice Ob studencu in poteka proti jugu. v 7. členu se imeni ulic, navedenih pod zaporedno št. 30 in 49 pravilno glasita: 30. Stalčeva ulica 49. Triler j eva ulica. Sekretar SML Ivan Kuhar 1. r. POPRAVEK V seznamu obstoječega stanja imen naselij, ulic, cest in trgov po občinah na območju mesta Ljubljane dne 15. maja 1980, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 14-936/80 z dne 7. 6. 1980 se naslednje ulice pravilno pišejo takole: Občina Ljubljana Bežigrad 89. Lužiško-srpska ulica Občina Ljubljana Center , 91. Maistrova ulica Občina Ljubljana Šiška (Naselje) 13. Medvode 40. Stalčeva ulica 42. Škofjeloška cesta 47. Triler jeva ulica Načelnik geodetske uprave Janez Obreza, dipl. inž. geod. 1. r. V odloku o urbanističnem redu občine Celje (Uradni list SRS, št. 13-835/80), so bile pri primerjanju z izvirnikom ugotovljene napake, zato dajemo POPRAVEK odloka o urbanističnem redit občine Celje V odloku o urbanističnem redu občine Celje se 2. člen pravilno glasi: 2. člen V tem členu navedena naselja se bodo izgrajevala po tehničnih prilogah in lokacijski dokumentaciji, ki jo je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje in sicer: 1. Ivenca pri Celju, po tehnični prilogi št. 434/68 2. Košnica, po tehnični prilogi št. 440/68 3. Lopata, po tehnični prilogi št. 442/68 in lokacijski dokumentaciji št. 346/75 4. Prekorje, po tehnični prilogi št. 439/75 5. Socka, po tehnični prilogi št. 435/68 6. Strmec, po tehnični prilogi št. 438/68 7. Škofja vas, po tehnični prilogi št. 437/68 8. Šmartno v R. d., po tehnični prilogi št. 441/68 9. Zagrad, po tehnični prilogi št. 448/69 10. Trnovlje, po projektu št. 292/77 in 13/79 11. Dobrna, po projektu št. 197/77 St. 350-1/68-5 Celje, dne 8. julija 1980. Sekretar Skupščina občine Celje Vlado Kamor 1. r. POPRAVEK V odloku Skupščine občine Slovenske Konjice o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ter izkoriščanju rudnin in drugega materiala, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 29-1354/ 79 z dne 4. 10. 1979 se črtajo: drugi, četrti, peti in šesti odstavek 4. člena odloka. Iz pisarne sekretariata skupščine in izvršnega sveta POPRAVEK V odloku o izobešanju zastav v občini Vrhnika, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 9-664/80 z dne 14. IV. 1980 se 12. člen črta; členi 13, 14 in 15 pa postanejo členi 12, 13 in 14. Sekretariat SO VSEBINA REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI Stran ,„54 pravilnik o zapisniku, ki ga sestavi poveljnik ladje o rojstvu ali smrti, in o sprejetju Izjave poslednje volje na ladji trgovske mornarice 1013 1055. Odškodninski cenik za povraCIlo škode na ribah Ш7 105IÌ. Pregled stopenj davkov iz osebnega dohodka In stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih In samoupravnih- interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto ISSO Ш8 1057. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih Interesnih skupnosti na področju družbenih dejav- REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 1058. Sklep O uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (Ljubljana) , 1059. Ugotovitev o povečanju nadomestila osebnega dohodka v občinski zdravstveni skupnosti Lenart (Maribor) ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1060. Odlok o najvišji najemnini za poslovne stavbe in poslovne prostore na območju ljubljanskih občin (Ljubljana) l®9* 1061. Odlok o določitvi in spremembi imen ulic, cest In trgov na območju mesta Ljubljane 1094 1062. Odlok o poimenovanju naselja v krajevni skupnosti Artiče (Brežice) IMI 1061. odlok o spremembi zazidalnega načrta ca Dobovo (Brežice) i®*1 1061. Odlok o spremembi zazidalnega načrta za Zakot (Brežice) 1082 1065. Odlok u novelaclji zazidalnega načrta za Trnje (Brežice) 100Z 1066. Odlok o prenehanju lastninske pravice In drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Dobova — Sever (Brežice) 1092 1067. Odlok o prenehanju lastninske pravice In drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Trnje (Brežice) 1094 1068. Odlok o prenehanju lastninske pravice In drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Zakot (Brežice) KM Stran 1069. Odredba o razporeditvi delovnega Jasa v upravnih organih obClne Celje 1997 1070. Odločba za uvedbo komasacije v k. o. Višnja vas pri Vojniku (Celje) 1097 1071. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Idrija za leto 1979 1102 1072. Odločba o razglasitvi gozdov za varovalne gozdove In gozdove s posebnim namenom na območju občine Idrija UM 1073. Sklep o ponovni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje »Grapa« v Idriji 1103 1074. Odredba o označitvi poslovnih prostorov oziroma poslovnih sedežev ter delovišč In motornih vozil v občini Kamnik \ 1103 1075. Sklep o spremembi sklepa o soglasju k cenam geodetskih storitev (Kamnik) 1104 1076. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta vzhodnega dela otoka BM-1 Perovo — Kamnik 1104 1077. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje severnega dela zazidalnega otoka SS-1 Stranje — Kamnik 1104 1078. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Kočevje za leto 1979 1105 1079. Odlok o odpravi odloka o plačevanju posebnega pri- spevka za Unanciranje razvoja PTT prometa v območni SIS za PTT promet Ljubljana (Kočevje) 1105 1080. Odločba o ugotovitvi splošnega Interesa za dograditev in razširitev pošte z vozliščno avtomatsko telefonsko centralo Podjetja za PTT promet Ljubljana — TOZD PTT Kočevje U06 1081. Odlok o spremembah odloka o konferencah delega- cij in delegiranju delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje 1105 1082. Odlok o delegiranju delegatov v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Ш0 1083. Odločba o ustanovitvi osnovne šole v krajevni skupnosti Dravlje (Ljubljana Šiška) 1110 1081. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom (Mozirje) Ull Stran 1085. Odlok o urbanističnem načrtu Mozirje 1U1 1086. Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske »Ob Ljubnlcl« v Ljubnem ob Savinji (Mozirje) 1111 1087. Odlok o obveznem odlaganju In odvažanju smeti In odpadkov na območju občine Mozirje 1112 1088. Sklep o potrditvi letnega davčnega zaključnega ra- čuna davkov In prispevkov občanov ter prispevka za starostno zavarovanje kmetov Skupščine občine Mozirje za leto 197* Ul* 1089. Odlok o zavarovanju Škocjanskih Jam (Sežana) 1116 1090. Odlok o komunalnih taksah v občini Slovenske Konjice m* 1091. Odlok o Izobešanju zastav v občini Slovenske Konjice 1Ш 1092. Odlok o organizaciji In delovnem področju upravnih organov občine Slovenske Konjice 1122 1093. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov občanov občine Slovenske Konjice za leto 1979 1125 1094. Sklep o potrditvi zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1979 (Slovenske Konjice) 1126 1095. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Žalec za leto 1979 1126 1096. Odlok o občinskih upravnih organih (Žalec) 1127 — Popravek odloka o določitvi in spremembi Imen ulic, cest In trgov na območju mesta Ljubljane 1130 — Popravek seznama obstoječega stanja imen naselij, ulic, cest In trgov po občinah na območju mesta Ljubljane dne 15. maja 1980 1130 — Popravek odloka o urbanističnem redu občine Celje 1131 — Popravek odloka Skupščine občine Slovenske Ko- njice o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ter Izkoriščanju rudnin In drugega materiala 1131 — Popravek odloka o Izobešanju zastav v občini Vrhnika ' 1131 i Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Biber — Tiske tiskarna Tone Tomaie, val v Ljubljani — Naročnina za leto 1980 340 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana. Gregorčičeva 27a poštni predal 37*'V11 - Telefon dlrektoi. uredništvo, uprava In knjigovodstvo 20 701 prodala orekllet in naročnine 23 579 — Ziro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje, St. 421-1/72