Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. Po pošti pr*|emai: ia celo leto naprej 26 K — h pol leta » 13 » — » četrt» > 6 » 50» Meseo » 2 > 20» V upravnlitvu prejemal: za eelo leto naprej 20 K — h Sol leta > ia» — » etrt » » 6 „ — > Bese c » 1 > 70» Za poSiljanjena dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino I« Inserate sprejema upravnlitvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve nlice Sl. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-aiSkih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan.izvzerail nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 216. V Ljubljani, v soboto, 19. septembra 1903. Letnik XXXI. porofniško vprašanje in mi. Naši liberalci zagnali so baš sedaj velik krik radi porotniških imenikov. „Slov. Nar." pa je napeljal največje izmed znanih svojih lesenih topov in sedaj strelja v nas, da se grozno kadi. Tudi gromi zelo in poka, ali zadel bi pa liberalni moniter ne toliko rad nas, marveč tiste oblasti, ki ravno sedaj meseca septembra, oktobra in novembra imajo opraviti s sestavo prvotnih imenikov porotnikov. V te imenike naj bi ne prišel tudi eden »klerikalec", t. j. cilj liberalnega glasila. Merodajni krogi se liberalnega streljanje ne bodo ustrašili, ker je njih dolžnost postopati objektivno. Naši poslanci pa naj paznim očesom zasledujejo porotniško vprašanje in naj vsako morebitno nerednost osvetlijo na pristojnem mestu ter zahtevajo od-pomoči. Svoje misli glede porotni škega vprašanja pa hočemo tu zapisati mirno in stvarno. To bodi obenem odgovor liberalnemu glasilu. Porotniki imajo soditi o krivdi obtoženega. Treba torej, da so popolnoma nepristranski. V to svrho pa morajo razumeti položaj obtoženega. Ne gre torej izključevati od porotniškega posla posameznih stanov, kar hočejo liberalci n. pr. glede kmeta. Položaj obtoženega kmeta morejo prav soditi le porotniki kmetiškega stanu. Zatorej pa morajo župani in občinski odborniki, ki imajo važno besedo govoriti o porotniškem vprašanju, ker sestavljajo prvotne imenike porotnikov, posvetiti resno skrb temu vprašanju in ne smejo misliti, da kmetu ni treba med porotnike, ker izgubi s tem le čas. Skrb županov mora biti, da vestno in prav sestavijo prvotni porotni imenik, katerega sestava je poverjena županu, kateri ima v to svrho izbrati si v pomoč dva izmed občinskih odbornikov. Župan in od njega izbrana odbornika tvorijo občinsko komisijo, ki sestavlja prvotni imenik. Ti prvotni imeniki sestavljajo se vsako leto meseca septembra ter se morajo najmanje skozi osem dnij razpoložiti na sedežu županstva na vpogled. Vsak vdeleženec sme v tem času pismeno ali na zapisnik pri županu vgovar-jati, ako se je izpustil iz imenika kdo, ki je zakonito pripuščen, ali spreiaLr v imenik kdo, ki je zakonito izkljuM?fm**u' K poslu porotnika zakonito pripuščeni so možje, ki so: 1. dokončali 30. leto starosti, 2. so branju in pisanju vešči, 3. imajo v občini kraljestev in dežel, zastopanih v državnem zboru, domovinsko pravico, 4. stanujejo v občini že najmanj em/leto, 5. plačujejo naravnostnega davka brez doklad najmanj 20 kron, v krajih z nad 30.000 prebivalci 40 K, ali pa so brez ozira na višino davka odvetniki, notarji, profesorji srednjih in višjih šol ali doktorji tuzemskega vseučilišča. Nesposobni za porotniški posel pa so: 1. tisti, kateri radi telesnih in duševnih napak niso v stanu izpolnovati porotniških dolžnosti, 2. kateri ne uživajo vseh državljanskih pravic, osobito sodno za za-pravljivce proglašeni, in tisti, o katerih premoženju je otvorjen konkurz, dokler ta ni končan, ako so trgovci pa dotlej, dokler niso zopet dosegli volilne pravice za trgovsko zbornico, 3. tisti, ki se nahajajo v kazenski preiskavi, so obtoženi ali v kazni, 4. tisti, ki so radi kazenske obsodbe izključeni od volivnosti v občinski odbor, to pa dotlej, dokler traja to izključenje. Izključeni so od posla porotnikov: 1. aktivno služeči državni uradniki razun profesorjev srednjih in visokih šol, 2. aktivno služeče ali s čakarino odpuščene vojaške osebe, 3. duhovni, 4. ljudski učitelji, 5. pri pošti, železnici, brzojavu in parobrodih uslužbeni. Nesposobni in izključeni se torej nikakor ne smejo sprejeti v prvotne imenike. Oproščen je od porotništva in lahko ta posel odkloni, ako hoče: 1. za vedno, kdor je prekoračil 60. leto starosti, 2. za čas zasedanja členi državnega in deželnih zborov ter delegacije, 3. vojaški reservisti, za čas orožnih vaj, 4. dvorni uslužbenci, javni profesorji, zdravniki, lekarnarji, ako uradni ali občinski predstojnik potrdi njih neobhodno potrebnost v poklicu, 5. vsak, kdor je zadostil pozivu, v porotni dobi izvrševati porotniški posel, tak je oproščen in lahko odkloni do sklepa prihodnjega koledarskega leta. v To morajo torej natanko vpoštevati župani in v to; poklicani občinski odborniki, ki tvorijo občinske komisije, potem bodo izbrali prave može. Ugovore proti porotnim imenikom rešuje občinska komisija, proti katere razsodbi se treba pritožiti v treh dneh. Do konca septembra morajo oddati županstva prvotne imenike okrajnim glavarstvom, ki jih pregledajo in oddajo predsednikom sodnega dvora prve Btopinje. Posebna komisija potem sodi o gori navedenih pritožbah in sestavi najkasneje v novembru letni imenik porotnikov, ki se da v tisek in razpošlje sodiščem pa tudi občinskim predstojnikom. Pri nas se je udomačila neka navada, katere ne moremo odobravati. Poleg zakonito od porotniškega posla izključenih in zanj nesposobnih so sedaj faktično izključeni tudi oni, ki niso zmožni nemščine. To zakonito ni utemeljeno. Zakon res želi, da bi bili porotniki v mnogojezičnih deželah vešči več jezikov. Ali zakon izraža s tem le željo, nikakor pa ne izključuje onih, ki so vešči pri nas n. pr. le slovenščine. Nepostavno bi torej bilo sicer sposobne može le raditega izključevati od porotniške časti, ker ne znajo nemški. To bi bila pa tudi velika krivica, ker bi se s tem v istini vstvarila neka privilegirana vrsta prebivalcev in tako kršila enakopravnost pred zakonom. Pa še nekaj. Porotniški posel je časten posel, pa tudi posel poln odgovornosti. Človek, kateri nima prepričanja tudi o višji odgovornosti, kateri ni moč uteči, ne samo 6 oni pred svetnim sodnikom, ne sodi v ta posel. To kaže tudi zakon sam, kajti zahteva od porotnikov, predno začnejo pri obravnavi izvrševati svoj posel, posebne prisege. Predsednik sodišča jih namreč nagovori in pozove, da prisežejo. Svoj nagovor pričenja z zakonito določenimi besedami: »PriBezite in obljubite pred Bogom, da bodete dokaze, ki se bodo navajali za obtoženega in proti njemu, z najvestnejšo pazljivostjo prevdar-jali« itd. Vsak porotnik pa mora priseči z besedami: »Prisezam, kakor naj mi Bog pomaga«. Ves ta način in besedilo prisezanja kaže, da hoče zakon poveriti porotniški po sel možem, kateri verujejo v osebnega Boga Materijalist ne veruje v Boga, pri njem torej prisezati ne more, panteistovo božan-Btvo pa je immanentno, »pred« njim torej ne more prisezati, pa to božanstvo mu tudi po njegovi lastni veri pomagati ne more. Zakon zahteva torej vernih mož, kateri imajo prepričanje odgovornosti pred Bogom. In prav ima zakon s to zahtevo, ker hoče, da bodo sodbe porotnikov proBte političnih in osebnih vplivov, izrečene v prepričanju, da je porotnik odgovoren za svojo sodbo Bogu. Prav je torej imelo kamniško politično društvo, ko je na Bhodu v Mengšu zahtevalo, da bo porotniki domoljubni in verni. Prav je imelo, pa naj »Sl. Narod« še tako rohni! Za slovenske in ljudske pravice. Ko je bil rajni grof Taaflo v državni zborr.ici predložil svoj, oziroma dr. Stein-bach-oy načrt za preosnovo volivne pravica v državno zbornico, završalo je v zbornici in zunaj nje. Ta predlog je temeljil na občni in jednaki volivni pravici, zato je razburila privilegovance med plemstvom in še bolj privilegovance med buržuazijo. Taaffe je stal tedaj v boju proti nem-školiberalni buržuaziji. Volitve na Češkem so pobrale skoraj vse mandate zmernim Staročehom, v zbornico pa so stopili tedaj jako glasni Mladočehi. Taaffe je izgubil zanesljivo večino na desnici. Z liberalnimi Nemci ni mogel vladati, ker so hoteli, kakor hote še daneB — brezpogojno nadvlado nemštva nad blovani. Sedaj hote sicer še več! bedaj teže po popolni germanizaciji. Taaffe je hotel postaviti zbornico na zdravo podlago, da dobi po občni in jednaki volivni pravici celokupni narod svojo pravo zastopstvo, narod, kateri ni šovinist v svojem jedru, pa naj je nemški ali Blovenski. Po Tasffejevem načrtu bi bila padla nemška plutokracija in buržuazija s svojega vladajočega in pametno narodnostno porazum-ljenje zavirajočega stališča. Žal, trikrat žal, da so tedaj tudi desniške stranke šle med fronderje proti Taalleju. LISTEK. Prva obletnica. 17. septembra 1903, prva obletnica, kar so se na slovenski zemlji prikazali ob belem dnevu — Btrahovi. Ker se jih mnogo še tako grozno boje, hočemo jih danes nekoliko — razkrinkati. Tako, mislim, najboljše praznujemo prvo obletnico — I. slov. protialkohol-nega shoda, ker od tedaj datirajo strahovi, ki jih imamo v mislih. Malo število se nas je bilo zbralo imenovanega dne v »Katoliškem domu«, kakih petdeset: duhovnikov in učiteljev, vseučili-ščnikov in kpiečkih svedrcev, mladih in Bta-rih; vsi trezni — ob devetih dopoldne — nekaj zmernih, nekaj pivcev, nekaj--f abstinentov. Zmernih, no, teh se ne bojimo, »zmerni« smo vsi, torej bratje med seboj. Ali ta zgaga — abstinentje, to je strah in no bodi jih treba! Da! Ne bodi jih treba! Obljubili so na tistem prvem slovenskem protipijanskem shodu: da ne bodejihveč,kone bode jih treba. Zdaj pa te zgage tr- dijo, — da jih je treba! In cesarski minister na Dunaju je baje te dni potrdil njih bratovščino za vse slovenske pokrajine, kakor da bi jih bilo za vse Slovence treba. Oglejmo si torej od bliže te strahove, če so res tako grozni, kakor se nam pripoveduje. Kaj je pravzaprav abstinent ? Takrat v Ljubljani sem slišal bolj njih teorijo, čez leto sem pa imel priliko opazovati jih v praksi. Abstinent — v gostilni: pri jedi nič ne varčuje, naroči si četrt vina in pol litra vode; vodo izpije, vino pa pusti; ali pa celo naroči steklenico »Preblauerja" ali pa »Tem-pel a« in jo izpije — brez vina. Ubogi želodec! In če se spustiš z njim v disput, povedal ti bo, da Bi želi reformo gostiln, n. pr. da naj bi te natakar ne vprašal najprej, kaj boš pil, marveč kaj boš jedel; da bodi na vsaki mizi vedno Štefan mrzle vode; da boš moral prositi, če boš hotel dobiti vina ali piva, kakor moraš sedaj lepo proBiti, da dobiš sveže vode. Da bi špendiral staremu prijatelju steklenico ekstra vina, mu niti na misel ne pride! Pa naj bi človek no mrzil teh abstinentov, ki groze uničiti in spraviti s sveta vse, kar je še kaj fletnega in dobrega na svetu! Obiskat te pride na dom star prijatelj — čez noč abstinent. O žganju neče slišati, dasi je razgret Pokličeš liter boljšega, pra-šaš, če hočeš poslati po piva, on proBi — vode. Sitnost! Človek ne ve, s čim boljšim bi mu postregel. Pravi, da s kislim mlekom ali pa s posnetim, pa se gotovo šali, saj to ni za gospode! Človek tudi ne ve, ali bi sam vino pil ali bi ga le gledal. Dvakrat nerodno I To je še dobro, da beseda ne zastaja ; še nekako bolj zgovoren je, odkar Bta se z vodo tako pobratila. Toda: adventus amici — et nulla causa bibendi, to je zoprno. Da bi ga kura. . . ! Pa ta kaprica abstinentna hodi tudi na shode, na godovanja, na skupne obede. Pa ae ne zmoti, da bi ga tudi le pol kozarca! Le vodo in samo vodo! Če bi ne kadil, bi mu ne zameril, če ne mara kumar, naj jih pusti, če se zahvali za črno kavo, debro, ali pomislite: ne pokusi pred obedom piva, no med obedom vina, ne po obedu šampanjca! Človek bi znorel nad to trmo ! — Jč pa, kakor kdo drug, govori za dva druga, pa se ga ne prime ne šaljiva ne zbadljiva; pa ti odgovori na vsako, kakor bi naprej vedel, kako ga bo kdo vščipnil. Še s svetim pismom ga ne spraviš iz konteksta. In kar še hočejo abstinentje, da naj bodo vodopivci enakopravni z vinopivci, voda enako veljavna pijača z vinom, to pač ne more biti, tu se vidi prenapetost teh abstinentov. In kar še dalje zahtevajo, naj bi mi zmerniki tudi teoretično študirali alkoholno vprašanje, vsaj preden o tem kaj pišemo in govorimo ter sodbo izrekamo, da ne bo tak štifel, kakor je bil pred kratkem v nekem tržaškem listu, to je pač pretirana zahteva, saj smo itak preobloženi z raznimi teorijami in vprašanji; bilo bi tudi premalo svobodomiselno, če bi se za časnikarje vpeljala spo-sobnostna skušnja iz vseh mogočih predmetov. Tudi v tej zahtevi se vidi njih eks-tremnost, saj sami priznavajo, da je alkoholno vprašanje močno komplicirano, sestavljeno iz fiziologičnih, higieničnih, soci-ologičnih, financijelnih in statističnih vprašanj in da je v njem en dober kos socialnega vprašanja. Če pa že tudi zahtevajo (»Slov. učitelj"), da naj se iz abecednikov eliminirajo narodne pesmi, kakor: Prelepo, rumeno kot čisto zlato, Taafla je padel, ali volivna reforma ni šla i njim v politični grob. Grof Badeni je izvel novo volivno reformo, ki se je v raz nih odsekih in pododsekih skrčila na tako-zvano peto kurijo s občnim in jednakim vo-livnim pravom. Malo je c stalo, a vendar nekaj ! A s tem nikakor ni zadoščeno državnim in ljud skim potrebam. Velike krize, ki pretresajo temelje avstrijske države, imajo svoj vsrok v tam, da nemška buržuazija v zvezi z birokracijo hoče svojo pozicijo utrditi proti narodnim in demokraškim težnjam avstrijskih narcdov. A dosti o tem ! Od vseh strani obstrižcna in omejena peta kurija je poslala v zbornico svoje poslance. Ker imamo v Avstriji tudi deželne zbore s sliJno uredbo, kakor je državna zbornica, je samoobsebi umevno, da so deželne zbornice pričeli glede volivne pravice uravnavati po uzorcu državne zbornice. Nekaj deželnih zbornic ima že svojo četrto kurijo, mnogo se jih bode v bljižnji bodočnosti pre-osnovalo po tam načelu. Celo oddaljena Bu-ko vina se resno pripravlja na tako pre-osnovo volivnega prava. Koroška ima že razširjeno volivno pravo, Štajerska ga kmalu dobi, Ie na Kranjskem naj bi ostalo pri starem, ker tako hočejo mogotci pod Schweg-lovim vodstvom. Klic po novi pravdi, klic po razširjeni volivni pravici odmeva v celi deželi od enega konca do drugega in smelo trdimo, da je skoraj pi dežele v cesarstvu, kjer bi bila zahteva po preosnovi volivne pravice za deželni zbor tako popularna, kakor je baš v deželi Kranjski. In vendar so slučajno vladajoči činitelji v deželi jedini, da se temu klicu ni odzvati, temveč da mora ostati še nadalje volivna nepravda. Deželna vlada, nemška stranka in liberalna slovenska stranka nočejo precsnove deželnega volivnega reda, in zakaj ? Njihova moč je ravno v volivni nepravdi. Birokracija, veleposestniki in par tisoč slovenskih liberalcev vlada po svoji volji deželo in večkrat proti volji ogromne večine v deželi. In kaj so nagibi, da se tako krčevito branijo celo take volivne preosnove, kakoršna je ponekod v deželnih zbornicah že uveljavljena in se drugod uveljavi v bližnji bodočnosti ? Deželna vlada se v deželi opira na koalicijo S:h\vegel Tavčar. Ker je njeno vladanje tako prilično in komodno v družbi Schwegla in Tavčarja, si ne more želeti v tem oziru premembe, katero bi utegnila prinesti primerna prememba volivnega reda. Ko sta radikalca Hribar in Tavčar Bpod-jedla v neprostovoljni družbi nemške klike barona \Vink!erja, dobili smo v deželo velikega prijatelja slovenskega naroda — barona Heina. On je zopet uveljavil Slovencem v prijaznem spominu ostale tradicije bivših deželnih šefov Widmanna in Kalline. In te tradicije je mogel ekscelenca Hein negovati le v družbi in s pomočjo schwegla, voditelja kranjskih Nemcev. Naravno je, da je baron Hein za Bvoj sistem potrebovsl koalicije Schvvegel - Tavčarjeve in je končno popolnoma isto glede posledic, je-li oče famozne slovensko - nem-Sne sveže ekscelenca Hein ali baron Schvvegel. Istina je, da Heinovemu sistemu izborno služi ta zveza, in nsdaljna istina je, da je Schwegel in vse nemštvo v deželi prav zadovoljno z zvezo in s Heinovvm sistemom. Nobena slovenska stranka v deželi ne imej pretežja v deželi, pač pa odločuj, vodi in vladsj v deželi peščica Nemcev v družbi z birokraškim aparatom, kateri aparat je po svojih odločilnih činiteljih meso od njihovega mesa. Temu v deželi vladajočemu sistemu podila je liberalna slovenska stranka desnico v v pobratim stvo. Dolgo vrsto let je naša stranka čakala v brezprimerni potrpežljivosti preobrata in dolgih šest let je jedla kruh ponižne in skromne opozicije. A ravno ta ponižnost in skromnost se je smatrala za šibkost. Zato je na jedni strani prestopilo nemštvo v deželi v ofenzivo proti slovenskemu življu, na drugi strani pa je dr. Tavčar hitel kakor kakšen kranjski vojvoda po deželi in klical: »Liberalcem groš, klerikalcem knol!« Ali ta gonja je imela nepričakovane posledice. »Tirali su zeca a iztirali so vuka« politična gospoda iz slove nsko-nemške zveze. Posledica koalicijskega sistema na Kranjskem bila je in je — obstrukcija. In to obstrukcijo ni rodila prešernost ali svojevolj-nost nekaternikov, temveč je naravna reakcija slovenskega naroda proti nenaravni, slovenskim težnjam in ljudskim pravicam bo-vražni zvezi. Obstrukcija velja sedaj zahtevi po preosnovi volivnega reda ca deželni zbor, preosnovi, ki je prodrla že v drugih deželah in mora prodreti tudi na Kranjskem, To je najmanj, kar zahtevamo. Liberalno glasilo slovensko sicer trdi, da Nemci ne odnehajo in nočejo pete ku-rije, ker potem bi bil to političen samomor. Mi pa vemo, da se nemštvo v deželi ne bo obdržalo, ako se bo opiralo samo na krivičen voli ven red. Prepričani smo le, da bo po preosnovi volivnega reda izgubilo nemštvo politično nadvlado v deželi, katero si je pridobilo pod vodstvom Schwegla in s prijazno pomočjo vladnega sistema in dr. Tavčarja. Ali ravno te krivične nemške hegemonije v slovenski deželi ne priznavamo, za to jo hočemo streti za vselej z volivno reformo za deželno zbornico. To je jedno. Drugo pa je, da se vrata odpro v deželno zbornico tudi onim slojem, katerim se je odprla državna zbornica z Badenijevo volivno reformo. To je najmanj, na kar bi za sedaj mogli skrčiti svoje zahtjve. Naš program ia naše najglobeje prepričanje pa je, da je občna direktna in jednaka volivna pravica v postavodajalne zastopa v Avstriji zahteva, ki je popolnoma opravičena in se bo gotovo v dogledni bodočnosti uresničila, ako hočejo državni krmarji državni ustroj utrditi tu, da le pijmo, pošteno prežlahtno blago! in naj se mesto tega uče naši učenčki nekih citatov o pijancih iz sv. pisma in od svetega Avguština, je to pač brutalno zahtevanje preobremenjenih naših mAličkov. Pravijo, da so zoper šnops. No, zoper tega je tako vsak trezen človek, posebno zoper tistega, za katerega se pravzaprav ne ve, iz česa je. Izvzeti bi seveda morali „fine" likerje; pa saj vem, abstinentje jih ne bodo izvzeli, izvzeti jih bomo morali že mi zmer-niki. In dalje trdd, da se ne vojskujejo zoper vino, to „božjo" kapljico, marveč le zoper pivske razvade; pravijo celo, da hočejo vinu čast nazaj dati, ki so mu jo pijanci vzeli. No, kaj pravim, za tisto tudi mi „zmerni« nismo, da bi se vino razlivalo in da bi bil ravno tisti naš pravi prijatelj, ki nas spravi pod mizo. No, če se prav natanko premisli, tak strah pa nazadnje vendar niso abstinentje, kakor bi človek na prvi pogled sodil, vsaj povedo vendar marsikako pametno in so končno dobra tarča za slane in neslane dovtipe. Abstinent pravi, da se vojskuje za prostost; za prostost svojega grla in svojega želodca; za pravico, da pije kar sam hoče in kadar sam hoče, in če mu zljubi, da pije vodo, ki smo nekdaj mislili, da je le bolj za živino, ali pa mleko, ki pravimo, da je za otroke. Pravijo abstinentje, da agitirajo s tem, da eksistirajo. Naj torej eksistirajo, pustimo jim to veselje, saj vsaka živa stvar rada živi! Bodimo torej mi pametni, če oni nočejo biti, in pustimo jim njih neumnosti! Privaditi se pač moramo njih posebnostim; pa saj pravijo, da bodo temmanj posebneži, čemveč jih bode. Saj smo se morali tudi kadivci privaditi nekadivcev, ki celo svoje lokale in vagone zahtevajo in znajo biti jako brezobzirni, če kak kadivec zaide mednje. — Morda bi se dalo celo ž njimi v prijateljstvu živeti, saj pravijo, da nas zmerom močno „obrajtajo" in nas imenujejo svoje zaveznike v boju proti pijančevanju, ki je že res malo od sile. Naj pijejo kar hočejo, norci, ki ne vedo ceniti dobrote „božje kapljice"! Sami naj gledajo, nam nič mar, če se jim žabe zarede v želodcu, samo — da nam ne branijo po pameti piti! Vino, pivo, voda, tičje mleko — kar kdo če! Svoboda nad vse, svoboda za vse! A j pride do pametne narodnostne poravnave v državi. Ali peta kurija nsm je na potu do oilja potrebna stopinja, na kateri se bo šlo potem naprej. Mi imamo povoda, da bi prikrivali svoje namene, zato glasno in javno zahtevamo volivne reforme v deželno zbornico. To ps za to, da pride na jedni strani slovenski narod na Kranjskem iz SuhwegIovega jerobstva, in na drugi strani, da se odpro vrata deželne zbornica tudi brezpravnim ali vendar najbolj produktivnim ljudskim slojem. Da s to preosnovo pridobi naša stranka na politični veljavi, je gotovo, a to ni glavni vzrok našega velikega boja, temveč glavni nagib je ta, da hočemo streti nemoralno, v ničemur opravdano nadvlado nemštva v deželi in da izvojujemo ljudstvu košček njegove pravice. Ali naša stranka po volivni preosnovi pridobi odločilno politično veljavo ali ne, — to je vprašanje, na katero odgovore volivni listki. Ako se bo še kaj časa zadrževala in ovirala naša zahteva po volivni preosnovi, vemo dobro, da ta ovira ni toliko pri Schweglu niti dr. Tavčarju, temveč v vladni palači na Bleiweisovi cesti. Koalicija in nje politična moč je popolnoma odvisna od dobre volje vladnega sistema na Kranjskem. Ona lahko pripravi pot volivni preosnovi danes ali jutri, ako resno hoče. Ako noče, tudi dobro. Mi smo bili na mestu včeraj in bomo na mestu jutri za slovenske in za ljudske pravioe. Mi ne gremo pod Schweglov podplat in tudi ne pod Heinov! Pravice hočemo! Kar jo dobre in prav za državno zbornico in za mnoge dežele v državi, — zakaj bi bilo nemogoče in krivično za Kranjsko?! Medicinske znameni-fosti. Kongres v prilog ljudski higijeni v Brnselju (Konec.) Dne 5. t. mes. se je bruseljski kongres pečal z vprašanjem o identičnosti človeške jetike in jetike domačih živalij. Naša govedo boleha dostikrat za kronično boleznijo, katero imenujejo Nemci »Perlsucht der R i n d e r «. Navadno oboli trebušnica (Bauchf jII), na kateri se narede kot krompir debele tvorbe, tuberkule. Ko je slavni K o ch leta 1882 predstavil v fizijologičnem društvu zdravnikov v Berolinu zbranim učeniakom bacil človeške jetike, izrekel se je ob jed-nem, da se isti bacil nahaja tudi v tuberku-lah pri govedi, ali bacil človeške jetike in bacil goveda sta identična. Defioitivna rešitev, sta li oba bacila v istini identična, je pereče vprašanje, ki je velikega socijalnega in gospodarskega pomena. Tega vprašanja de-finitivno rešiti pa dozdaj še ni bilo mogoče, kakor nas uči zgodovina. Saj je leta 1901 Koch sam prišel do nasprotnega prepričanja in vstvaril dualizem, po katerem sta oba bacila različna Bacil govedi je neškodljiv človekuinnarobe. Zoper Kochov dualizem je na bruseljskem kongresu nastopilo mnogo učenjakov. Da Jong (L°yien) je dokazoval, da sta oba bacila podobna, da sta jeden in isti bacil, ki sta nevarna človeku in govedi. Opazil je le to, da je bacil človeške jetike nekaj manj virulenten (š bkejši) od živalskega. Schiitz iz Bdrolina je po inicijativi ca-Barskega zdravstvenega urada delal poskuse na govedi. Na podlagi teh poskusov trdi, da goved, če se naleze človeških bacilov, oboli in pogine za jetiko, toraj bi bilo dopustno misliti tudi narobe, da je živalski bacil nevaren človeku. I« tega sklepa de Jong sledeče: 1. Kakor kažejo sedaj izkušnje in opazovanja, sta živalski in človeški bacil jetike identična. Žival-sko in človeško jetiko po-vzročajeden i n i s t i ba k ter i j, t. j. K o c h o v b a c i 1. 2. Živalski bacil je močnejši od Človeškega. Najodločneje hoče pobiti Kočhov dualizem Gratia iz Bruselja. Ubrizgal je živali bacile jetike in poginila je za tuberkulozo. Toraj mora biti tudi nasprotno res, da bi obolel za jetiko človek, ko bi se mu vbrizgali živalski bacili. Koch ima mnogo pristašev, seveda niso v svojih izjavah tako radikalni, kakor on sam. Koch pravi: »Živalski bacil je človeku neškodljiv, toraj smemo jesti govedino brez skrbi in piti kravje mleko brez strahu." Učenci pravijo ^Bacila sta različna, vendarje pa mogoče, da je živalski bacil nevaren tudi človeku. Torej je potreba previdnosti.« Krepkega zagovornika dualizma je dobil Koch v slavnem bakterijologu L o f f 1 e r -j u. On je prepričan o d u a 1 i t e t i obeh baoilov. »ce hočemo zatirati jetiko, ni potreba pobijati živali, ampak skrbeti, da se jetika n e š i r i od človeka do človek a. " Vendar pa, pristavi, je nedopustno, vživati mleko takih krav, katerih vime je polno tuberkul. Poglejmo Bedaj resolucijo kongresa. Ta se ni drisla niti duslistov, niti antidualistov, ampak sestavljena je po izreku: Srednja pot, najboljša pot. Resolucija slove: »Tuberkuloza se širi v prvi vrsti od človeka do človeka. Ker pa ni izključeno, ds se naleze jetika tudi od živali, kongres toplo priporoča, uporabljati vsa mogoča sredstva, da se prepreči okuženje ljudi od domačih živali.« Tako kongres. Države pa imajo čas razmšljati, kako uporabiti praktično to resolucijo. Nemški cesar na Dunaju. Prišel je in sprejet je bil, kakor so želeli Nemci. Sedaj se bo trudil c. kr. avstr. »Correspondenzbureau" v potu svojega obraza, da navduši vesoljno javnost za ta prihod. A težko, da se mu posreči doseči to pri avstrijskih Slovanih, ki niso še pozabili, koliko slovanskih sinov je padlo, predno je Nemčija prišla do Koniggiir.za, ki niso še pozabili, kaj vse je že izustil sedanji nemški cesar na naslov naših krvnih bratov Poljakov. Naj se naši Nemci le vesele njegovega prihoda — a mi ostajamo hladni. Če naši oficijozi še ne poznajo pruskega prijateljstva, krivi gotovo nismo temu mi, ker želimo, da ne bi vladali vedno pri nas iz Berolina doli. Včeraj ob 6. uri zvečer se je vršil slavnostni obed na čast nemškemu cesarju. Naš cesar je med drugim v svoji napitnici dejal: Vaše Veličanstvo sta se s svojim dohodom na Dunaj moji želji za zopetno svidenje t »ko prijazno in rade volje odzvali, da čutim gorko čustvo zabvalnosti in se zato še trdno nadejam, dasešesedaj trdnavez naših medsebojnih odnoša-jev razvije še z novo večjo močjo. Napijam našemu neomaja-nemu prijateljstvu. Nemški cesar je odgovoril, da mu je bila radost gledati ponosne avstrijske polke, kajti »zvezo naših dežela nosijo in utrjujejo najini armadi v blagor miru v Evropi. Ako dvigam svoj kozarec na zdravje Vašega veličanstva, prosim ob jednem, da smem biti tolmač vseh Nemcev v državi, ko izražam željo: Bog blagoslovi in ohrani Vaše Veličanstvo!« Ko je nemški cesar te besede zgovoril, postavil je kozarec na stran, objel našega cesarja in ga dvakrat poljubil. Danes se vrše politični dogovori. Najprej bosta imela daljše politične dogovore nemški kancelar grof B a 1 o w in grof Golu-c h o v s k i in potem oba cesarja, nakar bodo skupne konference obeh cesarjev z ministri. Nemški cesar je radi taga odpovedal vsprejeme de-putacij. — Nekateri listi povdarjajo, da je vsekakor važno dejstvo, da je armadno povelje našega cesarja izšlo tik pred dohodom nemškega cesarja na Dunaj. Pred državnim zborom. »Beri. Tagblatt« je objavil doniš z Dunaja, v katerem pravi dop'snik: »Čas je, da ae stranke sporazumejo. G?hi zahtevajo gotove koncesije v kulturnem oziru. Zakaj bi Čehom ne dovolili češkega vseučilišča na Moravskem ? Voditelji nemškega naroda v Avstriji ->imajo vedno potrebnega političnega smisla. Šnerlingova politika se je izjalovila, ker je hotel nenemškim narodom zabraniti vse politične in kulturne pravice. Napaka je torej, ako hočejo Nemci to politiko nadaljevati. Opravičeno je. da 7 milijonov Čehov dobi drugo vseučilišče ; tudi Italijani imajo pravico do vseučilišča«. (A ne v Trstu! Op. uredništva.) Resnične besede. Korno poveljstvojv Przemvslu je zapove-dalo vsem častnikom, naj pojasne vojakom-tretjeletnikom, zakaj morajo še dalje služiti. Soc. dem. „Arb. Zeitung" poroča, da je nadporočnik 10. peh. polka Formanek Bledeče govoril vojakom: »Vojaki tretjeletniki, vi bi sedaj morali iti domov, in ako ne boste šli, so temu krivi židje. Avstrijski in posebno gališki židje se selijo na Ogrsko, se tam madjarizirajo in agitujejo proti Avstriji, /jidje, ki so na Avstrijskem kro-šnjarji in kramarji, dobe na Ogrskem visoka mesta in zato napadajo Avstrijo. To, kar Ogri zahtevajo, se jim ne bo nikdar dovolilo. Ker se pa z Ogri ne more nič z lepa opraviti, bomo^kmalu morali ostro proti njim postopati! Sli bomo na Ogrsko in jih ondi dobro naklestili, potem bodo še-le dali mir. Zato bodite vsak trenotek nato pripravljeni, da bomo šli na Ogrsko in se ondi bili. In ko bo prišlo do boja, tedaj se spomnit«, da bo temu krivi židje!« „Arbeiter Z-jitung" se Dalje v prilogi I. 1, Priloga 216. štev. »Slovenca** dnč> 19. septembra 1903. raditega postavlja na glavo. S tem je po kazala le svoje sipo pati je do Židov. Mi pa tem besedam pritrjujemo, ker so le — pre-resnične. Čehi in cesarjevo armadno povelje. »Politik« se bavi na uvodnem mestu s cesarjevim armadnim poveljem in pravi: Po teh besedirh merodajni vladni krogi ne morejo \eč nazaj, ker bi sicer trpel ugled krone. Kako Btaliiče bodo napram cesarjevi izjavi zavzeli češki poslanci? Brezdvomno stoje plTed popolnoma novim težkim položajem. Ali mu bodo kos? Nova situvacija zahteva novih odločb. Ali re bodo stvari razvile tako, da se nasprotje med krono in Ogri, ki je postalo resno s cesarjevim armadnim poveljem, poravna naposled celo na hrbtu češkega naroda? »Narodni Listy« namigavajo, da Mlado-čebi novo predlogo o vojaških novincih ne bodo obstruirali, a porabili bodo priliko, da armadnemu povelju postavijo vsptšenin ne-pozabljiv komentar. Belbel. Na socijalnodemokratičnem strankarskem shodu v Draždanih je imel Bebel važen govor, v katerem je dejal: Akohcčemo taktiko spremeniti, tedaj se ne bomo posluževali zavornic, ampak bomo nastopali če cdlcčneja pota. Skupna stranka mora frak-oijam predpisovati taktiko. Kdor se ne ukloni, tega vržemo ven. Ne tajim, da stranka še nikdar ni bila tako nejedina, kakor sedaj. Revizijonieti nimajo ncbene zaslcmbe, in če bi se vprašalo delavstvo, ostali bi revizijo-nisti generali brez armade. Bebel je napovedal končno zmago revolucije. Glede podpredsedniškega vprašanja v nemškim državnem zboru je Bebel stavil predlog, naj stranka sicer zahteva pravico do metta prvega podpredsednika in enega zapisnikarja iz svoje Brede, da pa ne prevzame dvorske in druge obveznosti. Na Ogrskem vrfc. Razburjenje na Ogrskem, katero je povzročilo cesarjevo armadno povelje, zanašajo Madjari tudi na deželo. Razne madjarske stranke iščejo skupnih točk in povdarjajo, da morajo sedaj biti narodnostne madjarske zahteve skupna točka vseh madjarskih strank. Razni poslanci bujskajo narod, da odreče davke. Poslanec Hollo se je vdele-žil v svojem volivnem okraju v Felegyhara seje mestnega zastopstva, v kateri je bilo sklenjeno, da občina ne pobira nič več državnih davkov, dokler traja „ex lex". Druga mesta bodo ta vzgled posnemala. Poslanec Bartha označuje v svojem listu armadno povelje za kršenje ustave. Opozicija zahteva sklicanje državnega zbora na dan 24. t. m. Ako bi hotela vlada z vladarjevim dopisom preložiti državni zbor, hoče neodvisna stranka preprečiti, da se več tednov kraljevi dopis ne prebere. Tudi v ljudski stranki vrč; mnogi trdijo, da je cesarjevo povelje na armado proti ogrski ustavi. Voditelja grof Bicky in Rakovszky sta brzojavno pozvana, naj prideta v Pešto ter skli-četa sejo stranke. Mej poslanci raznih strank se širi agitacija, naj se skliče državni zbor, da odgovori z adreso na vladarjevo armadno povelje. V liberalnem klubu se zbirajo poslanci že dopoludne in se živahno razgo-varjajo o nadaljnih korakih, ki naj jih stranka sklene 22. t. m. — Danes je Ko-šutov rojstni dan. Že pred armadnim poveljem so dijaki sklenili demonstracijo na grobu Lajoša Košuta. Tu hočejo prisegati zvestobo Košutovim idejam. Košutovci so pripravili na tisoče črnih zastav z napisom „C>hlopy 16. septembra." Tu je namreč cesar izdal armadno povelje. Te zastave hočejo dijaki deliti mej narod. Že sedaj mnogi nosijo črne trakove na rokavih. »Pest. Lloyd" je danes objavil članek iz vojaških krogov. Pisec naglaša, da cesarjevo povelje ni obrnjeno proti Madjarom sploh, ampak proti onim, ki hočejo raztrgati armado. To pa se zgodi, ako armada nima enotnega povelj-nega in službenega jezika. Častniki pa se bojč tudi gmotne škode, ako se razcepi armada. — To je kratka slika današnjih ogrskih razmer. Duhove bi mogli pomiriti, ako sestavijo nbvd "ministrstvo hajvpllVhejši možje, ket so: Apponyi, Wekerle, Czahy, Hieronytni in Szell. A ti bi morali precej vode vliti v vino svojega programa. Bolgarija za vojno. Iz Sofije poročajo: Ob priliki povratka kneza Ferdinanda je prišlo dO demonstracij. Množica je obkolila knezov1 voz in vpila: »Naprej v Makedonijo I Doli s Turki !" Knezov povratek je povzročil veliko razburjenje, ker so že pred njim prišle vesti v Sofijo, da je pri ministrskih posvetovanjih na Ev-xinogradu zmagala vojna stranka. Ljudstvo govori, da je knez Ferdinand izpregovoril besede: »Stanje v Makedoniji je neznosno. Grem v Sofijo in stopim na čelo svoje vojske!" Splošno sodijo, ako ne bo najnovejši korak Petrove vlade imel vspeha, da bodo bolgarske čete že v bližnjih dneh prekoračile mejo. V Sofiji je vse navdušeno za vojno. Pred palačo je vse polno ljudi, ki knezu prirejajo ovacije in Turčijo obkladajo s priimki. Knez je sedaj priljubljen, toda gotovo se to izprevrže, ako knez ne bo začel vojne, po kateri v Bolgariji vse hrepeni. Italijanske vojaške vaje. Velike vojaške vaje, katerih prvi in glavni namen je seveda, da si volilni krogi prepričajo o moči, okretnosti. z jedno besedo o sposobnosti svojih vojnih sil, služijo večkrat tudi v to, da se spozna, v kakih razmerah stoji dotična država do svojih sosedov. Ii njih bo da sklepati sploh na političen po. ložaj. To labko trdimo ravno o zadnjih laskih vojaških vajah. Kažejo nam namreč, da so se razmere med Italiio in Francosko zboljšale. med Avstrijo in Italijo poslabšale. Zato so bile letos te vaje ob avstrijski meji, da bi se prepričali, ali bi mogli vzdrževati Austrijo v slučaju vojske. Že pred dvema letoma se je prepričal na lastne oči šef štaba in general Saletta, da so poročila častnikov ob meji o oboroževanju Austrije z jedne strani in o nemarnosti Italije z druge strani opravičene. Letošnje vaje pa so dck&zale, da je vi hodna italijanska meja popolnoma nezavarovana, dočim je Austrija dobro zavarovana. In zakaj zato? »Gazzetta del Popolo« pravi, ker se je Italija dosedaj vedno bala, da se bo zapletla v vojsko s Francosko, je utrjevala le zahodno mejo, \zliodno pa je zanemarjala, zanašaje se na zvezo z Austrijo, katera se je pa vedno dobro in skrbno pripravljala. Pa še druga večja težava j?. Francozi so utrjevali le visoko gorovje, in Italijani so jim sledili, Austrija pa utrjuje bolj nižave m Italija jo bode morala posnemati. List zaključuje: Tako bo Italija prisiljena imeti dva sistema utrjevanj, ki si besta v vsem popolnoma različna in v slučaju mobilizacije nastale bodo neizogibne zmešnjave, kar bi znalo provzročiti jako nel.ube posledice. — Ker so je torej italijanska vojna uprava prepričala o nedostatnem zavarovanju meje proti Austriji in bo vsled tega tudi izvajala posledice, nam torej letošnje vojaške vaje govor č dosti glasno, da se je prijateljstvo med Austrijo in Italijo precej ohladilo. In temu Be ne smemo čuditi, če pomislimo, da demonstracije, ki so se godile pred kratkem v Italiji proti Auttriji in cesarski zastavi, so vendarle premočna svetloba, da ne bi razsvetlila vsaj nekoliko slepih austrijskih državnikov, da ne bi spoznali, da ta zveza je nenaravna. Položaj v Perziji. Poleg skrbi, ki jih povzroča perzijski vladi sekta Babijev, ima vlada tudi mnogo sitnosti z mohamedanci, kar labko postane za njo zelo neprijetno. »Novostim" se poroča iz Teherana, da so voditelji mohame-dancev poslali na šaha krepko pismo, v katerem se pritožujejo, da z mohamedanci krivično ravna in deželo izdaja tujcem. Šahu celo namigavajo, naj ne pozabi, da ga na prestolu le trpe in, ako ne spremeni svoje politike, da se bo vzdignila vsa Perzija, da ga vrže. Na to grožnjo je odgovoril baje šah, da je sprejel evropska posojila le v interesu svoje dežele, in ako mu očitajo evropsko potovanje, da je to storil le, da si utrdi zdravje. Ako mu nimajo ničesar drugega očitati, se noče več brigati za pritožbo. S tem odgovorom seveda mohame-danski voditelji niso bili zadovoljni in so odgovorili, da so prisiljeni, kakor ttidi jim je to težko, obrniti se na turškega sultana in ga prositi, naj vzame pod svoje varstvo deželo, ki je poslušna islamu. — Položaj sedaj nikakor ni ugoden, da bi se sultan umešaval v perzijske zadeve, toda gotovo pa je, da ima kot glavar islamske vere tudi izven turške države velik upliv. Protisamostanska gonja na Francoskem. Koliko cenijo svobodomisleci in socialisti na Francoskem prosto besedo, se razvidi iz sledečega poročila: Prefekt departe-menta T a r n je župana vasi Nanes odstavil, ker je soglasno z občinskim svetom, ki je grajal odstranitev šolskih sester iz dekliške šole in iz občine, protestiral proti nastavljanju laiikov, kar povzroči občini težko breme. Ta slučaj je silno interesanten zaradi tega, ker omenjeni župan ni katolik, ampak pripada reformirani cerkvi. Toraj niti rtiale graje ne morejo prenesti ti veliki boritelji za »kulturo"? Toda poslušajmo, kako malenkostno je vojno poveljstvo pod ministrom Andrčjem. Pred nekaj tedni je prosil neki višji častnik za dopust, ker želi potovati v »sveto deželo". Njegova prošnja na vojno ministrstvo je vzbudila ondi velik nemir. Osebno poklican, je moral častnik sveto zatrditi, da se tu ne gre za kako versko potovanje (groza!), ampak le za razvedrilo. „Toda vi ste v svoji prošnji govorili o »s v e t i deželi"?" — »Govoril sem o tem, kakor cel svet — le zemljepisno zaznamovanje." — »Res?" — »Gotovo." Pomirjen vsled vspeha te inkvizicije, je dovolil minister dopust, toda zapisal je na dovoljenje: »Za potovanje v T u r č i j o." Ce pa to ne bo pomagalo francoski armadi, da bo sedaj še enkrat bolj sposobna za boj, potem pa ni nobenega sredstva več, da bi se ji pomoglo. Toda, saj je Combes sam v Marzelju učiteljstvu zagotovil neko gotovo svobodo. Le poslušajmo, kaj piše »Aurora"! »Ako misli kak učitelj, da ima prostost, vpoli-tičnem oziru po lastnem mnenju in prepričanju govoriti in delati, ga bosta prefekt in šolski nadzornik naučila nekaj druzega. Učitelj je podrejen obema, nadzornik pa prefektu. Ta odločuje, koga se nastavi in koga se poviša, toda vedno v korist učitelja, ki ga je priporočil poslanec dotičnega okraja. Učitelj je osvobojen cerkvenega varuštva, da, toda zato je postal tlačan posvetne o b 1 a s t i, v lada j oče stranke! \z brzojavk. Budimpešta. »Magyar Hirlap« pravi, da se je opustila misel, da bi imeli v Trstu posvetovanje MladoČehi in zastopniki neodvisne stranke ob priliki spuščanja v morje nove vojne ladije »Erzherzog Kari«. Benetke. Grška vojna mornarica, ki je sedaj v Pulju, pride v kratkem v Be netke. R i m. Uradno se preklicuje vest, da bo ruskega carja spremljalo v Rim 30 ko zakov. Inomost. Pogajanja med nemškimi in laškimi odposlanci za redno delovanje tirolskega dežel, zbora so se razbila. 29 t. m. sklenejo loški poslanci, če hočejo nadaljevati z obstrukcijo. Dunaj. »Zeit« poroča, da je dobila iz povsem zanesljivega vira poročilo, da se XI. kor pripravlja za vojno proti Turčiji. F r e i b u r g v b v i c i. Tu bo od 20. do 22. oktob. sestanek katoliških socialnih politikov. Papež Pij X. je pisal pripravljalnemu odboru, da želi sestanku mnogo vspeha. Berolin. Novi vojni minister je ponovil ostre odredbe proti soc.-dernokraški agitaciji med moštvom. Budimpešta. Neodvisna stranka je razdelila med občinstvo na tisoče florov z napisom »Chlopy, 16 septembra«. Budimpešta. Četrti ogrski katoliški shod bo zboroval tu v dneh od 19. do 21. oktobra. Dunaj. Danes dopoludne ob 10 uri je cesar sprejel grefa Hedervaryja v avdijenci. Novo šolsko leto. (Dopis iz Trsta.) Leto je minulo, ko se je zbralo na tisoče in tisoče slovenskih očetov na šolskem vrtu pri bv. Jakobu na protestnem shodu. Leto je minulo, a naše šolsko vprašanje je še vedno, kjer je bilo prej, če se ni cel(j poslabšalo. Našim slovenskim otrokom godi se v Trstu če vedno slabše, nego naši siromašni slovanski raji v Makedoniji. Naša slovanska raja tam doli ima celo bolgarske in srbske gimnazije, a enakopravni tržaški Slovenci kultiirne Avstrije nimajo niti ene borne slovenske ljudske šole. Šolsko leto je zopet tu. S kakimi brit-kimi občutki spremlja slovenski oče v Trstu svojega otroka v šolo. On hoče, naj ostane otrok, ko dorase, zvest sin svojega naroda. Zato gre z njim k sv- Jakobu, v šolo sv. Cirila in Metoda, in ako je tako srečen, da najde še prostora, se vrne vsaj nekoliko sa-dovoljen domov. A zraven te zadovoljnosti mor6 ga že nove skrbi, že premišljuje, kam naj pošlje otroka, ko dovrši ljudsko slovensko šolo pri sv. Jakobu? Na katero slovensko srednjo šolo naj ga vpiše ? Naj ga pošlje v Pazin, v Ljubljano ali Kranj, Če nima denarnih sredttav? Io tu s« prigodi slovenskemu otroku prava krivica, tu občuti slovenski otrok trdo pest starega sistema, po zaslugi katerega pripada on k podrejenemu narodu, ker Nemcem in Lshom zadošča njih materini jezik, ako hočejo biti deležni izobrazbe na srednjih šolah, a Slovenec se mora prej naučiti tujega jezika, če hoče na tuje srednje šole. Slovenski otrok je tujec oa lastni zemlji. Nemsi in Lthi skrb c na srednjih šolah, da ga vzgojijo, kakor že!6 oni: navdušenega za Germanijo prvi, navdušenega za Italijo drugi, a da bi ga učili ljubiti lastni rod, tega ni deležen slovenBki otrok ! Preziran je bil slovenski narod, izvzemši morda takrat, ko je prelival za državo svojo kri! Kak obup se loti pa onega slovenskega očeta, ko mu vodja na slovenski šoli pri. sv. Jakobu žalostno reče: »Ne morem, ni več prostora.« Kam naj gre ž njim ? Z njim mora v c. kr. državne nemške šole ali pa v laške občinske. Če je o. kr. uradnik, ima morda še kako upanje, da mu ga sprejmejo v c. kr. nemške šole, kjer mu delč svojo učenost nemški učitelji, ki ne znajo niti be- sedice slovenski, kjer ga uče moliti Boga v nemškem, tujem jeziku, kjer ga uče slovenščine tu in tam po dve uri na teden taki učitelji, ki ne znajo niti slovenski in kjer mu v rani mladosti usilijo pristni pruski izgovor, da bo bolje poznal pruske »pikel-haube«. Oni slovenski oče pa, ki ne j6 c. kr. kruha, prisiljen je po šolski postavi dati svojega otroka v laške šole, iz katerih pride potujčen, kar nam prav jasno dokazuje tudi zadnji šolski izkaz tržaških občinskih šol, v katerem stoji črno na belem, da na vseh laških šolah v Trstu ni niti enega učenca več, kateri bi ne bil izgubil na teh šolah — slovenskega materinega jezika. ln s kakim srcem gleda slovenski rodoljub na t j nežne otročiče, ki niso krivi, da bodo slovenski odpadniki, ia kar je še hujše, sovražniki slovenskega naroda! A kakor žalujejo slovenski roditelji, kakor krvi srce slovenskim rodoljubom, prav nasprotno temu vesele se naši nasprotniki, ki vidijo trume slovenskih otrok, o katerih že vedo, da bodo potujčeni, da bodo sovražniki slovenskega naroda, da bodo črtili vse, kar je bilo niih materam sveto. In vlada? Ni li ona zadovoljna, ko vidi, kako se vesele Nemci in Lahi, njeni ljubljenci, in kako zdihujejo oni, katerih ne mara ? Oj, vi slovenski junaki, ki ste toliko krvi prelili za dom in očetnjavo, za državo, kateri ste jej bili najtrdnejši stebri v vseh viharjih, vaši potomci pač zaslužijo, da sliši vlada vaše obupne klice, da sliši glas naroda slovenskega, ki zahteva le pravioo za svojo kri, za svoj denar. S Koroškega. Smarjeta pri Velikovcu, 17. sept. Svinjska kuga že tri tedne obiskuje dvore naših kmetov. Nekako čudovito je to da največjo škodo trpijo ravno »šmarješki naprednjaki", ki v zadn en »Štajercu" pišejo, da bodo za „klerikalčeke zidali — svinjake". Mi smo pa mnenja, da si prihranite stavbene stroške, saj je za naše rilce v vaših praznih hlevih sedaj dovolj prostora. — Liberalec obrača, Bog pa obrne! Tukajšnji podučitelj g. Glančnik, vreden podanik svojega nemškutarskega šefa, je v 2. razredu med podukom učencem prepovedal, da v prostem času ne smejo med seboj občevati slovensko, temveč nemško in jim zagrozil kazen. Vefiina otrok je vsled Btrahu pred krutim svojim učenikom v prostem času molčala, le 8 deklet ae je drznilo govoriti slovenski. Za to so bile reve kaznovane z zaporom od 12. ure do tri četrt na 1. ter od 3. do 4. ure! — Tavčarjevi častilci, pridite si ogledat tukajšnje učitelje, sosebno še nadučitelja Naceja Skor-čiča, s katerim si baje Vaš prvak pogosto dopisuje. Kaj imata toli važnega ter skrivnostnega, nam še sedaj ni docela znano. To nam pa je že znano, da Skorčič kot občinski tajnik za svojo zaupno korespondenco z. dr. Tavčarjem vporablja nemške občin-sko-uradne kuvett), katere kupujemo mi davkoplačevalci. Morda se o tej korespondenci napravljajo vojni naklepi, kako uničiti nemškutaratvu še edino nevarnega »klerikalnega zmaja". Letina je letos pri nas povsem zelo dobra. Vsega nam je Bog dal dovolj. Sadja je toliko, da se drevje lomi. Le pitne vode nam je primanjkovalo celo poletje. Občinska volitev jeprelo-ž e n a. Po vsem svetu je priznana resnica, da so pri vsaki večji nepostavnosti gotovo nemškutarski liberaloi zraven. Isto je žal že okoli 30 let tudi prj nas na dnevnem redu, osobito pri občinski upravi. leta in leta so si liberalni nemškutarji pri občinskih, kakor tudi drugih volitvah, z najdrznejšimi sleparijami pridobivali večino, in nikdo si ni upal ziniti besedice. Tudi letos je občinski pisar in obenem nadučitelj Skorčič, doma iz Ljubnega pri Brezjah, najstrastnejši nem-škutar cele okolioe. hotel poskusiti svojo liberalno nemškutarsko srečo. Sostavil je imenike volivcev za vse 8 razrede, kakor se je izrazil »ganz nach seinem Ge\vissen«. Pa, kakor je vpogled v imenike pokazal, mora biti ta učiteljska vest deloma podobna velikemu ribniškemu rešetu, deloma pa lod-nastemu tirolskemu klobuku, kajti naši volivci mu nikakor niso hoteli »v glavo pasti«, pač pa se je spomnil liberalcev in nemškn-tarjev, ki še nikoli niso imeli pravice voliti. Pri celi tropi volivcev se mu je zdelo vredno navesti samo vulgarna imena brez ozira na to, ima volivno pravioo mož ali žena. Ker pa za nas katoliške Slovence, ki se tu borimo za obstanek svojega življa, ni merodajna vest nemškutarskega pisarja, temveč paragraf, je politična oblast na naš priziv odločila, naj se volitve za občino Va-renberg preložijo na nedoločen čas. O priliki Vam sporočimo, kako so si liberalni — nemškutarji izpraševali svojo kosmato »vest«. lllagoslovijenje idrijske realke. V petek, dr.č 18. septembra, je prišel ekse. baron Hein v Idrijo, da se udeleži slovesne otvoritve mestne realke. Raz erarična poslopja so vihrale zastave, zlasti je bila okrašena ograja pred o. br. rudniško ljudsko šolo z mnogimi zastavicami, pa tudi nekaj zasebnikov, zlasti na trgu pred župno cer kvijo, je razobesilo zastave. Okoli 8. ure zjutraj je zavihrala tudi z zvonika župne cerkve sv. Barbare nova dolga belo rumena zastava. Kdo jo je dal obesiti, ne vemo. Da bi jo bil dal obesiti župan Dragctin La-pajne, tisti Lapajne, ki je predlagal, naj se novo realčno poslopje otvori brez cerkvenega blagoslova, ne verjamemo. Dovoljenje je pač moral dati rudniški svetnik Koršič, kateri bi bil tudi lahko pri občinski seji go voril, kako naj se otrori nova srednja šola. Mestnega župnika in dekana ni menda vprašal sedanji voditelj rudniške direkcije svetnik K o r s i č ne nihče drugi. Okoli 9. ure je zastava s stolpa izginila, iz česar je bilo sklepati, da so liberalni gospodje spoznali, da predomače vendarle ne smejo ravnati, tudi ne — z duhovniki. Ob 10. uri dopoldne so se sešli v magistratni dvorani vkljub precej poznemu povabilu — nekaterih sploh niso obvestili — uradniki, dva mestna svetovalca z županom, stavbeni voditelj Treo, dva meščana ter načelnik cestnega odbora g. Gruden iz Jeličnega Vrha. Zupan Lipajne je pozdravil v kratkih besedah slovensko in nemško deželnega predsednika, na kar je tudi baron Hein slovensko in nemško odgovoril ter pohvalil, kako je mesto lepo napredovalo v zadnjih 9 letih, odkar je bil zadnjič v Idriji. Zupan je nato predstavil uradnike, katerih je deželni predsednik več ogovoril. Svetnika Kor-siča je n. pr. vprašal, ali rudnik napreduje; dalj časa se je razgovarjal tudi z drugimi voditelji uradov, z žgalniškim nadoskrbnikom Buchalom, sodnikom Sturmom, poštarjem Helmichom. davkarjem Krapšem, gozdnega oskrbnika Friedricba je vprašal po divjih kozlib, sodni adjunkt Zupančič je povedal, da je 6 let v državni službi; kateheta Os-walda ie predsednik vprašal, ali poučuje v vseh 17 razredih veronauk, učiteljicam je govoril o disciplini v šoli. Ko je župan predstavil načelnika cestnega odb. Grudna, pohvalil je baron Hein našo logaško cesto, I da je letos v zelo dobrem stanu, ne pa ka j kor lani, ko so jo premalo popravljali. Z zanimanjem smo zvedeli iz ust deželnega predsednika, da je bilo vendarle res, kar je poročal »Slov. List«, da cestni odbor ni po rabil denarja, kolikor ga je dalo ministrstvo na razpolago. Liberalci so takrat dokazovali, da »alov. List« laže. Ali bodo sedaj tudi kaj rekli? Silno vesel je bil glavni trafikant Paa, ko ga je predstavil župan za občinskega odbornika (dasi je le namestnik), in ves srečen, ko ga je tudi predsednik ogovcr.l. Končno si je predsednik ogledal natančneje dvorano, potem se pa podal v c. kr. rudniško ljudsko šolo, kjer je obiskal novo ustanovljeni čipkarski kurz in si ogledal razne šolske prostore. Zanimal se je tudi za naše gledišče, ki je menda najstarejše v Avstriji, iz losa nam ga je naklonila cesarica Marija Terezija. Točno ob 11. uri se je razpostavila re-alčna mladina po hodnikih, učiteljsko osobje stalo je v vestibulu, vsa gospoda idrijska je pričakovala pred realčnim poslopjem deželnega predsednika. Spremljal ga je vladni tajnik okr. glavar Haas, dr. Tavčar kot zastopnik deželnega odbora, in častni občan idrijskega mesta dr. Majaron. G. župan Dragotin Lapajne je naslikal v kratkih potezah šolski razvoj našega me Bt», kako je žo pred 50 leti knezoškofiiski konzistorij naročil tačas. ravnatelju glavne Šole v Idriji, č. g. Karolu Legatu, naj razloži vse one točke, ki bi govorile za uatanovitev dvorazredne realke v Idriji. Odzval se je v dolgem dopisu, v katerem stvarno, z gorkim srcem in veliko vnemo kaže, kako potrebna je za idrijsko mladino — sinove rudarjev — ravno realka. Takrat se ni moglo izpeljati, dasi so bile potrebe za tako srednjo šilo že na dnevnem redu. Čikali smo dolgih 50 let, in ko so one potrebe še bolj narasle, važ nost višjo naobrazbe še intenzivnejša postala, ustanovila je mestna občina nižjo realko na svoje stroške. Mesto se ni ustrašilo ogromnih stroškov, ne velicega truda, kar priča velika stavba, katero danes izročamo v učno porabo. Zahvali se deželnemu predsedniku, da je blagovolil prisostvovati tej slovesnosti, dr. Tavčarju kot zastopniku dei. odbora in dr. Majaronu. Pri tej priliki izroča ključ od nove stavbe g. ravnatelju Pircu v trdni nadi, da bode gosp. ravnatelj z vsem uSiteljakim osobjem se potrudil izrediti iz realične mladine zveste sinove slovenske domovine. Baron Hein ae zahvali občini za res veliko požrtovalnost, obenem jo pohvalil, da Bi je ravno realko omislila, ker dandanes sploh, posebno še pri deželni upravi potrebujemo toliko tehnikov, a jih moramo iz tujine dobivati, ker v domači deželi imamo premalo ustanov, da bi mladino k tej stroki navajale. Obrnjen k učiteljskemu zboru nadalje-vajo nemško, naj se potrudi izgojevati dijake vorsko-nravno, da bodo tako pravi značaji, a obenem domoljubno. Po dr. Koerberjovem receptu izpeljuje, da naj bode le vsakdo vnet za materinščino, v tej naj se izvežba, to naj ljubi, a živimo v Avstriji, kjer je veliko drugih narodov, kater.h jezik in pravice moramo tudi spo štovati, kakor lahko tudi mi zahtevamo, da tudi oni spoštujejo naše pravice in naš jezik. To je pravi patriotični duh avstrijski, na tej podlagi bodo narodi lahko v miru in sreči živeli pod avstrijskim orlom. Obrnjen proti dijakom nadaljuje zopet Blovenski, naj ne pozabijo, koliko irtev mesto I Irija donsšs njim, ko jim daje priložnost, pridobiti si bolj ugodno stanje, kakor ga imajo njih očetje. Naj z lepim vedenjem, vdano pokorščino svojim učitetem nasproti, a z neumorno pridnostjo kažejo, da vedo ceniti dobrote tega zavoda, katerega jim je tako krasno in z vsemi modernimi pridobitvami naklonila mestna občina idrijska. G. ravnatelj Pire se zahvali g. županu na zaupanju, katero Btavi mesto v njega in učiteljsko osobje; zatriuje, d\ se bodo držali pesnikovega gesla : „Ne, kar veleva mu stan, kar more, je mož storiti dolžin." Zahvaljuje se baronu Ileinu za lepe besede dijanom in s trikratnim »živio«-klicem na presv. cesarja konča svoj govor, na kar se mu navzoči in razpostavljeni dijaki navdušeno odzovejo. Nato so ogledali realčno poslopje po vseh prostorih ter izrekli popolno zaupanje stavbinskemu mojstru g. Treo tu za solidno zidavo, kakor tudi občini za krasno notranjo opravo. Ob 12 uri so zapustili zadnji obiskovalci novo stavbo. Tudi mi kličemo z g. ravnateljem, naj prouspeva novi zavod ter naj donaša obilo sadu ! Jeseniške novice. ## Nemška šola na Savi se začne meseca oktobra. A draga bo ta šola, draga! Pravijo, da za vsakega otroka se bo moralo plačevati šolnine 6 K na mesec, torej celo šolsko leto 60 K. Pravzaprav je to prav! Dokler bo tako, bodo slovenski stariši otroke rajši pošiljali v slovensko šolo, kjer jim ne bo treba plačevati šolnine. ** „Ti si Slovenec!" Tako pravijo tovarniškim delavcem slovenskim, ki hočejo svoje otroke zapisati v nemško šolo, pa jih nočejo sprejeti. „Naša šola je za nemške otroke!" — Bravo! Tedaj od Nemca moraš slišati, da si Slovenec in ne Nemec? Prav ti je! ** Jezi jih. Koga? Tiste slovenske stariše, ki so se podpisali za nemško šolo, ko so nabirali zanjo podpise, sedaj pa nočejo njih otroke sprejeti v. nemško šolo. Zakaj se jezite? Boga zahvalite, da ne bo treba plačevati 6 K šolnine na mesec in da se bodo vaši otroci poučevali v materinem jeziku! ^ Cenilna komisija bo v ponedeljek 21. septembra cenila odškodnino tistim lastnikom, ki se niso zgradbenim vodstvom z lepa poravnali. Cenilci so določeni: 1. Mat. Wiltschnig, oskrbnik v Križu, 2. Konrad Zaff, geometer v Ljubljani. 3. Adolf Kappus von Puhlstein iz Kamne Gorice. — Kaj ne, ti možje, sicer lahko vse časti vredni možje, pa že poznajo jeseniške razmere. Ti bodo cenili gotovo v prid posestnikom jeseniškim. Vederemo. ** Za gospodo bo ta šola nemška, tovarniški delavci pač ne bodo mogli plačevati po 6 kron šolnine za vsakega otroka vsak mesec. ** Brezozirnost Ta teden so začeli nasproti kolodvora kopati zemljo, da zasujejo jarek tam za novo železnično progo, pa niso lastnikom cz roma najemnikom njiv nič povedali, kdaj začno. Krompir in drugo je še vse v zemlji. To je pač brezozirnost, ki se ne da opravičiti. &akaj niso vsaj nekaj dni prej povedali, da bi se bilo spravilo z njiv, kar že raste tam ? *♦ Nobene vzajemnosti. Toliko je bilo govorjenja, vpitja, da hoče nova železnica svet odkupiti na pol zastonj, sedaj so pa skoraj vsi zadovoljni s ponudbo gradbe: nega vodstva, le štirje še ne. Vsak gleda le nase, vzajemnosti ni nobene, zato je pa — tako. N«, če je njim prav ... Novice iz Amerike. § Politični umori v državi Ken-tuoky se strahovito množe. Zadnja leta je bilo v okraju Breathitt County izvršenih 35 političnih umorov, sedaj so prlieli 17 let starega Curtis Jetta, ki je izvršil 10 političnih umorov. Se-le nedavno je umoril nekega odvetnika in nekega sodnika. § Katoliška cerkev v Zedinjenih državah. Stališče katoliške cerkve v Zedinjenih državah vzbuja kar največ interesov v liberalnih časopisih, ki se jim vidi skoraj „katoliška nevarnost". Vzrok vsemu temu pa leži v prostosti, katero vživa katoliška cerkev v Ameriki in vsled katere od dne do dne vidneje napreduje. Leta 1790 je štela rimska cerkev v Ameriki 44.500 vernikov, danes pa jih ima črez 12 milijonov. Prebivalstvo se je tridesetkrat pomnožilo v teh letih, verniki rimske cerkve pa stokrat. K tem pa pride še 6l/, milijonov katolikov na Filipinih in milijon katolikov na Porto-rico. V republiki sami je en kardinal, 17 ; nadškofov, 81 škofov, 12.000 duhovnov, naj-' manj 11.000 cerkva in nad 5000 kapel. Katoliki imajo 81 semenišč, 193 učiteljišč \ za dečke, 629 za deklice, 3400 župnih šol, 250 sirotišnic in blizu 1000 drugih zavodov. Vsekako so še katoliki v manjšini, toda oni i tvorijo »homogeno organizirano in discipli-i nirano" manjšino; oni tvorijo trdno maso, med tem ko protestantovske sekte vidno razpadajo. Dnevne novice. v Ljubljani, 19. septembra. Deželni zbor kranjski. Na dnevnem redu prve saje dne 22 t. m. so: Običajna nagovora dež. glavarja in dež. predsednika, volitev rediteljev, verifikatorjev, fin., upravnega, verifikacjskega odseka in za letno poročilo. Dalje dež. odbor predloži razne računske sklepe in proračune in načrt zakona o zvišanju potrebščine za uravnavo Mirne. Tako ne sme naprej! Pred par meseci so ljubljanski Nemci ustanovili šolski kuratorij in ta je zaplodil v slovensko zemljo zopet novo nemško seme v podobi nemške pripravnice za učiteljice in nemško trgovsko šolo za dekleta. Oba ta učna zavoda pri-klopila sta se Huthovemu zavodu, kateri ima že svojo višjo dekliško šolo. Nemci se gibljejo, to se mora priznati, čeprav slovenski oproda nemškega barona Schwegla trdi, da nemškega navala v deželo Kranjsko ni. In če se nam trpkosti polni srce, ko vidimo, da le „tujcu svit se v Kranjski žari", moramo priznavati, da smo Slovenci mnogo krivi sami, da lezemo vedno bolj pod tujčev jarem. V razmerah, ko sili nemški živelj v deželo na vseh koncih in krajih, brati se slovenska liberalna stranka še vedno z našim narodnim nasprotnikom. Doklej še bo spala narodna slovenska zavest, in doklej še ostane tako!? Dolgo ne bo, to vemo; in ko bi tudi velik del slovenskega meščanstva ostal še v omami, mi čutimo srčnost in moč, da razbijemo verige, katere so slovenskemu narodu na Kranjskem skovali v prelepi slogi nemška in slovenska liberalna stranka in deželni vladni zistem. A vsaka minuta, katero še živi pogubna zveza, je izgubljena za slovensko delo in kvarna političnemu razvoju. Pa o tem nočemo danes govoriti, temveč ostanemo pri gori omenjeni najnovejši nemški ustanovitvi. Nemškega dekliškega privatnega učiteljišča ni rodila res stvarna potreba. Učiteljic je dosti vzgojenih in državno žensko učiteljišče v Ljubljani omejuje celo ustop na zavod. Nemkam v deželi je državni zavod dostopen istotako kakor Slovenkam. Seveda morajo umeti tudi slovenski jezik in v deželi rojene Nemke umejo vseskozi slovenski. — Nemški ta zavod se je ustanovil z namenom, da bo vzgajal več kakor državni zavod nemških mladenk-učiteljic in pri vsesplošni nadpro-dukciji delal konkurenco gojenkam z drugih zavodov. Praktična potreba ni rodila tega zavoda. On je le sad nemškega šolsko-političnega programa na Kranjskem. Čista nemška gimnazija in realka, nemško učiteljišče itd. in vse to hočejo imeti za šest tisoč Nemcev v Ljubljani. Kočevcev ne štejemo tu, kajti za njihove potrebe zadostuje popolnoma nižja gimnazija v Kočevju. Pa kaj nas to briga, kaj ne, saj nič za to ne plačamo ? Ali tu je ravno tista točka, kateri smo dosedaj posvečevali vse premalo pozornosti. Kedo pa vendar plača vse zavode, katere ustanavlja, nemštvo v razkošni obilnosti? Kranjska hranilnica! Nemci v Ljubljani, dasi imoviti ljudje imajo prav malo narodnega davka. Če potrebuje „turnverein" ali katero drugo bojno nemško društvo kakšen denar, zateče se najprej h kranjski hranilnici in nikdar ne zastonj. Takozvano šulverajnsko ljudsko šolo vzdržuje popolnoma kranjska hranilnica, višjo dekliško šolo v Huthovem zavodu bogato podpira kranjska hranilnica, filharmonično društvo je dobilo od kranjske hranilnice več stotisoč forintov, sploh kjer sta dva ali trije Nemci, ustanove društvo in kranjska hranilnica jim naspe denarja. Nemštvo je v deželi postalo prešerno in se širi, ker mu gnoji tla kranjska hranilnica z denarjem. „Slov. list" je bil letos priobčil zanimiv članek, v katerem na podlagi statistiških dat dokazuje, da je v jednem samem letu kranjska hranilnica potrosila za izključno nemške namene v deželi čez 50.000 kron, za obče koristne, pri katerih so bili udeleženi tudi Slovenci, tudi približno toliko. Za slovensko-narodne namene pa kranjska hranilnica ni imela beliča. Ali kranjska hranilnica ni nemški zavod ne po svojem početku, še manj po svojem namenu. Kranjska hranilnica je dobrodelen hranilni zavod, in vse, kar hranilnica od svojega dobička daruje, mora po pravilih darovati za obče koristne in dobrodelne namene v deželi Kranjski. Mnenje, napačno mnenje se je utrdilo v deželi, da kranjska hranilnica s svojimi darovi razpolaga, kakor ji drago. Ako je darovala štiri tisoč kron za štiridesetletnico »turnvereina«, je to proti njenim pravilom, kajti tisti turnverein-ov zajutrek ni imel obče-koristnega namena, še manj pa dobrodelen namen. In tacih darov se lahko še naštoje na kupe. Nemške ustanove v Ljubljani po večini nimajo obče koristnih namenov, ampak jedno stranske nemške in celo proti slovenskemu iivlju naperjene namene. In vendar jih kranjska hranilnica naravnost zasiplje z denarjem. Sedaj je nemštvo ustanovilo zopet žensko nemško učiteljišče brez vsake res prave potrebe, zgolj v nemške in ponemče-valne namene. Glavo bi skoraj stavili, da imajo ustanovitelji zagotovilo, da jim kranjska hranilnica fundira ta zavod in ga bo, kakor vse drugo umetno nemštvo v deželi, vzdrževala. Nemci računijo, da bomo Slovenci vedno tako ^potrpežljivi osli" in še nadalje trpeli, da bo dr. Binder ustanovil vsak dan jedno nemško društvo, dobrodelni zavod za Kranjsko, namreč kranjska hranilnica bo pa denarje dajala. Tako jednostransko porabljenje hranilničnega denarja mora prenehati. Upravo hranilnice imajo sicer v roki gospodje nemškega mišljenja, ali pravila hranilnice, ne pa nemške želje morajo biti vodilo dejanju in nehanju v hranilnem zavodu. To načelo mora prodreti v upravni svet hranilnice, če ne zlepa pa zgrda. Cesarski komisar ni za to postavljen, da bi k vsemu rekel amen, kar gospoda sklene, temveč da pomaga pravilom do prave interpretacije. Dosedaj je kranjska hranilnica gledč darov gledala v prvi vrsti na Nemce, kateri spadajo itak že k imovitejšim slojem v deželi. Nikdo je ni oviral, da bi ne bila s celim srcem in z mnogim denarjem na nemški strani. Pcs hmal pa hočemo poslovodju hranilnice posvečevati vso pozornost in če bo vladala pri darilih še za naprej prevelika ljubezen do Nemcev, potem bomo že našli pravo pot, da se temu početju odpomore. Prava pot pa vede v vladno palačo, kjer dajejo navodila cesarskemu komisarju. Mi ne zahtevamo več, kakor da se vrše pravila, da je kranjska hranilnica občekoriBten in dobrodelen zavod za vso deželo kranjsko brez razlike narodnosti, ne pa da nadomešča Schul-verein, Sildmarko in stična bojna društva v deželi kranjski. Gled£ tega pa ne bomo vodili boja proti kranjski hranilnici niti proti nemški gospodi, temvtč naše pušice bodo letele v vladno palačo, kjer morajo čuvati, da se pravila v vsakem oziru pravilno izvršujejo. Boj za splošno in enako volivno pravico v štajerskem deželnem zbora. »Grazer Volksblatt« napoveduje, da bodo katoliški poslanci v štajerskem dežel, zboru razvili zahtevo po splošni in enaki volivni pravici. Tudi v taktičnem oziru bodo napeli ostrejše strune. Laika Sola pri Sv. Ivanu prepovedana. Predvčeraj smo objavili brzojavko iz Trsta, da je namestništvo prepovedalo laško šolo pri Sv. Ivanu. »Piccolo" je prvi prinesel prepoved namestništva ter se Bklicuje na zadnje ljudsko štetje in pravi, da je po tem štetju pri Sv. Ivanu 2852 Slovencev in 3090 Lahov! Da je zamolčal volitve, pri katerib so dobivali v sv. ivanskem okraju laški kandidati po kakih 30 glasov, to je umevno. Na zadnjem protestnem shodu pri Sv. Ivanu so pozivali domači govorniki navzoče, naj vender eden imenuje Laha pri Sv. Ivanu, a oglasil se ni nihče. Če je pri Sv. Ivanu kak Lah, je le priseljenec, kateri je danes tu, jutri pa izgine. Najbolj predrzen pa je »Pic- Dalje v prilogi II. II. Priloga 216. štev. »Slovenca" dn6 19. septembra 1903. colo«, ko pravi: '^Naši občini onemogočilo je namestništvo, da stotine otrok ne dobe šole, v kateri bi se poučevalo v njih materinem jeziku.4' iIHudobnež in neumnež! Če hoče obSina dati šolo, v kateri bi učili v materinem jeziku, *ako mora biti ta šola bIo-venska, ker otroci na tej šoli bo skoro Bamo slovenskih starišeV! Za a t o t i n o teh otrok krvavi iidu «>oe, a tega noče priznati, da občina tržaška noče dati tisočem slovenskih otrok pouka v materinem jeziku. Kaj pa je privedlo 'tržaško namestništvo, ki je tako prijazno 'tržaškim Lahom, do tega koraka? Ali je morda vplivalo na gospodo ono, kar ee je reklo na njih naslov na zadnjem protestnem shodu ? Ali se je morda še le po takem nastopu tržaških Slovencev spomnilo na ono oddaljenost 4 kilometrov, zaradi katere je prepovedovalo slovensko šolo v mestu ? Torej dosledno naprej: laške šole v Barkovljab, Skednju in v Rojanu morajo izginiti radi bližnjih laških mestnih šol, če pa ostanejo, jsaelo venske šole v mestu. Sv. Ivan ne bo delal morda izjeme. — Mesečni sestanek sodal. Ss. C V ljubljanski dekaniji bo prihodnji četrtek 2L. sept. mesečni sestanek sodal. Ssmi cordis. — Uboj V sredo, dne 16. t. m. po noči je napadel -neki ponočnjak ldletnega mladeniča iF r a n*o e t a G r e g o r č i č - a iz Hrastnega št. G, ko se je leta vračal s svojimi brati domov iz Slapov, kjer bo proso mencali. :Fc poti /grede je namreč ta mladenič zgubil klobuk, katerega je iskal, bratje pa so šli pečasi .proti domu. V tem času pa je dotični ponočnjak porabil priliko in ga je blizu neke gostilne iz ljubosumnosti > zavratno napadel in mu na temenu glave zadal smrtonosno rano, vsled katere je nesrečnež 1$. 't m. umrl. Kakor se sumi, je dotični ubijalec nek ničvreden mladenič iz liHrastnega in ga menda že imajo pod kiju čem. Umrli mladenič je bil lepega vedenja, - sin poštenih krščanskih starišev. — Ie jMeksamdrije nam poročajo: \Nemški kurat v Aleksandriji č. g. Benigij cRuez je prestavljen v Betlehem, naslednik ni imenovan. — V pruski bolnici je 5. sept. umrla Slovenka Auguftlina Možina, previdena . s- sv. zakramenti:; rojema je bila v Ljubljani. — Minuli teden sta se tu oglasila dva ame-rikanska Slovenca, napravila sta mali ovinek na potovanju domov v Metliko. — Poziv •g&.člaa.om »Zveze slov. kolesarjev«- Odbor poživlja s tem vbo gg. člane, da čimprej prijavijo odboru svoje ime, kdor se misli slavnosti 201etnice praškega kolesarskega društva »Češki ust redni jednota« dne 27. sept. letos udeležiti, ker se drugim potom ne bodo vabili. Nov iredoatovi&i list. V Pulju je izSel nov iredentovski list z imenom »II 'Messagcero«. — ;Na Homcu bo jutri v nedeljo starodavni največji cerkveni shod celega leta, kamor prihajajo na božjo pot. k materi božji pobožni »verniki od blizu in <£aleč, posebno tudi iz 'Ljubljane. Homec gleda iz poljane, kakor blejski otok z jezera. Vlak prihaja dopoldne ob '/, 9. uri. — Si&ovi »milega nasroda". Tudi naši furlanski kolesarji šli so se objemat z bratci v Videm na Ltško. V dokaz te ljubezni prinecM so s seboj neke snake, katere jim je pa oblast na meji odvzela. Se daj pa jim je oblast vrnila te znake, a s posvarilom: če jih bodo nosili, postopalo se bo sodniisko proti njim. — Trgovina s kavo. V tem tednu prišlo je v Trst 1639 vreč kave iz Amsterdama in Rotterdama, 600 iz Hamburga, 799 iz Marsilje in 1523 iz drugih Iuk. Pričakujejo prihod v Trst parnika »Grion« s 46.000 in »otefania« b 51.000 vreč kave. — V Krapiai je bilo v gosp. Okiča zdravilišču do 11. avgusta 188 strank, do 1. sept 263. skupaj 323 oseb. V konkurz je prišel trgoveo g. Ivan B i I c v II. Bistrici. — V Stopanji vasi priredi jutri iz obraievalno in pevsko društvo veselico pri Jos. AnžičujSt. 28 Začetek ob pol 4. uri. — V Črnomlju bo, kakor nam poroča županstvo, v torek 22. sept. semenj tudi za prešiče. — V konkurz je prišla trgovina J a • neza Staricha v Semiču. — Potrjena knjiga. Ministrstvo je potrdilo knjigo : Fr. Orožen, Zemljepis za meščanske šole. Druga Btopinja s 7 slikami. Drugi natis. — Trgovina s prešlči. Ker je svinjska kuga v političnih okrajih Kočevje iu Črnomelj popolnoma ponehala, deželna vlada zopet dopušča promet s prašiči v omenjenih dveh okrajih. — Ladija se je potopila. Iz Poreča poročajo: V sredo zvečer hotel se je peljati v ladiji finančni komisar Vilar z dvema tovarišema ob viharnem morju v Poreč. Komaj so bili nekoliko od brega, nastane tak vihar, da je preobrnil ladijo. K sreči eo se mogli zgrabiti za ladijo in v tem nevarnem položaju eo klicali nad eno uro na<>pomoč. Zgubili so bili že skoro vse mcffii, ko jim je prišla od brega na pomoč rešilna ladija. O preobrnjeni ladiji ni Bledu. — Xorenzo Bernardino. Ta tržaški mestni svetovalec prazuje 501ttnico, odkar se ' je lotil trgovine, in tržaški iredentovski listi j opisujejo ta »važen« dogodek. Mi nočemo posneti tega, a pribijemo samo to: Bernar- i dino je bil revež; lotil se je iredentovske j politike, radi katere je dobili več mesecev > ječe. Doklelr je bil v ječi, bil je še siromak, | ko .pa je zapustil zaduhlo zidovje, bil je kar čez ncč premožen trpovec. — -Avstrijski Lloyf je imel meseca julija 1.789 259 K dohodaov; njegovi par-; niki so prebrodili v tem času 140 571 morskih milj. Če primerjamo te svote svotam istega meseca lanskega I., namreč 1 861.657 ; K ozir. 155 855 morskih milj, se pokaže primanjkljaj 72 398 K ozir. 15 284 morskih milj. Od 1. januvarja do*31. julija t. 1. ima Lloyd »minus« od 125(6 500 K, oziroma ■65.283 milj. Ta žalostna slika pa je umljiva, če se pomisli, da aust. Lloyd največ deluje na Balkanu. Kredit je sedaj doli popolnoma porušen in ekspedicija minimalna. Lloyd bo nekoliko prihranil, ker se je pogodil za gorivo ,po jako zmernih centih. Slabo finančno stanje tudi ne dovoljuje Lloydu, da bi gradil nove ladije, in tako bomo videli, da bodo morali mnogi delavci se sprehajati brez dela, dočim »regnicoli« pošiljajo denar domov t beraško Italijo. — .'Hrvatske noviioe. V Kastvu je umrl ^gostilničar in posestnik Vekoslav J e -1 u£ i č -^Š u n d r i č. — V Mletcih bo pričel izhajati list, ki bo branil interese vseh Jugoslovanov po načelu, da so vsi en narod. — i Hrvatski umetniki razstavijo svoja nova dela v Pragi in v Lvovu. — V Ameriki je pričel izhajati nov hrvatski list »Hrvat u Americi« pod uredništvom Ante Da vidovicn. — Sodna razprava proti Glogov-ničanom se 'prične 22. t-m. Obtoženih je 116 oseb. Brani jih dr. Derenčin. — Novim županom v Sibeniku je izvoljen trgovee Marko S t o j i č. — Novo hrvatsko dramo »Veironiko D e s e n k o« je spisal g. Tomič. Drama je dobila prvo nagrado ter jo bodo predstavljali v hrvatskem gle dališču. —'Umorjena so našli v selu Nartu dve uri oddaljenem od Zagreba dva laška delavca, ki sta v nedeljo hotela odpotovati v Italijo. — Utopljenka. Z Dola se nam poroča: Danes v petek smo ta pokopali ne znano, ie priletno utopljenko, ki je ležala v tukajšnji mrtvašnici že od ponedeljka. Od kod je in kdo je, nismo zvedeli, ker se ni nihče zglaeil. Načli so jo ob Savi v sosedni občini Dolsko. Komisije ni bilo nobene, mesto nje je prišel še-le v sredo pozno popoludne c. kr. orožnik iz Lukovice, menda kot zdravniški izvedenec. Ljudje so >bili kar ne-voljni, ker je mrliški duh okuževal zrak. Včeraj zvečer so se menili ljudje za cerkvijo, da bodo mrliča kar vzeli iz mrtvašnice in ga zagrebli. Vprašamo, kje je v tem slučaju ona toliko hvalisana natančnost pristojnih zdravstvenih organov, katerih nervozno strogost morajo dostikrat prenašati prizadete stranke?! — Južna železnica izkazuje v prvih 10. dneh meseca sept. primanjkljaja 66.377 K, državna železnica pa 195.274 K. — Vojaška godba v Trstu pri pro-menadnih koncertih rada igra slovanske skladbe. Včeraj je igrala inter-mezzo iz opere »Ksenija« našega skladatelja Parme in Zajčev duet in finale iz opere »Nikola Subič Zrinjsky«. In pri nas v Ljubljani? — V Logatcu imajo jutri socijalni demokratje javen ljudski shod. — Rudolf Traun f- Na Dunaju se je pred dnevi ustrelil v vlaku mestne železnice namestnik predstojnika tajništva banke »Bo-dencreditanstalt«, Rudolf Traun. Listi pišejo, da radi zasebnih neprilik. Pokojni je bil brat celjskega trgovca, ces. svetnika gospoda Karola Trauna in celovškega od vet nika gospoda dr. Gustava Trauna. Bil je poprej nadporočnik v topništvu in zapušča ženo in štiri odrasle otroke, t>tar je bil 62 let. — Mrtvo truplo v plamenu. V hiši št. 6 v ulici Donota v Trstu se je pripetil včeraj pretresujoč dogodek, kateremu so sledili grozni prizori. Tam bivajočima zakonskima Karis je umrlo 4 mesečno dete mož-kega spola. Trupelce otročiča je bilo položeno na mal mrtvaški oder in čuvala je je mati v svoji veliki žalosti. Slednjič pa je morala tudi ona dati naravi, kar zahteva ista od vsacega bitja: premagal jo je spanec. Mej tem pa se je zgodilo, da je od ene sveče, ki je dogorevala in se je menda tudi nagnila, pala iskra na pajčolan, ki je pokrival mrtvo dete. V tem se je mati zbudila in videla je -— truplo v plamenu! Začela je ne- znanski kričati. Prihiteli bo bliinjiki. Eni so skušali ugasiti ogenj, drugi pa bo bežali klicat gasilce. Medtem pa so zgorele ena roka in ena noga in ena stran obraza. Bil je res grozen prizor. V svojem obupu se je mati hotela vreči skozi okno. Prihiteli gasilci so pogasili ogenj. Vest o tem dogodku je silno razburila prebivalstvo v onem delu mesta. Nabralo se je toliko ljudij, da je moralo posredovati redarstvo. — Razpisane učiteljske službe. Na državni vi&ji realki v Ljubljani je razpisano mesto suplenta za nemščino, zemlje-pisje in zgodovino. — Na ljudski Soli na 'Colu je razpisano učiteljsko mesto. — Učiteljski mesti v Hotederšici in v Gorenjem Logatcu ste razpisani. — Novo šolsko poslopje na Boh. Reli. Poročajo nam: Dne 16. sept. smo na Bob. Beli blagoslovili novo šolo ter jo izročili nje namenu. Dasi imamo do sedaj še jednorazrednice, zgradil je vendar naš krajni šolski svet, glede na to, da se vsled nove železnice v najbližnji bodočnosti pomnoži prebivalstvo naše fare, proBtorno in lično dvorazrednico, katera bode mnogo desetletij popolnoma ustrezala našim potrebam. Stroški za novo šolo bodo znašali nad 27.000 K. 'Iskreno smo 'tedaj hvaležni slavnemu dežel-kemu odboru, da nam je naklonil 800 kron podpore. Upamo pa, da ta podpora od strani deželnega odbora ni bila zadnja in da nam v bodoče še priskoči na pomoč. Naši davkoplačevalci imajo namreč v zadnjih letih radi novih šol silno visoke naklade. Dokler je bila naša občina združena z Bledom, plačevali smo doklade za novo štirirazrednico na !Bledu in dvorazrednico v Ribnem. Sedaj, ko smo se od Bleda ločili, je dvorazrednica v Ribnem sicer ie izplačana, a za našo novo šolo treba je bilo vzeti 24.000 kron posojila, kateri dolg bode skozi 36 let težil naše davkoplačevalce. — Za zgradbo nove šole «i je predsednik krajnega Šolskega sveta. g. Josip Peternelj, pridobil velikih zaslug. Vso stavbo, katero je krajni šolski svet izvrševal v lastni režiji, vodil je gospod predsednik brezplačno in tako obvaroval občane še višjih stroškov. Ziato mu tem potom za vbo požrtvovalnost in trud izrekamo zasluženo zahvalo. — Naj bi pač nova šola Blužila versko-nravnemu kakor tudi gmotnemu napredku naše dolino! Naj bi bila v bodočnosti, ko bode VBled nove železnice skozi Karavanke Nemec in BkoziBačo Italijan silil v naš prelepi blejski kot, nova šola prava trdnjava vere katoliške in besede materine! — Tamburioa — madjarska spe-cij&litota. Tako uazivlje „Neue Freie Presse" hrvatsko tacnburico v svojem poročilu o bivanju nemškega cesarja na Ogrskem. V brzojavki iz Mobača javlja ta list, da bo priredila nadvojvodinja Izabella na čast nemškemu cesarju obed, pri katerem bodo vsled izrecne žetje cesarja Viljema sodelovali „die dogenantaten Tamburamusi-kanten — eine ungarische Specialitet". Tako je žid pogoltnil tudi hrvatsko tamburico. Nemški cesar pa bo morda ob sviranju tam-buric čutil, da so ti napevi slični onim njegovih poznanjskih podanikov. . . — Učiteljske vesti. Začasni učitelj v Zagorju, L L e v s t i k , je premeščen na petrazrednico v Toplicah pri Zagorju, na njegovo meBto pride M. P e 1 k o s Stu dene*. Učit. kandidatinja Angela J a k u 1 i n pride v Prežganje. V Vel. Dolino pride Jo-sipina R e v e 1 a n t. V nedeljo, 4. oktobra, v Kamnik! Slovesno blagoslovljene,Kamniškega Doma4 in zastave društva,Kamnik' dne 4. oktobra 1903 v K a m n i k u v proslavo dvajsetletnice bivanja Nj. Veli čanstva presvitlega cesarja Fran Josipa I. v Kamniku 1883-1903. Vspored: V nedeljo 4. oktobra a) dopoludne: 1. Ob 8. uri sprejem došlih društev in gostov na kolodvoru in sprevod z godbo do mestne župne cerkve. 2. Ob 9. uri v mestni župni cerkvi govor prevzvišenega gospoda kneza in škofa ter po govoru blagoslovljenje zastave društva »Kamnik«. 3. Slovesna sv. maša. 4. Sprevod društev z godbo do »Kamniškega Doma«. 5. Blagoslovljenje »Kamniškega Doma", katero izvrši prevzvišeni gospod knez iu škcf. 6. Slavnostni govor, govori o. kr. dvorni svetnik in državni poslanec gosp. Fran Suklje. V nedeljo 4. oktobra b) popoludne: 1. Ob 1. uri banket v restavraciji kamniškega kopališča. 2. Ob l/,5. uri koncert in predstava v dvorani »Kamniškega Doma«. K obilni udeležbi vabi slavnostni odbor. O slavnosti v K a m n i k u dne 4. oktobra se vrši banket po posebni prijaznosti blagorodne gospe Kecel v dvorani kamniškega kopališča. Vse potrebno za banket oskrbi gosp. hotelir Friedl. Gouvert za osebo 3 K. P. n. udeležniki slavnosti, kateri Be želž udeležiti slavnostnega banketa, naj se zglasč gotovo do 30. septembra naslovom : »Društvo Kamnik" v Kamniku. Pri banketu svira godba. P. n. društva, katera se udeleže dne 4. oktobra slavnosti v Kamniku, naj blagohotno obvestč svojo udeležbo naslovom : ^Društvo Kamnik" v Kamniku. — Vsa ona p. n. društva, ki imajo zastave, naj blagovoli priti z zastavami in naj to obenem naznanijo. Vspored se prične v malo dneh razpošiljati. ljubljanske novice. Na naslrv ljubljanskih trgovskih pomočnikov! Nemci so baje po nasvetu dr. B i n d e r j a izgotovili načrt, po katerem bi iz ljubljanskih trgovin izpodrivali slovenske trgovske uslužbence in njihova mesta polnili s privandranimi spodnještajerskimi Nemci. Proti temu je treba odločnih korakov 1 Pozivamo ljubljanske trgovske pomočnike, da pazijo na vsak tak poBkus in tvrdke, ki bi šle na limanice dr. Binderju, naznanjajo slo-venekim listom. Sestavijo naj imenik provo-katoričnih nemških trgovskih uslužbencev in tvrdk, ki so zadnji čas nastavile Nemce in ki domačinom jemljejo kruh. Zopet nemška izzivanja. Danes dcpoludne so nemški burši zopet izzivali po mestu. Ali bodo to nemški listi tudi povedali? Bodo pa najbrže molčali, kakor po navadi, kadar izzivajo Nemci. Mi tem nemškim bur-šem svetujemo, naj pazijo, da se jim ne bo kaj primerilo. Potem pa naj »Tagespost« ne dolži slovenskih listov, da hujskajo. Občinstvo je vsled teh izzivanj zepet silno razburjeno. »Tagespost« naj rajše hladi germansko navdušenost pisanih purančkov-germančkov, kakor da bi dolžila Slovence izzivanja. Ogenj. Včeraj je gorela hiša posestnika Martina Jarornika na Ilovici št. 40. Ogenj je zanetila njegova 5letna hčerka Rozalija, ki je bila sama doma in se igrala z užiga-licami. Zgorela je hiša in šupa z mrvo. Rešili so le otroka in dve kravi, drugo pohištvo in orodje je vse zgorelo, škode je 2400 K, zavarovalnina znaša 1600 K. Predrzen fantič. Pri nalivu v sredo je nekaj slovenskih dijakov zateklo se v Mahr-ovo vežo. Mahrov sin je priletel h dijakom jih pričel psovati in naposled je kričal: Ich vverde diese verf .... Krainer hinausjagen. Fantič živi od kruha, katerega dajo Mahr-ovemu zavodu hrvatski in srbski dijaki in gremijalna šola, zato naj bi drugič bil nekoliko ponižnejši, ker sicer se mu bo še zgodilo, da mu kdo tako navije ušesa, da se bo že od daleč poznalo, kaj je. Društvo avstr. železniških uradnikov skupina Ljubljana. Dne 27. t. m. priredi zveza avstr. železniških uradnikov za člane ki so pri južni železnici, skupščino na tukajšnjem starem strelišču. K tej skupščini pride vodstvo zveze z Dunaja, kakor tudi odposlanci vseh krajevnih skupin ob južni železn'ci. Razpravljalo se bode večjidel le o stanovskih vprašanjih. Razmere na naši glavni pošti. Nedavno smo opisali kričeče razmere pri brzojavu in telefonu na tukajšnji glavni pošti. O napredku tudi pri drugih oddelkih ni govoriti, pač pa lahko govorimo o nazadovanju. Posebne težave se opažajo pri o d d a j i z a-bojev. Naj le kdo skuša priti dopoludne, opoiudne, posebno pa zvečer na vrsto pri pregraji tega oddelka! Uslužbenci raznih tvrdk se gnjetejo tu z mnogoštevilnimi zaboji, suvaio ee in drenjajo ter delajo slabe dovtipe. Ubogi uradnik, ki mora poslovati v takem šumu! V pravem pomenu besede se poti, da bi odpravil občinstvo, pa le ne gre. Stranke čakajo dolgo in gube čas radi prepičlega osobja. Tu bi bilo treba nujno reform, da se razbremeni uradnikom nadčloveško delo in se preskrbi občinstvu ugodnosti, katere ima pravico zahtevati od poštne uprave. Tudi bi bil že skrajni čas, da bi se poštna uprava ozirala na umestne predloge zborniškega svetnika g. Iv. K r e g a r j a. Opozarjamo na današnji oglas gostilne »pri črnem orlu« g. M i h o 1 i d a v Gospod-skih ulicah ter jo priporočamo. Konja ušla. Včeraj sta ušla konja častniškemu slugi štabnega stotnika grofa Edvarda de Maistre iz hleva na Bregu. Dirjala sta po Križevniških in Gosposkih ulicah, po Turjaškem tigu in na Breg nazaj v hlev. Nesr^e ni bilo. Star tlak so odkrili pri kopanju temelja za gradnio nove hiši poleg palače deželne vlade. Župan Hribar je z današnjim dnem zopet prevzel županske posle. V vinski kleti »Mestni dom« je danes zvečer mali koncert na citre. Nevarna tatica prijeta. Policija je pri jela i« peskarico Marijo Keber izpod Mol-nika. Pri preiskavi so baje dobili mnogo perila in drugih reči, katere je pri »prodajanju« peska pokradla. Sedaj bodo vsa) stranke imele mir pred to zelo nevarno tatico. Le to je škoda, da niso ljudje vsake, tudi najmanjše tatvine, za katero so sumili, da bi jo bila peskarica izvršila, takoj naznanili policiji, da bi jo bila vsaj preje spoznala in na ta način obvarovala ljudi škode. Delovanje mestne posredovalnice za delo in službe, Mestni trg št. 27, telefon št. 99. Od 11. do 17. septembra je dela iskalo 26 moških in 55 ženskih delavcev. Delo je bilo ponudeno 12 moškim in 57 ženskim delavcem, v 47 slučajih je bilo delo sprejeto. Od 1. januvarja do 17. septembra je došlo 2077 prošenj za delo in 2043 deloponudb, v 1232 slučajih se je delo sprejelo. Delo d o b č takoj, moški: 2 mizarja, 2 graščinska slugi, 3 trgovski sluge, 3 kočijaži, 9 konjskih hlapcev, 3 vrtni delavci, 1 pekovski vajenec, ženske: 2 prodajalki kruha, 7 računajočih natakaric, 2 gostilniški kuharici, 10 gostilniških deklic, 1 gospodinja, 2 sobarici, 3 kuharice, 19 deklic za vsako delo, 16 deklic k otrokom. Službe iščejo moški: 1 pisar, 2 trgovska pomočnika, 1 paznik. Oddati je stanovanja s 2 in 4 sobami, 1 prodajalna, 1 pisarna, več mesečnih sob in dijaških stanovanj. V najem se iščejo stanovanja s 1 do 3 sobami. Pismenim vprašanjam je priložiti znamko za odgovor. V Ameriko pobegniti sta hotela Ilir in Ivančič od 27. poika, ker bi morala služiti čez tri leta. Preoblekla sta se v civilno obleko in tako sta srečno prišla do laške meje. A na meji so ju ustavili orožniki, zaprli in poslali nazaj k polku v L ubljano. Kovinska zadruga ima jutri ob 10. uri v »Mestnem domu« izvanredno zborovanje s sledečim dnevnim redom : 1. Razgovor o dopisu šolskega odbora z dne 7. septembra 1903 o zadevi učnih ur in učnega časa rokodelskih učencev. 2. Raznoterosti. Ker je zadeva za obrtnike zelo važna, pričakuje se polnoštevilne udeležbe. lavna risarska šola za dame se otvori 23. t. m. v tukajšnji strokovni šoli. Pouk bo vsako sredo in soboto od 2. do 4. ure popoludne. Dogodki na Jlrvaf-skem. Hrvatski obrtniki in obrtna razstava v Budimpešti. Te dni se je odprla v Budimpešti obrtna razstava, na katero je ogrska vlada povabila tudi hrvatske obrtnike. Pozvala je ogrska vlada tudi vse obrtne in rokodelske šole, da razstavijo v Budimpešti svoje črteže in izdelke, kar pa le te niso storile, češ da imajo premalo gradiva za razstavo. To je pač slabo spričevalo za obrtne šole na Hrvatskem. Sicer pa ni čudno, da je tako, ker se za te šole ne skrbi v oni meri, kakor bi se moralo. Ogrska vlada, ki ima vse zakonodajstvo o obrtu v svojih rokah, noče trošiti na Hrvatskem niti vinarja za obrt, pa tudi ne za obrtne šole, nego je vse to prepušSeno hr vatski vladi, ki nima zadostnih sredstev za obrtni poduk. Na razstavah pa bi se ogrska vlada rada pokazala kot edinstvena oblast za to stroko, za katero se sicer na Hrvatskem nič ne zmeni. Zategadelj so se tudi vsi odločni hrvatski obrtniki vzprotivili, da se obišče ta razstava v Budimpešti. Toda vspeli so le deloma, kajti domača in ogrska vlada sta našli precej obrtnikov večidel tujcev, ki so z državno podpnro mogli v Budimpešto, da tam zastopajo Hrvatsko, seveda kot pokrajino v edinstveni ogrski državi. Zato vpraša »Obzor« prav umestno, se bo li našlo pri hrvatski in ogrski vladi kaj denarja za pot k slovanski razstavi v Petrogradu za one obrtnike, ki bi želeli tje potovati, in bode li ogrska vlada v prihodnje, kadar bode zidala v Zigrebu ali sploh kje na Hrvatskem za-jedniške zgradbe, prezirala domače obrtnike ter dajala delo le mažarskim, kakor Be je to do zdaj godilo, dasi bo 8e domači obrtniki potegovali za dela. To naj bi Bi dobro zapomnili posebno oni obrtniki, ki so zdaj obiskali razBtavo v Budimpešti. Odlikovanje. Te dni je bil odlikovan predstojnik za bogočastje in uk A r m i n P a v i č z redom železne krone drugega razreda. Nekateri ugibljejo, da bi to moglo biti snamenje, da pojde v mir. In zares je te dni odšel na dopust. Pravijo, da ga bo zamenil veliki župan virovitičke županije, C h a v r a k, ki je peraena grata sedanjega bana. Gbavrak je imel postati predstojnik notranjih zadev, toda odločili bo Srbi, ki so sahtevali za to mesto svojega moža, pa je postal Sumano-v c L% Chavraka pa je določena čast predstojnika za bogočastje in uk, ko sedanji predstojnik odide. Maiarske peronske karto. Na zagrebškem južnem kolodvoru s« prodajajo samo mažarske peronske karte, kar je protipostavno ter hrvatski opozi»i-onalni časopisi najodločneje ugovarjajo proti takemu predrznemu ravnanju od železniške uprave. Obenem svare opozicionalni časopisi hrvatsko občinstvo, da ne kupice nič več teh kart, nego d£ onih 20 vinarjev, kolikor stane peronska karta, rajši za družbo sv. Cirila in Metoda, ali pa za sirote ponesrečenih. Zares prav umesten in posnemanja vreden predlog morda tudi za Slovence. Ne dajmo se za naš denar še prezirati! Predrznost mažarksih ielezniških uradnikov. Hrvatski opozicionalni časopisi prinašajo skoraj vsak dan poročila o predrznih ma-žarskih uradnikov po železnicah na H^at-skem. Znano je, kaj so vse počeli proti Šte ianu Rad ču, ki jih je s postavo v roki silil, da govor6 na Hrvatskem hrvatski s potujočim domačim občinatvom. Spravili so ga pred sodnijo, ki ga je bila celo obsodila, ali višja sodnijska oblast je zavrgla prvotno svoje pravo. Toda take obsodbe Mažaronom čisto nič ne imponirajo, marveč še predrznejSi postajajo. V srcu Hrvatstva, v samem Zagrebu, izzivljajo s svojim predrznim ponašanjem hrvatsko občinstvo. Ko je pred nedavnim zahteval dr. Vrbanič karto na Reko, mu je blagajnik ni hotel dati. češ, da on ne pozna te postaje. Dr. Vrbanič je zahteval dvakrat karto, a uradnik je vendarle ni hotel dati. Še le, ko se je dr. Vrbamc zagrozil, da se ne umakne od blagajne, dokler ne dobi karte na Reko in da ne pusti nobenega drugega prej k blagajni, se je blagajnik premislil ter izročil karto na R»ko. Uradnik se je bržkone tudi preplašil, ko je videl, da občinstvo odobrava odločno ponašanje dr. Vrban ca. Tako pridrzni so tedaj ti Mažari na Hrvatskem, da se usojajo kljubovati celo narodnim poslancem. kaj še-Ie počno š siromašnim narodom. Opozicionalni časopisi so vsled tega dogodka napali pred vsem predstojnika tu-kajšnega prometnega urada Leitnerja ter zahtevali, da se odstrani iz Zagreba, češ da je največ on kriv, da je uradništvo tako predrzno. Ja Lsitner je velik protivnik Hrvatov, ter je že skoraj vse Hrvate iztisnil iz svojega področja, a bržkone je kriv tudi nesreč v Zaprešiču. Hrvatsko občinstvo pa bi moralo posnemati vtem pogledu dr. Vrba-niča ter samo prisiliti te napihnjene Mažare, da se nauče hrvatski in da spoštujejo postave, če hočejo na Hrvatskem živeti. Žali-bog, da je takozvana hrvatska inteligenca preveč mlačna v narodnih vprašanjih, a da tega ni, bi se tudi Mažari drugače ponašali. Le tam, kjer ves narod brez razlike svoje pravo brani, more uspeti v borbi. Vstaja na Balkanu. V Odeso je prišla iz Carigrada vest, da so našli pod zaglavjem sultanovim grozilno pismo, v katerem mu vstaški odbor naznanja, da ga umori, ako v teku dveh mesecev ne da makedonskim vilajetom avtonomije. Na kak način je prišlo pismo v sultanovo Bpalnico, je dosedaj še zagonetka. »Neues Wiener Tagblatt« je prinesel včeraj vest, da je že prišlo do nasprotstev med Bolgarijo in Turčijo. Bolgarske čete bo baje že prekoračile mejo. Ta povsem ne-presenetljiva vest se dosedaj še ne potrjuje. Na bolgarski agenturi menijo, da je vest že iz tega vzroka neresnična, ker mora Bolga rija brezpogojno počakati rezultata vladarskih obiskov na Dunaju. Tudi še ni Turčija odgovorila na noto od 11. t. m. Tudi baje ni res, da bi bila Bolgarija mobilizirala. Povod za to vest, tako menijo na bolgarski agenturi, je morda dal kak večji boj na bolgarski meji. Dr. T a t a r č e v v Sofiji trdi. da znaša število oboroženih vstašev 30 000, vendar jih pa še mnogo tisoč ni pod orožjem. Vseh vstašev skupaj je 50.000 mož, ki so za vse pripravljeni in zamorejo kljubovati vsem nevarnostim. Turški komisar je protestiral proti temu, da je bolgarska vlada poklicala pod orožje tri divizije. Prvo poročilo o mobilizaciji treh bolgarskih divizij je kroge v Carigradu silno razburilo. Ko je prišla vest, da niso mobili-zovane tri divizije, ampak le šest letnikov treh divizij, so Be duhovi umirili, ker to ne smatrajo za mobilizacijo, ampak za pomno-žitev obmejne posadke. Turška vlada je izgnala poročevalca »Daily Mail« iz Monastira. Poročevalec seje pritožil pri angleškem poslaniku v Cari- gradu. Vsrok temu ravnanju turških oblasti ie baje v tem, da je poročevalec Reginald Wyon pisal o groznih razmerah v turških ječah. — Turški viri poročajo : Poraz vstašev v Makedoniji je popoln. Dne 3. septembra se je vršil pri vasi Rudnik (vilajet Monastir) boj, v katerem je bilo 85> vstašev ubitih. 38 ranjenih, 2 vjeta. V jezeru Vrab čani jih je utonilo več kot 130. 5' sept. se je vršil boj pri vasi Znleniči, v katerem se je 52: vstašev udalo. Nekaj vstašev skrivalo se je v vaseh Babiče, Makrani, Cferčnica; ko so se približale turške čete, so zažgali vasi in zbežali, da ne bi velike zaloge streljiva prišle v turške roke. V vstaških vrstah vlada obup. Pri Redjobje (Ohrida) je bilo pobitih okoli 200 vstašev. V boju pri KlediamoB (Florina) je bilo ubitih 60 vstašev. Pri Apo-sfcio (Kastorija) je bilo ubitih 27 vstašev. Blizu vasi Pazarnik v istem vilajetu se je vršil boj, v katerem je padlo 20 vstafiev. To so res veliki neuspehi za vstaše, če je vse tako. Toda ne smemo pozabiti, da vse to pride iz turškega vira. — Bivši mo-nastirski vali, Rešid bej, ki je bil imenovan za guvernerja v Beirutu, je sedaj imenovan za guvernerja v Brusi, odkoder pride ondotni guverner v Beirut. — Dopisnik »Frankfurter Zeitung" piše iz Sofije: „Mi nismo sicer bojaželjni, toda ne moremo s prekri-žanimi rokami mirno gledati, če bo trajalo klanje še dalje. Če Evropa Turčiji ne za-pove, naj naredi mir, bomo mi pustili svoje mirovno stališče, tudi tedai, ko bomo vedeli, da nas čaka poraz!" — Črnogorski zunanji minister Vukovič se je razgovarjal v Carigradu z ruskim in srbskim poslanikom. Iz tega se dd sklepati na novo konstelacijo na Balkanu; nekateri trdijo, da je Rusija zopet disponirana za vojno in se ne bo čuditi nad izbruhom vojne med Bolgarijo in Turčijo. — V Sofijo je došla vest, da je bilo vse prebivalstvo Kastorije poki a n o. — Bolgarski „rudeči križ" je podaril stotisoč frankov za ranjene in stradajoče Makedonce. — V Bolgariji se zbirajo nove vstaške čete. Blizu 4000 Makedoncev je zbranih pri Kiistendilu in pri Dubnici. Bolgarska vlada jih težko nadzira. — Ze več dni se vrše v sandžaku Seres hudi boji med vstaši in Turki. Vstaše poveljuje general Cončev. Več čet je odšlo tja na pomoč. Posameznosti niso znane. — Iz Monastira prihajajo vesti o bojih, ki se vrše ondi vsak dan. Omenjati je treba boj pri Stenji ob jezeru Pesba, v katerem je en turški oddelek napadel ustaše, a je bil odbit. V gorah Murihovo je turško vojaštvo obkolilo vstaško četo; toda ta se je osvobodila, dobila pomoči in postala nevarna Turkom, ki so prosili za pomoč. — V nedeljo so vstaši ujeli tovorno kolono na potu v Ohrido. — Nassir paša pripravlja veliko akcijo proti vstašem. Izpred sodišča, Izpred deželnega sodišča'. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. M R. iz Ihana, je pri okr. sodišču proti ihanski učiteljici napravila ovadbo zaradi krivega pričevanja. Obdolženka je neki dan prišla v šolsko poslopje in se nad učiteljico hudovala, ker je mislila, da je bila njena hči prejšnji dan zaprta. Mimo odprtega okna grede je izustila žaljive besede proti učiteljici, katere so tudi otrcci v šoli slišali, in zato je bila 5 dni zaprta. To je Marijo Ravnikar tako jezilo, da je v ovadbi navedla, da je učiteljica -otroke učila, kako naj pred sodnijo govore, in da sploh ona ni učiteljice žalila. Sodne poizvedbe bo pa dokazale, da se je le obdolženka trudila pridobiti v tem slučaji krivih prič. S ^dni dvor je Marijo Ravnikar obsodil na štiri mesece težke ječe. — Zvodojepo-1 i 1 a Jera Dimnik Janeza Pretnarja, delavca na Savi, ko jo jo pr šel pod okno klicat. Pretnar je tudi metal pri odprtem oknu kamenje in goreče žveplenke v sobo ter je grozil, da bo s silo vrata odprl. — Pretnar pravi, da jo je hotel le malo oklofutati. Sodišče mu je priznalo oaem dni zapora. — S pištolo je streljal. Kakor je Jožet Suhar po sosedih zvedel, čakal ga je 16 let stari France Urankar z Gorenjega z neko žreblji obito palico pri domačem hlevu in mu nevarno pretil. Na koncu vasi ga je z nevarnim orodjem zopet napadel, a Suhar mu je palico izvil, pri tem se pa na roki precej obodel, na kar je Urankar zbežal. Ša enkrat je obdolženec z drugo palico napadel Suhara, nato pa s samokresom proti njemu ustrelil rekoč: »Sedaj boš pa crknil«. Najbrž ni bilo v samokresu kroglje in ga je hotel le oplašiti. Urankar se je moral pa tudi zagovarjati, ker je v družbi bajtarja Janeza Ziberta posekal iz gojzda ,nad Sušo' 73 hmelovk, katere sta za 14 K prodala. Terezija Zibert, žena soobtoženca, je skušala neko pričo pregovoriti, naj bi izpovedala, da so bile hmelovke v njenem delu posekane. Sodišče je obsodilo Urankarja na pol leta, Žiberta na štiri mesece težke ječe, njegovo ženo pa na šest tednov ječe. — Silovitost. fte večkrat kaznovani Ja nez Avsenek iz Zgor. Veternega je imel staro jezo na Matevža Perkota, ker si je do- mneval, da je on kriv,, la ni od očeta posestva dobil. Upil je po» vasi, da bo nož v njega zasadil, da ga bo zadavil ali pa zaklal. Zagovarjal se je, da je bil pijan. Obsojen je bit na pol letfeteike ječe. — Brat sestro ustrelil..Jane« Kos, hlapec v Srednji vasi, je imel lovsko puško. Dne 3. avgusta je šel na lov n* divje golobe, a sreča mu ni bila mila, prišel je prazen domov, nabito puško je p« shranil v shrambi za orodie, ne da bi se dalje za njo brigal. Nekaj dni potem jo pa stakne 12 letni go-spodarjev sin France lueban in z njo pomeri na svojo 7 let staro sestrieo Ančiko. Puška se sproži in strel zadene deklico tako nesrečno, da se je takoj mrtva zgrudila. Sodišče je Janeza Kosa zaradi te nečuvene malomarnosti obsodilo na tri mes. ostr. zap. — V j e t i jetnik. France Kunstelj, delavec iz Most, je iz tusodne ječe pobegnil, kjer bi moral eno leto sedeti. Jetniško obleko je zamenil s civilno na ta način, da jo je Petrui Zamanu izmaknil. Na to je v Mostah grozil« Antonu Stefeljnu, češ da je on vzrok, da je bil za toliko časa obsojen, ker je po krivem prisegel. Sodišče g« je iznova na 1 4 mesecev težke ječe obsodilo, po prestani kazni pa pride pod polic nadzorstvo. — Postopač in tat. Franc Holč, delavec iz Moravskega, se preživlja z beračenjem, pa tudi tujih r«či ae ne izogiblje, če prilo-žnost nanese. Tako je v Stepanjivasi ukral Janezu Stepiču srebrno uro in verižico in jo prodal. resno delo mu ni bilo mar, bil je tudi zaradi vlačugarstva in tatvine že večkrat kaznovan. Sodišče ga je obsodilo na pol leta v težko ječo, potem se bode pa oddal v prisilno delavnico. Iz Celia se poroča, da je bil urednik »DeutscheWacht« OtonAm broechitsch pred porotniki oproščen. Tožil ga je gospod C v e n k e 1 ml. France in Marija Braluša oproščena. Iz Maribora poročajo, da je senat ondotnega sodišča v posebni seii oprostil Franca in Marijo Bratuša krivde da bi umorila svojo hčer. Dokazalo se je, da je deklica, katero so nedavno oblasti prijele, res njuna hči. Marija Bratuša je bila takoj izpuščena iz zapora in je odšla na graško kliniko, ker je v ječi dobila nevarno bolezen na očeh. Franceta Bratuša so odvedli v preiskovalni zapor, ker bode sojen radi tega, ker je dolžii svojo ženo sokrivde pri umoru hčere, katera nikdar ni bila umoriena. Tihotapci tobaka hudo kaznovani. Ze meseca decembra preiskali so finančni organi kavarno »Tergesteo« v Trstu in zaprli trgovca Christofidisa in uslužbence v kavarni Passuttija, Zalaccsto in Gobbo. Prve tri bo izpustili proti kavciji na svobodo, a Gobbo je že devet mesecev v ječi. V Gradcu bili so kaznovani radi tihotapstva tobaka: Christofidis na 40.000 kron globe in dve leti strogega zapora, Gobbo na 40.000 kron globe in tri leta ter sedem mesecev strogega zapora, Passutti na 20 000 kron globe in tri leta ter sedem mesecev strogega zapora, Fran Zakrajšek, lastnik kavarne, na 8000 K globe, Zalaoosta na 1632 kron globe in šest mesecev zapora. Ako ne morejo plačati, spremene se globe v zapor. To so glavne kazni. Zraven teh je pa še kakih 50 manjših kazni, od 10 do 1000 kron globe, s katerimi so kaznovani oni, ki so kupovali cigarete. Obravnava Bonmartini ■ Turri. Lansko poletje našli so v Bolonji mrtvega v njegovem stanovanju plemenitaša Bonmarti-nija, znano ličnost italijanske aristokracije. Kot sumljivega so zaprli na Tirolskem ubež« nega advokata mladega Turri ja, sina znamenitega laškega učenjaka in brata žene Bon-martinijeve, kontese Linde. Tekom preiskave zaprli so tudi Lindo, nekega dr. Naldija, Rozo Bonetti-jevo itd. Kompromitirani so profesorji, advokati in druge odlične osebe. Preiskava traja že celo leto in, kakor naznanjajo laški listi, bo v kratkem završena in potem bo obravnava. Značilno je to, da se bo obravnava vršila tudi ob zaprtih vratih radi raznih nemoralnih činov, ki bo jih uganjali zatoženci. — Vsi italijanski listi pa polnijo tudi svoje predale z raznimi škandali, ki jih je uganjala v Rimu kontesa Ubaldelli. Stvar je pa tako zapletena, skrivnostna in misterjozna — vsak dan prihajajo na dan nova razkritja, komprimitirane so ugledne osebe, zdravniki, državniki itd. — da se ne bomo kar nič čudili, ako bo tudi tukaj preiskava in zaslišavanje trajalo dolgo časa, ali če bo vsa stvar se izgubila v pesku, ker gotovim osebam se ne sme škodovati na dobrem imenu. Kako se bodo stvari razvile, bomo poročali. Musica sacra. V nedeljo 20. septembra v stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo »Tota pul-chra« zl. P. Angelik Hribar, graduale »Do-lorosa«, sekvenco »Stabat Mater« in po ofer-toriji »Ave Maria« zl. Anton Foerster. Razne stvari. Najnovejše od rasnih strani. Turški poslaniški zdrav-nik dr. Abdulab D j e v d e t, ki je oklofutal turškega poslanika na Dunaju, je eedaj izgnan tudi z Ogrskega. - Rutinska narodna siavnost. V Poltavi na Ruskem so slovesno odkrili spo menik ukrajinskemu pesniku K o t 1 a r e v -«k e m u. — Dve mesti v plamenu. Mesti Zloczow in M o n a -sterszyska v Galiciji sti od včeraj v plamenu. V ZlocZuWU je zgorelo 5 0 0 hiš in več ljudij. — Zborovanje nemškega društva za javno h i g i j e n o se vrši te dni v Draždanih. Udeležnikov je 565, med njimi ie celo rav na tel j šolsko liigijeničnega oddelka v japonskem naučnem ministrstvu. Zastopanih je tudi 16 avstrijskih mest po 22 odposlancih, med njimi tudi mestni fizik iz Ljubljane. — Nemški cesar in Srbija. »PeBter Lloyd« poroča, da se je nemški cesar med vožnjo proti Mohsču dalie časa razgovsrjal z ministrijalnim svetnikom Thaly jem. V teku razgovora je prašal cesar Thaly ja, če je na Srbskem že izbiuhnila revolucija. Thaly mu ie odgovoril: »Doslej ne, toda znova se ie 60 častnkov pridružilo protestujočim častnikom". Cesar Viljem je nato odgovoril: »Ž* pravi Ze prav!« — V Beljaku Be vrši shod nemško nacijonalnih obč. zastopstev. — 3 65 m. dolga brada. Umrl je v Belgiji neki Dumont, ki je imel naidaljšo brado na svetu; dolga je bila namreč 3 m. 65 cm. Cenik sa ponarejene obrvi. Lon- donsm listi prinašajo naznanilo, nekega ondi stanujočega »doktorja lepote«, imenoma Ne-stle, kateri ponuja občinstvu ponarejene obrvi. Cena je naslednja: „Obrvi, ki se nosijo v družbi" par 5 kron; »obrvi, ki se nosijo na odru«, par 1 krono 50 vin.; „obrvi, ki trajajo od treh do šestih mesecev, jako lepi 10 kron 50 vin. par. Obrvi so nalepljeni na kartonskem papirju. Po zgornjem koncu obrvi je prav fin trak iz prozorne ribje kožice. Potem se namoči fino omelce v posebno lepilo in se dene na ribje kožico; nato se hitro pritisne na rob tripalnic. Obrvi se potem še nekoliko popravijo s škarjami — in v treh minutah je končana vsa operacija. Obrvi se delajo navadno iz človeških las ali pa tudi iz dlake maček iz Angore. Obrvi za igralce so prav poceni, ker so prirejene iz slabejse tvarine. Društva. (Zabavni večer) priredi katoliško izobraž. društvo v R a d o 1 j i c i dne 20 sept. ob 7. uri zvečer v prostorih g. V. Hudovernika. Vspored : Venček narodnih pesmi igra domača godba na lok A. Haj-drih: Jadransko morje, zbor. P. H. Sattner: Pogled v nedolžno oko, četverospev. Dekla macija: Jezik. H. Volarič: Eno devo le bom ljubil, zbor. Po Beethovenu: Večerna, četverospev. Fr. Vilhar: Slovenac i Hrvat, zbor. »Pravica se je izkazala«, burka v dveh dejanjih. ProBta zabava s petjem in godbo. Vstopnina 30 v. Cisti dohodek je name njen za napravo novega gledališkega odra, zato se preplačiia hvaležno vsprejemajo. K obilni vdeležbi vljudno vabi odbor. (»Zavod Sv. Nikolaja" v T r -a t u) vabi na občni zbor. kateri bode v nedeljo, dne 20. septembra 1903 v lastnih prostorih ul. Sette fontane (vhod na novi cesti k vojašnici). Dnevni red: 1 Poročilo tajnica. 2 Poročilo voditeljice. 3. Čitanje in odobrenie računov. 4. Razni predlogi in nasveti. 5. Volitev novega odbora. Začetek občnega zbora točno ob uri pop. Po občnem zboru je veselica s sodelovanjem vojaške godbe, iz prijaznosti društvo „Kolo", dram. odsek pevskega društva »Slava" in raznih vršujočih članov Med veselico deluje šaljiva pošta. Darovi. Zapogorelce v Predgradu bo darovali sledeči gg.: Gdč. Ana Lukanič 200 K, Ign. Fertin 25 K, Viljem Pfeifer 20 K, dr. J. Lesar 10 K, Jož. Jereb 8 K, Neimenovan iz Železnikov 5 K, Fr. Sohvvei-ger 30 K, J. Loretič 10 K, J. Žagar 10 K, Neimenovan iz Kamnika 10 K. Neimenovan delavec 1 K, Fr. Pokorn 15 K; župnije: Metlika 81-34 K. Semič 60 K, Bi. Dobrava 34 80 K, Vrh 32 69 K, Dobrepolje 70 K, Mokronog 10 K, Suhor 47-54 K, Uftec 10 K, Zlatopolje 12 K, Komenda 35 K, Sorica 14-70 K Zabnica 16 K, Godovič 11 K, Ziri 22 K, Črnivrh 28 K. Nova Oselica 10 K, Šmartno pri Litiji 30 K, atopiče 8 70 K; Uredništvo »Slovenca« 10 K; gosp. Davorin Vukšinič zavoj obleke, Neimenovan iz Ljubljane zavoj obleke; g. Viktor SteBka, knezo-škofijski tajnik, 5 K. Peter Režek, župnik. Velikansk požar. V Zloczo\vu v Galiciji je v četrtek popoludne izbruhnil v lvovskem predmestju požar. Virok ni znan. Pogorelo e 1500 poslopij od teh 600 hiš. Pcgorel je tudi del sodišča z akti. Vo aitvo je moralo braniti lastne msgacine, zato je rešilna akcija le počasi napredovala. Vihar je raznašal ogenj daleč na okoli, obseg nesreče se ne da presoditi. Skoda je na milijone Štiri osebe so zgorele. Ena oseba je od strahu umrla. Skoro celo mesto je v razvalinah in pepelu Obe bolnišnici ste žrtev ogn|e, splošna in židovska. V poslednji je zgorela ena s'«»rka. R-štn je le kolodvor in bbžnje hiše. Toda tudi ta del mesta ni va ren pred požarom, ker vleče močan veter. Vse ceste in ulice ao polne hišne oprave in posteljnine, med katero jokajoč hodi ne srečno prebivalstvo. Telefonska In brzolavna poročila. Občine za pravico ljudstva. Radomlje, 19. sept. Občinski odbor občine Homec je sklenil vložiti peticijo na deželni zbor kranjski, da spremeni volivni red za deželni zbor in deželni red v smislu splošne in enake volivne pravice, ker je to soglasna želja ljudstva. Ob jednem je poslal ministerskemu predsedniku protest proti pridržanju tretjeletnega moštva čez 1. oktober. V dotični vlogi izreka obč. odbor minist. predsedniku prepričanje, da je rešitev iz z a rn o t a n i h r a z m e r, v katerih je Avstrija, mogoča le tedaj, ako se uvede splošna i n enaka v o I i v n a pravica za vse postavoda-jalne zastop e. Studenec, 19. sept. Občinski odbori občin Studenec-Iškavas-V r b 1 j e n j e -1 š k a • L o k a so sklenili vložiti peticijo na kranjski deželni zbor za uvedbo splošne in enake volivne pravice. Odposlan je ugovor proti daljni službi tretjeletnega moštva in ministrskemu predsedniku zahteva za uvedbo splošne in enake volivne pra-vice.y v kateri je edina rešitev Avstrije. — Živeli odločni katoliško-n a rodni poslanci, ki stoje v boju za pravice ljudstva! Bled, 19. sept. Katoliškonarodni poslanci borite se hrabro za pravice naroda! Za Vami stoji tudi občina Ribno. Občinski odbor vloži na deželni zbor zahtevo po uvedbi splošne in enake volivne pravice. Minister-skemu predsedniku je občinski odbor sklenil poslati vlogo, v kateri zahteva za dež. in drž. zbor splošno in enako volivno pravico in se pritožuje zoper nadaljno službo tretjeletnega moštva. Turjak, 19. septem. Slovenskim katoliško - narodnim poslancem naše popolno zaupanje, katero imajo, dokler se nevstrašeno bore za ljudstvo. Županstvi občine Turjak in občine L u ž a r j e uložita v soglasju z željami ljudstva na deželni zbor peticijo za uvedbo splošne in enake volivne pravice. Županstvi sta odposlali tudi protest na ministerstvo proti pridržanju vojakov 3. letnika čez 1. oktober in sta zahtevali, naj vlada preuredi Avstrijo na podlagi splošne in enake volivne pravice. Videm pri Dobrepoljali, 19. sept. Županstvo občine Struge uloži po svojem deželnem poslancu na deželni zbor kranjski peticijo za uvedbo splošne in enake volivne pravice. Enako prošnjo je poslalo tudi ministrskemu predsedniku, pri katerem Se je tudi pritožilo proti odredbi vojnega ministra glede tretjeletnikov. Katoliško-narodnim poslancem v boju pogum in vstrajnost. Dunaj, 19. sept. Danes zjutraj se je nemški cesar v spremstvu nadvojvode Franc Ferdinanda odpeljal na lov pri Lainzu, odkoder se popoludne vrne. . Dunaj, 19. sept. Cesar je dopoludne sprejel grofa Khuena, ki mu je poročal o razmerah na Ogrskem. Dunaj, 19. sept. Cesar je daroval 55.000 kron za poškodovane vsled povodnji, in sicer po 20.000 za Koroško in Solnograško, 10.000 za Ti-; rolsko, 5000 za Štajersko. Dunaj, 19. sept. Cesar je danes sprejel nemškega držav, kancelarja grofa Biilo\va in mu podaril svojo j podobo v telesni visokosti. Budimpešta, 19. sept. „Fiiggetlen Magyaror8zag" je priobčil v obliki sa-tire „ Povelje na narod!", v katerem so naslednji stavki: „Ljudje! Meščani in vojaki! Čujte narodno povelje! Narod, pleme vaših očetov, vaše lastno življenje, upanje vaših sinov, vam zapovedujejo: Ne dajte nobenega denarja in nobenih vojakov! Vojaki! Pri prvem front povelju se obrnite nazaj! To je povelje narodovo!" — Drugi listi podarjajo, da je armadno povelje notranja stvar 6. in 12. vojnega kora. narod pa ga ne vzame na znanje. To je včeraj objavila „N. Fr. Pr." Dunaj, 19. sept. Tukajšnji listi poročajo iz Budimpešte : „M a g y a r -o r s z a g" piše : Prestol ogrskega kralja obdajajo vohuni, ki so plačani od nemškega cesarja. Dunajsko politiko vodijo iz Berolina, na berolinskem dvoru poznajo boljše madjarske zadeve nego na Dunaju, princ Eitel Frio pozna dobro madjarski jezik. Ni treba drugega, nego da pride Eitel Fric in nam ustanovi novo vojsko, postavi spomenik Košutu in ustanovi dvor v Pešti. Narod mora biti rešen priklopljenja Ger-maniji. B a r a b a s se je izjavil: Cesarjevo povelje je dvorna intriga, ki naj prisili kralja, da se odpove prestolu. Njegova stranka prične z najhujšo agitacijo. Ce moramo ostati sužnji, nam je vse eno, ali smo pod avstrijskim ali ruskim carjem. — (Kakor kaže, so Ko-šutovci že ob pamet. Opomba uredništva.) Budimpešta, 19. sept. Sklep, da cesar da znano armadno povelje, je bil storjen, ko je šel drugič v Budimpešto. Cesar in prestolonaslednik sta v tem edina, da Madjarom ni dovoliti madjarskega armadnega jezika, zato cesar v armadnem povelju tudi prestolonaslednika omenja. Pač pa bodo Madjari dobili druge koncesije, njihova zahteva po madjarskih armadnih znamenjih pa bo tudi odklonjena. Budimpešta, 19. sept. Povodom sprevoda na grob Ludovika Košuta so se dogodile velike demonstracije. Množica je uradni list zažgala. V sprevodu je bilo mnogo črnih zastav. Sarajevo, 19. septembra. Došlo je povelje, naj se z deli pri gradbi železnice Plevlje Sandžak-Novibazar hiti, da bo železnica v najkrajšem času gotova. Nekateri spravljajo to v zvezo z dogodki v Makedoniji. Lvov, 19. septembra. V mestu Monasterzyska je pogorelo polovica hiš, štiri tisoč oseb je brez strehe. Belgrad, 19. sept. Po vsej Srbiji je raztrešenih polno razglednic s sliko nezakonskega Milanovega sina, Milana Krističa. Na podobah je Milan Kristič v obleki srbskega generala. Po deželi krožijo listki, na katerih je tiskano, da se je kralj Milan dogovoril s kraljico Natalijo, da v slučaju, ako Aleksander umre, adoptira za svojega naslednika Milana Krističa. Ta agitacija je baje delo neke turško-rumunske družbe. — (Opomba uredništva: Danes zjutraj je priobčila graška „Tagespost" vest, da se širijo po Dunaju vesti, da je bil srbski kralj Peter ustreljen in da so celo iz New Yorka brzojavno vprašali, ako so te vesti resnične. Dopoludne so te vesti, ki se nikakor ne potrjujejo, bile raznešene tudi po Ljubljani, popoludne so nas po telefonu vprašali tudi iz Maribora, kaj je na tej vesti. Naš dunajski poročevalec nam poroča, da so vesti o umoru kralja Petra izmišljene.) Po sklepu lista, ljudstvo vstaja! Po sklepu lista smo dobili iz raznih krajev poročila, da so občinski odbori sklenili izjave v zgoraj označenem smislu. Oglasile bo se še občine: Dobrova, Dovje, Želimlje, Zgorenji Tuhinj, Smarcav kamniškem okraju, Prem, Mekinje, Trebeljevo, Sv. Gregor, Žalina, Luče, Lnžarji, Polica, Dane. Poročila pozdravljajo boj katoliško narodnih poslancev za ljudske pravice. Proč s krivičnim volivnim redom! odmeva po celi deželi. Slovensko ljudstvo hoče pravice in moč v deželi, katera je njegova. Tega gibanja ne bo udušil nihče, pač pa bo naraščalo z veliko močjo. Kdor je prijatelj ljudstva in slovenskega življa v deželi, naj koraka z nami, sicer bo narod šel preko njega! Ravnokar se nam iz ljubljanske okolice poroča, da se jutri v ljubljanski okolici vrše štirje shodi. Meteorologično poročilo. Vilina nad moriem 306.2 m, gradnji zračni Uak 736-0 ■ i Cu .pa* EOTfcnja Stanj, barometra. t mm. Temperatura „ CeUijn VetreTi. Nebo ih 3* 18| 9. »vež. H37-9] 11'2 fsl. jug j dež iq| 7 ijntr |2. popol. 737 2 I 738-3 10-8 14-9 sl. sever brezvetr. obl. 21 Srednja včerajšnja temperatura 12'1', normale 14 5*. Dunajska borza dne IS. septembra Sknpni državni dolg v notah..... 99 40 Skupni državni dolg v srebra.....H9'35 Avstrijska zlata renta 4% .....119 85 Avstrijska kronska renta 4£.....99 55 Avstrijska inv. renta 3l/i % ..... 90 80 Ogrska zlata renta 4%.......117-— Ogrska kronska renta 4%...... 95 55 Ogrska inv. renta 3"»*..............87 70 Avstro-ogrske banfine delnice.....15*63 Kreditne delnice..................630 60 London vista....................239 27 V, NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v 117-34 20 mark............23-47 20 frankov..........19-03 Italijanski bankovci........9515 C. kr cekini . . . ..... 1134 1242 1-1 Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom znancem in prijateljem pretužno vest, da je Bogu vsegamogočnemu dopadlo mojo iskreno ljubljeno nepozabno soprogo gospo Heleno Bat*l ponoči ob ,jiS. uro v 40 letu svoje starosti po dolgi mučni bolezni, prevideno s svetimi zakramenti, odpoklicati v boljše življenje. Pogreb predrage pokojnice bo jutri v nedeljo popoldne ob 5. uri iz hiše žalosti Hranilnična cesta št. 6 na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. zadušne maše se bodo brale v cerkvi Marijinega oznanjenja pri oo. frančiškanih. Drago pokojnico priporočam v pobožno molitev in prijazen spomin. Josip Bari uslužbenec c. kr. drž. železnice. 1232 1—1 Zahvala. Ker mi je docela nemogoče, vsakemu posamezniku posebej se zahvaliti za pre-premnoge dokaze tolažilnega sočutja povodom bolezni in smrti mojega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, gospoda | JAKOBA CIK-A, si usojam, častiti duhovni in svetni gospodi, sorodnikom, prijateljem in znanccm tem potom izraziti svojo najprisrčnejo zahvalo za številno in častno udeležbo pri pogrebu dragega mi pokojnika, za darovane pre-: krasne vence in za blagodejno tolažbo v prestanih bridkih urah. Posebno se pa še zahvaljujem slavnemu tukajšnjemu c. in kr. vojaškemu štacijskemu ' poveljništvu, ki je blagovoljno dalo na razpolago vojaško godbo ter tako ustreglo srčni želji pokojnikovi; potem slavnemu častniškemu zboru za mnogobrojno ude-r ležbo pri sprevodu in slav. veteranskemu društvu, ki je pod poveljstvom blagor, gospoda Mihaliča polnoštevilno spremilo predragega rajnika k večnema počitku. Istotako izrekam svojo najtoplejo zahvalo tudi slav. pevskemu društvu „Slavec" na krasnih in ganljivih žalostinkah. Bog povrni vsem tisočero. V Ljubljani, dnč 18. sept. 1903. Žalujoča soproga. Barve za umetnike, JfsSSfS: v puSicah, za akademične slikarje, ter Kaspar-jeve in Spitzauer- je ve , dobe se pri tvrdki BRATA EBERIi ▼ Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 624 7 11—l Najnovejše blago za f damska oblačila f in modni barhenti se v vseh kakovostih in največji izbiri prodajajo najeenejše pri J. G^OBEIiflIK-U Pred Škofijo 1. LnJUBIidflJSlfl. Mestni trg 20. Vzorei se na zahtevanje pošiljajo franko na vse strani. pr©$t©L>©ljna dražba v zapuščino bivše trgovke in posestnice Uršule Peteri!el, poprej vdove Praznik iz Velikih Lašč št. 32 spadajočega krojnega in raznovrstnega drugega blaga, kakor tudi obleke, perila, pohištva in raznih drugih premičnin — se vrši vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča v Velikih Laščah, pričenši ob 8. uri Zjutraj, gg* dne 27. septembra 1903 in eventuelno temu dnevu sledeče dni. Zdražitelji plačajo najvišje ponudke v gotovini in prevzamejo zdražene reči takoj. Inventarski zapisnik se lahko vpogleda med uradnimi urami v notarski pisarni v Velikih Laščah. 1237 1 -1 Josip Smodej, C. kr. notar kot sodni komisar. Kotlarski učenec se sprejme Kolodvorske ulice 28. 1229 1 M o 1 i t v c n 1 k za Marijine družbe, »Vodilo" in »Najboljša mati" skup, se dobi v velikem tisku v vezavah po ll/», 2 in 3 krone. Kdor jih vzame več skup v tej izdaji, dobi na vsakih 10 dve po vrhu. Razpošilja jih v imenu izdajatelja g. Fr. Breskvar, knjigovez v Ljubljani- Denar se pošilja založniku. — Isti knjigovez razpošilja tudi »Križev pot za M. družbe."; 1 izvod velja 20 v., 50 izvodov 8 K in 100 izvodov skup samo 12 K. — ,,Vodilu", ki velja samo zase v platnu vezano 6Q.v., se brezplačno privezuje 20 str. debel »dodatek", ki obsega 1 sv. mašo in troje litanije. Ta dodatek se dobi zase broširan po 10 v. 100 skup za 8 K. Dokler nimamo šolskega molltvenika, mu je ta dodatek lahko malo nadomestilo. Obe zadnji knjižici sta ob kaki priliki primeren dar za družbenike ali šolarje. 1240 1 Uniforme prostovoljca 27. pešpolka (belgijci) se prodajo Marije- Terezije cesta 10. II. nadstropje, I. vrata. 1241 2-1 Vinarsko in sadjarsko društvo za Brtlo v Gorici priporoča gospodom krčmarjem in zasebnikom pravo, pristno Briško vino "SO po prav zmernih cenab. Razpošilja se v sodčkih od 56 ltirov višje ter na željo tudi vzorci. Ob enem priporočamo ljubiteljem sadja tudi razno sadje. 1101 8-8 Sedež društva je: Gorica, ulica Barzellini št. 20. G. PICCOLI lekarnar v Ljubljani dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmaeevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo. Plccolljeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. Plccolljevo železnafo vino se uporablja primalokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom- Polliterska | steklenica 2 K, PiccoHJevI sirupi U malin ali fama- rlnde dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30. Zunanja naročila po poštnem pOVZeijU. 708 (60-31) P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij Ivan Škerjanec gostilničar v Ljubljani, Kopitarjeve ulioe 6 priporoča li70 6—3 kranjske klobase lastnega isdelka, is zanesljivega prašičjega mesa. Razpošilja tudi v zavojih po 5 klg. in višje po pošti proti povzetju. Vsak ponedeljek in petek zvečer ter torek ln soboto zjutraj sc dob6 sveže klobase za pečenje prekajene pa vsak dan v lastni gostilni, kjer se tudi toči pristno naravno vino. :::: :s;ii:: t: ;:;:t: :t:;:::::«i t ::::<;; s: i ::: ■ •••i "M :::: :::: •:::: :::: •••i •••t •••I JgC-g" Službo cerkvenika in organista je oddati na Sv. Gori pri Litiji. Oženjeni izurjeni rokodelci imajo prednost. V zvezi je gostilna in trafika. Nastopiti je o svetem Mihaelu. Zupni urad na sv. Gori, 1203 3=3 p. Vače pri Litiji. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 671 39 F. HITI, Pred škofijo štev, SO. Zunanja naročila se točno Izvršujejo. ...»I •••J .... :::: ■••• :::: ...» :::: .... ••.i :::: :::! :::: m :::: .... .... jLanezct Trdine ^branih spisov je pravkar ijšla prva knjiga: ^ajjeui ljuzarji m Iliri. Prejanimiva epijoda 13 jujno-slovans^e zgodovine. Jfrtjiga, vajna 3a vsakega zavednega Slovenca Cena Jf 3'—, po pošti % 3S0. Zelcžil L.Jcb^cntncr :::: s-:: i... «... «... •••• :::: •••• IS«. v Ljubljani. Sukneno blago ■■■■■■■■■■■■■■■■■■ii^HH^BHa^HBBHBIf^H za vsako potrebo se prodajajo v vsaki kakovosti in največji izbetd najeenejše pm J. Gf^OBElifJIK-U fcred Škofijo i. LiJUBliJflNfl. Mestni trg 20. Sukneni ostanki po zelo nizki eeni. Vzorei se pošiljajo na vse strani brezplačno. a... «... •••• f... • ••• •••• .... s::: «... «... t»« S::: :::: _____ _ 1661 6 J lig ..........................».......»•••••••..••.'' pazite pri nabiranju ježic! Kakor sem se prepričal bo letos precej ježic; ako se hoče boljša cena doseči, morajo biti jezice v lepem suhem vremenu nabrane, en čas na soku pod streho sušene in večkrat premešane. Jezice dobro shranjene suhe in lepo rumene imajo vedno večjo veljavo, take vrste bodem kupoval po najboljši ceni. Slabo shranjene črne plesnove jezice nimajo nikake veljave in jih ne morem za svojo tovarno po nobeni ceni prevzeti. Zelo lepa prilika se ponuja kakemu trgovcu, da se naseli v zelo obljudenem kraju na Dolenjskem, oziroma, da napravi ondi svojo podružnico (filialko). Iz prijaznosti pove več upravništvo »Slovenca". 1194 3 m 1231 1—1 Karol Pollak tovarna usnja v Ljubljani. Vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, odprto 1 Mrnmmrnmmmm m f m k m ^ $ & \v/, yi S/> m Ljubljana, Pogačarjev trg. Mlimiitllti s povsem novo briljantno razsvetljavo. Danes, v soboto 12. septembra: Zadnji razstavni dan: velezanimivega obiska Petersburg in njegovi gradovi. Jutri v nedeljo, 20. septembra II. potovanje po slikoviti Koroški, Nazor Je femelj spoznavanja. „PS-dagogisehe Zeitung", organ skupnega učiteljskega društva, pravi v poročilu o tem: Panorama pripada zavodom, ki odraslim in otrokom nudijo v izobilju pouka. Tako podjetje pospeševati v interesu naravi primernega pouka v zemljepisu, zgodovini in prirodoznanstvu je popolnoma v redu. Zato naj bode obiskovanje panorame vsem starišem najtopleje priporočano. Nizka vstopnina omogoča vsakomur, Jo često obiskovati. Vclespoštovanjem 1228 1—1 ravnateljstvo. mmmmMMmmmmM Izpraznjena je služba 1221 3-2 organista in cerkovnika v Sodražici. Mesečna plača 40 K. Postranskih zaslužkov okoli 100 K na leto. Oženjeni imajo prednost. Nastopi se 1. oktobra. Prošnje podpisanemu uradu. Župni urad v Sodražici, dnč 16. septembra 1903. Vsak petek in postni dan velika izbera svežih morskih rib. Ob vsakem dnevnem easu žive postrvi in šeuke. Rastlinska maščoba kg. po 68. kr. Bogata zaloga vin v buteljkah, šampanjca, konjaka, ruma, Čaja in peciva za čaj po najnižjih cenah J. C. Praunseiss eksportna trgovina s ipeoerljo, dellkatesaml ln kranjskimi klobasami z vinom ln plvoto6em. 1239 6—1 registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1, v Knezovi liiši, obrestuje hranilne vloge po 110 96-83 4*j3 odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Poštnega hranilničnega urada št. 828.406, 'Telefon štev. 57. © HM« p Jos. Petrič v Ljubljani Tovarniška zaloga papirja in tovarna papirnatih izdelkov. Trgovina na sv. Petra cesti štev. 2. Tovarna na sv. Martina cesti št. 20. Največja zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnega in risalnega orodja po najnižjih originalnih tovarniških cenah. Edina tovarna na Kranjskem, katera je ž vsemi potrebnimi stroji po najnovejšem načinu vrejena in katera le svoje lastne izdelke prodaja. V mojem podjetju se izdeljuje le najboljše blago in tekmujem z vsako zunanjo konkurenco. Posebno priporočam: trgovske in uradne knjige, šolske zvezke, pisemske kuverte, pisemske kasete, nateze, kartonaže, patentovane in odlikovane poštne kartone, papirne vreče, pisalni papir, ovojne in pergamentne ter druge vsakovrstne papirje, črnila, peresa, svinčnike, pe-resnike, gumice itd. itd. V tovarni se nahaja nad 60. delavcev in delavk in se vpo-rablja nad 50. raznovrstnih strojev. Tovarna je sl. občinstvu vsaki četrtek od 2.-4. ure na pogled ter slavno občinstvo isto vljudno vabim, da si pogleda moje jako zanimivo podjetje. Vzorci in ceniki zastonj in franko I mm mm <'\'<'.\~ <'x ■/-.s Vi\ v-.\ mm mm mm mm mm •/-'■S •A-/ mim mm mm mm mm Otvoritev trgovine. p. n. ^rmm .v>>.v.>.v. 21. Dovoljujem si uljudno naznanili, da otvorim v ponedeljek, sept. v Ljublani na sv. Petra eestl it. 8 specialno trgovino w s perilom Bogata zaloga platnenega vin namiznega blaga iz najbolj re-nomiranih tovaren Moravske in Slezije, vsa bombaževina iz tovaren Benedikt Schroll-ov sin in tovarniška zaloga švicarskih tovaren za vezenje mi omogočujejo, ustreči vsem zahtevam v izberi. Po-sebe si usojam opomniti, da sem svojo trgovino uredil po popolno novih razmerah ter bom imel v zalogi le najnovejše stvari v vseh predmetih in zanesljivo dobre kakovosti ter bom prodajal iste po strogo solidno določenih cenah, držeč se svojega dosedanjega gesla v Gradcu: velik promet, majhna korist. Proseč, da se mi i dalje ohrani doslej pri prav mnogih naročilih v Gradcu izkazano zaupanje, vabim uljudno na blagohotni obisk moje zaloge. Velespoštovanjem Anton Šare 1225 2-1 preje Gradec Sparbusbachgasse 26. m®* mm \V\\<\ mm ■mm >v <*■•-/. vv< mvm l 7-".s S/> mm mm \v/, '/V'. mM* mm V-.\ .V..\V> mm SV/. SV/.VV-/, .S/>.V>.\V> M® Zaloga: Dunaj, XVIII., Ladenburggasse 46 Prospekt brezplačno. — PoSiljatev za poskušnjo 12 kosov franko 3 K po povaetju. 72 52—32 zaprtja, ako se vživa -V Huss-ova pogača. 1079 tO—9 Nove zboljšane gramofone z glasovno-, ročno- in varstveno omarico, zelo pril|ub!jeno med duhovščino, po društvih in med ' " ^ zasebniki. Gramofon«*« avtomate za gostilne zelo pridobitne prodajam tudi na obroke. Imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za stare. Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto. Hudclf UJcbcr, urar v Ljubljani, stari trg 16. flajboljša in najsigurneiša «« prilika za šfedenje! «« Preje: Gradišče št 1, LJUDSKA POSOJILNICA sedaj: Kongresni tt*g št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloje vsak delavnik od 8. ure ;Jutra| do 1. ure popoldan ter Jih obrestuje po ======: brez kakega odbitka, tako, da sprejme O vložnik od vsaclh vloženih 100 K čistih --4 K 50 h na leto. Stanje vlog 31.deeembfa 1902: 9,501.351 H 52 h. Denarni pt»omet v 1. 1902: 32,596.882 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po poŠti so požtno hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dnč 1. januarija 1903. Dr. Ivan Šusteršič, predsednik. Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Josip Jaro, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrel Karlin.stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leskovio, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos.u — Karol Pollak tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Sltbar, župnik na Rudniku, — Dr. Alei Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani ' ********* Dobe scpn ^^ernatoyiču^ . Ljubljana, Mestni trg štev. 5 najlepše, najelegantnejše in najfinejše M&F izgotovljene obleke za gospode, gospe in otroke po čudovito ■ nizkih tovarniških cenah. 1215 3-3 Oddaja se v Mokronogu ™di pr« s :litv« večletna dobro obiskana prodajalna, katera s^ nahaja sredi trga. Eventualno odda Be tudi Staneuanje z vsemi pritikliiifiiiai. Več pove lastnik Frane Penea ravnotam. 1178 6-4 EGIDIJ JEGLIČ priporoča svojo vinsko trgovino na Gllncah pri BOBENČKU, poŠta Ljubljana. V zalogi ima dolenjska, istrijanska, "^JJ^cl štajerska goriška, in hrvaška po primerno nizkih cenah. 1220 3—1 V Ljubljani se postavi vino cenjenim 33- naročnikom na dom. Cene ln poskušnje brezplačno na razpolago. »11 St. 108 52 Razpis. Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika v Mokronogu z letno plačo 1400 K in z letno aktivitetno doklado 200 K. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje kolkovane prošnje podpisanemu odboru do 20» oktobra t. 1. ter v njih dokažejo z dokazili svojo starost, upravičenje za izvrševanje zdravniških poslov, avstrijsko državljanstvo, telesno sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 14. septembra 1903. mmm f -V • mm wmm mmm mmm wmw rnmm mmm mmšm mrnrn rnmm mmm Kakor sem uže slavnemu občinstvu naznanil, prekrstil sem prejšnjo Vospernikovo restavracijo v Gosposki ulici št. 3 v Restavracijo „pri črnem orlu." Dve veliki zračni, električno razsvitljeni dvorani, pripravni za koncerte, strelske večere i. t. d. nudite slavnemu občinstvu udobnost moderne restavracije. Istotam je tudi glasovir v zabavo na razpolago. Točim pripeznano izborno Steinfeldsko pivo i ž pivovaren bratov Reinighaus v Gradcu, ter je isto z ozirom na pivotoč čez ulico cvička iz Gadove finega dunajskega pelinkovca. Tudi postrežem ob vsakem času z gerk« ali mrzlo kuhinjo ter postrežem g. abonentom s hrano po najnižji cenL Priporočam se toraj slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk ter bilježim velespoštovanjem 1233 4-1 Štefan Miholič. i mm Razpis službe. V blaznici na Studencu je oddati služba mašinista oziroma kurjača. Plača znaša 1200 kron in prosto stanovanje. Prosilci naj prinesejo svoje prošnje osebno k vodstvu deželne bolnice v Ljubljani do konca septembra 1903. 1216 2-2 K-VJ^-V? "if m mm mm s <1 IV r Med. dr. Jos. Traub-a želodčni prašek Gastricin zdravnliko poskušen In potrjen. Na tisoče ljudi se mora zarad raznih bolezni v želodcu in črevah držati stroge zmernosti v jedi in pijači, kar jim greni življenje. Kdor rabi dr. Jos. Trauba želodčni prašek Gastricin, njemu taka dijeta kmalu postane brezpotrebna. Bolniki, kateri se želč utrditi po obilnejši rabi hrane, to po Gastricinu popolnoma dosežejo. Gastricin takoj pokaže učinek pri zgagi, pehanju, napenjanju, pri bolečinah V želodcu, pri krčih, bljuvanju, glavobolu usled prebavljanja; ako se pa rabi dalje časa, odstranja tudi zastarane bolezni v želodcu in črevah, kakor nobeno drugo sredstvo. — Gastricin ni čistilo, a vendar vrejuje telesno potrebo. Več poved6 prospekti. — Gg. zdravnikom pošiljamo poskušnje. V Ljubljani je naprodaj pri M. Mardetschlager-ja lekarni pri orlu In drugje. Glavna zaloga je v lekarni Salvator v poiunu. Na debelo po medicinskih drožerijah. Velika škatla 3 K, mala škatla 2 K, franko 20 in rekomand. 45 h več, Šolske potrebščine in knjige za ljudske šole priporoča 1210 3-3 3«rnej T^aJjeuse i> Ljubljeni, Sv. Petra cesta št. 2. a^LA - A ■. A - ■ A . . . A - - A . * A. * A . .A. . A . . A . .A * . A , a A . . A . * A. T Slav. občinstvu naznanjam, da so dovrfiena dela moie nove restav-raci prostovoljna razprodaja. Posestvo gosp. Andreja Mauer iz Zagorja ob Savi na Blanci pri Sevnici se bo v ponedeljek po Roženkranski nedelji, dne 5. oktobra 1903 dopoludne ob 9. uri na licu mesta prostovoljno po kosih razprodaj alo. To posestvo leži na deželni cesti iz Zidanega mostu proti Zagrebu. K temu posestvu spadajo tri hiše, kovačija, razna gospodarska poslopja, lepi sadni vrti, njive, travniki, vinogradi, gozdi in brod za prevažanje čez Savo. Vsled ugodne lege so hiše pripravne za vsako obrt. V eni hiši se zdaj nahajata gostilna in prodajalna špecerijskega blaga; v drugi je pa pošta. Plačilni roki jako ugodni, kateri se po dogovoru lahko podaljšajo. 1211 3-2 ***** JMajb©Ij5© suež© slanino in svinjsko meso je dobiti v Šolskem drevoredu na raznih prostorih ter na prostoru ILIJE PRE DO VIČ-a v Ljubljani. Prodaja se blago ocl l3/4 let starih na lastnem pitališču v dobi 6—9 mesecev do-pitanih prašičev najboljših plemen (Mongu-licer Race), nakupljenili ocl: prečast. Piari-stovskega reda, škofa Strossmayerja, grofa Rudolfa Norman-a, barona Redl-a in raznih drugih grofov in baronov v Slavoniji in Ogrskem Prodaja in razpošilja se na drobno in debelo vsaki kvantum. Sedanja cena je: Sveža slanina kilogram po . K 1.48—1.68 meso „ „ . „ 1-12—1.40 si© Angeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo z znamko 449 104—f 2 sta najbolj koristni todilm xxxili W za hišno rabo. 'M Dobivate jih po špecerijskih ftacunahf Pavel Seemann izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sveč v Ljubljani. Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov Alojzij Večaj LJubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9 priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo barvanlh prstenih kot: rujavih. zelenih,belih, modrih, givih, run < n h itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Oene nizke. 36 52-38 Lastni Izdelek. Ceniki franko in brezplačno. Trgovski pomočnik specerijske stroge se takoj sprejme. Želeti je, (la se 1218 3-2 osebno predstavi. Tvrdka Karol Planinšek. Ljubljana, Dunajska cesta. _ 1357 51 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 16 se priporoča prež. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovnlžke obleke iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov 7 ati v £71v jl"? 1 "/jc71 1223 3-2 Služba občinskega tajnika in organisla v Selali na. o.tovarna za ure In Izvozna trgovina i 3 leta pism. jam. MoBt it. 520, Ceiko. Domača ume talna stehlarija Avg. Agnola v Lj u b I j a n i ? M^IS^ se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom aH s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom, s steklom z umetno slikarijo strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najtiejšega rt •n > £ * P -M h P* ■i ® . ■g s. o 2 O. rt d .S n O) . M & 3 * 3 2 5 g. rt Es > M O 4 Prevzema tudi vsa sfavbins zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga. št 50/z. Spričalo, s katerim podpisani potrjuje, da je velcčislana tvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGNOLft V Ljubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji. Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vesljo zaupamo slična dela. V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se- vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega. Župni urad v Šmartnem pri LlflJI dne 9. februvarija 1901. Ivan Lavrenčič, župnik in dekan. ta steklarska dela ter priporoča svojo izborno 1 O S» K* o i 927 52—9 Predno se kateri nameni kupiti kolo, naj ne pozabi si ogledati ali vsaj naročiti cenik pravih Puch koles katerih zastomištvo ima gospod FRANC ČUDEN v Ljubljani. Isti priporuca posebno kolo s prostim tekom z zavoro v zadnjem kolesu, (Freilauf mit Hinterradbremse.) Za vsako Puch kolo se jamči dve leti. V zalogi nahajajo se še razni modeli različnih tovarn od gld. 75— dalje. Ceniki zastonj in poštnine prosto. 550 22 Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvno plaSče, kazule, pluviale, dalmatike, vo-lume, albe, koretelje, prte itd. sploh vie, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popra, vila. — Izdeluje ročno ln poSteno po najnižji ceni bandera ln vso drugo obleko. Preeastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodlionejšim spoštovanjam se priporoča 780 52-16 Ana Hofbauer, Imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja !n posode v Ljubljani, Wolfove alloe 4. pf^ Naprodaj je hiša iz proste roke v Slomškovih ulicah št. 13 z velikim vrtom. Več se poizve ravno tam v hiši na dvorišču. 1145 3-3 PITON^. rtatravmis kot zdravilni v r e 1 e c že stoletja znana v vseh boleznih (I.) 38 1 in pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežujoča pijača. Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili Prospekti zastonj in franko V Ljubljani so dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnlk-u v Ljubljani. [ kJ Ljubljana V^ I Špitalske ulice ulju&uo naznanja, ——■——«———————■ ( &a je ipv\\voitijo VoxiJeVc\}\ iame \xi &e\d\ce, \>\uxe, oVVeVe iečVe, VaVov \\x&\ mo&tio ^ \>\acjo Aame m " A £ igreigvo^e A A 1 VvV\ \xW\ 9 xa\os'\ \n se puiporoca \>\ago\vo\nemu oV\sVn _\>\ago\ %xV* cene mf Nakup In prodaja__ vsakovrstnih driavnlh papirjev, irečk, denarjev Itd. Zavarovanja za tgube pri irebanjlb, pri izžrebanju najmanj-lega dobitka. — ProBtie za vsako Irebanje. Kslantna izvršitev naroAll na boril. Menjarlčna delniška družba „191 fiBCUBM I., Vlollzeila 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Pojasnila v vseh goipodaraklh in fln&ndnlh stvareh, potem o kurinih vrednoitih vseh ipekulaoljiklh vrednostnih papirjev in vestni nasvdtl za dosego kolikor je mogoče viiocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo, 134 237 Iidajatelj m odgovorni uradnik: Dr. Ignaolj.ZItalk Tilk »Katoliike Tiskarne« v Ljubljani.